MAT! IN GOSPODINJA LETO 1933 10. MAJA ŠTEV. 8 O vrtnem orodju in pripomočkih Star pregovor pravi: Kakršen delavec, tako orodje. Drug podoben pregovor se pa glas: Kakršno orodje, tako delo. S tema izrekoma hočemo reči, da dober delavec ne trpi slabega orodja in da s .slabim orodjem ni moči dobro delati. Kdor pogleda po naših vrtovih takole spomladi, ko se začno razna vrtna dela, se mora čuditi, kakšno orodje imajo ljudje, kaj jim vse manjka in na kakšne načine si pomagajo. Redek je, ki bi imel dobro lopato, primerne grablje, pošteno vrtno vrvico itd. Bele vrane so pa, ki bi imeli popolno vrtno opremo v dobrem stanu, v velikosti vrta primerni množini in na posebnem kraju pravilno shranjeno. Zato se mi zdi, da ne bo škodilo, ako napišem tudi o tem predmetu nekaj stavkov v blagohotno uvaževanje in ravnanje. 1. Orodje za obdelovanje vrtne zemlje. Le-sem spadajo prav posebno: ravna lopata ali štiharica, lopata za premetavanje zemlje, vile, razne motike, ko-pulje, tudi kramp, razni ročni kultiv.v torji in cela vrsta izvrstnega novodobnega orodja, ki pa seveda pri nas 5e ni razširjeno, ker je predrago. (0 tem pa drugič.) Posebno moramo grajati naše ljubitelje vrtov zaradi lopat štiharic. Nemogoče je zemljo dobro pregrebsti s tistimi kratkimi, srčastimi, obrabljenimi lopaticami, ki ne sežejo niti 20 cm globok.) v zemljo, ki so pa zlasti po mestih splošno v rabi. Vrtno zemljo je treba pregrebsti najmanj 30 cm na globoko. Za 1o je treba lopate s 30 cm dolgim listom, ki je šele proti koncu nekoliko zaokrožen. Še bolje pa dela lopata, ki je tudi na spodnjem koncu ravna. Za težke zemlje je iz- vrstna vilasta lopata. Ž njo se dela mnogo laže in bolje nego z navadno lopato. 2. Orodje in pripomočki za vravnava-uje zemlje, za setev, saditev in okopava-nje. Tega orodja je pa mnogo. Na vsakem večjem vrtu potrebujemo mrežo za zemljo, več vrtnih vrvic, več klinov za presajanje, več lesenih in železnih grabelj, desko za pritiskanje seive, okopal-nike, zalivače, motičice za pletev in oko-pavanje, zabojčke za setve in pikiranje, tablice za označenje posejanih vrst. Posebno redkokdo ima primerno močno 111 dovolj dolgo vrtno vrvico na priostrenih količkih iz trdega lesa. Navadno si pomagajo s kakimi zvozlanimi in prepere-iimi motvozi, privezanimi na dveh topih krepelcih. Dobrih zalivač je tudi jako malo. Res, da so drage, zato pa so tudi izvrstne za delo in trpežne. Dve originalni Jajagovi zalivači rabini že čez 20 let, pa ste Se vedno celi. Tudi pravih vrinili grabelj ni mnogo po vrtovih. Pravilno in gladko se zemlja uravnava le s širokimi lesenimi grabljami, ki imajo bolj redke zobe. Za težko zemljo so pa boljše močne, železne grablje. Tudi pota ravnamo z železnimi in lesenimi grabljami. 3. Orodje za snaženje vrtnih porov, za trate, žive meje: odsekač, izpodrezač, valjar, srp, kosa, strojček za košnjo, škarje za živo mejo, samokolnica. Razen stroja za košnjo je vse našteto orodje neogibno potrebno na vsakem večjem vrtu, ki naj bo lepo urejen. 4. Sadjarsko orodje in pripomočki: vrtni in cepilni nož, vrtne škarje, žagica, strgulja, jeklena ščet, brusni kamen, vozilo (ralija), mazilo (cepilna smola). — Kdor ima količkaj sadnega drevja na vrtu in ga hoče primerno negovati, potrebuje našteto orodje od pomladi do jeseni. 