NajvaMl slovenski dnevnik v Združenih drŽavah. Velja sa vs« leto......... $6 00 Za pol leta............... $3.00 Za New York eelo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLA ARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. Tba largest tlovem&n Duly tu the United States. Issued every dy exoept Sundays and legal Holidays. WW 75,000 Readers. TELEPON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. TKT.KFON: 4687 CORTLANDT. No. 296. — ŠTV. 296. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 19, 1921. — PONDELJEK, 19. DECEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. 20.000.000 DOLARJEV ZA RUSIJO POSLANSKA ZBORNICA JE SP REJELA PREDLOGO, KI DO LOČA SVOTO $20,000,000 ZA PC MOČ STRADAJOČIM V RUSIJI. PREDSEDNIK MORA POROČAT! O IZDAJANJU DENARJA. Washington, 1). C. 17. dec. — Minn., so bili nadaljni, ki so se Kljub odločnemu odporu pr<*cej- rotili proti predlogi, snjega stavila odličnih republikrn ' Sprejeto je bilo večje število cev je poslanska zbornica (»ozno ninendmentov. Prvega je stavil včeraj zvečer spre j -h: s 1>1 gla- ! republikanski v od i t vi j poslanske sovi proti 71 predlogo. ki dovo-j zbornicc, Mondell. Ta amendment ljujt- svoto .•f~J'».tXK).000 '/-'A poni i > i> : določa, da mota predsednik Zdru-< zemlj«*m v iiusiji. ki so priza- | >.«-nih držav do 31. decembra pr.-deti otl lakote. Odredba bo šla hodnjega lota poročati kongresu sedaj v senatu, kjer bodo voditelji gledali na to, d« bo čiinpreje sprejeta. Zaloge, katere se bo kupilo za ta denar, bodo obstajale iz žita, semen in koi>''enzir;:nega mleka. 'J'«. zaloge bo razdc'ila ameriška jMimožna administracija, ki ]>o-s.uje že s#".l;ij pod direktnim nadzorstvom pre lsednika Har.linga. Načelnik Gladden komiteja za dovolila j«' bil eden izmed voditeljev opozicija proti predlogi. Kekel je, da j.- ta predloga proti ustavi in da pozna lazmere med ulK>g;.nii v Zd« uženih državah, ki bi presenetile kongres, t To je resnica, a kongres bi lahko dal nekaj tako revežem v Ameriki kot stradajočim v Rusiji in Amerika l»i ne bila rad'tega nič manj bogata.) Madden je označil do-\olilo kot slabo zamišljeno dobro-«;< Inost ter rekel poslanski zbornici. da bo s .sprejemom predloge uničila vse. ka je storil komitej z ozirom na d »volila. — Apropri jacijski kom'tej je /.-iposlen p» dvanajst ur na dan. da re>i toliko in toliko dolarjev, a tukaj se razmetava miljone. —• je rekel. Kongresnik Fess i/. Ohio, načelnik republikanske«: akongres-] "ga komiteja je bil nadaljni oster nasprotnik te predloge. Mr. F« ss je rek*l poslanski zbornici, da uveljavlja rdab precedent in da bo otvorila predloga pot k nadaljnja prošnjam za pod|>oro vseh mogočih strada jočik narodov s\ eta. Nadaljni republikanec, ki je obsojal odred'.»o. je bil kongres-rik Vaile iz Colorada. ki je rekel. da je dovolitev tako velike svote slaba politika. Izjavil je. naj pri«"nc zvezna vlada r. dobrodelnostjo dom ». Kongresnik Welsh iz Mass., Staffor iz Wis., in Stenerson iz glede izdajanja denarja. I;i je bil dovoljen s to predlogo. Kongresnik Scott iz Mich., je l il avtor nadaljnega amendmen-ta. ki je bil sprejet. Ta amendment. določa, da morajo zaloge, ui .i'li bodo i»os!a'i v Kusijo. prevažati ameriške ladje, ki so last zveznega Shipping Board a. Tretji amendment, katerega je objavil kongresnih Graham iz Illinoisa in ki je bil sprejet, določa, da i.