Listek. Bog je potrpljiv ali pravičen. Istiniti prigodek. — Ruski spisal grof Leo Tolstoj. (Konec.) Z doma Aksenovu ni nikdo nič pisal in tako ni vedel, ali živi še njegova žena ali ne. Pritirali ao nekokrat v zapor nove jetnike. Na večer so se zbrali stari jetniki okoli novih ter jih spraSevali, odkod je kdo doma in kaj je kdo zakrivil. Tudi Aksenov se je vsedel na svojo posteljo kraj novincev in pobesivSi oči, poslušal, kar so drugi pripovedovali. Jeden izmed novih jetnikov, visok, sdrav starec, imajoč kakih šestdeset let, nosil je redko, podrezano brado. On je baš pripovedoval, zakaj so ga izgnali. »Tako-le, bratje moji«, reče on, »baS zaradi nečesa sem priSel sem. Izpregel sem vozniku konja s sanmi. To so slišali ljudje ter rekli: ukradel \e. A jaz jim nato: hotel sem samo hitreje priti domov — pustil sem slej konja. Pa tudi voznik mi je prijatelj. Govorim li istino?« »A ne, ukradel je«, rekli so samo oni. A tega niso ni znali, kaj in kje sem okradel. Bilo je činov, zaradi katerih bi bil *e davno sem priSel. da so mi mogli doka- zati, a glej, sedaj so me dotirali sem tudi proti postavi.« »A kaj lažeS, ko si že bil v Sibiriji, samo nisi dolgo gostoval. . .« »A od kod si ti?< vpraša jeden izmed jetnikov. >Iz mesta Vladimira, tamkajšnji prebivalec. Imenujejo me Makarja, a pridevek mi je Semenovič.« Aksenov povzdigne glavo in ga vpraSa: >Semenovič, si-li sliSal v mestu Vladimiru za trgovce Aksenove? Živijo li 8e?« »Kako ne! to so bogati trgovci; oče jim je v Sibiriji. GreSnik kakor mi . . . A kaj si ti dedec storil?« vpraSa zopet Semenovič Aksenova. Aksenov ni hotel pripovedovati o svoji nesreči; vzdahne samo in reče: »Zakrivil sem, pa sem tukaj že Sestindvajset let v jefii. A Makar Semenovič ga zopet vpraSa: »Pa kaj si storil?« »Zagrešil sem .... zaslužil sem< — in Aksenov ni hotel dalje pripovedovati; no, drugi jetniki, njegovi sodrugi so povedali novincu, kako je Aksenov prišel V Sibirijo. Rekli so, kako je na potu nekdo ubil trgovca in podvrgel Aksenovu nož in kako so ga baš zato zastonj obsodili. Ko je to začul Makar Semenovič, pogleda Aksenova, lopne z rokama po kolenih in reče: »Glej čuda . .. glej čuda! Ali si se postaral, dedec!« PovpraSevali so ga, čemu se čudi in kje je videl Aksenova; toda Makar Semenovič jim ne reče ničesar, samo vzklikne: »Cudesa so to, deca, čudesa! Sodba nama je torej to razsodila, da se zopet sestaneva.« Te besede so vzbudile v Aksenovu misel, morebiti, da bo ta človek vedel, kdo je ubil trgovca. In reče: »Morda si že prej čul, Semenovič, za ta prigodek, ali si mene kdaj prej videl?« »Kako ne bi čul! To se je orilo po vsej zemlji. Da, da, ravno se je to že prigodilo, pa kar sem tudi čul, sem že pozabil«, reče Makar Semenov. »Morebiti da si čul, kdo ie ubil trgovca?« vpraša Aksenov. Makar Semenov se nasmeje in reče: »Pa to. je očito: oni ga je ubil, v čegar vreči se je nož našel. A ako je kdo tebi podvrgel nož, pa ni vlovljen — nisi ti lopov. Pa kako ti je človek mogel nož vreči v vrečo. Pod vzglavjem ti je bila. Ti bi očutil. In na mah, ko je Aksenov začul te besede, porodi se mu misel, da je baš ta človek ubil trgovca. Aksenov vstane in odide. Celo noč ni mogel spati. Objela ga je neka toga in začelo se mu je dozdevati, da vidi svojo ženo baš tako, kakoršna je bila tedaj, ko ga je spremila zadnjikrat na sejem. Tako jo ie baš videl kakor živo, videl njeno lice in oči ter čul, kako se mu je smejala in govorila. Zopet se mu je predočila deca taka, kakoršna je bila še za mlada — majhna, jedno dete v kožuhu, a drugega 8e na prsih. Tudi sebe se je spomnil, ko je bil Se mlad — vesel; spomnil se je, kako je sedel na pragu krčme, ko so ga zgrabili, in igral kitaro in kako mu ie tedaj trepetala duša od vešelja. A spomnil se je tudi onega usodnega kraja, ko so ga Sibali, spomnil se je tudi rabeljna in ljudstva okoli njega, lisic in jetnikov ter svojega šestindvajsetletnega jetniškega življenja in svoje starosti. Taka žalost je obšla Aksenova, da si je hotel končati življenje. >A vse to zaradi tega zlobnika!