5. Orodje in pripomočki za zatiranje sadnih in vrtnih škodljivcev: razne pr-šilke za razprševanje obrambenih sredstev, meh za žveplen prah, čopiči, tobačni izvleček, maravo milo, arborin, modra galica, žveplo, arzenikovi pripravki (razna zelenila, nosprasen, nosprasit). Umnega sadjarstva si dandanes ne moremo misliti brez dobre pršilke (samodelne na-hrbtne) in brez naštetih pripravkov za škropljenje, mazanje in prašenje sadnega drevja in drugih vrtnih rastlin (n. pr. vrtnic). Končno še nekaj splošnih, pa zelo potrebnih opazk o vrtnem orodju. Z vsakim orodjem moramo pravilno ravnati. Uporabljati ga je samo za tislo delo, za katero je narejeno. Kakor z britvijo ne režemo kruha, tako ne smemo s cepilnim nožem rezati trdega, suhega lesovja ali drugih trdih predmetov; z vrtnimi škarjami ne režemo žice, z motikami ne ru-jemo kamenja, s krampom pa ne oko-pavamo. Vrtno orodje naj bo vedno v dobrem stanu. Najslabše izpričevalo za vrtnarja je slabo, zanemarjeno, polomljeno orodje, ki ga je treba vsak trenutek popravljati, če ga hočemo rabiti. Kar se pri delu pokvari, je treba takoj in dobro popraviti, da je za dalje časa mir. Vsak reden vrtnar ima za vrtno orodje posebno shrambo, kjer ima vsak kos svoje stalno mesto. Po končanem delu treba vsako orodje osnažiti in spraviti pod streho na svoje mesto. V jeseni, ko se opravijo zadnja dela, se orodje temeljito osnaži, železni deli pa namažejo z mastjo, da čez zimo ne rjave. Kar je pokvarjeno, je čez zimo popraviti. Kdor le količkaj zmore, naj si omisli vse najpotrebnejše vrtno orodje, da ni treba iskat na posodo. Če si pa že kaj izposodi, naj vrne takoj, ko neha rabiti, in v takem stanju, kakor je prejel. Spreten vrtnar si marsikako orodje naredi sam. Kdo bo kupoval na pr. sadilne kline, zabojčke za setev in presajanje, ali nosil nasajat lopato! Še bolj pa je potrebno, da vrtnar lesene dele sam popravi. ako se pokvarijo. H. T-k: Črni in beti poper Med najbolj razširjene rastlinske začimbe in dišave naših krajev spada brez dvoma poper, zato med nami ni odraslega človeka, ki bi ga ne poznal, dasi je po svoji domovini zelo oddaljen. To, kar prodajajo v trgovinah ko: poprova zrnca, je sadež rastlinskega grma poprovca, ki raste v vročih prekmorskih krajih, po katerih ima v veliki trgovini kot blago tudi svoja imena: poper Sin-gapore, poper Penang, Batavia (Lam-pong) V največji meri prihaja k nam iz Vzhodne Indije, dalje tudi z otokov Cej-lon, Java itd. V trgovinah na drobno poznajo le »črni« in »beli« poper. Črni poper ni nič drugega kot še nedozoreli sad — koščičasta jagoda — poprovca, kateri je bil obran še zelen, nedozorel, in potem ha soncu hitro posušen. Podoben je skoraj popolni krogljici, s premerom do 5 mm, ki nima peclja in je njegova površina debelo uagubanče-na; barve je sivo^črne, sivo-rjave do rjavo-orne, na dnu ima svitlejšo liso. na vrhu pa le nežna, en grebenček od nekdanje cvetne brazde. Zelo tenek ovoj sadu je z edinim semenom tesno zraščen. Seme je po večini roženasto, trdo, siv-kaste do rjavkaste barve, proti sredini močnato. Središče je votlo in v njem tiči zgubančen in skrčen prav majhen kal. Poprova zrna imajo jedek, žgoč okus in prijetno okusen duh. Beli poper je sadež