St. 397.
V Ljublfani, sreda dne 5.[aprila 1911.
Leto II.
fosaatezna štev* v Ljnbijani n Trata 4 via.
»JUTRO* izhaja y*«k 4** — tudi ob nedeljah In
SMeasailrih — ob 3, zjatraj, ob ponedeljkih ob 5. zjntroj.
—	Naročala* znaša: v Ljubljani v upravstštvn ssesečno KI—,* dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto K 18'—, polletno K 9-—, četrtletno K 4'50, *Kašča® K 1'50. Za inozemstvo eeisleta® K 28’—. t	Telcaosi StevjSlia 1?8.	t
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK..
i Izvea Ijsbgaae ki Trste S vte. 1
OedsUtv« in aprnaMv* )• v PraaCHtun« afitef«. Dopisi s« poifljajn noedalštv«, naročnina apnaaM«. Ndraukiraaa pisma » m sprejemajo, rokopisi M aa
vračajo. Za oglase se plača: petk vrsta 15 v, asm* ntee, paolaua in zahvale vrsta 30 v. Pii večkratnem &f£a&*a|a popast. Za odgovor j* pritožiti snaaifca t	Telefon	številka	118.
Klerikalna bojna sredstva.
Kako je črni klerikalni moloh odpiral svoje nenasitno žrelo, da bi pogoltnil »Jutro** in vse kar je z njim v zvezi, to slovensko ljudstvo še dobro ve in hrani še dobro v spominu.
Mnogo klerikalnih lumparij^ smo že odkrili, mnogo jih imamo še pripravljenih in mnogo jih še zasledimo, da jih odkrijemo.
Postaja pomlad, solnce je gorkeje in njih maslo se bode pričelo topiti.
Hudomušni ljudje pravijo, da kamor klerikalni mrjasec brcne, tam pusti kaj umazanega in kjer rije s svojim nečednim rilcem, tam se dela gnus. Vse, kar pišemo mi o klerikalcih, so same umazanosti, ki jih klerikalci uprizarjajo na račun ljudstva in slovenskega naroda sploh. In ker so klerikalci napovedali boj zoper »Jutro**, so nam s tem le pomnožili število stalnih naročnikov in si hkrati sebi napovedali boj — boj zoper lastne umazanosti.
Interesantno pa je pogledati, kakšnih sredstev so se posluževali naši pošteni — katoliki, naši klerikalci — v tem boju.
Najprej so skušali z bojkotom uničiti »Jutro**, da niso o njem sploh ničesar črhnili, da bi ja njih »dobro ljudstvo** ne izvedelo, da izhaja še en list, ki odkriva njih katoliške lumparije.
Ni šlo, in »Jutro** je izhajalo redno, vsaki dan — z jutranjo zarjo, in ni ga hotelo biti dneva brez »Jutra*.
Ni hotelo biti dneva brez »Jutra**, zato je pričel dr. Krek »cunjariti** zoper »Jutro** po klerikalnih shodih. Pričel je ventilirati »kavarniški dim**, a dobro njih ljudstvo se ni dalo več odpeljati. Dobro ljudstvo ni hotelo ubogati, in trgalo je njih prepovedani sad — tem slastnejše.
Ker tudi to ni prineslo zaželje-nega mraku v jutro ; ker je bilo jutro vkljub temu jasno in zoro s pomladanskim dnem, so skušali pred slovensko javnostjo diskreditirati osebo lastnika lista. Mislili so, da diskreditirajo osebo lastnika lista in s tem list sam, pa so diskreditirali — sebe, ker slovensko ljudstvo je z gnusom odbijalo vse njih osebne napade.
Ko se jim tudi to ni posrečilo, so hoteli list in njega lastnika razkričati kot veleizdajalca, skušali so ga denun-cirati državnemu pravdništvu in tako pri nas započeti veleizdajniško gonjo.
Izdajalci so povsod!
Kristus je imel Išlcarjota; Spar-tanci — Efialta in slovenski narod — klerikalce!
»Jutra** pa le niso mogli uničiti, zato so pričeli vplivati na »Učiteljsko tiskarno**.
A ker je »Jutro** le še vedno odkrito govorilo resnico naprej, so napovedali bojkot »Učiteljski tiskarni**.
A »Jutro** je ostalo trdno in se je vedno bolj in bolj razvijalo, ker je
tako hotelo slovensko ljudstvo, ker so hoteli vsi, ki jim je sveta poštenost in resnica in ki so že do grla siti klerikalnega početja in gnusnih razmer.
Napovedali so klerikalci splošni bojkot vsemu, kar se tiska v »Učiteljski tiskarni**. Terorizirati in siliti so pričeli k temu bojkotu c. kr. dež. vlado, terorizirali so c. kr. dež. okr. in krajne šol. svete; terorizirali so županstva in javno pozivali k bojkotu vse javne urade, vse zasebne urade, vsa podjetja, vso stranko, da, — ves slovenski narod!
Nič ni pomagalo, in potreba je bilo novih, še gnusnejših sredstev!
Izšlo je famozno škofovo pastirsko pismo! Cerkve so se izpreminjale v politiške beznice in s prižnic je mesto božje besede odmeval klic na poboj! Mesto vere, se je oznanjal v cerkvi po-litiški bojkot!
Prižnice, spovednice, da celo katehete v šolah so najeli, da so pričeli v šoli pri verouku gonjo zoper politične časopise — posebno zoper »Jutro**.
Ni šlo! — Pričeli so denuncirati »Učiteljsko tiskarno** državnemu pravdništvu in upali, da na ta način uničijo tiskarno in z njo »Jutro**. Toda državno pravdništvo se ni zmenilo za podle denuncijacije »Slovenčevih“ urednikov, ker se je zavedalo, da pošteno slovensko napredno učiteljstvo še ni okuženo z enakimi sleparijami, kakor naši klerikalci, in da ravna napredno učiteljstvo povsod — pošteno in korektno !
Rekord v lumparijah in podlosti so pa dosegli naši klerikalci v zadnjem času, ko so pričeli dopisovati v nemške liste (»Papier Zeitung**; »Buch-drucker Zeitung** itd.) da je »Učiteljska tiskarna** ustavila vsa izplačila in da stoji pred konkurzom. To je satanska laž, in prepričani smo, da tudi na ta način ne bodo škodovali tiskarni na zunaj in ne bodo dosegli svojega namena.
Judež Iškarjot se je obesil sam; naše klerikalce bode pa obesilo slovensko ljudstvo in prepričani smo, da za svoja podla dejanja prejmejo pri volitvah v Ljubljani zasluženo plačilo !
Ta podla konkurenca se obsoja sama 1
Toda še ni konca, če so resnične vesti, ki jih čujemo iz klerikalnih vrst: da se mislijo klerikalni dež. poslanci kompromitirati sami in se hočejo radi tiskarne in »Jutra “ maščevati nad vsem učiteljstvom pri regulaciji učiteljskih plač v deželni zbornici.
Kako bode vlada in nje zastopnik
—	baron Schvvarz gledal to mesarsko klanje, smo radovedni.
Na deželi misli duhovščina uasto-piti zoper vse posvetno učiteljstvo, da bi ga tako prisililo, da učiteljstvo samo zasadi meč v prsi lastnih voditeljev in tako uniči samo neizprosne boritelje za pravice učiteljskega stanu.
Učiteljski Iškarjotje — Slom-karji — so se izkazali nezmožne za tak boj, zato je treba poseči v lastno armado naprednega učiteljstva.
Padli naj bi tako voditelji uči-
teljstva, z njimi vse učiteljstvo in tako naj bi se zasužnjil ves učiteljski stan!
Potem bi klerikalizem neženirano požrl napredek našega slovenskega šolstva!
Toda to se ne bode izvršilo! ker prej, predno izvrše klerikalci svoje gnusne namene, bode govorilo še slovensko ljudstvo. Jasno bode govorilo, odločno bode govorilo in pri volitvah v državni, deželni zbor in občinske zastope, bo obsodilo slovenske Iškar-jote.
Iz slovenskih krajev.
Iz Litije. Dramatični odsek »So-kola** Litija-Šmartno je priredil na večer 2./IV. t. 1. v dvorani na „pošti", ki je bila do zadnjega kotička napolnjena, Jakob Dolinarjevo malomestno šaloigro .Cigani**, ki je za naše razmere prav dobro uspela, za kar je v prvi vrsti zahvaliti gospodični Miciki Mesojedec, ki je dramatični odsek v zadnjem trendtku rešila iz zadrege, s svojo uspešno pomočjo, in g. Pleničarju, za njegov res izvrsten nastop s kojim nam je pripravil obilo zabave in smeha, posebno pa koncem druze-ga dejanja, ko je pel kuplet v „prak-si“. Živela gospodična v Mesojedec, živel gospod Pleničar! Želimo, da nam dramatični odsek priredi še enakih zabav! Nazdar!
