Sabotinska cesta o zareza v naravno oko v is V Boljuncu posvet o skupni lastnini Primorski Vitezu grozi umiranje na obroke MARTIN BRECELJ Berlusconi je uspešno prestal »sodni dan« v parlamentu, kot so ga nekateri poimenovali. Njegova vlada je dobila zaupnico v senatu, predvsem pa je preživela nezaupnico v poslanski zbornici, kjer je bilo razmerje sil bolj izenačeno. Tudi tu je naposled odnesla celo kožo, čeprav s pičlimi tremi glasovi razlike. A njeno preživetje je v resnici problematično. Večina, s katero Berlusconi razpolaga v poslanski zbornici, je prešibka, da bi lahko zares vladal. To je sicer refren, ki ga že nekaj dni ponavljajo domala vsi predstavniki opozicije. Toda to je tudi ocena, ki jo je pred glasovanjem v parlamentu in po njem javno izrekel Bos-si, se pravi glavni Berlusconijev zaveznik. Da si je včeraj v parlamentu zagotovil negotovo životarje-nje in ne pravega življenja, se zaveda tudi premier. A kje naj išče trdnejših rešitev? Pred seboj ima dve temeljni možnosti: prvič, da skuša razširiti sedanjo vladno večino, drugič, da skuša izsiliti predčasne volitve in na njih zmagati. Vendar obe ti možnosti nista zanj kdove kako vabljivi, saj v obeh primerih resno tvega neuspeh. Težko si je misliti, da bo Berlusconi mogel razširiti večino. To bi pomenilo v celoti ali delno obnoviti nekdanjo desno sredino z vrnitvijo Casinijevih krščanskih demokratov, Finijevih »futuri-stov« ali nekaterih drugih sredincev ter avtonomistov. Toda prav sedanje merjenje moči v parlamentu je takšno možnost mogoče dokončno oddaljilo. To je bil konec koncev ognjeni krst za t. i. tretji blok, ki je za vstop v vladno koalicijo že poprej zahteval predhoden premierjev odstop. Berlusconi pa je raje tvegal nezaupnico v parlamentu, kot da bi Ca-siniju in še zlasti Finiju priznal status enakovrednega partnerja. Berlusconiju tako ostane možnost predčasnih volitev. A zanj bi bil problem že jih izsiliti s sedanjim volilnim zakonom, kaj šele na njih zmagati. To bi namreč pomenilo zbrati več glasov, kot bi jih premogla leva sredina in tretji blok skupaj. Samo v tem primeru bi namreč tudi s sedanjim volilnim zakonom dosegel absolutno večino v poslanski zbornici, kar pa mu predvolilne ankete še zdaleč ne zagotavljajo. Zato je zelo verjetno, da bo Berlusconi s svojo vlado še naprej životaril, dokler bo pač mogel. Njegova včerajšnja zmaga v parlamentu spominja bolj na odlaganje konca, ki vendarle mora priti, kot pa na nov začetek. dnevnik SREDA, 15. DECEMBRA 2010 Št. 296 (20.003) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Solidna večina v senatu, zelo tesno v poslanski zbornici Berlusconi je dobil zaupnico parlamenta V Rimu študentske demonstracije prerasle v poulične spopade Silvio Berlusconi (desno) se upravičeno veseli zaupnice v poslanski zbornici, ki pomeni klofuto za Gianfranca Finija (spodaj levo). Dogajanja v parlamentu so potekala pod vtisom pouličnih spopadov med študenti in policijo (spodaj desno) RIM - Vlada Silvia Berlusconija je včeraj dobila dvojno parlamentarno zaupnico. V senatu ima vlada za seboj dokaj čvrsto večino, zelo tesno pa je bilo v poslanski zbornici, kjer je bila zaupnica izglasovana le s tremi glasovi razlike. Politična zmaga za Berlusconija, čeprav je usoda njegove vlade zelo negotova, ter politična klofuta za Gianfran-ca Finija in njegovo novo stranko FLI. Okrog senata so ravno med glasovanjem o vladni zaupnici izbruhnili hudi incidenti med policijo in univerzitetnimi študenti, med katerimi je očitno prevladala nasilna frakcija. Na 2. strani Igor Simčič ima rusko-evropske načrte Na 5. strani V deželnem svetu tudi o slovenski manjšini Na 6. strani Podjetje Graphart zabredlo v težave Na 9. strani Na Goriškem se starost uživalcev drog niža Na 14. strani Goriški tatovi praznično navdihnjeni Na 14. strani V Gorici univerzitetna predavanja sredi ulice UL. GINNASTICA, 7 - TEL. 040/774242 L. SANT0RI0,4 - TEL. 040/772770 \ ^oruiaOro 2 Sreda, 15. decembra 2010 ITALIJA / politika - Solidna večina v senatu in zelo tesno v poslanski zbornici Berlusconi dobil zaupnico parlamenta Usoda vlade ostaja še naprej na nitki Politični poraz za Gianfranca Finija in njegovo stranko - Liga načelno pristala na razširitev večine na UDC RIM - Vlada predsednika Silvia Berlusconija je včeraj dobila dvojno parlamentarno zaupnico. Medtem ko je imela v senatu že vnaprej zagotovljeno večino, je v poslanski zbornici dobila zaupnico z odločilnim doprinosom nekaterih pristašev nekdanjega zaveznika Gianfranca Finija. Za nezaupnico je v spodnjem domu parlamenta glasovalo 311 poslancev, proti pa 314, med drugim - kot rečeno - tudi trije poslanci Finijevega gibanja oziroma stranke Prihodnost in svoboda (FLI). Popoldne je Berlusconi obiskal predsednika republike Giorgia Napolitana in ga uradno seznanil z dogajanji v parlamentu. Berlusconi računa na razširitev svoje vladne koalicije, marsikdo pa je prepričan, da bodo spomladi predčasne volitve. V senatu je Berlusconi zmagal z bolj prepričljivo večino. Podprlo ga je 162 senatorjev, proti zaupnici, ki jo je zahteval sam premier, jih je glasovalo 135 (med njimi tudi Slovenka Tamara Blažina), 11 pa jih ni glasovalo. Dogajanja v parlamentu pomenijo hud Finijev politični poraz ter razkol v njegovi stranki, a na drugi strani parlamentarna zmaga Berlusconiju prinaša zelo šibko večino. Minister za notranje zadeve Roberto Maroni (Severna liga) je dejal, da sta zdaj na voljo dve možnosti - razširitev koalicije na UDC (slednja povabilo odklanja) ali pa predčasne volitve. Za to rešitev se sicer že nekaj mesecev zavzema Ber-lusconijev glavni zaveznik Umberto Bossi, vodja Severne Lige. Fini je po glasovanju dejal, da je Berlusconi zmagal v številkah, ne pa tudi politično, kar bo jasno v nekaj tednih. Premierovi zavezniki so takoj po razglasitvi izida glasovanja Finija pozvali k odstopu s položaja predsednika poslanske zbornice. Ali bo to storil, še ni znano. Včerajšnje glasovanje treh Finijev poslancev proti nezaupnici je bilo tolikšno presenečenje, da je prišlo do prerivanja med poslanci FLI in Severne Lige. Glasovanje je bilo zaradi incidenta (vanje je bil vpleten tudi Trža-čan Roberto Menia) za kratek čas celo prekinjeno. Berlusconijevi nasprotniki so prestope na premierovo stran že ocenili kot rezultat kupovanja glasov. Obtožbe o kupovanju glasov so se pojavljale že v preteklih dneh, zaradi česar so že uvedli sodno preiskavo. Tako kot samo glasovanje, ki je potekalo javno in poimensko, je bila v poslanski zbornici burna tudi razpra- Silvio Berlusconi se s somišljeniki veseli po včerajšnji vladni zaupnico v poslanski zbornici ansa va. Največ razburjenja je sprožil nastop vodje stranke Italija vrednot Antonia di Pietra, ki je Berlusconiju zabrusil, da je to konec njegovega papirnatega imperija in ga pozval, naj se preda sodnim oblastem ali pa zbeži na Bahame. Di Pietro je dejal, da se premier dela norca iz sebe po celem svetu; da se lahko sramujejo, ker imajo takšnega premiera, ki kliče policijo na pomoč svojim prijateljicam in kupuje glasove opozicije. Berlusconi se je na Di Pie-trove izjave odzval z odhodom iz dvorane, čemur je sledila tudi večina njegovih ministrov in poslancev njegove stranke. Berlusconi je prav UDC dan pred glasovanjem povabil v vlado. Berlusconi si je včeraj vsaj za nekaj časa nedvomno priboril še eno politično zmago, čeprav ostajajo perspektive njegove vlade zelo nejasne. Politično krizo, ki je pripeljala do včerajšnjih glasovanj v parlamentu, so sprožili številni škandali, vključno z Ber-lusconijevimi zasebnimi zabavami z mladimi dekleti, ter preiskave in sodni postopki. Vse to je povzročilo razkol med dolgoletnima političnima zaveznikoma, Berlusconijem in Finijem, ki je po izgonu iz skupne stranke ustanovil lastno gibanje FLI. Uradno se je politična kriza Berlusconijevega zavezništva sicer začela sredi novembra, ko so vlado zapustili štirje Finijevi ministri. politika - Po zavrnitvi nezaupnice Berlusconi dvori Casiniju, a zaman RIM - »Ne izključujem možnost "vodene" vladne krize, da bi prišli naproti zahtevam UDC in na tak način razširili vladno večino.« Tako je povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi, ko je sinoči po glasovanju v parlamentu sodeloval na predstavitvi zadnje knjige časnikarja Bruna Vespe. Premier je dejal, da je v parlamentu dosegel »politično zmago«, a priznal je, da v poslanski zbornici vlada razpolaga s pretesno večino. Zaradi tega bo skušal razširiti vladno večino. Na izrecno Vespo-vo vprašanje je Berlusconi izključil možnost, da bi odprl pogajanja s Fi-nijevo stranko. Posebno se je obregnil ob govor, s katerim je načelnik FLI Italo Bocchino v poslanski zbornici napovedal glasovanje za nezaupnico vladi. »Nazadnje je prišlo na dan, da sem ovira za uresničitev Finijevih ciljev,« je dejal. Premier pa je izrazil prepri- čanje, da bi lahko bili pogovori s krščanskimi demokrati Pier Ferdinanda Casinija plodni.Toda Casini je takoj zavrnil ponudbo. »Berlusconi nas ni poslušal, ko smo mu pred glasovanjem v parlamentu predlagali, naj odstopi, da bi lahko razširil vladno večino. Dobil je zaupnico za tri glasove in zdaj ima dolžnost, da vlada. Če tega ne bo zmogel, si je pustil odprla samo še vrata k predčasnim volitvam,« je dejal. »A v tem primeru bo UDC predstavila svoj predlog vlade,« je pristavil. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani pa je ocenil, da včerajšnje glasovanje v parlamentu ni rešilo politične krize. »Kriza je v resnici postala še bolj dramatična,« je menil. »Prej je vlada imela 70 glasov več kot opozicija v poslanski zbornici, zdaj pa jih ima le tri. Vlada je klinično mrtva,« je pribil. univerzitetna reforma - Pravo obleganje senata in državnih poslopij Študentske demonstracije so v središču Rima prerasle v hudo poulično nasilje RIM - Policija se je včeraj v središču Rima spopadla z več sto protestniki, ki so metali petarde in celo skušali vdreti v poslopje parlamenta. Protestniki, večinoma študenti, a očitno tudi provokatorji in nasilneži, nasprotujejo varčevalnim ukrepom Berlus-conijeve vlade na področju izobraževanja in zahtevajo odstop predsednika vlade. Vidne posledice izgredov v središču Rima so bile predvsem razbite izložbe in nekaj zažganih policijskih vozil. Policija je proti protestnikom uporabila solzivec. Najmanj 20 ljudi je bilo ranjenih, a na srečo nihče huje. Predstavniki univerzitetnih študentov so dobili dovoljenje za pripravo mirnega protestnega shoda, vendar pa so se manjše skupine nasilnežev ločile od glavne skupine in skušale prebiti policijske zapore okoli parlamenta. Pri tem je izbruhnilo nasilje, ki ga policistom, karabinjerjem in finančnim stražnikom precej časa ni uspelo obvladati. Konec novembra so jezni univerzitetni študenti zavzeli vrsto italijanskih znamenitosti, med drugim rimski Kolosej in poševni stolp v Pisi, prejšnji teden pa so se spopadli s policisti pred zgledno milansko operno hišo Sca-la. Študentski protesti so sicer včeraj potekali še v več deset drugih italijanskih mestih, med drugim v Milanu in Turinu, kjer je prav tako prihajalo do nasilnih izgredov. Protesti so napovedani tudi za prihodnje dni. Nekateri policisti (glej krog) so med včerajšnjimi spopadi v Rimu imeli pri sebi tudi pištolo ansa sen. blažina »V senatu ni bilo nečednih poslov« Tamara Blažina RIM - »V senatu ni bilo nečednih poslov oziroma takšnih ali drugačnih nezakonitih pritiskov na senatorje, da bi podprli Berlusconijevo vlado,« pravi senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina. Za razliko od poslanske zbornice, kjer se je vlada ohranila na oblasti s pičlo večino, ima Silvio Berlusconi v senatu solidno večino tudi brez pristašev Gianfranca Finija. Odločilna bitka se je torej odvijala v zbornici, kjer je vlada dobila zaupnico z odločilno pomočjo treh poslancev, ki so bili leta 2008 izvoljeni na listah leve sredine. Koalicije, ki je zmagala na volitvah, ni več. To je po mnenju senatorke Blažina temeljna ugotovitev »usodnega torka«, po katerem se bližamo predčasnim volitvam, ki pa niso edina možna rešitev. »Čakajo nas negotovi in razburljivi dnevi in tedni, saj si ne morem predstavljati, da bo lahko Berlusconi še dolgo vladal s tako tesno večino v poslanski zbornici. Že ko je imela desna sredina sto poslanskih mest več kot opozicija, je ta vlada samo obljubljala in nič naredila. Pomislite kaj bo sedaj, ko bo morala vsakič prisilno mobilizirati svoje poslance,« pravi slovenska senatorka. Boji se, da bo Berlusconi skušal sebi v prid vsiliti nov volilni zakon, ne da bi odpravil sedanjega (pravijo mu zakon »porcellum«), ampak da bi t.i. senatno večinsko nagrado prilagodil volilnim pravilom za poslansko zbornico. Danes se o sestavi senata odloča na deželni ravni, po novem naj bi bila večinska nagrada državne narave. Zaradi demonstracij univerzitetnih študentov in hudih pouličnih incidentov je bila tudi senatorka Blažina, skupaj s kolegi, skoraj ves dan blokirana v Palači Madama. »Z oken in balkonov smo opazovali kaj se dogaja v sosednjih ulicah. Večina študentov je mirno protestirala proti univerzitetni reformi, skupina nasilnežev pa se je spopadala s policijo. Prizori, ki sem jih videla so bili še kar strašljivi,« ugotavlja zastopnica Demokratske stranke. Strašljivo pa je bilo tudi v senatni skupščini, kjer je vodja senatorjev Ljudstva svobode Maurizio Ga-sparri odkrito očital Demokratski stranki, da finančno podpira t.i. socialne centre in torej neposredno tiste, ki so krivi za poulične nerede in za razdejanje v središču Rima. »To je seveda groba laž tistih, ki veliko večino študentov enači s skupino nestrpnežev in nasilnežev,« pravi senatorka Blažina. S.T. ELLA VECCHIAJ FATTüRIA CE UMA NUOVA fa.toria: < ', * v. r. ■■* . . i I 1 1 1 ■ fez. i.' L KMETIJSTVO SE JE SPREMENILO. PRIPOVEDUJ NAM O TEM ! POPIS 2010 SE JE ZAČEL Tudi med že tradicionalnimi kulturami raste ena nova kultura. Kultura, ki ima svoje korenine v naši preteklosti, ampak se dan za dnem bogati z novimi tehnikami, novimi energijami in novimi idejami. Tudi zaradi tvojega dela. Iz teh razlogov potrebujemo tvoje mnenje, da razumemo katero smer je ubralo kmetijstvo v državi in s tem omogočimo razvoj učinkovitejših ukrepov za razvoj in konkurenčnost kmetijstva. Popisovalci že pristopajo k upraviteljem kmetij, da skupaj izpolnijo vprašalnik. Tisti, ki želite, pa ga lahko izpolnite kar preko spleta. C 800-098571 censimentoagricoltura.istat.it V: Istat 6' Censimento Generale dell'Agricoltura ZBIRAMO MNENJA, SEJEMO PRIHODNOST. REGION E AUTONQMA FRIULI VeNEZIA GIUUA www.censimentoagricoltura.fvg.it 4 Sreda, 15. decembra 2010 DNEVNE NOVICE / bližnji vzhod - Ameriški odposlanec Mitchell je znova prispel v regijo ZDA krepijo pritisk za obnovitev pogajanj Nekdanji evropski voditelji zahtevajo sankcije proti Izraelu, če ta ne bo ustavil gradenj JERUZALEM/RAMALA - Posebni odposlanec Washingtona za Bližnji vzhod George Mitchell je znova prispel v regijo, da bi poskušal doseči nadaljevanje neposrednih pogovorov med Izraelom in Palestinci. Po srečanju z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem v ponedeljek zvečer je že izrazil optimizem, da so na dobri poti. Kot so sporočili iz State Depart-menta, sta imela Mitchell in Netanjahu "dolge in pozitivne pogovore, kar je najboljša pot, da se približamo ključnim vsebinskim vprašanjem in napredujemo proti našemu cilju, ki je mir". Mitchell se je nato včeraj v Ramali sestal še s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, ki zahteva srečanje bližnjevzhodne četverice glede nadaljevanja mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, pogajanja z Izraelom pa pogojuje s prenehanjem gradnje judovskih naselbin na palestinskih ozemljih. Abasu je Mitchell zatrdil, da administracija ameriškega predsednika Baracka Obame ne bo počivala, dokler ne bo oblikovana palestinska država. Kot je še povedal Abasov pomočnik Sajeb Erekat, je Mitchell predstavil ideje, kako bi bilo mogoče vendarle narediti korak naprej, čeprav so možnosti za obnovo neposrednih mirovnih pogajanj trenutno zelo majhne. AFP medtem navaja Abasovega tiskovnega predstavnika Nabila Abuja Ru-dejno, ki je dejal, da je Mitchell na srečanju predstavil nekaj "idej", kako bi bilo dialog med Izraelom in Palestinci vendarle mogoče nadaljevati. Kot je dodal, bodo o teh idejah razpravljali in sprejemali odločitve na zasedanju zunanjih ministrov Arabske lige v sredo v Kairu, saj se tudi Izrael glede njih še ni izrekel. ZDA so prejšnji teden priznale, da jim ni uspelo doseči novega moratorija Izraela na gradnjo judovskih naselbin, s čimer so nakazale, da se neposredna pogajanja najverjetneje ne bodo nadaljevala in da bo potrebno nadaljevati s pogovori "približevanja". Netanjahu je še pred srečanjem z Mitchellom izrazil olajšanje, da so ZDA zmanjšale pritisk na Izrael glede gradnje naselbin na palestinskih območjih, in priznale, da se je potrebno posvetiti "ključnim vsebinskim vprašanjem, ki so v srčiki konflikta med nami in Palestinci". "Ko se bodo te razlike zmanjšale, bomo dosegli neposredna pogajanja, na katerih se bomo pogovarjali o okviru za mir," je dejal Netanjahu. Manj "olajšanja" nad razmerami na Bližnjem vzhodu so v ponedeljek v Bru- slju izrazili zunanji ministri EU; ministri so namreč izrazili razočaranje, da je mirovni proces znova zastal in da ZDA ni uspelo doseči podaljšanja zamrznitve gradenj na zasedenih ozemljih. Vseeno so podprli prizadevanja ZDA, hkrati pa poudarili tudi podporo dvema državama dveh narodov. Večjo vlogo in odločenost EU v bliž-njevzhodnem procesu so sicer nedavno v pismu zahtevali tudi nekdanji evropski voditelji. V pismu, katerega glavna podpisnika sta nekdanji francoski zunanji minister Hubert Vedrine in nekdanji evropski komisar Chris Patten, zahtevajo tudi sankcije proti Izraelu, če ta ne bo ustavil gradnje judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Med podpisniki pisma so tudi nekdanji visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, nekdanji predsednik Evropske komisije in italijanski premier Romano Prodi, nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt in nekdanja latvijska predsednica Vaira Vike-Freiberga. (STA) Ameriški odposlanec Gerge Mitchell in izraelski premier Benjamin Netanjahu ansa wikileaks - Sodišče Assangeu odobrili varščino, a za Julian Assange ansa ostaja v priporu LONDON - Ustanovitelj WikiLeak-sa Julian Assan-ge ostaja v priporu v Londonu, potem ko so švedske oblasti sporočile, da se bodo pritožile na včerajšnjo odločitev londonskega sodnika, ki je odobril varščino za Assangea. Okrožni sodnik v Londonu je odobril varščino v višini 200.000 funtov (okoli 240.000 evrov). Sodišče bo o prizivu Švedske odločalo v 48 urah. Assangea so pred tednom dni aretirali v Veliki Britaniji zaradi suma posilstva na Švedskem. Švedsko tožilstvo je konec novembra za Assangea izdalo mednarodni nalog za prijetje, vendar pa doslej proti njemu še ni izdalo obtožnice. Kot zatrjujejo v Stockholmu, želijo z njim le opraviti pogovor. 39-letni Assange izročitvi Švedski nasprotuje, ker se boji, da bi ga ta izročila ZDA, kjer preiskujejo objavo zaupnih ameriških dokumentov na spletni strani WikiLeaks in so ga zaradi razkritij že označili za državnega sovražnika. (STA) wikileaks - Ameriška depeša Berlusconi v Italiji skuša nadzirati vsebino na internetu MADRID - Italijanski premier Silvio Berlusconi skuša nadzirati vsebino na internetu in plačljivih televizijskih postajah, da bi tako pomagal svojim podjetjem in izvajal vpliv vlade na javno mnenje, kaže ena izmed na WikiLeaksu razkritih ameriških diplomatskih depeš, ki jo je včeraj objavil španski dnevnik El Pais. Ameriški diplomat v Italiji je nazaj v Washington poročal, da Berlusconijeva vlada sprejema novo medijsko zakonodajo, s katero bi se uskladili z direktivo EU, zaostrili zaščito otrok pred neprimerno vsebino, zaščitili avtorske pravice in podobno. Vlada pa je predvidela še, da bi ta zakonodaja hkrati predstavljala tudi "pravno osnovo za ukrepanje proti medijem, za katere bi se izkazalo, da predstavljajo poslovno ali politično konkurenco predstavnikom vlade". Tako bi vlada preganjala ponudnike spletnih storitev v Italiji za objavljanje neustreznih vsebin in za žalitve vlade. To bi veljalo tudi za strežnike, ki bi npr. gostili YouTube. To pa bi pomenilo "smrt interneta v Italiji", je zapisal ameriški diplomat v svoji depeši. Italijansko vlado je motil predvsem Facebook, zlasti skupine sovraštva proti Berlusconiju, kot so bile "skupina za dan brez Berlusconija" ali pa "ubijmo Berlusconija", navaja El Pais. Poleg tega naj bi se Berlusconi po ocenah ameriškega diplomata nagibal tudi v omejevanje video in televizijskih vsebin, ki bi bile dostopne preko interneta. Berlusconijeva medijska družba Mediaset naj bi namreč začela uvajati internetno televizijo, zakonski osnutki pa naj bi favorizirala ravno Mediaset, na drugi strani pa škodovali interesom konkurenčne televizije Sky, je še poročal diplomat. (STA) V Italiji v raciji proti ndrangheti prijeli 53 ljudi RIM - Italijanska policija je včeraj v Kalabriji na jugu Italije dosegla nov uspeh v boju proti mafijski združbi 'ndrangheta. Aretirali so 53 ljudi, ki jih sumijo članstva v vplivni mafijski družini. Med racijo v mestu Reggio Calabria so policisti prijeli 53 ljudi. Med drugim jih sumijo izsiljevanja, oderuštva in trgovanja z mamili. Med racijo so zasegli tudi nepremičnine in zemljišča v vrednosti več milijonov evrov. Prijeti naj bi imeli izjemno močan vpliv na lokalno gospodarstvo in so svojim zaveznikom pogosto priskrbeli pogodbe za delo. Podjetja, ki se s kriminalom niso ukvarjala, so tako težko dobila delo, so poudarili preiskovalci. Včerajšnja racija je bila povezana s policijsko operacijo, v kateri so julija v Kalabriji prijeli 300 mafijcev. Obtoženi so bili organiziranega kriminala, pranja denarja in podkupovanja. Med prijetimi je bil tedaj tudi vodja 'ndranghete, 80-letni Domenico Oppisano, in mafijski šef v Lombardiji Pino Neri. Ruska prodaja orožja bo letos dosegla 10 milijard dolarjev MOSKVA - Rusija bo letos dosegla nov rekord v prodaji orožja, je povedal namestnik ruskega premiera Sergej Ivanov, ki je odgovoren za vojaško industrijo. Vrednost izvoza orožja bo namreč znašala kar 10 milijard ameriških dolarjev. Rusija bo tako že enajsto leto zapored zabeležila rast v prodaji orožja. V lanskem letu je Rusija s prodajo orožja zaslužila 8,5 milijarde dolarjev. Več orožja od Rusije prodajo le še ZDA. Rusija je v preteklosti največ orožja prodala Kitajski, sedaj pa vse bolj narašča povpraševanje s strani drugih držav, med njimi Venezuele in Alžirije. Po besedah Ivanova ima Rusija že nova naročila v vrednosti, ki presega 45 milijard dolarjev. Ministri EU za dodelitev statusa kandidatke Črni gori BRUSELJ - Ministri Evropske unije so včeraj v Bruslju prižgali zeleno luč, da se Črni gori dodeli status kandidatke za članstvo v uniji, je povedal belgijski zunanji minister Steven Va-nackere. Formalno odločitev za dodelitev statusa kandidatke Črni gori bodo sicer sprejeli voditelji držav članic Evropske unije na zasedanju ta konec tedna v Bruslju. Odločitev bo sprejeta na podlagi priporočila Evropske komisije, ki je v novembrskem poročilu o napredku države na poti v unijo ocenila, da je ta na to pripravljena. (STA) zda - V 69. letu starosti med operacijo počene aorte Preminil Richard Holbrooke, eden najbolj znanih ameriških diplomatov in tvorec daytonskega sporazuma WASHINGTON - V ponedeljek je v 69. letu starosti umrl eden najučinkovitejših ameriških diplomatov Richard Holbrooke, ki je bil med drugim tvorec daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH. Holbrooka so v petek sprejeli v bolnišnico in operirali zaradi počene aorte. Njegovo smrt so z obžalovanjem sprejeli v ZDA in svetu. 'Amerika je nocoj izgubila enega najbolj gorečih zagovornikov in najbolj predanih uradnikov,' je po novici o smrti Holbrooka, ki je bil nazadnje posebni predstavnik ameriškega predsednika Baracka Obame za Afganistan in Pakistan, sporočila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Predsednik ZDA Barack Obama je sporočil, da sta s prvo damo Michelle zelo žalostna zaradi smrti "pravega velikana ameriške zunanje politike". Obama je med drugim izrazil hvaležnost, da je Holbrooke sprejel delo posebnega predstavnika za Afganistan in Pakistan. Z žalostjo so novico o Holbrookovi smrti sprejeli tudi v svetu. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je njegovo smrt označil kot "izgubo za ameriški narod". Pakistan- Richard Holbrooke ansa ski predsednik Asif Ali Zardari pa je poudaril, da "je Pakistan izgubil prijatelja". Na Holbrookovo smrt so se odzvali številni balkanski voditelji. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je izrazil spoštovanje dosežkom pokojnega diplomata v balkanskih državah, njegovo smrt pa je označil za "tragično in prezgodnjo". Kosovski premier Hashim Thaci je Holbrooka medtem označil za "prijatelja ljudi Kosova", ZDA pa izrekel soža-lje. "Žalost in obžalovanje" ob smrti veterana ameriške diplomacije je izrazil celo haa-ški obtoženec, medvojni vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič. Kot je povedal njegov odvetnik Peter Robinson, je Karadžič upal, da bo Holbrooka lahko pozval k pričanju na njegovem sojenju na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Holbrooke je v svetu najbolj znan kot tvorec daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH. Ta sporazum so 21. novembra 1995 v Day-tonu v ZDA parafirali predsedniki ZRJ Slobodan Miloševič, Hrvaške Franjo Tudman in BiH Alija Izetbegovič. Sedaj že vsi pokojni predsedniki so nato sporazum podpisali prav pred 15 leti - 14. decembra 1995 v Parizu. Holbrooke je dogajanje v zvezi s tem sporazumom opisal v knjigi z naslovom Končati vojno. Sicer pa je imel dolgo bogato diplomatsko kariero, med katero je služil pod vsemi demokratskimi predsedniki ZDA od Johna F. Kennedyja do Obame. Rodil se je leta 1941 v New Yorku, po končani univerzi Brown leta 1962 pa se je zaposlil v State Departmentu, kjer se je prvih šest let ukvarjal z Vietnamom, nato pa tudi v Beli hiši kot član posebne skupine svetovalcev ameriškemu predsedniku Lyndonu Johnso-nu. Leta 1968 je bil tudi član delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu. Po zmagi republikanca Richarda Nixo-na je Holbrooke zapustil ameriško administracijo. Med predsedniško kampanjo je svetoval demokratu Jimmyju Carterju in se vrnil v vlado kot najmlajši pomočnik državnega sekretarja za Vzhodno Azijo in Tihi ocean. Po zmagi republikanca Ronalda Rea-gana je Holbrooke ponovno odšel v zasebni sektor. Predsednik Bill Clinton ga je uvodoma poslal za veleposlanika v Nemčijo (1993 - 1994), nakar je postal pomočnik državnega sekretarja za Evropo in Kanado. Na tem položaju si je med drugim prizadeval za širitev zveze Nato, leta 1995 pa mu je uspelo balkanske voditelje prepričati v podpis mirovnega sporazuma za BiH. Ko je položaj državne sekretarke leta 1996 dobila Madeleine Albright, je Holbrooke na kratko spet zapustil administracijo, leta 1997 je bil posebni odposlanec ameriškega predsednika za Ciper, naslednje leto pa se je vrnil na Balkan in leta 1998 s srbskim voditeljem Slobodanom Miloševičem dosegel dogovor o miru na Kosovu. Ko ga je Miloše-vič prekršil, mu je Holbrooke leta 1999 dal zadnji ultimat, naj neha z nasiljem, preden se je začela zračna operacija zveze Nato. Leta 1999 je Holbrooke postal veleposlanik ZDA pri ZN in takrat mu je uspelo rešiti problem zaostalih dolgov ZDA do svetovne organizacije z dogovorom o zmanjšanju ameriškega proračunskega deleža, ki ga je dosegel z republikanci v senatu. V ZN si je zelo prizadeval za končanje vojn v Afriki, pripravil pa je tudi prvo sejo Varnostnega sveta ZN na temo aidsa. Ko je leta 2000 na volitvah zmagal republikanec George Bush, se je Holbrooke znova preselil v zasebni sektor. Holbrooke je bil večkrat v igri za položaj državnega sekretarja, ki se mu je vselej izmuznil. Najprej leta 1996, potem leta 2004, ko je svetoval predsedniški kampanji demokrata Johna Kerryja in potem tudi leta 2008, ko je svetoval kampanji Hillary Clinton. Na predsedniških volitvah je zmagal Obama, ki je na položaj državne sekretarke imenoval Clintonovo, Holbrooka pa je imenoval za posebnega odposlanca za Afganistan in Pakistan. (STA) / GOSPODARSTVO Sreda, 15. decembra 2010 5 podjetništvo - Predlog Igorja Simčiča v pogovoru za STA Na prihodnji Barcolani srečanje predsednikov držav Južnega toka Za načrt je že pridobil Gazprom in slovensko vlado - Slovenija mora vlagati v znanje Slovenska tiskovna agencija (STA) je v svoji rubriki Krizno ogledalo objavila zelo zanimiv intervju s podjetnikom Igorjem Simčičem. Ker je pogovor zelo dolg, ga žal nismo mogli povzeti v celoti, ampak smo izbrali le za nas najbolj zanimive dele. Igor Simčič je podjetnik in jadralec, njegov projekt Esimit Europa pa temelji na zamisli, da jadrnica ni le tekmovalno sredstvo, ampak je lahko tudi simbol celine in orodje za povezovanje držav. Leta 1995 se mu je tako porodila ideja, da bi z jadralskim projektom simbolično zbrisal meje Evrope. S pomočjo in podporo županov Nove Gorice, kjer je živel, in Gorice, kjer je delal, je začel z mednarodnim projektom Esi-mit Gorizia & Nova Gorica. Jadrnica Esimit je že takrat simbolizirala obmejno prijateljstvo in začela pridobivati vse bolj evropski predznak. Na podlagi dobrih rezultatov na pomembnih evropskih jadralskih regatah in s pomočjo takratnega predsednika Furlanije-Julij-ske krajine Roberta Antonioneja in slovenskega ministra za zunanje zadeve Borisa Frleca se je projekt razširil na Esimit Slovenia & Friuli Venezia Giulia. Leta 2002 je projekt dobil še pokroviteljstvo predsednika Evropskega parlamenta Pata Coxa, leta 2006 pa predsednika Evropske komisije Emanuela Barrosa. Ko je Simčič kupil novo jadrnico, ji je nadel ime Esimit Europa. Posadka se od leta 2004 regat udeležuje pod zastavo EU. Lani je krst doživela jadrnica Esimit Europa 2, ki velja za eno najhitrejših