istega grma-po-provca, samo da ga obero šele popolnoma zrelega, potem ga ve? dni namakajo v vodi, nato oluščijo in končno posuše. Zrno belega popra je popolnoma okroglo, sa..io na vrhu nekoliko ploščato, površina je gladka, sivkastobela in ima premera do 5 mm. Tudi ta vrsta popra mora biti okusno dišeča in pekoče ostrega okusa. V veliki trgovini na debelo se prodaja črni poper v »balah« (žakljih) po 60 kilogramov teže, beli poper pa prav tako v teži 70—90 kg. Dober poper se mora v vodi potopiti. površje zrna ne sme biti preveč zguban-čeno; slab poper je pa lahek in plava na vodi. Za domačo porabo je najbolje, da kupimo cel poper ene ali druge vrste, ker se tako najbolje obvarujemo pred po-tvorbami, dasi umetno ponarejajo tudi cela poprova zrna. Umetno izdelan poper obstoji večinoma iz poprovega prahu in moke ali tesia, lahko pa tudi celo iz ilovke in saj. Brezvestneži primešavajo tudi strupene jagode navadnega volčina in razne druge popru podobne sadeže. Prav mnogoštevilne in zelo razširjene potvorbe pa se vrše pri zmletem ali stol-čene-m popru ali poprovi štupi. Poslužujejo se najrazličnejših goljufivih in celo škodljivih primesi, kot na pr. riževih in drugih otrobov, plev ali mekin laškega prosa, krušnih drobtin, raznih lupin sadežev (orehov, lešnikov, kakao itd.), dalje oljnih tropin in tropin palmovih zrn, maka, lanu, mandeljnovih lupin, zmletih dateljnovih in olivnih jederc,, brinje-vih jagod, želoda, rabijo celo lesni prašek, šote in iz raznega drevesnega lubja pripravljene praške, zmlele opeke, peska. mavca, težca in raznih odpadkov poprovega cvetja, grma in popra samega. Velika sreča je, da zvedenci precej lahko ugotove take goljufije in še vrhu tega lahko prav škodljive potvorbe in primesi in da brezvestneži ne uidejo ostri kazni. Spinača v prehrani Špinača, ta izvrstna zelenjad, se je v splošnem že precej uvedla. Vendar še mnogo gospodinj v kuhinji tako ravna z njo,"da izpremeni to koristno živilo v neko jed, ki je kaj malo podobna špinači ter je razmeroma tudi malo vredna. Zato se mi zdi nujno potrebno, da opozorim naše kmetske gospodinje na nekatere napake pri kuhanju, oziroma pripravljanju te zelenjadi. Marsikatera izmed či-tateljic se bo takoj vprašala: »Kaj pa zopet ne delam prav? Moja špinača je vendar zelo okusno pripravljena in vsakomur všeč.« To je že mogoče, toda s tem še ni dokazano, da so ostale v špinači tudi vse tiste snovi, zaradi katerih jo sploh uživamo in zaradi česar jo tudi zdravniki tako priporočajo. Špinača je zelo dragocena vrsta zelenjadi, njena beljakovina je popolna, ima veliko rudninskih snovi, apna in vitaminov. Vse to pa nam pride v prid le, ako jo uživamo pravilno pripravljeno. V splošnem se glede pripravljanja špinače in zelenjadi sploh drže naše gospodinje enega samega zastarelega načina, namreč, da jo skuhajo, vodo po največ odlijejo, kuhano špinačo sesekljajo ali pretlačijo ter ji končno pridenejo prežganje in smetano. Ta način je napačen, potraten in vrhu tega še zelo dolgotrajen. Zakaj ? Kuhanje je najslabši način pripravljanja zelenjadi sploh in ga uporabljamo samo takrat, kadar je ta že stara in lesnata. Mlade špinače nikakor ni treba kuhati. Hitreje se zmehča, okusnejša je ter ji c stanejo ohranjene vse snovi, če