Iz Krškega. Pretečeno soboto se je poslovil od nas g. c. kr. okrajni glavar in vladni svetnik Tekavčič, ki stopi v pokoj. Ohranili ga bodo vsi sloji, posebno pa učiteljstvo v najboljšem spominu. — Za mesto sodnega predstojnika v Krškem se baje poteguje tudi znani zagrizeni nemški naci-jonalec g. Doksat, ki je bil še le pred par meseci in to baje celo kazensko prestavljen v Kozje. Ker je Nemec in povrh tega še osebno znan s justič-nim ministrom — sta baje celo »per du“ bo najbrž tudi imenovan. Krščani ga ne maramo, naj ga pošljejo raje med »todeljne** kam na Zgor. Štajersko, nam naj pa dajo Slovenca. — Naši marljivi diletanti — bolj bi jim pristojal naslov igralcev po poklicu
— bodo tu 25. in 26. marca uprizorjeno opereto »Čevljar baron** vsled želje Brežičanov ponovili v Brežicah.
— Dne 23. t. m. priredita Brežiški in Krški Sokol prvi letošnji- pešizlet v Stari grad na Artičah nakar se drija-telji sokolstva in pešizletov opozarjajo. — Bivši župnik Krški in nesebični in plemeniti prijatelj g. Josipine Hot-schevar — proti drugim revnejšim ženskam baje ni tako plemenit — gre na Dunaj študirati filosofijo. Bog mu daj srečo! Mi pa mislimo in svetujemo, naj gre raje študirat kazensko pravo, ki se večkrat rabi.
Iz Vidma. Poštni urad na Vidmu ima še vedno samo nemški napis. G. Novak kot Gorenjec iz Škofje Loke, bi vendar tega ne smel trpeti. Tudi na kolodvoru prevladujejo samo nemški napisi. Sicer pa ima južna železnica rada Slovence in sovraži le slovenski denar!
iw
Pred vojvodskim prestolom.
Dramatični prizor iz še nenatisnjene in nespisane tragedije iz življenja Slovencev: »RIM**! — Priobčil Bav-bav.
Godi se na Gosposvetskem polju. V sredi pozorišča stari vojvodski prestol. Za njim hrast. V
ozadju gore. Na nebu črni oblaki.
OSEBE PRIZORA: Politik. — Tehant. — Fajmošter. — Kaplan. — Jezuitar. — Kapucinar. — Lemenatar. — Mežnar,
Politik:
Preteklo je že dolgih par stoletij, kar tu stoji ta vojvodski prestol na staroslavnern Gosposvetskem polju pozabljen ves in zapuščen — pomnik nekdanje slave našega naroda.
Tako pa dalje biti več ne sme.
Čemu prestol, vas vprašam, bratje v
Kristu,
če prazen nam na polju tu stoji?
Da se na njih sedi, za to prestoli se delajo — to stara je že stvar. Čemu Slovenci, vprašam, bi ne smeli domačih več imeti vojvodov?
Jaz mislim, da v tej točki ni mogoče mi ugovarjati.
Tehant: Nikakor! Nikdo. ne ugovarja modrim tem besedam.
Politik: jn zdaj gre še za to, da složno vsi zedinimo se za osebo tisto, ki bi jo posadili na prestol, da vlada vsem Slovencem v Korotanu otožnem in v zeleni Štajerski, v Primorju solnčnem ob obali morski in v Krajni naši lepi, ljubljeni. Gospodje, zdaj pa prosim vas uljudno, da stavite kak pameten predlog!
Jezuitar!
Bil v Rimu lani sem, v brezbožnem
mestu,
Očeta Svetega sem obiskal.
Bridko So mi tožili čez nadloge, ki Jih od vseh strani pritiskajo.
Jetnik ubogi v Vatikanu tam že nima, kamor glavo bi položil — vse, vse Mu že pobral je Antikrist. Očetu Svetemu edina radost ostal je dobri naš slovenski ljud,
Boga boji se, pekla in hudiča in nas spoštuje in veruje nam . . .
In ko sem potoval nazaj na sever in mislil o nadlogah Papeža —
tu v glavo šine mi nebeška misel,' najlepša, kar sem jih doslej imel.
To misel v kratkem naj vam razodenem: Na zapuščeni vojvodski prestol Očeta Svetega bi posadili.
Med dobro ljudstvo naše pridejo naj brez skrbi iz roparskega mesta in tu na novo naj ustanove državo Svojo in z mogočno roko naj slavno vladajo kot vojvoda na staroslavnern vojvodskem prestolu. In z Njimi pridejo naj semkaj k nam menihi, nune — vsi, vsi, ki so bili izgnani iz dežel frajmavrarskih . . . Sprejeli Sveti Oče radi bodo ponudbo tako — glavo stavil bil
Mežnar:
In mežnarji bi tudi prišli z Njimi?
Fajmošter:
Za korarja gotovo avanziram, ko Sveti Oče pridejo med nas.
Kapucinar:
Če bo menihov dosti sem prišlo, bojim se, bo trpela bera naša.
Politik:
Dovolj, dovolj prerekanja, gospodje! Predlog gospoda jezuitarja mikaven je in bogoljuben res.
Pa zdi se mi, da ni še izvedljiv. Pomislite gospodje, med Slovenci je dosti še brezbožnega duha!
Lemenatar:
O joj, o joj, kdo bi si mislil to!
Politik:
Še mnogo ljulike je med pšenico, in kozlov med ovcami mnogo še. Pomislite, kako zelo trpela bi Svetega Očeta tu Svetost, če pride sem med to brezbožno bando! Kako bi krvavelo Njih srce ki mehko je kot mehki kos testa.
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
— Bianka.
— Dal je rekel Bembo in zaškripal z zobmi. Kako da govorite o nji s toliko prijaznostjo? . . .
— Kako da me vprašujete tako nesramno?
— Ali veste, kdo sem?
— Seveda. Vi ste škof in kardinal beneški.
Bembo je hripavo vzkliknil od presenečenja in skoraj da tudi od groze.
— Vidite, gospod, je povzel Roland nenadoma, namesto da ste surovi proti meni, ali da me poizkušate plašiti, bi bilo bolje, da govorite z menoj spodobno. Morda bi vam vedel povedati kaj zanimivega.
— O čem? je vprašal Bembo.
— O Bianki; ali vam ni ona najbolj pri srcu?
Bembova roka je segla po bodalu. Naglo je pomeril Rolanda z očmi.
— Ne trudite se z nepotrebnim morom, mu je nasvetoval ta. Sicer pa vam povem naprej, da se ne bi pustil zaklati, ne da vas poskusim najudaneje zadaviti . . .
— Vi blaznite, dragi moj, je dejal Bembo, ves bled od gneva. S kardinalom in škofom beneškim govorite kakor s fakinom v pristanišču.
— Laskate se mi, gospod Bembo. Toda zdaj ne gre za to, Hotel sem vam reči, da je natanko dovolj, če ima človek na vesti tiste umore, ki mu kaj koristijo, Zares, zagotavljam vas, da ste globoko padli v mojih očeh, ko sem vas videl seči po bodalu. Kako je mogoče, da se vam ni zasvitalo v prvem trenotku, da se fantje, kakršen sem jaz, ne dado ubiti kar tako, v škofovsko in kardinalovo zabavo ? Naj bo! Ob svitu meseca, ki v tem trenotku obseva vaše prekrasno obličje, vidim, da me začenjate sovražiti. In vendar vam nočem nocoj ničesar zlega.
— Česa pa hočete od mene? je zarenčal Bembo z glasom, napetim od jeze. Že par minut vas poslušam in se vprašujem, ali nimam opravka z norcem.
— Ne lažite, prevzvišeni gospod škof.v saj veste, da sveta katoliška cerkev strogo prepoveduje lagati. Če bi vi zares mislili, da govorite z norcem, bi bili že zdavnaj odšli. A vi, ne samo, da ne odhajate, vi stojite tu pred menoj in kar gorite od želje, da bi me kaj vprašali!
— Naj torej bo, peklenšček! Ne vem sicer, kdo ti je dal moč, brati skrivnosti na dnu človeške duše, toda ti čitaš v moji, kakor v odprti knjigi!
— Ali je to kaj čudnega? Vi imate tako odkritosrčen obraz, da mahoma izdaja najbolj skrita čuvstva. Toda ne govoriva nepotrebnih reči. Izprašujte me torej, ker pravite, da umirate od radovednosti. Odgovarjati vam hočem odkrito. Kaj bi radi vedeli?
Bembo je trepetal od gneva in groze.
Čutil se je samega s strašnim nasprotnikom, ki je igral ž njim nekako tajinstveno igro. Umor njegovega sobesednika je bil že sklenjen v njegovi duši. Samo dvoje mu je branilo, da ni planil še tisto minuto nad tega neznanca, ki ga je tako dobro, predobro poznal. Prvič to, da ni bil gotov, kdo izmed njiju je močnejši; drugič to, ker je hotel vedeti, zakaj ga je ta človek nagovoril, in kakšni so njegovi nameni. Že dolga leta ni bilo v Beinbovih mislih tolikega strahu in take groze.
— Kaj da hočem vedeti? je povzel ter pomeril Rolanda s plamenečimi očmi. Pred vsem to, kdo ste! Vi pravite, da ste pesnik in tajnik Pietra Aretina. Res, videl sem vas pri njem. Toda vse to je goia krinka. Vi ste nekaj drugega. In tisto drugo hočem vedeti.
