Proletarci vseh dežel, združite se! PRAVICA GUSILO ROMITIVISTICNK PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Ob 102. obletnici smrti našega naj več j ega pesnika Franceta Prešerna Kitajske čete so ae umaknile na nove položaje Prešernov album — Nekaj misli o Prešernovem mestu v svetovnem slovstvu Kaj nam pokaže analiza odkupnih pritožb Z dispanzerskimi obiskovalkami bomo dobili nove sodelavce v proti-tuberkulozni borbi — Fiz kul tura — Dopisi Leto XII. - Štev. 33. Ljubljana, četrtek, 8. februarja 1951 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 50*- Cena din 2.— Ob 102. obletnici smrti našega največjega pesnika FRANCETA PHESERNA Min: -Ivo za znanost in kulturo LRS je priredilo v sredo 7. februarja zvečer v veliki Unionski dvorani svečano proslavo 102. obletnice smrti dr. Franceta Prešerna. Poleg predstavnikov znanstvenih in kulturnih ustanov ter množičnih organizacij, so se slavnosti udeležili prePoezij< med druge kulturne narode, temveč tudi kot našega jasnovidnega idejnega vodnika. Danes je ves naš, bil pa je v njegovi dobi, ki je bila sovražna svobodi napredku, in tudi še pozneje širši javnosti dokaj dolgo nerazumljiv in tuj. saj »o gnali celo pravdo za ceno njesove besedne umetnosti. Še ožji pa je bil takrat krog onih Slovencev, ki so znali pravilno oceniti Prešernov pomen kot borca proti fevdalni relikriji, kot odločnega in doslednega izpovedovale* tistih demokratičnih, naprednih načel, ki so nam bila nato ve« kot sto let zvezda Todnica. Prešernove veličine bi ne mogli pravilno doumeti in oceniti, če se bežno ne ozremo na čas, v katerem je žive! in delal. To je doba fevdalne reakcije, ki je i* strahu za svoje prednostne položaje dušila vsak dih svobode. Doba prebujenja evropskih ljudskih množic, ki so 8e bojevale za demokratične svoboščine, doba stremljenja narodov po svojem ©svobojenju in zedinjenju. Tej težnji se je s svojimi najnaprednejšimi duhovi pridružil tudi slovenski narod in zahteval politično osamosvojitev v Združeni Sloveniji. Vendar pa je bil tistj krog Slovencev. ki je budno prisluškoval evropskemu dogajanju in se ogrel za idejo meščansko demokratične revolucije, zelo ozek. Središče tega maloštevilnega kroga, glasnik naprednih stremljenj, hkrati najvidnejša osebnost našega tedanjega javnega življenja pa je bil France Pre-ieren, ki je s svojimi tovariši vzdrževal duhovno zvezo z demokratičnim tokom v Evropi. Bil pa je s svojim krogom zelo osamljen t boju proti potujčevalniin težnjam nemštva, v prizadevanju za družbeno in kulturno politično uveljavljanje slovenstva, v stremljenju za dvig zavesti slovenskega človeka in njega pripravi za upor proti preživelemu fevdalizmu -živo nasprotje splošnih razmer v domovini. Tedanje slovensko mesčanstvo je bilo narodno mlačno in zaradi ozko cehovskih koristi plaho in vdano vladajoči reakciji, široke slovenske množice pa narodno in politično še niso bile dovolj prebujene. Bilo je tragično, da so bogastvo Prešernovega idejnega sveta znali pravilno oceniti šele kakih devetdeset let pozneje. Sodobniki so ga sicer čislali kot velikega pesnika, dasi je bil tudi ta krog njegovih častilcev omejen, vsega njegovega pomena la tisti čaj in za prihodnost pa niso poznali. Pravilno pa ga ocenili njegovi nasprotniki ki so videli T njegovih pesmih Širjenje demokratičnih idej med slovenskim Ijndstvom. Prešeren nam tisti čas ni položil samo temeljev. na katerih še danes sloni naše kulturno življenje, njegovo delo ni bilo zgolj stremljenje za novo obliko in vsebino slovenskega pesništva, temveč tudi boj za napredno miselnost v slo- venski kulturi. V najtežjih okoliščinah predmarčnih dni, ko sta policija in cenzura v kali zatirali vsak dih svobodoljubja. Prešernovo delo in delo njegovega kroga, ni moglo imeti vidnejšega zunanjega izraza. Toda v tistih razmerah je bil že vsak nov zvezek »Čebelicec. vsaka nova Prešernova pesem, ki se je oglašala proti tiraniji in mračnjaštvu, izrazito politično dejanje. Metternichovska reakcija je namreč imela upravičen strah pred narodnimi literaturami ne glede na njihovo vsebino, ker so duhovno povezovale razkosane narodne dele in jih usmerjale v splošna demokratična gibanja. Zato je bil« vsaka najmanjša pridobitev v tej sireri. vsak Prešernov verz. ki je bil po •**ji jasnosti in preprostosti dostopen vsemu ljudstvu, važen političen dogodek. Hkrati pa je Prešeren tudi v najtežjih pogojih znal najti možnosti za javno izpoved, da je na strani ljudstva, ki želi svobode. S prevodom pesmi »Licovi strelci« je vrgel v našo javnost geslo, da je treba »rabel’ne zatret in tirane«, s poudarkom, da »prostost iz smrti izvira«, ki bi v originalni pesmi ne bila mogla v svet. Prešeren je bridko občotil prepad, ki je zijal med tedanjo slovensko stvarnostjo je ostal osamljen na zunaj in na znotraj, izzveni njegova pesem v vedro pritrjevanje življenju. »Njegov pevski poklic mu je velel prenesti vse nesreče,« kakor se je ob neki priliki o njem izrazil Oton Župančič, »dati si streti srce in se preko vsega pozemskega povzpeti do zadnjih spoznanj zase in za svoj narod. Spoznal je in z lastnim življenjem izpričal neobhodnost trpljenja za idejo brez ozira na kakršnokoli povračilo — potrebo trpljenja in brezpogojne žrtve v službi res- in med onimi naprednimi tokovi v Evropi, ki so stremeli za tem, da se narodi otresejo fevdalnega jarmu in zaživijo v svobodi. S svojimi naprednimi idejami je bil preveč osamljen, omejen le na svoj ozki krog. Upravičeno se je hal za nadaljnjo usodo svojega malega naroda, če bo ta, neprebujen in neodločen, zamudil zgodovinski klic in ugodno priliko, ki se mu je ponujala prvič po dolgih stoletjih hlapčevanja. Njegove pesmi nam pričajo, kako ga je do dna prevzemala goreča želja, da bi se težke, sramotne razmere v njegovi domovini spremenile, obenem Pa je izražal tudi trdno vero. da se bodo spremenile. Ta vera. ki ne dopušča niti sence obnpa, nam kaže Prešerna kot res velikega, resničnega pesnika. Prešeren je veroval v nesmrtnost svojega naroda in človeštva, izražal je misel, da je posameznik minljiv, ostanejo pa tista njegova dela, s katerimi je ljudstvu pripomogel do svobode in napredka. V tem je naš veliki pesnik videl smisel življenja. če ta Prešernov odnos do celote, do naroda in človeštva pravilno pojmnje-mo, nam bo tudi olajšano razumevanje pesnikovega čisto osebnega problema — neuslišane ljubezni. Prešernova ljubezenska poezija, ki služi plemenitenju človeških čustev, boju za čisto ljubezen proti mračnim predsodkom, je sicer polna osebne bolečine, a vendar nikakor sama sebi namen. Naš pesnik svoje ljubezenske lirike ni imel zgolj za izpoved svojih notranjih občutkov, temveč se je zavedal njene družbene vloge. In kar se mi zdi najvažnejše: Prešernovo pojmovanje strnjenosti posameznika in celote, osebne usode in usode vsega ljudstva, se na naj-prijemljlvejši način kaže prav v njegovi ljubezenski poeziji. V »Sonetnem vencu« se prepričanje o minljivosti osebnega prepleta s prepričanjem o neumrljivosti celote, ljudstva. V tej umetnini je strnjeno vse bistveno iz slovenske zgodovine in slovenske družbene problematike, ob-Si°. avstrijskega absolutizma in slovenskega hlapčevstva, opredelitev lastno naloge v odnosu do ljudstva, izpoved vere > narodovo bodočnost. Prešeren je preživel najtežjo notranjo dramo, vendar je še zmeraj ohranil veder pogled na svet in življenje. Njegova bolečina ni bila nikoli tako brezupno Črna. da bi je ne obsijal sproščujoč zarek upanja in radosti. Še potem, ko se je moral odpovedati svoji ljubezni, še po smrti svojih dveh naj- j dražjih prijateljev čopa in Smoleta, ko I Frančišek Smerdu 1S4S nice in pravice«. V pojmovanju enotnosti posameznika in celote in v vedrem pritrjevanju življenju je Prešeren bil, ali bi vsaj moral biti vzornik vsem slovenskim književnikom do današnjih dni. Dejal sem že, da je Prešeren kot umetnik in napredni mislec stal tako visoko nad tedanjo slovensko povprečnostjo. da je bil od sodobnikov in še pozneje na splošno neumevan, podcenjevan, včasih celo pozabljen. Toda velika beseda je kot ogenj, ki tli pod pepelom. Pride čas. ko zagori v vsem sijaju. Ta čas j« prišel tudi *a Prešernovo misel in besedo. Že je preteklo dokaj let, odkar so Prešernu. kot pesniku, ki je dokazal sposobnost slovenske govorice za izražanje najnežnejših čustev in najglobljih misli, priznali najvišje mesto, ki mu gre. Njegovo idejno bogastvo, ki nam ga je posredoval v tako dovršeni, nesmrtni obliki, pa je do dna odkrila šele naša doba, kar lahko s ponosom ugotavljamo. V svoji »Zdravljici« je pesnik takorekoč s prstom pokazal na tisti cilj, ki je edini mogel Slovencem zajamčiti narodni obstanek, normalni razvoj in napredek. Ta program, ki nam ga je dal v pesniški obliki, je bil in je ostal naš narodni program celih sto let. Ob njem so se vzgajala in navduševala cela pokolenja. Med osvobodilno borbo, ko so šle naše brigade s Prešernovo besedo v srcih svetlim ciljem naproti, je pesnik končno postal last tistih širokih ljudskih množic, katerih prebujenju je posvetil svoje veliko življenjsko delo. Srečno naključje je hotelo, da smo stoletnico njegove »Zdravljice« praznovali prav v dneh, ko smo uresničevali njeno vsebino. Prešerna kot pesnika, misleca in idejnega vodnika vedno znova osvetljujemo od vseh strani, se skušamo dokopati v vedno nove globine njegove umetnosti in dnha. V dneh radosti in preizkušenj se bomo vedno znova vračali k njegovi osebnosti in k njegovim delom in črpali iz njegove zakladnice. Hvaležni smo mn za lepoto slovenske besede, la globino in umetniško dovršenost njegove poezije, za njegovo napredno misel, ki nas je vodila in nas še vedno vodj po poti svobode in napredka. Prešerna Ijnbimo! In »Prešerna ljubiti«, da zopet govorim z Župančičevimi besedami, »se pravi ljubiti lepoto in resnico in pravico, ljubiti slovenstvo brez šovinizma, ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in ponižanja«. Slava njegovemu spominu! Celovečerni koncert nemih simfoničnih del, ki so nastala več ali manj pod vplivom Prešernovih pesmi, je dal proslavi še bolj prazničen in veličasten značaj, saj so naši skladatelji vse do zadnjega časa uglasbili Prešernove pesmi le v manjših oblikah — zborih aK samospevih. Orkester Slovenske filharmonije je pod taktirko Boga Leskovica z uspehom izvajal najprej B. Arniča simfonično sliko »Povodni mož«, za katero so ga navdihnile stare ljudske bajke in Prešernov »Povodni mož«. Sledili so B. Leskovica »Sonetje nesreče*: — suita za tenor solo in orkester, kjer je nastopil z orkestrom tenorist Rudolf Franci. Po kratkem odmoru je orkester Slovenske filharmonije izvajal L. M. Škerjančeve »Gazele« — sedem orkestralnih pesnitev, ki so doživele svojo prvo izvedbo pred nedavnim na simfoničnem koncertu v Filharmonični dvorani. Ob koncu pa je orkester skupno z zborom Slovenske filharmonije (zborovodja Rado Simoniti) in solisti: sopranistko Nado Vidmarjevo, altistko Elzo Karlovčevo, tenoristom Rudolfom Franelom in basistom Friderikom Lupšo izvajal Marjana Lipovska kantato »Orglar«. Podelitev Prešernovih nagrad za leto 1950 Ministrstvo za znanost in kulturo je podelilo Prešernove nagrade za leto 1950 naslednjim znanstvenikom in umetnikom: Za literaturo: Francetu S. Finžgarju za njegovo življenjsko delo, nagrado 60.000 din. — Miletu Klopčiču za prevod Puškinovih pesmi, nagrado 50.000 dinarjev. Za znanost: dr. Francetu Koblarju za dosedanje delo na področju gledališke kulture, literarne zgodovine in kritike, nagrado 50.000 din. — Prof. dr. Antonu Meliku za razpravo »Planine v Julijskih Alpah«, nagrado 30.000 din. — Prof. dr. Pavlu Lunačku za knjigo »Porodniške operacije«, nagrado 50.000 din. — Prof. inž. Cirilu Rekarju za organizacijsko in znanstveno delo v metalurškem institutu, nagrado 30.000 din. — Prof. dr. Romanu Ponižu za strokovno in organizacijsko delo pri »Elektrotehničnem vestniku« nagrado 50.000 din. Za glasbo: Juliju Betettu za dosedanje umetniško in pedagoško delo, nagrado 50.000 din. — Mirku Poliču za umetniško in organizacijsko življenjsko delo na področju glasbe, nagrado 50.000 din. — Demetriju Žebretu za umetniško vodstvo mariborske Opere in mariborske filharmonije v letu 1950, nagrado 50.000 din. — Frideriku Lupši za vlogo Don Kihota v istoimenski operi, nagrado 50.000 din. Za dramsko umetnost: Mariji Veri za pedagoško delo na Akademiji za igralsko umetnost in za vlogo Bernarde Albe, nagrado 50.000 din. Za plesno umetnost: Pinu in Pii Mlakar za izvirne koreografije v letu 1950, nagrado 40.000 din. Za upodabljajočo umetnost: Francetu Pavlovcu za delo, pokazano na retrospektivni razstavi leta 1950, nagrado 50.000 din. Pismo tekstilne delavke Crvelin Matilde maršalu Titu Zagreb, 7. febr. »Pripravljena sem, tovariš Tito, na največje napore in odrekanja, samo da bi se ohranil mir na svetu, na naših mejah, in da bi čimhitreje zgradili srečno socialistično skupnost« — to. je izjavila v svojem pismu maršalu Titu Matilda Crvelin, tekstilna delavka, sporočajoč mu, da je izpolnila svoj del petletnega plana kot prva v tekstilnem podjetju »Nada Dimič« v Zagrebu. V pismu piše dalje: »Čeprav imam že 56 let, poleg *"'°ra pa sem še bolna, mi je vendarle z mojim delom uspelo od . osvoboditve do danes biti 9-krat udarnica, in sedaj, vidite, izpolniti tudi svoj del petletnega plana. Upam, da bom pred svojim odhodom v pokoj izpolnila še en petletni plan.« »Verjemite mi, tovariš Tito, da mi tako kot doslej tudi v prihodnje ne bo žal ne truda ne naporov, da bi čimbolj pripomogla k hitrejši graditvi naše države, s tem pa k lepšemu življenju vsega našega ljudstva. Trudila se bom. da bi bila še nadalje s svojim delom v podjetju najboljša, da bi bila za zgled svojim mlajšim tovarišicam in tovarišem, da bi vsi predčasno izpolnili naš petletni plan. Tovariš Tito. prisrčno Vas pozdravljam in Vam želim vse najboljše, zlasti pa zdravje in dolgo življenje ter uspešno delo na ohranitvi miru na svetu.« (Tanjug) DELO ORGANIZACIJE ZDRUZENIH NARODOV V političnem odboru pričakujejo zavrnitev sovjetskih predlogov Lake Success, 7. februarja. Reuter poroča, da se v Lake Succeseu nadejajo, da bo politični komite n» svoji današnji seji glasoval o vprašanju sovjetskih resolucij »o ameriški napadalnosti proti Kitajski«, o bombardiranju kitajskega ozemlja. V Lalje Successu so prepričani, da bosta oba predloga zavrnjena. Obe resoluciji pozivata Varnostni svet. naj nemudoma ukrene vse potrebno, da bi prenehala »ameriška napadalnost proti Kitajski«. Na dosedanjih sejah političnega odbora, na katerih so obravnavali ta vprašanja. so govorili razeai ameriškega in kuomintanškega delegata izključno delegati sovjetskega bloka. Ameriški delegat Austin je imenoval sovjetske obtožbe propagando ter pri tem ponavljal, da je ameriška delegacija svoj čas predlagala, naj bj ustanovili anketno komisijo, ki bi proučevala vse primere kršitve kitajskega ozemlja po ameriških letalskih silah. Toda sovjetski delegat v Varnostnem svetu je stavil veto k temu predlogu. Ce bi danes v resnici prišlo do glasovanja o tem vprašanju, preostane političnemu odboru samo še vprašanje statusa Formoze, ki ga je sprožila ameriška delegacija. UNESCO prenehal z delom na Kitajskem Lake Success. 7. febr. (Tanjug). Direktor mednarodnega otroškega sklada je izjavil, da je sklad zaprl svoje urade v Pekingu in Nankingu ter odpoklical svoje osebje iz Kitajske. ŠVEDSKI PREDSTAVNIK ČLAN KOMISIJE ZA DOBRE USLUGE Lake Succcss, 6. febr. Predsednik Generalne skupščine Entezam Nasrolah je davi sporočil, da je švedski predstavnik Sven Grafstren postal član v komisiji za dobre usluge. Švedski delegat se je vzdržal glasovanja o ameriški resoluciji, ki razglaša LR Kitajsko za napadalca ▼ Koreji. f V komisiji dobrih uslug 6o predsednik Generalne skupščine in še dve osebi, ki ju je predsednik sam določil, in sicer predstavnik Švedske Sven Grafstren in kanadski zunanji minister Pearson, od katerega pa še ni dobil dokončnega odgovora. če bi se Pearson odrekel svoji udeležbi v komisiji dobrih uslug, kakor je storil indijski delegat Benegal Rau, se bo predsednik Entezam Nasrolah najbrž obrnil na predstavnika Egipta in Pakistana. . Generalna skupščina je zastavila komisiji dobrih uslug nalogo, naj ukrene vse potrebno za mimo ureditev korejskega vprašanja. Po poročilih tulih radijskih postaj je danes predsednik švedske vlade pojasnit, zakaj se je Švedski predstavnik vzdržat glasovanja o ameriški resoluciji, ki razerlaša LR Kitajsko za napadalca v Koreji. Dejal je. da zaradi tetra, ker smatra, da bi uvedba sankcij samo škodovala stvari miru. Varnostni svet bo obravnaval vprašanje Kašmira Lake Success, 7. febr. (Tanjug). Predsednik Varnostnega sveta francoski delegat Jean Chauvel je danes izjavil — kakor poroča agencija United Press — da še ni določeno, kdaj se bo sešel Varnostni 6vct, da bi prouči vprašanje Kašmira. Včeraj pa so sporočili, da bo sesta- nek v petek. Toda številni delegati, ki so se te dni ukvarjali izključno 6 korejskim vprašanjem, so izjavili, da bi bilo treba sejo preložiti, da bi imeli tako dovolj časa seznaniti se z vprašanji Kašmira. V Lake Success je prispel funkcionar britanskega ministrstva za zunanje zadeve in strokovnjak za Kašmir v britanski delegaciji Howler. Poučeni krogi izjavljajo, da bo bržkone predložil Varnostnemu svetu osnutek resolucije, ki zahteva organiziranje plebiscita v Kašmiru. Spor zaradi Kašmira, ki na jugu meji na Indijo in Pakistan, na severu pa na Tibet, «e vleče že štiri leta. Problem Kašmira se je pojavil v vsej ostrosti septembra 1947. leta, ko so oborožena muslimanska plemena Pakistana vdrla v Kašmir. Vladar Kašmira. ki je pobegnil na jug in pozval na pomoč indijsko vlado, pa je objavil, da se Kašmir priključuje Indiji. Indijske žete so vkorakale v Kašmir in pregnale muslimanska plemena v skrajni zahodni kot dežele. Nemiri so trajali vse do januarja 1949, ko so na poziv OZN prenehali. Indija in Pakistan, ki sta postala zaradi Kašmira nasprotnika, sama ne najdeta gporazumne rešitve, Kašmir ima velik strateški in gospodarski pomen. Skrbniški svet razpravlja o telesnih kaznih na ozemljih pod skrbništvom Lake Success, 7. februarja (Tanjug). Skrbniški svet je začel včeraj razpravljati o vprašanju telesne kazni na ozemljih pod skrbništvom. Generalna skupščina OZN je sprejela sklep, po katerem so na ozemljih pod skrbništvom prepovedane vse telesne kazni, nekatere upravne sile. Slamice sveta, pa se ne strinjajo s tem sklepom in sodijo, da je treba na ozemljih pod skrbništvom še nadalje uporabljati telesne kazni Kitajske čete so se umaknile na nove položaje Velike izgube kitajskih čet — Ameriški tanki 8 km pred Seulom Toki<* 7. febr. Po zadnjih poročilih iz Koreje so se danes kitajske čete umaknile na nove obrambne postojanke blizu reke Han po ofenzivi Mac Arthurjevih sil, ki je trajala 14 dni. Sodijo, da je po kitajskem umiku z teke kote 19 km jugozahodno od Seula, i je bila poglavitna točka odpora na stari obrambni črti, onemogočen sleherni nadaljnji odpor Kitajcev na stari frontni črti. Sedaj se nova fronta razteza od neke točke južno od Seula in okrog 62 km južno od 38. vzporednika do Kangnunga na vzhodni korejski obali. Kakor sodijo, so sedaj novi kitajski položaji znatno ojačeni. Po izjavi predstavnika štaba ameriške 8. armade, ki jo prenaša United Press, so se pričeli Kitajci umikati na nove položaje v ponedeljek ponoči med srditimi boji zaščitnic z Mac Arthurjevimi enotami. Cenijo, da so imeli Kitajci samo v torek nad 7000 mrtvih. Več kot polovico teh izgub so Kitajci pretrpeli južno od Seula, kjer so bili najhujši boji. Za Mac Arthurjevimi enotami, ki so napredovale proti severu, so druge enote načrtno čistile zaostale sovražnikove »žepe«. Kakor je sporočilo ameriško obrambno ministrstvo, so Mac Arthurjevi tanki v splošnem napredovanju z ostalimi enotami proti 38. vzporedniku prodrli do točke, ki je oddaljena od Seula 8 km Na osrednjem delu fronte je neki kombinirani oddelek prodrl do točke, ki leži 40 km južno od bivše demarkacijske črte. To je hkrati najsevernejša točka proboja sil generala Mac Arthurja. United Press poroča, da Mac Arthurjevi lovci in bombniki še naprej napadajo sovražnikova zbirališča čet, prometna sredstva in preskrbovalna središča. Ti napadi že trajajo nepretrgoma 24 ur. Uvajset veletrdnjav je Ratificirana je konvencija za zaščito človeških življenj na morju Beograd, 7. februarja. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je na srvoji včerajšnji seji ratificira! mednarodno konvencijo za zaščito človeških življenj na morju, ki je bila sklenjena v Londonu 10. junija 1948, in dopolnilno konvencijo z dne 13. maja 1950 k mednarodni konvenciji o prevozu blaga na železnicah (MKR) z dne 23. novembra 1933. Spomenica slovenskih in hrvatskih pravnikov STO Varnostnemu svetu Trst, 7. februarja. Glede na ravnanje tržaških oblasti, ki uporabljajo v angloameriški coni italijansko zakonodajo, je poslalo društvo »Pravnik«, v katerem so včlanjeni slovenski in hrvat-ski pravniki, Varnostnemu svetu spomenico, v kateri opozarja na to nezakonitost. Spomenica razkrinkuje tezo rektorja tržaške univerze Cammerate o suverenosti Italije nad STO in druge podobne izjave, ki so jih dali italijanski funkcionarji. Društvo zahteva v spomenici tudi, naj bi Vojaška uprava kot zaupnik OZN končno uvedla za prebivalce tudi državljanstvo STO. 255.000 italijanskih dclavccv bo šlo za zaslužkom v zahodne države Rim, 7. febr. (Tanjug.) Evropski ekonomski svet je izdelal plan za zaposlitev 255.000 italijanskih delavcev v zahodnih evropskih državah. Po tem načrtu bo prva skupina, približno 100.000 italijanskih kvalificiranih delavcev, zaposlena v tovarnah v Veliki Britaniji, Franciji in Holandski, ki delajo za oborožitev. Druga skupina, v kateri je več kot polovica nekvalificiranih delavcev, bo zaposlena šele tedaj, ko bodo vsi delavci končali strokovne tečaje in ko bo rešeno vprašanje, kako naj italijanski delavci pošiljajo del zaslužka v domovino. danes bombardiralo 50 km dolgo železniško progo, ki povezuje Kangji z nekim krajem na skrajnem severu Koreje, ter so veletrdnjave pri tem odvrgle 800 rušilnih, 250-kilogramskih bomb. Na Pukčon so veletrdnjave odvrgle 1000-kilogramske bombe. Pomorske sile so ponovno bombardirale pristanišče Kangnung na vzhodni korejski obali ter so izstrelile 10.000 granat v neki akciji, da bi podprle južnokorejske čete. Druge pomorske enote so obstreljevale pristanišče Inčon na zahodni obali. Severnokorejsko poveljstvo sporoča, da severnokorejske enote in kitajski »prostovoljci« 6. februarja še naprej zadajajo izgube nasprotnikovim enotam, ki so pričele na zahodnem delu fronte ofenzivo. Na osrednjem in vzhodnem delu fronte se bijejo na nekaterih mestih boji še naprej. Glavna fronta je ie 6 milj južno od Seula Tokio, 7. febr. (UP) V sredo so čete ZN pomaknile svojo glavno fronto na 6 milj od Seula. Ameriška pehota je v borbi na nož pomedla sovražnika z vrhov iužno od Seula. 8. armada ZDA je s podporo topništva in 3 tankovskih brzostrelnih predhodnic potisnila sovražnika vzdolž vse i korejske fronte od 1—4 milje nazaj. Za-i vezniško topništvo se je pomikalo za če-j tami naprej, tako da je Seul prišel v lahko strelno daljavo. Vendar niso streljali na mesto. Na centralni fronti je 10. korpus ZDA v svojem tridnevnem napadu pridobil nad 2 milji ter poslal predhodnice do mest, l ki so 25 milj oddaljena od 38. vzporednika. Ko so ameriška, turška in portoriška pehota potisnile svoje linije na razdaljo 4 milj od reke Han, je prišlo južno od Seula do drastične borbe na moža. Aktivnost ameriškega letalstva New York, 7. febr. Newyorški radio je danes sporočil, da so od začetka spopada na Koreji ameriške letalske sile izvedle 140.000 poletov. Pri teh operacijah je ameriško letalstvo izgubilo 405 letal, od tega pomorsko letalstvo 182 letal. Mednarodni tisk o sovjetski noti Svetovni tisk obširno komentira najnovejšo noto sovjetske vlade zahodnim velesilam. Francosko zunanje ministrstvo je v sredo objavilo besedilo sovjetske note. V tej noti 6e je sovjetska vlada postavila na stališče, da bi bilo treba sklicati Svet zunanjih ministrov. Na sestanku omenjenega Sveta pa bi se obravnavala tudi druga vprašanja, ne samo vprašanje Nemčije, V tej noti predlaga Sovjetska zveza tudi sestanek namestnikov štirih zunanjih ministrov in sicer v Parizu. Na tem sestanku bi le-ti pripravili vse za bodočo konferenco Sveta ministrov. O tej noti so v sredo obširno diskutirali v Wash!ng'tonu zastopniki treh za-padmih velesil. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Mc Dermott ni hotel podati nobenih izjav o predlogih in namerah ameriške vlade v tej zvezi. Laburistični »Daily Heiraild« piše med drugim, da je samo deseti del sovjetske note konkreten, medtem ko je ostali del note sestavljen v propagandnem in polemičnem tonu. Tudi »Times« piše, da je nota nejasna, da pa jo je vredno pazljivo proučiti. Konservativni »Daiy Telegraph« pa piše, da je treba zastaviti vse sile, da bi se uresničilo medsebojno razumevanje, ako sovjetska vlada v resnici želi razpravljati o osnovnem vzroku povojne napetosti. V franooskih uradnih krogih j«, kot poroča agencija France Presse, razširjeno mnenje, da je odgovor Sovjetske zveze pustil narahlo priprta vrata za bodoča pogajanja. Čeprav so rezervirani glede vsebine sovjetske note, pa so ti krogi vendar mnenja, da bodo zahodne vlade najbrž zahtevale nova pojasnila od sovjetske vlade. V Washingtonu so prepričani, da bodo potrebni še nadaljnji sestanki med predstavniki zapadnih velesil, predno bodo le-te zavzele dokončno stališče. Vpraša- Razprave o ustanovitvi evropske armade Pariz, ?. febr. United Press poroča, da bodo Zapftdna Nemčija. Italija, Belgija in Luxemburg sodelovale v uvod-nin razpravah o evropski armadi. V teh razpravah, ki 9e morajo začeti 15. februarja, bodo proučevali francoski načrt o ustanovitvi združene evropske armade. Razen teh držav bodo tudi Velika Britanija, Danska, Norveška in Portugalska poslale svoje opazovalce. Švica je prav tako odgovorila, da bo njen predstavnik sodeloval v teh razpravah, vendar še ni odločila, ali bo samo udeleženec oziroma samo opazovalec. Islandija, ki nima nobene vojske, je odklonila francosko povabilo. nja, ki 6io v tej zvezi aktualna, so: 1. Ali bomo imelj sestanek Sveta zunanjih ministrov, ali pa 6amo konferenco zunanjih ministrov. 2. Ali bodo lahko predstavniki sovjetske vlade uporabili pravico veta. 3. Ali bo ta sestanek nekaj formalnega, ali pa v skladu z določbami, ki jih predvideva Potsdamski sporazum. Izjava Attleeja v spodnjem domu London, 7. febr. (Tanjug.) Predsednik britanske vlade Clement Attlee je izjavil v parlamentu, da se ZDA in Velika Britanija vselej sporazumevajp o vseh vprašanjih, ki zadevajo izvoz strateškega gradiva za LR Kitajsko. V odgovoru na vprašanje konservativnega poslanca je poudaril, da v tem pogledu ni nobene razlike med britansko in ameriško izvozno politiko. United Press poroča, da je Attlee dejal, da so v Veliki Britaniji uvedli nadzorstvo nad izvoznimi dovoljenji. Pristavil je, da je izvoz kavčuka iz Britanije na Kitajsko sedaj petkrat večji kot pred letom dni in da izvožene količine kavčuka »nikakor ne presegajo rednih kitajskih potreb«. Iz KP Italije izstopil tudi dr. Riccardo Cocconi Rim, 7. febr. Za poslancema Magnani-jem in Cucchijem ter več drugimi funkcionarji KPI je včeraj vrnil partijsko legitimacijo tudii dr. Riccardo Cocconi, Slan pokrajinskega tajništva KPI in občinski svetovalec v Reggdo Emiliji. Član komunistične partije je bil od leta 1936. V svojem pismu tajništvu KPI v Keggio Emiliji je sporočil: »Po temeljitem razmišljanju sem nuiCTija, da »tališče, ki sta ga zavzela Magnani in Cucchi. odgovarja interesom delavcev, socializma in Italije. Izkušnja zadnjih dni mi je dokazala, da .ie zaman diskusija v Partiji, kjer ni političnih in demokratičnih diskusij, pač pa samo ustrahovanje. Zato mi ne ostaja drugega, kakor da izstopim te stranke in da ne obnovim Izkaznice za leto 1951.« Snežni zameti v Alpah Dunaj, 7. febr. (Tanjug) Zaradi snežnih plazov, ki so pretekli mesec zasuli več vasi in cest v Avstriji, Švici in Italiji, je izgubilo življenje »nad 200 ljudi. Sedaj znova ogrožajo vasi in prebivalce Koroške. Sneg, ki dosega ponekod višino 10 m, je zasul vse dohode in pretrgal vse tele-fonfke zveze z vasmi v dolinah avstrijskih Alp ter približno 10.000 ljudi odrezal od sveta. Plazovi so pretrgali Vse zveze med Koroško in Salzburgom, Zasute so tudi ceste na francosko-italijanski meji in na vzhodni obali Gardskega jezera. Po poročilih Reuterja iz Ženeve so na južnem delu soteske Gofthard izpraznili vse vasi. Dober obisk vsši^h predvojnih sestankov v novomeškem okraju Novo mesto, 7. februarja. — Že v preteklem tednu so se aktivisti vseh množičnih organizacij novomeškega okraja na sektorskih konferencah seznanili z nalogami predvolilnega dela. Sorazmerno slab uspeh zadnjih volitev v okrajni ljudski odbor je prepričal vodstvo Fronte v okraju, da se je treba na volitve v Ljudsko skupščino LRS temeljiteje pripraviti, zlasti je nujno poživiti politično delo po vaseh. Plan, ki ga je sestavil okrajni odbor OF za množične vaške sestanke in krajevna zborovanja, tokrat ni ostal le kos papir ja. Tako so imeli v soboto na Dvoru v Suhi krajini prvih šest dobro obiskanih vaških sestankov. Domači. aktivisti, izvršni odbor OF in člani KL0, ki so v začetku — po stari navadi — čakali, da bodo na sestankih govorili »ljudje z okraja«, so se opogumili in imeli najprej sami tri ure trajajoč posvet, na katerem so dobro pretresli vsa krajevna gospodarska vprašanja in se seznanili tudi z mednarodnimi dogodki. Sestanki na vaseh so uspeli, odborniki pa so postali samozavestni; prepričali so se, da ne drži priljubljen izgovor, da »ljudje domačega človeka ne poslušajo radi.. .« Poslušajo ga, le kaj tehtnega jim mora povedati! V okolici Žužemberka je bilo devet vaških sestankov. V Šmihelu pri Žužemberku so bili trije, v Selah - Hin jah štirje, prav tako v okolici Mirne peči, Glo-bodola in Karteljevega. V ponedeljek zvečer so imeli dobro obiskane sestanke v vaseh škocijanskega sektorja. V Brezo-vici, mali vasici nad šmarješkimi Toplicami, sta vodili vaški sestanek, na katerega je prišel od vsake hiše vsaj po en član, upravnica zdravilišča in tovarišica Balohova. Sestanek je uspel, čeprav domači aktivisti najprej niso računali na to. V Zburah je bilo na vaškem sestanku nad 30 ljudi, več kakor je hiš v vasi. V Grobljah pni fekocijanu, kjer vaškega sestanka že dolge mesece niso imeli, se je zbralo v ponedeljek zvečer 25 vaščanov k živahnemu pogovoru o domačih in tujih dogodkih. Tudi v Šmarjeti in okoliških vaseh se je pokazalo, da znajo razložiti domači aktivisti marsikatero vprašanje bolj življenjsko kakor nekateri aktivisti, ki jih je včasih okrajno vodstvo OF odtegnilo v zadnjem hipu iz pisarne in »poslalo na teren«. Ljudje se na množičnih sestankih pogovarjajo o borbi za mir; povsod obsojajo vojne hujskače in zagotavljajo, da bodo s svojim delom dokazali, da so za napredek naše države, s tem pa tudi za mir. Marsikje so se dobro pomenili o novi trgovini in o popravljenih odkupnih planih za leto 1951, kakor tudi o drugih krajevnih vprašanjih. i'ovsod člani okrajnega odbora Osvobodilne fronte pomagajo domačemu aktivu vsakega kraja, ki bo pojial a samostojnim delom v času priprav na volitve gotovo bolj podjeten in iznajdljiv. T. G. RUDARSKI INŽENIR IVO PINTERIČ KANDIDAT V TRBOVLJAH Trbovlje, 7. februarja. Prebivalstvo zgornjega dela Trbovelj je z veseljem pozdravilo predlog okrajnega zbora Osvobodilne fronte, da bi v njihovi volilni enoti kandidiral pri volitvah v Ljudsko skupščino LRS rudarski inženir Ivo Pinterič in da je njegov namestnik sekretar rudniškega komiteja KPS v Trbovljah tovariš Jože Piki. Tovariš Pinterič ni po svoji delavnosti, vestnosti in skromnosti znan in priljubljen le med rudarji Bosne in Dalmacije. Med njimi je bil namreč zaposlen pred vojno, kakor tudi po osvoboditvi. Po dovršenem študiju na fakulteti je bil uslužben v rudniku Drniš, od 1938 leta je bil upravnik rudnika v Bosanski Krupi, nato zopet v Drnišu, zatem pa v Si-veriču, kjer je bil do 1945. leta. Med borbo je bil aktivist Ljudske fronte, bil je tudi član okrožnega odbora Fronte za Dalmacijo. Po osvoboditvi je bil direktor glavne uprave dalmatinskih rudnikov, 1946. leta pa je prišel v Trbovlje. Zatem je bil še na raznih dolžnostih, med drugim je bil tudi direktor tovarne samota v Arandjelovcu, sedaj pa je zaposlen kot planski inženir pri rudniku Tr* bovlje-Hrastnik. V LITIJI SE PRIPRAVLJAJO ZA VOLITVE Volivci krajevnega odbora Osvobodilne fronte Litija so na svojem zboru pozdravili predlog, da pri njih kandidira tovariš Stane Kavčič z namestnikom Vladimirjem Gerbcem. Izvolili so 5-člansko politično in 11-člansko tehnično delovno komisijo, ki bo vodila priprave za volitve. Na območju KLO Litija bo 10 volišč. Volivci na množičnih sestankih razpravljajo o kandidatu in predvolilnih nalogah. V načrtu imajo tudi skupinske prihode na volišča, zlasti pa želijo, da bi z volitvami zaključili že v zgodnjih jutranjih urah. Na cestah, ki peljejo v Litijo, bodo postavili mlaj« in okrasili sleherno hišo v Litiji. Podobne priprave so tudi v nekaterih sosednjih vaseh, kjer se trudijo, da dosežejo v tekmovanju čimlepše mesto. Z. | Investicije za prosveto, znanost in kuituro LR Hrvatske Za investicije ministrstva prosvete ter ministrstva za znanost in kulturo LR Hrvatske je leto« določenih nad 260 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bodo nadaljevali gradbena dela na osnovnih šolah, na veterinarski, gozdarski, ekonomski in kmet.-gospodarski fakulteti, na objektih študentsk. naselja in institutu za atomsko fiziko. Za gradnjo in ureditev osnovnih ter srednjih šol v LR Hrvatski je bilo lani investiranih nad 200 milijonov dinarjev. V Dalmaciji so lani gradili 125 osnovnih šol; od teh je že 92 pokritih. V Liki so začeli graditi 28, v drugih krajih republike pa 58 šol. Zidali so tudi 14 osemletk in učiteljsko šolo v Šibeniku. V Zagrebu so dogradili srednjo fiz-kulturno šolo. Za študente zagrebškega vseučilišča so začeli graditi študentsko naselje v Dubravi. V teh delovnih akcijah je sodelovalo nad 3500 mladincev iz države in nad 3000 mladincev iz tujine. Zgradili so sedem paviljonov, v katerih stanuje 300 študentov. Izmed večjih objektov sta v Zaigrebu dograjeni dve moderni mojstrski delavnici za kiparja Augustinčiča in slikarja Hegedušiča. V kratkem bo gotov tudi institut za higieno dela pri Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti. Znani angleški torako?'irurg dr. Priče v Zagrebu Zagreb, 7. ferbuarja. Znani torako-kirurg profesor dr. Thomas Priče iz Londona, ki velja za enega največjih svetovnih strokovnjakov za zdravljenje pljučnih bolezni, in zdravnika njegove šole dr. Machray in dr. Jones se mudijo v Zagrebu kot gostje komiteja za varstvo ljudskega zdravja. Obiskali so že medicinske ustanove v Beogradu in Sarajevu, po odhodu iz Zagreba pa bodo obiskali tudi Ljubljano in Golnik. Angleški zdravniki prirejajo predavanja in delajo operacije, pri katerih uporabljajo sodobne metode za zdravljenje pljučnih bolezni, po katerih delajo v njihovi šoli za torakalno kirurgijo v Londonu. V Zagrebu je imel dr. Priče sestanek s ftiziologi iz vse Hrvatske. ki se ukvarjajo s kirurškim zdravljenjem tuberkuloze. Na tem sestanku so razpravljali o še neobdelanih oblikah obolenj in zdravljenja. Angleški zdravniki bodo imeli še 2 predavanji o zdravljenju tuberkuloze in raka na pljučih in operirali več tuberkuloznih bolnikov v specialni bolnišnici na Jordanovcu. Moskovska navodila fn češka stvarnost Dogodki zadnjih mesecev, sedaj pa še posebno beg Clementisa, »o močno povečali zanimanje svetovne javnosti za odnose med Češkoslovaško in gospodarjem informbiroja — moskovsko birokracijo. Stavba, zgrajena na pesku, že dalj časa kaže, da njeni stebri čedalje močneje pokajo in da se češkoslovaško ljudstvo nikakor ne more privaditi golemu poslušanju ukazov iz tujine ter hlapčevanju. Naj bodo na vrhovih češke inform-birojevske agenture še tako udvorljivi agenti, iz vsega naroda se hlapcev in agentov ne da narediti. Eden najvažnejših korakov v podrejanju Češkoslovaške interesom Kremlja, je bila vsekakor lanska korektura češkoslovaškega petletnega plana. Postavljena je bila zahteva preorientadje celotne.ga gospodarstva. Namesto lahke industrije, ki je s predmeti široke potrošnje zalagala dobršen del sveta, naj bi postala prvenstvena proizvodnja težke industrije. Kakšne namene je zasledoval Kremelj s to svojo direktivo res ni težko ugotoviti. Močno razvita češkoslovaška industrija je v zelo veliki meri odvisna od surovin, ki jih mora nakupovati v kapitalističnih državah. Moskovsko vodstvo pa hoče Češkoslovaško čimbolj izolirati od ostalega sveta in jo spraviti tudi v popolno ekonomsko neodvisnost. Razen tega pa naj bi bila češkoslovaška tudi nekak preskrbovalec Sovjetske zveze s proizvodi težke industrije, predvsem z izredno važnimi proizvodi, ki so potrebni sa oborožitev. Taka korektura petletnega plana, ki bo jo po direktivah iz Kremlja izvedli na različne načine tudi v drugih inform-birojevskih državah, pa je spravila češkoslovaško gospodarstvo