jo samo dušimo v presnem maslu ali masti. Tako narejena špinača ohrani svoj pravi okus, da res jemo špinačo, ne pa nekaj, kar le na zunaj spominja nanjo. Dušimo jo lahko celo ali pa sesekljano in pri tem ravnajmo takole: Špinačo temeljito operimo v večih vodah. Pecljev ne odstranjujmo. Komur pa bi bili tako odveč, da jih nikakor ne bi maral pri špinači, naj jih ne zavrže, ampak porabi za zelenjadno juho. Nato si v kožici raz-grejemo presno maslo ter opražimo v njem malo čebule, Irohico moke in potem pridenemo cele, sirove špinačne liste in jih dušimo pet minut. Končno jed malo osolimo in ko se je tekočina malo izpa-rila, prilijmo še kisle smetane. Drugi način je temu enak, samo da špinačo na drobno sesekljamo, preden jo damo dušit. Naredimo jo lahko tudi brez čebule in moke, samo z maslom in smetano. Soli potrebuje tako pripravljena špinača zelo malo, ker ima sama dosti raznih soli v sebi. Največ pa nam koristi špinača, če jo uživamo sirovo ali presno. Pripravimo jo takole: špinačne liste brez pecljev dobro operimo, ocedimo in zrežimo na drobne rezance (ali pa sesekljamo) in jo zmešajmo s solatno omako. To solato iz špinače imenujemo lahko pravo zdravil- no jed, polno živih sil in sončne ener: gije- Če bomo s špinačo tako ravnali, bomo izrabili vse njene dobrine in šele okusili pravi špinačni okus, ki moli le tiste, ki so si svoj naravni okus pokvarili z napačno hrano. Le tako pripravljena špinača nam da mnogo vredno, zdravo, okusno in osvežujočo jed in to z manjšim trudom in brez posebnih ali večjih stroškov nego pripravljena po starem. Pomlad m zdravje Pomlad je letni čas, ki prenavlja; pa ne samo naravo, temveč tudi človeško telo. Ko zagleda gospodinja pomladno cvetje in zelenje, tedaj se ji zahoče, da bi prenovila in očistila ves svoj dom. Pomladansko zračenje, sončenje in snaženje je gotovo dosti vredno, a ni vse. Misliti je treba v tem letnem času tudi nase, na lastno zdravje in svežost, na čiščenje in obnovitev organizma s pomladanskimi zelišči. To čiščenje bomo dosegli s tem, da se vsaj nekaj časa zdržimo pre-mastnih jedil, obilice mesa, ostrih začimb, prave kave in čaja ter seveda tudi alkohola. Namesto tega pa uživamo mnogo sveže hrane, posebno zelišč in solate. Travniki, polja in vrtovi so polni raznih zelišč in nam nudijo v veliki izbiri vse, kar si zaželimo. Regrat, cikorija. fcreša, endivija, radič, redkvica in najrazličnejša zelišča, vse je kakor nalašč za preosnovo organizma, za popravljenje ovenele kože, gub na obrazu itd. Zelišča uživajmo mešana v presni omaki ali na kruhu, solate pa jejmo posamezne ali pa mešane. Zelišča, kakor pehtran, peler-šilj, timijan, majaron, koper, regrat, kre-buljo, krešo, drobnjak temeljito operi-mo, sesekljajmo ter zabelimo s citrono in dobrim oljem ali pa s smetano. Tudi kislo mleko je izvrstno. Dobro pomladansko solato pa nam da na pr. mešanica glavate solate, kreše, regrata in špinače. Ta izprememba v hrani nas bo očistila, prerodila in nam vsestransko koristila. Posebnega pomena je še za tiste, ki se čutijo pomladi utrujene in nervozne ter nesposobne za delo. š. H. Posvečeno bodi Tvoije trne Kaj pomeni ime? Če slišiš ime kakega prijatelja, tedaj ti stopi v dušo njegova podoba, predstava tvojega prijatelja. Ne misliš tedaj na črke, iz katerih js ime sestavljeno, ne na ravne in krive črte, ki tvorijo njegovo ime napisano, ampak na njega samega. On stoji živ pred tvojo dušo. Če bi kdo o tvojem prijatelju rekel: »Ta in ta je hudoben in ničvreden človek«, tedaj bi ti razumel to kot žalitev — ne imena tvojega prijatelja, ampak tvojega prijatelja samega. Zalivec bi se pred teboj ne mogel izgovoriti: »Saj nisem mislil njega, ampak samo njegovo ime.