— Bistra je vaša glava, gospod. Jako kmalu ste zaslutili, da tisti, ki navdaja vaše srce z dvomom, grozo, radovednostjo in zmedo, ne more biti samo ponižen tajnik pesnika Aretina . . .
— Tak kdo pa ste, grom in peklo!
— Pravkar ste mi rekli, da sem peklenšček. Mislim, da se spoznate med takimi gospodi. Smatrajte me torej za tisto, kar ste mi dejali . . .
— Peklenšček?!
— Ali je to kaj nemogočega? Da vi, kot škof in kardinal,
Ali, nemara se
v naših dneh ni najbolj prosvet-cerkvenin dosto-
ne verujete v nadnaravne duhove, to sicer vem. vendar motite?
Bembo se je preplašeno ozrl okrog sebe.
Treba je omeniti, da je babjeverje, ki še prenehalo kraljevati, v tistih časih mračilo tudi ljene možgane. Neveren, kakor ogromna večina janstvenikov, je bil Bembo vendarle podvržen vplivu teh legend in fantastnih bajk, ki je takrat obdajal človeštvo.
Stopil je korak nazaj in s prisiljeno trdnim glasom je zaklical:
— Ako ste odposlanec hudobnega duha, vas pozivam, da mi priznate.
Zaničljiv usmev je šinil preko Rolandovih ustnic; začutil je, da si je predstavljal Bemba krepkejšega, nego je bil v
resnici.
—■ Nemara bi vam bilo pa ljubše, da sem angel? je dejal z važnostjo, ki je stresla kardinala. Sicer pa vam puščam prosto izbiro. Človek, angel ali vrag — stvar je nazadnje brez velikega pomena. Vprašajte me rajši kaj drugega.
— Naj bo. Povejte mi, kako morete biti tako dobro poučeni o rečeh, ki se tičejo mene ?
— Zato, ker sem se poučil. Sledil sem vam invas [zalezoval.
— Naj bo tudi to. Toda, zakaj ste mi govorili o Bianki in o tem ... Kaj mislim o nji. To je bila vendar skrita reč.
— Vendar že enkrat pravo vprašanje! je vzkliknil Roland. Bogme, gospod, vi si počasi nabirate korajžo! Vi mislite, da je vaša strast do Bianke tajna! Taki so zaljubljenci! Naivni so, izgubljajo so v svitu zvezd in v mesečini, in ne vidijo za svojimi petami izdajalca, ki jih zalezuje, in si zapominja njihove geste, in streže po njihovih besedah! Vidite, svoje dni sera poznal ubogega fanta, ki se je bil do blaznosti zaljubil v neko dekle. Kakor vi, se tudi on ni brigal za to, da je vedel, da njegova ljubezen ni povšeči nekomu drugemu, in ni pazil, ali ga kdo zalezuje. In kakor vi, je v neki temni noči nenadoma zadel ob tistega, ki je zalezoval in po malem izvohal vso zgodbo njegove ljubezni. In usoda ga je strla . . .
— Kaj se mu je zgodilo? je vprašal Bembo, zadihaje se.
(Dalje.)
Mi potrebujemo železne roke, ki bi krotila neusmiljeno povsem Slovenskem drzne svobodnjake iti iztrebila jih kot grd plevel.
In šele ko na vsem Slovenskem bo samo en hlev in ena sama čeda, edina in udana Sveti Cerkvi, naj pride k nji iz Rima njen Pastir, nov raj na svetu Mu pri nji nastane. Dotlej pa vam predlagam, posadite na vojvodski prestol gospoda Žlindro On moder je, previden in močan, lahko ukrotil bo nasprotnike! Predlagam torej, da zasede ta prestol častitljivi in staroslavni v kot vojvoda slovenski gospod Žlindra in vlada pod imenom IVAN PRVI.
Vsi:
Izborno, imenitno, krasna misel!
Pol itik:
Ker vidim, da se strinjate z menoj, takoj mu odpošljimo brzojav in ga obvestimo o našem sklepu!
Vsi:
Živi, živi, živi naj vojvoda slovenski, IVAN PRVI, gospod Žlindra! Njegova slava naj razlega se kjerkoli rod slovenski zemljo tlači! Živi, živi, živi, živi, živi naj vojvoda slovenski IVAN PRVI!
Otožno petje Slovencev za pozoriščem:
Ecce dolor! Zelene ravnine, nad ravninami strme gore.
Vse živi, cvete, le narod gine pod bremenom Žlindrove pete.
(Zastor počasi pada.)
Iz Leskovca. Tu misli ustanoviti novodošli g. kaplan „Orle“. Ima baje že 19 telovadcev. Pa bodo najbrž vsi ali vsaj polovica izostali, predno se društvo pravilno ustanovi.
Iz Št. Vida pri Lukovici smo prinesli v našem listu z dne 3 t. m. dopis, v katerem se napada upnik Ško-fičevega posestva. Iz najverodostoj-nejših virov smo izvedeli, da so do-tični osebni napadi neosnovaui in izmišljeni.
Splošni pregled.
Prezident Diaz je poslal ameri-kanskemu kongresu pismo, češ da želi, da se nekatere reforme, ki jih zahtevajo revolucijonarji, sprejmejo. O pismu vlada različno mnenje; sodi se, da je premalo natančno sestavljeno in ima le namen revolucionarje pomiriti.
Albanska vstaja. Vsled albanske vstaje je potovanje sultana odloženo. Čete stoje vedno pripravljene za odhod. Vstaši so vzeli mesto Tuši, do-čim se trdnjava še krepko brani. Albanci zahtevajo autonomijo Albanije pod pokroviteljstvom evropskih velesil. Pravijo, da prej ne bodo odnehali od boja, dokler tega ne dosežejo. Po izjavah Albancev morejo postaviti na bojišče 10 000 mož. Pripravlja se nov boj v severni Albaniji, ki ga bo vodil vodja Boljetinac Isa.
Španija je hitro preživela svojo ministrsko krizo. Kralj je poveril sestavo novega kabineta zopet Canaleja-su ter je izrazil svojo zadovoljnost z njegovo napredno politiko. To je zbodlo »Slovenca", ki piše o propadu Portugala in Španije, češ da njimi škodujejo napredne smeri, da je ljudska vzgoja zanemarjena i t. d. Seveda klerikalcem je zelo žal za Španijo, ker zadnji čas zanje tam ni posebno u-godno; država sama se je morala zavarovati proti požrešnim redovom in se odločno postavila proti Vatikanu; zato vidijo klerikalci »propad*.
V Italijo. Za izletnike na italijanske jubilejne razstave v Turinu, Rimu in Florenci je dovolilo italijansko železniško ministerstvo 40—60 od sto popusta ako se vzame osem voznih listov in vstopnico za razstavo (1050 lire).
Prebivalstvo Dunaja se kaže v sledečih številkah: skupaj 2,031.498 prebivalcev, 2.004.939 civilnih, 26.559 vojaških oseb, (1. 1900 je bilo vsega skupaj 1,674 957 prebivalcev.) Katolikov: 1763.375, protestantov 75.854; Židov 175 318; Nemcev (po obč. jeziku) 1,726.955; Čehov 98.461, Poljakov 4.726, Rusinov 1.432.
DNEVNE VESTI.
»Slovenec* se jezi ker smo pošteno in odkrito povedali kakšne lumparije uganjajo po ljubljanskih spovednicah dukovščina. Mi smo vedno
M A TJ LISTEK.
Napoleon I. in njegov dvor.
(Po dr. A. Fournierju priredil J. R.)
(Dalje.)
Zdi se nam, da je ostal Napoleon od tega sijaja nedotaknjen. Sam pravi: »Jaz bi lahko izhajal z 1200 franki in svojim konjem*. Na zunanje je ostal stari, toda njegova notranjost se je popolnoma predrugačila.
On ki je bil preje z vsakim prijazen in zgovoren, je postal sedaj ponosen in nezaupljiv in le malo jih je prišlo z njim v ožjo dotiko. Njegov duh se sedaj ni mogel ločiti od znamenitih vladarskih oseb. V duhu se videl je kot kralja celega kontinenta. In ko bodo prihodnjič v Parizu kronali cesarja, tedaj bodo prišli vsi kralji in knezi v Pariz, kjer se mu bodo klanjali.
Njegov tajnik ga je velikokrat slišal skrajno napačno peti: »Kdor hoče svet obvladati, mora z domovino začeti*. Nekoč se je izrazil proti bratu Jožefu: »Poklican sem, da dam svetu
pravili naj kierikalci nikar ne zanašajo politike v cerkev in spovednice. Sedaj pa, ko povemo kdo in kaj so tisti božji namestniki, ki govore v cerkvah politične govore mesto, da bi oznanjevali božjo besedo, je »Slovenec* hud. Kakor sveti Alojzij povzdiguje Štefe oči češ, da »psujemo slovensko duhovščino in sveti zakrament*, Lumpje najprej oropajo cerkev in spovednico božje časti, najprej ponečedijo božji hram s svojo umazano politiko, potem pa vpijejo, da mi napadamo zakramente itd. Kristus že je podil iz cerkve kramarje s korobačem, naša dolžnost pa je, da neusmiljeno razkrinkavamo politikujoče in kvanta-joče spovednike. Ljudstvo mora spoznati, da je čisto navaden humbug in sleparija, ki jo sedaj uganja ljubljanska duhovščina radi volitev po spovednicah. Kdor noče biti osleparjen, in kdor noče vse vere izgubiti, naj letos nikar ne gre k spovedi! Ali ljudje, ali pa politika iz cerkve!