na svetu, njen glavni sponzor pa je ruski plinski koncern Gazprom, katerega načrtovani plinovod Južni tok naj bi tekel tudi čez Slovenijo. Sočasno so sprožili še energetsko-okoljski projekt European Energy. Ime Esimit sicer izhaja iz Simčičeve podjetniške poti. Leta 1978 je namreč ustanovil podjetje Esimit, ki se je ukvarjalo z distribucijo kemičnih snovi. Po 13 letih vodenja je družbo prodal angleški korpora-ciji Warwick, v njej pa je vse do letos opravljal direktorsko funkcijo. Izhaja sicer iz družine z vinarsko tradicijo, znane po pe-ninah Medot. Kaj je botrovalo nastanku projekta Esimit Europa? Delal sem v stari Gorici, živel v Novi Gorici, zato sem kar nekajkrat na dan prehajal mejo in videl, za kakšen absurd gre pri vsem tem. Zato sem pomislil, da moramo obe Gorici znova povezati, saj potrebujeta druga drugo za boljšo prihodnost. Tako sem šel do obeh županov, jima povedal, da sem kupil hitro tekmovalno jadrnico, in predlagal, da bi na njena boka dali imeni obeh mest in ju povezali z evropskimi zvezdicami. Kako ste v to zgodbo uspeli kot sponzorja vključiti ruski koncern Gazprom? Projekt se je z Goriškega razširil v Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, dobil je podporo Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Ko sem s svojim projektom na svoji jadrnici v Piranskem zalivu se-zanil gosta, prvega moža Gazproma Alek-seja Millerja, je ta dejal, da so bili Rusi vedno Evropejci in da bi radi odpravili grenak prizvok, ki ga ima Rusija v Evropi. S svojim simbolom na edini uradni evropski jadrnici, Gazprom izboljšuje imidž, pa ne samo svoj, ampak na splošno cele Rusije. To je verjetno posredno dobro tudi za slovensko gospodarstvo ... Absolutno. V gospodarstvu posli tečejo, če je zaupanje. Mi smo dokazali, da smo kot Slovenci sposobni narediti nekaj vrhunskega, nekaj, kar zagotovo ni samo stvar količine denarja, ampak sposobnosti organizacije. Projekt Esimit Europa ste nadgradili še s projektom European Energy. S kakšnim namenom? Esimit Europa 2 je res tudi ambasador vseevropskega spletnega gibanja European Energy, katerega cilj je s pomočjo posebnega spletnega orodja ozaveščati ljudi o tem, kako lahko prispevamo k ohranjanju okolja, in jih spodbujati k dejanjem, s katerimi tudi sami pomagajo pri varovanju okolja. Mislim, da je prihodnost Evro- pe v tem, da se najprej čutimo Evropejce, šele nato Slovence, Italijane, Francoze itn. Tako bomo namreč prevzeli nase tudi odgovornost Evrope - da ne bomo mislili v stilu »samo da je pri nas vse v redu«. Če nam je v Sloveniji super, a drugje ni, nam tudi v Sloveniji ne bo dolgo super. Moramo povečati evropsko zavest, podobno kot je ZDA uspelo vzpostaviti ameriško zavest. Kakšne so po vaših izkušnjah razlike med slovenskim, italijanskim in ruskim gospodarstvom? Razlike so ogromne. Italijansko gospodarstvo, ki je zelo tradicionalno, sloni predvsem na majhnih, v glavnem družinskih podjetjih, ki danes rešujejo italijansko gospodarstvo. V teh podjetjih je vse kar se da racionalno izpeljano, s čim manj stroški in veliko produktivnostjo, ker ljudje ne delajo toliko, kolikor piše, ampak toliko, kolikor je potrebno. Rusija je po drugi strani gospodarstvo neprecenljivih dimenzij in priložnosti. Evropa je že precej nasičena, Rusija še ni. Zato je dobro sodelovanje med Rusijo in Evropo fantastična priložnost za obe strani. Ali imamo Slovenci dovolj znanja, izkušenj, poguma, da bi lahko izkoristili te priložnosti? Mislim, da Slovenija vsekakor ima veliko znanja, včasih smo malce premalo drzni, v tej povezavi pa zagotovo imamo fantastično izhodišče. Slovenija je namreč lahko most za približanje Evropejcev Rusom in obratno. Glede na to, da smo pri Rusih dobro zapisani, imamo vse potrebno za opravljanje take funkcije. To pomeni, da ni potrebno proizvajati, ni potrebno širiti, potrebni so znanje, tehnologija in povezave oziroma organizacija - kako spraviti skupaj neko italijansko multinacionalno firmo, ki proizvaja določene proizvode, z ruskim tržiščem. To je naše delo - možgani, znanje. To je tisto, kar mora Slovenija prispevati v ta mozaik. Kakšne načrte imate za 2011? V jadralskem delu imamo namen utrditi naš položaj na regatnem polju. V go-spodarsko-političnem delu pa se dogovarjamo, da bi srečanje predsednikov vlad držav, prek katerih naj bi potekal plinovod Južni tok, organizirali ob robu Barcolane, ki je verjetno ena redkih regat, na kateri se lahko to združi. To pa predvsem zato, ker je kratka, ker ni utrudljiva, je dobro organizirana in ima edinstveno zaledje. Kolikšna je verjetnost, da bo do srečanja dejansko prišlo? Velika. V Gazpromu so zelo zainteresirani, tudi stališče naše vlade je pozitivno, saj bi to Sloveniji prineslo krasno priložnost. Igor Simčič je na letošnji Barcolani takole poziral za naš dnevnik arhiv Po kakovosti razvoja je dežela FJK peta v državi TRST - Tridentinska-Južna Tirolska je dežela, kjer gresta razvoj in blagostanje najbolj vzporedno z vzdržnostjo in pravičnostjo, medtem ko je zadnja na lestvici 20 italijanskih dežel Kampanija. Lestvica je bila izdelana na osnovi kazalnika Quars, ki meri 41 spremenljivk, razdeljenih v sedem skupin: okolje, gospodarstvo in delo, državljanske pravice, enake možnosti, izobraževanje in kultura, zdravje in sodelovanje. Na lestvici, ki je tako kot država razdeljena na zgornji severni del in spodnji južni del, so se najbolje uvrstile majhne dežele. Tridentinski-Južni Tirolski sledi na drugem mestu Emi-lija-Romagna, tretja je Toskana, četrta Dolina Aoste in peta Furlanija-Julij-ska krajina. Illycaffe bo tudi letos zabeležil rast dobička TRST - Kljub podražitvi surovin bo tržaško podjetje Illycaffe tudi letos povečalo dobiček, je včeraj potrdil pooblaščeni upravitelj družbe Andrea Illy. »Ker je naš proizvod visoke kakovosti, ima ta večji delež kot surovina,« je pojasnil Illy, za katerega bi morala imeti podražitev surove kave (zaradi poletne špekulacije) razmeroma omejen učinek na porabo končnega izdelka. Za prihodnje leto pa v podjetju pričakujejo nadaljnjo rast. Lansko leto je Il-lycaffe končal s 5,2 milijona evrov čistega dobička. V Porto Nogaru bodo letos pretovorili 1,2 milijona ton TRST - Poveljstvo pristanišča Porto Nogaro v videmski pokrajini je napovedalo, da bodo letos tam pretovorili 1,2 milijona ton blaga. Podatek je znatno boljši od lanskega, pričakovanja za prihodnje leto pa so še bolj optimistična. V Porto Nogaru, ki leži v ustju reke Corno, ob kanalu Aussa Corno, natovarjajo predvsem železo, les in panele, iztovarjajo pa kovinske polizdelke, premog, sol in umetna gnojila. Porto Nogaro, ki je edino komercialno pristanišče v videmski pokrajini, pretovarja blago, ki prihaja iz črnomorskih pristanišč in je namenjeno v severno Afriko in na Srednji vzhod. davki - Srečanje lastnikov na pobudo Združenja za zaščito Opčin Kako rešiti zaplet s terjatvami neplačanega davka ICI na zemljišča OPČINE - Problem plačila občinskega davka na nepremičnine ICI za zemljišča, ki so pretežno na Krasu, je bil predmet predsinočnje razgrete razprave v dvorani ZKB na Opčinah (na posnetku Kroma). Srečanje je priredilo Združenje za zaščito Opčin, ki je nanj povabilo strokovnjake, arhitekte, odvetnike, komercialiste itn., udeležil pa se ga je tudi predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. Lastniki zemljišč, za katera je po odločitvi tržaške občinske uprave kar naenkrat treba plačati ICI, in to tudi za nazaj, so se znašli v hudi stiski, saj zneski dosegajo več tisoč evrov. Občina zahteva plačilo davka od lastnikov zazidljivih parcel, ki jih je ocenila neustrezno visoko, tako da je davek daleč previsok, zato bo potrebna nova cenitev. Občina zahteva plačilo tudi od lastnikov stanovanjskih pritiklin, kot so dvorišče, vrt ali park, za katere do površine 5000 kvadratnih metrov doslej ni bilo treba plačevati davka na nepremičnine. V sosednji zgoniški občini lastniki npr. tega davka ne plačujejo. Tretji primer so sta- ■ EVRO 1,3435 $ +1,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. decembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 14.12. 13.12. ameriški dolar japonski jen 1,3435 111,63 1,3267 111,55 ruski rubel 41,2450 40,9723 59,9120 danska krona 7,4536 7,4545 0,84375 švedska krona 9,1284 9,1464 7,9265 češka krona 25,162 25,168 1,2987 estonska krona 15,6466 15,6466 278,34 poljski zlot 3,9900 1,3531 4,0156 1,3359 avstralski dolar 1,3433 1,9558 1,3390 romunski lev 4,2915 3,4528 4,2925 3,4528 latvijski lats 0,7097 2,2802 0,7095 2,2648 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,4040 7,4175 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 14. decembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,26031 0,30156 0,45719 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,14167 0,17000 0,24000 - EURIBOR (EUR) 0,822 1,028 1,257 - ZLATO (999,99 %%) za kg 33.511,94 € +43,20 novanjske pritikline, ki po novi urbanistični varianti št. 118 niso več zazidljive in so torej avtomatično oproščene davka ICI. Kot je v pogovoru za Radio Trst A povedal predsednik vzhodnokraškega ra- jonskega sveta Marko Milkovič, se bo treba odločiti, kako naj lastniki zaščitijo svoje interese. Možne so tri poti: zasebna pritožba, skupinska pritožba (t.i. class action) ali dogovor z občinsko upravo, je povedal. TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 14. decembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,30 INITEDIII IDr»DA 1 QA +0,76 +1 30 KRKA 1 1 IKA KOPER 63,83 16 70 +0,20 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 152,05 +0,00 -0,72 -0 97 TELEKOM SLOVENIJE 245,50 86,90 +2,72 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 50,00 AERODROM LJUBLJANA 18,20 DELO PRODAJA 26,00 rrm Q?nn +2,04 +0,55 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRARENZ 19,65 +0,00 -1618 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MIINOTEST 4,61 10,00 +0,00 MLINO IESI KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA POZAVAROVALNICA SAVA 14,90 811 +2,76 PROBANKA CA! i |C Ml IR! IANA 24,50 -- SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 395,00 95,00 175 00 -1,04 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 92,00 17,20 +0,00 +0,58 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 14. decembra 2010 +°,35 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,046 90,96 15 35 +0,67 +0,53 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,505 +0,00 -0,43 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,899 2,83 +0,06 -0,79 EDISON ENEL ENI 0,87 3,817 1656 +1,10 +0,26 +1 41 FIAT FINMECCANICA 14,5 -0,82 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,49 15,22 +0,35 +0,79 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,21 +0,68 -1 00 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 9,425 21,85 4 637 -0,09 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,96 1 98 +3,29 -0,29 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,17 12 75 -0,50 -0,40 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 34,46 -0,31 +0,79 +0 13 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,745 7,655 -0,39 TENARIS TERNA 0,988 17,54 317 +1,13 -1,24 +1 36 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,08 +3,90 UNICREDIT 7,07 1,7 -0,07 -0,47 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 88,16 $ -0,14 IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. decembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 825,50 +0,02 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.893,67 +1 30 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 958,79 1.644,66 +2,95 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 658,03 270,15 1.411,15 -0,51 +0,40 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.249,34 -0,55 -0,15 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.428,56 2.207,45 +0,16 -0,36 S&P 500, New York 1.240,46 +0,00 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.265,31 7.027,40 5.891,21 +0,70 -0,03 +0,52 CAC 40, Pariz 3.902,87 +0,27 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.829,00 1.188,5 2.781,77 -0,31 -0,80 Nikkei, Tokio 10.316,77 +0,22 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.176,91 2.927,08 -0,17 +0,14 Sensex, Mubaj 19.799,19 +0,55 6 Sreda, 15. decembra 2010 ALPE-JADRAN / deželni svet fjk - Finančni zakon 2011 Zelo malo deželnega denarja za potrebe slovenske manjšine Gabrovec za financiranje Sklada za Slovence - Kocijančič: Vse manjšine v C ligi TRST - Deželni svet je včeraj začel obravnavo finančnega zakona in deželnega proračuna za leto 2011, ki bosta odobrena jutri ali najkasneje v petek. Svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je očital deželni vladi, da je zanemarila slovensko narodno skupnost, Igor Kocijančič pa je dejal, da so se vse tri jezikovne skupnosti (slovenska, furlanska in nemška) žal znašle v C ligi. Predstavnik Mavrične levice je tako odgovoril kolegu z desnice Robertu Novelliju, po katerem italijanska država in Dežela dejansko privilegirata Slovence. To ni res, kot dokazuje dejstvo, da je deželna uprava (v njej sedijo Novellijevi somišljeniki) v proračunu 2011 še dodatno oklestila prispevke vsem trem jezikovnih skupnostim. Vsi, vključno z desnico, bi se morali truditi, da bi bile manjšine v A ligi, namesto tega pa so se znašle na dnu C lige, pravi Kocijančič. Na Novellija se je obrnil tudi Ga-brovec, ki je opozoril da je deželni sklad za Slovence tudi tokrat ostal brez denarja. Zato je predložil popravek za ponovno »oživitev« sklada s postavko 100.000 evrov . To bi pomenilo edini primer svežega deželnega denarja za Slovence, ostalo so le prerazporeditve dotacij iz rimskega finančnega zakona za našo deželo. Glede tega gre v splošno poglavje dodati 2.300.000 evrov, s katerimi je senat potrdil urav-novešenje začetno skoraj razpolovlje-nih prispevkov za manjšino. Prav tako je s popravkom Ga-brovec predlagal uravnovešenje direktne dotacije krovnima organizacijama SKGZ in SSO v meri, ki je bila za leto 2010 dokončno definirana z rebalansom. Novellija je svetnik SSk tudi spomnil, da je za finančne dotacije zakona iz zakona 482 neposredno pristojen Rim, kjer vlada njemu prijazna politična večina, ki iz leta v leto zmanjšuje prispevke narodnim in jezikovnim manjšinam. Gabrovec je opozoril, da za razliko od lanskega finančnega zakona letos ne beležimo proračunskega poglavja za financiranje izvajanja t.i protokola o Proseccu oz. Prosekarju. Lani je bilo v tem smislu namenjenih pol milijona evrov za obnavljanja terasastih vinogradov na tržaški obali. Letos niti tega ni, tako da je predlagal popravek v višini milijona evrov, ki ga prepušča dobri volji in resnosti politične večine, ki je na tem področju marsikaj obljubila. O čem se pogovarjata deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič? slovenija - V Rimu iz rok veleposlanika Iztoka Mirošiča Admiral Paolo La Rosa prejel priznanje obrambnega ministrstva RIM - Slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič je 6. decembra letos v Rimu podelil medaljo ministrstva RS za obrambo admiralu Paolu La Rosi, in sicer za mednarodno sodelovanje I. stopnje. Od začetka njegovega mandata po njegovi zaslugi vsako parno leto v Benetkah poteka regionalni simpozij pomorskih sil, katerega se običajno udeležuje več kot 40 najvišjih predstavnikov mornariških sil iz sredozemskih in črno-morskih držav ter najvišji predstavniki nacionalnih in mednarodnih organizacij, ki so tesno povezane z zagotavljanjem varnosti pomorskega prometa. Admiral La Rosa je v času svojega mandata vedno opozarjal na pomen temeljne vloge mornaric in njihovega aktivnega prispevanja h krepitvi poglobljenega regionalnega in globalnega sodelovanja pri zagotavljanju povečane varnosti pomorskega prometa. Je pobudnik izjemno uspešnega projekta Virtualnega pomorskega prometnega centra, katerega ena izmed prvih podpisnic je tudi Slovenija, kjer kot pomorska država tudi sodeluje. Veleposlanik Mirošič predaja medaljo admiralu Paolu La Rosi Projekt se je še razširil z operativnim dogovorom o ustanovitvi nadregionalne pomorske mreže za izmenjavo globalnih pomorskih informacij, kar bo Sloveniji omogočalo, da prispeva k učinkovitejše- mu zagotavljanju varnosti plovbe in pomorskega prometa. Admiral La Rosa se je upokojil, vendar je še vedno aktiven kot vojaški svetovalec sedanjega italijanskega ministra za obrambo. Paolo Ciani zapustil Ljudstvo svobode TRST - Deželni svetnik Paolo Ciani je včeraj uradno zapustil Ljudstvo svobode in napovedal vstop v stranki FLI Gianfranca Fi-nija. Ciani, ki je doma iz Pordeno-na, je očital svoji bivši stranki, da ne spoštuje osnovnih načel demokracije in svobodnega izražanja. Pred nekaj dnevi je z istimi motivacijami Berlusconijevo stranko zapustil evropski poslanec Giovanni Collino. V FLI pa ne bo pristopil deželni svetnik iz Čedada Roberto Novelli, ki je menda razmišljal o tem koraku, potem pa si je očitno premislil. Slovenija dobila pokojninsko reformo LJUBLJANA - Slovenski državni zbor je s pomočjo opozicijske SLS sprejel pokojninsko reformo, ki naj bi začela veljati s 1. januarjem 2011. Delodajalci jo ocenjujejo kot nujno potrebno, sindikati pa že napovedujejo predlog za veto in zbiranje podpisov za referendum. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim naj bi podaljšali dejansko upoko-jitveno starost in hkrati postopno tudi delovno aktivnost, so sprejeli z 49 glasovi za in 35 glasovi proti. V koalicijski stranki DeSUS so bili proti, pač pa so za reformo glasovali v opozicijski SLS. Izid glasovanja je za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika malo presenečenje. Kot je dejal v izjavi za medije po izglasovanju reforme, so bili občasno v dvomih, ali bo podpora dovolj velika. A se je po njegovih besedah izkazalo, da so prevladali razum, preudarnost in skrb za socialno državo, tako da so nekateri pozabili na trenutne politične delitve. Katarina Kresal zavrača kritike SDS LJUBLJANA - V času, ko ljudje nujno potrebujejo vsaj nekaj optimizma in pozitivnih prizadevanj, v SDS ne znajo misliti drugače, kot da umetno ustvarjajo delitev na dobre in slabe, na poštene in nepoštene, je o kritični izjavi predsednika SDS Janeza Janše glede kandidata za generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja poudarila predsednica LDS Katarina Kresal. Janša je na včerajšnji novinarski konferenci izpostavil, da je kandidat za generalnega državnega tožilca Zvon-ko Fišer dokazljivo in dokazano sodeloval v sodnih zadevah, na podlagi katerih je prihajalo do kršenja človekovih pravic. (STA) celovec - Predstavili 17. izdajo koroškega alamanaha za politiko Porazna slika gospodarske politike koroške deželne vlade Velika večina ljudi naklonjena postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel Z leve Peter Filzmaier, Karl Anderwald in Karl Hren CELOVEC - Koroška izdajateljska trojka Karl Anderwald, Peter Filzmaier in Karel Hren (koroški Slovenec) je začetek tega tedna v Celovcu predstavila že 17. Koroški almanah za politiko, katerega težišča so v letu 2010 gospodarstvo oz. gospodarska politika na Koroškem ter družbene in razvojne perspektive dežele do leta 2020. Pri tem še posebej izstopa za deželno politiko nadvse porazen rezultat ankete o njeni gospodarski politiki, v zborniku pa je tudi poglavje o narodnostnih vprašanjih, ki ga je obdelal Karl Hren. Slednje med drugim vsebuje oceno aktualnih sprememb in razvoja znotraj osrednjih manjšinskih organizacij ter razmišljanja o novih modelih pri reševanju topografskega vprašanja oz. vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. S tem v zvezi so vsi trije avtorji na tiskovni konferenci dokaj močno podvomili v možnost, da bo ta »neskončna zgodba« rešena že v letu 2011. To, čeprav je velika večina prebivalstva naklonjeno rešitvi -toda ne, ker je za dvojezične table, ampak ker je sita razprav o tem vprašanju ... (Filzmaier). V zvezi z gospodarstvom in razvojem gospodarstva na Koroškem je politolog Filzmaier predstavil anketo, ki deželni politiki, deželni vladi, vsakemu posameznemu članu deželne vlade in tudi vsem koroškim strankam izstavlja katastrofalno spričevalo. »Anketa med skoraj 2200 anketiranimi (600 podjetnikov, 1600 delojemalcev) je po- kazala, da je politika dežele na področju gospodarstva ne samo podpovprečna, temveč kratkomalo pretresljiva,« je dejal Filzmaier in dodal, da je 80 odstotkov (!) menilo, da ni premaknila skoraj nič ali sploh nič. Skoraj tri četrtine podjetnikov in skoraj dve tretjini prebivalstva pa tudi meni, da je koroška gospodarska politika slabša kot v drugih avstrijskih zveznih deželah, dobra tretjina pa je prepričana, da se gospodarstvo sploh ni več razvijalo naprej. Tudi glede trga dela so rezultati ankete porazni za politične stranke na Koroškem. Večina anketiranih je ocenila položaj na delovnem trgu slabše kot v ostali Avstriji, pri vprašanju po receptih za izhod iz gospodarske krize pa niti pet (!) odstotkov anketirancev ni zaupalo političnim strankam, da bi kaj premaknile na boljše. Enake porazne rezultate je dalo tudi vpraševanje glede učinkovitosti deželne vlade, posameznih članov deželne vlade in tudi političnih strank na tem področju. Znatno bolje sta se pri tem odrezali Gospodarska zbornica za Koroško kot interesni zastopnik podjetnikov ter Delavska zbornica kot zastopnica interesov delojemalcev. »Vse kaže, da je strategija koroške deželne politike, da se je poslovila od svoje prvotne naloge, namreč biti pobudnik za gospodarski razvoj v deželi,» je na tiskovni konferenci v Celovcu še dodal po vsej Avstriji znan in priznan politolog Filzmaier. Ivan Lukan il 7 Sreda, 15. decembra 2010 ŠPORT / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu posvet - V priredbi dolinske občine in deželne federacije AICCRE med upravitelji skupne lastnine Deželnega zakona ni, kar povzroča težave med občinami in vaškimi srenjami - Pozornost Evropske unije Ohranitev in ovrednotenje manjših lokalnih skupnosti, ki skrbijo za skupno lastnino, sta bili glavni temi posveta v prostorih boljunskega gledališča Prešeren v Boljuncu. Srečanja v priredbi dolinske občine in deželne federacije združenja občinskih svetov, pokrajin in dežel - AICCRE so se tako udeležili predvsem predstavniki vaških srenj in jusarskih organizaciji. Priložnost posveta pa sovpada z vedno večjim zanimanjem evropskega prava pri urejanju pravic in dolžnosti manjših združenj, ki se neposredno ukvarjajo s teritorijem. V primeru naše ožje stvarnosti je to vaška srenja, ki v nekaterih primerih nima urejenega pravnega statusa v odnosu do občinskih uprav. Po besedah deželnega tajnika AICCRE Ludovica Nevia Puntina je dokončna ureditev tovrstnih odnosov ključnega pomena. Izhajal je iz strategije Evropske skupnosti, ki tematiki posveča precej pozornosti, saj so ravno manjše skupnosti v zadnjem obdobju postale poglavitni dejavniki udejanjanja evropskih teritorialnih politik. Tako kot Puntin je željo po čimprejšnji ureditvi odnosov preko deželnega zakona izrazila tudi županja Fulvia Premolin, ki je hkrati izrazila nezadovoljstvo glede sedanjega stališča. Dolinska občina se že dalj časa sooča s težavo upravljanja srenjskega premoženja tako v Boljuncu kot v Dolini, županja pa si želi večjega sodelovanja in koordinacije z vaškimi srenjami. V ta namen je že napovedala, da bo 27. decembra sklicala srečanje, na katerem bo govor o nerešenih vprašanjih, ki zadevajo skupno lastnino. Na posvetu je poleg županje in deželnega tajnika Puntina posegel tudi član AICCRE Angelo Viscovich, prebrali pa so tudi poročilo odsotne videmske profesorice zemljepisa Nadie Carestiato. Oba poznavalca tematike sta izpostavila zgodovinski pomen vaških združenj, ki so v naši deželi precej dejavne, primanjkujejo pa jim osnovna pravila, zakonska ureditev pa bi pozitivno vplivala na njihov razvoj in posledično ovrednotila celotno skupno lastnino v naši deželi. (mar) V boljunskem gledališču Franceta Prešerna je sinočnji posvet uvedel deželni tajnik AICCRE Lodovico Nevio Puntin kroma spomin - Počastili so jo v občinskem svetu Odšla je Jole Burlo Bila je ustanoviteljica sindikata stanovanjskih upravičencev Sunia -18 let v občinskem svetu Konec preteklega tedna je prenehalo biti plemenito srce Jole Burlo, ene od najbolj markantnih tržaških ženskih osebnosti povojnega obdobja. Na začetku ponedeljkove seje tržaškega občinskega sveta se je je z občutenimi besedami spomnil predsednik mestne skupščine Sergio Pacor, saj je bila Jole Burlo za štiri mandate izvoljena v občinski svet, kjer je v vrstah Komunistične partije Italije prebila vsega 18 let (od 1966 do 1978 in od 1982 do 1988). Jole Burlo je bila energična, vulkanska ženska, ki je zastavila svojo življenjsko energijo v bran žensk in še posebej emargi-nirancev. Z možem, zgodovinskim tržaškim sindikalnim voditeljem CGIL Pinom, se je zavzela za pravice brezpravnih, še posebej za njihovo pravico do stanovanja. Bila je ustanoviteljica in več desetletij duša prvega sindikata stanovanjskih upravičencev Su-nia pri sindikatu CGIL. Na stotine tržaških družin se ima prav njej, njeni prizadevnosti in borbenosti zahvaliti, da so dobile streho nad glavo. Prav tako je bilo pomembno njeno delo ob uzakonitvi tako imenovanih pravičnih stanarin. »Na tem področju je opravila pionirsko delo, bila je učinkovita, vedno do pičice dokumentirana. Bila je zavzeta, včasih trda, a velikega srca in humanosti,« je poudaril predsednik mestne skupščine Pacor. Zadnja leta je bila prisiljena na voziček, kljub temu je bolezen prenašala z nasmehom, kot kaže fotografija s tržaško pesnico Marino Moretti (na levi) , ki ji je pred leti posvetila biografijo. Občinski svet se je poklonil spominu Jole Burlo z minuto tišine. M.K. APrimorski ~ dnevnik V Prosvetnem domu debata o medgeneracijskem dialogu Danes ob 17.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje o medgeneracijskem dialogu in solidarnosti. Naslov srečanja, ki ga prirejata sindikat upokojencev SPI-CGIL za kraško območje in projekt Mladi CGIL v sodelovanju s Skd Tabor, je »Delo, pravice, solidarnost, socialna neprilagojenost. Kakšno medgeneracijsko soočanje?«. V debato bodo posegli ugledni gostje, in sicer pisatelj Pino Roveredo, koordinatorka skupnosti San Martino al Campo Miriam Kornfeind, raziskovalka na Slovenskem raziskovalnem inštitutu Zai-ra Vidali, odgovorni za projekt Mladi CGIL Alessandro Carrieri in tajnica sindikata upokojencev SPI-CGIL iz Trsta Giovanna Del Giudice. Posvet o tujerodnih invazivnih rastlinah Jutri ob 18. uri bo v sprejemnem centru Naravnega rezervata doline Glinščice posvet o tujerodnih invazivnih rastlinah, ki ga bo vodil Livio Poldini, častni profesor Univerze v Trstu. Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila leto 2010 za Mednarodno leto biodiver-zitete. S tem v zvezi je Dežela Furlanija-Julijska krajina dodelila Občini Dolina prispevek za uresničitev informativnega in učnega načrta o tujerodnih inva-zivnih rastlinah, projekt pa predvideva organizacijo posvetov in sestavo informativne zgibanke. Invazivne vrste predstavljajo 18 odstotkov krajevnega rastlinstva. Številne vrste povzročajo škodo kmetom in človekovemu zdravju, posledica so sprememb v okolju ter preskromne pozornosti uprav in prebivalcev. Posvet je namenjen kmetom in vsem občanom. Boniciolli, Pedicchiova in Peroni komendniki Tržaški prefekt Alessandro Giacchetti je krajevnim zaslužnim občanom včeraj slovesno podelil razne častne nazive. Za komendnike so bili imenovani predsednik Pristaniške oblasti Claudio Bo-niciolli, nekdanja predsednica konzorcija znanstvenega parka Maria Cristina Pe-dicchio in rektor Univerze v Trstu Francesco Peroni. Med osmimi novopečeni-mi vitezi so Renzo Codarin, Paolo Sardos Albertini in Giovanni Battista Ra-vida, prefekt pa je med drugim podelil tudi častne medalje nekdanjim deporti-rancem in internirancem Pietru Brusc-hini (posthumno), Antoniu Cominu, Ro-dolfu Flegu, Nicoli Gasparreju, Pasqua-leju Manospertiju, Vittoriu Meriggioli-ju (posth.) in Claudiu Schiavonu. tržaški občinski svet - Župan Dipiazza v odgovoru svetniku Ravalicu (Demokratska stranka) Usad v Bošketu, poseg za 258 tisoč evrov Sanacija usada v Istrski ulici bo stala 800 tisoč evrov: polovico bo krila deželna civilna zaščita, polovico pa občinska uprava - Ravalico nezadovoljen z županovim odgovorom Kaj namerava tržaška občinska uprava storiti, da se ne bi po obilnem deževju tu pa tam sprožili usadi, kot se je to kar trikrat zgodilo pretekli teden? To aktualno vprašanje je zastavil svetnik Demokratske stranke Mario Ravalico tržaškemu županu Robertu Dipiazzi na ponedeljkovi seji mestne skupščine. Usadi na Istrski cesti, v Ul. Valerio in nazadnje na območju Bošketa so ponovno opozorili na potrebo po preventivnih ukrepih da bi na občinskem ozemlju zagotovili varnost, je opozoril Ravalico. Dipiazza je napovedal takojšen poseg na območju Bošketa. V zadnjih desetih letih so tu zabeležili kar šest usadov. Vsakič doslej so območje usada utrdili z mikrokolički in nato zgradili podporni zid. Tudi tokrat bodo tako ukrepali. Občinski tehniki so pripravili načrt, saj so že pred časom pregledali območje in ugotovili, da je cesta potrebna popravil. Poseg bo stal 258 tisoč evrov. V Ul. Vigneti je pod težo vode kle-cnil stoletni zid, tako je del dotrajane zgradbe zgrmel navzdol proti Istrski ulici. Sanacijski poseg bo tu izdatnejši. Stal bo 800 tisoč evrov. Polovico bo prispevala deželna civilna zaščita, polovico pa tržaška občina. O Ul. Valerio, kjer so v nekaj mesecih zabeležili dva usada, ni župan izrekel niti besedice. Kljub napovedi o takojšnjem posegu v Bošketu Ravalico ni bil z županovim odgovorom zadovoljen. Spomnil je, da je že marca v občinski urbanistični komisiji opozoril na potrebo po programu za preventivne posege proti nevarnostim usadov na občinskem ozemlju. Doslej ni bilo še nič storjeno. Pač pa se veča število usadov. Šest posegov na samem območju Bošketa priča o potrebi po preventivnih posegih, s takimi posegi bi tudi prihranili mnogo sredstev, saj so saniranja po nesrečah mnogo dražja od preventivnega ukrepanja. Od tod kritika svetnika demokratske stranke tržaški občinski upravi, ki je prepustila varnost mestnih območij na milost in nemilost narave. M.K. Prizorišče usada v Istrski ulici kroma 8 Sreda, 15. decembra 2010 ŠPORT / Častni predsednik Združenja novinarjev FJK Giorgio Cesare (na levi) izroča nagrado predsedniku družbe Illycaffe Andrei Illyju ob ploskanju tržaškega župana Roberta Dipiazze kroma narodni dom - 100-letnica rojstva Cirila Kosmača V spomin na avtorja Pomladnega dne Slovenistično društvo Trst Gorica Videm se je z mag. Marijo Mercinovo in Markom Kravosom spomnilo velikega primorskega avtorja združenje kronistov fjk - Družbi Illycaffe podelili zlatega sv. Justa Nagrada za poslovni uspeh, etiko in mednarodno razsežnost Na slovesnosti v dvorani tržaškega občinskega sveta je zlati kipec Tristana Albertija šel v roke Andree Illyja Nagrada za poslovno uspešnost in uveljavitev na svetovnih tržiščih, predvsem pa za etično razsežnost delovanja, ki se odraža v pobudah na področju kulture, znanja in družbe. To je sporočilo včerajšnje slovesnosti v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer so opoldne že 44-ič podelili zlatega sv. Justa, nagrado, ki jo Združenje kronistov Furlanije-Julijske krajine od leta 1967 podeljuje posameznikom in ustanovam, ki so prispevale k uveljavitvi Trsta v svetu. Tokrat je zlati kipec, delo umetnika Tristana Albertija (zanj prispeva Fundacija CRTrieste), šel družbi Illycaffe, tržaškemu liderskemu podjetju na področju trgovanja s kavo. Illyjeva kava je prisotna v 140 državah, vsak dan pa se na svetu popije približno šest milijonov skodelic kave, ki jo prodaja tržaško podjetje. Kronisti so zadeli v črno, je po uvodnem pozdravu predsednika občinskega sveta Sergia Pacorja tržaški župan Roberto Dipiazza dejal prisotnim v dvorani, med katerimi so bili seveda člani družine Illy (poleg predsednika uprave in pooblaščenega upravitelja družbe Andree so bili med drugimi še brat Riccardo, nekdanji tržaški župan in predsednik deželne vlade, njegova žena Rossana Bettini in mati Anna Rossi Illy, vdova bivšega predsednika družbe Ernesta Illyja) in drugi ugledni gostje. Nagrada je namreč šla uspešnemu podjetju, ki je zakoreninjeno v tržaški stvarnosti in uveljavljeno na mednarodni ravni, podjetju, ki je znalo preseči meje v luči podjetniške kulture, ki je otrok nekdanjega kozmopolitskega in dinamičnega Trsta, pri katerem je treba iskati navdih za nov zagon v razvoju. Zato ne gre le za nagrado, ampak tudi za ponos, da je družba primer »tistega Trsta, po katerem vsi hrepenimo: dinamičnega na družbenem področju, z mednarodno razsežnostjo na kulturnem področju ter zmagovitega v gospodarstvu,« je dejal Dipiazza. Albertijev kipec je Andrei Illyju izročil častni predsednik Združenja kronistov FJK Giorgio Cesare, ki je v svojem posegu opozoril, da so pobudniki že pred časom pomislili na podelitev nagrade družbi Illycaffe, vendar tega niso storili, dokler je Ric-cardo Illy zasedal javne funkcije. V nadaljevanju je poudaril, kako podelitev nagrade podjetju sovpada z napovedjo podelitve častnega meščanstva dirigentu Riccardu Mutiju, ki je 13. julija vodil koncert Poti prijateljstva v Trstu ob prisotnosti predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Družba Illycaffe namreč visoko nosi ime Trsta v svetu, pravzaprav moderne vizije Trsta brez meja, ki se je odražala tudi na podelitvah zlatega sv. Justa, ko so se v dvorani tržaškega občinskega sveta, poleg italijanske, slišale tudi slovenska, hebrejska in angleška beseda. Družba Illycaffe bo nagrado zlatega sv. Justa posvetila spominu na očeta Ernesta Illyja, učitelja vrednot podjetniške kulture, etike in mednarodne razsežnosti, je v priložnostnem nagovoru dejal Andrea Illy, ki je ob zahvali tržaški družbi in institucijam za podporo izrazil ponos, da gre za tržaško družbo, saj se prav v Trstu začenja zgodovina kave, to mesto pa je tudi stičišče dveh kultur kave, italijanske in avstrijske. Poleg tega Trst nudi tri pomembne prednosti, je dejal Illy: pristanišče, znanje (zato je podjetje sklenilo ustanoviti t.i. Univerzo kave) in kakovost življenja. Andrea Illy se ne boji prihodnosti za družbo, saj se svetovni trg kave razvija v smer visoke kakovosti, ki je pri družbi Illycaffe že desetletja vodilo. Poleg tega so znanstvene raziskave dokazale, da pitje kave pozitivno vpliva na zdravje, tu pa je še dejavnik globalizacije s povečano porabo kave v Aziji, zlasti na Kitajskem in v Indiji. (iž) Čezmejna sekcija študentov zgodovine V prostorih oddelka za zgodovino Univerze v Trstu v Ul. Economo 4 (učilnica A) bo danes popoldne ob 16.30 srečanje študentov zgodovine tržaške univerze in Univerze na Primorskem, ki sodelujejo od spomladi, zdaj pa snujejo čezmejno sekcijo v okviru Mednarodne zveze študentov zgodovine (ISHA), ki bo, če bo do njenega oblikovanja prišlo, prva tovrstna sekcija v Evropi. Današnjega sestanka se bo udeležil tudi evropski podpredsednik IS-HA Sven Moersordf, pobudo pa sta podprli tako tržaška kot primorska uni- Izpit za tujce Izpit iz italijanščine za tuje državljane, ki zaprosijo za evropsko dovoljenje za bivanje, zadeva priseljence, ki že pet let obnavljajo dovoljenje za bivanje, prošnjo za evropsko dovoljenje pa so vložili od 9. decembra dalje. Na izpit se prijavijo prek spletne strani http://te-stitaliano.interno.it, Prefektura se bo odzvala v roku 60 dni. Izpit vključuje razumevanje krajših besedil in izrazov. Če je izid negativen, lahko udeleženec vloži prošnjo za naslednji izpit. Ob vlogi primernega potrdila o poznavanju italijanskega jezika izpit ni potreben. V iztekajočem letu praznujemo okroglo obletnico enega izmed najbolj priljubljenih socialnih realistov, ki se je s svojimi krajšimi pripovedmi približal predvsem preprostemu ljudstvu. To je tolminski avtor Ciril Kosmač, ki se je rodil pred stoletjem, natančneje 28. septembra 1910, v Slapu od Idrijci in katerega je življenjska pot, v času najbolj ostre fašistične represije, ponesla v številne evropske države. Polpreteklo zgodovino primorskega naroda je doživljal v prvi osebi. Bil je med obtoženci prvega tržaškega procesa, nato med političnimi pre-ganjanci, ki je pod Vidmarjevim mentorstvom objavljali v času Sodobne v Ljubljani. Vojna leta pa je preživljal med Parizom, Anglijo in severno Afriko, nato se je pridružil partizanskemu odporu. Kosmač pa se je dokončno uveljavil v povojnem času s krajšo prozo, kjer so večji uspeh doživela dela, kot so Tantadruj, Pomladni dan ter zbirka novel V gaju življenja, ob tem pa je zapisal scenarij prvega slovenskega filma Na svoji zemlji. O Kosmačevem opusu sta se na pobudo Slovenističnega društva Trst Gorica Videm v Mali dvorani Narodnega doma pogovarjala tržaški književnik Marko Kravos in mag. Marija Mercina. Oba dva sta nedvomno velika poznavalca pripovednika. Merci-nova, literarna zgodovinarka, slove-nistka in upokojena profesorica slovenščine je posvetila svojo magistrsko raziskavo ravno analizi Kosmačeve proze in je med prvimi, ki razpolaga s celotno digitalizirano zbirko pisateljevega dela. Na vprašanja profesorice Vilme Purič je urednica Kosmače-vega Zbranega dela odgovarjala zelo podrobno in obenem sintetično. Odlična poznavalka in raziskovalka pisateljevih del, se je v odgovorih dotikala anekdot, ki jih je sama razbrala iz številnih dopisov, ljubezenskih vezi in same priljubljenosti avtorja, ki je s svojimi filmskimi scenariji očaral slovensko publiko. Osebni poznavalec Cirila Kosmača pa je tudi tržaški književnik Marko Kravos. V študentskih letih v Ljubljani je prišel v stik z Društvom slovenskih pisateljev, ki ga je tedaj z Miro Mihelič vodil tudi Kosmač in o katerem hrani številne spomine. Prisotnim v Narodnem domu je Kravos zaupal mogoče manj poznano plat novelista, ki je bil hkrati izredni ustni pripovednik. Med številnimi mislimi je Kravos o Kosmaču dejal, da je bil tudi izredno samokritičen, vendar je Večer v Mali dvorani Narodnega doma so oblikovali Marko Kravos, Vilma Purič in Marija Mercina kroma svojo psihično in fizično občutenje vojnih let uspel sublimirati na najboljši način, najprej v novele, nato še v ustne pripovedi. Oba gosta večera sta bila mne- nja, da kljub priljubljenosti na tržišču in visoki nakladi prevedenih del, predvsem v ruščino, se Kosmaču posveča premalo pozornosti. V slovenskih osnovnih šolah ne spada več v obvezno čtivo, žal pa ga niti pisateljska stroka ne uvršča med največje slovenske avtorje, saj mu niti ob 30-le-tnici smrti ni posvetila najmanjšega spominskega obeležja. (mar) opčine - Osnovna šola France Bevk Miklavžev sejem Učenci poskrbeli za razstavo več božičnih izdelkov - Prispevali so jih tudi njihovi starši V sodelovanju s slovenskim kulturnim društvom Tabor so učenci osnovne šole France Bevk poskrbeli za več božičnih izdelkov, ki so jih razstavili na Miklavževem sejmu v Prosvetnem domu na Opčinah. Nekateri starši so z veseljem pristopili k pobudi in tudi sami pripravili več božičnih okraskov. V okviru popoldanskih dejavnosti, ki potekajo na šoli v sodelovanju s skladom Mitja Čuk, so otroci izdelali lesene škatle z božičnim motivom. Učenci in učiteljice se vsem iskreno zahvaljujemo, posebna zahvala naj gre tudi podjetju Koimpex za podarjeni računalnik . / TRST Sreda, 15. decembra 2010 9 gospodarstvo - Znana družinska tiskarna v industrijski coni pri Domju Finančne težave dušijo podjetje Graphart Uslužbenci ne prejemajo plače že od avgusta in včeraj so se odločili za stavko Podjetje Graphart je zabredlo v hudo finančno stisko. Kakih trideset zaposlenih ne prejema plače že od avgusta, tako da so se včeraj odločili za stavko, »ki se bo nadaljevala, dokler se ne bo stanje spremenilo,« zatrjujejo uslužbenci, ki so zelo so potrti in zaskrbljeni. Ravno tako zaskrbljen je seveda tudi lastnik družinske tiskarne David Stupar, ki nam je med včerajšnjim pogovorom potrdil, »da se trudi, da bi rešil podjetje in ohranil vsa delovna mesta.« Težave so se pojavile lani, nam je zaupal Stupar, ko so se pri podjetju odločili za večjo investicijo, ki je zahtevala nad štiri milijone tristo tisoč evrov. Nabavili so namreč nove stroje, da bi pognali novo linijo produkcije, ki bi se ukvarjala s tiskanjem slikanih knjig velikega formata za širši evropski trg (za Francijo in Belgijo, na primer). Ob tej investiciji so se lani odločili še za dodaten posodobitveni korak, in sicer za selitev iz dolinske obrtne cone v Resslovo ulico v industrijski coni pri Domju. »Med avgustom in septembrom lani smo postavili nove linije produkcije, celotno delovanje pa je steklo šele med marcem in aprilom letos. Likvidna sredstva za nakup strojev smo namreč prejeli s petmesečno zamudo, ker so kreditnemu zavodu Me-diocredito, ki je kril 84 odstotkov investicije, zmanjkale nekatere garancije.« Brez potrebnih garancij, pa podjetje Graphart ni prejelo denarja in posledično ni moglo izplačati strojev. Kot rečeno, so fakturirati začeli šele marca oziroma aprila letos. To pa še ni vse. Stupar nas je opozoril tudi na izgubo ruskega tržišča, ki je zahtevalo različne pogoje, se pravi nižje cene, katerim pa podjetje ni moglo ugoditi, saj menjava med rublji in evri ni bila ugodna. In tako so bili lani ob milijon evrov fakturata. V istem času je nastopilo tudi splošno krizno obdobje ... Selitvenega projekta pa ni bilo mogoče opustiti, saj so zanj nakazali že več predujmov; ko se ne bi preselili, bi izgubili vse avanse. Znašli so se namreč pred razcepom: izbirati so morali med povečanjem produkcije in širitvijo na druga, nova tržišča z ohranitvijo vseh delovnih mest, se pravi z uresničitvijo novih idej, in med ohranitvijo statusa quo oziroma zmanjšanjem produktivnosti in prodajo enega stroja. »Letos poleti smo se zavedali, da stvar ne teče, kakor bi morala, ravno zato, ker je linija produkcije stopila v aktivno proizvodnjo pozneje od predvidenega. Zafinančno pomoč sem zato zaprosil banke, s katerimi poslujemo, vendar je bil njihov odgovor negativen. Nato smo se lotili iskanja morebitnih finančnih partnerjev, Podjetje Graphart v Resslovi ulici 5 v industrijski coni pri Domju kroma ki bi se pridružili podjetju in vanj vložili kapital.« Zalogaj naj bi bil precejšen in po daljših pogovorih, kaže, da so pred dvema tednoma tudi morebitni partnerji de-finitivno odpovedali. Stupar pa je optimist in nikakor se noče vdati. »Iščemo druge rešitve: ohranitev podjetja in vseh uslužbencev sta naši osnovni prioriteti.« Prihodnost podjetja je bila še sinoči dokaj nejasna, Stupar pa si prizadeva, da bi le v čim krajšem času našel izhod iz krize. Da je situacija prerasla meje vzdržljivosti, so prepričani uslužbenci. Ze pred letom dni niso prejemali redno plače, sedaj pa je resda nedopustno, so nam sinoči zaupali. Občutek imajo, da se podjetje iz njih norčuje, saj jim že dalj časa obljublja neko rešitev v obliki finančnega priliva, tega pa od nikoder ni. Veliko delovnih alternativ danes ni, tako da so uslužbenci potrpežljivo čakali in čakali, naposled pa so septembra stopili do sindikatov. Izvedeli so za finančno družbo, ki naj bi z odkupom podjetja rešila krizo, sami pa o njej ne vedo veliko povedati. »Kakorkoli že, tako stanje je nevzdržno. Z odgovori in z morebitnimi rešitvami so namreč doslej vsi odlašali. Mi si srčno želimo, da bi podjetje prebredlo krizo in nadaljevalo s svojim poslovanjem, vendar zavedati se morajo, da tudi mi moramo živeti in kriti vsakodnevne stroške, ki nas hudo bremenijo,« so bili sinoči jasni uslužbenci, ki so se odločili za protest v obliki stavke. »Občutek imamo, da smo kot v trgovini z avtomobili. Kupec pride na obisk, si ogleda ponudbo, nato pa pozdravi in odide...« Sara Sternad trg oberdan - V parkiranem avtomobilu Gladovna stavka pred deželno palačo Lastnik bara La Voce della Luna protestira proti zakonu o koncesijah Nasproti palače deželnega sveta na Trgu Oberdan je bilo včeraj ob glasni demonstraciji dijakov in študentov težko opaziti parkiran avtomobil, ki je prizorišče povsem drugačne oblike protesta. Okna vozila so pokrita z napisi, ki omenjajo »obsodbo na smrt«, s strehe pa visi vrv za obešen-ca (joto Kroma). V avtu tiho protestira Marcello Di Finizio, lastnik barkovljanskega bara La Voce della Luna. Bar je 14. junija 2008 uničil podtaknjen požar, po dveh letih in pol pa še ni odprl vrat. Di Finizio, ki je v ponedeljek začel popolno gladovno stavko, je pred časom že protestiral na enak način, ker zavarovalnica ni hotela kriti škode, zdaj pa se sooča z novo birokratsko oviro. »Križev pot se žal ni končal,« je zapisal v sporočilu, ki leži na vetrobranskem steklu. Nek deželni zakon postavlja pod vprašaj stare koncesijske pogodbe za upravljanje lokalov na barko-vljanskem nabrežju, ki je last državne domene. Negotovost onemogoča gostincu, da bi zaprosil za kredit in načrtoval prihodnost, pristojni deželni funkcionar pa mu odgovarja, da je to pač zakon. »Priznam, da me je ta človeška beda res naveličala, a vseeno bom vztrajal,« napoveduje Di Finizio. (af) trg oberdan - Demonstracija in dijaški predlog finančnega zakona Mladi zahtevajo od deželnih svetnikov, naj konkretno pomagajo šolstvu in univerzi Eden izmed transparentov, ki so jih razvili na Trgu Oberdan kroma Dijaki in študentje so včeraj popoldne spet demonstrirali v mestnem središču, protestirali so proti vladi in njeni politiki. Na dan, ko je Berlusco-nijeva vlada v parlamentu prejela zaupnico in je v Rimu prišlo do izgredov, je bil tržaški protest povsem umirjen. Sprevod se je končal pred deželnim svetom, kjer se je včeraj začela razprava o deželnem finančnem zakonu. Pobudi Zveze študentov so se poleg mladih pridružili še člani sindikata FIOM, predstavniki odbora za pravice priseljencev Prvi marec in drugi, kljub temu pa je bila udeležba dokaj skromna (sprva je bilo po ocenah organizatorjev kakih 300 ljudi, na koncu pa jih je pred palačo deželnega sveta dejansko demonstriralo okrog sto). Policija je od daleč nadzorovala študente, napetosti ni bilo. Mladi so kritizirali vlado, češ da financira zasebne šole in zanemarja javno šolstvo ter univerzo. »Trg je Berlusco-niju izglasoval nezaupnico,« je bilo eno izmed gesel, ki jih je bilo slišati v sprevodu med trgoma Goldoni in Oberdan. Poleg protestov pa so pobudniki iznesli tudi zelo konkretne predloge. Po zaključnem zborovanju so predstavniki dijakov v dogovoru s svetnikom Robertom Antonazem stopili v palačo deželnega sveta in izročili predlog deželnega finančnega zakona, neke vrste neuraden popravek, ki je namenjen vsem svetnikom. Dokument navaja, kako bi lahko smotrno porazdelili deželna sredstva. Deset milijonov evrov iz globalnega finančnega sklada bi bilo po mnenju dijakov dobro nameniti štirim postavkam, povezanim s šolstvom in univerzo: 2,5 milijona evrov za brezplačna posojila knjig, 5 milijonov za šolske stavbe, 1,75 milijona za prispevke v javnih prevozih in 1,25 milijona za štipendije, namenjene dijakom, ki so v ekonomski stiski. Od odbornika za šolstvo Roberta Molinara pa mladi zahtevajo, naj razloži, zakaj je skoraj razpolovil sredstva za univerzitetne štipendije (v letu 2010 so ta sredstva znašala 7,8 milijona, v letu 2011 pa 4 milijone evrov). (af) opčine Spominska svečanost v nedeljo na Na današnji dan pred 69 leti je na openski gmajni, na strelišču pri Pikelcu, padlo pod streli fašističnega eksekucijskega voda pet slovenskih antifašistov, obsojencev na drugem procesu pred posebnim fašističnim sodiščem v Trstu. To so bili Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos in Ivan Vadnal. Njihova trupla so skrivaj pokopali v Villorbi pri Trevisu in so jih šele po osvoboditvi prepeljali v rodne kraje. Na strelišču so nato namestili spominsko ploščo, ki pa je po tolikih desetletjih od postavitve in po brezštevilnih posegih pri vseh oblasteh še vedno pod ključem, kar je res neverjetno in nedopustno za državo, ki se proglaša za civilizirano in demokratično. Tako bomo tudi letos, še enkrat, počakali, da nam odklenejo vrata na strelišče, da se lahko poklonimo spominu petih ljudi, ki so darovali svoja mlada življenja prav za bolj demokratično ureditev, za pravičnejšo družbo in bolj civilizirane odnose. In kdo ve koliko bomo morali še čakati, da se ne bo niti za šport več streljalo tam, kjer so nekdaj streljali žive ljudi, da bo dostop do spomenika prost kot se spodobi in da bodo sploh celotno območje, skupaj s spomenikom ustreljenim talcem, spremenili v spominski park. Letošnja spominska svečanost bo v nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri. Prirejajo jo, kot običajno, borčevske organizacije VZPI-AN-PI, ANNPPIA in ANED. Ob tej priložnosti bosta po polaganju vencev spregovorila Claudia Cer-nigoi in Mariza Škerk, predsedovala pa bo Mara Race. Spominu Tomažiča in tovarišev se bosta letos s pesmijo poklonila MoPZ Tabor in MPZ Sv. Jernej pod vodstvom Davida Zerjala. Kot običajno se bo spominska svečanost nadaljevala in zaključila v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer so pripravili zanimivo in pretresljivo fotografsko razstavo Jožice Zafred Vidni obrazi poguma. Ob 16. uri bodo predvajali dokumentarno igrani film RTV Slovenija Šola pod fašizmom, za katerega je pripravil scenarij Jadran Sterle, režiral pa ga je Božo Grilj. Film govori o šolanju slovenskih otrok v časih fašistične diktature in močnega ter nasilnega asimilacijskega pritiska in raznaro-dovalnega procesa. Film so snemali v krajih od Obale do Tolmina in od Pivke do Beneške Slovenije in povsod so se pričevalci z grenkobo in uporniškim duhom spominjali težkih časov pod fašizmom. Del filma, ki ponazarja šolske ure pod razna-rodovalnimi učitelji ter srečanja domačinov s fašističnimi osvajalci, je bil posvet v Povirju s tamkajšnjimi otroki in vaščani. (du.ka.) 1 0 Sreda, 15. decembra 2010 TRST / križ - Prireditev v Ljudskem domu Prepraznični koncert zbora Vesna obogatila proseška godba na pihala V polnem kriškem Ljudskem domu je bil v nedeljo popoldne predno-voletni koncert moškega pevskega zbora Vesna, ki ga vodi dirigent Rado Milič. V Križu zelo priljubljena pevska skupina je izvedla pisan spored pesmi, od dalmatinskih in ljudskih do skladb zamejskih avtorjev, kot so Ignacij Ota, Aleksander Vodopivec, Atilij Kralj, Mario Čuk in Saša Martelanc. Na koncertu (prireditelj SKD Vesna), ki ga je napovedoval odbornik vaškega kulturnega društva Matija Sirk, je kot gost nastopilo godbeno društvo Prosek pod taktirko prof. Iva Bašiča. Godbeni ansambel s Proseka, Moški zbor Vesna je na svoj predpraznični koncert povabil godbo na pihala s Proseka kroma ki se je v glavnem predstavil s koračnicami in praznično obarvanimi skladbami, je spet dokazal, da sodi med najbolj kvalitetne godbene skupine v našem širšem okolju. Lepa prireditev torej, ki je okrepila prijateljske vezi med kriškim zborom in proseško godbo. pesek - Koncert v cerkvi Z vokalno skupino Vocabella • • * ■ »V »V prijetno v predprazmcm cas Slovensko kulturno društvo Krasno polje Gročana, Pesek in Draga je v soboto, 11. decembra, priredilo v župnijski cerkvi na Pesku koncert v pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov. Nastopile so mlade članice Ženske vokalne zasedbe Vocabella iz Kočevja, ki že dve leti uspešno nastopajo s programom gospel in pop glasbe. Skupino sestavlja šest solistk, ki so s svojim nastopom popeljale publiko v afriški in ameriški svet črnskih duhovnih pesmi, kot so Shuot to the Lord, Soon very soon, Standing in the need of prayer in Halleluyah. Nekatere skladbe gospel so zapele v slovenski priredbi, kot je npr. You raise me up oziroma Pobereš me. Program so dopolnjevale še pop uspešnice, med katerimi znana pesem Eltona Johna Can you feel the love tonight. Program je vključeval tudi slovenske duhovne pesmi, kot je npr. Skozi ogenj. Nastop Ženske vokalne zasedbe Vocabella je ustvaril posebno glasbeno doživetje, ki je zadovoljilo vse prisotne. Pobuda je potekala pod pokroviteljstvom Občine Dolina. (Za) bazovica - Osnovna šola Kajuh-Trubar Ob Miklavževem prihodu Miklavž je šoli podaril knjige in didaktični material, Zadružna kraška banka pa fotokopirni stroj Vsi otroci vemo, da je sv. Miklavž nadvse dober svetnik in izpolni naše najbolj skrite želje. Kar pa smo si želeli učenci in učiteljice osnovne šole Kajuha - Trubarja v Bazovici, nam sam ni mogel ustreči. Potrebovali smo namreč fotokopirni stroj. Tako je Združenje staršev za- prosilo za finančno pomoč Zadružno kraško banko in didaktično ravnateljstvo. Presenečenje! Prav v teh dneh, ko dobri svetnik potuje po svetu, so nam prinesli v šolo nov fotokopirni stroj. Predsednik ZKB Adriano Kovačič in ravnateljičin sodelavec David Pupulin sta nas obiskala in povedala, kako je važno, da ustanove skrbijo in pomagajo šolam. Zahvalili smo se jima in zagotovili, da bomo stroj previdno uporabljali za razmnoževanje učnega materiala, s katerim lahko obogatimo in popestrimo naše šolsko delo. A sv. Miklavž ni pozabil na nas. Pri Združenju staršev in na didaktičnem ravnateljstvu je gotovo izvedel, da šolo v Bazovici obiskujejo marljivi in delovni učenci. Zelo smo bili veseli, ko smo v velikih vrečah dobili bogat izbor knjig, enciklopedije, igre, likovne in šolske potrebščine, pa še marsikaj! Sedaj pa se moramo pridno učiti! Učenci osnovne šole Kajuha - Trubarja Včeraj danes Danes, SREDA, 15. decembra 2010 KRISTINA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 12.30 in zatone ob 1.27. Jutri, ČETRTEK, 16. decembra 2010 ALBINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,8 stopinje C, zračni tlak 1017 mb raste, veter 20 km na uro vzhodnik severo-vhodnik, burja, vlaga 28-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,8 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 18. decembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Valmaura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. mí Kino 19.20, 20.50 »La donna della mia vita«; Dvorana 3: 16.30, 22.20 »L'ultimo esorcismo«; Dvorana 4: 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »A Natale mi sposo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 Harry Potter e i doni della morte - 1. del«; Dvorana 2: 17.30 »Rapunzel - L'intreccio della torre 3D«; 20.15, 22.15 »A Natale mi sposo«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »In-contrerai l'uomo dei tuoi sogni«; Dvorana 4: 18.00 »Rapunzel - L'in-treccio della torre«; 19.50, 22.00 »Pre-cious«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »I due presidenti«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da danes, 15. decembra, ob 17.30 bo v prostorih srednje šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, Ul. Ca-ravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v š.l. 2011/2012 obiskovali prvi letnik otroškega vrtca. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo Dan odprtih vrat v petek, 17. decembra, od 17. do 19. ure na šolskem sedežu v Ul. Caravaggio 4. Vabljeni dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihovi starši. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRK iz Križa vabimo na božičnico, ki bo v petek, 17. decembra, ob 19. uri v Slomškovem domu. DAN ODPRTIH VRAT NA DTZ ŽIGE ZOISA bo v soboto, 18. decembra, od 16. do 18. ure na sedežu šole v Ul. Weiss 15. Toplo vabljeni dijaki tretjih razredov nižjih srednji šol in njihovi starši. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA vabi dijake 3. razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na Dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 18. decembra, od 8.30 do 11.30 v šolskih prostorih na Vrdelski cesti št. 13/2 v Trstu. S Izleti AMBASCIATORI - 17.00 Noi credeva-mo; 20.30 »Rapunzel, l'intreccio della torre 3D«; 22.15 »Jackass 3D«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »L'ultimo esorcismo«; 20.30 »The Tourist«; 16.30, 20.30 »Via col vento«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Incontre-rai l'uomo dei tuoi sogni«; 16.00, 22.00 »Jackass 3D«; 16.05, 18.05 »Rapunzel - L'intreccio della torre«; 16.00, 18.00, 20.00 »Rapunzel - L'intreccio della torre - 3D«; 16.00, 17.45, 18.45, 20.30, 21.30 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«. FELLINI - 16.30, 18.45, 21.00 »Seraphine«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »In-contrerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.30, 20.20 »I due presidenti«; 16.30, 22.00 »Tre all'improvviso«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Precious«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10, 21.50 »Hudič - Devil«; 16.30, 18.20 »Lahka punca«; 21.40 »Zgodbe iz Narnije«; 18.40 »Megaum 3D«; 17.20, 19.20, 21.20 »Romance med prijatelji«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50 »Gremo mi po svoje«; 20.50 »Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 16.10, 18.30 »Lomilec src«; 16.00, 17.00 »Me-gaum 3D - sinhro.«; 16.30 »Megaum - sinhro.; 18.10, 19.10, 20.40, 21.40 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 19.00, 21.00 »Draga, počakaj, sem na poti«; 16.15 »Zgodbe iz Narnije«; 18.45, 21.10 »Upokojeni, oboroženi, nevarni«; 18.40, 20.55 »Paranormalno 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.10, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«; 20.00 »Benvenuti al sud«; Dvorana 2: 16.30, 18.10 »Rapunzel, l'intreccio della torre«; 17.50, AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Informacije na tel.: 3454093732 (Rado Šuber). OGLED JASLIC V LJUBLJANI v četrtek, 30. decembra, prirejata Mladinski dom Boljunec in Slomškov dom Bazovica. Odhod avtobusa iz Boljun-ca ob 14. uri (pri gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert) ali 040226117 (g. Žarko). Loterija 14. decembra 2010 Bari 87 14 53 75 24 Cagliari 19 5 71 26 47 Firence 14 58 17 68 7 Genova 21 82 25 22 85 Milan 41 11 60 53 64 Neapelj 70 30 38 87 56 Palermo 40 31 33 24 80 Rim 3 29 4 83 39 Turin 10 44 73 36 69 Benetke 61 3 35 6 38 Nazionale 83 61 89 70 5 Super Enalotto Št. 149 3 17 48 76 77 90 jolly 83 Nagradni sklad 3.661.364,00 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 66.604.821,09 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 45 dobitnikov s 5 točkami 12.204,55 € 3.573 dobitnikov s 4 točkami 153,70 € 97.157 dobitnikov s 3 točkami 11,30 € Superstar 3 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 18 dobitnikov s 4 točkami 15.370,00 € 577 dobitnikov s 3 točkami 1.130,00 € 6.584 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 35.556 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 70.509 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Dobrodošla mala Maja! Z mamo Bredo in očkom Alexom se veselimo vsi pri Godbenemu društvu Prosek, Maji pa želimo vso srečo Rodila se je Maja Bredi in Alexu čestitata nonota Norma in Moreno H Čestitke DAVID! V ponedeljek, 13. decembra, ko je z neba sneg naletaval, je naš »Vse najboljše za 18. rojstni dan« tiho k tebipoletaval. Vse dobro naj se ti dogaja, sreča pa naj vse življenje traja! Družini Briščik in Foraus. Prišla dolgo pričakovana je novica, da Norma postala je nonica. MAJA je k Bredi in Aleksu prišla in zanjo že nori žlahta vsa. Njenega prihoda se veselimo tudi mi, ki ta mali želimo zvrhan koš srečnih, zdravih in vedrih dni. Na Občini Zgonik, ... čisto vsi! Naša soseda Norma in Moreno sta nonota postala, saj malo MAJO bosta pestovala. Z njima se veselimo, mamici Bredi in očku Alexu čestitamo, Maji pa želimo srečno življenje. Alenka, Aljoša, Mara, Martin in Andrej. □ Obvestila PRIJAVE VINA 2010: Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijave zapade v soboto, 15. januarja 2011. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kv.m. vinograda in-ali pridelajo več kot 10 hl vina, ne glede če je proizvedeno vino namenjeno prodaji ali ne. Za prijavo je potrebna veljavna osebna izkaznica. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. ODBORNIŠTVA SOCIALNIH SLUŽB OBČIN DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR s finančno podporo Občine Trst organizirajo kosilo z glasbo, plesom in tombolo. Kosila se lahko udeležijo vsi občani nad 45. letom starosti s stalnim bivališčem v treh občinah. Vpisovanje do 24. decembra (do 12. ure) v uradu Socialne službe v Naselju Sv. Mavra 124 - tel. 040/2017390. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI vabi v nedeljo, 19. decembra, ob 16. uri v Prosvetni dom na Opčinah na dokumentarno - igrani film RTV Slovenija »Šola pod fašizmom«, režija Božo Grilj in razstava »Vidni obrazi poguma«. Fotografije razstavlja Jožica Zafred od danes, 15. decembra. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Predvidena delavnica: danes, 15. decembra: »Miklavžev košek«, »Kreativni okraski«. Informacije na tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu ob sredah od 20. do 21. ure. SKD IGO GRUDEN prireja božični sejem. Potekal bo danes, 15. do sobote, 18. decembra od 18. do 20. ure. Vsak dan se bo zvrstil drugačen spremni program. Danes bo ob 18. uri nastopil OPZ OŠ V. Šček, sledi ob 18.30 predstavitev društvenega koledarja ter likovnih razstav J. Merku in V. Benede-tič; ob 19.15 bo zapel DPZ Kraški slav-ček. V četrtek, 16. decembra, bo ob 17.15 nastopila lutkovna skupina Ti-pitapi liceja A.M. Slomšek s pravljico Čarovnica Berta. V petek, 17. decembra, bodo ob 17.30 nastopila dekleta iz Devina z lutkovno pravljico Zlata ptica. V soboto, 18. decembra, bosta na vrsti pravljica Prav posebno božično darilo in delavnica v sodelovanju s sežansko knjižnico S. Kosovel. Ob 19. uri zaključek z nastopom flavtistk G.Š. Sežana. Vsak dan bogat srečelov. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU priredi svojo tradicionalno predbožično srečanje v Domu Šolskih sester pri Sv. Ivanu, Ul. Delle Docce 34, danes, 15. decembra, ob 16. uri s sveto mašo, ki jo bo daroval novi škofov vikar za Slovence, g. Anton Bedenčič. Po maši družabno srečanje ter prilika za božična in novoletna voščila. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju s socialnima zadrugama Lybra in La Quercia sporoča, da bo danes, 15. decembra, ob 16.30 v Kamnarski hiši (občina Devin-Na-brežina) na vrsti tretje predavanje v okviru izobraževalnega tečaja, namenjenega negovalkam, družinskim članom in prostovoljcem, ki skrbijo za ne-pokretne osebe. Namenjen je tudi vsem, ki jih ti problemi zanimajo. NARAVNI REZERVAT DOLINE GLIN-ŠČICE prireja v četrtek, 16. decembra, ob 18. uri v Sprejemnem Centru posvet na temo tujerodnih invazivnih rastlin, ki ga bo vodil prof. Poldini, častni profesor Univerze v Trstu in je namenjen v prvi vrsti kmetovalcem, a na splošno tudi vsem občanom. SK DEVIN prireja v novi letošnji zimski sezoni tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra za malčke iz vrtca, otroke in odrasle vsako soboto in nedeljo od 15. oz. 16. januarja dalje. Predstavitev tečajev in učiteljev bo v Kamnarski hiši v Nabrežini v četrtek, 16. decembra, ob 19. uri. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali 040-2908105 ali 335-8180449. SKD VIGRED IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. Gruden in otroškega vrtca vabijo na pobude Veseli december v Šempolaju: v Štalci od četrtka, 16., do ponedeljka, 20., od 15.30 do 18.30 (v nedeljo, 19., pa od 9.30 do 11.30 ter od 14.30 do 16.30) na božični prodajni sejem: knjig, koledarjev, ročnih del, božičnih okraskov in venčkov; v petek, 17., ob 18. uri božičnica na »Placu«, sodelujejo otroci vrtca in osnovne šole, plesna, pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, plesna skupina Škam-perle, božiček in dedek mraz, sledi družabnost ob toplem čaju in vinu v Štal-ci. V soboto, 18., ob 15.30 v Škrkovi hiši nastop srednješolske skupine SDD J. Štoka z igrico Menjava na vrhu. V nedeljo, 19., od 15.30 do 16.30 pravljica in delavnica. V četrtek, 23., v Štalci ob 20. uri koncert »Srečno« z nastopom raznih pevskih in glasbenih skupin ter humoristov. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV ONLUS priredi v četrtek, 16. decembra, ob 17. uri v dvorani Baroncini Zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) predavanje na temo »Hvala združenju Girasoli... za užitke in zdravje«. Po uvodnih besedah predsednika M. Voccija bodo predavali diabetologinja dr. Alessandra Petrucco, dietologinja Elisa Del Forno in Marcella Skabar, predsednica združenja Atleti azzurri. Vabljeni vsi! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ Sv. Ivana v Trstu sklicuje v petek, 17. decembra, redni občni zbor ob 16.30 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicanju na sedežu društva v Ul. Brandesia 27/1. Vabljeni vsi člani in prijatelji. KRUT vabi v petek, 17. decembra, ob 17. uri na srečanje s kuharico Emilijo Pav-lič z naslovom »Z zdravo hrano praznik vsaki dan!« Lepo vabljeni! Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 17. decembra, v gostilni v Prečniku. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Info in prijave: www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINA ZGONIK ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami vabi v petek, 17. decembra, v Športno-kulturno središče v Zgoniku: ob 17.00 knjižni sejem v organizaciji občinske knjižnice, ob 18.00 predpraznična prireditev »Skupaj v praznični čas«. Sodelujejo: OV Ga-brovec, COŠ L.Kokoravec - Gorazd, COŠ 1. maj 1945, KD Rdeča zvezda, TRST Ašk Kras, Krd Dom Briščiki, KD Zamejski, Shinkai club in Godba Salež. Sledi družabnost. SKD SLOVENEC vabi v petek, 17. decembra, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na ogled filmskega posnetka in slik v zvezi s proslavo ob 110-letnici ustanovitve društva. Obenem si bomo ogledali tudi slike z gostovanja MePZ Slovenec - Slavec v Nici. Sledila bo prisrčna družabnost z degustacijo vin domačih vinogradnikov. DRUŠTVO GRAD OD BANOV prireja Božični sejem okrasnih izdelkov in naravnih mil s sledečim urnikom: sobota, 18. decembra, od 15. do 19. ure; nedelja, 19. decembra, od 10.00 do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Toplo vabljeni. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na predpraz-nično družabno popoldne v soboto, 18. decembra, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Do-polavoro ferroviario« v Nabrežini. RASTI S PRAVLJICAMI - Študijski center Melanie Klein vabi na vsakoletno srečanje s svetom pravljic, ki bo letos 18. in 19. decembra v knjigarni La Fe-nice. Animatorji bodo nastopali z igro o jelenu, palčkov in Božičku. V soboto in nedeljo od 10. do 12. ure so otroci vabljeni na ustvarjalne delavnice, v popoldanskih urah, in sicer od 16. do 19. ure pa se bodo vsake pol ure vrstile predstave. Toplo vabljeni vsi otroci in njihovi starši. Vstop prost. SLADKI DECEMBER - nagradna razstava domačih slaščic in slanega peciva v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 18. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Predvidene so 3 kategorije: najboljša slaščica, najboljše slano pecivo in najboljši ci-ci-kuhar. Kuharski mojstri lahko dostavijo svoje dobrote v Ljudski dom v soboto, 18. decembra, od 17. do 18. ure. Zaželjena je predhodna najava na tel. 338-4482535 (Giuliana). ANPI-VZPI - ANPPIA - ANED v nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri bo na openskem strelišču spominska svečanost ob 69-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu: Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorili bosta Claudia Cernigoi in Mariza Škrk. Predsedovala bo Mara Race. Pojeta MoPZ Tabor in MPS Sv. Jernej, vodi David Zerjal. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalni »Novoletni plesni festival« v nedeljo, 19. decembra, ob 16. uri v športnem centru Ervatti pri Bri-ščikih. Toplo vabljeni! SKD VESNA pod pokroviteljstvom Rajonskega sveta za Zahodni Kras, priredi v nedeljo, 19. decembra, božični-co: Sladko božično voščilo v domu A. Sirka. Nagradili bomo najboljšo slaščico. Slaščice sprejemamo v domu A. Sirka 19. decembra od 17. do 18 ure. Za smeh in dobro voljo bosta poskrbela Tjaša Ruzzier in Boris Devetak, glasba duo Badin - Verita. Začetek ob 18.30. Vabljeni! UPRAVNI ODBOR Združenja »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican v torek, 21. decembra, v dvorani KD Rovte Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 27, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika zbora, poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornikov, odobritev proračuna in predračuna, razno. Pred začetkom občnega zbora bo potekala poravnava članarin za leto 2010 ter včlanje-vanje za leto 2011. 5. NATEČAJ ZBOROVSKE SKLADBE za nagrado Ignacij Ota razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.eu. ŽEGNANJE KONJ, starodavni slovenski obred, prireja prvič v zamejstvu slovensko konjeniško društvo Skuadra Uoo v nedeljo, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu pri stari gotski cerkvi Sv. Ivana. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev. KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v torek, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnasti-ca 72, Trst. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št.: 040-360072. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali te- čaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. SK Brdina 347-5292058, Valentina Suber 347-4421131, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo naslednji tečaj začel v četrtek, 13. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@me-lanieklein.org, tel. 328 4559414. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji v bazenu začeli 14. oziroma 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo ob petkih in sobotah zjutraj. Za otroke od 1. do 3. leta pa ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. IS Prireditve SKD TABOR - DECEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: danes, 15., ob 17.30 v sodelovanju s CGIL - SPI Kraško Območje in Progetto Gio-vani FVG - Projekt Mladi FJK CGIL, debata na temo: »Delo, pravice, solidarnost, socialna neprilagojenost. Kakšno medgeneracijsko soočanje?« Sodelujejo Pino Roveredo, pisatelj; Miriam Kornfeind, koordinatorka skupnosti San Martino al Campo; Zaira Vi-dali, raziskovalka na Slovenskem raziskovalnem inštitutu; Alessandro Car-rieri, odgovoren za Projekt Mladi CGIL F-JK in Giovanna Del Giudice, tajnica sindikata upokojencev SPI-CGIL iz Trsta. NŠK vabi v četrtek, 16. decembra, ob 17.30 v Ul. Sv. Frančiška 20 na odprtje fotografske razstave Mirne Viola »Zima, zima bela...«. Predstavitev: Štefan Grgič; glasbeni utrinek: Janoš Jurinčič. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS v sodelovanju z Mladinskim krožkom Prosek-Kontovel vabi v petek, 17. decembra, ob 18. uri v Kulturni dom na Prosek na družabno srečanje. Sodelujejo gojenci glasbenih šol. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 17. decembra, na magični kabaret Rum'n koca cola. Vikj spet z vami s svojim novim in zabavnim programom. Z njim sodelujeta Eva in Tanja. Začetek ob 20.30. V KD IVAN GRBEC bo v petek, 17. decembra, ob 18. uri zavel Čar božičnega vzdušja. Otroci osnovne šole Ivan Grbec in vrtca v Škednju bodo nastopili s svojo božičnico ob odprtju sejma božičnih ročnih izdelkov, primernih za darilo. Izdelale so jih ustvarjalne članice društva. Del razstave bo obogaten z izdelki in voščilnicami otrok in malčkov. Vabljeni! MEPZ RDEČA ZVEZDA DEVIN prireja v soboto, 18. decembra, ob 19. uri v agriturizmu v Saležu božični koncert. Toplo vabljeni! NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z USCI FJK vabi na niz koncertov v sklopu božične deželne revije Nativi-tas: Nabrežina (cerkev sv. Roka), 18. decembra, ob 20.30 nastopata Zbor Jacobus Gallus Trst (dir. Marko San-cin) in MeMlPz Trst (dir. Tamara Sta-nese); Bardo, 19. decembra, ob 15.30 nastopajo MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ražem Locatelli), OPZ in MlPS Slomšek (dramatizacija Zdenka Kavčič Križmančič); Ferlugi, 19. decembra, ob 17.30 nastopata MoPz Tabor Opčine (dir. David Zerjal) in DZ Danica Vrh Sv. Mihaela (dir. Patrici-ja Rotar Valič). PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem SKD Valentina Vodnika prireja praznični večer z gojenci glasbene šole v soboto, 18. decembra, v društveni dvorani V. Vodnika v Dolini ob 20.30. Vljudno vabljeni. »IN MIR NA ZEMLJI« je božični koncert, na katerem sodelujejo Pihalni orkester Ricmanje, OPZ F. Venturini (Suzana Zerjal), MePZ Mačkolje (Andreja Stucin), PZ Tončka Čok (Manuel Purger). Večer bosta oblikovala Aljo-ša Saksida in Gualtiero Giorgini, vse skupaj pod vodstvom umetniškega vodje in dirigenta Aljoše Tavčarja. Koncert, pod pokroviteljstvom Občine Dolina, bo v nedeljo, 19. decembra, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 18.00. Ne zamudite! Sreda, 15. decembra 2010 GODBENO DRUŠTVO V. PARMA IZ TREBČ priredi koncert v nedeljo, 19. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Pohitite številni. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na tradicionalni koncert ob zaključku leta v nedeljo, 19. decembra, ob 17. uri v nabrežinski občinski telovadnici. Sodelujejo gojenci glasbene šole godbe. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v nedeljo, 19. decembra, na božični nastop gojencev Glasbene Kambrce, ki jo vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 17.30. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na likovno razstavo »Aldo Usberghi: ... okoli mene«, Opčine, Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131. Razstava bo odprta do 22. decembra. Ponedeljek-petek: 10.0012.00 in 17.00-19.00. DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Pore-čanka, včeraj: ozkotirna proga« je na ogled do konca decembra v Zelezni-škem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. L. Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM HIŠO v najem (vsaj dve spalni sobi) na območju vzhodnega Krasa (od Bazovice do Proseka). Tel. 3899766904. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št. 335-5387249. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, pomagam tudi pri oskrbi starejših oseb 24 ur. Tel. št.: 347-8601614. KLJUČE VOZILA FORD sem izgubil v četrtek, 2. decembra, med 17.30 in 18. uro, v bližini Sodnije in parkirišča Foro Ulpiano (mogoče pri avtomatski blagajni). Lepo prosim poštenega najditelja naj pokliče na tel. št. 338-8408280 KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE ALI SKLADIŠČE od 20 do 25 kv. m. Cena približno 30.000 evrov. Tel. št.: 3203557811. PRODAM STANOVANJE na Greti, 50 kv.m., v odličnem stanju. Tel. št.: 3494975968. PRODAM avto volkswagen vento, 1800, črne barve, klimatizirana, letnik 1994, 200.000 prevoženih kilometrov, v zelo dobrem stanju, za 1.350 evro. Tel. 3287599640. PRODAM psičke stare 2 meseca pasme Border Collie z rodovnikom; tel. 0481419976 v večernih urah. V BLIŽINI Senenega trga (Trg Foraggi) oddajam v najem sobo z lastno kopalnico. Tel. 040-948080. V BOLJUNCU na Placu dajem v najem večnamenski prostor. Tel. št. 3483667766. [d Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto osmico. Tel. št. 048178125. MARIZA ima odprto osmico, Ricma-nje št. 120. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št.5. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni. OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Damjan Glavina v Lo-njerju. Tel. št. 348-8435444. OSMICO je odprl Danjel Glavina v Bor-štu. OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 040 -2907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidoni-ja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987. Prispevki V spomin na mamo Ado in očeta Mil-kota daruje Aldo Karis 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na starše darujeta Tanja in Renato Milkovič z družino 20,00 evrov za cerkev Sv. Florjana pri Banih. V spomin na Moža Zarka, starše in brata Cveta daruje Justi Race 100,00 evrov za tabornike RMV. 12 Sreda, 15. decembra 2010 KULTURA / fotografija - Pilonova galerija v Ajdovščini Na razstavi avtoportretov ^ ^ V VI • • • v ■ • - •• tudi tržaški in goriški avtorji Med razstavljavci tudi Sergio Culot, Nika Furlani in Andrej Furlan - Na ogled bo do 7. januarja Letošnjega 8. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 2010 - avtoportret, ki se je odvijalo pod okriljem Pilonove galerije Ajdovščina in pod vodstvom Primoža Breclja med 15. in 17. oktobrom v Ajdovščini in Vipavskem Križu, se je udeležilo deset ustvarjalk in ustvarjalcev iz Slovenije in Italije. Svoja dela, ki so nastala na srečanju, so 10. decembra na slavnostnem odprtju razstave predstavili Dragomil Bole, Primož Brecelj, Sergio Culot, Polona Demšar, Andrej Furlan, Nika Furlani, Franc Golob, Iris Anam Cara, Andrej Perko in Tihomir Pinter. Tema fotografskega srečanja se navezuje na letošnje kulturno leto v Ajdovščini, posvečeno slikarju, fotografu in lutkarju Milanu Klemenčiču (1875-1957), ki je zapustil obsežen fotografski opus, v katerem zavzemajo portreti in avtoportreti pomembno mesto. Razstavo fotografij je ob zaključku Klemenčičevega leta v Ajdovščini pripravil mag. Mirko Kambič, ki je iz bogate umetnikove fotografske zbirke izbral 30 portretov in avtoportretov, nastalih v obdobju 1899-1916. V osrednjem prostoru Pilonove galerije bodo do 7. januarja 2011 na ogled Sergio Culot, Andrej Furlan in Nika Furlani na odprtju razstave avtoportreti desetih ustvarjalk in ustvarjalcev, udeležencev fotografskega srečanja CastrumFoto 2010. Kot je v spremnem besedilu kataloga zapisala kustosinja razstave Nataša Kovšca, so njihova dela »raznovrstna, tako kot so raznolika njihova življenja in izrazni načini, saj pripadajo različnim generacijam in ustvarjalnim okoljem. Zanimiva zbirka fotografskih izpovedi obenem kaže raznolikost pristopov pri obdelavi ikonografskega motiva: od naturalističnih in transformi-ranih fotografskih upodobitev do konceptualnih projektov, videa in fotografske instalacije. Ustvarjalci si skozi prizmo lastne podobe zastavljajo predvsem vprašanja o sebi in svoji preteklosti, pri čemer opazimo razliko med moškim in ženskim dojemanjem/prikazovanjem intimnosti. Posamezna dela pa iz polja osebnega posegajo tudi v širši družbeno-politični in zgodovinski kontekst.« V Ajdovščini razstavljajo trije fotografi, ki so tako ali drugače povezani z slovensko manjšino v Italiji. Serija fotografij Nike Furlani z naslovom Soba 68 združuje 12 barvanih posnetkov, narejenih v naravni krajini in v intimnem okolju lastne sobe. Pred objektivom pozira v različnih pozah iz katerih lahko odkrivamo delček identitete in lastnega bivanja. Nika Furlani je diplomirala na Pedagoški fakulteti v Kopru sedaj pa zaključuje študij na Višji strokovni šoli Srečka Kosovela v Sežani - smer fotografija. Doma je iz Podlonjerja. Član goriškega fotografskega društva Skupina 75 Sergio Culot, katerega dela temeljijo na konceptualnih raziskavah časa in prostora, se publiki predstavlja s štirimi črno-belimi fotografijami. Avtoportreti temeljijo na raziskovanju popačene zrcalne podobe, ki zavedno ali nezavedno, a zelo učinkovito izražajo različna duševna in psihološka stanja. Fotografska instalacija Grobek Andreja Furlana je sestavljena iz dveh delov: iz fotografskega avtoportreta in s stekleno škatlo, ki simbolizira avtorjev grobek. V škatlo je Furlan postavil nekaj osebnih predmetov, ki so pomembni za avtorjevo kreativno delo in rast. Instalacija razkriva gledalcu avtorjevo notranjost in dovoli spoznavanje Furlanove preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. (beto) glasba - Prejšnji teden zaključni koncert festivala Concerti della cometa Izredni nastop pevke Cheryl Porter Koncert pevke iz Chicaga je potekal ob 30. obletnici smrti Johna Lennona - Za uvod tudi baročna glasba John Lennon bi letos praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan, morilska roka pa je predčasno prižgala njegovo zvezdo na firmamentu umetniške večnosti 8. decembra leta 1980. Natanko trideset let kasneje so se ga spomnili v neobičajnem okviru zaključnega koncerta festivala antične in komorne glasbe Concerti della cometa v Luteranski cerkvi v Trstu. Priložnost je bil izredni nastop pevke Cheryl Porter, ki je dala ameriško noto črnske duhovne pesmi in gospela božičnemu vzdušju, s katerim je društvo Nova Academia pozdravilo svoje občinstvo do naslednje izvedbe tradicionalnega festivala. Baročni pečat je zaznamoval uvodni del koncerta, katerega vezna nit je bila le »glasba srca«: znane, ponarodele, širše priljubljene skladbe od baroka do sodobnosti. Mali klasični orkester iz Veneta, ki je nastal pred leti kot združenje učencev šole violinista Renata Zanettovicha, je pod vodstvom Dina Donija začel z otožno, čustveno temo iz Spielbergovega filma Schindler's list, nato je flavtist in umetniški vodja festivala Stefano Casaccia potrdil svoje navdušenje do virtuozistične-ga kipenja baroka z izvedbo Vivaldijeve-ga koncerta Il gardellino ter z znano sui-to iz Handlove Glasbe na vodi. S tradicionalnimi božičnimi motivi, gospel in spiritual glasbo ter z nekaterimi zimzelenimi popevkami pa je bila pro-tagonistka večera temnopolta pevka iz Chicaga, ki se je iz ljubezni do operne glasbe in do moža preselila pred petnajstimi leti v Italijo, kjer se je odločila za umetniški preobrat in se posvetila izvajanju in poučevanju črnske duhovne glasbe. V tem repertoarju je versko sporočilo neločljivo od glasbenih vsebin, kar se je ustrezno zrcalilo v nastopu pevke, ki je s širokim nasmehom posredovala z vsako pesmijo sporočila miru in prijateljstva in jih delila s številno publiko v pevskem objemu skupnega doživetja. Poslušalci so z njo sodelovali, plo- Pevka Cheryl med tržaškim nastopom kroma skali v gospel stilu, se zazibali ob znanih melodijah kot so Bacharachova What the world needs is love, Lennonova Imagine ali Thiele-Weissova What a wonderful world. Porterjeva je v svoji karieri eklek-tično sodelovala z glasbeniki iz različnih področij kot so Katia Ricciarelli, Paolo Conte, Tito Puente, Mariah Carey, Bono in Zucchero, s katerima je pred leti pela na drugi poroki slavnega tenorista Luciana Pavarottija. Znana je z nazivom »The Voice« in se resnično odlikuje po obvladanju lepega, temnega glasu v celotnem razponu, po eleganci podajanja, nevsiljivih in nikoli pretiranih ustvarjalnih interpretacijah, predvsem pa je prepričala s tankočutnim branjem vsebin, v katerem je podajanje glasbe vedno tesno povezano z besedilom. »Vera, upanje, molitev« so vrednote, ki zaznamujejo črnsko duhovno literaturo in so prišle do izraza v božično naravnanem programu kot tudi v uvodnih beograd Razstava Zorana Mušiča V srbski prestolnici bo med 16. decembrom in 31. januarjem 2011 na ogled razstava Zorana Mušiča Iz slovenskih zasebnih zbirk IV, ki jo prirejajo na vabilo Galerije Radio - Televizije Srbije in Galerije Arte Beograd. Galerija Zala, ki skrbi za organizacijo s slovenske strani, bo predstavila že četrti izvod projekta, ki se je rodil leta 2006 z razstavo izbora Mušičevih del iz zasebnih zbirk in doživel še dve nadaljevanji z razstavama v letih 2008 in 2009. Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, pri posredovanju razstave v Beograd pa je sodelovala Pilonova galerija Ajdovščina. Kustos razstave in hkrati eden najpomembnejših slovenskih poznavalcev Zorana Mušiča Gojko Zupan je za spremni katalog prispeval tekst, v katerem pojasnjuje življenjske in umetniške postaje velikega umetnika, posebej pa izpostavlja tudi Mušiče-ve vezi z Beogradom, kjer je le-ta večkrat samostojno in skupinsko razstavljal, dobro pa je poznan tudi tamkajšnji likovni kritiki. Izbor 52 slik, grafik in risb, ki so nastale med letoma 1931 in 2000, ni vezan na prepoznavne Mušičeve serije (konjički, kolodvori, Benetke, ...), temveč »skuša potegniti lok od prvih razstav v Beogradu do zadnjih del«. Poleg privatnih lastnikov je k razstavi pristopila tudi Pilono-va galerija Ajdovščina, ki v Beograd pošilja dve Mušičevi sliki; ob Dalmatinski zemlji (1958, pastel) tudi nedavna pridobitev Mariborski kolodvor (1938, olje). Čeprav v manjšem in manj sijajnem obsegu v primerjavi z ljubljansko retrospektivo in beneško razstavo portretov ima beograjsko občinstvo v prihajajočih dneh imenitno možnost videti reprezentativen in dovolj obsežen pregled Mušičevih del, da si z lahkoto ustvari vtis o enem največjih slovenskih umetnikov. besedah k vsaki pesmi, s katerimi je Por-terjeva ustvarila prijateljsko, prisrčno vzdušje. V učinkovitih aranžmajih je komorni orkester primerno dopolnil klavir Paola Vianella. Navdušen aplavz je izrazil zadovoljstvo pozornega občinstva, med katerim so sedeli tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, konzul Kameruna in druge avtoritete. Pevka je podarila še tri klasike: Amazing grace v bolj zbranem tonu in brez mikrofona, radostno gospel pesem Let it shine in še Gruberjevo Sveto noč s sodelovanjem flavtista Casaccie. Da je tovrstni koncert predvsem srečanje z ljudmi, je pevka dokazala tudi, ko je po zadnjem dodatku stopila z odra, osebno pozdravila in voščila publiki, se rokovala s poslušalci in se zaustavila z njimi za avtograme, čestitke in sproščeno izmenjavo mnenj. Rossana Paliaga 4. Bovec Outdoor Film Festival Obiskovalci četrtega bovškega festivala filmov o naravi in športih v njej BOFF (Bovec Outdoor Film Festival), pod pokroviteljstvom Občine Bovec in s podporo Filmskega sklada Republike Slovenije, si bodo od 28. do 30. decembra v dvorani bovškega kulturnega doma lahko ogledali 26 filmov. Kategorije so letos tri: »šport in akcija« se letos prvič deli na kratkometražne filme do 15 minut (8 filmov) in dol-gometražne filme (14 filmov), tretja kategorija pa je »narava in ekologija« s štirimi filmi. Vsi izbrani filmi se potegujejo tudi za nagrade v svojih kategorijah. Na sporedu bodo filmi iz desetih držav. Na prvem mestu po številu filmov je Velika Britanija s šestimi pred petimi izdelki domačih avtorjev, po štiri sta prispevali Avstrija in Kanada, če štejemo tudi koprodukcijske filme. Letošnjo žirijo sestavljajo scenaristka in prevajalka Barbara Kelbl, speleolog, alpinist, turni smučar in publicist Sergio Serra, tudi ustanovitelj filmskega festivala Julijskih alp v Trstu, gledališki režiser in vsestranski športnik Jaka Ivanc ter režiser Klemen Dvornik. V Bovec ne vabijo le filmi temveč tudi spremljevalni spored. Prosta mesta so še tako v delavnici freeride smučanja in deskanja kot v delavnici animacije »stop motion«, ki je brezplačna in primerna tudi za otroke. Do danes pa se lahko prijavijo tudi še skupine za izdelavo snežnih skulptur. Več informacij in podrobnosti lahko najdete na www.boff.si. / KULTURA Sreda, 15. decembra 2010 13 poezija - Tržaška založba Hammerle nadaljuje projekt Il nuovo Timavo Pri založbi Hammerle izšli dvojezični pesniški zbirki V italijanščini in slovenščini izdali izbor poezij Aleksija Pregarca in Marine Moretti Pri tržaški založbi Hammerle Editori sta letos izšli dvojezični pesniški zbirki tržaških avtorjev Aleksija Pregarca in Marine Moretti, ki nosita naslova Za-vratna usoda/Subdola sorte oziroma Por-tolano del tempo/Pristani časov. Brošuri spadata v širše zastavljen projekt z imenom Il nuovo Timavo, v katerem je že pred časom v italijanskem prevodu izšel hommage srbskemu pesniku Vasku Popi, nato pa še pesniška zbirka samega odgovornega urednika založbe Claudia H. Martellija Il nemico dei sogni/Sovražnik sanj, o kateri smo na straneh kulturne rubrike našega dnevnika že poročali. V začetku gre povedati, da zbirki ne objavljata izvirnikov. Tako Pregarc kot Morettijeva sta namreč svoje pesmi že natisnila drugje. Pregarc je v slovenščino prevedel nekaj Morettijinih stihov, za ostale prevode je poskrbela Jolka Mi-lič, ki je v italijanščino prelila tudi Pre-garčeve verze. Avtorja, ki jih večini naših bralcem ni treba posebej predstavljati, sta globoko ukoreninjena v tržaško stvarnost. Za tiste redke bralce, ki Pregarca še ne poznajo, naj zapišemo, da se je rodil v Ricmanjih pri Trstu leta 1936, po poklicu pa je dramatik in igralec. Dolgo let je bil zaposlen na slovenskem oddelku deželnega sedeža Rai za Furlanijo-Julij-sko krajino, do danes pa je izdal kar lepo število pesniških zbirk. Njegove pesmi so prevedene v vse pomembnejše svetovne jezike, pred tremi leti pa je za svoje življenjsko delo prejel literarno nagrado Vstajenje, ki mu jo je podelila revija Mladika. Morettijeva pa se na hrbtni strani platnice svoje zbirke ne predstavlja z lastno biografijo, ampak pravi, da pesništvo jemlje še vedno kot politično govorico miru. Povedati gre, da sta tako Pregarc kot Morettijeva v pričujočih pesniških zbirkah angažirana avtorja.Prvi je namreč ponatisnil svoja zgodnja dela, ki so nastala v času njegove službe v goriški predilnici. Najbolj doživete tako ostajajo Pregar-čeve pesmi iz tega obdobja, v katerih piše o kosmatem žarku, ki umori metulja in netopirja, pa tudi o delu in delavcih, ki postanejo številke, ko gre mimo njih šef oddelka - kapo. V WC školjkah tovarne se znajde marsikaj, od pokajenih čikov do polizanih bombonov, predvsem pa kletvice in malodušje delavcev. Najbolj doživeta od vseh pesmi je prav gotovo Jutranja molitev tkalke, ki se priporoča tovarniški sveti trojici: bogu sukancu, bogu prahu in vodji oddelka, ki nastopa v vlogi boga in ne človeka. Pregarc usodo tovarniškega delavca podoživlja tudi skozi sindikalna zborovanja in minevanje letnih časov. Razdelku Zavratna usoda/Subdola sorte, kateremu dolguje naslov celotna pesniška zbirka, sledijo še trije krajši pesniški sklopi, in sicer Zlahtnost/Preziosita, Samo-te/Solitudini in Tolažba/Conforto. Prvi od naštetih je bil objavljen v grafični mapi, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2006 v omejenem številu izvodov, zaznamuje pa ga predvsem pesnikova ten-kočutnost. Samote/Solitudini so daljši sklop po večini nenaslovljenih pesmi, tolažbo pa pesnikov junak Sizif išče predvsem v kraški pokrajini. Pesnik s svojim Vabilom, ki sklepa zbirko, nagovarja bralce, naj ne teptajo bujne trave njegove oaze, temveč naj obujejo žametne copate, počijejo in odžejani ter veseli odrinejo dalje z upom, saj ni še prišel čas neurja. Verzi Marine Moretti so kljub njenemu poizkusu, da bi jih definirala kot politično govorico miru, zelo