-orajo biti kupljene vse tozadevne zaloge v Združenih državah. HUGO STINNES HOČE PRITI V AMERIKO. AMERIKA BO NAROČILA s VELIKANSKI ZEPPELIN Zračna ladja, katero bodo zgradili v Nemčiji, bo veliko večja kot pa znani ZRI. Pariz, Francija, 17. decembra. Svet poslanikov je dal Združenim državam dovoljenje, da smejo skleniti s tvrdko v Friedrichsha-fen v Nemčiji pogodbo za zgraditev zračne ladije, ki bo tipa L-TO. Ta odločitev znači konec "diplomatičnih pogajanj, ki so se vršila med zavezniškimi silami ter Združenimi državami izza meseca julija tekočega leta. Prošnja za zgraditev novega Zeppelina je bila posledica uničenja petih velikih zračnih ladij, uničenih v Nemčiji, katere se je tekom mirovne konference pri pisalo »Združenim državam. Vlada Združenih dražav je utemeljevala svojo prošnjo z motivacijo, da je upravičena do nadaljnega zračne ladije na temelju mirovne po godbe, ki je bila sklenjena med zavezniki in Ameriko na eni ter Nemčijo na drugi strani. Svet poslanikov je izročil celo zadevo glavnim zavezniškim silam ter se glasi, da se je od onega časa na prej izmenjalo veliko število poslanic glede tega predmeta Sklep sveta je bil brzojavno Berlin, Nemčija, 16. decembra. Iuigo Stinnes, finančni diktator Nemčije, bo v kratkem odpotoval v Ame,riko, najbrže meseca januarja. da zao-ši tamkaj svoj načrt, kojega cilj ni nič drugega kot mono pol iz i ran je ruske trgovine. Stinnes ima baje namen zainte-1 resi rati ameriški kapital za stvor- j jenje sindikata potih sil. obsto- i __7, , „ , r- i l r ■ ■ • ---------Nemčiji za Združene države se ,«eega iy. velii.il) sknpm f nuneni- Mfednarodni kapitalisti so "dog- Eden izmed potnikov na parniku Je smatralo danes v tukajšnih kov in trgovcev Nemčije. Amen- nali„ da Tret,a int€rnac jQ *Olympic je bil ubit tekom strašne- oficijelnih kro?ih za odločno zma ke Anglije. Holand-ke m Pan- nalft financirala atentat —^---. naši sovražniki priča-ročilo maršala llindenburga. dati-' kovali vse od njih trdnega in že rano z dnem 30. marca, se je gla- davno storjenega sklep'., da nas silo naslednje: Doom, Holandska, 5. aprila 1921. Moj dragi maršal; — Zelo težko je živeti izven moje dežele. Z vročo dušo pa zasledujem preizkušenj e svojega dragega Vaterlanda. Moj sklep, da zapustim Nemčije, je bil težak in strašen ter sem ga storil le na nujne nasvete vas samih in svojih drugih svetovalcev, ki so mi povedali, da jc to edina pot kako pridobiti našemu narodu bolj u-godne pogoje za premirje ter rešiti Nemčijo krvave državljanske vojne. Moja žrtev pa je bila zaman. — Jaz ne priznavam nikakega umrljivega sodnika in naj je še tako visok, kajti če bi storil to. luieijo. — Postopanje, ki sr obrača le proti načelniku ene države, ki se je vdeležila vojne, mora »pati to državo vsake pravice do enakosti z drugimi državami ter vse-i«a ugleda te države v zboru narodov. — Nemčija je po zaključen ju vojne odprla vse svoje arhive brez vsakega pridržka, dočim niso Nemčiji sovražne sile storile tega, ker se .vvedav svoje krivde in ker tudi >*edo, da bi ne prišle lepe stvari na dan in na uho javnosti. ZNAČILNA IZJAVA LENINA. WALL ST. EKSPLOZIJA VIHAR NA MORJU ske. PREDSEDNIK OBETA POVRA TEK BOLJŠIH ČASOV. ga vibarja sredi morja. go ameriške diplomacije, j *~a temelju te avtorizacije n> New York, N. V.. 17. dec. —i Southampton, Angbja, 17. dec.