Mi se volitev nič ne bojimo, mi imamo spovednice tako se hvalijo klerikalci. Oni pravijo da jim ena pridiga več zaleže kot 7 shodov, ena spovednica pa več kot sedem prižnic.
—	To nam je bilo že dolgo znano, da bo duhovščina zopet zlorabljala verska čustva v politične namene. Vendar pa Ljubljančani niso več tako nenmni, da bi na farovške »Jarifari* po spovednicah še kaj dali. Še nam je živo v spominu slika o proslulem Čenstohovskem samostanu. Tudi tamkaj so kutarji ljudi po spovednicah farbali in raz prižnic so oznanjevali »božjo* besedo. Ko so pa ljudje zapustili njihov božji hram in ko so menihi romarje pošteno oskubli, pa so se potegnili nazaj v samostansko »tišino*. Prešeštvali so notri, celo altar Matere Božje so oropali, da so z ropom plačali svojo pohotnost. Na vse zadnje pa je še kutarski brat umoril brata. Oblast je morala poseči vmes, da je odkrila svinjsko gnjezdo »božjih namestnikov*. Če ne bodo klerikalci kmalu nehali zlorabljati cerkve v politično agitacijo, jim bomo še take povedali, da jim bo žal. Bonaventura naj potem nikar ne tuli in joka, če bodo ljudje gledali sjike njegovih stanovskih tovarišev v Čenstohovu in drugod. Kdor hoče politizirati gre na shod in ne v cerkev!
Klerikalni agitatorji na Dolenjski cesti in na Barju. Pa so res podjetni klerikalni agitatorji! Kregar in Fr. Pust se podita po Dolenjski cesti in po Barju, kot bi jima šlo za glavo in iščeta — klerikalnih — volilcev. Nekega moža z Barja sta dolgo nagovarjala da bi volil klerikalne kandidate in sta mu obljubljala, da ga postavijo klerikalci takoj po volitvah za revnega očeta, ali naletela sta slabo, ker mož se jima je smejal, ker je mislil, da bi bilo bolje, ako bi bil revni oče — Fr. Pust. Po Dolenjski cesti iščeta možakarja kandidate in lokale za shode. Na limanice se jima je vsedel samo en kalin, ali ko
drugo obliko, mislim vsaj, da sem po klican. Preje ne bo miru na svetu, da bo en sam kralj, ki bo oddajal kraljestva svojim generalom.*
Misel, da postane ustanovitelj drugega rimskega kraljestva, ga je popolnoma omamila. On ne gre v Rim, kakor Karel Veliki, da bi se pustil tam kronati, ne, ampak papež mora priti v Pariz — in ko mu hoče položiti krono na glavo, mu jo sam
—	ne preveč nežno — vzame iz rok in si jo dene sam na glavo.
S	tem je hotel pokazati, da si jo je sam zaslužil; da jo je z mečem dvignil iz blata.
Dne 2. decembra 1. 1804. je bila prva velika slavnost v novi monarhiji. Mesece dolgo so se pripravljali na to slavnost. Vršile so se pravcate generalne izkušnje. Znani Inabey je predstavljal celo ceremonijo z lesenimi podobami. Pri teh pripravah se je zaslužilo v Parizu veliko denarja. Življenje se je neznansko podražilo. Najmanjše podstrešne sobice ni bilo mogoče dobiti izpod 15 frankov. Pariz je bil zadovoljen. Edino dan kronanja je stal Napoleona 10,000.000 frankov. Celi sprevod od Tuilerij do cerkve Notre Dame je trajal 2 uri. Josefina se je z različnimi kosmetičnimi sred-
je neki hudomušnež zvedel za to, se je takoj izrazil:	»Kaj hočemo, sto
Jurjev je en mož, sto fuksov en konj*. Kakor se vidi, ne bodo klerikalci dobro želi niti na Dolenjski cesti, niti na Barju, ker drugi njihovi agitatorji, katerih glas doni kot glas vpijočega v puščavi, so sami — frakljarčki.
Pametni Kitajci. V reviji »Die Wage“ priobčuje Zenker zanimiv članek o načrtu kitajske ustave. Po tem načrtu ne bodo imeli niti aktivne niti pasivne volilne pravice, t. j. ne bodo smeli voliti ni voljeni biti med drugimi tudi duhovniki vseh veroizpove-danj in sicer za to ne, ker so oni oznanjevalci nadzemeljskih reči in se ne smejo pečati s posvetnimi zadevami. Pri nas so pa duhovniki že sploh pozabili na vse neposvetne stvari in so najfanatičnejši volilni agitatorji.
Ta Lauter! Šef mestne policije ljubljanske je čuden mož. Sam nima čisto nobenih zmožnosti za svoj položaj, pa misli, da nimajo zmožnosti niti njemu podrejeni policijski stražniki. Ti reveži morajo res veliko prestati, ker morajo za majhno plačo vršiti težko službo, pri tem pa še prenašati sirovosti svojega šefa, ki misli, da so policijski stražniki — njegovi hlapci. Lauter ima res vse kvalifikacije — za penzijon.
Gospod dr. Jos. Vošnjak, častni član Pisateljskega podpornega društva je poslal o priliki društvene 251etnice tole pismo društvu:
Slavno Pisateljsko podporno društvo ob 251etnici!
Najsvetlejša zvezda, ki sveti v starosti, spomin je na delo, za narod storjeno in to da zavest, da kar smo v mladosti snovali dobrega, ni izgubljeno.
Skromni so res še društveni zakladi, a marsikomu so že pomagali.
Stara garda torej umrje v nadi, da mladi ne bodete opešali.
Na Visalih 33. III. 1911.
Dr. J. Vošnjak, m. p.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca marca 1911 sledeči promet i. s.: D o h o d k i: A. R e d-ni dohodki: 1. prispevki iz nabiralnikov 1.164-04 K, 2. prispevki podružnic i. s.: Kranjska 830 28 K, Štajerska 1.176-83 K- Koroška 94-— K, Primorska 385-84 K, skupaj 2.486 95 K.
3. Razni prispevki 12.36074 K- Skupaj 16.01173 K- B. Izredni dohodki:
4. prisp. za obrambni sklad 1.813 73 K. Skupaj 17.825146 K. I z d a t k i. A. Redni izdatki: 1. plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. 12.647 95 K. B. Izredni izdatki: 2. naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 1,998-73 K. Skupaj 14 646-68 K. Torej preb i tka 3.17878 K Opom ba: Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Dramatični odsek nar. soc. izob. društva »Bratstvo" vljudno vabi na Družinski večer, ki ga priredi v nedeljo dne 9. aprila 1911 v areni »Narodnega doma*. Ker je čisti dobiček namenjem v izobraževalne namene se preplačila hvaležno sprejemajo. Družinski večer se vrši pri pogrnjenih mizah.
Stavka dimnikarskih pomočnikov v Ljubljani. Socijalno stanje dimnikarskih pomočnikov v Ljubljani je bilo že dalj časa skrajno žalostno. Njih položaj pa se je v zadnjem času vled neznosne draginje v Ljubljani še mnogo poslabšal, tako da so bili ko-nečno vkljub svoji potrpežljivosti prisiljeni zahtevati od mojstrov zboljšanje gmotnega položaja. Toda, kakor čujemo, mojstri v začetku nikakor niso bili zadovoljni s skromnimi zahtevami svojih pomočnikov; posebno se v tem oziru odlikuje g. atricelj, načelnik dimnikarske zadruge, pri katerem morajo pomočniki spati v kleteh, v katerih neprestano kaplja s stropa
stvi pomladila za par let, vsa se je blesketala v dijamanlih. Napolen je oblekel posebno dragoceno obleko iz rdečega baržuna posejanega z zlatimi čebelicami, okoli ledij bel čipkast pas in čez rame je imel ogrnjen kratek baržunast plašč. Na glavi je imel klobuk in agrasa iz dijamantov je držala bela nojeva peresa. Okolu vratu je imel na dijamantni verižici red častne legije. Vsa ta obleka je malemu možu jako dobro pristojala. V cerkvi je zamenjal kratki plašč z dolgim. Ko si je položil krono, spleteno iz zlatih lovorjevih listov, na glavo, je bil od same notranje razburjenosti bled kakor zid.