raznoliki. Pesniško zbirko tako otvarja nadvse zanimiva desetverzna pesem, v kateri se nam avtorica predstavlja na svojevrsten način. V naslednjih pesmih je jasno zaznaven motiv hiše, ki ga pesnica pojmuje ne kot kraj, v katerega se je mogoče zateči, ampak kot mesto, ki hrani obledele spomine minulih dni, ki se ne vrnejo. Sledi hommage pred nekaj leti preminulemu poljskemu pesniku Czeslawu Miloszu, katerega opus je med drugimi zaznamoval celo genera- cijo sodobne slovenske poezije. Moretti-jine pesmi so krajevno (ne)definirane, enkrat jih namreč postavlja v namišljene vrhove in v svetopisemsko Sodomo, drugič pa v Boljunec, pa tudi na središčne tržaške mestne ulice, denimo Ulico Giu-lia, Ulico SantAnastasio, Korzo itd. Izbor je napravljen iz ciklusa, v katerem so pesmi označene z rimskimi številkami. Tako Pregarc kot tudi Morettijeva se večkrat zatekata v lastni mikrokozmos, ki jima najbrž pomeni varno zatočišče pred današnjim svetom in njegovim prostorom ter časom. Primož Sturman Poezije za otroke Pri Mladinski knjigi so izšle štiri knjige ilustrirane poezije za otroke, Pesmi o Mišku in Belamiški Ferija Lainščka, z večernico za leto 2009 nagrajena zbirka Rože v srcu Bine Štampe Zmavc in ponovna izdaja Malega rimskega cirkusa Andreja Rozmana - Roze, ki je predstavil še novo delo Izbrane rozine v akciji. Zgodba Lainščkove knjige Pesmi o Miški in Belamiški je podprta z ilustracijami Maše Kozjek in glasbo, ki jo je aranžiral Lojze Kranjčan, odpela pa Romana Kranjčan. Uglasbitev je nastala z žarom, kajti če delaš za otroke, se blefiranje ne izplača, je na predstavitvi knjig dejala Kranjčano-va. Knjigi je priložena zgoščenka. Likovne podobe Rož v srcu Bine Štampe Zmavc so nastale s čopičem Daniela Demšarja. So presunljivo lepe in spominjajo na slike Zorana Mušiča, je dejala pisateljica. Zanje je Demšar v okviru 9. bienala ilustracije prejel nagrado Hinka Smrekar-ja. Ilustracije so na ogled v ljubljanski Galeriji Sončnica, specializirani galeriji za otroško ilustracijo. Zbirka Andreja Rozmana Mali rimski cirkus je bila vključena na seznam knjig za bralno značko in je bila razprodana. Knjiga se zdaj med bralce vrača v večjem formatu. Ilustracije naslikal Zvonko Čoh, ki je tudi nagrajenec 9. bienala slovenske ilustracije. Nagrado je prejel za Rozmanovo Urško, sodobno prepesnitev Prešernovega Povodnega moža. Rozman je predstavil še svojo novo zbirko, hudomušno naslovljeno Izbrane rozine v akciji. V njej je med drugim prepesnil Hlapca Jerneja in Lepo Vido. (STA) operno gledališče verdi - Plesna predstava v abonmaju Mladostna Romeo in Julija Tragična ljubezen mladih veron-skih zaljubljencev sodi med največkrat uprizorjene. Shakespeare je z Romeom in Julijo ustvaril eno najbolj priljubljenih zgodb, ki je velikokrat zaživela tudi v plesni odrski obliki, še posebej v romantični preobleki z glasbo P. I. Čaj-kovskega. Ker gre za splošno znane in ljubljene balete, se sodobni koreografi Romea in Julija lotevajo z dolžno previdnostjo oz. iščejo novih pristopov. Veliko zavisi tudi od izvajalcev, katerim je posamezna koreografija namenjena: tako je Giorgio Madia za mlado skupino Balletto di Milano pripravil svežo koreografijo, ki so jo plesalci odplesali z mladostno zagnanostjo. Skupino s to baletno predstavo je tržaška operna hiša Verdi uvrstila v letošnji abonma, ki praviloma precej zapostavlja prav ples. Če naj verjamemo zagotovilom novega superintendanta Calende, ki je istočasno tudi ravnatelj Stalnega gledališča FJK, odslej ne bo več tako, saj bosta gledališči na plesnem področju tesneje sodelovali. Resnici na ljubo je namreč v zadnjih sezonah Rossetti ponujal veliko več kvalitetnega plesa kot Verdi, ki pa lahko računa na adut, na orkester. Plesna predstava z glasbo v živo je namreč precej bolj privlačna kot ples na posneto glasbo. Pravzaprav so tudi Verdijevi abonenti, ki so prišli na nedeljsko ponovitev Romea in Julije, poslušali posnetek, ker se je pri ureditvi prostora za orkester pod odrom nekaj zalomilo. Sicer pa Madia svoje koreografije ni osnoval na glasbi, ki jo je Čajkovski ustvaril za balet Romeo in Julija, temveč je izbral in premešal odlomke iz raznih del Čajkovskega, tako da je bila glasbena pripoved nekoliko neenotna. Premešal je tudi zgodbo, saj je začel pri koncu, se pravi pri namišljeni Julijini smrti, Romeovem samomoru in potem še tragičnemu epilogu celotne zgodbe. Nato pa je s posameznimi prizori plesno in scensko zelo preprosto prikazal celotno zgodbo, ki se je zaključila z nekakšnim slavospevom nesmrtni ljubezni. Skupina, ki letos slavi 30-letnico delovanja, je koreografovim navodilom sledila z zanosom, še najbolj prepričljiva je bila svežina interpretacije, ki s plesnega vidika ni bila zelo zahtevna. (bip) Skupino sestavljajo mladi plesalci Heligoland Massive Attack Trip hop Virgin, 2010 Ko govorimo o elektronski glasbi, se večkrat nanašamo na hitre ritme in bučne base, tokrat pa smo s skupino Massive Attack daleč od tega. Gre namreč za angleški glasbeni kolektiv, ki je v prvih devetdesetih letih začel z izvajanjem nove glasbene zvrsti trip hop, to je mešanice dub, hip hop, house glasbe, psi-hedeličnega rocka in ponekod tudi funk, jazz in soul ritmov; v bistvu prava posebnost! Pozornost bomo posvetili novemu glasbenemu izdelku Heligoland, ki je izšel februarja letos in na katerega so oboževalci čakali celih sedem let! Zasedbo Massive Attack so leta 1987 v angleškem mestu Bristol ustanovili Robert '3D' Del Naja, Grant 'Daddy G' Marshall in Andrew 'Mushroom' Volwes, katerim se je večkrat pridružil tudi glasbenik Tricky. Fantje so se veliko ukvarjali s sin-tetizatorji zvoka in mešali marsikatero glasbeno zvrst ter končno leta 1991 izdali svoj prvi album Blue Lines. Plošča velja za prvi trip hop album, pri snemanju pa je mladim Angležem priskočilo na pomoč kar nekaj mednarodnih pevcev, med katerimi tudi jamajška zvezda Horace Andy. Tudi naslednje plošče angleške zasedbe so sad mnogih glasbenih sodelovanj. Leta 1994 je prišel na dan album Protection, s ploščo Mezzanine pa je bend končno zaslovel na svetovni ravni. Skladbe kot so Teardrop in Angel so splošno znane in to ne le v svetu elektronske glasbe. Pri naslednjem glasbenem izdelku 100th Window je sodelovala tudi znana irska pevka Sinnead O'Connor. Od takrat so se člani benda osredotočili na druge glasbene projekte, Andrew Volwes je zapustil glasbeni kolektiv. Marshall in Del Naja sta se letos le odločila in po sedmih dolgih letih izdala ploščo Heligoland. Deset komadov, pri katerih je sodelovalo več mednarodnih glasbenikov. Skupina je tokrat, poleg sintetizatorjev zvoka, uporabila veliko glasbil, kar daje plošči poseben čar. Album uvaja nekoliko temačna Pray For The Rain, takoj nato pa je na vrsti že bolj živahna Babel. Plošča se nadaljuje s serijo dobrih komadov, med katerimi izstopa izredna Psyche! Proti koncu zapazimo še dobro Saturday Come Slow, pri kateri poje angleški pevec in lider skupine Gorillaz Damon Albarn. Plošča, ki ne bo razočarala ljubiteljev trip hopa! Rajko Dolhar Skupina Balletto diMilano predstavlja koreografijo Giorgia Madie na izbor glasbe P. I. Cajkovskega - Nezahtevno, vendar sveže 1 0 Sreda, 15. decembra 2010 TRST / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu gorica - Informativna kampanja za šolarje Starost odvisnikov se niža, V goriškem in tržiškem oddelku za zdravljenje odvisnosti SERT se zdravi okrog 370 oseb Poleg »tradicionalnih« razširjena tudi »trendovska« mamila Tudi na ozemlju goriške pokrajine se starost uživalcev drog znižuje. Problem uživanja opojnih substanc - legalnih in ilegalnih - se pojavlja že med 13-letniki in 14-letniki, zato so se goriška kvestura, goriško zdravstveno podjetje in Fundacija goriške hranilnice odločili za izdajo brošure »Allontanati dalla droga ... avvicina-ti alla vita« (Oddalji se od mamil ... približaj se življenju), ki jo bodo v prihodnjih mesecih delili učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol goriške pokrajine. Pobudo so na sedežu fundacije včeraj predstavili kvestor Pier Riccardo Piovesana, generalni direktor zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula, vodja mobilnega oddelka goriške kvesture Massimiliano Ortolan in predstavnik fundacije Sergio Orzan. »V goriški pokrajini so mamila med mladino razširjena. Pri našem delu pa predvsem opažamo, da se starost uživalcev znižuje,« je včeraj povedal vodja mobilnega oddelka goriške policije Ortolan in poudaril, da je publikacija nastala na podlagi rezultatov sodelovanja med goriško policijo in zdravstvenim podjetjem oz. oddelkom za zdravljenje odvisnosti SERT, ki že več let vodita informativna srečanja na nižjih in višjih srednjih šolah. »Ko so mladostniki stari med 13 in 14 let, je pravi trenutek, da se z njimi začnemo resno pogovarjati o teh stvareh,« je poudaril kvestor Piovesana. Giuliano Zorzut, odgovorni pri oddelku za zdravljenje odvisnosti SERT, ki deluje v okviru goriškega zdravstvenega podjetja, je včeraj povedal, da se trenutno v goriškem in tržiškem centru skupno zdravi okrog 370 oseb. »Večina jih je med 20. in 30. letom starosti, nekaj pa je tudi mladoletnih. Pri nas se zdravi tudi skupina starejših ljudi, ki imajo velike probleme, saj pomeni dolgoletno uživanje drog ob zdravstvenih težavah tudi družbeno izolacijo,« je povedal Zorzut in nadaljeval: »Večina naših pacientov je odvisnih od heroina, bolj kot vbrizgavanje pa je razširjeno vdihavanje tega mamila. Rastoči trend je uživanje več drog hkrati: le redko se zgodi, da bi se zasvojenci s heroinom omejili le na to vrsto droge.« Med najmlajšimi so po Zorzutovih besedah najbolj razširjeni stimulanti in raznovrstne tablete, npr. ekstazi, ki jih mladi večkrat zaužijejo skupaj z alkoholom. »Hkratno uživanje sintetičnih drog in alkohola, ki povzroča večjo sproščenost, je zelo nevarno, še posebno, če se uživalci nato usedejo za volan,« je opozoril Zor-zut, ki meni, da bi bilo zelo koristno, če bi med goriškim SERT-om in novogori-škim oddelkom za zdravljenje odvisnosti prišlo do tesnejšega sodelovanja: »Droga žal res ne pozna meja.« Vsebino brošure, ki jo bodo goriškim tretješolcem delili med informativnimi srečanji, je predstavil Ortolan. Publikacija, pri izdelavi katere so sodelovale tudi nekatere šole, na preprost in privlačen način opisuje, kaj so mamila, njihovo zgodovino, kateri so učinki in posledice ter težave s pravico, katerim gredo naproti tudi mladoletni uživalci. »Vse droge, tudi legalne, pomenijo veliko breme za družbo. Ob etičnih in socialnih problematikah ustvarjajo tudi ekonomsko škodo,« je povedal Piovesana, Cortiula pa je poudaril, da lahko osveščanje mladih pripomore tudi k spremembi napačnih življenjskih navad njihovih staršev in bližnjih. (Ale) gorica - Protest univerzitetnih študentov Predavanja na ulici S študenti DAMS-a, stikov z javnostmi in diplomatskih ved tudi nekateri docenti Študentje, doktorandi, raziskovalci in skupina profesorjev univerzitetnih smeri Tržaške in Videmske univerze s sedežem v Gorici so včeraj priredili protestno manifestacijo, s katero so izrazili svoje nasprotovanje reformi univerzitetnega sistema, ki jo načrtuje ministrica Mariastella Gelmini. Zakonski osnutek, ki je konec novembra že dobil zeleno luč v poslanski zbornici, bo po včerajšnjem izglasovanju zaupnice Berlus-conijevi vladi v kratkem obravnaval še senat, čeprav njegovi odobritvi in spremembi v zakon ostro nasprotuje dober del italijanske univerzitetne javnosti. To so včeraj pokazale študentske manifestacije, ki so potekale v mnogih italijanskih mestih. Na neprimernost in škodljivost reforme so včeraj opozorili tudi mladi, ki obiskujejo univerzitetne smeri Dams, stiki z javnostmi in diplomatske vede v Gorici, ki so organizirali shod v Ulici Garibaldi. Po ocenah organizatorjev se je pred Verdijevim gledališčem zbralo približno sto študentov, ki so prisluhnili predavanjem docentov Luce Cossettinija, Maurizia Scainija, Renate Ko-dilja in Antonia Luigija Plamisana na temo vloge glasbe v dvajsetem stoletju, zgodovini punk gibanja, iskanju konsenza in vlogi protestnih akcij pri gradnji civilne družbe. S pobudo so želeli študentje, ki januarja napovedujejo druge protestne pobude, »predstaviti mestu realistično sliko javne univerze, spomniti na njeno vlogo v družbi in dokazati, da imajo ljudje, ki jo obiskujejo, veliko idej in željo po gradnji prihodnosti. To, kar danes v Italiji pogrešamo, so institucije, ki bi tej življenjski limfi dala možnost, da izpolni svojo nalogo.« gorica Predor Bombi odprli pešcem in kolesarjem Docent in študentje med lekcijo v Ulici Garibaldi bumbaca gorica - Konzulta V rajonih prenizka raven v v« - zaščite Goriška občina bi morala bolje skrbeti za izvajanje zaščitnega zakona. O tem so prepričani člani konzulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti pri občini Gorica, ki je na ponedeljkovo zasedanje povabila predsednike krajevnih skupnosti za Štandrež, Podgoro ter Pevmo, Štmaver in Oslavje. Z Marjanom Brescio, Walterjem Bandljem in Lovrencem Persoglio je kon-zulta preverila izvajanje zaščitnega zakona št. 38/01, točneje 10. člena, ki obravnava javne napise in toponime. Predsedniki so ocenili, da je izvajanje vidne dvojezičnosti zelo pomanjkljivo, ob tem pa so izpostavili tudi problem finančnega kritja za njeno udejanjanje. »Stroški je doslej bremenili že itak skromne blagajne krajevnih skupnosti,« je povedal predsednik konzulte Ivo Cotič. V razpravi so sogovorniki izpostavili nasprotovanje ukinitvi oz. združitvi rajonov. Člani konzulte so soglasno sklenili, da bodo pozvali občino k ohranitvi obstoječih rajonskih svetov, ki opravljajo neprecenljivo vlogo na krajevni ravni. Glede izvajanja 10. člena zaščitnega zakona pa bodo izrazili zahtevo, naj občinska uprava dosledno spoštuje obstoječe norme, naj jih tudi konkretno udejanja in naj si prevzame stroške glede izvajanja dvojezičnosti v rajonih. Konzulta bo obenem naslovila na župana priporočilo, naj bodo vsa javna sporočila, namenjena slovenskim občanom, dosledno dvojezična. Cotič je seznanil člane konzulte s potekom gradnje jasli v ulici Rocca, ki naj bi se zaključila januarja. V prihodnjih mesecih bo občina določila pogoje za osebje ter začela z vpisovanji. Člani konzulte si nadejajo, da bodo soudeleženi tudi v tej zaključni fazi ustanavljanja prvih jasli s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Predsednik konzulte je poročal še o srečanju z odbornikom za lokalne identitete Štefanom Ceretto v zvezi s potrebo po okrepitvi osebja na uradu za slovensko manjšino. »V prihodnjih mesecih naj bi prišlo do jasnejše ločitve tako vlog kot funkcij med prevajalcem in jezikovnem uslužbencem,« je povedal Cotič. sovodnje - Sanacija Malnišča Podjetje začelo s pripravami na karakterizacijo odlagališča Prehod skozi Bombijev predor bumbaca Predor Bombi je ponovno prehoden za pešce in kolesarje. Podjetje Edilramon, ki mu je občinska uprava zaupala izgradnjo proge vzpenjače in stopnišča na goriški grad ter obnove predora samega, je ostalo zvesto svoji obljubi in je prejšnji teden uredilo prehod, ki povezuje Ulico Giustiniani in Travnik. Podjetje iz kraja San Biagio di Callalta pri Trevisu je prehod za pešce in kolesarje, ki je širok približno poldrugi meter, ločilo z mrežo od drugega dela predora, po katerem bodo med gradbenimi deli proge vzpenjače peljali tovornjaki podjetja. Prehod je mogoče uporabljati tudi v večernih urah, saj so za razsvetljavo izkoristili svetila gradbišča. Podjetje Ambiente Sc. je začelo s pripravami na karakterizacijo odlagališča na Malnišču. Včeraj so si predstavniki podjetja iz Carrare skupaj z vodjo tehničnega urada so-vodenjske občine Paolom Noninom ogledali odlagališče, nato pa so se srečali s predstavniki deželne okoljske agencije ARPA, s katerimi so pregledali plan aktivnosti in analiz, ki jih je že pred leti zahtevala storitvena konferenca. »V prihodnjih dneh bo podjetje začelo s pripravami in odstranjevanjem rastlinja, januarja pa bo poseg stopil v živo,« je povedal Nonino. Na podlagi pogodbe, ki jo je konec novembra podpisalo z občino Sovodnje, bo podjetje iz Carrare pripravilo načrt, sestavilo analizo sanitarnih in okoljskih tveganj in, posledično, pripravilo načrt sanacije oz. okoljske-ga obnavljanja lokacije. Faza karakterizacije bo trajala štirinajst tednov. Sredi marca naj bi torej bili znani rezultati analiz, na podlagi katerih bodo ugotovili, ali bo treba izvesti pravo sanacijo, ki je zahtevnejša in dražja, oz. le okoljsko obnavljanje odlagališča. Naslednji korak bo sklic storitvene konference med deželo, občino, pokrajino in agencijo ARPA, po tem srečanju pa bo na vrsti druga, štiritedenska faza, med katero se bo začelo z odva-žanjem ali drugimi potrebnimi deli. Družba Ambiente Sc. iz Carrare je razpis, ki ga je avgusta v evropskem uradnem listu objavila so-vodenjska občina, zmagala septembra. Na izklicni ceni - 353.000 evrov - je podjetje zagotovilo 40-odstotni popust, prihranjeni denar pa bo uprava porabila za sanacijo oz. okolj-sko obnavljanje odlagališča. (Ale) Sibilla Makuc na kraju, kjer je še do ponedeljka stala božična jelka bumbaca GORICA Božično razpoloženi tat Po rafalu tatvin v stanovanjih, ki smo jim bili priča v minulih tednih, so se tatovi - morda iz obupa - lotili še ... božičnih drevesc. Plen tatu, ki je bil očitno praznično razpoložen, je v noči med ponedeljkom in torkom bila ena izmed božičnih jelk, s katerimi sta upraviteljici kavarne Galleria na Verdijevem korzu v Gorici, Sibilla in Rossella Makuc, okrasili zunanji prostor lokala. »Štiri drevesca so nama prinesli v soboto, po treh dneh pa je prvo že izginilo,« je povedala Sibilla in dodala, da je tat odnesel tudi okras iz rdečega perja, s katerim sta okrasili sosednjo jelko. Tat ima tako komplet: (ukradeno) jelko in (ukraden) okras, pa vse najboljše! / GORIŠKI PROSTOR Torek, 14. decembra 2010 15 gorica - Zbornik o Osimu in vzporedni spomini Sabotinska cesta ostaja zareza v naravno okolje Manjšinska narodna skupnost v Italiji od Osimskih sporazumov ni imela pravzaprav ničesar Goriški muzej Nova Gorica je za obe-leženje 35-letnice podpisa Osimskega sporazuma in 25-letnice izgradnje premočrtne sabotinske ceste bil v precepu, ali naj pripravi razstavo oziroma izda ustrezno publikacijo. Andrej Malnič, direktor muzeja, je na ponedeljkovi predstavitvi v mali dvorani centra Lojze Bratuž obrazložil vzroke za izbiro knjižne izdaje: učinkovitost in trajnost sporočila, sicer pa bi razstavo s takšno vsebino tudi mnogo težje oblikovali. Predstavitev, ki se je je udeležila pol tretja desetina poslušalcev, je uvedel v imenu krožka Anton Gregorčič, Julijan Čav-dek. K besedi je v zaporedju povabil tudi ostala člana trojice kvalificiranih javnih predstavnikov novogoriškega družbenega življenja: Jože Šušmelj je spregovoril in pojasnil kar nekaj vidikov zgodovinskega, diplomatskega in političnega značaja, ki so botrovali in spremljali nastajanje sporazuma, Tomaž Vuga pa je v vlogi nekdanjega projektanta mejnega prehoda v Vrtojbi pojasnil in odkril vrsto zanimivosti o samem »bloku«, zraven pa tudi o cesti po pobočjih Sabotina, ki je rešila Brice cele vrste komunikacijskih težav, ki so nastale mnogo prej v času razmejitve leta 1947. Udeleženci smo slišali vrsto zanimivih opozoril in miselnih spodbud, osnovanih na podatkih o geostrateški vlogi Goriških vrat, zaradi katerih se je zadnjih pet stoletij vedno začelo s kakšno krvavo rihto - Gradiš-čanske vojne, Tolminski (raje vsegoriški) punt, Napoleonovi prodori, prva svetovna vojna -, nadalje o zarisih nove meje leta 1947, ko so na primer bodečo žico na mirenskem pokopališču postavili angloameriški vojaki, ne pa vedno ožigosani in med italijansko večino razvpiti graničarji, o uspehu jugoslovanske diplomacije, da ni bilo urejeno prehajanje meje le na območju dveh con (A in B) Svobodnega tržaškega ozemlja, temveč na celotni črti od Milj do Trbiža, o samovoljnih premikih mimo hotenj mešane vojaške komisije mejnih količkov na področju Kolovrata in še kje, o vzdušju ob Helsinški konferenci, ki je nedvomno pripomogla k sprejetju Osima, za kar so na Italijo pritisnile tudi ZDA, ker so v korist NATO pakta želele imeti razčiščena mejna vprašanja za obdobje po Titu, saj je bilo znano, da bi sovjetske tan-kovske brigade lahko v 36 urah prišle od madžarske meje do Gorice ... Znano je, da ni hotela Italija dati Osimskim sporazumom prevelikega javnega odmeva zaradi zadrege pred svojo javnostjo, saj se je s sporazumom odpovedala zahtevam nad Jugoslaviji vrnjenimi slovenskimi in hrvaškimi ozemlji. Dokončen za-ris meje je blagodejno vplival tudi na kasnejšo osamosvojitev Slovenije, ki je od Jugoslavije dedovala v Evropi dokončno opredeljene meje. Dokaz italijanske zadrege, morda pa tudi kujanja zaradi pritiskov na-tovskega značaja, je bila tretjerazredna prisotnost rimskih oblasti ob odprtju Sabo-tinske ceste. Slednja je z novim mostom, solkansko elektrarno, odprtjem prehoda na Er-javčevi-Škabrijelovi ulici, vrtojbenskim mejnim prehodom in delovnimi mesti, ki so tam nastala, predstavljala skupek koristi za no-vogoriško območje. Manjšinska narodna skupnost v Italiji pa od Osimskih sporazumov ni imela pravzaprav ničesar, saj je Italija vztrajala, da manjšinska vprašanja ne sodijo v tisti sporazum, ker morajo postati notranjepolitično vprašanje. Kaj bomo odnesli Slovenci v Italiji od Osima, smo vsak po svoji liniji zvedeli tako predstavniki SSO kot SKGZ na dveh ločenih srečanjih z Mitjo Ribičičem v Strunjanu. Na srečanjih, ki so sledila z organiziranimi pripadniki manjšine, so najvišji predstavniki SKGZ ocene zelo omilili in tesno povezovali gospodarske interese - industrijska cona na Krasu - z narodnostnimi. Kdor ni sprejel takšne takratne razlage, ni bil povsem dobrodošel na pojasnjevalnih sestankih. Načrtovanje in gradnja mejnega prehoda Vrtojba sta se izkazala za dobro za- mišljena. Gostota prehodov osebnih avtomobilov je bila sicer manjša od prvotno izračunane; povsem obratno velja za tovorni promet, ki je do leta2009 narasel na 650.000 prehodov z obsegom 5 milijonov ton tovora. Glede na to, da daje Slovenija izrazito prednost osi Maribor-Ljubljana-Koper in da znaša pretovor v Kopru le 9 milijonov ton (do nedavnega je prevladoval razsuti tovor glede na kakovostnejšega v zabojnikih, kar velja za Novo Gorico), je umestno vprašanje, ali je zanemarjanje severnoprimorske smeri upravičeno!? Pri trasiranju Sabotinske ceste je bilo upoštevanih več variant. Obveljala je skoraj najvišja, k čemur je pripomoglo več dejavnikov, tudi vojaških (italijanskih!). Most na tej cesti tik pri Solkanu ima največji betonski lok v Sloveniji. Sicer pa se je zareza v naravno okolje na slovenskem ozemlju še kar prekrila z rastlinjem, na italijanskem 1.600 metrov dolgem odseku pa še vedno bodejo v oči beton, kamenje in skalovje prav zaradi pretirano globoke zareze, ki so jo izkopali zaradi vojaške načrtovalne logike. Promet na tej cesti se je večal do leta 2008, nato je zaradi odprave pregledov na vseh mejnih prehodih zmanjšal, sedaj pa se zopet povečuje, ker je vožnja po njej udobnejša kot pa prečkanje Gorice in semaforjev v njej za vse tiste, ki se iz Brd vozijo v službo in po opravkih v Novo Gorico, Šempeter in Vrtojbo ali celo na Kras. Le na prometne nesreče je potrebno še kako biti pazljivi: režim kompetenc je namreč nekoliko zapleten, ker ni vseeno, ali se trk pripeti na slovenskem ali ekstra-teritorialnem odseku. V razpravo po izčrpni obrazložitvi problematike je poseglo tudi pet pazljivih poslušalcev. (ar) Julijan Čavdek (z leve), Andrej Malnič, Tomaž Vuga in Jože Šušmelj na goriški predstavitvi zbornika o Osimu bumbaca gorica »Beležke« o preteklosti Avtor knjige je Luigi Tavano Dobrodošla je nova knjiga, ki je pravkar izšla v italijanščini in na 62 straneh v strnjeni obliki prikazuje bogato in zanimivo goriško preteklost. To je knjiga »La citta di Gorizia - Appunti e immagini di storia socio-religiosa« Luigija Tavana, dolgoletnega, zadnje čase pa častnega predsednika Inštituta za družbeno in versko zgodovino iz Gorice, avtorja številnih publikacij in raziskav. Predstavitev je bila ob koncu minulega tedna na sedežu goriške pokrajine. Pred polno dvorano je uvodne besede izrekel Marino De Grassi iz založbe Edizioni della Laguna, ki je knjigo izdala v sodelovanju z omenjenim inštitutom. Predstavitev je vodila predsednica inštituta, Liliana Ferrari, ki je poudarila, da je Tavanovo delo pomembno ne samo iz verskega, ampak tudi z družbenega in zlasti kulturnega vidika. V nadaljevanju sta zgodovinarja Lucia Pillon in Marco Plesnicar na kratko, a dovolj izčrpno obrazložila razne vidike iz bogate vsebine dragocene knjige, ki ima vlogo sintetičnega vodnika, prikazanega na sodoben in prikupen način. V njej so navedeni ne samo verski in zgodovinski dogodki, ampak tudi razne ustanove, bratovščine, samostani, nekatere osebnosti iz preteklosti, celo iz 20. stoletja. Goriška je doživljala v preteklosti ne samo obdobja hudih nasprotovanj, temveč tudi od časa do časa primere uspešnega razvoja. Na predstavitvi se je avtor knjige, Luigi Tavano, najprej zahvalil predavateljema, dalje Lojzki Bratuž ter vsem drugim, ki so prispevali in še prispevajo svoj delež pri poglabljanju znanja o preteklosti Gorice. Nato je osvetlil marsikateri vidik življenja na Goriškem ter navedel, da so se najbolj zanimali za družbeno in versko dogajanje Slovenci in Furlani. Knjigo je obogatil s 60 zanimivimi slikami, nekatere od teh je zdaj prvič objavil. Zgodovinska dogajanja so Tavana močno prevzela, zato se je posvečal raziskovanju in poglabljanju ter svoje izsledke pogosto objavljal. (ed) gorica - Akcija »Primorci beremo« v Feiglovi knjižnici 209 knjig za trinajst bralcev Prejeli priznanja in knjižni dar - V gosteh Milan Petek Levokov, po poklicu sodnik, iz lastnega veselja pa tudi pisatelj S sproščenim klepetom o pisanju in branju knjig se je v minulem tednu zaključila letošnja akcija z naslovom »Primorci beremo«. Gre za akcijo, ki jo je razpisalo deset primorskih knjižnic, med katerimi tudi slovenska knjižnica Damir Feigel iz Gorice. Kot je na goriškem večeru uvodoma povedala odgovorna za Feiglovo knjižnico, Luisa Gergolet, so letos že četrto leto zapored pristopili k tej hvalevredni pobudi. Tokrat je sodelovalo 27 bralk in bralcev, uspešno pa je prestalo »izpit« trinajst prijateljev branja. Le-tem, ki so skupaj prebrali 209 knjig, je ob koncu večera Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice, pod okriljem katere deluje tudi Feiglova knjižnica, izročil priznanja in knjižni dar. Osrednji del večera je bil pogovor s pisateljem Milanom Petkom Levokovom iz Nove Gorice. Zanimivo kramljanje z gostom je vodila novinarka Erika Jazbar, beseda pa je seveda tekla o knjigah, njihovi priljubljenosti med ljudmi in o bralni kulturi, ki je pri Slovencih zavidljivo visoka. Milan Pe- tek je ploden pisec, pa čeprav se s pisateljevanjem ukvarja povsem ljubiteljsko. Po poklicu je namreč sodnik ter se pisanju zgodb in pripovedi posveča le iz lastnega veselja. Kot je sam povedal, je avtor 22 knjig zelo različnega žanra. Ukvarja se s pustolovskimi in potopisnimi zgodbami, doma je obenem v znanstveni fantastiki in postmoderni prozi, od rok mu dobro gredo tudi pravljice in nasploh zgodbe za mladino, pa še zgodbe s satirično, ironično in humoristično vsebino. Skratka, gre za pisca s širokim dometom in s poudarjenim smislom za zgodbe, ob katerih se bralec sprosti. V pogovor s pisateljem so se vključili tudi udeleženci večera, ki so ga spraševali o nastajanju knjige, od zamisli in zasnove pa do izpeljave takšne zgodbe, ki bo pri bralcih naletela na dober sprejem. Milan Petek je dokazal, da je prijeten sogovornik in hkrati dober poznavalec goriškega »zamejstva«, pa tudi razgledan človek, ki mu niso tuja niti področja izven pravnih krogov, sodnih aktov in sveta knjige. (vip) Erika Jazbar in Milan Petek Levokov bumbaca gorica - Nizke temperature Števce in cevi je treba zaščititi Včeraj zjutraj so v Dolu namerili -7 stopinj, v Gorici pa -3,4 Do začetka astronomske zime manjka še nekaj dni, Goriško pa je že ovil pravi mraz. Včeraj zjutraj so v Gorici namerili -3,4 stopinje Celzija, najnižje pa se je živo srebro spustilo v Dolu, kjer je bilo včeraj ob 8. uri -7 stopinj Celzija. Meteorologi predvidevajo, da bodo tudi današnje temperature nizke, zato goriška družba IrisAcqua svetuje uporabnikom, naj se izognejo nevšečnostim in dodatnih stroškom s tem, da zaščitijo števce in izpostavljene vodovodne cevi pred mrazom. Vodomerni števci morajo biti izolirani s primernim materialom, jaški in vratca niš pa morajo biti zaprti. V primerih, da se temperature spustijo več stopinj pod ničlo, je koristno, da pustimo curljati vodo iz ene izmed pip v stanovanju. »To zagotavlja stalen pretok vode skozi cevi in preprečuje, da bi voda zaledenela, cevi pa počile,« pravijo pri podjetju IrisAcqua. gorica - Dokument iz preteklosti V času zavezniške vojaške uprave slovenščina (skoraj) enakopravna Naključno sem staknil več kakor šestdeset let staro listino - nakaznico za živila za obdobje od novembra 1946 do februarja 1947. Izdana je bila v obdobju zavezniške vojaške uprave v Gorici, poimensko. Naslovnica dokumenta je že pokojna učiteljica Magdalena Novakova. Dokument, ki ga na tem mestu objavljamo, dokazuje, da je bilo življenje v prvih letih po drugi svetovni vojni težko, da si živila lahko kupil le v omejeni količini in proti predložitvi odrezka nakaznice. Iz listine pa je razvidno tudi, da je bilo slovenščini takrat priznano skoraj povsem enakopravno mesto. Skoraj, kajti zatikalo se je pri imenu pokrajine oziroma občine Gorizia / Gorizia. (vk) 16 Torek, 14. decembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Po ponedeljkovi nesreči v ladjedelnici odprto pismo sindikatov Varnostne razmere nevredne civilne države Carlo Bevilacqua v farmakološki komi - »Zelo verjetno bo odslej priklenjen na voziček« Delavec, ki se je v ponedeljek resno poškodoval v tržiški ladjedelnici, je v farmakološki komi. 51-letnega Carla Bevi-lacquo, ki ima poškodbo hrbtenice in zlom nekaterih vretenc, so podvrgli kirurškemu posegu, s farmakološko komo pa mu je olajšana bolečina. Šele po prebuditvi bo znano, ali je poškodba hrbtenjače povzročila trajno invalidnost. Po pripovedi očividca nesreča za las ni bila smrtna. Med premikanjem tovora jeklenih prečnikov, dolgih 8 metrov in težkih 50 kilogramov, je en prečnik padel z višine kakih 4 metrov, a se mu je Bevilacqua pravočasno izognil. Obvestil je upravljavca žerjava, ki je ustavil dviganje težkega tovora. Ko je ocenil, da ni več nevarnosti, je dal kolegu znamenje, naj nadaljuje z dviganjem, a je pri višini 15-20 metrov v globino padel drug prečnik. Ko ga je Bevilac-qua opazil, je bilo prepozno. Poskusil je sicer zbežati, a ga je jeklena cev zadela v hrbet. Padel je pod njeno težo in silovito udaril z obrazom ob tla. Ko ne bi imel čelade, bi bile posledice še hujše, je zatrdil delavec, ki je bil na kraju. Takoj so moškemu priskočili na pomoč in ga s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico. »Zelo verjetno bo naš kolega odslej priklenjen na voziček. Naše prepričanje je, da je nesreča posledica napačnega upravljanja proizvodnih ciklusov, ki slonijo na krčenju delovnega časa in nižanju stroškov, to pa je dokaz, da podjetje ne upošteva svojega najbolj pomembnega resursa - delavcev.