*reba Xem<"i-'i upoštevati pogo-Bobna eksplozija na Wall Streetu ; Parnik Olmpic, White Star črte je Jev ProtokoIa, ki je bil podp'san je bila zapoeeta in financirana cospel danes ponoči semkaj iz v 1>arizu preteklega junija in ki --'M Tretje internacijonale v Mo-jNew Vorka. z zamudo dva in omejeval obseg zračnih ladij St. Paul, Minn., 17. decembra, skvi. — je izjavil William J. |dvajsetih ur, potem ko je prestal katere sme zgraditi Nemčija na V nekem pismu, katerega Je na- Parna, ravnatelj preiskovalnega Strašno bitko z viharjem sredi ?0'0?0 kubičnih metrov vsebine slovil predsednik Harding na ne- "^rada justičnega departmenta, ki oceana. Vihar, ki je razvil nagli- Zraena ladija. katero bo zgradi ki +ukajšnji list ob priliki jub^-'i^ dospel v New York tekom co 1« milj na uro. je zadel la Nemčija za Združene drŽave, lejne izdaje j - dal irraza svoje- ^'>i*ajšnega večera. parnik sredi oceana ter naprav i bo vsebovala 70,000 kubičnih m- jo dal izraza svoje-Liu upanju, da re bodo v kratkem 1 burns je rekel, da ve neki velikansko škodo. Pavzroeil je t rov, čeprav so zavezniške vlade iiu upanju, da re noao v KratRem ... * " .........• ------------cfain : . ♦ i -- 1 , - . , - : A\olf Lindenfeld za celo .skriv- smrt enega človeka ter poškodo- staIe dosedaj na stališču, da se .UM 111 II \ (ic-.io >>U "M. jiost povedal ie nadalje, da so val težko nekega nadaljnega, do-:110 sme dovoliti Nemčiji nikakih \eseli me, sporoeit. narodu % e- ^ ^ ^ vdeleženci pri ^jem čim jih je bilo dosti manj nevarno lzPrememh v sklenjenih dogovo- likega s. ven.zapada, — praM napadu brez dvoma že razkropi- poškodovanih. rih in pogojih. predsednik v svojem p-smu. da se u kakorhitro Je prišla na ,].in Ponesrečen^ potnik, ki je umrlj Opozicija evropskih vlad je bi- rizmere stalno izboljšujejo in da prva vest> je prišl„ toza- j'1 bilo neki Domenico Seraf;ni. Ia Premagana vsled ponovnih pri- se je dežela napotila zopet na pot, devnim zarotnikom na sled. Italijan, ki se je vozil v tretjem ^devanj poslanika Ilerricka, k l i jo bo privedla k blagostanju | Lindenfeld, alias Linde, ki je* razredu in kojega hrbet je b i je reke1' da ne bo ta dežela upo in splošni sreči. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih krouah IminJfj« w aizLl eni, canrmljiT« In hitrs. VferaJ m bile safe mm *Me: Jugoslavija: RuHOM m Mfciji potn In bpbtoje "Kr. podtnl tekovnl armdT 1» -Jadranka hmmkm' v IJrtUaaL 300 kron ......$ 1.35 1,000 kron.....$ 4.40 400 kron ......$ 1.80 5,000 kron.....$21.50 500 kron ...... $ 2.25 10,000 kron.....