Josefina je nosila dolg plašč. Vlečko so ji nosile Napoleonove sestre, kar pa se jim je zdelo zelo poniževalno in so vsled tega večkrat izpustile vlečko, kar bi bilo Josefino kmalu podrlo na tla. Nadaljnemu nagajanju pa so naredili konec ostri pogledi Napoleonovi. Ko je dal Napoleon tudi nji na glavo krono, ki je bila narejena iz zlata in 2000 dragocenih kamenov, je rekel papež:
»Jezus Kristus, kralj kraljev, gospod gospodov, kateri tu živi in vlada z bogom očetom in svetim duhom, naj Vaju krepča in podpira na tem
voda, kar iz zdravstvenih ozirov gotovo ni preveč priporočljivo. Njegovemu upiranju se čudimo tembolj, ker je splošno znano, da je g. Štricelj gmotno najbolje situiran med vsemi ljubljanskimi dimnikarskimi mojstri, a kljub temu svoje pomočnike skoro najslabše plačuje. Nikakor nočemo napadati gg. mojstrov, vendar smo pa mnenja, da je njih sveta dolžnost, da poskrbe nekoliko tudi za svoje pomočnike in to tembolj, ker so njih zahteve naravnost malenkostne. Pomočniki so prvotno zahtevali 2 K za hrano in zboljšanje stanovanjskih razmer. Ker pa mojstri s tem niso bili zadovoljni, so znižali svoje zahteve na minimum, namreč 1 K 24 h. Vsi mojstri so bili pripravljeni ugoditi tem zahtevam, toda samo pod pogojem, če to tudi stori g. Štricelj, ki pa je, kakor je sam izjavil, raje pripravljen naročiti cel vagon pomočnikov s Češkega, kakor zboljšati domačinom zaslužek. Trdovratnost g. Štriclja je dimnikarske pomočnike konečno prisilila, stopiti v stavko. Pričakujemo, da se bodo mojstri vendar streznili, drugače bomo morali nastopiti drugače.
Stavka krojaških pomočnikov se nadaljuje. Med mojstri in pomočniki že prvi dan stavke se vršeča pogajanja so imela doslej samo ta uspeh, da so pomočniki odjenjali od svojih 5 odstotnih zahtevkov ter se zadovoljili z od strani mojstrov jim ponudenim 3 odstotnim povišanjem plače. Pogajanja pa so se razbila le glede kolektivne pogodbe. Do-čim pomočniki zahtevajo, da se ta pogodba takoj s povišanjem plače vred uveljavi, so vsi mojstri vsled zadružnih določil vezani na to, da se pogodba uveljavi še le tedaj, če jo sprejme občni zbor z dvetretjinskim odobrenjem, Ker pa je vsled stavke same in ogromnega dela vočigled velikonočnih praznikov nemogoče pred Veliko nočjo sklicanje občnega zbora mojstrov, potrdila od posameznih mojstrov nabrana pa niso veljavna, se je bati, da bo stavka trajala še čez praznike. Ne stavkajo pa vsi pomočniki. Včeraj so stavkajoči pomočniki pred Krajgherje-vo delavnico vprizorili malo demonstracijo, ker so hoteli, da eden stavkokazov z delom preneha.
Na čigav račun gre to? Poroča se nam iz Novega mesta: Vodja na deželni kmetijski šoli na Grunu je od prednika že itak dovolj udobno preurejeno stanovanje še bolj po svojem okusu prenaredil. Prebijalo se je debelo zidovje, napravila so se nova dvojnata okna, novi hodniki itd. tako da bi bil marsikateri knez vesel, če bi imel tako udobno stanovanje. Čitali smo, da je svojčas deželna zbornica pisano gledala pisane račune in tiskane proračune tega deželnega zavoda. Radi bi vedeli, koliko so vse te nepotrebne prezidave stale in na čigav račun so se naredile. Nas to tembolj zanima, ker nam je znano, v kakšnem za deželno upravo naravnost škandaloznem stanju je bilo in je deloma še hišnikovo stanovanje, ki obstoja poleg malega ^ zaduhlega plesnjivega pred-brloga še iz glavnega brloga, v katerem se nahaja kuhinja in — postelje za hišnika in njegovo družino. Tudi je nam znano, v kakšnem škandaloznem stanju se nahaja splošna učilnica za gojence, kjer vsako okno odkar obstoji ta deželna šola, kliče po popravi. G. grof Barbo, Vi, ki hodite na deželne stroške nadzorovat to šolo, ali Vam ni nič znano, da bi bila učilnica za gojence in stanovanje za hišnika veliko bolj potrebna vsaj najmanjše poprave, kot pa da se na deželne stroške uganja luksus za stanovanje vodje tega zavoda? In Vi plemeniti Uskokovič, Edler von Šuklje, po kaj pa Vi pravzaprav hodite v ta zavod, če teh kričečih škandalov ne vidite? Ali se pri Vas že z dobro kapljico in bogato gostijo na deželne stroške pri g. vodji res tako omami,
prestolu, sedaj in na veke, amen.*
To je bil najsvečanejši trenotek in obenem konec ceremonij.
Ob 6. uri je bil novi cesarski par že v Tuilerijah in se je oprostil od skupnega obeda, ter je posebej zavžil zasluženo kosilo.
Napoleon pa ni pustil, da bi si pri kosilu vzela Josefina krono z glave, tako se mu dopadla mala kreolka kot cesarica.
Na ločitev ni bilo več misliti, posebno sedaj, ko je Napoleon izposloval pri papežu cerkveno zvezo.
Uspeh te slavnosti je tako močno vplival na Napoleona, da je prirejal celo zimo velike veselice. Tri dni po kronanju so razdelili polkom na Marsovem polju nove orle. Napoleon je počastil svojo armado s tem, da je prišel k tej razdelitvi svečano oblečen z vsem svojim dvorom. Generali so priredili na čast Josefini v veliki operi veselico, ki je stala 2,000.000 frankov. Vsak general je prispeval s 25.000 franki. Nato so sledile 2 krat na teden pojedine, veselice in predstave v gledališču. Kako daleč je segalo razkošje na novem dvoru, naj nam bode v zgled krst drugega sina Ludovika in Hortenzije.
Njihov novorojenec Napoleon
da Vaše oko nič ne vidi Vaše uho nič ne sliši kaj se vse godi na tem zavodu na stroške davkoplačevalcev cele dežele?
Prvega divjega petelina je včeraj ustrelil dr. Ivan Premrov v Litiji. Lovski blagor.
Najdeno. Gospod Furlan Maks je našel v nedeljo v Prešernovi ulici damsko uro. Dobi se v uredništvu »Jutra*. — Dotični gospod, kateremu je dne 19. marca padel iz kamniškega vlaka nov, trd, črn klobuk, naj se zglasi na Karlovški cesti št. 26. I.
Samomor vojaka. Včeraj, okolu 3. ure zjutraj je v bližini jubilejnega mostu skočil v Ljubljanico puškar 27. alpinskega lovskega polka Otto Zucher in takoj zginil v valovih. Ko je to videl njegov tovariš Martin Bartelmic, je hotel skočiti za njim, a mu je to nek drug tovariš zabranil, ker ni bilo upanja, da bi ga mogel rešiti.
Novo zimo nam je prinesel včerajšnji dan. Že dopoldne se je med dežjem ponujal sneg, popoldne pa se je sneg po mrzli burji sam poskušal. Po gorenjskih planinah in dolenjskih hribih po Turjaški planoti je zapadlo precej snega. Temperatura je padla nizko. Vreme ostane še nadalje nestanovitno.
Na krivih potih.
Naj bo to, kar vam tu povemo, svarilo v prvi vrsti mesarjem, in sploh onim, ki jih strast po mastnih zaslužkih zapelje od široke ceste poštenega dela na kriva pota in v drugi in tretji vrsti bodi to v svarilo tudi tistim, ki nočejo imeti toliko moči v sebi, da bi za vsak malenkostni dobiček se ne pustili preslepiti k krivemu pričevanju. Pa tudi na naslov oblasti gre to svarilo in sicer tistih oblasti ki so posredno zakrivile, da je seme čisto navadne dobičkaželjnosti rodilo sadove hudodelstev in hude posledice za nepotrebno žrtev. Le iz usmiljenja do te žrtve ne imenujemo v tem slučaju polnih imen, ampak se omejimo zgolj na dejanje samo,
Lansko leto se je veliko govorilo o kužnih boleznih pri prašičih. Neki posestnik v Predolah, ki je imel 6 prašičev in eno tele, je zapazil, da 3 najboljši prašiči niso zdravi. Koncem avgusta je en dan zaklal dva prašiča, potem ko se je z nekim mesarjem l! domenil, da jih mu ta zaklane odkupi. Mesar je res prišel tja, nakar je kmet zaklal še enega prašiča. Mesar pa se je obenem pogodil tudi za zdravo živo tele. Za vse skup je ponudil kmetu 112 K torej zelo nizko ceno. Dogovorila sta se, da kmet mesarju pripelje kupljeno živino v Ljubljano. Drugo jutro je mesar čakal na dolenjski mitnici. Kmet pride sam in pove, da voznik z živino čaka nižje doli na cesti in da oglednega lista za zaklane prašiče ni mogel dobiti. Mesar je kljub temu v rjuhi zašite prašiče prevzel ter jih pustil peljati v Šiško, kjer jih je spravil pri nekem znanem trgovcu. Drugi dan pa je prašiče oddal v Trbiž, a z napačnimi oglednimi listi. Živinozdravnik v Trbižu je ugotovil, da so bili prašiči — zdravi. Bolezen je bila namreč v drobu, tega pa je kmet seveda odstranil. Mesar je potem v neki gostilni v Ljubljani kmetu izplačal namesto dogovorjenih 112 K le 62 K z izgovorom, ker mu ni preskrbel tudi potrebnih oglednih listov.