« Če pa ti kdo pripoveduje o kakem lepem činu in zraven imenuje ime tvojega prijatelja, tedaj imaš veselje nad to vestjo, ne kakor da bi prijateljevo itn? napravilo ta velik čin, ampak dobro veš, da je tvoj prijatelj napravil ta čin. Na ta način po prijateljevem imenu že kar čutiš njegovo navzočnost. Zdaj pa poglejmo božje ime! To je tudi Bog, ki je sam v sebi in v svojem imenu notranje pričujoč. V tem imenu se Bog imenuje in tudi samega sebe tako nazivlje. To je Beseda, o kateri govori Janez Evangelist: »V začetku je bila beseda in beseda je bila pri Bogu in Bog je bila beseda.« V besedi, to je v drugi božji osebi, vidi in poseduje Bog samega sebe. To je božje ime: osebna, vse obsegajoča božja modrost, druga oseba v skrivnosti božji Svoje ime je Stvarnik zapisal v zvezde in v pomladanske cvetke, njegovo ime kliče vse stvarstvo. V vseh časih je človeštvo božje ime posvečevalo. Le s spoštljivim strahom so ga imenovali. Ko so še v suženjskem strahu trepetali pred Bogom, si niso upali imenovati njegovega imena. Zato je bilo pri marsikaterem ljudstvu prepovedano božje ime sploh kdaj imenovati. Kjerkoli pa so spoznali božjo dobro to, tedaj so hvalili njegovo ime. Kako poje na pr. psalmist: »Aleluja! Hvalite Gospoda, možje, hvalite ime Gospodovo! Slavljeno bodi Gospodovo ime danes in večno! • Slavljeno bodi Gospodovo ime, kakor daleč hodi sonce! Povišan nad vsemi narodi je Gospod, nebesa presega njegovo veličanstvo! Kdo je kot Gospod, naš Bog, M kraljuje na višini? In vendar gleda nizdol na stvari v nebesih in na zemlji. Iz prahu dviga male in povišuje iz nizkosti ubogega. Poleg prvih svojega ljudstva mu je odkazal mesto.« (Psalm 112.) V Kristusu nam je bilo razodeto, da smo tudi mi »božje ime«, da se Bog tudi v nas javlja: Bog, ki vsebuje vso resnico, lepoto, svetost in pravičnost. Neizbrisno stoji božje ime z živo stvariteljsko dejavnostjo v človeškem srcu zapisano. »Njegovega božanstva smo postali deležni po Kristusu«, kakor tako lepo pravi uvodna pesem na Vnebohod. Božje ime, ki je zapisano v moji duši, je večja kot jaz. Sveto je to ime. To je ime tistega, ki je svet s svojo vsemogočnostjo ustvaril in zato je večji, kakor svet. Ves svet naj slavi božje ime, to je njegova določba. Prizna naj, da ni Gospoda, razen Njega. Oznanja naj Boga kot neskončnega. Nebo slavi in poveličuje njegovo čas*, oblaki in vetrovi ozna-nujejo njegovo slavo. Njega časti ptič, ko poje, cvetka, ko cvete, ribe v morju in živali gozda so oznanjevalci njegove krasote. Toda vsi ti ne nosijo živega božjega imena v sebi, niso ustvarjeni po božji podobi. Le v človeku, v meni sani3m pred vsem drugim stvarstvom, je božje ime živo in resnično. Samo jaz lahko skrunim božje ime, samo jaz pa ga tudi lahko poveličujem v mojem notranjem bistvu. Zato gre spoštovanje