$42.00 Glasen amrvi'j* ckbtr-tra aa » ia brzojav r iufoslavijl if M>daj M»«c«fe U«« aakasovati zneske foton prse edinole t dinarjih; ca rafc« MM krm I dinarjem in krana Mtane taraj lUhja ta bil aretiran v Varšavi na prošnjo zlomljen. John Orsik, neki Čeh, sabljala te zračne ladije v voja-agentov justičnega departmenta, l)il tako težko poškodovan, da ške svrhe in ki .ie izjavil, da je bil prejšni detekti"- Burnsove so mu morali odrezati eno nogo. Je Amerika upravičena do kom mednarodne detektivske agentu- Za njega je bila vprizorjena na%Pe,l^aclJ«1 7H izgubljene zračne re, kot je izjavil Burns sam. parniku med potniki kolekta, ki ladi.ie» katere .je mirovna kon-- Malo pred eksplozijo je Linden- niu je prinesla skoro tisoč dolar- {ere,lea Popisala Združenim dr feld informiral agenturo, da na- jev. • ,žavam-. Toziideyne ugovore se j«- mera vajo vprizoriti teroristi veli- Poškodbe drugih potnikov je PriJaydo takoj po podpisanju kaivsko 4 * demonstracijo"', da pa povzročilo predvesm razbito stek- omenjenega protokola ter se jih nima nikakih določenih informa- lo. ki se je zdrobilo vsled vel:- kot <*nkra^ ponovilo, do- eij glede zarotnikov samih ali kanskega navala valov je popa- kler niso prišle zavezniške vlade en dinar; razmerje med ozemlje Trsta. 50 lir ... 100 1-r ... 300 n* ... jiili) ki Bplatuje S 2.80 500 lir 5 550 1000 lir $15.00 Nemška Avstrija: In tx»ICaJa 124.00 $48.00 "AJriattadM Dnnajn. 1,000 nem -avstr. kron $ 0.95 10,000 nea-avstr. kron $5.00 6,000 nem.-avstr. kron $ 3.50 50,000 nem.-avstr. kron $25.00 Ml Ja sedaj nI tap nulofja cam ni pa cool Meet dm kot is večkrat podati aatantee eene maprej. m psi .»al denar dospe v rak«. Kot rlstl sa "Jadranske Banka" In ajenib izTsnredno afodne pogajo, Id kodo velik« ka-kl s« i« ali M bodo poslnierail nafte banka. im Jo pas lati najbolj W P—M« Money Order. aH pa po Nov Torti Bank Draft. PRANK gayggtt. STATE BANS, 82 CarUandt St., Haw 'York glede mesta, katero so si izbrali dala vsa posoda z miz. t]o prepričanja, da lahko vrjame- za atentat. Tekom osem ur trajajočega vi- zagotovilom ameriške vlade. Burns je rekel pretekli večer, harja ni smel nikdo na krov. Po- da se namreč ne bo uporabljalo da ni šn dobil kopije deset tisoč 2neje, ko se je vihar polegel, so te zraene ladije v vojaške svrhe. besed obsegajočega priznanja Lin- našli, da je odnesel veter večino -s,0va zračna ladija, ki bo zgra-denfelda. katero se je kabelskim rešilnih čolnov. Luknje, katere je jpna v Nemčiji, ne bo stala potom sporočilo državnemu de- napravila sila valov so zabili po Združene države niti en cent. partmentu. To poročilo je poslal končanem viharju z deskami in!---* Silvester Cosgrove. eden izmed parnik je vsled tega izgledal kot' ___ agentov justičnega departmenta. da je prešel iz bitke, ko je ko- ITALIJA ZAHTEVA JAMSTVA J--------nečno d o-pel v pristanišče. j V TRGOVINI S SOVJETI Isti vihar, v katerega je zašel! -- •IZ UPRAVE "GLAS NARODA". Olympic v priČetku preteklega] Rim, Italija. 