Tudi skrito dejanje ima svoje oči in tako je prišla tudi ta nečedna kupčija na dan. Mesar je bil klican na magistrat in od tam na sodišče kjer pa je to nečedno zadevo sicer prav čedno, ampak silno nerodno zavil. Prigovarjal je svojemu znancu iz vojaških let nekemu železniškemu delavcu B. naj mu on v tej zagati pomaga in sicer tako le: Ta B. naj pri sodišču izpove, da je takrat, ko je kmet pri-
Karol je bil cesarjev ljubljenec. Ta ga je tako ljubil, da so ljudje govorili, da je njegov sin. On mu je bil vedno dobrodošel. Marsikatero težavno, nujno delo je bilo prekinjeno, ker se je malemu princu zljubilo igrati se z velikim gospodom. Velikokrat je nesel Napoleon dečka skozi vrste svoje zveste garde. Bila mu je ljuba misel imenovati ga za svojega naslednika. Radi-tega si je 1. 1804. izposloval od ustave pravico adoptacije. Zato nista hotela sprejeti njegova brata Jožef in Lu-dovik ponujane italijanske krone, ker sta upala na francosko.
Med njima je bilo vedno pogovor o Napoleonovi smrti. Še v pričo njega sta velikokrat o tem govorila tako, da je nekoč Napoleon rekel:
»Smrt, vedno samo smrt ir06” pred očmi! Naj bode po moji smrti že konec sveta.*
Tako so nastali veliki prepiri radi nasledstva. — Mali Napoleon Karol je umrl in Napoleon sam ni imel potomcev. Hotel je svetu pokazati, kako mesto je odkazal sinu Hortenzije. Zato ta sijaj pri krstu Napoleona Luisa.
Natančneje so študirali krstne ceremonije od Ludovika XIV. naprej in krst Napoleona Louisa ni smel zaostati za krsti prejšnih dauphinov.
peljal prašiče na dolenjsko mitnico, stal slučajno s tem mesarjem vkup, da je, ker mesar brez oglednih listov ni hotel prevzeti prašičev, on tam kot darilo prevzel te prašiče, jih peljal transit na svoj dom v Šiško, jih doma razsekal ter počasi požrl za domačo rabo, mast pa da je še shranil. Da bi pa vse to pričevanje bolj držalo, je mesar za to uslugo dal delavcu res več loncev masti, Delavec se je nekaj časa obotavljal, a ker mu je mesar le prigovarjal češ, da iz vsega tega ne bo nič, njemu pa s tem veliko pomaga, se je vdal in pričal tako, kakor mu je mesar naročil.
Na sodišču pa temu čednemu pričevanju niso mogli vrjeti. Da bi krnet neznanemu delavcu daroval kar tri prašiče, in da bi ta delavec vse tri prašiče tako kmalo porabil, to je bilo nialo nerodno za verjeti. Vršile so se poizvedbe. Mesar se ni čutil dovolj varnega, v tistem času se je ravno tudi ženil in šlo se mu je za to, da stvar spravi s sveta, ne da bi njega kaj bolela. Dobil je še dva znanca, katerih se je tudi lotil, da mu pomagata in sicer s tem, da sta vidila onega delavca ko je prašiče prevzel in jih sam spravil domov. Tema dvema pa se je stvar zdela prekočljiva. Med tem pa je oni delavec v Šiški orožnikom že priznal, da ni po resnici prf-crl in kdo ga je zapeljal k temu. Ko so hoteli na to tudi mesarja spraviti v preiskovalni zapor, je tudi on priznal svojo krivdo.
Pa ta slučaj ga še ni izučil. Pred Božičem je šel v Rudnik tam kupil živo tele zopet brez oglednega lista, ga gnal v Škofljico ter ga tam prine-(ern znancu zaklal in obesil čez noč v supo. Na to si je bil privoščil veselo noč v Škofljici; ko pa gre zjutraj P° tele v šupo, teleta ni bilo nikjer. Neki poredneži so mu ga po noči vzeli ter ga skrili v nekem jarku kjer ga je potem orožnik zasledil. Tele je peljal potem v mestno klavnico, kjer pa je dobil ukaz, da mora preskrbeti o-gledni list. Napotil se je v Rudnik k ženi mesogledca, dobil od nje po zvijači prazen z obč. pečatom zaznamovani Ust, ga sam izpolnil ter ga Podpisal s priimkom drugegarneso-gledca iz sosedne občine. Prinesel je ta list v klavnico in zelo čudno je,
sled*1” nere(*nost‘ n’?0 Prišl* na
. Prišlo pa je tudi to na dan. Včeraj sta sedela oba obtoženca, mesar in delavec na zatožni klopi pred deželnim sodiščem. Mesarja je zagovarjal dr. Tominšek. H krivemu pričevanju zapeljanega železniškega delavca je drž. pravdnlk Trene sam predlagal zelo milostno, za mesarja pa zelo občutno kazen. Dr. Tomiušek je na-glašal, da je mesar pri vsem tem postopal bolj iz nerodnosti in nezavednosti za posledice, kot iz hudobije. Obsojena sta bila tako: Mesar na 6, delavec na 1 mesec ječe, primemo poostrene. Mesar plača tudi globo ter niu zapade tudi izkupiček v znesku 140 K.
Škandal v Mlekarski zadrugi v Šmarji na Dolenjskem.
ii.
Eno najboljših zanjk se jim zdi, da je mlekarstvo, to pa že zaradi tega, ker dobro vedo, da imajo glede mlekarstva sploh in glede mleka še posebej v prvi vrsti opraviti z ženskim spolom, ki je pri nas žali-k°g še vedno najbolj dovzeten za črnosuknarje vobče, za lepe kaplane pa še posebej. Pridobe ženo zase, so z njo že vse drugo pridobili za svoje namene.
Eden takih računarjev med mlajšim duhovništvom je tudi že omenjeni kaplan Verhovc. Dasi, kakor smo že začetkom omenili, v okraju Grosuplje-Mubljana glede mlekarstva ne bi btlo Prav nobene druge konkurence pozeba, se je tedaj še v Šmarji službo-j°či kaplan Verhovc na vse pretege trudil ustanoviti tudi v Šmarji posebno Mlekarsko zadrugo. Poleg že omenjenih političnih nagibov se je Mo Verhovcu pri ustanovitvi take konkurence tudi za njegove lastne in-]erese. Najbrže je vedel, da se pod *akim gospodarstvom, kot smo ga sPoznali pri Mlekarski zvezi v Ljubljani, tudi pri Zadrugah na deželi lahko Prav imenitno živi na stroške drugih.
Sicer pa mu je, če se v tem mo-.'no, na prosto, da sam pove, kaj ga Je gnalo do ustanovitve te nebodije-eba zadruge.
, Po lepih obljubah zaslepljeni Kmetje so bili prepričani, da jim bode adruga nesla bogate deleže in da se odo s to zadrugo postavili na noge. , . Zadruga se je z velikim uavdu-eniem ustanovila in kmalo po novem Km •za^e'a s poslovanjem.
*a.„
» nrnček« se je vporabil za mle-
i3em ustanovila in kmalo po novem 1909. začela s poslovanjem, »vnetje so pridno nosili mleko vkup, T' farovškega poslopja takozvani nrnček« se je vporabil za mle-Drii1?’ Poslovanje mlekarne se je torej
Poslovanje?10^ b°& kakŠn° je bH° t0
Nobene knjige, nobenih računov, celo „poslovanje“ je se-stojalo le iz voznih listkov po železnici oddanega mleka. Kaplan Verhovc je pozabil na svoje lemenatarske in škofovske žegne, iz duhovnika, katerega je škof poslal v Šmarje past že itak preveč pobožne ovčice, je postal čisto navaden mlekar. Komaj da si je vzel čas za mašo in ob nedeljah za pridigo pa še iz tiste se je cedilo več političnega mleka, kot božjih besed. On sam je vodil celo mlekarno. Nikogar ni pustil blizo, namreč blizo do denarja ter blizo do vpogleda v stanje zadružnega premoženja. In ti ubogi kmetje so bili še vedno tako zatele-bani v žegnanega mlekarja, da se jim ni zdelo vredno odpreti oči, iztegniti jezik do vprašanja: Kam nas vede tako gospodarstvo mlečnatega kaplana ?
Ali kakor pri vsakem takem škandal gospodarstvu mora priti enkrat do poloma, je tudi pri tej zadrugi v Šmarji prijel čas, ko je vendarle začelo preveč — smrdeti. Deželni odbor in načelstvo Mlekarske zveze sta pošiljala svoje odposlance, revizorje, učitelje in uradnike nadzorovat, pregledovat, učit in poznavat poslovanje te mlade zadruge.
Kaplan kot vodja te zadruge namesto, da bi bil vesel, če je kdo prišel in ponosen, da gospodi v Ljubljani pokaže sadove svojih uspehov, je vse te ljudi iz Ljubljane malone dobesedno rečeno vun pometal. Edino z Legvartom, ki se mu ni zdel prav nič nevaren, sta se še nekako razumela. Odpravil ga je z lepa, kadar je prišel, toda zato pa tudi Legvart ni opravil svoje uradne dolžnosti pri zadrugi v Šmarji.