v resno krizo. Moskvi nad vse vdani agenti so takoj pričeli z izpopolnjevanjem svoje naloge. Dr. Pul je že na kongresi! KP Slovaške poudaril, da je treba podrobno pregledati proizvodnjo tistih tovaren, ki so odvisne od uvoza z Zahoda, aii tržnih pogojev v kapitalističnih državah. To pa zaradi tega, »da bi lahko v njih uvedli novo proizvodnjo, posebno proizvodnjo kapitalnih dobrine. Hkrati s temi navodili, ki so predvidevala celo ukinitev nekaterih industrijskih vej, pa se je pričel tudi oster boj proti tistim, ki so zahtevali večje poživitve uvoza in izvoza na Zahod. Po korekturi petletnega plana se je vodstvo našlo med drugim pred težkim vprašanjem uskladitve proizvodnje premoga s plamom za druge panoge industrije. Poskušali so vse mogoče, da bi proizvodnjo premoga povečali. Toda kot nalašč se je prav v tem času proizvodnja premoga zmanjšala Tako je bil na primer izpolnjen v novembru plan proizvodnje črnega premoga komaj s 86,3% na češkem in z 91% na moravskem. Glavni »krivec« takega položaja seveda po mnenju češkega vodstva ni nihče drug kakor Zveza delavcev in nameščencev v rudarstvu. Podobni primeri kakor v industriji premoga pa so tudi drugje. Običajno češkoslovaški tisk najprej hvali, nato pa ostro k riti ai ra in priznava, da stvari slabo stoje. Po petletnem planu bi morala znašati trgovinska menjava med CSR in Sovjetsko zvezo ter drugimi deželami inform- biroja leta 1953 40% vsega češkoslovaškega uvoza in izvoza (promet s kapitalističnimi državami pa 60%). Po revidiranem planu pa naj bi že lani znašal delež uvoza in izvoza v SZ 407«. Češkoslovaška naj bi izvažala v SZ stroje in druge proizvode težke industrije, prejemala pa bi surovine in prehrambene artikle. Toda tudi tu ni šlo tako gladko. Po poročilih, ki so na razpolago, je CSR poslala lani Sovjetski zvezii premalo proizvodov težke industrije, Ponomarenko, član politbiroja CK VKP(b) in minister m preskrbo, pa je ustavil izvoz žita v CSR. Vlaki z žitom, ki so bili že na češkoslovaški meji, so se morali vrniti. Tako so tudi tokrat pokazali na dejanju ljudje iz sovjetskih birokratskih vrhov, kakšna je njihova tako opevana »velikodušnost« in »bratsko pomoč«. Klement Gottwald je zaradi tega pozval vse ljudstvo, naj do skrajnosti var- čuje z moko in kruhom. Pri tem so mobilizirali celo pionirje. Praški radio je namreč sporočil, da so pionirji v starosti od 8 do 15 let svečano obljubili, da bodo opazovali po hišah, posebno še na vaseh, kaj delajo z moko in kruhom ter prijavljali krivce, ki to dragocenost tratijo. Z vsem tem pa seveda nikakor ni rečeno, da češkoslovaška agentura morda no bi hotela verno izpolnjevati moskovskih navodil. Nikakor ne, saj so celo v novoletni poslanici češkoslovaških sindikatov ponovno zavrteli staro lajno: »Tretje leto naše petletke ho odločilno leto v preorientariji našega gospodarstva. Še bolj smelo moramo prijeti za delo, da bomo še bolj zmanjšali odvisnost našega gospodarstva od kapitalističnih tržišč. Močno moramo povečati proizvodnjo težke industrije, posebno rudarstva, izdelanih in napol izdelanih težkih strojev. Prt tem bodo sicer te- & »Kam pa ti, prijateljček?« »Ali ne vidiš, da peljem v Prago bratsko pomoč.« žave ...« Res je, češkoslovaško gospodarstvo je v velikih težavah, toda za te težave naj bi bilo po mnenju češke agenture krivo ljudstvo. Opravičujejo se, upogibajo hrbte, toda grabežljivi birokrati iz Kremlja jim vseeno berejo levite. »Vodstva preveč pogosto pozabljajo splošne in višje interese socialnima, izgubljajoč se v popolnoma nacionalnih skrbeh« — piše organ informbiroja z .Tudinovo roko. To pa pomeni z drugimi besedami povedano: Slabo opravljate svoje naloge, zavedajte se, da ste naša gubernija. Pustite svoje tradicije in lahko industrijo, pustite svoje gospodarske odnose z drugimi državnimi, kaj va.? t>t'iga živlleniska raven vaših ljudi, mi zahtevamo težko Industrijo in njene proizvode. Da Pa b) bili tj »višji interesi socializma« še podkrepi leni, je bila potrebna tudi kritika nHhovftga »političnega« dela. Orpan informbirola je objavil znano kritiko lista KP CSR »Rude pravo«. Zanimivo ie vsekakor to, da ie »Ruda pravo« objavilo to kritiko šele štirinajft dni po izidu lista »Za trajni mir«. Kritiko pa je spremljala iziava, polna klečeplaziva in obžalovanja. Ti glavni obrisi današnjega stanje v Češkoslovaški lahko vsaj dolno odgovore na vprašanje, zakaj je moskovska birokratska kasta nezadovoljna s politiko in delom Prage. Zaradi takega stanja zahteva Moskva večjo »budnost«, to ie večji pritisk na delavski razred, zaradi tega pošilja v Prago tudi svoje zastopnike, kakor je na primer Zorin, kt naj bi utrdili kolonialni režim in zatrli odpor ljudstva. —m PREŠERNOV ALBUM UREDIL IN OPOMBE NA-PISAL FRANCE KIDRIČ Z uporabo Kidričevega gradiva dokončala Alfonz Gspan in Mirko Rupel. Državna založba Slovenije v Ljubljani. 1950. Tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. 3000 izvodov. Bolj kakor za druge znamenite ljudi velja za umetnostne tvorce, da nam predvsem govorijo s svojimi deli in ne s svojo življenjsko usodo. O Shakespeareu vemo komaj nekaj več kot najnavadnejšo zgodbo življenja, za Homerja pa niti dobro ne vemo časa in kraja, v katerem je njegovo neznano življenje potekalo. In vendar so nam njune umetniške stvaritve tako neposredno žive, kakor da nam je umetnik napisal to, za kar bi ga sami vpraševali in kakor da nam je temo vzel iz našega doživljanja. Razgovor med temi komaj znanimi ljudmi in nami se nam zdi domač in je razumljiv še po stoletjih. Seveda pa kulturnega človeka mika zunanja podoba umetnika in njegov življenjski ambient. Ilustrirana slovstvena zgodovina je privlačna zaradi sodobnega slikovnega gradiva, ki nam more še v večji meri oživiti delo in zlasti zunanja gibala umetnikove ustvarjalnosti. Ker vemo, da je umetnikovo delo produkt njegovega talenta, in sicer v tem, kako ta talent odgovarja na vprašanja časa in družbe, v kateri se giblje, kako z njo raste in nosi v sebi kali njenih kriz, pa nam to sicer sekundarno gradivo pomaga Pri razumevanju in dojemanju umetnine. Sendhalov roman »Rdeče in črno« nam je razumljiv, brž ko nekoliko poznamo družbeni proces meščanske Francije v prvi polovici 19. stoletja. Toda če vemo, da se je umetniku motivna obdelava sprožila ob resnični zgodbi semeniščnika An-toinea Bertheta in če poznamo ilustracije Henrvja Monniera, nam bo roman morda še bližji. Tako je z vsako podrobnostjo iz življenja in snovanja umetnikov. Seveda pa naj bi se težnja po natančni podrobnosti, po bibliografski popolnosti in po površinski razsežnosti podatkov ne razbohotila v pozitivistično leksikalno kramljanje, kjer je vsak podatek enako pomemben. O tem je že Prešeren sam sodil, ko je dejal, kako pregledujejo njegovo življenje: Kak si brusijo jezike in ti štejejo na prste pri kafeti, kar jih nisem, kar sem ljubil jih, device. Slej ko prej ostane delo tisto, ki naj o umetniku predvsem govori. , Na ta način se pokaže, kako srečna je bila zamisel Prešernovega albuma, zadnjega prešernoslovskega dela Franceta Kidriča. V podobi in komentarju naj se pred opazovalcem zvrstijo ljudje in kraji, s katerimi je Prešeren prišel v stike. Prikazane naj bodo najvažnejše stvaritve pesnika v rokopisih in prvih pismih. Cimveč naj bo takega gradiva, ki je na Prešerna tudi kot umetnika vplivalo in ki se odraža^ v njegovih poezijah. Pri pesniku, kakršen je bil ravno Prešeren, ki je mnogokrat neposredno reagiral na zunanje okolnosti tudi v svojem delu, utegne biti tako gradivo še posebno dragoceno. V drugem delu albuma pa naj izpregovorj pesnikovo občinstvo po smrti, to je umetniške upodobitve njegovega življenja in pesnitev ter razno dokumentarno gradivo, ki kaže Prešernov vpliv v slovenski kulturi. Spričo dejstva, da nimamo nobene prave podobe pesnika, naj v tem delu zavzemajo še posebno mesto upodobitve. Na koncu naj se v opombah predstavi najvažnejša razlaga k posameznim slikam, bibliografski podatki in nahajališča predmetov. Rodovniki Prešerna m njegovega sorodstva naj zaključijo knjigo. Na osnovi takega koncepta nam je ‘ ranče Kidrič na 264 straneh podal važno, zelo zanimivo slikovno gradivo, . fšnega v taki popolnosti doslej niti približno nimamo za nobenega slovenskega človeka. Mnogo predmetov, oseb in krajev, ki so s Prešernom v zvezi, je tu sploh prvič objavljenih. Okvir tega poročila bi preseglo podrobno naštevanje. Za prvi del albuma je značilno to, da se v njem prepletajo fotografije krajev in oseb, s fotografijami dokumentov in Prešernovih rokopisov ali tiskov. Tako je albumu zagotovljena pestrost. Golden-steinov portret Prešerna, Matija Čop, Pri-micova Julija in nagrobnik Ovsenekovi-ma otrokoma so priobčeni v barvah, prvi {rije listi zaradi pomembnosti, četrti pa je tu prvič objavljen. Od krajev je seveda najbolj zastopana Ljubljana in ljubljanske hiše. Obširneje so prikazani tudi Kranj, Vrba in Bled. Od osebnega gradiva so uf>odobljeni vsi znani kosi Prešernovega pohištva. Od oseb manjka dolga vrsta Jiudi, ki jih Kidrič navaja na straneh |67—283 in katerih slike ali niso znane ali pa niso dostopne. Med upodobljenimi so neketari Prešernovi sorodniki. njegovi profesorji, njegovi prijatelji m znanci, njegove Laure, pomembnejši liubljanski in slovenski sodobniki Prešernovi korespondenti in končno njegovi nasprotniki ter uradne osebe tedanio Ljubljane. Od dokumentov so prikazani zlasti: rojstna knjiga, šolska spričevala doktorska diploma. Zelo obširno so ob’ javljeni glavni Prešernovi slovenski in nemški rokopisi, obe slovenski pismi ter najvažnejše tiskane objave. Verjetno bi si literarni zgodovinar in prešemoslovec želel nekoliko drugačne ureditve prvega dela albuma. Hotel bi imeti kraje ločene od ljudi, pobude za pesnikovo konkretno delo pa zopet ločene od drugih dokumentarnih upodobitev. Še posebej bi si morda žele! imeti listinsko gradivo in končno rokopise ter tiske. Toda če bi album v tem slučaju morda pridobil na znanstvenosti in metodiki, bi pa gotovo izgubil na neposredni učinkovitosti. Nič ni v tem oziru bolj prepričljivo kot slike na strani 110—115, kjer so prikazani najprej Ajdovski gradeč, Bohinj, kavica in Bled, nato rokopis Krsta in iz-da ja Krsta iz leta 1H% ter končno posvetila Krsta prijateljem. Zato se mi zdi. c'a je razvrstitev gradiva sicer subiektiv-na- a s stališča učinkovitosti pravilna in ne brez notranje zakonitosti. Gradivo je Prikazano v približnem kronološkem re- du od pesnikovega rojstva do smrti. Večja pomanjkljivost je v tem, da je listinsko gradivo premalo zastopano. Katalog Čopove biblioteke, Prešernov zapuščinski akt in Kastelčevo gradivo za Čbelico ter podobno bi vsekakor spadalo tudi v sedanjo zasnovo albuma. Nikakor pa ne spadajo v prvi del kasnejše upodobitve Prešernovih sodobnikov (Malešev Macha, Severinov Strobach in Presl) ali površne rekonstrukcije stavb (Maleševo »Peklo« na strani 141, čeprav imamo dobro sodobno upodobitev Kongresnega trga na strani 60). Drugi del albuma je v glavnem namenjen slovenskim umetnikom, bodisi da so upodabljali Prešerna, bodisi snovali ilustracije k njegovemu življenju in pesnitvam. Fraiwe Kidrič dobro pravi v uvodu: »Poskusov portretov ter ilustracij življenja, pesmi in pomena je toliko, da ni bilo mogoče reproducirati vsega, ampak samo značilne, upoštevajoč poleg umetniškega merila tudi gledanje dotične dobe na Prešerna.« Ne mogel pa bi pritrditi Kidričevemu dobrohotnemu mnenju, da je »drugi del albuma odlično spričevalo za intimen odnos naših upodabljajočih umetnikov do Prešernovega portreta in dela«. Naj mi bo dovoljeno izjaviti, da je ta del naravnost f>orazen dokument površnega odnosa slovenskega likovnega umetnika do Prešernovega življenja in dela. Dobro je, da je gradivo tu zbrano, kakršno pač je, čeprav bi pa primer brez škode namesto treh Gasparijevih portretov Prešerna (205) imeli enega, namesto štirih Maleševih (20T) enega, štirih Jakčevih (20S—209) dva, štirih Justinovih (211) enega ali dva in bi brez škode odpadlo Vavpotičevo »Tihožitje« (260) ali motivno in tehnično slaba Maleševa »Slavistka v Vrbi« (263). Pri Prešernovih portretih je seveda mikavno videti, kako so slikarji in kiparji težili za neznanim pesnikovim obrazom. V bistvu je vendar osnova vsem upodobitvam Goldensteinov Prešeren iz 1. 1850 ter litografija za Wagnerjevo izdajo iz leta 1866 po pesnikovem bratrancu^ Antonu Svetini. Odtod se je rodila naša splošno sprejeta podoba Prešerna. Iz dokaj povprečnega gradiva vsekakor izstopajo Gangl, Grohar, Vavpotič, Vesel in Jakac. Stvar okusa in umetniške usmerjenosti je, kateri od teh upodobitev priznamo prvenstvo. Ker že nimamo realne podobe Prešernovega obraza, nas bodo posebno zanimale idejne rešitve, to je tiste, ki so skušale prikazati Prešerna — genija. Od teh je morda najbolj zanimiv v ostalem sicer malo pomemben Groharjev portret. Veselova goldenstei-novska kopija in Ganglov nekoliko sladkobni doprsni kip. Zanimivo je, da je ravno mlada generacija krenila z Miheličevim lesorezom leta 1945 in Smrduje-vim poprsjem leta 1948 na nova pota Prešernove upodobitve. Razveseljivo je dejstvo, da se z dosedanjo navidezno naravno'rešitvijo ne zadovoljuje. Škoda je, da ni objavljen Zajčev kip Prešerna v celoti in v detajlih, saj je doslej edini monumentalni kip v tej vrsti. Ilustracije iz pesnikovega življenja in pesnitev so na splošno dokaz, da so se umetniki le malo poglobili v svojo nalogo. Ilustracije iz pesnikovega življenja se skoraj ne dvignejo preko navadne anekdote. Ilustracije k pesnitvam, ki na žalost niso razvrščene kronološko po nastanku, temveč skupinsko po pesmih, so nastajale večinoma prigodniško; ob posameznih jubilejih in po naročilu. Gotovo presega vsa ostala dela življenjsko resnično zgodnje delo Ivana Groharja »Nezakonska mati« okoli leta 1897. V večini ilustracij pa moti teatralnost in poza (Krst, Mornar, Marskteri romar), površna obdelava motiva (Pod oknom), bled lirizem (Strunam). Slike znova potrjujejo znano resnico, da je ilustracija nekega pesniškega umotvora zelo tvegana in težka stvar. Morda je v tem iskati vzrokov, da se je večina naših vidnejših umetnikov izogibala takemu delu. Seveda pa s tem naša zahteva po sodobni ilustraciji Prešernovih poezij ne izgublja upravičenosti. Prešernov album daje slovenskemu likovnemu umetniku lepo priložnost, da se zamisli ob problemu. Tudi zadnje Debenjakovo delo za Uvod h Krstu pri Savici (Mladinska knjiga 1950) še ne vzbuja optimizma. Za ilustracijami k pesmim sledi nekaj fotografij, ki kažeio pomen Prešerna v slovenski kulturi. Tu imamo priobčene v izboru razne spominske plošče, razglednice, karikature, vabila in svečanosti. Prav ta del albuma jasno kaže. kako nemogoče je podati v slikovnem gradivu vpliv nekega pesnika na bodoče generacije. Ko bi sodili samo po prikazanem, slučajno izbranem gradivu, ne bi mogli verjeti, da gre v resnici za najvažnejšega kulturnega tvorca Slovencev. Deloma je vzrok v skopo prikazanem gradivu, še bolj pa v omejenih možnostih takega prikazovanja na sploh. Albumu so dodane Opombe za prvi del in kratke navedbe za drugi del. Do strani 129 so opombe Kidričeve, nadaljnje pa so Gspanove in Rupljeve po Kidričevem gradivu. Opombe so leksikografskega značaja. Stvar slavista in prešerno-slovca je, da jih bo presodil po točnosti navedb, citatov in podatkov, ki se ne zdijo povsod dovolj zadovoljivi. Kulturnemu delavcu na splošno pa bodo vsekakor dobrodošle, saj vsebujejo več nadvse zanimivih podatkov o Prešernovi dobi,* kakor jih je doslej sploh kje zbranih in bodo dragoceno dopolnilo študijam o Prešernovih pesnitvah in življenju. Album — to je knjiga, po kateri človek vedno poseže. Zdaj ga zanima ta. zdaj zopet druga podoba ali podatek Knjiga mu postane priročnik in prijatelj. Poleg nekaterih edicij Poezij in dveh. treh študij o Prešernu je kljub pomanjkljivostim eden najvidnejših rezultatov našega prešernoslovja. Človek si želi. da bi bilo gradivo še obilnejše in bolj čisto. Bridka je pravzaprav ugotovitev, ki jo je v uvo- Nekaj misli o Prešernovem mestu v svetovnem slovstvu Vsa. doba Prešernovega življenja — torej ne samo doba njegovega delovanja — je v vsem evropskem kulturnem krogu doba cvetočega razvoja pesništva, to j je tudi čas pomembnih del Byrona, | Shelleya, Puškina, Mickiewicza, Heineja, ! Leopardija, Petofija in še nekaterih drugih pomembnih pesnikov tako imeno-' vane »romantične« dobe. j Doba je razgibana in zanimiva. Če bi j pa poskušali psiho genialnih pesnikov : »direktno« razumeti iz dobe, bi trčili na nepremostljive težave, ki jih je Manc ostro označil 6 tistim izrekom o področju umetnosti, »o kateri je znano, da nekatere dobe njenega razcveta niso v nikakršnem sorazmerju s splošnim razvojem družbe, zato pa tudi ne z materialno osnovo družbe, ki je ogrodje njene organizacije«. (Marx: O umetnosti itd., str. 22.) Sicer še vedno ni popolnoma jasno, kako najbolje imenovati zelo pomembno dobo, ki jo približno uvaja francoska revolucija. V literaturi in ostalih umetnostih ima doba med 1. 1800 in 1850 realistične, romantične in klasicistične poteze. Gospodarsko kaže zelo močan razvoj produkcijskih sredstev, dotlej neslu-ten tehnični napredek, hkrati velikansko naraščanje denarnih sredstev, socialno pa viharen razvoj prebivalstva, pri čemer narašča predvsem proletariat. (Glej. Engels »Položaj delavskega razreda v Angliji«.) Vsa meščanska družba se je spreminjala v zvezi s tehnično revolucijo. Ni težko opaziti, da je razvila velikanske gospodarske sile in hkrati sprostila zelo močne kulturne sile. Zato bi to dobo lahko itji enovali »dobo meščanskega vzpona«, če pa poledamo natančneje, vidimo — čisto v skladu z gornjim Marxo-vim izrekom — da se pogledi velikih umetnikov tega časa, kakršni so n. pr. du napisal Kidrič: »Značilno je. da je več krajev in hiš, ki jih pozna Prešernova biografija, prvič posnetih šele za pričujoči album in da se je moral prireditelj le prepogosto zadovoljiti s predelano stavbo ali celo samo s situacijskim načrtom ... Slovenci so pač imeli takra t, ko je bil še čas, premalo ljudi, ki bi bili opozarjali narod na dolžnost zaščititi ali vsaj upodobiti vse, kar oživlja spomin na življenje in ustvarjanje njegovega prvega pesnika.