16. decembra. Č --tedna, je dospel v Anglijo šele Italijanska vlada nima ničesar Stenske koledar jo smo začeli v^eraJ zvečer. Vremenski izve- proti obnovljenju trgovskih odre zpošil jati. Upamo, da ga bo vsak dneei ^daj. kje je tičal noša jev z Rusijo potom sedanje kmalo dobil. Rojake epozarjamo, Ilie<1 tcm < asoni-__sovjetske vlade, a le pod gotovimi naj Koledar previdno odpro, da pogoji V tem smislu sta se iz- re pokvarijo rlike. Najboljše je V CONNECTICUTU SO N*ŠLI rekla v^eraJ v Parlamentu mini- zalepko ob strani odpreti. | OSTANKE DINOZAVRA. "strskl predsednik Boinomi mi Vsem onim rojakom, ki so na-' --flstir. za zm,anje ^eve, Torret- naro^ili Veliko Sanjsko Knjigo, Sonth Hadle,, Mass.. 17. dec. ^ f^a^ ^Ttal^e raznanjamo, aa nam je zaloga po- Geološki department Holvoke in njenih podanikov> Vlada si tu. šla. Nova požiljatev je že na poti. v: euvshšča je dobil velik sklad ^ pridržuje porno prostost akei- K&korhitro jo sprejmemo, bomo peščenca iz Connecticut doline, je glede metode kako naj se cbjavili v listv. kjer so našli odtise stopinj pret- Gtvori tozade\*na pogajanja. Onim, ki so nam poslali naroč- podtopnega velikanskega dinoza-j Parlamentarni komitej za zn- nino, za Pratiko, naslanjamo, da ^ ra. Žival, ki je pustl'a te svoje nanje zadeve je odobril stališče jih še nis§no sprejeli. sledove, je živela pred miljoni le- vlade. Riga, Letska, lo. dje nalogu je bila odpotovati in likvidirati nepismenost ter s tem odpraviti tudi pojem, ki prevladuje v ino- nemškemu časopisju, kar se bo tu-' zemstvu, da smo napol barbari, di zgodilo. j \ civiliziranih deželah bi bila — Resnica, kot plaz r. gora. si namreč sramota imenovati komi-bo priborila svojo pot mogočno 1 sije, ki naj bi se pečale z likvi-in neodoljivo. Vsakdo, ki noče dacijo nepismenosti. namenoma zapreti svojega duha proti resnici m sicer proti svojemu najboljšemu prepričanju, mora priznati, da je bila tekom pet ■n dvajsetih b;t moj«* vlade pred — V drugih deželah imajo šole, v katerih likvidirajo nepismenost. V teh šolah se uči ljudi pred vsem čitati in pisati. Dokler se ne bo rešilo tega osnovenga proble- vstopom Nemčije v vojno, nem-j ma, bi bilo smešno govoriti o noska zunanja politika v glavnem J vi ekonomski politiki, posvečena vzdržanju miru. | Lenin je rekel, v nadaljnem, — Njeno edino prizadevanje je. da so sovjetske postave v druž-hilo zavarovati posvečeno zemlja bi sovjetske propajrande. dobre. Vaterlanda. Ida pa ne bodo mogle uspeti, do- — Ogrožena od iztoka in zapa- j kler ne bodo mase naroda poma-da si je morala zavarovati svoj gale režimu. tve bomo objavili dolina dno velike reke. 1 EES 1 iV.^ 11 miroljubni razvoj. Ce bi imeli kakršnekoli bojevite namene, bi lah-1 o zadali uda-ec leta 1900. ko je Lenin je konečno rekel, da prevladuje v Rusiji podkupovanje ali takozvani ameriški "graft" l ila Anglija rapletena v Bursko j it: da je vsaka izobražena in smo-v »jno ali leta 1905. ko je bila Ru-! trena vlada nemogoča, kjer pre- sija zapletena v vojno z Japonsko in ko nam je bi!a zmaga gotova. vladuje ta napaka. Po mnenju Lenina se mora ruska sovjetska vlada boriti s tre- — Povsem zagotovo pa bi si ne mi glavnimi sovražniki: prvič s izbrali leta 1914, ko je bila pre-J komunistično aroganco. drugič z n-Ggočna kombinacija velesil zdru nepismenostjo in tretjič z graf-žena proti nam. Vsak človek, kiltom ali podkupovanjem javnih' nima predsodkov, mora tudi pri-1 urednikov. nT.A5? XAROTU. 