« mislil si je Aksenov. Popadla ga je taka jeza, da je hotel vrniti Makarju Semenoviču Silo za ognjilo, a tudi sebi je želel konec takemu življenju. Po cele noči je čital molitve, toda ni se mogel pomiriti. Po dnevu ni nikdar šel k Makaru Semenoviču, ter se sploh ni niti kedaj nanj ozrl. Tako sta minula dva tedna. Aksenov ni mogel po noči spati, in že ga \e obvzela taka stiska, da ni vedel, kaj bi počel. Jedenkrat, baš po noči, sprehajal se ie Aksenov po zaporu, in na mah opazl, da se siplje zemlja pod jedno posteljo. Ali ko je tja prišel, skoči Makar Semenovič izpod postelje in s preplaSenim licem pogleda Aksenova. Aksenov hoče mimo njega kakor da ga ne vidi in ne sliši; toda Makar ga pograbi za roko in mu pripoveduie, kako je prekopal prehod pod stenami in kako on nosi vsak dan zemljo v sarah in jo iztresa na ulico, kadar jib ženejo v raboto. On reče: »Samo molči, starec, jaz bom tudi tebe izvedel. A ako poveš, mene bodo izSibali do krvi, tebe bom pa Jaz potem ubil.« »Zakaj bi pobegnil, a ubiti me ti ne moreš, ker si me že davno ubil. Da rečem na te — to bom videl: bodem li ali ne, temveS kakor Bog odloči.« Drugi dan, ko so vojaki gnali jetnike na raboto, opazili so, da Makar Semenovič iztresuje zemljo. Preiskali so zapor in našli luknjo. Na&elnik pride v zapor in prične vse izpraševati, kdo je izkopal luknjo. Vsi so se branili. A oni, kateri so vedeli, niso hoteli izdati Makara Semenoviča, ker so vedeli, kaj ga čaka: Sibe do krvavega. Tedaj se obrne načelnik k Aksenovu. Poznal je Aksenova kot poštenega človeka in ga vpraša: »Starec, požtenjak, povej mi, kdo je to storil?« Makar Semenovič je stal kakor da se ga to nič ne tiče, gledal na načelnika, a na Aksenova se ni niti ozrl. Aksenov je trepetal kakor šiba na vodi in ni mogel dolgo niti besedice, izpregovoriti. Mislil si je: Ako zatajim, zakaj da mu oprostim, ker me je ubil. Milo za drago naj se mu poplača za moje mučenje. Ako povem, ga bodo vsaj izbičali, a moji duši bo ložje. Načelnik ga je Se iedenkrat vpraSal: »No, starec, povej mi istino, kdo je izpodkopal steno?« Aksenov, pogledavši na Semenoviča, reče: »Ne morem reči, vaše blagorodje. Bog mi ne veli, da povem. In jaz ne bom. A vi sedaj delajte z menoj karkoli hočete — vaša je moč. Dolgo Je nagovarjal načelnik Aksenova, toda on ni hotel na noben način izdati storilca. In tako niso vedeli, kdo \e izpodkopal steno. Drugo noč, ko se je Aksenov vlegel v svojo posteljo in že skoro zadremal, začuje, da je nekdo priSel in se vsedel kraj njegovih nog. Pogleda v tmino in spozna Makara. Aksenov reče: »Kaj hočeS šeodmene? Kaj delaš tukaj?« Makar Semenovič je molčal. Aksenov se vzdigne na roke in nadaljuje: »Kaj hočeš? Odidi! Vojaka bom klical.« Makar Semenovič nagne se bliže k Aksenovu in Sepetajoč mu reCe: »Ivan Dimitrijevič, oprostimi!« »Zakaj bi ti oprostil?« odgovori Aksenov. >Jaz sem ubil onega trgovca, jaz sem ti podvrgel krvavi nož. Tudi tebe sem hotel ubiti, ali na dvorisču je nekaj zaSumelo, in tedaj sem ti hitro vtaknil nož v vrečo ter utekel skozi okno.« Aksenov je molčal — ni vedel, kaj bi rekel. Makar Semenovič, spustivši s6 s postelje, pripogne se k zemlji in reče: »Ivan Dimitrijevič, oprosti mi, oprosti mi zaradi Boga! Prijavil se bom, da sem trgovca ubil in tebe bodo izpustili. Vrnil se boS domov.« Aksenov reče: »Lehko je tebi govoriti, a težko meni trpeti? Kam hočem sedaj? . . . Žena mi je umrla ... deca me pozabila, nikamor se nimam vrniti...» Makar Semenovič ni hotel vstati s tal, temveč z glavo na zemlji je govoril: >Ivan Dimetrijevič, oprosti mi! Ko bi me z bičem izbičali, bi mi ložje bilo nego mi je sedaj. Kako se ti drznem še sedaj v oči pogledati.. .? Tebi sem se jaz itak usmilil — nisi povedal. . . Oprosti mi zaradi Krista! Oprosti mi zlobniku skesanemu!« — In zajoče. Aksenov začuvši, da se Makar Semenovič joče, začne sam vroče solze liti in refie: »Bog ti oprosti; morebiti da sem jaz stokrat večji greSnik od tebe!« In nehal je Aksenov misliti na svoj dom. Nikamor ni hotel iz ječe; samo mislil je o poslednjem času. Makar Semenovič ni posluSal Aksenova, javil se je, da je krivec A predno je prišel ukaz, da se Aksenov povrne domov, — bil je že mrtev. Božidar Flegeric. Smešničar. Čadna sprememba. — Zena (bolnemu možu): »Ljubi mož, vendar ni bilo dobro, ako glede svojega premoženja izrečeš svojo zadnjo voljo.« Mož: »Gudno! Odkar sva poročena, si imela vedno ti zadnjo voljo, kako pač pridem jaz naenkrat do tega.« Usmiljen ropar. Neki gospod, ki je bil oropan, reče žalostno roparju: »Za to uro, ki ste mi jo vzeli, mi je jako žal, ker je nenadomestljivo darilo pokojnega sterega očeta.« Ropar: >No potem jo smete Se enkrat naviti.«