« Ta Kidričeva ugotovitev, ki velja prav tako za druge velike može slovenske zgodovine, naj bo tudi opozorilo Zavodu za varstvo kulturnih spomenikov ter muzejem, kako obsežno je področje varstva in zbiranja kulturno zgodovinskih predmetov. Opozorilo pa tudi javnosti, kako važne so te ohranjevalne in proučevalne ustanove, ki smo jih v zadnjih letih morda nekoliko zanemarili. Dr. Jože Kastelic. ŠUBIČEVA UPODOBITEV „SVETEGA SENANA" Zato, ds b’ od ženskih ne bit zapeljan, podal na otdk se je sveti Senžn; valovi Sumijo okrog in okrog, otdk ni dotaknjen od ženskih bil nog. Na morju se vzdigne prav velik vihar, vse kliče svetnike na p6moč mornar; stralnd se valovi, vetrovi tep6 in strele letijo, grom trese neb6. Tja barko k otoku vihar pridrvi, ‘z nje deklica stopi z nebeikim' očmi — dve skaVcI vzdiguje strah prsi mokri, Seninus je zmoten, se d'jat' kam ne ve. »Vihar me pridfvil je semkaj do vas, pod streho vzemite me, oče, ta čas, da se posutim, in prosite Bogi, da polije drug veter, da vreme nam dil« — »Za vreme,« ji reče, »jaz hočem molit; na tem pa otoku ne smel se mudit'; menih sta In lenska nasprotne stvari; le hitro od tod proč, ker se ie mračli« Poklekne in prosi za vreme Bogi, poletelo k6J se valovi morji in luna zasije, zvedri se neb6; — proč deklico mokro vetrovi nes6. Seninu se sanja potem vse noči od deklice nedrij, od njenih oči, da v smrtno bolezen pogreznil jo mraz in da jo spovedat' zamudil je čas. In kadar vihar spet po morju buči, po barki ozira so s skrbnim' očmi; ak' žensko prldfvii vihar bi tja v stran, pod streho bi vzel jo, spovedal Senin. Tam čaka zastonj In zastonj se kesi; nazaj med ljudi se Seninus podi. Od tod se menihi ženstvi ne boji, za duio In truplo njth radi skrbi. LANI DECEMBRA JE NARODNA GALERIJA ODKUPILA OD PRIV AT-NIKA DOSLEJ NEZNANO UPODOBITEV PREŠERNOVEGA »SVETEGA SENANA« - DELO JANEZA ŠUBICA •V, - fma*- K*:* A/! -VvA <<~ - V - ‘ '' ' JfVJ sr '■ > m IRIS *&• T* ljubka, prešerna legenda je bila /T,a<,.nat'&niena v 5- bukvicah Kranj-Cbelice konec leta 1848, a marsikdo l že prej, ker je krožila po 1 Pr»čJ V PreP's'h- Kakor vsaka druga ! ni „ ilna 'udi ta svoje real- v I inhtlln- 8 leta’ ko ie P^nik živel 1 MU c °f.am|len- Ca ie ljubljanska filistrska sredina obkladala z očitki pre- raVtva 'in’ ”ern?J"a^nega življenja, zabav-Li? drusr.lh PfJ-Jfeh ter mu obračala hrbet, se ,e zblifal s 5 let mlajšim frančiškanom patrom Benvenutom (med svetom Oašperiem) Crobathom, j Ta popularni, zanimivi in inteligentni 1 mož, doma iz šmartina pri Kranju, te je bil sicer mlad umaknil svetu in odšel v neniu in kar razvratnemu patru pesem klošter, ohranil pa je za svoj stan kar i Nuna in kanarček in ga v njej na ljubez-preširoke nazore. Prešeren je vedel za 1 niv način poučil, da si kot samostanec ne njegovo razmerje z mlado škofjeloško nu- I smei želeti »prostosti sveta<\ Po Kidri-no s. Marijo Frančiško Vincenčijo Lipp-mann, pa je meniščku, ki se je tudi poskušal s pesništvom in so ga najbolj mikale ljubezenske izpovedi, s Sv. Senanom hudomušno ponagajal. Pater Benvenut niti ni zameril. Nasprotno, Prešernu je napisal dva resda zelo nerodna, a zanimiva odgovora v verzih in v njih odkrito zagovarjal svojo pravico do ljubezni, ter celo menil, da naj Prešeren, ki ima tudi dekleta, privošči njemu kar dve ljubici. Naš pesnik je 17. julija 1S46 poslal zaljublje- čevi sodbi sta Senan ter Nuna in kanarček zadnji Prešernovi pesmi, ki ju je ustvaril z umetniškim prizadevanjem. Danes, po tolikih letih, so dejstva, ki so priklicala v življenje Sv. Senana pozabljena in važna le toliko, kolikor jTesem komentirajo. Dragocena je pesem sama. ta duhovita, vedra, prijazna nagajivka. preprosta umetninica, ki na svoj način razodeva pesnikove nenavadne darove. A. G. Beethoven, Shelley ali Delacroix, nikakor ne razvijajo vzporedno s tehničnim razvojem, temveč da se ti umetniški geniji najdejo v svetu, ki jih precej slabo razume, ki jih zatira. V svojih izjavah branijo stališča zmagoslavne francoske revolucije. Zdaj, okrog leta 1800 in kasneje, pa vlada reakcija — zdaj, ko se kapitalistični način proizvodnje ne samo nemoteno in mogočno razvija, temveč postaja vsak dan v državi vedno bolj odločilen. Sklep je jasen. Nastopajočemu velekapitalu ni bilo več potrebno bojno bratstvo z malim meščanstvom in celo proletariatom. Rajši se je vezal z ostanki reakcionarnih absolutističnih sil, z gospodarji vislic in bajonetov. Temu primerno razumemo Napoleonovo ravnanje, rast svete alianse, razumemo, zakaj so se morali ponesrečiti vsi malomeščanski in deloma že proletarski upori v letih 1848 in 1849. Mnogi umetniki te dobe pa so nasprotno navdušeni za svobodo, za demokracijo. Bijejo se z ostanki absolutizma, ki ga že podpira denar razvijajočega 6e »velikega meščanstva«, bijejo se z »razredno in rasno diskriminacijo«, s predsodki, bijejo se za ljudskost in hkrati za svobodnejši razvoj posameznika. Sem spadajo številni veliki zastopniki tega Ča6a, Byron. Shelley, Leopardi, Puškin, Mickiewicz in, Prešeren, pa tudi Heine in mlajši, kakor Lermontov in Petofi, tudi starejši umetniki, kakor veliki glasbenik Beethoven, genialni slikar Goya, mnogo tega je že tudi v Goetheju. To 60 junaki duha, katerih dela so tudi danes ohranila vso svežino. Percy Bys6he Shelley, po rodu aristokrat, je tako napreden »meščan«, da mu meščanski okvir več ne zadostuje. Že leta 1818 govori v neki pesmi o tem, da imajo dom celo konji, voli in psi in da imajo tudi 6vinje 6teljo in primerno hrano, medtem ko Anglež-delavec nima doma. V zadnji kitici iste pesmi kliče Shelley naravnost k uporu. Pravi: »Otresite se verig kakor rose, Id je v spanju padla na vas. Vas je mnogo, njih je malo!« Ta klic gre torej še precej čez Prešernovo »Zdravljico«, ki je vendar že precej revolucionarna, tako tudi čez najbolj revolucionarne, lepe in jezne Puškinove vrstice. V srednji Evropi je edino Petofr tu pa tam napisal nekaj podobnega — a seveda ne tako jasno, saj ni mogel videti delavskega problema tako, kakor Shelley v Angliji, tedaj industrijsko najbolj razviti deželi Evrope. Če si zamislimo položaj tedanjih umetnikov, glasnikov človečanstva, v tej silno komplicirani dobi, se nam ne zdi nič čudnega, da živijo in umirajo bolj ali manj preganjani, bolj ali manj tragično. Pa tudi to je jasno, da smo jim hvaležni za delo in žrtve. Napredne meščanske individualistične ideje postajajo v njihovem delu ljudske in revolucionarne in ostajajo take tudi v kasnejši smeri boja proletariata. Tu gre za svobodo za vse ljudi. O tem sta že Manc in Engels napisala odločilne besede. Že najbolj površna analiza Prešernovih poezii nam razkrije, kako zelo je naš pesnik povezan z umetnostjo svojega časa, z vsemi mogočnimi naprednimi mislimi, katerih glasniki so bili takrat umetniki. Prešernova ljubezen do Julije se izraža v oblikah revolucionarnega individualizma, ki očitno in z veliko lirično močjo izpoveduje lastna čustva, pri tem pa tudi zatrjuje, da ima vsak človek pravico do lastnih čustev. Iz teh umetnin izhaja nazor, da ima vsak človek pravico do tega, da se lahko kot svoboden državljan človeško m lepo razživi po svoje. Ni težko opaziti, da je v tem Prešeren globoko soroden zelo številnim umetnikom svoje dobe, tako By-ronu, Puškinu, Schubertu, Delacroixu. Boris Ziherl (Prešeren) podčrtava, da prihaja Prešernova »kritika s pozicij demokrata in naprednjaka, čigar korenine so pognale globoko v ljudstvu«. Napredni duhovi evropskega kulturnega kroga pa 6o se večkrat znašli v tako podobnih pozicijah, da so si večkrat kljub vsem velikim osebnim razlikam tipično podobni. Prešeren ni poznal Puškina. Njegova pesem »Pevcu« pa govori o osamljenosti kakor tista Puškinova o pesniku, ki v 6vetu ne dobi odgovora. Poetična slika, celo oblika ie različna, osnovno razpoloženje pa zelo podobno. Popolnoma isto velja za »Odo mladosti« Mickievviczevo (prevedel Murn), ki je po duhu gotovo zelo blizu nekim vrsticam v »Zdravljici«. Neka duhovna zveza bi se tudi dala najti med Byronovimi »Hebrejskimi melodijami« in Prešernovo pesmijo »Judovsko dekle«. Očitna je dalje tipična podobnost med Prešernovim panteistič-nim stališčem, izraženim v pe6mi »Spominu Andreja Smoleta« in številnimi podobnimi izjavami Shelleya, Puškina, Hoolderlina, Poeja itd. itd. Ob Prešernovi ljudskosti pa se spomnimo še Burnsa, enega najbolj zgodnjih romantikov, Skota-kmeta, kakor ga ie imenoval Murn. Prav gotovo pa ni naključje, da pojejo popolnoma v ljudskem duhu, po temperamentu in okolju, tako različni pesniki kakor Puškin. Heine ali Petofi, večkrat pa tudi stari Goethe. Takih primerov pa se ponuja nešteto in vsi govorijo o duhovni sorodnosti Prešerna z ostalimi meščani dobe. Le na videz oddaljuje Prešerna od ostalih nesnikov njegovo mojstrstvo v sonetu. Sonet je prav stara individualistična oblika pesmi, ki je v Prešernovih rokah dobila nov pomen. Saj je Prešeren z njo dokazal moč ljudskega jezika, podobno kakoT so to v Italiji ’ dokazali ; že ob prvem začetku renesanse in jih I zato n? primer Leopardiju ni bilo treba pisati. Sicer pa je jasno, da je Prešeren naravnost marsikateremu tedaj živečemu pesniku duhovni brst Seveda pa so z I vsemi temi trditvami problemi raziskovanja šele nakazani. B. Rudolf Kaj nam pokaže'analiza odkupmhprttožb Naša demokratična družbena ureditev omogoča vsakomur, da se lahko zoper nepravilnosti. napake ali nezakonit postopek pritoži na nadrejeno ustanovo odnosno na ustanovo, ki skrbi za zaščito zakonitosti. Urad za pritožbe in predloge, ki je bil prej v sestavu Komisije državne kontrole, sedaj pa je v sestavu predsedstva vlade, je v letu 1950 reševal 1134 pritožb zaradi obveznih odkupov. Kaj nam pokažejo te pritožbe? Osnovni pogoj za pravilno zadolžitev posameznih kmečkih gospodarstev je nedvomno pravilna porazdelitev odkupnega plana. Vsak nezajeti tržni višek daje možnost za špekulacijo, zato ne bi smelo biit premalo obremenjeno nobeno gospodarstvo. Iz analize odkupnih pritožb lahko vidimo, da so bile v glavnem napake predvsem pri porazdelitvi planov odkupa. Iz te osnovne napake pa se je razvil še niz drugih, ki so škodovale poteku odkupa, na drugi strani pa omogočale premalo obremenjenim gospodarstvom špekulacijo s tržnimi viški. Posebno izrazite so bile te napake v okrajih: Kamnik, Trebnje. Ptuj in Mur- , ska Sobota. Iz področja okraja Kamnik, i in sicer predvsem iz področij KLO Vodi- j ce, Mengeš, Komenda. Bukovica in Mo- | ste 'se je pritožilo nešteto kmetovalcev, j Kaj je vzrok vsem tem pritožbam? KLO Vodice je n. pr. premalo obremenil kmetovalce II. in III. skupine, preveč pa posestnike IV. in V. skupine. Zaradi tesra je ostalo nekaterim kmetovalcem preveč tržnega viška, drugi p* so morali oddati preveč žita m škodo semena in prehrane. Podobno _ je bilo tudi na področju KLO Moste, kjer so zajeli prema'o tržnih viškov. Na področju KLO Vodice so povišali plan odkupa žita posameznim kmetom šablonsko, ne da bi prej ugotovili, kakšna je možnost povišanja. Mnogo pritožb proti obveznemu odkupu belih žit je bilo tudi iz področij KLO Komenda in KLO Bukovica. KLO Bukovica je dobil od okraja sorazmerno previsok plan obvezne oddaje belih žit. Na drugi strani pa je okraj določil kraju Komenda tako nizek plan odkupa, da je zajel komaj 70% tržnega viška. Te nepravilnosti okraj ni popravil niti nri planu odkupa za leto 1951, ko ima KLO Bukovica za 23.000 kg višji plan odkupa belih žit kot pa KLO Komenda, čeprav imata približno enake orne površine in po številu in velikosti približno enaka gospodarstva. Ob taki nepravilni obremenitvi ni nič čudnega, če odkup ni potekal tako. kot bi moral. Za poslovanje odkupnih organov v kamniškem okraju je značilno to, da tudi potem, ko so dobili natančno analizo o nesorazmerni obremenitvi posameznih KLO, tega niso hoteli popraviti. Okraj se je pritožil najprej na ministrstvo za državne nabave, ki mu je tudi dalo nalog, da mora nepravilne obremenitve popraviti. Toda tudi to ni izučilo ljudi na okraju. Pritožili so se še na predsedstvo vlade. Na ta način so izgubili mnogo dragocenega časa. ko so hoteli s papirnato vojsko opravičiti svoje nepravilno poslovanje. Podobnih primerov nepravilnih obremenitev je tudi v drugih okrajih precej. Kamniku precej podoben je okraj Trebnje ter v neki meri tudi Murska Sobota. Iz mnogih pritožb je razvidno, da se nekateri kmetovalci pritožujejo tudi zaradi tega, ker mislijo, da bodo na ta način dosegli znižanje svoje pravilno določene obveznosti. Urad za pritožbe je takim kmetovalcem zvišal obvezno oddajo. Tako je zvišal obvezno oddajo mesa neupravičenim pritožiteljem za 909 kg, oddajo krompirja za 740 kg. masti za 101 kilogram ter žita za 9599 kg. Osnovna napaka, ki se odraža v vseh pritožbah, je nedvomno ta, da so le redkokje plan obvezne oddaje razdelili na posamezna gospodarstva na zborih volivcev. Ce bi na zborih volivcev razpravljali o obremenitvah posameznikov in redno pregledovali, kako posamezni kmetovalci izpolnjujejo svoje odkupne obvez- nosti, bi lahko odpadle skoraj vse napake. Posebno poglavje je vprašanje zaostritve odkupa. Večina odkupnih organov je razumela to nalogo tako, da je zaostrila izterjavo zaostankov. Pri tem so smatrali dostikrat, da jim ta ostrina dovoljuje včasih že nezakonita sredstva za izterjavo. Niso pa pomislili, da je vsaka nezakonitost v korist našim nasprotnikom. Niso se borili dovolj za pravilno obremenitev, niti niso dovolj inštruirali odkupnih organov. Namesto, da bi bili odkupni organi ljudje, ki bi znali na zakonit način tudi pri špekulantih doseči izpolnitev obveznosti, so' marsikje odkupni organi tisti, ki zagrešijo vrsto odkupnih slabosti, katerih vzrok je v nepravilni razdelitvi plana na posamezna gospodarstva. Odkupna podjetja nad kmetovalci niso imela vedno dovolj nadzorstva, niso dovolj preverjala njihove preteklosti in sposobnosti in tako so se znašli med njimi tudi ljudje, ki niso sposobni in primerni za tako važen posel. Visok porast odkupnih pritožb nedvomno dokazuje napake in slabosti v odkupnem sistemu samem. V letu 1947 je Urad za pritožbe in predloge prejel in reševal 15 pritožb zoper obvezni odkup. Naslednje leto je število pritožb naraslo na 63, y letu 1949 se je dvignilo na 332, dočim je bilo v letu 1950 povečanje več kot trikratno. Ce pomislimo, da je bil odkup glavnih artiklov v letu 1950 sorazmerno nižji kot prejšnja leta, potem to nedvomno dokazuje, da se je naš odkupni sistem preveč naslonil zgolj na suho uradniško izterjevanje obveznosli in vse premalo na tiste demokratične oblike, ki jamčijo uspeh, to je na zbore volivcev in na sodelovanje pridelovalcev samih. Analiza odkupnih pritožb nam tako razjasnjuje nekatere slabosti našega odkupnega sistema. Dolžnost organov, ki organizirajo in skrbijo za odkup, je sedaj, da v letu 1951 dosedanje napake popravijo, predvsem pa. da pritegnejo k sodelovanju širok krog kmetovalcev ter da na zborih volivcev, to je. ob sodelovanju ljudstva samega, določajo obveznosti in način oddaje. Na ta način bomo vplivali na naše kmetovalce, da bodo povečali svojo proizvodnjo, najlaže pa bomo tako tudi razkrinkali špekulante, ki se prav zaradi teh napak dostikrat potuhnejo. V gozdovih ma,hniff a Ko govorimo o našem gozdnem bo- i gastvu, ki je niš najboljši zaveznik v borbi za izpolnitev petletnega plana, malokdaj pomislimo na to, da imajo naši gozdovi hude sovražnike. To so škodljive žuželke in rastlinske bolezni. Mnogo je teh škodljivcev; lubadar, smrekova griz- se skrivajo zelo nevarni škodljivci Škodljivci ovijejo vrh iglavca s svojim zapredkom, žro iglice in vršičke ter tako slabijo življenjsko moč drevesa lica, borov sprevodni prelec, podlesek, borov strženar, jelkina uš, jelšev rilčkar, holandska bolezen, rdeča gniloba... Ze imena nam povedo, da se drevo, če ga napade tak škodljivec, nič kaj dobro ne počuti. Kaj šele, če ga napadejo armade teh škodljivcev! KATERI ŠKODLJIVCI SO NAJBOLJ NEVARNI? Najpogostejši in najbolj nevarni so lubadarji, ki so se lani pojavil; v velikih množinah. 2e sama sečnja daje ugodne pogoje za razširitev lubadarja. Njegov pohod pa 6ta pospešila še suša in gozdni nered. Suše pač nismo mdgli ULGNJSKO SOLARNO RAZŠIRJAJO proizvodn ja soli se bo povečala za 400/0 Naša največja morska solarna je v Ulcinju. Marsikdo ne v«, da je proizvodnja soli v naši državi premajhna kljub morskim solarnam od Ulcinja do Istre in čeprav pridobivamo precej' soli tudi iz slanih vrelcev v Kreki. Mnogo soli potrebuje kemična industrija. Potrošnja soli 6e je pri nas z«lo povečala zla*ti, odkar je začela obratovati velika tovarna plastičnih mas pri Splitu. Zato moramo še vedno precej 6oli uvažati. Letos bodo odprli rudnik soli pri Tuzli. To bo prvi rudnik soli v naši državi. Proizvodnja 'kamene soli na rudniški način je razmeroma poceni v primeri z dosedanjim pridobivanjem v Kreki, kjer porabijo za izhlapevanje vode približno po kilogram premoga za vsak kilogram soli. To se pravi, da mora rudar kopati premog, da dobimo sol, namesto da bi kopal sol. Morske solarne dajejo tem več soli, čim večja je površina njihovih bazenov, kjer izhlapeva voda, sol pa se seseda na dnu. Proizvodnja je zelo odvisna od vremena in je zato neenakomerna. Lani je ulcinjska solarna pridobila petkrat več soli kakor predlanskim, kar je treba predvsem pripisovati nenavadno dolgotrajnemu suhemu vremenu. Dosedanje naprave ne ustrezajo. Solarno so zgradili med svetovnima vojnama. Kraj ni najbolje izbran, ker je blizu ustje reke Bojane. Sladko rečno vodo morski tokovi prinašajo v bližino solarne. V rečni vodi je precej blatnih primesi. Druga težava je, da prevoz soli ni primemo ureien, Tako se kopičijo velikanske količine soli, ki so jih pridobili lani, večidel še vedno v skladiščih solarne. Zato so se odločili, da skopljejo usek, ki bo omogočal pristop večjih ladij do bližine solarne in hkrati dotok »goste« morske vode, to se pravi neme-šane z rečno vodo. Poslej ne bodo več potrebovali prekopa, ki ga je rečna voda s svojimi usedlinami stalno zasipavala tn kvarila slano morsko vodo. Začela «o se že pripravljalna dela za preureditev solarne. Hkrati z deli tik ob obali bodo opravili tudi manjša melioracijska dela ob solarni. Strokovnjaki sodijo, da ob naši obali ni nikjer primernih tal za nove velike solarne. Zato je treba izpopolnjevati in kolikor mogoče razširiti stare solarne. V ta namen bodo tudi preuredili Zogajsko blato, močvirni teren, v bazen za solarno. To delo bo omogočilo, da se bo proizvodnja soli v ulcinj-ski solarni povečala za 40%. Pomen ulcinjske solarne pa se bo povečal tudi zaradi tega, ker bodo v prihodnosti začeli uporabljati »stranske produkte« — usedline, ki ostanejo na dnu bazenov, ko poberejo sol. Med usedlinami je precej magnezijevega klorida, ki ga potrebuje gradbena industrija za izdelavo lahkih plošč Iz blata bi pa mogli pridobivat; tudi kalijev klorid, magnezijev sulfat, brom, jod itd. Pri nas doslej še nismo' imeli primernih industrijskih naprav za izločanje magnezijevega klorida. Letos nameravajo v Ulcinju urediti posebne bazene, kier bodo mogli zbrati I okrog 30.000 kubičnih metrov