« Tako pravijo bazni sindikati iz ladjedelnice -Fim, Fiom in Uilm - v odprtem pismu, ki so ga včeraj naslovili na poverjenega upravitelja družbe Fincantieri Giuseppeja Bona, na predsednika deželne vlade Renza Tonda, na predsednika pokrajine Enrica Gherghetto in na tržiškega župana Gianfranca Pizzolitta. Zapisali so, da se je v ladjedelnici korenito spremenila drža do zahtev varnosti in zdravja. Trditev so podkrepili z navedbo dogodkov iz zadnjega leta, ki so ogrozili delavce, a k sreči ni bil nihče ranjen. »Dobili smo zagotovila podjetja, da bodo ukrepali, a nič se ni spremenilo,« pravijo bazni sindikati in dodajajo, da najbolj zgovoren dokaz zapostavljanja varnosti so tri hujše nesreče, ki so se pripetile v letošnjem letu, zadnja v ponedeljek, pet pa je bilo kršitev varnostnih predpisov, ki so jih sporočili oddelku za delovno medicino. »Zaradi pritiskov in groženj, ki prihajajo zlasti s strani vodilnih kadrov, ki tako računajo na napredovanje, delavci pristajajo tudi na delo v nevarnih razmerah,« opozarjajo sindikati, ki od poverjenega upravitelja zahtevajo, naj v tržiški ladjedelnici v najkrajšem možnem času zagotovi varnostne pogoje, ki bodo vredni civilne države. nova gorica - Župan s predstavniki gospodarstva in institucij Cilji naj bodo skupni »Še bolj se bo treba povezati z Gorico in poskrbeti za realizacijo projektov, koristnih za obe mesti« Novogoriški župan Matej Arčon se je na prednovoletnem sprejemu v veliki občinski dvorani včeraj srečal s predstavniki gospodarstva, javnih zavodov, državnih institucij in družbenega življenja v občini. »Prepričan sem, da bomo skupaj z vami poskrbeli za to, da bo življenje v mestu in na Goriškem karseda dobro in kvalitetno,« je župan nagovoril zbrane na predpraznično sproščenem srečanju in nadaljeval, da se je treba v obdobju gospodarske krize, ki še traja, nujno medsebojno povezati, poenotiti in si zadati neke skupne ključne cilje. »Vsekakor moramo začeti pri nas. V tej hiši,« je še dejal in nanizal načrte o reorganizaciji občinske uprave, ustanovitvi oddelka za investicije ipd., ki jih je v zadnjem času, pred in po izvolitvi na županski stol, že večkrat predstavil. »Še bolj bo treba izkoristiti lego, kjer se nahajamo. Še bolj se bo treba povezati z Gorico,« je še povedal in izrazil prepričanje, da sta z goriškim županom Ettorejem Romolijem v tem mesecu že nakazala, da je mogoče s sodelovanjem, zaupanjem in partnerskim odnosom poskrbeti za realizacijo projektov, koristnih za obe mesti. Dotaknil se je tudi aktualnih razmer v Hitu in pojasnil, da ima uprava njegovo popolno podporo, ter izrazil upanje, da ima tudi podporo vseh prisotnih na srečanju. Sklenil je z željo, da bi bila stavka v Hitu čim prej prekinjena in zbranim zaželel prijetne praznične dni v družbi najdražjih. (nn) Sprejem pri županu Mateju Arčonu foton.n. Protest za zavod Barellai Uslužbenci in bolniki zavoda Barellai - Ospi-zio Marino iz Gradeža, ki je zaprt že nekaj mesecev, so včeraj skupaj s sorodniki in sindikalnimi predstavniki priredili protestno manifestacijo pred sedežem deželnega sveta v Trstu. Srečali so se z načelniki svetniških skupin in odbornikom Vladimirom Kosicem. V Rimu o »super-pristanišču« V Rimu bodo danes predstavili projekt t.i. »su-per-pristanišča« med Trstom in Tržičem. O načrtu bosta govorila minister Fitto in poverjeni upravitelj banke Unicredit Ghizzoni, prisoten pa bo tudi goriški župan Romoli. Mina Welby v Gorici Mina Welby in Pino Giannini bosta danes ob 18. uri v knjigarni Ubik v Gorici predstavila knjigo »L'ultimo gesto d'amore«; srečanje bosta vodila novinarja Nicola Comelli in Christian Seu. Tečaj božičnega kuhanja Danes ob 18. uri bo v Dijaškem domu v Gorici tečaj kuhanja v priredbi zavoda Ad For-mandum. Udeleženci bodo s Klavdijo Bizjak pripravili štiri božične jedi; informacije na tel. 334-2825853. Film v Modra s galeriji V Modra's galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu bodo drevi ob 20.30 predvajali film »Dieci inverni« (2010) režiseria Valeria Mielija. Na Mostovni Mestne luči Na nocojšnjem brezplačnem filmskem večeru na Mostovni v Solkanu, ki bo tudi zadnji v tem letu, bo z začetkom ob 20. uri na ogled Chaplinov film Mestne luči (1931). (nn) nova gorica - Sindikat igralniških delavcev zagovarja zakonitost stavke »Odškodninske tožbe so neumnost« Pri zasebnikih ni povečanega obiska »Stavka je bila utemeljena in zakonita, kar je potrdilo tudi sodišče. Očitno ta uprava ne spoštuje niti odločb sodišča in si zadevo razlaga po svoje,« se je na ponedeljkovo izjavo vodje pogajalske skupine Hi-tove uprave, Uroša Kravosa, odzval predsednik novogoriške enote Sindikata igral-niških delavcev Slovenije (SIDS), Iztok Černigoj. Napoved, da bo uprava zoper organizatorje stavke in stavkajoče vložila odškodninske tožbe, je označil za neumnost. »Če je stavka pravilno napovedana in legalna, ne morejo govoriti o odškodninskih tožbah,« je poudaril in dodal, da je za škodo, ki nastaja zaradi stavkanja, kriva uprava, ker se s sindikatom noče pogajati in skleniti dogovora. Černigoj je izrazil tudi prepričanje, da je bila stavka minuli konec tedna uspešna, in da se število stavkajočih, čeprav trdi uprava drugače, povečuje. V zvezi z za danes popoldne napovedanim nadaljevanjem pogajanj in izjavo Uroša Kravosa, da pogajalska skupina uprave nima manevrskega prostora, saj bi vsako popuščanje stavkovnim zahtevam ogrozilo sanacijski načrt, ki ga je potrdil nadzorni svet družbe, je Černigoj povedal, da nadzorni svet upravi ni ukazal, da mora tako sanirati podjetje in odpustiti toliko ljudi. »Spet iščejo izgovore in kažejo s prstom na vse ostale. Njihov pristop in način upravljanja "Razdeli in vladaj!" je nestrokoven in uničujoč za zaposlene in podjetje Hit,« je pogrelo Černigoja, ki je zgovarjanje na krizo označil za lari fa-ri, saj po njegovem mnenju podjetje posluje »čisto v redu«. »Če predsednik uprave že za naslednje leto napoveduje poslovanje z dobičkom, pomeni, da ne gre za neke dramatične dogodke, ki bi klicali po sanaciji. Dejansko želijo na nelegalen način uničiti sin- dikalno gibanje, skregati zaposlene med sabo in potem vladati na njihov način, ki pa ne spada v sodobno urejeno družbo leta 2010,« je še dodal vodja sindikata igralniških delavcev. Danes ob 12. uri sklicuje Izvršni odbor SIDS zbor za člane sindikata iz igralnic Perla in Park ter igralnega salona Drive In v Vrtojbi. Ena od točk dnevnega reda je tudi »razširitev in potrditev stavkovnih zahtev«. Ko smo Černigoja vprašali, kaj to pomeni, je odgovoril, da delajo po navodilih zbora. »Glede na to, da uprava krši kolektivno pogodbo, sporazum o delovnem času, zakon o delovnih razmerjih, zakon o igrah na srečo, podpisane dogovore in pogodbe v podjetju, imamo malo morje stavkovnih zahtev, a smo trenutno izpostavili le tri, ki se nanašajo na vse zaposlene,« je sklenil. Po poročanju nekaterih medijev naj bi bila stavka v Hitu voda na mlin sosednjim za- sebnim igralnim salonom. Ker se žive igre med stavko ne izvajajo, krupjeji pa naj bi bili neprijazni, naj bi igralci raje odhajali drugam. Včeraj smo to preverili v treh Hitovim igralnicam najbližjih zasebnih salonih v Novi Gorici in okolici, kjer ponujajo samo igralne avtomate. Izkazalo se je, da informacija ne drži. V vseh treh salonih so nam zagotovili, da se obisk zaradi stavke v Hitu pri njih ni povečal, v enem od njih so dodali, da je v decembru obisk celo slabši od pričakovanega. Zatrjevali so tudi, da močni igralci, ki se odločajo za igro na igralnih mizah, na avtomatih sploh ne igrajo, da gre za dve povsem različni strukturi igralcev, ki se ne prepletata, in da, če igralci živih iger že odhajajo, odhajajo drugam, zaradi česar trpi celotna igralniško-zabaviščna destinacija Nova Gorica. Nace Novak gabrje - Zadnje slovo od Emilije Remec vd. Černic Cenjena in radodarna Po možganski kapi pred desetimi leti se je njeno zdravstveno stanje začelo neusmiljeno slabšati - Umrla je v 93. letu starosti Bila je dobra in radodarna. Nudila je pomoč vsem, ki so potrebovali, zaradi tega pa je bila v vasi cenjena in spoštovana. Prejšnji petek so v Gabrjah pospremili na zadnjo pot Emilijo Remec vd. Černic, ki je umrla v ponedeljek, 6. decembra, v 93. letu starosti. Rodila se je 13. septembra leta 1918 pri Malovš-čevih v Vitovljah, kjer je preživela svojo otroštvo in mladost. Obiskovala je vaško šolo - seveda v italijanskem jeziku, ker so takratne italijanske oblasti slovenščino prepovedale - in delala na domačiji kmetiji; leta 1939 je stopila v zakon z Venčetom Černicem, ki je bil po rodu z vrhovskega zaselka Črnci, a je živel v dolnjih Gabrjah. Njegov oče se je namreč po prvi svetovni vojni odločil, da zapusti od bojev razdejani Vrh in se preseli v Gabrje. Leta 1940 se je Emiliji in Venčetu rodil sin Dušan, leto kasneje mu je sledil Branko, leta 1943 pa hči Olga. Med vojno je bil Venče odposlan z italijanskimi posebnimi bataljoni v Potenzo, Amalfi in Genovo, takrat pa je morala Emilija sama skrbeti za tri otroke in za kmetijo. Po kapitulaciji Italije je Venče vozil tovore za partizane v Renče in na Kras, med vojno pa so nje- Emilija Remec vd. Černic govo kmetijo večkrat obiskali fašisti in Nemci, ki so njegovo odsotnost izkoristili, da so ženi Emiliji odpeljali kravo in prašiče. Po vojni sta Venče in Emilija živela od kmetijstva. Večji del zemljišč je Venče imel na rojstnem Vrhu, tako da je bilo v delo treba vložiti še toliko več truda. Leta 1950 se jima je rodil sin Marjan, leta 1952 pa še Igor. Emilija je ostala vdova leta 1983, v gabrski domačiji pa si je poleg nje uredil dom sin Branko, ki je skupaj z ženo Anko skrbel zanjo v zadnjih letih. Emilija je namreč pred desetimi leti doživela možgansko kap, nakar se je njeno zdravstveno stanje začelo počasi, a neusmiljeno slabšati, tako da je bila v zadnjih časih onemogla. Emilija je bila aktivno vključena v druž-beno-kulturno življenje vaške skupnosti in župnije, saj je bila zelo verna. Na svojem domu je v raznih obdobjih nudila zatočišče raznim domačinom, ki so bili brez družine, med vojno pa je skrbela tudi za dva otroka, Latka in Cvetka, ki sta bila siroti, sedaj pa živita v Ajdovščini oziroma na Švedskem. Do sočloveka je bila Emilija vseskozi pozorna, zato pa je tudi zelo rada obiskovala starejše in bolne vaš-čane. Zaradi vsega tega so jo ljudje imeli radi in jo cenili. Do nje so prihajali po nasvete, posebno, kar se tiče verskih obredov, procesij in pogrebov. Pomagala je tudi duhovnikom, ki so se zvrstili v Gabrjah. Župnik Viljem Žerjal jo je v zadnjih časih redno obiskoval na domu in jo mazilil s svetim oljem. Emilija Remec vd. Černic zapušča poleg štirih sinov in hčere tudi enajst vnukov in trinajst pravnukov. Njena vnuka sta tudi odboj-kar Matej Černic in pokrajinska odbornica Mara Černic. nova gorica - Igralništvo Rusi potrdili sodelovanje Hita Partnerstvo v projektu The Siberian Coin Namestnik guvernerja Altajskega okraja v Sibiriji Mihail Ščetinin je predsedniku uprave Hita Dragu Podobniku v ponedeljek zvečer predal pisno potrditev nadaljevanja poslovnega sodelovanja pri nastajanju novega igralniško-turističnega središča The Siberian Coin. Novogoričani bodo izobraževali Ruse na področju razvoja igralniške ponudbe. Ščetinin je potrdil nadaljnje sodelovanje, ki sta ga s Podobnikom v pismu o nameri podpisala letos avgusta v Novi Gorici. Podobnik je novembra, v okviru obiska slovenske gospodarske delegacije v Rusiji, predlog predstavil tudi guvernerju ruskega altajskega okraja Aleksandru Karlinu in mu izročil ponudbo za poslovno sodelovanje pri nastanku in razvoju igralniško-tu-rističnega središča v Sibiriji. Po mnenju Ščetinina je bilo prav to srečanje zelo pomembno za nadaljevanje skupnega sodelovanja. V pismu Podobniku je zapisal, da uprava Altajske regije podpira in se strinja s predlaganimi usmeritvami sodelovanja z družbo Hit ter da so za uspešno izvedbo projekta pripravljeni zagotoviti vse potrebne informacije in tehnično podporo. »Sporočilo sprejemamo kot velik kompliment Hitovim izkušnjam, znanju in seveda poslovnim prizadevanjem, ki so za prihodnost službe Hit izjemnega pomena,« je Podobnik zapisal v včerajšnji zahvali predsedniku države Danilu Turku. Ta je s svojo prisotnostjo ob izročitvi ponudbe v Moskvi potrdil, da je sodelovanje v obojestransko korist tako gospodarskima družbama kot tudi državama nasploh. / GORIŠKI PROSTOR gorica - Izšli knjigi o košarkarski preteklosti Za kruh in košarko Odlomek posvečen tudi slovenskemu športnemu združenju Dom V Gorici sta izšli knjigi o zgodovini krajevne košarke z naslovom »La nostra favola - Gorizia e il suo grande amore« (Naša pravljica - Gorica in njena velika ljubezen) in »C'era una volta ...« (Nekoč je bila ...). Njuna avtorja sta goriška košarkarska strokovnjaka Bruno Gubana in Aldo Rosa. Krstno so ju predstavili v soboto v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici. Srečanje je privabilo številne ljubitelje košarke, med njimi tudi nekatere fenomene iz naših logov, na primer Paola Vittorija in Corrada Vescova. Pozdravno pismo je prirediteljem dogodka poslal predsednik italijanske košarkarske zveze Dino Meneghin. Po obrednem nagovoru predsednika fundacije Franca Obizzija so spregovorili nekateri protagonisti goriške košarke od Benita Zollie in Claudia Moruzza do že omenjenih Vescova in Vittorija, pa še predsednik goriškega odbora CONI-ja Giorgio Brandolin. Nato sta besedo imela avtorja, Bruno Gubana in Aldo Rosa. Knjigi sta rezultat osemletnega dela pa še neštetih dogod- kov, ki so prispevali k zlatim časom goriške košarke, sta povedala. V obdobju najbolj pomembnih dosežkov je namreč veljal rek, da Gorica živi »za kruh in košarko«. V knjigah so navedena vsa goriška košarkarska društva. Med njimi je poseben odlomek posvečen športnemu združenju Dom, ki je že preko štirideset let aktivno v prizadevanjih za razvoj košarke na Goriškem. Do-movega doprinosa torej niso spregledali: postavili so ga v pravi okvir in poudarili njegovo vlogo tako iz športnega kot tudi iz narodnostnega in vzgojnega vidika. Omenjenim avtorjem gre dodati še vrsto sodelavcev, ki so bili odločilni za izid knjižnega para, v prvi vrsti Roberto Collini, Silvano Punteri in Claudio Mo-ruzzi, omembo pa zasluži tudi prispevek Alda Bavco-na, Livia Semoliča in Davida Ambrosija. Po sobotni predstavitvi na sedežu fundacije so knjigi v ponedeljek predstavili širši javnosti v dvorani deželnega avditorija v Gorici. Obakrat je udeležba ljudi pokazala, da ima košarka globoke korenine v mestu. (ik) Že preko 40 let je košarka doma tudi pri Domu [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v ponedeljek, 20. decembra, ob 20.45 »Gala di Natale« z Eleonoro Abba-gnato; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo v četrtek, 16. decembra, ob 20. uri »Tam Tam - Drin - Click - Bip! Comunichiamo« v sklopu gledaliških laboratorijev miru »La maieuti-ca di Danilo Dolci 2010«; vstop prost z nabirko v dobrodelne namene; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v četrtek, 16. decembra, ob 21. uri »Amnesie di un viaggiatore senza bi-glietto«, igra in je napisal Augusto Fornari; informacije po tel. 0481532317 in 0481-630057. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 15. decembra, ob 19. uri »Otok sužnjev« (Pierre de Marivaux); pred-prodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Incontrerai l'uomo dei tuoi so-gni«. Dvorana 2: 17.40 »Rapunzel - L'in-treccio della torre« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »La donna della mia vita«. Dvorana 3: 17.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«; 20.15 - 22.15 »Tre all'improvviso«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 2: 17.30 »Rapunzel - L'in-treccio della torre« (digital 3D); 20.15 - 22.15 »A Natale mi sposo«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Incontrerai l'uomo dei tuoi sogni«. Dvorana 4: 18.00 »Rapunzel - L'in-treccio della torre«; 19.50 - 22.00 »Precious«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »I due presidenti«. n Razstave GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da je na gradu Dobrovo na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVO RO v Raštelu 74 je na ogled razstava dokumentov z originalnimi poštnimi žigi od leta 1827 dalje z naslovom »Pošta v Gorici«. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena so dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene. V KULTURNEM CENTRU MOSTO- VNA v Solkanu (www.mostovna.com) bo v četrtek, 16. decembra, ob 16. uri odprtje razstave »Iztirjeni«; na ogled bo do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 17. decembra, ob 18. uri odprtje razstave slikarke Laure Gruso-vin iz Gorice; na ogled bo do 15. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO iz Gorice vabi na odprtje razstave slik in kipov v soboto, 18. decembra, ob 17.30 na sedežu v Raštelu. Razstavlja Leone Gaier. V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled slikarska razstava Bruna Civrana, Anne Marie Fabbroni, Emilie Mask in Rina Riz-zuta; do 23. decembra od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici je na ogled razstava »La materia e il sogno. Opere su Carlo Michelstaedter«; do 24. decembra med 10. in 12. uro in med 16. in 19. uro, zaprto ob nedeljah in praznikih, v petek, 24. decembra odprto med 10. in 12. uro; vstop prost. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da bosta stalna muzejska zbirka in nova razstava slikarja Vladimirja Makuca na gradu Kromberk do 30. decembra odprti od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, ob sobotah za najavljene skupine, ob nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. Koncerti GO GOSPEL 2010: v goriškem Kulturnem domu bo v ponedeljek, 20. decembra, ob 20.30 koncert skupine Cadmos Ensemble & Le Pleiadi z naslovom »Spirit of Christmas«. V no-vogoriškem Kulturnem domu pa bo v sredo, 22. decembra, ob 20.15 nastop ameriške pevke Katie Graham s projektom »Tribute to Mahalia Jackson«; predprodaja vstopnic in informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288, info@kulturni-dom.it). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« soboto, 18. decembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert Ferdinanda Mussutta; vstop prost. V DVORANI POKRAJINSKIH MUZEJEV v goriškem grajskem naselju bo v nedeljo, 19. decembra, ob 18. uri koncert in predstavitev zgoščenke »Whispers, Voices, Echoes - Šepeti, glasovi, odmevi - Sussurri, voci, echi«. Nastopajo Irene Peljhan (glas), Filip-po Massa (kitara), Giovanni Maier (kontrabas), Emanuele Diego Primo-si in Luca Colussi (tolkala). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo za koncertno sezono 2010-11 Kulturnega centra Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica »Božični koncert« v ponedeljek, 20. decembra, ob 20.30 in v ponovitvi v sredo, 22. decembra. Poleg petih solistov in orkestra ArsAtelier bodo pod taktirko dirigenta Hilarija Lavrenčiča izvajali primeren repertoar pevci otroških zborov Veseljaki in Emil Komel ter mešanih pevskih zborov Hrast in Lojze Bratuž; predprodaja vstopnic po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure, info@kclbra-tuz.org. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v četrtek, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert »Balkan festival orchestra«; informacije in rezervacije po lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti BOŽIČNI JEDILNIK: Gostinski učni center Ad formanduma vabi v vpisu na kuharski tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v sredo, 15. decembra, ob 18. uri v Dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici. Jedilni list: pate' v listnatem testu, capesan-te na Mornay način, puran s prazničnimi prilogami, meringa s chantilly smetano in mangom, izbor vin vpisovanje po tel. 334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI (poklicno tehnični pol »Cankar«, »Zois«, »Vega« ter licejski pol »Trubar«, »Gregorčič«) vabijo na »Dan odprtih vrat« v petek, 17. decembra, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. K Čestitke Pevci in člani društva Rupa- Peč želimo SALOMONU, ob 80. rojstnem dnevu, še sto let veselja, dobrega dela in odličnega vinca! 0 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 15. decembra, ob 18. uri Mina Welby predstavila svojo knjigo »L'ultimo gesto d'amore«. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV GORICA prireja danes, 15. decembra, ob 20.30 v avditoriju v Ul. Roma v Gorici božični koncert s skupino FVG Gospel Choir in v soboto, 18. decembra, ob 18.30 srečanje s krvodajalci Rdečega križa iz Nove Gorice na Trgu Evropa na Transalpini za nazdravitev brez meja. BOŽIČNE PRIREDITVE PO RAJONIH: v četrtek, 16. decembra, od 17. ure dalje v Štandrežu v sklopu »Praznika miru« obisk starejših občanov; v soboto, 18. decembra, ob 17. uri v kmetiji Ca-stel San Mauro v Štmavru sprejem solkanske Betlehemske luči in ob 19.30 božični koncert v cerkvi v Pevmi; v nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri »Praznik miru« v cerkvi in na trgu v Štan-drežu in ob 18. uri božični koncert v cerkvi v Podgori. V KULTURNEM CENTRU MOSTO-VNA v Solkanu (www.mostovna.com) danes, 15. decembra ob 20. uri filmska projekcija »Mestne luči« (Charlie Chaplin); vstop prost. V četrtek, 16. decembra, ob 16. uri odprtje razstave »Iztirjeni«; vstop prost. V petek, 17. decembra, ob 21. uri Predbožična punk maša - Scuffy dogs in gosti (Bwase Nwge, Tori &Tevi, Psihoza, Nervous Stompin, DJ American Bastard); rezervacija do 12. ure 17. decembra. V soboto, 18. decembra, ob 22. uri Intensity ITH, predstavlja Ras Zacharri (Jamajka). UČENCI OSNOVNE ŠOLE JOSIPA ABRAMA IN OTROCI IZ PEVMSKE-GA VRTCA vabijo na božičnico, ki bo v pevmski cerkvi v soboto, 18. decembra, ob 19.30. Na programu so petje in recitacije, prihod betlehemske luči iz Štmavra ter nastop MPZ Skala iz Gabrji, MePZ Podgora, MPZ Sa-botin in glasbene skupine iz Nove Gorice v spremljavi citer. ZIMSKE ZGODBE: 18. decembra, 22. januarja 2011, 5. in 19. februarja 2011 ob 16.30 v dvorani centra Studium v Ul. Morelli 8; zaželjena je najava; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure naprej. KD KRAS DOL-POLJANE pripravlja Božičnico, ki bo v sredo, 22. decembra, v večernih urah. Društvo vabi otroke, ki bi radi sodelovali, da bodo priprave Torek, 14. decembra 2010 343 danes, 15. decembra, ob 17. uri v prostorih sedeža na Palkišču; informacije po tel. 338-3176605 (Katjuša). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK AMPS nudi pomoč pri reševanju problematik, povezanih z ločitvijo parov z otroki. Na svojem sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baiamonti v Gorici prireja vsak torek med 20.30 in 22.30 srečanja, na katerih zagotavlja staršem strokovno psihološko in pravno pomoč; informacije po tel. 0481-1995591 in na www.mammepapaseparati.org ali in-fo@mammepapaseparati.org. GORIŠKI GRAD bo zaprt zaradi obnovitvenih del med 22. in 26. decembrom ter v januarju in februarju 2011. 31. decembra bo grad odprt samo v ju-tranih urah med 10. in 13. uro. AŠKD KREMENJAK prireja silvestrovanje in novoletni ples v večnamenskem centru v Jamljah. Bogat meni, nagradne igre in ples; informacije in vpisovanja do 15. decembra po tel. 334-5370094 (Bruno) ali tel. 3386495722 (Martina). AŠZ OLYMPIA Gorica vabi na »Telovadno božičnico« petek,17. decembra, ob 19. uro v telovadnici Olympia na Drevoredu 20. septembra v Gorici. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na srečanje ob zaključku leta v soboto, 18. decembra, ob 16. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice za leto 2011. VZPI-ANPI SEKCIJA SOVODNJE sklicuje volilni občni zbor v soboto, 18. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. KRUT v sodelovanju s KD Oton Zupančič iz Štandreža prireja kulinari-čno-kulturni večer z naslovom »Rada dobro jem in hukam malo« v ponedeljek, 20. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Sodelovala bo kuharica Emilija Pavlič iz Kopra. SOLKANSKI BOLŠJI SEJEM bo v nedeljo, 26. decembra, med 8.30 in 15. uro na Trgu Jožeta Srebrniča v Solkanu. Prodajalci naj prinesejo mize s seboj; informacije in rezervacije prodajnega prostora Rok Boltar (tel. 00386-40437476, e-pošta rok.bol-tar@vojni-muzej-solkan.com). Ob slabem vremenu sejem odpade. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, ki bo v torek, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu, da bo prvi avtobus odpeljal iz Gorice ob 16. uri s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi blizu pevm-skega mosta, pri športni palači in nato v Štandrežu. Drugi avtobus bo odpeljal iz Štandreža ob 16.10, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Vrhu, Poljanah in v Doberdobu. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta zgodovinski arhiv in knjižnica zaprta ob sredah do 29. decembra. MLADINSKI DOM vabi na filmski forum, ki bo potekal v prostorih Mladinskega doma ob petkih (praviloma vsak drugi petek v mesecu) od 17. ure do 19.30. Oglede filmov bosta spremljala uvod in kratek zaključni pogovor o filmu samem ter o njegovem sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujni prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine; srečanja bodo predvidoma 14. januarja 2011, 11. februrja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. [H Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bratuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. Pogrebi DANES V KRMINU: 10.00, Alida Bran-dolin vd. Brandolin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču; 14.00, Giovanna Tomba vd. Ioan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V MORARU: 14.00, Eugenio Grion (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 18 Sreda, 15. decembra 2010 MNENJA, RUBRIKE O NAŠEM TRENUTKU Luči in sence sedanjih odnosov do Slovencev Ace Mermolja / V času, ko desnica vlada na Deželi FJK, v Trstu, Gorici na Pokrajini Videm in v mnogih občinah naše dežele, smo Slovenci v Italiji lahko zabeležili nekaj pozitivnih dogodkov. Pomembno je, da jim pripišemo pravo težo. V Trstu so sveži odmevi na uprizoritev Pahorjeve Nekropole v gledališču Verdi, ki je zgodovinsko »tempelj« italijanstva. V sončni pripeki je letos poleti Trst zabeležil zgodovinsko srečanje med predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške. Sledil je veličasten mednarodni koncert na Velikem trgu, ki ga je organiziral in dirigiral Riccar-do Muti in na katerem so bili prisotni predsedniki Napolitano, Turk in Josi-povic. Prej so bile pomembne slovenske besede tržaškega župana Dipiaz-ze v Rižarni. Izven Trsta je za Slovence najbolj razveseljiva novica, da sta italijanski senat in parlament dodala za leto 2011 med popravki k proračunu dodatna 2.800 milijona evrov k prej dramatično skrčenemu prispevku za delovanje slovenskih organizacij. Z nekaj vijugami bo vsota prišla na-membnikom, ki bodo prihodnje leto lahko dihali, čeprav s kratko sapo. V teh časih se moramo pač zadovoljiti tudi z malim in brez poviškov, ki smo jih pred krizo zahtevali. V pokrajini Videm je odbornik Molinaro vendarle pomagal najti dostojno rešitev za logistično vprašanje dvojezične šole v Špetru. Upati je, da bo v bodoče šola povsem rešila svoje prostorske probleme. Ne smemo pozabiti, da so nekateri beneški župani želeli šolo razkosati in vzeti vsak zase svoj košček, ker imajo prazne učilnice in verjetno še iz kakšnega dodatnega razloga. Pozitivnih elementov nikakor ne gre prezreti, čeprav je pri teh dogodkih bolj v ospredju Slovenija kot pa slovenska manjšina v Italiji. Brez Slovenije ne bi bilo poviška za delovanje. Brez srečanj med Dipiazzo in ljubljanskim županom Jankovicem bi verjetno ne bilo Nekropole v Verdiju. Brez visoke diplomacije ne bi bilo srečanja treh predsednikov in brez občutljivosti do razpoloženja Slovenije bi verjetno dvojezični šoli v Špetru trda (ali trša) predla. Glede odnosov med desnimi oblastmi in slovensko manjšino v Italiji ne moremo namreč prezreti nekaterih izrazito negativnih stališč. Ravnanje Občine Rezija do rezijanskega narečja in tistih ljudi, ki se čutijo blizu ostalim Slovencem , je bilo sramotno. V Benečiji so ponovno dvignili glavo nekateri nasprotniki vsega, kar diši po Slovencih. Na Deželi FJK so se nekateri svetniki oglasili proti dodatnim prispevkom manjšine, iz njihovega kotla se je razrastla teza o krajevnih govoricah in tistimi »po našim«, ki naj ne bi imele nič kaj opraviti s slovenščino. Če naj se vrnem v Trst, je nov urbanistični načrt, ki ga je sponsori-ziral župan, povsem prezrl upravičene zahteve domačinov na tržaškem Krasu. V načrtu ni bilo sledu o volji po povezovanju s sosednjo Slovenijo in s tamkajšnjimi krajevnimi stvarnostmi. Trst se je z do sedaj neod-obrenim načrtom zaprl v pest. Tudi pri drobnejših rečeh smo lahko začutili staro nerazpoloženje do Slovencev in njihove kulture. Če naj izdam malo skrivnost, se je SKGZ kot organizator Palčiče vih razstav ob umetnikovi 70-letnici , morala »odpovedati« prestižnejšim občinskim galerijam in iti v »Sala del Giubileo«, ki je last grške skupnosti. Čisto na vrhu so bili baje nekateri alergični na dvojezičnost v napisih, katalogih itd. Tako je bilo rečeno in prošnje za prostor so romale v koš. Normalno bi bilo, ko bi se mesto samostojno poklonilo enemu izmed vrhunskih sodobnih tržaških umetnikov. Zadnja pogajanja za nov statut Slovenskega stalnega gledališča so bila mestoma napeta in brez pravega razumevanja, kaj pomeni v kulturnem smislu dikcija »slovensko gledališče«. Morda gre za podrobnosti, vendar je tako v Trstu kot v Gorici opazna trdovratna zadržanost, da bi združevali prostore, ljudi, delo, kulturo, posle itd. Nekaj krivde je gotovo tudi na slovenski strani, kjer nekateri še niso prebavili »Italijanov«. Prav tako pa je krajevna italijanska desnica, in ne vedno samo desnica, oprezna do konkretnih in ne le diplomatskih in simbolnih združevanj s Slovenijo. Dobri odnosi morajo sicer biti, ker tako želijo tudi in predvsem v Rimu, malce iluzorno pa je, da bi bili Slovenci v Italiji priznani kot eden izmed akterjev sosedskih odnosov. Če se manjšina malce »odmakne«, je bolje. Ne zanikam napredkov, ne opuščam pa niti velikih praznin in dejstev, da je med pozitivnimi simbolnimi dejanji še vedno meja. Najgloblja pa je tista meja, ki ločuje ljudi, ki živijo v istem mestu, v isti vasi, na isti ravnini ali na griču. Skratka, ne bi dajal zlatih kolajn ljudem, ki so se vedli dvoumno in bolj na valu koristi kot pa iz prepričanja, čeprav je res, da se danes stališča v domači in vsedržavni desnici mnenja vedno krepkeje razhajajo. To se bo verjetno pokazalo tudi glede manjšinskega vprašanja, čeprav so tu stališča nasprotujoča si ali ovita v meglice. Vsekakor jih je treba brati pazljivo, da ne bi bili potem razočarani. PISMA UREDNIŠTVU Kršitev pravic italijanske manjšine Primorski dnevnik bi lahko nadvse upravičeno vsak dan objavil na pr-vi strani članek z naslovom »Kršitev pravic slovenske manjšine v Italiji«. Toda to se ne dogaja. Z vsem poudarkom pa objavlja vest o tiskovni konferenci Roberta Battellija in Bojana Brezigarja o hipotetični bodoči kršitvi pravic italijanske manjšine v Istri. Presenetljive so predvsem besede Bojana Brezigarja, ki naj bi bil strokovnjak, pa kaže popolno nepoznavanje osnovnih dejstev. 