Vse kar se je v tej zadrugi poročalo ali deželnemu odboru ali Mlekarski zvezi je bilo k večjem vredno za v — koš. Edini neki uradnik deželnega odbora je imel pogum na rovaš zamere pri naši visoki gospodi, in je poročal deželnemu odboru, da treba kaplana zaradi računov in sploh poslovanja pošteno prijeti za ušesa, sicer bo pri tej mlekarni strašno zasmrdelo. Kaj je mož dosegel s svojo vestnostjo! Pri deželnem odboru so ga začeli preganjati; baje sam dr. Lampe je pisal kaplanu Verhovcu, da naj ga le vun vrže, kadar se zopet predrzne vtikati svoj nos v račune zadruge. In kaplan je ubogal. Ko je do-tični uradnik, ki je že naprej slutil, da je polom pri zidrugi neizogiben in da bo ta polom oškodoval ubogega zapeljanega kmeta, zopet prišel v Šmarje, ter zahteval vpogled v poslovanje, mu je kaplan Verhovc zagrozil, da ga vrže vun in da bo za to še plačal mašo za njega. Tako daleč torej so prišli naši katoliški duhovniki, da iz sovraštva plačujejo maše, za tiste ki jih sovražijo!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Politična situacija.
Dunaj, 4. aprila. Vsa politična situacija je sedaj v znamenju pripravljanja za nove volitve. Najhujši boj bo na Češkem, kjer se bodo najbrže združile vse češke stranke v boju proti so-cijalnim demokratom in Nemcem. Češki narodni svet je sklical za danes v Prago posvetovanje, katerega so se u-deležili zastopniki vseh čeških strank. Opati je, da bo prišlo med češkimi strankami do popolnega sporazuma.
Praga, 4. aprila. Med češkimi so-cijalnimi demokrati je nastal jako hud spor. Oni socijalisti, ki so se ločili od centralistov, bodo povsod postavili svoje lastne kandidate proti onim, katere bo imenoval dunajski centralistični komite.
Foft odklonil kandidaturo.
Praga, 4. aprila. Bivši državnozborski poslanec in trgovinski minister Foft je kljub ponovnim prošnjam svojih volilcev v Kolinu izjavil, da na noben način ne more radi svoje previsoke starosti sprejeti več kandidature.
Dobernlg proti kompromisu s krščanskimi socljalci
Celovec, 4. aprila. Danes se je vršila tukaj skupščina .Nationalver-banda*. Poročevalec, bivši poslanec Dobernig je izjavil, da koroški nemški nacijonalci na noben način pri novih volitvah ne bodo paktirali s krščanskimi socijalci, četudi pride direktiva z Dunaja. V tem smislu piše tudi Dobernigovo glasilo „Frei Sti-men".
Poraz koalicije.
Zagreb, 4. aprila. Včeraj so se vršile županijske volitve v veliki županiji Požega. Kandidati koalicije so propadli. Izvoljenih je bilo 7 frankovskih kandidatov in 1 pristaš Radičeve kmetske stranke.
Položaj v Albaniji.
Cetinje, 4. aprila. Med krajem Tuzjo in Kastralijo je prišlo danes
popoldne do hudega boja med albanskimi vstaši in turškimi četami. Boj je bil neodločen; tako Turki kakor Albanci so se po dolgotrajnem boju umaknili.
Kbuenovo potovanje na Dunaj odgodeno.
Budimpešta, 4. aprila. Ker parlament še sedaj ni sprejel budgeta za notranje ministrstvo in se obenem pripravljajo nove težkoče, je potovanje ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena Hedervaryja na Dunaj odgodeno in se vrši šele koncem tega meseca.
Črnogorska mobilizira.
Cetinje, 4. aprila. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da bo črnogorska vlada mobilizirala del svoje armade. Mobilizacija je v zvezi s kritičnimi dogodki na črnogorski meji. Zajedno pa hoče črnogorska vlada tudi preprečiti zopetno eventualno invazijo Albancev in beg turških vojakov v Črnogoro.
Stolipinovo stališče omajano.
Petrograd, 4. aprila. V dvornih krogih se zatrjuje, da je Stolipinovo stališče kljub zadnjim dogodkom precej omajano. Oktobristi sestavljajo poročilo o dosedanji Stolipinovi politiki, katero bo jutri izročil carju novoizvoljeni predsednik ruske dume.
Petrograd, 4. aprila. Predsednikom ruske dume bo čisto gotovo izvoljen Aleksejenko, ker bodo zanj glasovali razen oktobristov tudi kadeti. Aleksejenko je pristaš levega krila oktobristov.
Petrograd, 4. aprila. Na jutrišnji seji državnega sveta vlože liberalci in reakcijonarci interpelacijo, v kateri energično protestirajo proti zadnji od-goditvi dume in državnega sveta in imenujejo ta Stolipinov korak kot kršenje državne ustave.
Češko-nemška pogajanja.
Praga, 4. aprila. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da je popolnoma izključeno, da bi imela češko-nemška spravna pogajanju kak uspeh. Češki deželni zbor bo najbrže razpuščen. Nove volitve se vrše v tem slučaju šele po državnozborskih volitvah.
Orijentalist Hvolson nevarno obolel.
Petrograd, 4. aprila. Znani slavni ruski orijentalist Hvolson je nevarno obolel. Hvolson je spisal več znanstvenih razprav o Kitajski in sploh Orijentu. Radi njegove visoke starosti je zelo malo upanja, da ozdravi.
Srbska skupščina.
Belgrad, 4. aprila. Srbska skupščina je končala debato o budgetnem provizoriju in zakonu za takse. Poletno zasedanje se vrši meseca julija in se takoj prično posvetovanja o reorganizaciji srbske armade.
Razne vesti.
* „Jug\ Izšla je 4. številka te lepe jugoslovanske revije. Važen je posebno članek: Rimska razstava in hrvatski umetniki. Dalje slede: Dr. Gj. Šurmin: Dositej Obradovič v Dalmaciji. — Dr. Vlad. Trešec: Narodno in pokrajinsko gledališče. — Za hrvatsko knjigo (anketa) D. M. Škarica: Naše ribarske razmere. — Jak. Marginalia. Književnost. — Velik izlet v Italijo. Številka prinaša tudi nekaj slik in načrtov. MJug“ stane celo leto 12 K in obsega posamezna številka 48 strani. „Jug“ priredi skupen izlet na italijansko razstavo, na kar posebno opo zarjamo.
* Hotel Riccadonas v Parizu je pogorel. Ponesrečilo se je pri požaru
6	gasilcev. Hoteljski gostje so se rešili.
Lastnik in glavni urednik Milan Plat.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lab.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Javna zahvala.
Podpisani odbor zahvalja ob povodu svoje petindvajsetletnice bratski društvi: slavno delavsko pevsko društvo: „Slavca* in slavno telovadno društvo Sokola, ki sta prijazno sodelovali pri akademiji „ Pisateljskega podpornega društva”.
Obenem zahvalja visokoslavni magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljanskega za brezplačno dovoljeno porabo velike dvorane v Mestnem domu in za brezplačno okrasilo dvorane s cvetlicami, katere je oskrbelo mestno vrtnarstvo o priliki akademije.
Dalje zahvalja gospoda Ivana Bonača, tvorničarja za brezplačni uvez društvene spomenice, Jgospoda Vasa Petričiča viteza Fr. J. reda za darilo 20 kron v društvene svrhe, gospo Ano Podkrajšekovo in gospoda Frana Pod-krajšeka za požrtvovalni trud pri društveni prireditvi ter slavna uredništva Jutra, Slovenca, Slovenskega naroda in Laibacher-Zeitunge za dobrohotno objavljanje društvenih naznanil.
Dalje zahvalja p. n. gospe in gospodične zastopnice slavnih društev Splošnega slovenskega ženskega društva ter ženske šentpetrske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, p. n. gospode vzastopnike slavnih društev Aka-mije, Čitalnice, podružnice Branibor-jeve, moške podružnice šentpetrske družbe sv. Cirila in Metoda; Glasbene Matice, Slovenske Matice, Planinskega društva, Ruskega kružka, akademskih društev Triglava, Save, ferijalnega društva Save ter organizacije svobodomiselnega narodno - naprednega di-jaštva in Zveze pevskih društev slovenskih.
Konečno zahvalja vse zasebnike, ki so blagovolili udeležiti se društvene akademije.
Odbor Pisateljskega podpornega društva.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vili. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin.
—	Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. uri svečor.