lugov iz ' usedlin. rvt OBRAČUN (Obisk pri zadruž-nikih v Kanalu) Pozimi je soška dolina kot izumrla. Vse je sivo: oblaki, griči, vasi in celo narasla Soča je izgubila svojo zelenomodro barvo. Kanal je majhen trg ob Soči; ka-menite hiše so v neredu zgnetene okrog cerkve na strmih skalah nad reko. Z bližnjega griča se ti zdi mesto kot kup kamenja, ki ga sečeta le nevarna črta reke in umazanosiva linija asfaltirane ceste. Okrog po gričih, katerih vrhovi so pokriti s pravkar zapadlim snegom, so še naselja: Gorenje, Ravne, Morsko itd., ki spadajo pod kanalski krajevni odbor. To so skupine kamnitih hiš, do katerih vodijo navkreber vegasti, blatni kolovozi. Toda... v tem starinskem trgu ob Soči, v teh blatnih vasicah v klancu nad dolino žive ljudje svetlega pogleda in svetlih življenjskih perspektiv. Čeprav bi kdo dejal, da v tej ozki dolini ni pogojev za večje, dobro kmetijsko gospodarstvo, so v Kanalu ustanovili kmečko delovno zadrugo. Zadrugo so ustanovili na jesen l*ta 1949 in so letos imeli prvi letni občni zbor, kar je za tako zadrugo zelo pomembno, saj je bil to prvi obračun do- sedanjega dela. Zbor so imeli v soboto; začel se je pozno popoldne; prišla je ve čina zadružnikov, le nekateri starejši so zaradi slabega vremena in dolge poti ostali doma. Vse uradne točke dnevnega reda so potekale v svečanem miru, šele pod točkama »razno« in »razprava< 6o se zadružniki razživeli. V mrzli sobi je bilo naenkrat živahno kot v panju. V »aktivističnem jeziku« bi za kanalsko zadrugo lahko dejali, da se bori z začetnimi težavami, da pa zadružniki kažejo voljo po napredku. Zadružno gospodarstvo napreduje sicer počasi, vendar sigurno, kar dviga ugled zadruge v okolici. Ob ustanovitvi se je vanjo vključilo 6 kmečkih gospodarstev in dvoje z zemlja od agrarnega sklada. Med letom sta prišli v zadrugo še dve kmetiji. Eno družino pa so na izrednem občnem zboru izključili, ker je delala v škodo zadružnemu gospodarstvu. Sedaj ima KDZ v Kanalu skupno 39 članov, od tega 26 delovnih. DELOVNI DAN 110 DIN! Kljub mnogim težavam — razen suše i jih je prizadejala še toča — so v proizvodnji dosegli dobre uspehe. Pridelek pšenice, sončničnega semena in krompirja je bil celo nekoliko višji, kot so predvidevali. Oddajo so v glavnem izpolnili; mleka, sončničnega semena ia mesa 60 | oddali celo nekaj več, kot je to predvide-I val plan. Največ dobička je vrglo sadje I (četrt milijona din), precej pa tudi vino j in zelenjava. Zadružniki so med letom i opravili nekaj manj kot 5000 delovnih ; dni, in je plačilo za 1 dan 110 din, t. j. j 10 din več, kot so planirali. Za kanalsko zadrugo, ki so jo razen začetnih težav ovirale še elementarne nezgode, je ta številka dovoli visoka. Včasih so zadružnikom priskočile na pomoč tudi množične organizacije, predvsem AF2 in železničarska sindikalna podružnica. Na zboru je član nadzornega odbora pripomnil, da je bila košnja opravljena z zamudo; da je sicer res bilo takrat slabo vreme, da pa bi z boljšo organizacijo in ž večjo delovno disciplino lahko pokosili več. Organizacija dela? Dobra organizacija delovnega procesa ni v nobeni zadrugi nastala sama od sebe. Povsod imajo druge pogoje, in je iskanje vzorov včasih bolj škodovalo kot koristilo. Treba je mnogo truda, da organizacija dela le za korak napreduje. V kanalski zadrugi še vedno delajo raje posamično kot v ! skupinah. Glavna težava je v tem. ker i posamezni zadružniki stanujejo razmero- i ma daleč vsaksebi in je zato tudi zemlja razkosana. Res, da so to ovire, vendar ne takšne, ki bi popolnoma onemogočale brigadni sistem dela m dajale prednost preprečiti, lahko pa bi bili preprečili gozdni nered. Ta nered je namreč posledica nestrokovne sečnje in malomarnosti pri sečnji. Mnogo nam škodi tudi sečnja »na suš«, ki daje lubadarju odlične življenjske pogoje, v katerih se lahko razširi na v6e bližnje iglaste sestoje. Seveda so razmnožitev lubadarja v povojnih letih povzročila tudi številna po izstrelkih poškodovana dreve&j. ter neurejena sečišča vojnih in prvih povojnih let. Gozdna gospodarstva in okrajna gozdarska poverjeništva niso bila kos vsem množičnim napadom lubadarja. To velja posebno za nekatera področja v okrajih Novo mesto, Kočevje, Celje-okoiica, Maribor in Šoštanj. Lubadarja so zatirali tako, da so polagali lovna drevesa, z izdelovanjem ne-obeljenih vrhačev, s sežiganjem okuženega vejevja itd. Kljub vsem tem ukrepom pa gre škoda, ki jo je povzročil lani lubadar, v težke milijone, saj znaia v primerjavi s škodo v 1949. letu 132%. V borbi proti lubadarju res niso naši gozdarji držali križem rok, saj je bilo v zasebnem, zadružnem in državnem sektorju gozdarstva izdelanih skupno 48.000 lubadark in nad 17.000 lovnih dreves. Navedena škoda nam torej narekuje, da se bo treba proti lubadarju še bolj boriti. Kaj pa smrekova grizlica? Lansko leto 6e je množično pojavila v nižinskih gozdovih na Dolenjskem in Štajerskem. Grizlica napada- tudi vrhove smrek. Smreka, ki ji grizlica uniči vrh, zgubi možnost višinskega prirastka, kar po- Uspešno pa je zatiranje, če zapredke snemamo in razdiramo ter uničujemo gosenice. NEVARNOSTI RASTLINSKH BOLEZNI V GOZDU SO VELIKE Na področju naše republike je zelo razširjena tudi tako imenovana »holandska bolezen«. Ta nevarna bolezen povzroča propadanje brestov. K sreči nimamo pri nas večjih brestovih sestojev, ampak so bresti le posamezno pomešani med gozdne vrste listavcev in iglavcev. Holandsko bolezen, ki je razširjena po vsej Evropi, prenašajo brestovi belinarji. Rdeča gniloba je povzročala škodo zlasti tam, kjer so iglavci gojeni umetno izven svojega optimuma. Proti bolezni so se borili na ta način, da so okužena drevesa posekali. Večinoma bodo te sestoje iglavcev spremenili v bolj odporne sestoje listavcev. Naš domači kostanj je lani napadla nevarna bolezen »rak kostanjevega lubja« in povzročila sušenje domačega kostanja na Primorskem (OLO Gorica). Sušenje so ugotovili v Brjah, Stari gori, Preserju in drugod. Ta bolezen napada poleg kostanja tudi nekatere vrste hrasta. Najvidnejši znak okužbe je sušenje kostanjevih vrhov. Sušitev izredno hitro napreduje in kmalu se posuši vse drevo. Na okuženih vejah in deblu je opaziti podolžne razpoke in lubje odstopa. Bo-| lezen ne napada samo starih kostanjev) varni niso niti mladi poganjki kostanja. Proti bolezni doslej še ne poznamo uspešnih zatiralnih sredstev. (Bolezen je bila ugotovljena najprej v ZD Amerike — že leta 1904, kjer se je v osmih letih razširila na površini 16 milijonov hektarov in povzročila škodo 25 milijonov Avion v službi gozdarstva. Lansko leto so na ta način zaprašili na področja OLO Gorica in Sežana prostrane gozdne površine meni izgubo lesne gmote. Razen tega zgubi po grizlici napadeni sestoj odpornost in postane lahek plen lubadarjev. Grizlica je nevarna zlasti zato, ker se njene gosenice razvijajo zelo naglo, zaradi česar je zatiranje težko. Uspešno zatiralno akcijo grizlice lahko izvedemo na velikih napadenih področjih le z avioni, kar pa je za pilote zelo nevarno. Grizlica se je lani pojavila celo na Boču — v višini 800 metrov. Borov sprevodni prelec je napadel na Primorskem površino okrog 16C0ha, Zatirali so ga z avioni — z zapraševanjem (v začetku marca 1950). Ta akcija bi bila lahko mnogo uspešnejša, če ne bj bili tako skoparili z insekticidom, in če bi zaprašili tudi manjše borove sestoje. Razen tega je treba omeniti, da ima mnogo večji učinek jesenska akcija. Na mladih kulturah je treba uničevati prelca tudi z ročnimi razpršilci. Ponekod se proti njemu borijo na ta način, da režejo borove veje in vršičke, ki jih ovija prel-čev zapredek. Toda pri tem je večina »zatiralcev« hotela pridobiti le drva za kurjavo. Zato je ministrstvo za gozdarstvo prepovedalo ta način zatiranja. načinu, po katerem naj vsak zadružnik sam zase obdeluje del površine. Treba je ustvariti močno organizacijsko osnovo za nadaljnji razvoj in razširitev zadruge. 0 EVIDENCI, ORODJU IN OHIŠNJCAH Prav taka kot organizacija dela je tudi evidenca delovnih dni: če vsak dela sam zase, potem vsak zase tudi zapisuje, koliko dela je opravil. Razen tega je ta »evidenca« stalno v zaostanku; nekateri pročajo upravnemu odboru vsak teden (precej redki), nekateri narede račun ob mesecu, so pa tudi taki. ki najraje kar konec leta povedo, koliko so delali. Razumljivo, da je dnevno poročanje otež-kočeno zaradi velike razprostranjenosti zadruge. vendar tedensko bi lahko poročali, saj so v Sloveniji še bolj obsežne zadruge, pa imajo bolj redno evidenco. Le tako bo lahko napraviti red, in se ne bo moglo zgoditi, da bi šele konec leta ugotovili, da je n. pr. nekdo dobil več »akontacije«. kot je dejansko zaslužil. Razpravljali so tudi o skrbi za orodje in deiali, da je treba nekoga ali pa vsakega posebej zadolžiti za orodje. Na ta problem so naleteli doslej že v mnogih zadrugah, predvsem takih, Kier zem-'1» n> arondirana, kjer ni skupnih skladišč in je organizacija dela le na papirju 1 ali pa je sploh ni. To se da rešiti na do-| kaj lahek način: vsak zadružnik, ki dobi ' orodje, odgovarja zanj in je dolžan skrbeti za popravilo. | »Premajhno ohišnico imam,« ie pri-; pomnil star možak, a je takoj pristavil. I »v primeri z drugimil« Razgovor je po- dolarjev. Leta 1938 se je pojavila tudi v Italiji, kjer je zdaj okuženih že 31 provinc. K nam je verjetno zašla iz Videmske pokrajine.) Proti raku se bo treba boriti s preventivnimi ukrepi in kurativnimi merami. Potom selekcije bo treba dobiti imune vrste, ki jih bolezen ne napada, zamenjati domači kostanj z eksotičnimi in odpornimi sortami kostanja, ali pa iskati doma odporne sorte, odnosno z raznimi križanji ustvariti nove. Okužena drevesa je treba posekati brez panja, a les na licu mesta prekuhati v oglje. Če dobijo tak les potrošnik; za kurjavo ali druge potrebe, ga morajo po poseku takoi obeliti, lubje in vejevje pa sežgati na licu mesta, ali globoko zakopati v zemljo. Borba proti gozdnim škodljivcem pri nas še ni dovolj učinkovita Vzrok je na eni strani v nestrokovnosti in malomarnosti gozdarskega kadra, na drufi strani pa v mlačnosti zasebnih kmečkih gosp«' darjev — gozdnih posestnikov — kj ms-nijo, da so gozdovi neizčrpni. Ne zavedajo se velike nevarnosti, kj preti našemu gospodarstvu od gozdnih škodljivcev. C*—a) kazal, da niegova oh.-šnica ni premajhna, da pa so druge malo prevelike. Vendar o kakšnih -ogromnih« ohišnicah tu ni govora, sai so v Sloveniji zadruge, kjer za-druznik rabi hlapca za delo na ohišnici! L pravni odbor pa bo skupno z zadruž- M • *° stvar r,nJV,fno uredil. Manj so razpravljali o živinoreji, kjer so še vedno »začetne težave* na dnevnem redu. Sicer dobro skrhe za živino, kj jo imajo; lani so nakupili precej plemenske goveje živine. Tudi prašičereji posvečajo vedno več pozornosti. Dejali so v razpravi, naj bi hlevariu dali še posebno nagrado. ko bi vsa dela v hlevu kljub preobremenjenosti vestno opravil. Prepričani smo lahko, da bodo letos zadružniki še bolje vodili svoje zadružno gospodarstvo. Vse probleme naj rešujejo sami, če pa rabijo dobrih vzorov, pa kar na avtobus in v Brda, več koristnega bodo videli .kot hi izvedeli na okraju. Kanalska zadruga ima najugodnejše naravne pogoje za živinorejo in sadjarstvo. Sadovnjakov imajo že sedaj precej, mnogo pa jih bodo lahko uredili na pobočjih Soške floline. Bilo je že pozno, ko so končali z zborom. Zunaj je bilo jasno in hladen veter je pometal po dolini. Glasno govoreč so se razšli, zanje je bil ta zbor pi-vj pregled celotnega dela in je v njih še boli utrdil zavest in voljo za delo. Mlada je njihova zadruga in mnogo je še v njej slabosti. Ker pa so se je trdno oklenili iti ker imajo mnogo dobre volje, bo zadruga hitro zrasla in bo nien drugi obračun gotovo boljši od prvega. l dispanzerskimi obiskovalkami bomo dobili nove sodelavce v protllaberknioini borbi V protituberkulozni borbi štejemo Jie-d najvažnejše delo. ki ca protituberkulozni dispanzerji posvečajo odkrivanju in tako imenovani asanaciji tuberkuloznih žarišč. Pod tuberkuloznim žariščem razumevamo bolnika z živo, odprto jetiko, ki je zaradi izredno močne kužljivosti tuberkuloze želo nevaren zdravi okolici. Koliko tuberkuloznih obolenj moramo pripisati prav okužitvi zaradi neznanja okolice tuberkuloznega bolnika in ker naai protituberkulozni dispanzerji zaradi preobremenjenosti z delom niao mogli posvetiti dovolj časa in dola ravno terenu, bolnikovi okolici. Odkritje novega tuberkuloznega £a-rišča ne pomeni še celotnega uspeha protituberkulozne borbe. To žarišče je treba narediti neškodljivo okolici, to se z drugimi besedami pravi, da je treba bolnika osamiti ali doma ali v zdravilišču oziroma bolniei, z vso skrbnostjo pa obenem nadzorovati in pomagati okolici (njegovi družini), Posebno še, če je morebiti že bila prizadeta po tuberkulozi. Še prav po-*ebno skrb je protituberkulozna borba dolžna posvetiti majhnim otrokom ▼ bolnikovi okolici, ker so ti najbolj dovzetni za okuženje z jetiko. Vse to važno delo, ki smo ga navedli, imenujemo na kratko patronaža. Opravljale so ga doslej pretežno medicinske sestre protituber-kuloznih dispanzerjev. Ves čas smo živo občutili pomanjkanje tega požrtvovalnega kadra. Rdeči križ Slovenije je prevzel med svoje važne naloge tudi pomoč zdravstveni službi v borbi proti tuberku- lozi. Tako je po svoji protituberkulozni sekciji uvedel v Sloveniji sistematično množično rentgensko slikanje pljuč prebivalstva (fluorografijo), kar poraen.ia izredno obogatitev protitu-herkulozne borbe. Izkušnje pcldrugo-letnega dela na področju fluorogra-fije so trdna osnova, na kateri je sedaj zdravstvena služba začela graditi dejavnost Centra za fluorografijo in BCG pri Tnatitutu za tuberkulozo na Golniku. Druga takšna važna pomoč je pa izvedba tečaja za tako imenovane dispanzerske obiskovalke. 0 njih nekaj več besed. Rdeči križ Slovenije je organiziral tečaj za dispanzerske obiskovalke, ki ga poseča 29 deklet iz vseh krajev Slovenije. Protituberkulozni dispanzerji namreč neobhodno potrebujejo kader zdravstvenih delavk, ki bodo pomagale medicinskim sestram v patronažnem delu pri bolniku in njegovi družini. Okrajni ljudski odbori so v sporazumu * r>rotituh«*rkulozni-mi dispanzerij poslali na tečaj predvsem one. ki so v nekajmesečni praksi, ki so jo opravljale pred tečajem v protituberkuloznih dispanzerjih pokazale veselje za patronažno delo. požrtvovalnost in predvsem sposobnost za sodelovanje v reševanju teh odgovornih nalog. Tečaj je organiziran v okviru zdravilišča na Golniku. Gojenke so bile sprejete v internat, kjer poslušajo dnevno obširna strokovna predavanja in posečajo seminarske vaje. Snov, ki jo morajo sicer v kratkem času sprejeti in obvladati, je obširna in posega na vsa področja protituberku- lozne borbe in poznavanja jetike. Predvsem se pa seznanjajo z nalogami terenskega dela in patronaže. Najbolj izkušenj slovenski zdravniki in medicinske sestre iz področja protituberkulozne borbe so jih tri mesece uvajali v poznavanje snovi in razumevanje nalog, da bodo tako prišle v svoje praktično delo v protituber-kuloanih dispanzerjih razgledane in usposobljene Po me-secu februarju, ki je posvečen seminarskemu delu in diplomskih izpitom, bodo še odšle na prakso v naše najboljše protituberkulozne dispanzerje in zdravilišča, nakar bodo dedeljene svojim protituberkulozni m dispanzerjem, kjer bodo razvile no d vodstvom dispanzerskih medicinskih sester svoje delo v korist tuberkuloznemu bolniku, njegovi okolici in predvsem za večji uspeh v protituberkulozni borbi. Tako izroča Rdeči križ Slovenije naši zdravstveni službi povsem nov zdravstveni kader v najboljšem prepričanju. da bodo nove dispanzerske obiskovalke pomagale dosedanjim delavcem v protituberkulozni borbi k bolj poglobljenemu delu, saj nudi tako Rdeči križ Slovenije dispanzerjem nove možnosti podrobnega terenskega dela, ki je tako odločilnega pomena za uspehe v borbi proti eni najbolj nevarnih bolezni našega časa. Če pomislimo, da v Jugoslaviji umre po nepopolnih podatkih vsakih 17 minut ena oseba za tuberkulozo, mislimo, da smo dovolj označili, kako je problem tuberkuloze aktualen, predvsem pa. kako nujno je čimbolj Široko in čimuspečnejše delo na tem področju. mkv. Ustanovili so svet za ureditev in olepšavo Novega mesta Soro mesto, 7. febr. Ragov log bo postal s spojitvijo obeh Pretekli teden je bila pri Mestnem bregov Krke po norem mestu nara-Ijudskem odboru prra sej* norousta- ven park. Leto6 bodo uredili tudi ve-novljenega Sveta za ureditev in olep- like Športne prostore na zgornji in iavo Novega mesta. Vsa leta po voj- spodnji Loki. prav tako pa tudi ko-ni »e je močno porušeno in zanemar- pališče pod železniškim mostom * >-' :J jeno Novo mesto obnavljajo precej nenačrtno; v zadnjih letih so ostale mnoge ničevi n o sploh nedotaknjene ali pa so se posamezne skupine prostovoljcev lotevale raznih del brez ozira na regulacijski načrt. Mestno komunalno podjetje »Park«. ki hi moralo predvsem skrbeti za snago in urejevanje mesta, je bilo na razpolago za vsa druga dela, le za tista ne. za kar je bilo ustanovljeno. MLO Je podjetju v zadnjih dneh dodelil nekan novih moči. Svet pa je’ že izdelal plan obnovitvenih del. načrte za. nove parke in ostale zelene površine v mestu, za postavitev tržnice, javnih stranišč, novega sejmišča in drugih objektov. Letos bo tlakovana glavna cesta skozi mesto, položene pa bodo tudi nove, večje cevi za mestni vodovod. Novomeška garnizija JA pa bo postavila pod sodiščem nov most čez Krko, za katerega les že režejo. MLADINA SE UCI PRAKTIČNEGA DELA Med mladinskimi aktivi v okraju Celje-okolica. ki so v zadnjem času izboljšali delo, spada aktiv Stranica Pri Konjicah. Mladina je organizirala izobraževalni tečaj, kjer se mladinke učijo kuhanja, mladinci pa imajo predavanja iz kmetijstva. — Splošne predmet* imaio skupno. Te-cat obiskuje 80 mladincev in mladink. Letos so sklenili, da bodo zgrabi' “krnsko dvorano zato bodo KZ i kulturnih prireditev, izkupiček pa bodo ds,li v fond za ,Grar|beni material bodo dobili iz lokalnih virov. Izvolili eo si tudi novega sekretarja Ivana Fijavža. ki je demobiliziran borec JA. - V. L. Svet za ureditev in olepšavo Novega mesta, v katerem je 18 delavnih meščanov, je izvolil za predsednika Sveta magistra tov. Borisa Andrijaniča. za tajnico pa tov. Palmo Ka-sesnik, ravnateljico gimnazije. Plan za obnovo in olepšavo mesta bodo člani Sveta v prihodnjih tednih pregledali na sestankih s člani frontnih organizacij in sindikatov, pred katerimi so leto* v Novem mestu obširne delovne naloge. — Tg. Literarni večer v Kranju Kranj, 7. febr. V okviru Prešernovega tedna, je bil 2. t. m. v dvorani Prešernovega gledališča v Kranju literarni večer. Iz svojih del so brali znani slovenski književniki: France Bevk. Milan Sega, Cene Vipotnik In Božo Vodušek. Večer je zadovoljil številne poslušalce, ki so napolnili gledališče. V ČEČAH SO USTANOVILI IZUD Trbovlje, 7. febr. Pretekli teden so imelj v Čečah ustanovni občni zbor Izobraževalnega kulturnoumetnlškega društva. Zbralo se je okrog 20 mladincev in mladink, ki jim je tajnik 10 LPS okraja Trbovlje razložil pomen ustanovitve društva. Odbor OF je decembra prejel pohvalo 10 OF Slovenije kot najboljša vaška frontna organizacija v okraju Trbovlje. Sedai imajo v Čečah že IZTTD, ki Ima tri sekcije. Dramska sekcija je že uprizorila Li-pahovo komedijo »Glavni dobitek«. Caprav niso imeli režiserja, je komedija prav dobro uspela. Imajo tudi sekcijo instrumentalne glasbe, ki jo imenujejo kvartet in lepo urejeno knjižnico. Ustanoviti mislijo še pevski zbor, brž ko najdejo pevovodjo. Skupno _ z odborom OF in ostalimi množičnimi organizacijami se pripravljajo na proslavo 8. marca in 10. obletnico Osvobodilne fronte. S. *--------------------- ANHOVO. — V kombinatu Anhovo so delovna mesta stoodstotno normirana. pri osemdesetih odstotkih delovnih mest so tehnične norme. S. F. ANHOVO. — Šahovska skupina cementarne Anhovo je zaključila kvalifikacijski turnir za priznanje v kategorije. Sedaj so organizirali turnir za prvenstvo skupine. 