1. Recipročnost. Te dni smo ponovno slišali o navdušenju italijanskih politikov, da naj bi Osimska pogodba odpravila načelo recipročnosti. Ne glede na dejstvo, da Italija ni nikoli spoštovala tega načela, ki ga je razglasil predsednik italijanske vlade Mario Scelba 5. oktobra 1954, ko je v parlamentu predstavil londonsko Spomenico o soglasju in priloženi Posebni statut. Ko bi Jugoslavija tako zvesto izpolnjevala določila Posebnega statuta, kot jih je Italija, bi danes italijanščina ne bila uradni jezik v slovenskih občinah, v katerih živi italijanska narodna skupnost (11. člen ustave), in bi ta skupnost ne imela zagotovljenega predstavnika v Državnem zboru (64. člen ustave, tretji odstavek). 2. Spremembe mej temeljnih upravnih enot. Sedmi člen Posebnega statuta prepoveduje spremembe mej temeljnih upravnih enot »with a view to prejudicing the ethnic composition of the units con-cerned«. Ta predpis, ki ga je Italijanska republika že izigrala z naseljevanjem istrskih optantov in beguncev, kar se nadaljuje še danes s turističnimi in podobnimi naselji, je vezan na tretji odstavek 5. člena Posebnega statuta, ki zahteva za vidno dvojezi-čnost, da pripada manjšini najmanj ena četrtina prebivalstva. Ta pogoj je v Republik Sloveniji brezpredmeten, ker ustava zagotavlja varstvo, ne glede na število pripad- nikov narodnosti (64. člen ustave, četrti odstavek: »ne glede na število pripadnikov«). Slovenski del Istrskega okrožja (t.j. cone B) je 26. oktobra 1954 sestavljalo šest občin: Dekani, Izola, Koper, Marezige, Piran, Šmarje). Že leta 1956 so občine Dekani, Marezige in Šmarje priključili občini Koper in s tem formalno kršili 7. člen Posebnega statuta. Zato, da bi bil ta člen formalno spoštovan, bi morali dandanes odcepiti od občine Koper ozemlje vseh treh navedenih občin. 3. Jezikovno varstvo italijanske narodne skupnosti. V skladu s 7. členom Stalnega statuta Svobodnega tržaškega ozemlja (VI. priloga Mirovne pogodbe z Italijo) so v Istrskem okrožju (v coni B) že 14. septembra 1947 razglasili za uradne jezike italijanščino, slovenščino in hrvaščino. Po razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja in ukinitvi treh navedenih občin so v treh preostalih občinah določili dvojezična območja (narodnostno mešana območja), na katerih se izvaja določila o varstvu narodnostnih skupnosti. Na Miljskem polotoku spada v tako območje poleg krajevne skup-mosti Ankaran tudi krajevna skupnost Hrvatini in delček krajevne skupnosti Škofije. Skratka v bodoči občini Ankaran bo italijanščina ostala uradni jezuk ob slovenščini in v celoti bodo ostala v veljavi vsa določila 64. člena ustave. Tudi v novi občini bo imela italijanska narodna skupnost več varstva kot ga ima slovenska narodna skupnost na drugi strani meje. 4. Kršitev 11. člena ustave. Ustava Republike Slovenija je po prepričanju članov društva Edinost prinesla spremembo, ki je oblasti niso prebrale dovolj pazljivo in je tudi niso upoštevale. Kdor pazljivo prebere stavek »Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina«, pride do zaključka, da se 11. člen ustave ne nanaša na dele ozemlja občin, kjer živita narodni skupnosti, temveč na celotno območje občin, »v katerih živita«. Ker je bilo že očitno, da bo italijanski parlament Há odrekel pravico do rabe slovenskega jezika na delu ozemlja občine Trst (danes naj bi na tem delu ozemlja de-lovala nekaka »okenca«), se je zdelo primerno poseči, da se onemogoči utemeljevanje takega ukrepa, ki krši določilo Posebnega statuta in Osim-ske pogodbe, s sklicevanjem na ne-spoštovanje 11. člena ustave Republike Slovenije. Zato je šest članov društva 30. novembra 1998 predložilo Ustav-nemu sodišču Republike Slovenije pobudo za oceno ustavnosti prepisov, ki omejujejo varstvo narodne skupnosti na »narodnostno mešana območja« (opravilna številka U-I-421/98). Ker je procesni pogoj pravni interes za oceno ustavnosti, smo navedli, kaj nas čaka na drugi strani meje. Da pa se ustavno sodišče ne izmuznilo z navidezno utemeljitvijo, smo prosili predsednika obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, da pošlje Ustavnemu sodišču, kot predpisano prilogo k naši »ustavni pritožbi«, be-sedila predpisov, katerih ustavno zakonitost smo osporavali. Očitno možu ni bilo toliko do varstva italijanske narodne skupnosti izven »narodnostno mešanega območja«, da bi Ustavnemu sodišču poslal besedila, za katera smo ga zaprosili. Tako je Ustavno sodišče Republike Slovenije 4. februarja 1999 pobudo družbeno političnega društva Edinost zavrglo, češ da »v pobudi ni izkazano, da bi bil interes pobudnikov neposreden in konkreten« in »morebitna ugotovitev neskladnosti izpodbijanih zakonov z Ustavo ne bi spremenila njihovega pravnega položaja«. Trst, 8. decembra 2010 Za družbeno politično društvo Edinost - Samo Pahor, Vrdelski klanec 21,34128 Trst TS kras - Škoda rejcem iz leta v leto narašča Kjer so ovce, so tudi volkovi KRAS, BRKINI - Škoda, ki jo rejcem drobnice na Krasu in v Brkinih povzročajo volkovi, iz leta v leto narašča, ugotavljajo na sežanski enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), kjer so do konca novembra obravnavali 311 škodnih primerov, kar je za 20 odstotkov več kot v celem lanskem letu. Volkovi so pokončali 1060 živali, od tega 1043 ovc, devet oslov, dva konja, pet kosov goveda in enega psa. Škode je za več kot 190 tisoč evrov. »Upam, da bo projekt Slowolf pokazal, da na primorskem lovsko upravljalskem območju deluje več skupin volkov,« je povedal Andrej Sila. »Sam trdim, da sta najmanj dve, in sicer ena na območju Slavnik - Prešnica - Beka - Socerb, druga pa prihaja preko Javornika in Vrem-ščice do Senožeč in letos tudi do Komna.« Na območju sicer volka sledijo zadnjih deset let, prej je bil redkost, pojavljal pa se je le na pobočjih Slavnika in drugih vrhov do Učke. Po predvidevanjih so legla od Slavni-ka preko Čičarije na Hrvaško stran vsakoletna. »Mladičev do lani nismo videli, lovci pa se sledenju volka niso pretirano posvečali, ker ni bilo dovoljenja za odstrel. Tako ni bilo podatkov s terena. Po ocenah, gre pa izključno za špekulacije, je pri nas od 50 do 80, morda 100 volkov,« je še dodal Sila. »Trendi nakazujejo, da številčnost iz leta v leto narašča. Na našem območju sta bili letos locirani dve legli. Eno na območju Slavnika, kjer so se po predvidevanjih strokovnjakov z Biotehniške fakultete skotili trije mladiči (enega so našli poginjenega), drugo leglo pa naj bi bilo na območju Vremščice. Tam so namreč slišali mladiče, bilo pa naj bi jih pet.« Težave z volkovi skušajo pristojni reševati z odstrelom. Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo odločbo, da je na celotnem območju Slovenije od 1. oktobra 2010 do 28. februarja 2011 dovoljen odstrel sedmih volkov. Dosedaj so lovci uspeli upleniti štiri živali, eno tudi na kozinskem. »To je zelo težko opravilo, ker je volk zelo inteligentna zver,« je povedal predsednik Lovske družine Videž Kozina, ki je v letošnji jeseni uplenil volčjega samca. »Potrebno je načrtno sledenje. Tako smo volka od avgusta vsako jutro opazovali na določenih pašnikih. Seveda smo bili pri tem zelo previdni, saj so se zveri, ko so zaznale prisotnost človeka, umaknile. Tisto jutro je pet volkov napadlo trop ovac. Odločitev je padla v trenutku.« Sicer pa volka, je še dodal Lazar, ni samo težko upleniti, ampak tudi videti. »Te živali vidimo predvsem zjutraj, ko se vračajo s pašnikov in prečkajo poti. Zver namreč pleni ponoči in čez dan počiva. Krdelo tudi ne lovi vsak dan.« Sicer pa je o volku pri nas znanega bolj malo. »Na vprašanje, zakaj se konflikti in škode pojavljajo samo na določenih območjih, na drugih pa ne, niti v svetu nimajo ustreznega odgovora,« je pojasnil Hubert Potočnik, eden od koordinatorjev raziskovalnega projekta SloWolf. »Volk je izredno inteligentna žival, kar dokazuje njegov obstoj na dokaj širokem območju kljub intenzivnemu preganjanju in iztrebljanju v zgodovini. Njegova prisotnost je znana že vsaj 300.000 let. Sicer pa je volk vrsta, ki za svoj obstoj potrebuje zelo veliko prostora. Življenjski prostor ene družine se lahko razteza tudi na nekaj 100 kvadratnih kilometrih. Gre predvsem za to, da si zagotovi dovolj hrane in človek z rejo drobnice volku ponudi lažji dostop do nje. Zato mora človek poskrbet za to, da volk nima dostopa do tega vira.« Projekt SloWolf je prvi obsežen projekt o volku pri nas, njegovi cilji pa so dolgoročno ohranjanje populacije volka, njegovega glavnega plena in življenjskih prostorov ter izboljšanje sobivanja ljudi z volkovi. Večinski finančni delež je prispevala Evropska komisija preko finančnega mehanizma LIFE. Z izvedbo so pričeli na začetku letošnjega leta, projekt pa bodo zaključili konec 2013. Volka opazujejo na območju pojavljanja, torej na velikem delu južne Slovenije, Trnovskega gozda in zahodnega dela Alp. Prijavitelj in vodja projekta je Skupina za ekologijo živali, ki deluje na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. »Ena od metod ugotavljanja številčnosti populacije bodo tudi genetske analize iztrebkov in urina, druga pa sledenje pozimi. Raziskava bo trajala štiri leta, ker je volk žival, ki jo je težko spremljati. To pa je minimalno število let, da bomo lahko pridobili relevantne podatke,« je povedal Potočnik. V javnosti se še vedno pojavljajo dvomi, da so povsod na delu volkovi. Pravijo, da ponekod napadajo tudi divji psi. »Ne izključujem možnosti, da je kak škodni primer nastal tudi zaradi napada psov, posebej v okolici Trsta in drugih večjih krajev, kjer je drobnica, ampak teorija pravi, da se dve volčji krdeli med seboj ne prenašata, zato menim, da se verjetno še manj prenašajo volkovi in psi. Zato je delež škod, ki naj bi jih na našem območju povzročali volkovi, izredno nizek,« je odgovoril Andrej Sila. »Drugi vidik pa je, da je škoda zelo razpršena, zato si ne morem predstavljati, da bi psi v krajšem času napadli na več različnih mestih. Pes, če že povzroči škodo, jo v svojem domačem okolju. Ko pa se škoda isti dan pojavi v Petrinjah, na Slavniku in Gradišču pri Materiji, to gotovo niso psi.« Dejstvo je, da število škod zaradi volkov narašča in dokler bo na območju drobnica, bodo tudi volkovi. Torej, kako razrešiti konflikt med volkom in človekom? »Preprosto,« meni Hubert Potočnik, »volku je treba v čim večji meri preprečiti dostop do hrane. Seveda odstranjevanje posameznih živali iz okolja tega ne bo razrešilo. To bi se lahko zgodilo kvečjemu, če bi odstranili vse volkove. Ravno tako je močno problematično, da bi volku omejili prostor za gibanje.« Andrej Sila vidi veliko rezerve v preventivi. »Ovce naj se preko noči spravijo v hlev. Pri tem pa je potrebna finančna pomoč države, ki lahko spodbuja bolj učinkovite zaščitne ukrepe.« »Dokler bodo ovce, bodo volkovi in problemi. Ampak, če jih bo manj, bodo tudi javnost in rejci bolj pozitivno gledali na prisotnost volka v okolju.«, je še dodal Hubert Potočnik. Kaj pa človek. Je volk nevaren človeku? »Ne, kot tak ni nevaren,« je prepričan Potočnik. »V Evropi v zadnjih sto letih ni bilo primera, da bi zdrav volk napadel človeka. Po naravi je namreč boječ in plaho reagira na človekovo aktivnost, saj zelo dobro prepozna delovanje, ki zanj ni nevarno.« So morda pri nas prisotni križanci med psi in volkovi, ki naj bi bilo bolj nevarni? Namreč, v volkovih, ki se križajo s psi, so našli pasje gene, zaradi katerih se volk človeka manj boji, kot sicer. »Tega ne vemo. Indicev ni. V Italiji in na Hrvaškem so že našli posamezne živali, za katere so z genetsko analizo dokazali, da gre za križance. Čeprav teh primerov ni veliko, lahko kak primer pričakujemo tudi pri nas. Upam, da bo dal projekt SloWolf odgovor tudi na to vprašanje,« je za konec pojasnil Potočnik. Irena Cunja PRIREDITVE Sreda, 15. decembra 2010 1 9 /- GLEDALIŠČE GLASBA trst - V športni dvorani Nastopil bo priljubljeni Ligabue Njegovjutrišnji koncert se bo pričel ob 21. uri Tržaška športna palača bo v četrtek zvečer gostila zelo priljubljenega italijanskega rokerja Luciana Ligabueja. Gre za dodatni niz koncertov letošnje turneje z naslovom Arrivederci mostro, ki je poleti povsod žela številne uspehe, ki so privedli do deset dodatnih decembrskih koncertov v športnih palačah, med katerimi tudi do tržaškega, edinega v naši deželi. Roker iz Correggia v Emiliji se bo tržaški publiki predstavil z dolgoletnimi sodelavci. Spremljali ga bodo namreč prijatelji-sodelovci: kitarista Federico Poggi Pollini in Niccolo Bossini, klaviaturista Luciano Luisi in Jose Fio-rilli, bobnar Michele Urbano in basist Kaveh Rastegar. Ligabue bo od devete ure dalje na koncertu v organizaciji Azalee Promotion in odborništva za kulturo pri tržaški občini podal presek izredno uspešne glasbene kariere. Pred dvajsetimi leti je izšel njegov prvi album, Li-gabue, z uspešnico Balliamo sul mondo. Od takrat so njegove skladbe spremljale razvoj italijanske mladine. Izredno priljubljen med mladimi in manj mladimi je z Vascom Ros-sijem med redkimi italijanskimi glasbeniki, ki še uspe pritegniti večdesettisočglave množice na nastope v živo. Letos poleti je namreč kar dvakrat napolnil nogometne arene v Rimu in Milanu in celo trikrat v Turinu, lani in predlanskim je več kot teden dni polnil veronsko areno, kjer je tudi že dvakrat posnel koncerte v živo. Njegov je tudi evropski rekord poslušalcev na posameznem nastopu v živo: pred petimi leti je na letališču v Reggio Emilii zbral kar 180.000 ljudi; Ligabue je tudi prvi italijanski glasbenik, ki je z live zgoščenko presegel milijon prodanih izvodov. Torej pravi magnet za ljubitelje rocka, ki bo tudi v četrtek nastopil pred zelo številno publiko, saj so vse vstopnice tudi za tržaški koncert že pred dnevi razprodane. Nastop se bo začel ob devetih, vrata športne palače pa se bodo odprla dve uri prej. Srečneži bodo lahko lahko poslušali in prepevali zadnje uspešnice, kot so La linea sottile, Un colpo all'anima e Quando canterai la tua canzone. Poleg teh bo Ligabue v zelo uspešnem letu srečanja z Abrahamom podaril vrsto uspešnic pd prvih So-gni di rock'n'roll do Certe notti, Miss mondo, Niente Pau-ra in številne druge. (AW) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 15. decembra, ob 20.30 / »Le si- gnorine di Wilco«. Režija: Alvis Hermanis. Nastopata: Laura Marinoni in Sergio Romano. / Ponovitve: od četrtka, 16. do sobote, 18. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 19. decembra ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 15. decembra, ob 21.00 / »Ri-torna l'avanspettacolo«. Nastopajo: Marcello Crea in Livio Cecchelin ter skupina "Papu'. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 15. decembra, ob 20.30 / Carlo Goldoni: »La locandiera«. Nastopata: Elena Bucci in Mario Sgrosso. / Ponovitve: do sobote, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 19. decembra, ob 16.00. Gledališče Ragazzi V nedeljo, 19. decembra ob 11.00 / sklopu: »Ti racconto una fiaba: Il caldo soffio del natale«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 27. decembra,ob 20.00 Linhartova dvorana / Teatr Licedei: »Družina (Semianyki)«. Nastopajo: Olga Eliseeva, Alexander Gusarov, Kasyan Ryvkin, Marina Makhaeva, Elena Sad-kova, Yulia Sergeeva. / Ponovitve: do petka, 31. decembra, ob 20.00. SNG Drama Veliki oder V petek, 17. decembra, ob 19.30 / Avgust Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: v soboto, 18. ob 20.00, v ponedeljek, 20., v torek, 21. in torek, 28. decembra, ob 19.30. V sredo, 22. decembra, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: V četrtek, 23. ob 17.00, v petek, 24. ob 11.00, v ponedelek, 27. in v čet-tek, 31. ob 19.30 ter v petek, 31. decembra, ob 19.00. V sredo, 29. decembra, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. Mala drama Danes, 15. decembra, ob 16.00 in ob 18.00 / Andrej Rozman Roza: »Kako je Oskar postal detektiv«. Jutri, 16. decembra, ob 20.00 / Oscar Wild in John von Düffel: »Slika Doria-na Graya«. / Ponovitve: do sobote, 18. ob 20.00 ter v ponedeljek, 20., v ponedeljek, 27. in v torek, 28. decembra ob 20.00. V torek, 21. decembra, ob 20.00 / Spi-ro Scipione: »Kuverta«. V sredo, 22. decembra, ob 20.00 / Ul-ryke Syha: »Zasebno življenje«. V četrtek, 23. decembra, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. MGL Veliki oder Danes, 14. decembra, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v petek, 17. in v nedeljo, 19. decembra, ob 19.30. Danes, 15. decembra, ob 15.30 in ob 19.30 / »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. Jutri, 16. decembra, ob 19.30 / David Gieselmann: »Golobi«. V torek, 21. decembra, ob 16.00 in ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve: v petek, 24., ob 11.00 in v petek, 31. decembra, ob 19.30. V ponedeljek, 20. decembra ob 15.30 in ob 19.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. V četrtek, 23. decembra, ob 15.30 in ob 19.30 / Sater, Sheik: »Pomladno prebujenje«. Mala drama Danes, 15. decembra, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družbe na poti«. Jutri, 16. decembra, ob 20.00 / Miro Gravan: »Vse o ženskah«. V petek, 17. decembra, ob 20.00 / Vladimir Durdevič: «Ne stavi na Angleže«. V soboto, 18. decembra, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. V ponedeljek, 20. decembra, ob 20.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. V sredo, 22. decembra, ob 20.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje«. V četrtek, 23. decembra, ob 17.00 in ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V ponedeljek, 27. decembra, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družbe na poti«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 15. decembra, ob 20.30 / P. I. Čajkovski: »Romeo e Giulietta«. / Ponovitve: do četrteka, 16. ob 20.30, v petek, 17. ob 18.00 ter v soboto, 18. decembra, ob 17.00. GORICA Kulturni dom ( Ul. I. Brass, 20) V ponedeljek, 20. decembra, ob 20.30 / »Spirit of Christmas: gospel spirituals an' carols«; nastopa skupina Cadmos ensamble & le Pleiadi. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 17. decembra, ob 20.15 / »Božično - novoletni koncert«. Nastopajo: vladimir Čadež, Rajko Meserko, Marjan Trček, Janez Triler - tenor; Jože Vi-dic in Darko Vidic - bariton; Janko Vol-čanšek in Matej Voje - bas. V sredo, 22. decembra, ob 20.15 / »Tribute to Mahalia Jackson«; nastopa Katie Graham (ZDA). Info: www.mosto-vna.com. Kulturni Center Mostovna v Solkanu V petek, 17. decembra, ob 21, ob 20.00 / Predbožična punk maša - Scuffy dogs in gosti (Bwase Nwge, Tori &Tevi, Psihoza, Nervous Stompin. DJ American Bastard); rezervacija do 12. ure 17. decembra. V soboto, 18. decembra, ob 22.00 / Intensity ITH, predstavlja Ras Zacharri (Jamajka). Info: www.mostovna.com. Športna dvorana Milojke Štrukelj (Delpšinova 7) V soboto, 18. decembra, ob 20.00 / Nastopa Oliver Dragojevič. LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 16. decembra, ob 18.00 Linhartova dvorana / »Kata Katalena«. Nastopajo: Svetlana Makarovič, Fake Orkestra (Ana Vipotnik, glas; Jelena Ždra-le, violina; Igor Leonardi, kitara; Nino de Gleria, bas; Primož Fleischman, saksofon, flavta; Aljoša Jerič, bobni). V nedeljo, 19. decembra, ob 19.00 Klub CD / »Saga o Hallgerd«. Nastopata: Svetlana Makarovič in Milko Lazar. V nedeljo, 19. decembra, ob 18.00 Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija: »Božični koncert«. Nastopata: Komorni zbor AVE (zborovodja: Andraž Hauptman) in Otroški zbor RTV Slovenija (zborovodja: Anka Jazbec). Dirigent: Simon Krečič. Solist: Tone Potočnik - orgle. Kino Šiška Danes, 15. decembra, ob 21:00 Komuna / Odprti Mikrofon in Eskobars unplugged. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): do 13. decembra, v tretjem nadstropju, sta na ogled rastavi: »Scultura triestina del '900« ter »Ruggero Radovan (1877 -1965) l'atelier di uno scultore«. Galerija Narodnega doma (ul. Fizi 14): do 23. decembra, je na ogled razstave društva za umetnost KONS pod naslovom: »Kocka«. Razstavlajajo: De-ziderij Švara, Franko Vecchiet, Viljam Lavrenčič, Andrej Furlan, Živa Pahor, Rado Jagodic, Matjaž Hmeljak, Pavel Hrovatin, Megi Uršič Calzi, Jasna Merkù, Klavdija Marušič, Andrea Ver-delago, Robi Jakomin, Janina Cotič, tea Volk, Jana Kalc, Ivan Žerjal, Zvonimir Kalc in Sandi Renko. Urnik: od ponedeljka, do petka ob 17.00 do 19.00. V soboto in nedeljo zaprto. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): A6. decembra, ob 17.30 bo odprtje razstave Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Predstavil jo bo Štefan Grgič. Za glasbeno kuliso bos poskrbel: Janoš Jurinčič - kitara. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sul-čič Sulli: »Porečanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice. OPČINE Bambičeva galerija: je na ogled razstava Alda Usberghija » ... okoli mene«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011 je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): ob stoletnici smrti Carla Michelstaedter-ja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. V galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici: na ogled je razstava z naslovom »Stefano dUngheria, fondato-re dello Stato e Apostolo della nazio-ne«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. Kulturni dom: ob 70. letnici Klavdija Palčiča je v Kulturnem domu v Gorici na ogled razstava »Pripovedna prehaja-nja«.Urnik: do 12. decembra od ponedeljka do petka med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 18.00 in med prireditvami. Kulturni dom (Ul. Brass 20): V petek, 17. decembra, ob 18.00 bo otvoritev razstave slikarke Laure Grusovin. Razstava bo na ogled do 15. januarja 2011 po sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 9.00 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Marka Modica, z naslovom »Krasmosis« in slikarska regijska razstava JSKD z naslovom »Portreti«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled likovna razstava Slavka Guština »Trije Svetovi«. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: do 7. januarja 2011 je na ogled razstava 8. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 2010 »Avtoportret« (Dragomil Bole, Primož Brecelj, Sergio Culot, Polona Demšar, Andrej Furlan, Nika Furlani, Franc Golob, Iris Anam Cara, Andrej Perko,Tihomir Pinter) in razstave fotografij Milana Klemenčiča »Portret in avtoportret«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Kulturnem centru Mostovna v Solkanu: bo v četrtek, 16. decembra, ob 16. uri odprtje razstave »Iztirjeni«; razstavljali bodo Alfred de Locatelli, Edoardo Veneziano, Gigo de Brea, Miran Cencič, Nina Bric, Roberto Cantarutti, Vasja Kokelj, Francesca Adamini, Ive Tabar, Manuel Grosso, Matjaž Kramar, Nika Ši-mac, Vanja Mervič, Marko Stevelič, Tandem Eclipse, Giuseppe Anello in TAKO; na ogled bo do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. Info: www.mostovna.com. Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. KROMBERK Grad: obvešča, da bosta stalna muzejska zbirka in nova razstava slikarja Vladi-mirja Makuca do 30. decembra odprti od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, ob sobotah za najavljene skupine, ob nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. 2 0 Sreda, 15. decembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Klubsko SP v Abu Dhabiju Benitez je pred tekmo zelo samozavesten Ob 18. uri proti južnokorejskemu moštvu Seongnam s črnogorskim napadalcem Radončičem nogomet Afričani v finalu! ABU DABI - Presenetljivo! Prvič v zgodovini svetovnega klubskega prvenstva ne bomo videli evropsko-južnoameriškega finala. Mazembe iz Lubumbashija je na letošnjem klubskem svetovnem prvenstvu v Združenih arabskih emiratih priredil že drugo senzacijo. Po četrtfinalni zmagi nad mehiškim Pachucom je danes izločil še brazilski Internacional, v sobotnem velikem finalu (18. decembra) pa se bo pomeril zmagovalcem dvoboja med aktualnim evropskim (Inter) in azijskim prvakom (Seongnam). Končni izid je bil 2:0. Za zasedbo iz Demokratične republike Kongo sta gola dosegla Milota Kabungu (53.) in Dioko Kaluyitaka (85.). Afriška ekipa je prva v zgodovini nekdanjega medcelinskega pokala oziroma klubskega svetovnega prvenstva, ki se je uvrstila v finale. Doslej so bili zaključni obračuni v tem pokalu domena evropskih in južnoameriških nogometnih ekip. Afriški prvak se bo v finalu pomeril z zmagovalcem dvoboja Inter - Seongnam, ki bo na sporedu danes ob 18. uri (po Mediaset Premium). ITALIJANSKI POKAL -Osmina finala: Parma - Fiorenti-na 2:1 po podaljških (Crespo 2, Santana). ABU DHABI - Interjev trener Rafael Benitez danes ne bo imel nobenih alibijev. V polfinalni tekmi svetovnega klubskega pokala proti praktično nepoznanemu južnokorejskemu moštvu Seongnam (ob 18.00, TV mediaset premium) bo namreč razpolaga skoraj z vsemi igralci, ki so pod vodstvom njegovega predhodnika Joseja Mourinha lani vedrili in oblačili v Evropi. V zdesetkano ekipo, ki zadnje čase niza neuspeh za neuspehom, se namreč vračajo Julio Cesar, Maicon, Chivu in Milito, zato pa španski strokovnjak na tiskovni konferenci pred tekmo kaže zelo samozavestno držo. »Miren sem, srečen in poln zaupanja. Gledam kako Milito zabija gole na treningu in si rečem: smo močni,« je povedal. Povratne poti zanj ni. Ali bo osovjil naslov, ki ga Inter pogreša že od leta 1965 ali pa se bo njegova pot v Milanu prekinila še pred novim letom. Naslov svetovnega prvaka ima s tehničnega vidika skromno vrednost, je pa lahko donosen za klub. Benitez sicer svari pred Južnimi Korejci. »Osvojili so naslov azijskih prvakov, kar dandanes ni lahko. Dobro smo jih preštudirali. Taktično so zreli, ves čas tekajo, so tudi kvalitetni. Bolj kot posamezniki izstopa kolektiv, čeprav imajo nekaj dobrih tujcev,« je o nasprotniku povedal španski trener, ki meni, da je prva tekma vedno najtežja, Seongnam pa je prejšnji teden v tem pokalu že premagal domačo Al Wahdo (4:1). Povsem drugačnega mnenja je trener Azijcev , komaj 40-letni Shin Tae Yong. »Imamo zelo malo možnosti. Smo šibkejši, Benitez upa, da se bo Milito končno prebudil ansa zato vam ne bom razkrili naše taktike,« je povedal novinarjem. Predsednik kluba Moon je verski skrajnež in ustanovitelj sekte, klub pa je del velikega koncerna, ki ima v svoji lasti verigo hotelov, zasebnih univerz ter založnikih hiš v Aziji in ZDA. Med tujci moštva je eden od zvezd Črnogorec Radončič. Sedemindvajsetletni nogometaš se je v Južno Korejo preselil že leta 2004, za Seongnam pa je začel igrati lani. V 55 nastopih za ta klub je dosegel 17 golov. Kako bo danes na stadionu Zayed Sport City v Abu Dhabiju je težko reči, ozračje pa je dokaj nenavadno, saj celo tako razvajeni športniki, kot so In-terjevi nogometaši niso vajeni takšnega razkošja, kakršnega punuja prestolnica Združenih Arabskih emiratov. skoki Najboljši poškodovan na treningu INNSBRUCK - Zmagovalec svetovnega pokala v smučarskih skokih v sezoni 2008/09 Avstrijec Gregor Schlierenzauer si je po padcu na treningu poškodoval desno koleno. Zdravniški pregled je pokazal, da ima natrgane vezi. Čeprav nova operacija ne bo potrebna, bo moral «Schlieri» predvidoma počivati štiri tedne, kar pomeni, da bo izpustil novoletno tur-nejo.Schlierenzauerju, ki je v ponedeljek padel na treningu v See-feldu, so lani enkrat že operirali desno koleno. Dvajsetletni Avstrijec, sicer olimpijski prvak z ekipo in dvakrat bronasti iz Vancouvra, zmagovalec 32 tekem svetovnega pokala, je izpustil minuli vikend v Harrac-hovu, da bi se čim bolje pripravil na nadaljevanje sezone. Novoletna turneja štirih skakalnic se bo začela 28. decembra v nemškem Oberstdorfu. 