10. T>EC\ 1021 "GLAS NARODA ft M« Publish*« Mr ruisLumiNu OOMTABU La MrporiUonl FRANK IAJUIR, PimMMI uout« BEN ED IK. TrMKIW Plača o« Imlnaaa a« i ha Corporatlao aad Addraaaaa «f Abova Offtclara: m Cortltn at at/Mt, B« rauah t* M«>l»itt»n, Nm York City, M, Y. •Silaa Naroda" m »d* K vukl dan tanrumil nadeli la praznikov. Za rata ima valja Hal aa Amerika Zm Naw York &a calo lata VTjm 1* CaaaO« HH za pol tmtm. Za p.! teta t».00Za inocamatvo za c^lo lata VM Za iatrt tmtm HM sa po« lat« MM • k Af NAKUPA (Vole ar taa Pa»pio» AaaMM lwi Da/ tocan *u»day« aad 1 lolldaya. SowrVtHi: roaly t*-* Ai hpvrvlaamanta on Agrac-Tiant. Hal br«r 9 odptaa ta ms cad a» »» prioM^lOo. Z>obm aal m oK »a- B* Ul po Mer ner Ordar. m ■ubimiH kraj* narotnllroT pr^alaao. da a* mam tudi p ralfttto • MStal Aa hltpftja nrJAemo uao*Bttk OLA Cwtti • N A « O D A Of ManlutUn. Nm York. N. Tfc.fphanc Cortlandt 2878 V. ČETRTI V ZVEZI. Združene države. Velika Britanija in Japonska podaniki gospodarske interese v .Albaniji. Danes so ozdravljeni, a na veliko škodo naše domovine. Albanija sama na sebi nam tii nevarna, ampak kolikor je orodje v rokah Italije. Zato mora naša politika iti za tem, da so Albanci na naši strani in ne na strani Italije. Mi smo jih hoteli pridobiti, da smo postavili vojsko ob mejo, a Italija s kuLturo in gospodarsko pcnetracijo. S«le v zadnjem času smo začel držati svojo roko nad katoliškimi Miriditi. Zunanjost s^ nam sicer sm-je. da branimo katolike v Albaniji, dnuia pa jim pripravljamo kulturni boj, a politika bi ne bila povsen- slaba, ako b' vsaj glede Miuditov imela jasne cilje. Nekateri hočejo samostojno miriditsko r^?>ubliko pod našim pokroviteljstvom, dr up i mislijo, da bi bilo boljše izposlovati jim avtonomijo v okviru albanske države. Naša stranka je že pred meseci po dr. Korošcu opozorila jav-nost. da se naia albanska politika nahaja na krivh potil, in da more dovesti le do neuspehov. Nase slutnje so se žal uresničile. Albanska politika bo lako dolgo pogrošna. dokler ne b-» iskala v Albancih političnih prijateljev jim nudila gospodarsko pmvor ter jih kultur no d višala. ("Slovenec".) Iz Slovenije. Proces zaradi pokvarjene moke. j krone, ker bi ari^la na tu način V Mariboru sc je vršila obrav-j Narodna banka na cenen način do nava proti lastniku velemlina i lepe pomnožitve svoje kovinske trgovcu Sirku zaradi j odloge. To 1> bilo tem bolj po-, trebno. ker se plačujejo Franzu in prodaje pokvarjene moke. Proces je trajal eno leto. Sedaj je bila izrečena razsodba ter sta bila oba obtoženca od obtožb? < prošeena. v Ameriki srebrne avstrijske krone p'> 56 papirnatih kron. Državni pravdnik je prati opro-so zaeutile putrebo do neke zveze. Zvezale se ter- t;lni rajESOotivba, ila naj ta zveza] obstoji iz eetvorbe, l j futa candvja in pol iunta štanjol | papirja. m trotu e vzeli opeke HLtrozid". ki bo [dvignile za 2 K pri kilogramu. j nw.trf»iiin času brez ovir i>o- { Neki.rojak je bil bolan na že-j ~ . i lodcu. Potrebna je bila opcraci- ga umetnika. Poroča Prosper Buranelli. j — še vedno se spominjam onih ; časov, ko sem bil še mlad fant. — j je rekel in njegov duh je romal i nazaj za več Kot po i stoletja. — t Italijani so se pridružili Prusom Iv vojni proti Avstriji. Moj oče, ki je bil poslanik v Rimu, je že Kljub zimskemu času brez ovir -po-. > . . , Združene države hi Holaiulski nikakor ne liaspro- j ,lavljena v ti tednih. To je tudijMleko — mlekarice — in riranke.