8. F. MKUD v Brežicah je imelo občni zbor Brežice, 7. febr. MKUD je imelo 3. februarja občni zbor, na katerem so pregledali delo dosedanjega odbora in izvolili novega. V odboru so bili tudi osmošolci, ki so pa zaradi mature bili razrešeni dolžnoeti. Dosedaj je imela največ uspehov recitacijska sekcija in Mladinska univerza. Recitacijska sekcija se je pod vodstvom prof. Perov-škove prav dobro pripravila na akademijo in na tekmovanje za 10. obletnico OF. Mladinska univerza je imela 4 predavanja, ki so zelo dobro uspela. Dramska skupina je uprizorila le Molierovega »Skopuha«, večjih uspehov ni dosegla, ker nimajo na razpolago dobrih režiserjev. MKUD bo skušalo to vprašanje rešiti in prirediti krajše enodejanke in skeče, ki bodo primerni za zabavne večere. Literarna sekcija je skoraj docela prenehala delati, ker so stari člani preobremenjeni z drugim delom, mlajši se pa še ne znajdejo. Uspehi orkestra so bili lani mnogo večji kot letos. Sodeloval je sicer na javnih proslavah in na internih večerih, vendar Je bil program zelo slab, zato je zgu- kar ni dovoljeno, in ko je preizkušnjo prestala, je Smolnikar z njo sklenil učno pogodbo. Po petih mesecih učenja pa je »ugotovil«, da učenka ni sposobna, ker na njegovo zahtevo ni mogla izgotoviti moških hlač v šestih urah. Učenka je imela neomejen delovni čas. Od 1. avgusta do konca decembra 1950 ni dobila za svoje delo nobenega plačila. Končno se je Smolnikar spomnil, da učenki le nekaj pritiče in ji je dal 900 din. Letos v ja- l KLO Prestranek naj bo pravičnejši do malih kmetov V Slavini, ki spada pod KLO Pr«*-etranek je kmet Gorjanc, ki je star nad 60 let in ima 57 ha zemlje. Na | svojem posestvu vzdržuje le kravo in tele, kar mu nikakor ne prinaša dovolj sredstev z* preživljanje, zato mor* opravljati še krojaško obrt ko-fasa- Pri delu mu sohe ri žet'a Da i® nespo- !?r°ekviM j*,ho'na- KLO Predati »Tiosnhnit moral stvarno pregle- tem u a^mii^i e pod a r s t v a, je kljub temu, da mu je znano težko življenje Gorjanca, predpisal za ohreVJb nd dajo 200 kg krompirja, 150 kv.n«,«t 800 litrov mleka, 5 kg masti krava lani ni imela mleka zahtevalo od njega kar 10 kg masti! Zakl,7 2 6 mesecev starega prašiča, ki ni imel niti za oddajo dovolj masti, kSko,,i bi se preživljala z njo šele družini Tega KLO Prestranek ne našteva »n Gorjancu. Gorjančevemu sosedu. -i je redil dva prašiča in ima večio kmetijo ter več delovne sile, je KLO predpisal le 8 kg masti za oddalo. Ko je KLO delil nakazila za koruzo je bil Gorjane deležen le obljub, medtem ko so večji kmetje prejeli koruzo. Prav tako je tudi z davki. KLO j* Gorjancu predpisal za leto 1949 dohodnine 2.910 dinarjev In 1.100 din davka na usluge Gorjanc je plačal ve« davek in še 500 din akontacije za 1050. Kmalu zatem dobi opozorilo KLO, da mora takoj plačati še J,, zaostanka sicer ra bodo rubili, zato je dal šc 1090 din akontacije za leto 1950. Tako ravnanje KLO Prestranek s partizansko družino vsekakor ni pravilno in je obsojani« vredno. Prav tako na.1 KLO obremenjuj© lrm»te po njihovi zmojljivostl. n* ra tako. da jo večji kmet manj obremenjen kot mali. — F. S. Izkoriščevalski obrtnik Kamnik. 7. febr. -Maks Smolnikar, krojaški mojster v Depali vasi pri Domžalah, je vzel v Včenie mladinko s pogoiem. da bi jo izučil za krojačico moških oblek. Me-**c dni je imel dekle na preizkušnji. češ da je učenka pri delu prepočasna in pozabljiva. Takšna strokovna vzgoja naših učencev v gospodarstvu j* v nasprotju z zakonom in uredbami, ki jih je Izdala naša ljudska oblast. Ker je Smolnikar izkoriščal delo učenke v svoje sebične namene, bo kaznovan. POSLOVODKINJA, KI NI ŽELELA KONTROLE Sežana, 7. febr. Trgovinska inšpekcija OLO v Se-*eni Je pregledala delo poslovalnice , Barka v okraju Sežana in ngo-• da Je poalovodkinja Marija GdstTuL fagrešil* več nepravilnosti. Odstriženih kuponov kmečkih bonov ““ “hfučunavala pri Okrajnem sploš-secev J^uičnem podjetju že šest rae-nati vs,T!h*Ta h* “brala obraču- 2* id s il, dr*‘dni-,a*° nn t n i *u*,a rPisovala V evidenč- lzM,U kmetkoSe4kib b°UW' ki ’ih * trolo* kkol i ko ° j e™ bšo** 1 zd aa fh* ° 1. ^č* kih bonov za odkupljen* nridelk? V Narodno hauko ni oddala!« den^-i. pač pa ga je imela v blagajni v nil' dalih in skladišču je imel* več irldiT" atrijskih izdelkov, ki uh ni dala trošnlkom na vpogled Poslovalnic* je bila zanemarjena ln prašna, blago razmetano 00 policah brez označenih prodajnih cen itd. Medvedova bo zaradi malomarnega poslovanj* kazno- btlo MKUD precej na svojem ugledu, za.kar nosi krivdo strokovni vodja orkestra Emil Bevc. Na proslavi ID. obletnioe OF bo MKUD sodelovalo s novskim zborom, recitacijsko in dramsko skupino. Delo MKUD bo v drugem polletju uspešnejše, ker je med mladinsko organizacijo in upravo šole boljše sodelovanje. — X- K. MLADINA V ZAGORSKEM RUDNIKU TEKMUJE Mladinski aktiv obrata Kisovec iz rudnika Zagorje, je napovedal tekmovanje vsem mladinskim aktivom in osnovnim partijskim organizacijam rudnika Zagorje. Tekmovali bodo v povečanju produkcije, izboljšanju 'kuJtumoprosvetnega dela in v pridobivanju novih članov za organizacijo. Mladinski kolektiv je sklenil, da bo do 27. aprila delal tri nedelje v rudniku. Po tekmovanju bodo imeli izlet s kulturno prireditvijo. Mladinski kolektiv obrata Kotredcž je v šestmesečnem tekmovanju mnogo pripomogel, da je rudnik Zagorje dvakrat prejel prehodno zastavico 10 OF, kakor tudi pri medobratoem tekmovanju novembra in decembra lanskega leta. Obrat Kisovec je prejel prehodno zastavico v trajno iast ln dobi! dve prvi nagradi. Želimo mladinskemu kolektivu, da bi tudi v tem tekmovanju dosegel in odnesel zmago. — H. Skalovje je zrušilo železniški most na Bači Pretekli petek popoldne se je v Baški grapi zrušil« skalnata stena na železniško progo. Skalovje je padlo ravno na enega izmed mostov na reki Bači med železniškima postajama Grahovo in Suha Južina. Velika, več deset ton toika skala, je zmečkala in vrgla v naraslo reko vso železniško konstrukcijo okrog 30 metrov dolgega mostu. Menijo, da se je sten* odtrgala zaradi neprestanega deževja, ki je razmajalo že itak nestabilne in preperele skalnite sklade. Zaradi trušča, ki je nastal pri zrušitvi, so razdejanje takoj opazili In preprečili vsako nadaljnjo nesrečo. Potniški promet se je že ponoči nadaljeval, seveda morajo potniki prestopati* Popravilo mostu je silno oteikočeno zaradi izredno slabih vremenskih razmer. Zaradi deževja Bača še vedno narašča, predvsem nad podrtim mostom, ker ji skalovje in zrušena mostovna konstrukcija deloma zapirajo strugo. Tudi močni tokovi hudournikov, ki pritekajo z vseh pobočij, polnijo divjajočo reko. Vendar je kljub vsemu na kraju razdejanja takoj Po nesreči nastalo živahno delovišče. Delovni kolektiv, ki se je lotil dela, zasluži vse priznanje, saj so »e popravil«, kjlub neugodnemu vremenu. lotili takoj. Popravilo je nujno potrebno, sai je ustavljen ve« tovorni promet na progi Jesenice—Gorica— Trst, ki je ena važnih mednarodnih prog. Računajoč na skorajšnje izboljšanje vremena menijo, da bodo most popravili že v nekaj tednih. Kaj nam je pokazalo mladinsko prvenstvo Slovenije v smučanju Letošnjega mladinskega prvenstva se je udeležilo okrog 400 mladincev in mladink, ki so si pomerili moči v pretekli nedelji v alpskih disciplinah v Tržiču, v teku in skokih pa na Jesenicah, čeprav se mladini ne posveča primerne pozornosti, so vendar letošnji uspehi smučarskega tekmovanja zadovoljivi. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da so nastopili mladinci raznih športnih društev iz raznih krajev Slovenije in ne samo prvenstveno iz Gorenjske. Ljubljane ter krajev Slovenske Koroške, kjer je smučanje dobilo množični obseg. Zlasti je vidna udeležba mladincev iz industrijskih krajev Tržiča, Kranja, Jesenic, Mežice, škofje loke, pa tudi manjših vasi. kakor Ihana. Rašice. Reke na Pohorju itd. V letošnjem letu so prvič nastopili tudi mladinci iz oddaljene Murske Sobote, čeprav so bili 6labo opremljeni, medtem ko so bili mladinci iz Slovenskega Primorja zastopani le po »Rudarju« iz Idrije. Nerazveseljivo pa je, da Dolenjska ni bila zastopana na tekmovanju, kar je znak neaktivnosti društev v teh krajih. V smuku in slalomu so prednjačili mladinci »Ljubelja« iz Tržiča, deloma 1 zaradi poznavanja terena, deloma pa I zaradi ugodnejših pogojev in izku- I šenj, katere si lahko pridobijo pri alpskih vozačih bratih Lukaneih. Ste-fetu. Krmelju in drugih. Tekmovalec Ludvik Dornik predstavlja med mladinci razred za sebe in ga lahko uvrščamo med najboljše tekmovalce v alpskih disciplinah v Sloveniji sploh. V smuku in slalomu so se uveljavila predvsem športna društva poleg omenjenega »Ljubelja« tudi »Kladivar«, »2elezntčar«-L.iubljana. Št. Vid, »Enotnost«, »Gregorčič«, »Udarnik« in drugi. V nasprotju z napredkom mladincev pa je udeležba in kvaliteta mladink prav slaba razen nekaterih izjem, saj je tekmovanje pokazalo, da jim primanjkuje osnovnega znanja tako v alpskih disciplinah kakor v Smučarskem teku. V bodoče bo treba mladinkam posvetiti več pozornosti. Rezultati v smučarskem teku pričajo, da imajo najboljše mladinske tekače Gorje. »Krim«, in »Enotnost«. Časovne razlike v tekmovanju na 10 kilometrov so prav minimalne. Zmagovalec na 10 km Ivan Piber (»Krim«) je pretekel progo v času 37 minut 34 sekund, medtem ko ima 40. tekmovs-lec slabši čas za približno 10 minut, kar je vsekakor precejšnja izenačenost. V štafeti trikrat pet kilometrov je nastopilo 22 moštev, na cilj pa jih ning v smuku, s katerim se usposab-je prispelo 20. Štafetni tek je zopet ] Ijajo za skoke. pokazal, da imajo najboljše tekače | Letošnje mladinsko republiško tek-Gorje, medtem ko so trije bratje movanje je pokazalo, da je bilo pre-Kubarji prinesli svojemu klubu Dol | malo predhodnih tekmovanj za same drugo mesto. Tretje mesto je »Kri- 1 mladince in neredki so mladinski tek-mu« priboril Piber. ki je imel naj- , movalci. ki so pomerili svoje moči boljši čas v štafeti. j prvič na republiškem tekmovanju. Zelo zadovoljive rezultate so pri- i medtem ko v okviru svojega matične-nesli skoki starejših kakor mlajših mladincev. Po daljavi kakor po stilu so se odlikovali zmagovalec Jože Ka-var (»Ljubelj« Tržič). Janez Gorišek iz Št. Vida, pa tudi Jože Dobrin in Najbolj uspešni mladinci Dežman, Gregorij in Noč Vlado Braz iz »Enotnosti«, ki sta imela najdaljše skoke, vendar s padcem, tako da sta dosegla 13, in 14. mesto. Zmagovalec v skokih med mlajšimi mladinci Ivan Podlogar (»Krim«) bi zasedel med starejšimi mladinci po točkah, kolikor jih je dobil za svoje skoke, tretje mesto. Skupno je skakalo 54 starejših in 47 mlajših mladincev. Kakor rečeno, so tudi mlajši mladinci pokazali dober stil in sigurnost, vendar pa v celoti manjka našim mlajšim skakalcem tre- Frštndiia C: Jugoslavija £ 2:1 (JLOI Bezleres, 7. febr. — Danes popoldne je bilo pred 30.000 gledalci tukaj nogometno srečanje med C reprezentancama Jugoslavije in Francije., To tretje srečanje najboljših nogometašev Jugoslavije in Francije so naši igralci izgubili z rezultatom 2:1 (0:0). Tako smo izšli sedaj iz trojnega srečanja s Francozi kot premaganci, izgubili smo dve tekmi (A in C reprezentanca) ter zmagali samo v eni tekmi (B reprezentanca). To Je vsekakor neuspeh naših nogometašev, ki so si v zadnjih letih, posebno pa še po osvoboditvi pridobili sloves dobrih nogometašev. Naši nogometaši so danes pokazali zelo 6labo igro. tako da so Francozi popolnoma zasluženo zmagali. Naš napad je igral zelo slabo. Najslabša od napadalcev pa sta bila Mihailovič in Zebec. Naši reprezentanti so bili samo v prvem polčasu enakovredni Francozom, ki so igrali zelo požrtvovalno in startali na vsako žogo. V našem moštvu so zadovoljni edino Krivokuča, Delič, Broketa in Milovanov. Gole so dali v deveti minuti drugega polčasa Morell in v enaindvajseti minuti drugega polčasa Vaast za Francoze, za Jugoslovane pa j* *ahil častni go! v dvajseti minuti drugega polčasa Valok. Sodil je Švicar Scherz. RUDAR SE MARLJIVO PRIPRAVLJA ZA II. LIGO Po izvolitvi novega odbora in osamosvojitvi je SNK Rudar pričel delati z velikim poletom. Podjetja so pristala na to, da imajo aktivni igralci Rudarja vedno dopoldansko službo kar jim omogoča redne treninge štirikrat na teden. Le s temeljito pripravo bo še možno, da se moštvo Rudarja. kvalificira v II. zvezno ligo. Tega^ se vodstvo in igralci dobro za-vedajo. Treningov se redno udeležuje 29 pa tudi do 39 igralcev, včasih pa celo več. Stalnega, trenerja, moštvo nima. Treninge vodi ing. Alfred Petrič in fizkulturnt učitelj gimnaziie. Na rednih tedenskih sestankih obravnavajo z igralci poleg aktualnih športnih problemov in discipline tudi zu-nanje in notranjepolitični položaj. Kadar ni treningov (ti sestankov pa se Zbirajo nogometaši Rudarja In odborniki. y klubski sobi, kjer igrajo šah, poslušajo radio in komentirajo športne in druge dogodke. Zelo pogosto pa se zbirajo pri graditvi lastnega doma in ureditvi igrišča, kior neprestano dela neumorni Nace Ravni- ?iri da,,)i v najkrajšem času pripravil igralcem prepotrebno kopalnico in garderobo. Samo v lanskem letu so nogometaši Rudaria opravili nad 3009 prostovoljnih ur. Ko pa bo dom popolnoma gotov, bodo v njem slačilnica. kopalnica., klubska soba, pisarni- ški prostori, sobe za prenočevanje gostujočih moštev in stanovanje za hišnika. To bo velika pridobitev za klub. Boks sekcija Rudarja ima lepo število talentiranih boksačev, bi so bili brez vsakega vodstva. Sedaj je boks sekcija vključena v nogometni klub Rudar. Boksači imajo redne treninge pod vodstvom trenerja Borušaka, očeta mladega Borušaka, ki je prvak Slovenije in pa pod vodstvom tovariša Pajka. Prepričani smo, da bo delo Rudarja, tako celotnega vodstva, kakor igralcev, bi bo slonelo na kolektivni bazi, rodilo uspeh in ni izključeno, da bo imela Slovenija še enega predstavnika v II. zvezni ligi. Š. S. Sldney. — Francoz Alez Jany je zmagal na 110 yardov (109,54 m) prosto v tekmovanju v New Walesu s časom 59.0. ga kluba niso tekmovali. Nadalje se postavlja najresnejše vprašanje preskrbe mladinskih tekmovalcev z rekviziti. Zlasti primanjkuje smuči in treba bo najti izhod ter opremiti smučarje mladince z najosnovnejšim rekvizitom, s smučmi, ako hočemo, da bo ta športna panoga postala še bolj množična ter da bodo tudi rezultati bodočih tekmovanj uspešnejši. Smučarske tekme doma In v inozemstvu Prvenstvo univerz FLRJ v smučanju z mednarodno udeležbo Sobota ob 10.30: veleslalom ženske in moški v Kranjski gori. Nedelja ob 9: tek 12 km moški s startom pred Domom Planica; ob 11 skoki na 50 m skakalnici v Planici. Mladinsko prvenstvo Telovadne zveze Slovenije v Mežici Sobota ob 15: tek na 4 km za mladince in 2 km za mladinke. Nedelja ob 10: veleslalom za mladince in mladinke. Okrajno prvenstvo Trbovelj na Kumu v Izvedbi SK Rudarja Nedelja ob 9: smuk in teki za člane, članice, mladince in mladinke; ob 13 slalom in skoki. Žrebanje ob 19 v planinski koči na Kumu. Vrbanov smuk z Jezerskega vrha v izvedbi SK Jezersko Nedelja ob 14: start za člane-ice tor mlsdince-ke. Prijave do 9. t. m. avtobusna zveza ob 8.30 iz Kranja, ob 18 povratek. Meddruštveni veleslalom za člane in mladinoe na Celjski koči v izvedbi ZŠK Kladivarja. Start, ob 10, prijave do eno uro pred startom. Smučarske tekme v Avstriji z udeležbo naših reprezentantov: Nedelja — otvoritev 50 m skakalnice Slovenske fizkulturne zveze Koroške v Št. Janžu. Od Jugoslovanov skačejo Mežik, Langus. Krznarič, Av-senek, Jaševec, Gorišek, Kavar. Pa-škulin. Nedelja — mednarodna skakalna tekma v Bischhofenu. Od naših skačejo Polda, Finžgar, Klančnik in Zidar. Nedelja — Badgastein, štafeta 4X10 km z Jugoslovani v postavi Kordež, Razinger, Pogačnik. Pandare. Sobota in nedelja — Seefeld, alpske discipline. Jugoslovani Mulej, Lukane Matevž, Stefe, Cvenkelj in Dornik. Sobota — Hofgastein, skoki. Startajo Jugoslovani Polda, Klančnik, Finžgar, Zalokar in Zidar. PALMETOVA IN LAJOVIC NA SVETOVNEM PRVENSTVU Ker sta se naša drsalca Silva Palme — Marko Lajovic plasirala na evropskem prvenstvu na 8.