50. Pokal Vitranc v znamenju spremnih pobud KRANJSKA GORA - Petdeseti pokal Vitranc, tekmovanje za svetovni pokal alpskih smučarjev, se bo v letošnji sezoni na Podkorenu odvilo 5. in 6. marca 2011. V Kranjski Gori so včeraj uradno odprli spominsko razstavo in predstavili knjige, do jubilejnega tekmovanja pa bodo organizatorji pripravili še vrsto drugih dogodkov. Spominska razstava, na njej so me drugim v sliki predstavili rast in razvoj tekmovanja ter najboljše posameznike pokala Vitranc, bo na ogled v Liznjekovi hiši nasproti gasilskega doma v Kranjski Gori do 15. marca prihodnje leto, nato pa do konca leta 2011 v Slovenskem planinskem muzeju Mojstrana. vaterpolo - Evropski superpokal Genovski Pro Recco v Trstu nadigral Črnogorce Genovški Pro Recco (bele čepice) je sinoči v tržaškem bazenu Bruno Bianchi (na sliki KROMA) v svojo vitrino dodal štirideseti pokal. Italijanski vaterpolski velikan, zmagovalec lanske evrolige in glavni favorit, je v evropskem su-perpokalu s 13:4 (4:1, 3:1, 3:0, 3:2) premagal črnogorsko Akademijo Cattaro iz Kotorja, ki je lani dvignila pokal LEN. Ob skromnem številu občinstva (okrog 500 gledalcev) je Pro Recco dokazal, da sodi v sam vrh evropskega vaterpola. Že v prvi četrtini so varovanci trenerja Pina Porzia vodili s 4:1. V nadaljevanju tekme so nato stalno gospodarili v bazenu. Črnogorski prvoligaš je bil povsem brez moči. Najboljši strelec je s štirimi goli bil Molina. Superpokal so odigrali v Trstu, ker so v Palermu imeli težave z bazenom. (jng) odbojka - ACH Volley Bled Z novo zmago že v drugi fazi lige prvakov LJUBLJANA - Odbojkarji blejskega ACH Volleyja so v tekmi 4. kroga lige prvakov (skupina C) v Ljubljani premagali pirejski Olympiacos s 3:2 (20, 21, -23, -23, 11). Blejci tako ostajajo nepora-ženi v tem tekmovanju in so si s četrto zmago že zagotovili nadaljevanje lige prvakov. Naslednjo tekmo bodo Blejci igrali 5. januarja v gosteh proti Budvan-ski Rivijeri. V uvodnem nizu so gostje povedli s 13:11, potem pa so se Blejci prebudili in s serijo 9:2 naredili popoln preobrat, prednost petih točk pa zlahka zadržali do konca. ACH Volley je tudi drugi niz odlično zaključil (25:21) in vse je kazalo na gladko zmago. Grki so imeli drugačne načrte. V tretjem nizu so hitro povedli za pet točk in naskok zadržali do konca (23:25). Tudi v četrtem nizu je Olympia-cos bolje začel, a nato so gostitelji povedli s 23:21, zadnje štiri točke pa so pripadle Grkom. V petem nizu so gostje povedli z 8:5, sledila pa je sijajna serija šestih točk Blejcev, ki je odločila srečanje. Ostala izida: Noliko Maaseik - Cuneo 3:1, Trentino Volley - Zalau 3:0. SALONIT IZPADEL - Odbojkarji Salonita so v povratni tekmi 1/16 finala pokala challenge na domačem igrišču izgubili proti francoskemu moštvu Beau-vais Oise z 0:3 (-16, -22, -17) in izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Kanalci so na prvi tekmi v gosteh klonili z 1:3. Aljoša Orel tokrat ni dosegel niti ene točke. KOŠARKA Union Olimpija: Zdovc želi igrati proti Realu in Barceloni LJUBLJANA - Košarkarje Uniona Olimpije danes ob 20.45 čaka predzadnji krog predtekmovanja v evroligi. V dvorani Stožice bo njihov gost moskovski CSKA. Ljubljančani so se sredi decembra znašli v položaju, ki ga niso vajeni, vsaj zadnjih šest sezon ne. Dva kroga pred koncem pred-tekmovanja so si namreč že zagotovili mesto v nadaljevanju evrolige, tako da bodo na evropskih parketih prisotni vsaj do začetka marca prihodnje leto. Tekma proti CSKA Moskvi zato praktično ne odloča o ničemer, saj prvo ali drugo mesto po predtekmova-nju prinašata zgolj lepotni dodatek oziroma mesto nosilca ob žrebu Top 16. V drugem delu evrolige bodo vse ekipe v štiričlanskih skupinah startale z ničle. »Gre bolj za prestiž, saj so v nadaljevanju same močne, velike ekipe. Osebno bi rad videl, da dobimo Real Madrid in Barcelono, da napolnimo dvorano in da imamo tako še večji motiv,» pravi ljubljanski strateg Jure Zdovc. Seveda pa to ne pomeni, da Ljubljančani proti CSKA, ki navkljub zadnjemu mestu v skupini in izkupičku 2-6 še ima teoretične možnosti za drugi del, ne bodo igrali na zmago. Včeraj: Charleroi - Olympiacos 67:80. / ŠPORT Sreda, 15. decembra 2010 2 1 nogomet - Zaostale tekme D, 1. in 2. AL Danes Kras, Sovodnje Primorec in Breg Kras v Bellunu ob 14.30 - Primorec ob isti uri - Sovodnje in Breg zvečer Krasov »tour de force« v D-ligi gre proti koncu. Ekipa repenskega društva bo danes (začetek ob 14.30) igrala zaostalo tekmo 14. kroga v go-steh proti Bellunu. Rdeče-beli bodo nato igrali še v nedeljo doma proti Rovigu, nato pa jih čaka krajši počitek. Tekma prvega kroga povratnega dela prvenstva bo namreč na sporedu že 5. januarja, ko bo Kras v Rep-nu gostil Este. Današnja tekma v Bellunu, ki so jo pred desetimi dnevi preložili zaradi zasneženega igrišča, je za rdeče-bele zelo pomembna. Ekipa iz Veneta je namreč v nedeljo, po zamenjavi trenerja (ekipo je prevzel trener mladincev Roberto Raschi), prebila led in na domačem igrišču z 2:1 premagala Torviscoso. Belluno je zadnjič na domačem igrišču zmagal v prvem krogu, ko je bil s 3:2 boljši od Opitergi-ne. November je bil za Belluno še posebno negativen, saj so izgubili vse štiri tekme. Najboljši strelec ekipe je s tremi zadetki zvezni igralec Marco košarka - U19 Lahka zmaga Jadrana DRŽAVNO PRVENSTVO UNDER 19 Jadran ZKB - Cordenons 81:61 (24:20, 39:30, 64:43) Jadran: Škerl 12, Ban 21, Floridan 21, Bernetič 22, Batich 3, Longo 2, Sacher, Mos-cati, Zaccaria, trener Walter Vatovec. Jadranovi mladinci so po pričakovanjih gladko premagali Cordenons, ki sodi med slabša moštva v ligi. Na Opčinah so gostitelji zlahka pustili za sabo nasprotnika, čim so malce pritisnili na plin. Nastop je bil v splošnem dober, čeprav so se vsakič, ko so Vatovčevi fantje zakrivili nekaj zaporednih napak, gostje približali. Jadran pa je bil odločno boljši tekmec, tako da je s prispevkom običajnih nosilcev zanesljivo zmagal. Ostali izidi 14. kroga: Snaidero - Sistema Pordenone 68:75, Corno - Venezia Giulia Muggia 96:79, Roraigrande - Palla-canestro Trieste Acegas sinoči, Falconstar prost. Vrstni red: Sistema 22, Acegas 20, Snaidero 16, Falconstar in Corno 14, Jadran ZKB 12, Muggia 8, Cordenons 4, Rorai-grande 0. Prihodnji krog: Venezia Giulia Muggia - Jadran ZKB, v ponedeljek, 20. decembra, ob 21. uri v Žavljah. Alen Carli (Kras) ne bo igral kroma Mele. Danes bo v Bellunu sodila Susana Carina Vitulano iz Livorna. Danes popoldne in zvečer bomo lahko spremljali še nastope Primorca, Brega in Sovodenj. V 1. amaterski ligi bo trebenski Primorec v Trebčah igral zaostalo tekmo 12. kroga že ob 14.30. Varovanci trenerja Maurizia Sciar-roneja bodo gostili Esperio, ki ima 16 točk na lestvici. Rdeče-beli, ki so z 22 točkami četrti na lestvici, so vsaj na papirju favoriti. Sovodenjci bodo igrali šele zvečer. Ob 20.30 bodo gostovali pri Svetem Ivanu v Trstu. San Giovanni, ki ima le dve točki manj od belo-modrih, je vedno zelo neugoden nasprotnik. Ob istem času (20.30) bo Breg (2. AL), v športnem centru Silvano Klabian v Dolini, gostil Piedimon-te. Ekipa iz Podgore ima tri točke več kot Breg. Varovanci trenerja Dina Tommasija imajo tako lepo priložnost, da dohitijo goriško enaj-sterico. Nocoj, ob 20. uri, bo na sporedu tudi celotni zaostali krog elitne lige. Na Tržaškem in na Goriškem bodo danes igrali še nekaj zaostalih tekem. Sokol že danes Sokol (promocijska liga) bo že nocoj, ob 21.15 v Nabrežini, igral proti Barcolani. odbojka na mivki - Prihodnji teden Borovki Cella in Pučnik v Rimu za državni dres Mladi odbojkarici Bora Katarina Pučnik (letnik 1993) in Martina Cella (1994) sta bili povabljeni v Rim na izbirni trening za sestavo mladinske državne reprezentance v odbojki na mivki. Pregledni treningi, na katerih bo sodelovalo šestnajst deklet, bodo v športnem centru Acquacetosa od 20. do 23. decembra, iz naše dežele pa sta bili povabljeni še Tržačanka Letizia Stre-kelj (Atom Videm) in Lara Caravello (Martignacco). Martina in Katarina (na sliki) sta letos poleti nastopili na številnih »beach« turnirjih in sta se udeležili tudi preglednega deželnega treninga, poziv, ki ga je poslal državni selektor, Brazilec Diaz Carvalho Lissandro, pa ju je lepo presenetil. V nedeljo bosta obe odiigrali z Borom redno tekmo D-lige, v Rim pa bosta poleteli v ponedeljek dopoldan, saj je zbor že ob 12.30. odbojka - Kristjan Stopar Z Motto igra in načrtuje vrnitev v državno B1-ligo Kristjan Stopar v dresu novega društva Kristjan Stopar je letos ob Lori-su Maniaju in Damirju Kosmini edini Slovenec, ki nastopa v državni odbojkarski ligi. Letos se je sicer odločil za drugi klub in nižjo ligo. Po treh sezonah je namreč zapustil Bibione (B1-ligi) in se odločil, da bo svojo pot nadaljeval v klubu Pallavolo Motta v B2-ligi. Nižja liga mu namreč daje možnost igranja v standardni postavi, kjer je 24-letni korektor iz Bazovice obenem najmlajši. Ekipa iz Veneta je lani zmagala italijanski pokal B2-lige, letos pa računa na napredovanje v državno B1-ligo. Tačas je druga v skupini C: edini poraz so Stopar in soigralci doživeli proti Futuri, ki vodi na skupni razvrstitvi. V B1-ligo direktno napreduje prvouvrščena ekipa po rednem delu, v višjo ligo pa se bo po play-offu uvrstila tudi zmagovalka play-offa: »Možnosti za napredovanje so, vendar moramo biti konstanti. Dobro vemo, da je play-off prava uganka,« je previden Stopar, ki se trikrat tedensko iz Trsta ali iz Bazovice pelje v Motto di Livenza, četrti trening (z utežmi) pa izvaja, ko le more, kar doma: »Le štirje igralci so domačini, ostali pa prihajamo iz drugih mest. Trije treningi so za vse obvezni, četrti pa je izbirni. Ko le morem, se tja tudi odpeljem, vendar poredkoma.« Razlik med B1- in B2-ligo navidezno ne opaža, pravi pa, da so v nižji ligi napake pogostejše: »Če smo lani grešili, nas je vsak nasprotnik strogo kaznoval. Tu pa svojih napak ne plačaš toliko.« Igralski kader vsake ekipe dopolnjuje vsaj en igralec, ki je imel izkušnje v B1-ligi. Pri Motti sta nosilca tridesetletnika, ostali pa so mlajši. Stopar je s svojo izbiro zadovoljen: »Izbral sem ekipo, ki ima visoke cilje. Predsednik kluba celo načrtuje, da bi v treh ali štirih letih napredovali do A2-lige. Društvo je zelo dobro organizirano, prav tako kot na primer Bibione, ki igra v ligi više.« Stopar dokončuje specialistični študij umetniških ved (Dams) v Gorici, s profesorjem kitare Markom Fe-rijem pa se pripravlja na državni izpit na konservatoriju. Bivši slogaš je tudi trener pripravnik in načrtuje, da bi v kratkem opravil še tečaj za trenerja 1. stopnje. (V.S.) 23 Obvestila Prijateljske tekme, nova spoznanja in darila: pri Krasu v Repnu je gostovala Nogometna šola Ljubljana Pri Krasovih cicibanih so v Repnu gostovali vrstniki Nogometne šole Ljubljana. V repenski občinski telovadnici so se cicibani in mlajši cicibani z Ljubljančani pomerili v prijateljskih srečanjih. Hvalevredno pobudo so organizirali Krasovi odborniki, pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst in Občine Repentabor. Po tekmah in okrepčilu so vsi otroci prejeli darilo. IZIDI - U8: Kras Repen B - NŠ Ljubljana 13 B 7:1; U8: Kras Repen A - NŠ Ljubljana 13 A 8:2; U10: Kras Repen - NŠ Ljubljana 5:5; 4:2 po 7-m. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR vabi na Božično akademijo, ki bo v soboto, 18.decembra 2010 ob 15 uri na Stadionu 1. maj, v veliki dvorani Bojana Pavletiča. SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu ob sredah od 20. do 21. ure. AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Informacije na tel.: 345-4093732 (Rado Suber). SK DEVIN prireja v novi letošnji zimski sezoni tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra za malčke iz vrtca, otroke in odrasle vsako soboto in nedeljo od 15. oz.16. januarja 2011 dalje. Predstavitev tečajev in učiteljev bo v Kamnarski hiši v Nabrežini jutri, 16.decembra ob 19.uri. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali 040 2908105 ali 335 8180449. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. SK Brdina 3475292058, Valentina Suber 347-4421131, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. 22 Sreda, 15. decembra 2010 ŠPORT / naša društva za mlade (5) Poleti in pozimi, na smučeh ali kolesu Izkaznica Panoge: alpsko smučanje in kolesarstvo Aktivni športniki do 19. leta: 35 smučarjev in 26 kolesarjev Med njim je 25 osnovnošolcev smučarjev in 17 osnovnošolcev kolesarjev Fantje in dekleta: pri smučanju je 13 deklet in 22 fantov, pri kolesarjih pa 3 dekleta, 23 fantov Vadbene skupine: pri smučanju super baby, baby, miški, dečki, naraščajni-ki, mlajši mladinci, mladinci; pri kolesarstvu pa kategorije od od G 0 do G 6, začetniki, naraščajniki, in mlajši mladinci Kraj vadbe: smučarji vadijo na deželnih smučiščih in na ledenikih, gorski kolesarji po gozdnih poteh v glavnem na zahodnem Krasu. Telesna vadba poteka v telovadnici šole De Marc-hesetti v Sesljanu od oktobra do aprila, nato pa na prostem v Trnovci in v Briščikih (roler) Ure vadbe: telovadnica je na razpolago 4 ure, treningi na prostem pa 6 ur na teden. Smučarji opravijo do tekem v januarju od 25 do 30 dni celodnevnih treningov; kolesarji vadijo 2-krat tedensko po eno ali poldrugo uro, odvisno od kategorije Trenerji: za smučanje: Aleš Sever, profesor telovadbe in trener pro; Janja Del Linz - učitelj 3. stopnje in trener pro; Matej Štolfa - učitelj 3. stopnje; za kolesarjenje: Ivan Sossi - trener 2. stopnje in Emiliano Paoletti - trener 2. stopnje Budžet približno 80% celotnega društvenega budgeta Paradna panoga Smučarskega kluba Devin je - kot nakazuje ime -smučanje, vse več otrok pa se odloča tudi za gorsko kolesarstvo. Pri alpskem smučanju razvija SK Devin tekmovalno dejavnost, vsako leto pa so množično obiskani tudi tečaji smučanja. Tekmovalni skupini sta dve: dvanajst je najmlajših babyjev in miškov, osem dečkov in naraščaj- nikov, predtekmovalno skupino pa sestavlja 14 malih smučarjev letnikov 2003 in 2004. Mladinsko smučarsko delovanje dopolnjuje še šest mladincev, ki sicer občasno trenirajo s skupino veteranov. Tekmovalne skupine ob smučarju pilijo tudi kondicijo, pred začetkom tekmovalne sezone pa smučarsko formo še izboljšujejo na zi-movanju. Število tekmovalcev se v zadnjih sezonah stalno veča, stalen pa je tudi pretok otrok s šole smučanja v predtekmovalno skupino. Večina smučarjev prihaja iz občine Devin Na-brežina, nekateri pa tudi iz Trsta in okoliških vasi. Ravno šola smučanja, ki jo SK Devin razvija v kraju Forni di Sopra, je glavni vir bodočih tekmovalcev. Vsak tečajnik lahko izbira sobotne ali nedeljske tečaje smučanja, možni pa so tudi avtobusni prevozi. Podpredsednica kluba Nadja Kralj je pojasnila, da je vse več otrok s Tržiškega in spodnje Goriške, saj je za otroke, ki nimajo pouka ob sobotah, primernejši sobotni termin. Ob smučanju razvijajo tudi gorsko kolesarstvo. »Če bo kdo izrazil željo, da bi tekmoval tudi na cesti, mu bomo skušali ugoditi,« je sicer napovedala podpredsednica Nadja Kralj. Dejavnost kolesarske sekcije se je oktobra zaključila, s treningi bodo gorski kolesarji začeli februarja. Skupina 26 tekmovalcev tekmuje poleti od maja do septembra (približno 15 dirk), v zimskih mesecih pa se nekateri pridružijo smučarjem, drugi pa se bodo letos preizkusili tudi v smučarskem teku. Mladinsko dejavnost so letos v poletnih mesecih obogatili tudi planinski izleti, saj so pri klubi želeli otrokom približati gore tudi poleti. Tačas želijo pri klubu, da bi letošnja smučarska sezona stekla čim boljše, nadejajo si, da bi se smučarji uvrstili tudi na državni finale, mladince pa bi radi usmerili na tečaje za pridobitev naziva učitelja smučarja. Pri klubu sicer vseskozi skrbijo za trenerski in učiteljski kader. Že nekaj tednov deluje tudi prenovljena spletna stran www.skdevin.it. SK DEVIN Slivno, 21/c - 34011 Nabrežina Spletna stran: www.skdevin.it E-Mail Naslov: info@skdevin.it ¿S Kontaktne osebe: predsednik Dario Štolfa - tel. 335 8416657 podpredsednica in odgovorna za stike z javnostjo Nadja Kralj - tel. 340 2232538 za smučanje: Aleš Sever-koodinator ekip, odgovorni Grazia Legiša, Paolo Škerk in Sara Gruden za kolesarstvo: Loredana Verni Pri smučanju in gorskem kolesarstvu zastopajo člani SK Devin vse mladinske starostne kategorije, od najmlajših do mladincev / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 16. decembra 2010 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Clic & Kat - Čista polomija 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.00 Glasb.: Top of the pops 2010 7.00 Risanke 8.00 Variete: L'albero azzurro 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.0018.15, 20.30, 23.20 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La si-gnora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order - I due volti della giustizia 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Film: Il regno proibito (akc., ZDA '08, r. R. Minkoff, i. J. Li) 23.10 Variete: Stracult 0.30 Aktualno: Rai 150 anni V" Rai Tre informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.40 Nogomet: Napoli - Steaua Bucarest - Evropska liga 23.10 Film: Potere assolu-to (triler, ZDA, '96, r. C. Eastwood, i. G. Hackman) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 13.30, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.30 Aktualno: A Sua immagine 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Le cose che restano 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Sottovoce O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.10 Film: Mogambo (dram., ZDA, '53, r. J. Ford, i. C. Gable, A. Gardner) 11.05 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Aktualno: Appre-scindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avon-lea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo (vodi Sveva Sagramola) ^ Tele 4 La 7 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Rai educational u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Starsky & Hutch 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 3 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Francesco d'Assisi (biogr., ZDA, '61, i. B. Dillman) 17.15 Dnevnik - kratke vesti in prometne nan.: Šola na Sončavi (pon.) 11.45 Dok. odd.: Kulturni vrhovi (pon.) 12.20 Dok. felj-ton: Slovene's Slovenci (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.20 Prisluhnimo tišini (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanke: Maks in Rubi 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 0.25 Turbulenca 18.30 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.10 Film tedna: Črni bratje 21.30 Žrebanje lota 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Omizje 1.15 Na zdravje! (pon.) 2.30 Dnevnik (pon.) 3.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 3.30 Infokanal klame 12.05 Sebična ljubezen (dramska serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Prepovedana ljubezen (telenovela) 14.55 Najlepša leta (humoristična serija) 15.50 Sebična ljubezen (dramska serija) 16.50 Zorro: Meč in vrtnica (avanturistična serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 17.10 Zorro. Meč in vrtnica (avanturistična serija) 18.00 Gospodarica srca (dramska serija) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Prvih 15 (Mediji) 21.30 Butec in butec (komedija) 22.30 24UR zvečer, Novice 22.50 Butec in butec (komedija) 23.45 Chuck (akcijska serija) 0.40 Popotnik (avanturistična serija) 0.40 Šest modelov (humoristična serija) 1.15 24UR, ponovitev, Novice 2.15 Nočna panorama (reklame) Jr S|ovenija 2 ^ Kanal A 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque 10.00 Dnevnik - Ore 10 10.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 18.30 Resničnostni show: Grande Fratello 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Pa-perissima (v. G. Scotti, M. Hunziker) 23.00 Variete: Kalispera (v. A. Signorini) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.15 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Smallville 10.30 Nan.: Terminator: The Sarah Connor Chronicles 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 19.30 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.55 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Nan.: The vampire diaries 23.55 Film: Cursed - Il maleficio (ZDA'04, r. W. Craven, i. C. Ricci) 1.55 Variete: Pokermania 6.30 9.00, 0.20 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški Infokanal 10.30 Nad.: Strasti, 47. del 11.00 Spet doma (pon.) 12.50 Hri-bar (pon.) 13.50 Knjiga mene briga (pon.) 14.10 Glasbeni večer 15.10 Babi-lon.si (pon.) 15.25 Črno beli časi 16.15 Du-baj: SP v plavanju, kratki bazeni, prenos 18.30 Judo: Grand Prix, povzetki iz Tokia 19.30 O živalih in ljudeh - oddaja Tv Maribor 20.00 Glasb. dok. film: Sting - Zimska noč 21.00 Sevilla: Nogomet, tekma evropske lige: Sevilla - Dortmund 23.45 Slovenska jazz scena |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 8.40 Žarišče 9.00 Znanje žanje 10.00 Odbor za finance in monetarno politiko, prenos 12.00 Redna seja DZ, prenos 19.00 Tv dnevnik TVS1 - Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče 22.00 Črno - beli časi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak junior 15.00 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 15.30 Nautilus 16.00 Biker explorer 16.30 Glasbena oddaja: Zaigrajmo si televizijo 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Alpe Jadran 20.30 Dok. odd.: Gas Gas Gas 21.00 Nogomet: Evropska liga 21.45 Vsedanes - Tv dnevnik 22.25 Odbojka: Olimpiacos - ACH Volley Bled 7.00 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 7.35 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Mukko Pallino 9.10 Aktualno: A casa dell'autore 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Dok.: Splendori d'Italia 11.20 Dok.: Cavallo... che passione 12.05 Šport: Super Sea 13.05 23.40 Variete: At-tenti al cuoco (pon.) 13.30 Koncert: Voci dal Ghetto 14.30 Aktualno: Videomotori 15.25 20.40 Dok.: Italia magica 15.50 Aktualno: Hard Trek 16.55 Risanke 19.00 aktualno: La Provincia ti informa 20.00 Glasb. odd.: Musica, che passione! 20.15 Dok.: Wild Adventure 21.05 Aktualno: Antichi palazzi -Patrimonio del FVG 21.20 Nan.: La saga dei Mc Gregor 22.50 Aktualno: La citta dello sport 23.00 Koncert: La grande musica sinfonica 23.40 Nogomet: Triestina - Torino LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.55 Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.30 Nan.: Ultime dal cielo 12.35 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 13.55 Film: Il principe e il povero (kom., ZDA, '78, r. Fleiscer, i. O. Read) 16.00 Dok.: Atlantide - Storia di uo-mini e di mondi 18.00 Nan.: Adventure Inc 19.00 Nan.: The District 20.30 3.45 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Exit - Uscita di sicurezza 0.10 Variete: Victor Victoria 1.25 Aktualno: Prossima fermata 1.45 Aktualno: La 25a ora iT Slovenija 1 6.05 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Pika Nogavička (pon.) 10.35 Zlatko Zakladko (pon.) 11.20 Igr. 22.55 Sever - Jug - gledališka predstava 23.40 Čezmejna TV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in videostrani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in videostrani 12.05 Vedeževanje s Cvetko 18.00 Mavrica 19.00 Mozaik 20.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Odbojka: Druga tekma 1/16 Pokala Challenge Salonit Anhovo - Beauvais Oise (F) 22.00 Mozaik 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 23.30 Video-strani pop Pop TV 7.10 Prepovedana ljubezen (telenovela) 8.05 Gospodarica srca (dramska serija) 9.00 TV prodaja, Reklame 9.15 Zorro: Meč in vrtnica (avanturistična serija) 10.10 TV prodaja, Reklame 10.40 Najlepša leta (hu-moristična serija) 11.35 TV prodaja, Re- 7.30 Yu-Gi-Oh! GX (animirana serija) 8.00 Družina za umret (humoristična serija) 8.35 Svet, ponovitev, novice 9.35 Park Yellowstone (dokumentarna serija) 10.35 Dinotopija (avanturistična serija) 11.35 Kennedy in njegov čas (dramska serija) 13.00 TV prodaja, (reklame) 13.30 Obalna straža ponoči (akcijska serija) 14.30 Družina za umret (humoristična serija) 15.05 Seinfeld (humoristična serija) 15.40 Vsi županovi možje (humoristična serija) 16.10 Obalna straža ponoči (akcijska serija) 17.05 Na kraju zločina. Miami CSI (kriminalistična serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (telenovela) 19.45 Svet, novice 20.00 Ne zaupaj tujcu (triler) 21.35 Kraljevi ribič (drama) 0.10 Vsi županovi možje (humoristična serija) 0.40 Roparska tolpa (akcijski film) 2.20 Love TV (erotika) 4.10 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Psihološka obzorja; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vonj po morju, 16. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorništvo skozi stoletja (prip. Igor Antič); 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Najlepše operne scene; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Gospodarstvo; 11.45-12.15, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classica-mente alternato; 23.00 Uomini e dei; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 15. decembra 2010 ŠPORT / jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Mimo območja nizkega zračnega pritiska nad Romunijo, dotekajo nad našo deželo severni višinski tokovi, ki pa so občasno bolj vlažni. V prizemlju se pa zadržuje mrzel zrak. Jutri bodo dotekali <\bolj suhi severovzhodni tokovi, v petek pa nas jf^dStL,/!,». bo dosegla fronta. Nad zahodno Evropo prevladuje območje visokega zračnega pritiska. S severnimi vetrovi k nam priteka dokaj hladen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.30 in zatone ob 1.27 BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo danes imeli manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 12,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.32 najvišje 41 cm, ob 13.43 najnižje -39 cm, ob 19.53 najvišje 10 cm. Jutri: ob 0.37 najnižje -13 cm, ob 6.59 najvišje 45 cm, ob 14.07 najnižje -47 cm, ob 20.27 najvišje 15 cm. .100 SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................191 Piancavallo . . . . Vogel.................105 Forni di Sopra . Kranjska Gora.........60 Zoncolan..............80 Krvavec................60 Trbiž...................80 Cerkno................50 Na Žlebeh...........191 Rogla..................40 Mokrine...............30 Mariborsko Pohorje . .35 Podklošter............60 Civetta...............150 Bad Kleinkirchheim . . .70 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O -8/1 & TRBIŽ O -14/-6 o GRADEC -9/-3 ¿9 CELOVEC O -10/-4 O -14/-6 KRANJSKA G. o -9/-4 S. GRADEC CELJE -9/-3 O iT VIDEM O 'ri -6/4 O PORDENON -5/3 O TRŽIČ -9/-4 _ - _ - O ČEDAD O KRANJ -5/3 ^ 0 ( LJUBLJANA GORICA „ O N. GORICA -7/-2 N. MESTO -9/-3 GOR|CA O ,.„ POSTOJNA O O-10/-4 --- , , KOČEVJE HT^ «3-V .o J >OŽ r\ ^ ^ ČRNOMELJ KA -2/4 MARIBOR O -7/-2 PTUJ O M. SOBOTA 0-7/-2 ZAGREB -6/-1 O ÎNAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi in predvsem na vzhodnem pasu in ob morju bo prevladovalo spremenljivo vreme. Nad morjem ni povsem izključena kakšna posamezna ploha. Tudi čez dan bo kar mrzlo, zlasti v hribih. Popoldne ali proti večeru bo ob morju zapihala zmerna burja. Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -10, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -14, najvišje dnevne od -6 do -2, na Primorskem do 4 stopinje C. A o GRADEC -12/-4 CELOVEC O -12/-5 TOLMEČ O -11/-1 TRBIŽ O -17/-7 O -16/-7 KRANJSKA G. Q TRŽIČ -11/-4 A S. GRADEC ČEDAD O VIDEM O -7/1 j-" -8/2 iz O KRANJ CELJE -10/-4 O MARIBOR O -9/-3 PTUJ O M. SOBOTA 0-8/-3 O - LJUBLJANA ' ZAGREB -6/-2 O PORDENON GORICfl rTO N. GORICA -9/-3 N. MESTO -9/-4 -■/i G5n 0 -6/-2 POSTOJNA O Vreme bo jasno do zmerno oblačno; ob morju bo pihala zmerna burja. Temperature bodo zimske, tudi maksimalne temperature bodo ob obali in po nižinah prispele do ledišča. V Alpskih kotlinah bodo minimalne temperature okrog -15o C. V petek zjutraj bo zmerno oblačno in zelo mrzlo. Popoldne ^bo pričelo snežiti. V soboto kaže na lepše vreme. Jutri bo sončno, v vzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. V petek bo oblačno, čez da bo od zahoda pričelo snežiti. Sneženje se bo do večera razširilo nad večji del Slovenije, ponoči pa večinoma ponehalo. Na Primorskem bo zapihala burja. Mercator najboljši sosed 91 m I m Kraški pršut zoren 16 mesecev, c Kras, Sežana eur Redna cena: is,se eur X 79 y eur Svinjski kare s kostjo ali brez kosti, postreženo, cena za kg različni dobavitelji 3 99 j eur Sladoled Maxim Premium vanilija-bourbon-mandelj 1 liter, Ljubljanske mlekarne, Ljubljana Redna cena: 6,05 EUR 1 09 EUR Nektar Premium dve vrsti: marelica ali breskev, 1 liter Fructal, Ajdovščina Redna cona market: 1,77 EUR Redna cena: 1,61 EUR 1 89 -l y eur 1 26 -M. y eur hlebec, mešan, postreženo nepakiran, 1,5 kg, cena za kos Redna cena za kos: 3,41 EUR postreženo, nepakiran, cena za kg Mercator Pekama Grosuplje Redna cena za kg: 2,27 EUR 2 29 eur Potica pakirana, tri vrste: makova, pehtranova, 550 g ali orehova, 500 g PPS-Ptujske pekarne, Ptuj Ne zamudite! Pred Mercator Centrom Koper II vsak dan v decembru brezplačno sankanje na adrenalinskem ledenem sankališču. Se veliko drugih izdelkov po ugodnih cenah boste našli v letaku na WWW.mercator.si in v naših prodajalnah: MERCATOR CENTER KOPER Dolinska c. 1a, Koper (smer Pula) Odprto: od ponedeljka do petka od 9. do 21. ure sobota od 8. do 21. ure nedelja od 9. do 17. ure MERCATOR CENTER NOVA GORICA Industrijska c. 6, Kromberk Odprto: od ponedeljka do petka od 9. do 21. ure sobota od 8. do 21. ure nedelja od 9. do 17. ure MERCATOR CENTER KOPER II Kolodvorska c. 4, Koper (smer Center) Odprto: od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure nedelja od 8. do 15. ure Voščimo vam vesel Božič in srečno novo leto!