Prazne šbatljc, že rabljene, prodaja v vsaki velikosti in množini P. Magdič, nasproti glavne pošte.	U	30/15—1
Dimski in dekliški sla ni it i ki se zaradi opustitve modistovske obrti prodajo za vsako primerno ceno. P. Magdič, modna trgovina v Ljubljani, nasproti glavne pošte. U 29/15—1
Spretna Uharica želi likati na domu pri boljših rodbinah. Ponudbe pod „Likarica“. — „Prva anončna pisarna" Frančiškanska ulica štev. 8.	199/2—1
Dobra in pridna kuharico se išče za malo, dobro idočo gostilno v Ljubljani; vodila bo tudi samostojno gospodinjstvo. — Plača po dogovoru, — Več pove upravništvo „Jutra“, ______________________________________U	41/4—1
Mizarske pomočnike z dobrimi izpričevali sprejme Rudolf Kuhar, mizarski mojster v Mo-kronogu._____________________________ u	40/3—1
Lepa menečim soba se takoj odda Stari trg 4. Cena zmerna. Poizve se istotam, III. levo.
8koraj novo pohištvo iz mehkega lesa in lepa nova ura (Pendel) se ceno proda. Stari trg 15, I nad.	204
Kupim dobro ohranjeno kolo. Ponudbe na upravništvo „Jutra‘.	42
Skoraj nov gramofon se ceno proda radi odpotovanja. Ljubljana, Turjaški trg štev 1. ........................................ 198/7—1
Dnevno kosilo se dobi za 48 vin. pri Jakobu Tancek, Glince prej Balija. 184/3—1
L?po zemljišče okrog 200 kvadratnih sež-njev obsežno, oddaljeno 100 korakov od križ-potja kamniške železnice, pripravno za stav-blšče in vrt za zelenjavo (vodovod tik zemljišča) se ceno proda. Več se poizve v .Prvi anočni pisarni*, Frančiškanska ulica štev. 8.    197/3-1
Elegantno stanovanje s štirimi sobami, kuhinjo, kopalnico, balkonom in drugimi pritiklinami se odda za majev termin. Radeckega cesta 3, I. nadstr.	165/3—1
Glasovir, dobro ohranjen, se ceno proda. Radeckega cesta 3, I. nad.	188/5—1
Posestvo z že več let obstoječo gostilno in trgovino v kraju z razvijajočo se industrijo, tik železniške postaje, se proda vsled družinskih razmer. Natančneje pri Ivanu Levičarju, Krmelj, Dolenjsko.	u	37/5—1
Pianino, jako dober, se ceno proda na vogalu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta štev. 2, I. nadstr.	202/1—1
Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo se odda za mainik. Poizve se v .Prvi anončni pisarni- Frančiškanska ul. 8.	205
Zelo priporočljivo je inserirati v,Malih oglasih* „Jutra“. Za besedo se plača samo 5 vin.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da obžalujem besede, katere sem bil vpričo občinstva govoril v posojilnici v Zagorju ob Savi, ker so iste popolnoma neutemeljene in neresnične.
Zahvaljujem načelstvo posojilnice, osobito načelnika g. Tomo Koprivca, da je isto odstopilo od tožbe ter me obvarovalo sodne kazni.
Zagorje ob Savi, 23. marca 1911.
Ciril HavIIček.
Mlad uradnik
s pravico do pokojnine, se želi v svrho poznejše ženitve seznaniti z mlado, izobraženo gospico. — Dopisi s sliko, ki se vrne. se prosijo pod šifro .Sreča« na upravništvo *Jutra“.
Diplomirani krojač
Anton Presker
I jubUana, Sv. Petra cesta 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek,
Zidna opeka
najboljše vrste in najcenejša se dobi v poljubni množini pri stavbni tvrdki
Filip Supančič
Šubicova ulica štev. 5.
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
C. kr. priv. občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831.
Jamstveni zakladi£znašajo nad 392 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . . Izgotovljenih pol je bilo . za zavarovano vsoto . . . Naznanjene škode znašajo
meseca februarja 1910	od	januarja 1911
2339		6533
K 18,267.586-90	K	52,510.886-04
2088		5616
K 15,898.457-40	K	44,795.514-82
K 1,128.557-82	K	2,503.146-94
, Jutro4 se prodsua vTrstu
po 4L vinarje
v JCLeualoduniUcL to"baJ$:aa:3^L©Ja.:
Beclier, ulica Stadion, Trevisaii, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, “ Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiccolo, SekOVar, VojažniČni trg, Hrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, ulica Bel ved ere, Geršina, Bojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martiri,
Ercigoj, ulica Massimiliana, Roiičelj, ulica S. Marco,
Cecllimi, ulica deir Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Sptider, ulica Barriera, Lavrenčič, VojašniČni trg. BeilUSi, Greta,
Kichel, Rojan,
Ba|c, ulica Geppa,
LllzattO, ulica Acquedotto, Segulill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, lug. ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Kuč
v *a slabokrvne in prebolele
4 je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kui najboljše sredstvo 5 kg franko K 4.50
Br. Novakovič, Ljubljana.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanulaktura itd.
Anton Kanc
Ijubljana, Židovska ulica St. 1.
Iščem službo
trafikantinje
Grem tudi na deželo, Ponudbe pod *Trafikantinjau na upravništvo „Jutra“.
g®- Proda se "SM
kompletna novaUhlsteinova zgodovina, otročji športni voziček in otročji stol.
Dalmatinova ulica št. 5, III. nadstropje.
Mlad čevljarski obrtnik
podjetnega duha in treznega značaja v prijdtnem kraju na deželi, z malo trgovino, star 28 let, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro od 18 do 25 let s premošenjem ter zmožno nemškega jezika. -— Dopisi naj.se pošiljajo do 15. aprila s sliko na upravništvo „Jutra“ pod Bodočnost 2.
XII
uj^UlGER
URE
UST'"' Sto IKtD&M Priznano največja,^resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka, v
Franc Čuden,
——ir"" urar —-------------------
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
- — je delničar =====
največjih tovarn švicarskih ur „Union“ v Genovi in Bielu, on torej laiilio po ori^iunluo tovarniških c e n a 1»
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronorničnem regulatorju regulirane, svetovno znane
ALPINA URE
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
 prodata. ===
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Naročajte in kupujte JUTRIH
aznanjamo cenj. občinstvu, da se bo odslej dalje prodajalo v našo stroko spadajoče blago, kakor papir, knjige in risalno orodje po znatno znižanih cenah.
Jernej Bahovcev! dediči
Ljubljana, Marijin trg.
SEKS
'V
Čudovito!
JUTR0*‘ se| prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
T7* lednjllbL t©Toa3sa,r:ri.a.:te.:
krepkega s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj trgovec Franc Lapajne v Idriji.
B V
ustanovljeno leta 1873, priporoča J. Taufer, starejši, Zagorje ob Savi. Naslednik: M. Medveda, A. Mauerja in J. Schweigerja.
Cene zmerne. Postrežba solidna.
Južui kolodvor.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Piclller, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta.
Saje Dunajska cesta.
Mrzllkiir, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič. Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stieue, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ešeničnik, Židovska ulica. Kleilisteiii, Jurčičev trg.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Teneilte, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg.
Nagode Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. EJsuer, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Itemžgar, Zelena jama. B!č, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škotja ulica Zadel, Karlovška cesta. Ojstriš, Poljanska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta.
Vse dosedanje iznajdba skladnih sto lov, klopi in miz celega sveta pre-::	sega	J. Lojk-ova iznajdba ::
Železnih skladnih stolov, klopi in miz,
ki jih izdeluje in zalaga
parna tovarna lesnih izdelkov Fr. Burger v Sp. Šiški.
Prospekti zastonj in poštnine prosto. Vzcrcc pošiljam po povzetju. — Ako ne fifugaja, sprejmem poštnine prosto na-zaj in vrnem vpte-£2:1 č-mi denar.
Računi se vplačujejo neposredno le meni.
Avstrijski patent št. 46.347.
Patentovano v 7 državah
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
seli. ■velikosti se ceno proda..
Moje Ime jamči za solidno in dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII,
Santergfaisse 13.
Tovarniška znamka „IKO“.
ed
>
O
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
CJ
>
C/5
2 S
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po najaižji ceni.
Lastna tovarna ur v Švici.
Čemu bi ne pisali
po vzorce sukna in modnega blaga za moške obleke od tvrdke:
A. Tomec,
razpošiljalec sukna v Huinpolcu na češkem
če nas to nič ne stane!
Največja zaloga
čevljev
domačega in tujega Izdelka.
Milan Škerl,
Ljubljana,
Šolski drevored štev. 8. Cene zmerne. — Postrežba točna.
IrroTrec
Šelenburgova ulica štev. 6.
se priporoča slavnemu občinstvu, za
pokrivanja in popravljanja vsakovrstnih streh
po najnižjih cenah.
'■f-’ '‘f’ '"f’	■’	f’’	T	'If	f1’	'f;
Rezervni zaklad nad pol miljona kron
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
Stanje hranilnih
vlog dvajset|
milijonov kron
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI
Dunajska cesta štev. 18
>cn
obrestuje hranilne vloge po čistili
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča P° 5'U b^am^i^aH™ amorti-
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 —
Eskomptuje
trgovske menice.
fr fa
Ustanovljena 555 leta 1882. =
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000 —
Bes. fond nad K 610.000.
n,S: ljubljanska kreditna banka v L|vbl|anl.
Stritarjeva vilic«, štev. S.
-tt— podružnice v Spletu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun tar jih obrestni8 od dne vloge po čistih 4 s|; *k>
eneacOTHS