-9. mesto z 9.40 točkami, ju je Italijanska drsalna zveza, ki je organizator svetovnega prvenstva v drsanju, brzojavno povabila na to prvenstvo. DAVISOV POKAL V PRVEM KOLU NEMČIJA—JUGOSLAVIJA Melbourne, T. febr. Pri letošnjem | bi moralo biti I. kolo končano do tekmovanju za Davisov pokal bo so-i 23. julija, medoonski finale bi mo- delovalo skupaj 26 držav sveta (poleg Avstralije). Po zadnjem sporočilu or- ganizacijskega odbora bodo v I. kolu evropske cone tekmovale: Avstrija, Finska, Britanija, Nemčija, Luxem-burg, Monako. Nizozemska, Norveška, Švica, Jugoslavija, Brazilija, Južna Afrika in Egipt. Naravnost v drugo kolo pridejo: Švedska, Danska, Poljska. Italija. Islandija, Filipini, Belgija ln Francija, to je države, ki sp se lani kvalificirale za četrtfinale. V ameriški coni bodo tekmovale ZDA, Kanada, Kuba, Japonska in Mehika. Izrael je poslal prošnjo, da bi bil razvrščen v evropsko cono tekmovanja, vendar je bila ta prošnja pri glasovanju v Londonu zavrnjena. Za letošnja tekmovanja v evropski coni so določeni tile roki: I. kolo bo moralo biti odigrano do 8. maja. II. do 23. maja. III. do 19. junija, polfinale do 19. julija in finale do 31. julija; v ameriški coni NASTOP KOLESARJEV NA VALJIH V LJUBLJANI Kolesarska sekcija SŠD Železničar bo priredila v petek 16. t. m. v dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti prvenstvo kolesarjev Ljubljane na valjih. Prav tako pa bodo kole- Nov sistem prvenstva lucjoslaviie Centralni plenum Šahovske zveze Jugoslavije je nedavno sklenil, da podo prihodnja šahovska tekmovanja m ostala prvenstva izvedena po novem sistemu. Posamezni boljši igralci in mojstri so se loftili od dela in Življenja svoje matične šahovske organizacije — kluba. predvse-m zaradi tega. ker jih je njihova trenutna moč v šahu uvrščala ^ vi*ji razred. Tako se je dogajalo, da so ostajali posamezni močnejši igraJd na nižjih turnirjih, ker je bijo za vUji turnir že dovolj udeležencev. Ker so imeli tako pravico a docela neznatne obveznosti do svojega kluba, so postajali posamezni šahisti v šahovski organizaciji enota zase. ločena od Širšega kolektiva osnovnih šahovskih organizacij. Klubi niso mogli tako izkoriščati izkušenj in znanja svojega višje kvalificiranega člana za plodnejše delo v pogostih raznovrstnih tekmovanjih, predavanjih, seminarjih in strokovnih tečajih. Na drugi strani pa je nastalo mrtvilo v klubu, ody£a' čalo številne člane od rednega priha-ianja in metodičnega dela v klubu« V takem položaju Je razumljivo, da imajo celo nekateri najboljši klubi zelo malo število članov. Novi sistem določa, da bodo prvenstveno šahovska tekmovanja meznlkov, začeuši od prvenstva kluba do finalnega turnirja FLKJ obvezna za vse igralce brez razlike. Vii tisti igr&lci. ki se po določenem ključu kvalificirajo na klubakem prvenstvu ra«l biti končan do 17. decembra, Avstralija pa bo igrala finale proti zmagovalcu obeh oon v Sydneyu od 26. do 28. decembra. V prvem kolu evropske cone se bodo srečale tele državne reprezentance: Švica — Luxemburg, Jugoslavija — Nemčija, Norveška — Egipt, Finska — Brazilija, Holandska — Monaoo. NAŠI TENIŠKI IGRALCI V EGIPTU IN FRANCIJI Beograd, 7. febr. Teniška zveza Jugoslavije je dobila vabila na udeležbo naših teniških igralcev na velikih mednarodnih tekmovanjih in turnirjih ki bodo meseca marca v Egiptu in Franciji. Teniška zveza Jugoslavije je odredila. da bo odšel Dragutin Mitič na mednarodno tekmovanje za prvenstvo Egipta, ki bo od 2. do II. marca v Kairu, kakor- tudi tekmovanje v Aleksandriji od 16. do 26. marca. Na mednarodnih turnirjih na francoski rivieri, ki bodo v (eku vsega marca, bodo sodelovali tudi Branovič, Palada, Petrovič in Milojkovič, ju-niorja Nikolič in Panajotovič, kakor tudi Mitič, ki bo prišel šele po tekmovanju v Aleksandriji. Do odhoda na mednarodna tekmo- ™T3i "* valjih - člani ljubljanskega T*” Va^ič. 'psfa^a11,01 Po»brorič M/n š^rini priredftvi^ telovadTt^a dni- Mi’°jk0Vie 14 - Splitu, štva v Domu »Ljub. Šercerja« v Si- fJAMIZNOTENIŠK! IGRALCI V NEMČIJI IN ŠVEDSKI Beograd, 7. februarja. Jugoslovanska namiznoteniška reprezentanca v postavi ViUm Harangozo, Žarko Dolinar, Josip Vogrinc in Krešlmlr Horvat bo odpotovala v petek 9. februarja na turnejo po Zahodni Nemčiji in Švedski. V soboto 19. februarja bo v Essenu srečanje Zahodna Nemčija — Jugoslavija. Od 12. do 25. februarja bodo naši reprezentanti sodelovali na raznih turnirjih na Švedskem, po vrnitvi iz švedske pa od 25. februarja do 1. marca na velikem turnirju v Zahodni Nemčiji. Iz Zahodne Nemčije bo reprezentanca Jugoslavije odšla na Dunaj, kjer bo od 3. do 11. marca sodelovala na svetovnem prvenstvu. ne glede na naslov, ki ga imajo, pri-. dobe pravico do sodelovanja na republiškem prvenstvu. Zaradi takega na-i čina kvalifikacije morajo tudi tisti, ki že imajo kak naslov še nadalje vztrajno delati na svojem lastnem usposabljanju, da bi obdržali svoie mesto v borbi z mlajšimi šahisti. "Z republiških prvenstev bodo tekmovali najbolje plasirani na dveh zveznih polfinalnih turnirjih, ki bosta kvalifikacija za plasman najboljših igral-Luialni turnir za šampjonat ILR.J s takim načinom je zagotovljena popolna demokratičnost v sistemu tekmovanja. Sleherni šahist na-pr&duje po svoji sedanji moči, ne glede na to. kakšen naslov ali šahovski naziv ima. Nn ta način se daje možnost za neovirani razvoj vsakemu novemu šahovskemu talentu. Mladinski prvak Jugoslavije pa si pridobi avte-matično pravico do ude>ležbe na polfinalnem turnirju. Z novim sistemom tekmovanja odpade več zveznih turnirjev, kot n. pr. štirje turnirji prvokategornikov, dva turnirja mojstrskih kandidatov in tretji polfinalni turnir, kar vse znatno zmanjšuje stroške za organizacijo Šahovskega prvenstva posameznikov. Na plenumu 60 tudi sklenili, da bodo tekmo- anja za moštveno prven- i stvo FLRJ v šahu vsako drugo leto. Poleg tega pa bo prihodnje leto za vse klube v državi tudi tekmovanje za pokaj šahovske zvezo. Poleg SVETOVNO PRVENSTVC V NAMIZNEM TENISU Dunaj, 7. februarja. Reprezepta 24 držav bodo sodelovale na svet nem prvens*vu v namiznem teni ki bo na Dunaju od 3. do 11. ma t. 1. Za to tekmovanje se je nriglai dosle.i 118 moških in 53 žensk Švedske, Egipta. Nizozemske, N, Zelandije. Vlefnama Anglije, Šk ske, Walesa, Franclje. Ju goda v Italije, Romunije, Luksemburga, dije. ZDA, Brazilije, Portugals Madžarske. Feškoslovaške, Belg Švice, Zapcdne Nemčije in Avstr Obenem bo na Dunaju kongres M narodne federacije za namizni tei na katerem bodo navzoči razen de catov omen.mnih držav tudi delee Paraguaja, Cila, Avstralije in 1 sar ja. (obvestila) POZIV IMETNIKOM AMERIŠKIH VOJAŠKIH PLAČILNIH NALOGOV IN KREDITNIH CERTIFIKATOV Urad za varstvo jugoslovanskega premoženja v tujini pri ministrstvu za finance FLRJ poziva bivše vojne ujetnike in repatriirance, ki imajo vojaške plačilne naloge in kreditne certifikate, izdane v drugi svetovni vojni od armadnih poveljstev ZDA ujetnikom, naj te listine osebno predložijo najbližjemu sedežu Narodne banke FLRJ zaradi izplačila. Te listine se morajo predložiti Narodni banki FLRJ do 23. febr. 1951. Iz ministrstva za finance FLRJ OBVESTILO Roki za opravljanje strokovnih izpitov iz geodetske stroke za geodetskega inženirja, geometra in geodetskega risarja v letu 1951 so naslednji: 1. rok od 10. do 20. marca 1951 — prijave poslati do 15. II. 1951. 2. rok je mesec november 1951 — prijave poslati do 15. X. 1551. Programe za strokovne izpit« iz geodetske stroke, v kolikor ustanovam niso bili- dostavljeni, naročajte pri Geodetski upravi LRS — personalni oddelek, Ljubljana, Šelenburgova 4-II. Geodetska uprava pri vladi LRS. NAJDENI PREDMETI Mestni ljudski odbor Celje poverjeništvo za notranjo zadeve objavlja: V Ljudskem magazinu v Celju so bili najdeni naslednji predmeti: srebrn -poročni prstan, aktovka z lesno volno, rjava aktovka, prazna, aktovka s kožčkom kruha in 2 praznima Škatlami od kreme, krušna torbica z 2 peresnieama, zemljevidom Slovenije in 4 zveaki na ime Stepančič, črna pletena tržna torbica, par bombažnih rokavic sive barve, par volnenih rokavic zelene barve, usnjena rokavica rjave barve, moška športna čepica, ročna torbica z zaključnico na ime Tojkar Franc, molitvenikom, rož-nim vencem in 50 par, ročna torbica prazna, otroška krušna torbica iz Imitacije s 33 dinarji, 2 denarnici z zadrugo — prazni, črna denarnica z žepnim robcem, črna denarnica na gumb z 1.50 din, črna denarnica s krojaškim cm in 10 din, denarnica s 7 in, štirioglata denarnica z 21.50, denarnica s 6 kmečkimi boni v vrednosti 307 din. srebrno verižico in 156 din, sončna očala, etui s patentnim svinčnikom, rjava aktovka v slabem stanj n s parom moških nogavic in prazno pločevinasto škatlo, denarnica z zadrgo rdeče barve s 105 din. črna n)a!a listnica s koledarjem in slikami ter 131 din, rdeča denarnica s srebrnim prstanom brez kamna. Na želeonlški postaji v Celju so bili | najdeni naslednji predmeti: aktovka . z nožem, aktovka z dvema na vi: koma j rjavega sukanoa. V mesecu juiiju je bila najdena i Sred pov. za not. zadeve Celje-mesto ' ela bombaž as ta jopica. 14. 7. 1950 je bila najdena denarnica z 1.252 din gotovine, Šivanko, odrezki za sladkor na Slomškovem trgu. Na Ljubljanski cesti j® bila najdena živa mlada ovca. Da Mariborski cesti je bila najdena moška žepna ura z obeskom znamke »Zentra« . Na cesti iz Ostrožnega proti Gaberju je bil najden kos črnega trdega usnja v velikosti 75 X 75 cm. V Stanetovi ulici je hila najdena na pločniku okrogla ženska ura, pokvarjena štev. 40252. Dne 31. 1. 1951 je bila. najdena na cesti Celje—Dobrava usnjena denarnica s ilansko izkaznico, osebno izkaznico na ime Tod Mibajlo in tremi bankovci j 100 pengov. V skladišču se nahajajo naslednja kolesa: ogrodje moškega dvokolesa tov. štev. 012082, žensko dvokolo, popolnoma v redu, tov. štev. 4921389, j ogrodje moškega dvokolesa brez znamke in številke — zelene barvo, ogrodje moškega dvokolesa, zelo zarjavelo, brez vsake številke, ogrodje moškega dvokol., št. 53700, žensko dvokolo brez vsake številke tor brez gum — »ive barve, moško dvokolo znamke »Rekord«, tov. številka D 51740, žensko dvokolo Stadion tov. štev. 341610, moško dvokolo brez evid. štev. in tov. štev. — zeleno-modre barve, katero je bilo baje ukradeno pred gostilno Ojstrica. V mesecu novembru je bil Iz osebnega avtomobila v Stanetovi ulici ukTaden dežni plašč sive barve, usnjen pa« za moške hlače ter siva torbica iz blaga. Predmeti so v skladišču. Pozivamo lastnike, da na podlagi dokazila o lastništvu dvignejo navedene predmete v roku enega leta po objavi. V kolikor se lastniki ne bodo javili, bodo stvari oddane MLO Celje. Vremenska napoved za četrtek, 8. februarja: Spremenljiva oblačnost z močnimi vmesnimi razjasnitvami. V jutranjih urah po kotlinah megla. Temperatura ponoči v Primorju 9 stopinj C. v ostali Sloveniji minus 2 stopinji C, podnevi v Primorju 12 »top. C, ▼ ostali Sloveniji 8 stop. C. ► ooo- NAROČNIKOM, katerim smo ustavili pošiljanje časopisa zaradi neplačane naročnine, bomo začeli ponovno pošiljati list le tedaj, ako bodo poleg zaostanka plačali vsaj enomesečno naročnino za naprej. Uprava »Ljudske pravice« TEČAJI ZA STROKOVNE IZPITE V KAMNIKU IN DOMŽALAH OLO Kamnik nudi na popoldanskih tečajih s praktičnim poukom celotno snov za strokovne izpite v pregledni, zgoščeni obliki. Uslužbenci vseh ustanov in podjetij, ki morajo delati strokovne izpite, se lahko teh točajev udeležijo. Priključijo se lahko tudi kandidati, ki so poza v za opravljanje izpita že prejeli in bi radi delali izpite skupno z ostalimi tečajniki v Kamniku ali Domžalah. Pričetek tečajev je za: Gospodarske (trgoveke'} pomočnike v februarju. Knjigovodje, blagajnike in finančne manipulante v marcu. Komercialiste in trg. poslovodje v maju. Industrijske obratovodje v juniju. Gospodarske pomočnike v avgustu. Podjetja in posamezni uslužbenci dobe vsa pojasnila pri Sekretariatu za personalno službo OLO Kamnik. GfEtMlIŠCf----------------------- DRAMA - LJUBLJANA Četrtek, 8. ob 20.: Krleža: Vučjak. II. repriza. Izven. Sobota, 10. ob 20.: Cankar: Za narodov blagor. Red D. OPERA Četrtek, 7. ob 14: Švara: Veronika Deseniška«. Dijaška predstava za gimnaziji v Ribnici in Kočevju. Petek. S. ob 20.: Mascagni: Cavalleria rustica.ua. Leomcavallo: Glumači. Zaključena predstava za sindikat železniške direkcije. Sobota 10. ob 20.: Wolf-Ferrari: Zvedave ženske. Red B. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Četrtek, 8. febr. ob 20: Moli&re: »Namišljeni bolnik«, komedija v 3 dej. Sobota, 10. febr. ob 20: Tavčar-Šest: •Cvetje v jeseni«, romantična igra i godbo In petjem. Predprodaja vstopni« v Državni naložbi, oddelek za muzikallje. Kongresni trg 18 od 10—12, 15—17 ter eno uro pred začetkom pri blagajni v Mestnem domu. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Petek, 9. febr. ob 19.30 Moliere: »Skopuh«. Sobota, 10. febr. ob 14.30 Moliere: »Skopuh«. Dijaška predstava. Nedelja. 11. febr. ob 14.30: Moličre: »Skopuh«. KUD »FRAN LEVSTIK« - VIČ Sobota, 10 febr. ob 20.: Finžgar: »Divji lovec«, ljudski igrokaz v 4. dej. Režija Pavle Borštnik. Nedelja, 11. febr. ob 20.: Finžgar »Divji lovec«, ljudski igrokaz v 4. dejanjih. Režija Pavle Borštnik. Predprodaja vstopnic v trafiki Merjasec, Tržaška cesta, v nedeljo od 10. do 12. v domn in 1 uro pred pričetkom predstave. KUD »IVAN ROB* LJUBLJANA Nedelja, 11. febr. ob 15.: Mrak »Bdeči Logan«, Gostovanje v Domžalah. VESELI TEATER 90’ - LJUBLJANA gostuje: v Mariboru v nedeljo 10. febr. ob 16.. 18. in 20. v unionski dvorani. Predprodaja vstopnic pri Putnilra. SKUD DOMŽALE - GODBENI DOM Nedelja, 11. ob 15: Mrak: »Rdeči Lo-gan«. Indijanska tragedija. Gostuje KUD Ivan Rob iz Ljubljane. Vstopnice v predprodaji v soboto od 16 do 18 in v nedeljo od 13—15 pri blagajni Godbenega doma. SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE Sobota, 10. febr. ob 19.30: A. d’ Usseau in J. Gow: »Globoko so korenine. Devetič. V okviru tekmovanja ljud-skoprosvetnih društev v čast 10. obletnice ustanovitve OF. Predstava bo v Delavskem domn. Nedelja, 11. febr. ob 17. B. Nnžič: »Gospa ministrica«. Osmič. Gostovanje v Domu kulture v Hrastniku. Predprodaja vstopnic v knjigarni Državne založbe. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Četrtek, 8. februarja ob 20: Jižek: »Miklova Zala«. Triindvajsetič. Petek, S. februarja ob 20: Žižek: »Miklova Zala«. Stiriindvajsetič. Sobota, 10. februarja ob 20: Žižek: »Miklova Zala«. Petindvajsetič. Nedelja, 11. februarja ob 15: Žižek: »Miklova Zala«, šestindvajsetič. SINDIKALNO GLEDALIŠČE KOČEVJE V soboto 10. ob 20: Goldoni: »Pri lepi krčmarici«. V nedeljo 11 ob 20: Goldoni: »Pri lepi krčmarici«. Zadnjič. DNEVIH E VESTI--------------------- Društvo glovenskib književnikov priredi 12. februarja ob 20 v dramskem gledališču slavnostno proslavo ob osemdesetletnici F. S. Finžgarja. Uvodno besedo govori France Bevk. Posvetilo jubilantu bere Pavel Golia, iz pisateljevih del recitirajo člani Slovenskega narodnega gledališča. — Vstopnice so na razpolago v pisarni Društva slovenskih književnikov, Wolfova l-III do 10. febrarja od 8. do 14. ure, 11. in 12. febr. pa v predprodaji pri gledališki blagajni. Odbor društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča članstvo, da bo redni letni občni zbor podružnice za Gorenjsko dne 11. t. m. ob 8. uri v prostorih JZA v Kranju in občni zbor podružnice za Slov. Primorje istega dne 10. uri v JZA v Solkanu. Lokalna cesta Logatee—Rakek je 1 m pod vodo, voda še narašča, tako da je promet onemogočen. Zvezna cesta je pri Gornjem Logatcu 45 cm pod vodo. Voda še narašča, promet z osebnimi avtomobili je nemogoč, tovorni avtomobili pa zaenkrat še lahko vozijo. ONPZ »Živila«, Ljubljana, Komenskega 12, ima na zalogi še nekaj gobic v kisu, na kar predvsem opozarjamo menze. Ker je zaloga majhna, pohitite z nakupom. SKUD »Janko Premrl-Vojko« priredi danes zvečer ob pol S. Prešernovo proslavo v dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti za sindikalne podružnice trgovske stroke. Vabljeni tudi ostali! — Odbor. DIT-gradbena sekcija vabi vse inženirje in tehnike gradbene stroke, da se udeležijo občnega zbora Društva inženirjev in tehnikov LRS gradbene sekcije, ki bo v četrtek dne 8. februarja 1951 v Dvorani minstrstva za gradnje LRS, Cankarjeva cesta št. 1, ob 20. uri. DIT-gradbena sekcija. Važno za gospodinjske pomočnice! Dne 8. febr. 1951 ob 20. uri se bo vršila letna skupščina sindikalne podružnice gospodinjskih pomočnic v Križevniški ulici št. 2. Vse članice naj se letne skupščine zagotovo udeleže. — Odbor. PREDAVANJA----------------- CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA Četrtek 8. febr. Pojavi In vzroki mladinskih ziočinstvenostl. Predava dr. Skaberno Bronislav v mali filharmonični dvorani ob 20. uri. Bečlslraflla motornih roai. vozniSMIi kntiZic In voreZnih vo/ll -KINO- LJUBLJANA UNION: Amer. film: »Njen otrok«. Brez žurnala. Predstavi ob 15. in 17. uri. — MOSKVA: Ameriški film: »Humoreska«. Brez žurnala. — Predstave ob 16., 18.15 in 20.30. — SLOGA: amer. film »Brzo-jav na zapad«. Kratki film': dr. Fr. Prešeren. — Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. - TRIGLAV: Nemški film »Corona«. Srbski mesečnik 25. Predstavi ob 18 in 20. — ŠIŠKA: Sovjetski film »Bokserji«, kratki film Branilci domovine. Predstavi ob 18 in 20. — LITOSTROJ: Sovjetski film »Prelepa Vasiljica«, kratki film »100 let Prešernove smrti«. Predstav va ob 20. VEVČE: Sovj. film »Glasbena komedija«, filmske ncuvoetl 7, hrvaški pregled. MARIBOR PARTIZAN: jugoslovanski film »Plavi 9«, kratki »100 let Prešernove smrti« — UDARNIK ameriški film »Humoreska«. CELJE METROPOL: Italijanski film »Pod rimskim eoncem« Filmske novosti 45. — DOM: Francoski film »Boj za progo«, kratki fUm Pionir in dvojka. KRANJ STORŽIČ: Italijanski film »Tragičen lov«, Hrvaški pregled 5. RADOVLJICA: Sovj. film »Sin polka«, kratki film »Drina«. JESENICE: Jugoslovanski film »Pla- vi 9«, Filmske novosti 44. DOMŽALE: Angležki film »Pot do slave«. Ob*ornlk 89. KAMNIK: Sovjetski film »Sedmero hrabrih«. Obzornik 40. NOVO MESTO: Italijanski film »Mlin na Padn«. Filmske novosti 20. KOČEVJE: Ameriški film »Tarzan ▼ Nevr Torku«. Kratki film Ustvarjalcem petletke. ŠOŠTANJ: Sovjetski film »Povest o hrabrem vojaku«, kratki film Nagrajeni kulturni delavci Hrvatske. ROGAŠKA SLATINA: Sovjetski film »Skrivnost narave«, srbski mesečnik 27. PTUJ: Francoski fUm »Ml otroci«. Hrvaški pregled 8. SEŽANA: Češki film »Gosli in sanje«, kratki film »Mornarica«. IDRIJA: Sovjetski film »Kameniti oveit«. Hrvaški pregled 2. VRHNIKA: Francoski fUm »Ob sori«, Bosanski mesečnik 27. »VESTI IZ NARIBORA- Dežnrstvo lekarn v Mariboru: V četrtek 8. februarja V. mestna lekarna, Meljska cesta 2, V petek 9. febr. VI. mestna lekarna Glavni trg 20. K objavi poziva Ministrstva za notranje zadeve v »Ljudski pravici* z dne 5. febr. 1951 dodajamo naslednje: 1. Motoma vozila: Registracija motornih vozil na območju glavnega mesta Ljubljane se bo pričela 12. februarja 1951 in končala 31. marca 1951 na Poverjeništvu za notranje zadeve MLO gl. mesta Ljubljane, Prešernova cesta št. 22, soba št. 8-1. Stranke se bodo sprejemale od 7. do 13. ure dopoldne. Po predhodnem tehničnem pregledu vozila od strani tehnične komisije bo stranka predložila poverjeništvu samo prometno knjižioo, na podlagi katere se bo sposobno vozilo za promet registriralo, oz. izdalo stranki dovoljenje za vožnjo. Pripominjamo, da je Poverjeništvo za notranje zadeve MLO glavnega, mesta Ljubljane pristojno za registracijo motornih vozil, katerih lastniki _ oz. odgovorni upravitelji imajo prebivališče ali sedež na teritoriju glavnega mesta Ljubljane. Z ozirom na sistemizacijo motornih vozil, opozarjamo vse lastnike oz. odgovorne upravitelje, ki so po odločbi o sistemizaciji dolžni odstopiti vozilo drugemu upravičencu, da isto odjavi pri Poverjeništvu, kjer je bilo doslej prijavljeno. Pripominjamo, da se ne bo registriralo nobeno vozilo, katerega prenos lastništva ni urejen. To navodilo velja tudi za vozila, ki se prijavljajo prvič kot novo nabavljena ali sestavljena. V tem času morajo prijaviti lastniki oz. odgovorni upravitelji tudi tista motorna vozila, ki so bila doslej nesposobna za javni promet, oz. je strokovno tehnična komisija za pregled motornih vozil ob pregledu vozila ugotovila, da jo isto nesposobno za vožnjo. K registraciji ali prijavi motornih vozil je prinesti dosedanje evid. tablice za avtomobile in priklopnike ne glede na to, ali je vozilo uporabno ali ne, za izpravna motorna kolesa ostanejo v veljavi še stara evid. tablice, za motorna kolesa, nesposobna za promet pa je ob prijavi vrniti staro evid. tablico. Če je bila tablica izgubljena. mora prijavitelj predložiti potrdilo o prijavi izgube v Ur. listu, ra,zen tega pa še vrniti drugo evid. tablico. Lastniki motornih vozil bodo prejeli za vsako vozilo dve novi evid. tablici, ki staneta skupno 70 din. Za tehnični pregled motornih vozil plača stranka takso po t. p. 45 TZ v znesku 100 din, za registracijo pa po t. p. 1 in 7. TZ 40 din, v kolikor ni oproščena takse. co ter listino o prevedbi v strokovni naziv (vozniki-amaterji le prošnjo in zdravniško spričevalo). Obrazci za te prošnje se lahko nabavijo pri vratarju poverjeništva. Vozniki motornih vozil bodo registrirali svoje knjižice po naslednjem vrstnem redu: 12. februarja črka A- 13., 14. in 15. februarja črka B in C. 16., 17. februarja črki C In D. 19., 20. februarja črki E in F. 21., 22. februarja črki G in H. 23., 24. februarja črki I in J. 26., 27.. 