meni pred menoj samim. Več sem kot vse druge stvari, sveta stvar sem, ker v meni je sveto božje ime. To je posvečevanje božjega imena, da imam zaradi njega spoštovanje pred seboj, da priznavam svoje človeško dostojanstvo, da je imam v časti in je ne dam izruvati z, nizkotnimi strastmi. To je posvečevanje božjega imena, da se Bog oznanja in odkriva v mojem življenju: v plemenitosti mojega mišljenja, v mojem moškem poštenju in v nezlomljivi resničnosti. Kristjan, ki ni pošten, ki laže in goljufa, ne sramoti samo sebe, ampak tudi božje ime. Njegovemu imenu dela sramoto. Človek, ki božje ime zlorablja za nizkotne samoljubne namene, ki hoče z božjim imenom trgovati, si prisvojiti kako človeško čast, podjarmiti svojega brala, je živa sramota na božjem imenu, je skrunjenje božje. Če pa je v meni božje ime, potem je treba, da se dvignem nad sebe, da sodelujem na božjih načrtih. Več moram postati kot sem; moči, ki jih je Stvarnik položil vame, hočem porabiti za to, da rastem. V spoznanju in močnem hotenju hočem rasti, v izpolnjevanju onega življenjskega poklica, ki mi ga je Stvarnik zapisal v dušo, hočem rasti, da bom živo posvečevanje božjega imena. Ne samo molitev, ki jo molim, nc samo pesem, ki jo pojem, ampak delo, ki ga vršim, ljubezen, ki jo izkazujem, življenjska naloga, ki jo izpolnjujem, bodi himna v proslavo božjega imena. Božje ime naj izoblikujem v svoji družini, v svoji delovni zajednici, v življeuski skupnosti, kjerkoli sem. Celo mrtvi materijal, ki ga oblikujejo moje roke, stvar, ki jo izvršim in ki nosi vtis mojega znanja in n;oje volje, dobi šele svoj najgloblji pomen kot hvala božjega imena, ki je v ir.oii duši zapisano. ga Več kakor 40 milijonov ljudi živi od ribištva. Angleška je nažela pred vojno letno do sto in dvajset milijonov funtov denarja na polju, ki ga ni treba ne orati ne gnojiti. Sam London porabi letno za več milijonov rib, ostrig po-užijejo na Angleškem po petsto milijonov na leto, ravno toliko milijonov porabi Nemčija na leto slanikov. Severno morje je bolj plodonosno kakor polje. Na prostoru, ki bi odgovarjal širini petdesetih juter polja, nalovi pet ribiških ladij toliko rib, da so vredne petdeset volov ali tristo ovac. Iz tega spoznamo, koliko je vredno naše morje. Kuhinja Spomladanske gobe so mavrahi. Ti nam služijo za različna jedila: 1. Mavrahova juha z rižem. Za lo juho rabim obilno pest opranih, osnaženih in na kocke zrezanih gob, 4 pesti opranega riža in primerno soli. V kožici razgre-jem žlico masti. Za duh pridenem dobro zrezano malo čebulo in drobno razrezanega zelenega peteršilja. V to streseni mavrahe, ter pražim toliko časa, da se čebula im gobe nekoliko zarumene. Nato pridenem riž, dobro premešam ter zali-jem z dvema litroma mesne juhe. Lahko zalijam tudi z juho od kosti. To pustim vreti 20 minut. V skledi za juho zbrod-Ijam en rumenjak, nanj zlijem vrelo juho, osolim ter dam na mizo. Ta množina zadostuje za štiri osebe. 2. Mavrahova jajčna jed. V kožici se-grejem za pol jajca surovega masla ali masti. V razgreto vrženi drobno rezano čebulo in peteršilj ter dve pesti osnaženih, opranih in sesekljanih mavrahov, eno žlico vina in primerno soli. To du-šim kakih 10 minut. Nato potresem žlico moke, še malo popražim, nakar zalijem z dobro osminko juhe ter pustim vreti par minut. Za duh in okus pridenem ščep popra in žlico kisle smetane. Ko še prevre, denem v skledo. Na sredo sklede denem dve zakrknjeni jajci ler dam na mizo. 3. Jagenjček ali kozliček v mavrahovi polivki. 