28. febr. črka K 1. marca črka L. 2., 3. in 5. marca črka M. 6. marca črka N. 7. marca črka O. 8., 9. in 10. marca črka P. 12. in 13. marca črka R. 14. in 15. marca črka S. 16. marca črka Š. 17. marca črka T. 19., 20. in 21. marca črki U in V. 22., 23. in 24. marca črki Z in Ž. Od 26. do 31. marca t. 1. bodo lahko registrirali svoje vozniške knjižice upravičeni zamudniki. Prošnja za to registracijo mora biti taksirana po t. p. 1 in 7 TZ (din 40.—), zdravniško spričevalo in dokaz o zaposlitvi po t. p. 27 TZ din 20.—). 3. Registracija vprežnih vozli: Lastniki vprežnih vozil, katera služijo za javni (obrtni) prevoz oseb in tovora prijavijo svoja vozila v istem roku in to le s »potrdilom o registraciji« iz leta 1950. Za registracijo plačajo takso po t. p. 1 in 7 (40 din). Plačanje cestnega sklada odpade tudi za ta vozila. 4. Dvokolesa: Z ozirom na ukinitev registracije dvokoles in motornih dvokoles, ki imajo jakost motorja do 50 ccm v letošnjem letu, pozivamo vse lastnike teh vozil, da do Sl. marca 1951 oddajo pri pristojnih rajonskih poverjeništvih za notranje zadeve evidenčno tablico. Iz pisarne MLO glavnega mesta Ljubljane Poverjeništvo za notranje zadeve. ■KONCERTI Spored današnjega Prešernovega koncerta, ki bo ob 20.15 v veliki unionski dvorani pod vodstvom dirigenta Bogo Leskovica. Arnič: Povodni mož, baletna simfonična slika, Leskovic: Soneti nesreče za tenor solo — Rudolf Franci in orkester. Škerjanc: Gazele, Ljpovšek: Orglar, kantata za soliste: r___________________________________ Nada Vidmarjeva. Elza Karlove ere-a, Za prijavo neuporabnega motornega f; l K,'™ L^ vozila in priklopnika ter za prijavo katerekoli spremembe na vozilih se ne plača nabena taksa. Plačanje cestnega sklada je ukinjeno za vsa motorna vozila. 5. Registracija vozniških knjižic: Vozniki, ki imajo svoje stalno prebivališče na teritoriju mesta Ljubljane in ki žele v tem letu uporabljati motorna vozila, morajo predložiti do 81. marca 1951 pri tem poverjeništvu soba štev. 8-1, na predpisanem obrazcu prošnjo za registracijo vozniške knjižice. Po tem roku se bo registriralo te knjižice le v res upravičenih primerih. K prošnji za registracijo je priložiti zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika, dokaz o zaposlitvi, obenem pa predložiti vozniško knjiži- mešani zbor Slovenske filharmonije in orkester Slovenske filharmonije. Zbor je naštudiral zborovodja Rado Simoniti. Vstopnice so v prodaji v Knjigarni muzikalij na Kongresnem trgu. Solistični koncert pianistke Melite Lorkovlčcve bo v ponedeljek. 12. febr. ob 20.15 v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja se začne v petek 9. t. m., in sicer so ta dan rezervirane vstopnice abonentom rednih simfoničnih koncertov, v soboto pa se začne predprodaja za vse interesente. Spored objavimo jutri. Sedem v Knjigami muzikalij. -06LASI- V BRZOVLAKU od Ljubljane do Maribora sem izgubila v soboto 3. febr. denarnico z raznimi slikami, staro Zavodi »RR« — preduzcfte sa liradu j sindikalno izkaznico in nekaj denar-radlo t rentgen aparata raiplsnjejo ja. Najditelja presim. da p«Sl}e de- NATECAJ 18 Izdelavo načrtov za varstveni znak svojih proizvodov. Varstveni znak mora zadovoljiti naslednje pogoje: 1. Simbolizirati mora našo proizvodnjo radijske in rentgenske tehnike. 2. Zamišljen mora biti tako, da se lahko vtisne na radijske in rentgen cevi, da se lahko izdelajo ploščice, ki jih pritrjujemo na rentgenske aparate in druge podobne proizvode, in da se lahko uporablja kot značka. 3. Biti mora okusno izdelan in reprezentativen ter prilagojen našemu poslovnemu dopisovanju, t. J. da se lahko uporabi kot glava vseh naših poslovnih papirjev. 4. Izdelan mora biti tako, da lahko iz njega napravimo suhi žig, vodni žig in matrico za pečatenje z voskom. 5. Ne sme biti izdelan iz več kakor treh barv Risbe je treba dostaviti v zapečateni kuverti pod šifro: Zavodi ER — Niš, najpozneje do 15. marca 1951. Minimalna velikost risb mora biti 100X100 tam. Dostaviti je treba dve risbi: eno za poslovne papirje, značka in ploščice z oznako, eventualno v barvah, in drugo za ostalo uporabo (enobarvno). Posebna žirija bo pregledala do 30. marca 1951 vse prejete predloge in dodelila tri nagrad« po 10.000, 7000 in 5000 din. Pravico udeležb« imajo vsi državljani FLRJ in tuji strokovnjaki, zaposleni pri Generalni direkciji kovinske in radijske industrije LR Srbije. RADIO- narnico na naslov: Marija Paulin, vdova, Maribor, Koroška c. 47. Za nagrado naj st obdrži 1000 dinarjev. RAZVELJAVLJAM izgubljeno dijaško objavo, izdano od Industrijske lesne šole Duplica, št. 211-4 z dne 31. oktobra 1950. Objava velja za progo Duplica—Sv. Lucija. — Berginc Marjan. UKRADENA mi je bila 5. t. m. v komisijski trgovini na Mestnem trgu št. 20, aktovka z razno vsebino, osebno in sindikalno legitimacijo, živilsko nakaznico in 400 din gotovine. Ker sem revna uslužbenka, prosim, da se ml vsaj ključi in vsi dokumenti vrnejo na naslov na dokumentih. DENARNICO s 600 din in osebnimi dokumenti na ime Kranjc Alojzija. Gornje Radolje, sem izgubila 5. t. m. v Ljubljani. Najditelja prosim, da mi vrne dokumente proti nagradi na naslov: Zakšek Štefan, Ljubljana, Celovška 53. RAZVELJAVLJAM izgubljeno sindikalno knjižico na ime Kozjan Ivanka. natakarica, Ljubljana, Križevni-ška ul. 4. TOVARIŠICA, ki je izguhila 15. nov. 1950 v vlaku Ljubljana-Šmarje plašč in deaar, naj se zglasi na naslov: V. P. 7775 Ljubljana. SOBO s souporabo kopalnice v centru Beograda zamenjam za enako v Ljubljani. Burič. Beograd, Stojana Protiča JI. Spored za četrtek 8. febr. 1951. Poročila ob 5.15, (, 12.30, 15, 19.30, 22 in 23.55 5. Jutranji pozdrav — 5.25 Igrajo mali plesni ansambli — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7. Jutranji koncert 12. Filip Bernard: Scherzo, Emil Adamič: Ljubljanski akvareli — 12.40 Zabavna glasba, vmes objave — 13. dr. Janez Kmet: O influenci — 13.20 Igrajo mali orkestri — 14. Komorna ura de! Bedficha Smetane — 14.30 Ob novi številki »Novega sveta« — 14.40 Wolf-Ferrari: Uvertura k operi »Susonina skrivnost«, Alfredo Casella: Pagani-niana — 15.10—15.30 »Od oitalniške dobe do danes« — Pesmi Davorina Jenka poje Komorni zbor radia Ljubljana pod vodstvom Milka Škobmeta. — IS. Od predklasike do danes — Samospevi R. Schumanna. Sodeluje sopranistka Nada Zrimšek, pri klavirju Dana Perušek — 18.20 Pogovor s pionirji — 18.40 Čenda Šedlbauer: Spomini na Emila Adamiča — 19. Jussi Bjorling in Tito Gobbi pojeta operne arije — 19.45 Zabavna glasba vmes objave — 20. Viktor Pirnat: Smuk čez Gorjance — 20.15 Koncert po željah — 20.50 Jezikovni pogovori (ponovitev) — 21. Skladbe jugoslovanskih avtorjev igra pianistka Silva Hrašovec — 21.20 Zabaven spored — 22.15 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 Nočni koncert (dela slovanskih skladateljev) — 24. Glasbena medigra — 0.15 Oddaja v italijanščini — 0.45 Zaključek oddaje. Spored za petek, 9. febr. 1951. 5. Jutranji pozdrav — 5.25 Pesmi narodov Jugoslavije — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7. Lahek juti-anji spored — 11.30 Šolska ura za nižje gimnazije. Beseda jubilanta akademika Pisatelja.. F. S. Finžgarja pionirjem — 12. Giuseppe Tartini: Koncert za violino in orkester v a-molu — 12.40 Zabavna glasba, vmes objave — 13. Intervju s predsednikom republiške zveze kmetijskih zadrug tov. Maksom Krmeljem — 13.15 Bela Krajina v pesmi im plesu — 14. Igra mali ansambel pod vodstvom Pina Muserja — 14.30 Fran Sal. Finžgar — 80-letnik — 14.4-5 Dalmatinske pesmi poje Zlatko Sliškovič, pri klavirju Marjan Vodopivec — 15.10—15.30 Domača zabavna glasba — 17.30 Šolska ura za nižje gimnazije (ponovitev) — 18. Veliki orkestri izvajajo zabavno glasbo — 18.30 Razgovor o razvoju glasbe: XVII. Opera v drugi polovici XIX-stoletja. — 19. Iz oper Giacoma Puccinija. Igra orkester radia Ljubljana pod vodstvom Jakova Cipcija, sodeluje soparnistka Ksenija Vidali — 19.45 Zabavna glasba, vmes objave — 20. Tedenski zunanje-polit.ični pregled našega stalnega zunanjepolitičnega komentatorja Egona Tomca — 20.15 Želeli ste — poslušajte! — 21. »Svet v satiri« — Sinclair Leivis: Babbitt, — 21.20 Komorna ura del Clauda Debus-syja. Sodelujejo: sopranistka Zlata Gjungjenac-Ro«, violinist Karlo Rupel in pianist Marjan Lipovšek — 22.15 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov — 23.30 J. S. Bach: Branden-burški koncert št. 4 v D-duru — 24. Glasbena medigra — 0.15 Oddaja v ita. lijanščinl — 0.45 Zaključek oddaje. OSMRTNICA Vsem znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest, da nam je v 85. letu starosti umrla naša zlata mama ROZALIJA LEDNIK. Pokopali smo jo 5. februarja 1951 na celjskem okoliškem pokopališču. Žalujoča rodbina Lednik in sorodstvo. — Celje, Lokrovec. ',*> ZAHVALE Ob hudi izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, deda itd. dr. JANKA ŠLEBINGERJA, se najiskreneje zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremili na zadnji poti, posebno predstavnikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. Janko Polcu in dr. Ivanu Grafenauerju, direktorju univerzitetne knjižnice dr. Mirku Ruplu, Janku Glaserju, ravnatelju mariborske knjižnice, poverjeniku za prosveto okraja tov. Bezjaku, gimnazijski mladini in vsem ostalim. Posebno toplo se zahvaljujemo zdravnikom dr. Mer-čunu Ljudevitu, dr. Rakovcu Slavku in dr. Marčiču Edvardu v Ljubljani ter dr. Klincu Eriku v Gornji Radgoni, ki so mu požrtvovalno v dolgotrajni bolezni večkrat rešili življenje. — Šlebingerjevi. Vsem, ki ste našega ljubljenega očeta MIHAELA URŠIČA spremili na njegovi zadnji poti, se poslovili od njega s cvetjem in sočustvovali z nami, iskrena hvala, posebej pa še pevcem ECŽ za žalostinke ob grobu ter uslužbencem podjetij Žitofond in Tekstil za darovane vence. Žalujoče družine; Uršič, Žnuderl, Seunig. Prisrčna, topla hvala vsem. ki ste prišli k našemu očku PETRU MRAKU po zadnje slovo, kakor tudi vsem, ki ste ga spremili do še prezgodnjega groba. Prisrčna hvala vsem, ki ste mu poklonili vence in cvetja tor vsem, ki ste nam v teh prežaloatnih dneh izrekli pismeno ali ustmeno besede tolažbe in sočutja. — Hvaležni Mrakovi. Ureja uredniški odbor — Odgovorni nrednik Vljdo Vodopivec — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeve 2 — Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65 — Telefon naročniškega oddelka 80-30 - Telefon oglasnega oddelka 36-85 — Številka čekovnega računa 6(H-30S21-0 MATEV2 HACE Komandir Potainar Komandir Polajnar je stal pod široko vejnato bukvo. komandant brigade mu je dajal naloge. »Polajnar, pripraviti se moramo. Pogledati bo treba, kako je urejeno za prehrano, ali je bo dovolj za bolnice. Ponoči bomo prenesli vse težje bolnike v zakonspirirane bolnice. Sklical boš vse kurirje, da jih poučimo, kako se morajo ravnati. Na obveščevalca Jurija in Miho boš moral popaziti in ju posvariti. da ne bosta kaj preveč čvekala v navzočnosti terencev. Vodniku konje-vodcu pa boš naročil, da pregleda vse konje in da jih jutri razkuje, namaže in jim obveže rane. Težki dnevi se obetajo. Ti veš, kaj se pravi težki dnevi. Skozi take smo že šli.« Komandant brigade je privlekel iz žepa cigareto ter ju prižgal. Nato se je usedel in gledal čez temnomodre smreke. Komandir Polajnar je sede! na de-l>elem, že skoraj strohnelem hlodu in pogledoval sem in tja. Popravljal si je svoje rjave brke. Srepo je zrl v komandanta. Iz nervoze je vrgel stran^ dogorelo cigareto. 7 levo roko si je šel v lase in raztreseno poslušal komandantova naročila. »Vse je tako, kot si rekel,« je odeo-voril Polajnar. »Vse vem, kar si rekel in kar si mi razložil. Ampak raznim konjevodcem, obveščevalcem in ostalim boš moral pa tudi ti povedati, zakaj sem zadolžen, saj veš, da ime koman- dirja Polajnarja nič ne vleče, čeprav me poznajo. Nekaj bi ti priporočil, tovariš komandant! Štabne odseke bo treba skjčiti, zbrati jih bo treba in vse, kar je sposobnega in ima dobre noge in pljuča, še prej pa naj jih zdravnik pregleda, naj se razdeli po četah, karti sit sem že svojega dela kot komandir štabne zaščite. Raje bi bil vodnik voda v četi. Sicer pa veš bolje kot jaz. Marsikaj razumem in se pokoravam. Ne gre pa mi v glavo, čemu imamo toliko odsekov.« Komandir Polajnar je končal, se razkril in potisnil triglavko v žep, popravil si z desno roko lase in uprl svoje sive oči v komandanta, čakajoč odgovora. »Pusti to,< mu je dejal komandant bataljona. »Vse se bo uredilo v teh dneh. Štab brigade z odseki bomo skrčili na zelo majhno število. OstaJo bomo pa razdelili po četah. Vse se bo razdelilo. Ti pa glej, da ne bo nastala tu in tam kaka zmeda.« Julijski dnevi so bili vroči. Dan za dnem je pritiskala vročina, še v gozdu poti smrekami in bukvami je bilo tako vroče, da so si borca venomer brisali obraze z velikimi sivimi robci. Okrajni in okrožni aktivisti so drug za drugim stopali v štab ter imeli dolga posvetovanja s člani bataljonskega in b rigidnega štaba. Od redni in grupni obveščevalci so zasopli hiteli ▼ štab in nosili različna poročil*. Štab brigade je bil v veliki kmečki hiši, tik pod gozdom. V sobi, v kateri je bilo po stenah precej lepih, pokrajinskih slik, je za veliko kmečko mizo sedel komisar in pregledoval poročila. Iz sobe, kjer so bili obveščevalci, je stopilo sedem obveščevalcev. Komisar jih je seznanil z bližajočim se položajem in jim nato dejal: »Brez počitka, noč in dan morate delati. Vedno sveže vesti moramo imeti v štabu.« Nato je komisar poklical vodjo propagandnega odseka. Pred poslopjem štaba pa je bila drugačna slika. Borci so se smejali, nekateri so sedeli po travi in kadili cigarete, zopet drugi so se rvali med seboj. Petindvajset borcev pa se je kopalo v mrzlem potoku Obrhu. Kričali so ter drug drugega škropili z vodo. Nato pa so tekmovali med seboj, kdo bo dalj časa plaval pod vodo. Mladi suhi desetar Zvonko je učil debelega štabnega kuharja plavajjja. Od časa do časa je kuhar zajel vodo in obupano mahal z rokami. Ostali so se mu smejali, češ, napij se je, da l>oš vedel, kdaj si se naučil plavati- Mimo potoka so vozili kmetje seno iz lazov in izpod klobukov radovedno opazovali kopajoče se borce. Za skednjem na senčni strani so ležali ranjenci. Bolničarka Fanika je hodila okrog njih ter jim dajala vročega čaja. »Kaj čaja, vina daj ali pa žganja,« je godrnjal krepak borec ter se pridušal. »Ne, danes ni več vina. Čim ga bomo dobili, ga bom dala.« »Kaj ga ni,« se je obregnil, »bogve kakšni lenuhi so ga popili. Ko bom ozdravel, bom že pokazal intendantom, da bodo znali spoštovati ranjene borce.« Ostali ranjenci so mu pritrjevali. Prepričani so bili, da intendanti popijejo vino, ki je njim namenjeno. V nizkem poletu so prileteli čez gozd štirje avioni. Obletavali so staro taborišče, ki je bilo prazno. Nato so se spustili tik male vasice. Komandir Polajnar je zakričal: »Vsak naj ostane tako, kot je. Samo bele in pisane stvari takoj zakrijte. Nekateri so skočili pod skedenj in opazovali letala. Komandir Polajnar pa je brezbrižno ostal sredi dvorišča, si prižgal cigareto in zrl za njimi. Obenem se je smejal tipkaricam, ki so vreščale okrog hiše. »Vedno sem rekel: baba je baba. Kaj vraga hodijo v vojsko, doma bi bile, pa ne da tukaj vrešče,« je godrnjal Polajnar. »Tiho bodite, kaj vreščite! Nobene ne bo zadelo. Pa čeprav vas bi, ne bi bilo škode,« jih je čez čas ošvrknil. »Kar tiho bodi,« mu je odvrnila bolničarka Anjuta. »Meni ni zate, temveč za ranjene*. Kaj se boš drl, saj sem bila dostikrat na položaju in vem, kako je bilo.« Avioni so odleteli in zmetali bombe aa prazno taborišče. »Tako. tako,« je kričal Polajnar, »štirinajst dni po vrsti nosite bombe in jih mečite na tisti položaj. Tudi bomb vam bo zmanjkalo, hudiči italijanski.« Polajnar je počasi izvrševal komandantova naročila, šel je v intendanturo i0 Pogledal, koliko je hrane za brigado. Aato je ozmerjal intendanta in kuharja: »Da vesta, še enkrat vama rečem, da niti enega lonca, niti ene vrečice ne izgubita, kajti trdi časi se približujejo.« Intendant in kuhar sta molčala ter gledala drug v drugega. Nato je šel v skedenj, kjer je ležalo petdeset mož, ki so bili pri raznih komandah mest in člani gospodarskih komisij. Ustavil se je pred njimi ter zakričal: »Ofenziva se bo pričela. Malo se bo treba pripraviti. Do sedaj ste sedeli po pisarnah, vozili ste se na kolesih po osvobojeni zemlji- Sedaj se bo pa treba tolči. Kar v vrsto se postavite.« Počasi so vstajali in stopali v vrsto. Nekateri so jezno zrli n« Polajnarja, češ, kaj nam boš ti ukazoval. Toda Polajnar je govoril v imenu koman- danta brigade. Bil je tudi star borec, ki je bil vedno snažno oblečen, v očiščenih škornjih, lepi kapi in čisti srajci. Nato jim je govoril: »Zdravnik bo prišel, pregledal ra* bo in določil, kdo gte v četo in kdo v civilno taborišče. No, kateri je za četo, naj dvigne »oko.« Roko jih je dvignilo samo trinajst. (Nadaljevanje sledi.]