1 kg kozličkovega ali jagenjčko-vega mesa operem, nasolim, denem v kožico in z razbeljeno mastjo ali maslom polijem. Pečem potem kake pol ure, da je meso lepo zarumenjeno. V kožici raz-grejem žlico masti, pridenem drobno zrezane čebule, peteršilja, 2 pesti sesekljanih mavrahov, 1—2 žlici vina ter primerno soli. To dušim toliko časa, da se tekočina posuši, nakar zalijem s četrt litra vode. Posebej pa napravim rujavka-sto prežganje iz pol žlice masti in žlice moke. To vmešam med polivko, odobrim s poldrugo žlico kisle smetane in šče-pom popra. Nato polijem s to polivko pečeno in na primerne kose razrezano meso. Ko še enkrat prevre, je jed pri- pravljena za na mizo. Kot pridevek so primerni različni cmoki, makaroni ali prazen riž. 4. Ocvrti mavrahi. Mavrahe osnažim, operem, osušim in nasolim. Nato jih v moki, jajcu in drobtinah povaljam ter na razbeljeni masti lepo rumeno ocvrem. Na mizo jih dam z radičem ali kako drugo zeleno solato. Gospodinjstvo Gospodinja mora spoštovati samo sebe. S tem raste njen ugled in si tudi pridobi veselje do dela, ki ga ima izvršiti. S spoštovanjem do same sebe in z zavestjo odgovornosti za gospodinjska opravila je zvezano veselje do poklica. V veselju do poklica bo gospodinja našla potrebno moč, ki ji bo lajšala težko breme gospodinjskih opravkov. Brez veselja do poklica ji bo gospodinjsko dele prisiljena tlaka, ki jo le z nejevoljo m godrnjanjem opravlja. Tudi priznanje in spoštovanje svojcev bo pridobila s to potrebno lastnostjo. 0 njej bodo uresničene svetopisemske besede: Njena cena je kakor cena stvari, ki prihaja od daleč, od zadnjih p: krajin. Pregleduje pota svoje hiše in ne je kruha brez dela. Svojo roko odpira ubogemu in odprto dlan potrebnemu. Njeni otroci odraščajo in jo milujejo, ujen mož jo hvali. Poleg potrebnega znanja ji je treba tudi lepih dušnih lastnosti. Kot sem že prej omenila, je ljubezen in veselje do poklica prva, zelo potrebna lastnost dobre gospodinje. Z ljubeznijo do poklica je spojena ljubezen do doma, do rojstne hiše, do družine in do dela, ki ga nalaga dom, hiša in družina Ljubezen do doma in do svojcev bo krepila gospodinjo, da bo z lahkoto kos gospodinjskim nalogam. Ljubezen do dela bo zajezila in zaprla pot pogubnim valovom, ki prihajajo od več strani in v različnih oblikah. Z ljubeznijo do poklica bo gospodinjstvo posameznice zacvetelo, napredovalo in se dvignilo do potrebne višine. Dobra gospodinja s svojo družino je podlaga in temeljni kamen sreče narodov. E MALE ZA NAŠ mmmammm——■—mm«— Pred Marijo Mati! Duše sprejmi, vse družine naše, vse domove naše sprejmi: pod svoj materinski plašč! Mati! Kdo bo čuval Tvojo nam podobo, da je čas ne bo izruval: ne iz src in ne iz sten? V srcih: Bog jo brani! Tukaj v belem { zbuiojJ Koliko je meril doslej največji in koliko najmanjši človek? (•ura cfr isfuBuifeu -ura g iz lfoeAfB^) Koliko glasilk ima človeško grlo? (■lABjdan 9\p HI lAffid 9Ap 'lJl|§) Kaj ublaži bolečino, ako pade apno V oko? ('BpOA EtU05fpBfg)