} Operiran po ga enkrat, tua-f t<»vale. Anglija bi ji ne bila toliko prijazna, pa zato, edina rešitev stanovanjske bede! Dotkler v Mariboru mleko ni bi ker s«• je Holandska vdeležila nevtralne preiskovalne komisije, katera j«- prečrtala angleške načrte »••kazala nesramne namene Anglije. ter v i jasni 11 tei Japonska j«' odločilo proti Ilolandski; ker .ji kim okrožnim si>diščem nu eno leto ječe. I Cflj&ka policijska kronika. Iz bolnice je pobegnil 261etni suolno bolni i van Veber iz Marije ' Keke. S seboj je odue;*;l obleko Francija ^.ji želje in načrte, katere hoče vresmei- bolnika Leopolda Tržana. ti. Poslužila se b< ♦ vseh poštellill ill ne]>oštenill sredstev, j v pijanosti je razgrajal in raz- <»šten ^las na telitni-eo, česar pa «><1 l^raneije ni pričakovati. Francija bo vedno ščitila svoje privatne interese. Z ozirom na svoje igli ji i vlačilca bo na i*azj>olago vsakemu, ki ji bo več ,1'11 ----zapustil mesto, in pri njem smo sc Na Long Isiandu, v Amityville j nahajali tudi .tii otroci. Napotili i A ^ -i ^ i • - --j—.i neki star vijolinski učitelj, >mo se na mejo ter čakali tam. Ho- krat, trikrat. \ se skupaj ni nic . , ... .. , - • .. . .. . , ,... . , % . . .j katerega lahKo vidite poleti in u so se pričeli m siecr v bližini lo maksimirano, so ženske g.\wlr- l^omagalo. Cetfti se je moral poa- ^^ v prahu snfcgu in dežju.; Soče. V onih časih ni bilo še no-njale na občinsko sodišče, da se vreči. In prear.o so ga omanoli,; kako hodi y hiže ^jih učencev, j benih železnic iti potovati smo mo mleko prodaja že po 10—12 K li-ji^ rekel: — Nikar ne šivajte ra- stranski zaslužek popravlja rali s pošto. K(»nji so se splašili, ter. Ko se je mleko maksimiralo f ne. kar knofe napravite. , tudi inštrumente, s1 peča s k»- ko so culi grmenje topov. Dobro * * * ; košjerejo ter prodaja jajca. Oe se spominjam tega. Bil sem maj- Vaški revež je šel k brijaču. ga boste srečali v trenutku, ko je ! hen ter me je bilo strašno strah. — Koliko zahtevate za striže-! dobre volje ter pripravljen za po- Jokal sem. e ias> i govor, vam bo pričel pripoveao- Nato pa je j ripovedoval o ve- _ Petdeset -_t ntov i vati o svoji mladosti, ko je živel ; likem sijaju starega avstrijskega kot plemenitaš v eni izme-.l cesar-j dvora ter o številnih koncertih, jevih palač ter nadalje, kako je ' na katerih j'* nastopil tekom svo-j blestel med velikimi godbeniki j jih mladeniskih let. Njegovo ži- pa jc znan j vlj. aje od takrat naprej je bilo z 8 K, pa so šle ženske in prostovoljno ponujale 12 in celo 14 K za liter. Razumljivo je. da je potem vsak trud brezuspešen in zalo je nujno ;>otrebno. da kupci .-ami vzdržujejo predpisane cene. ker je sicer vse godrnjanje brezplodno. Občinsko sodišče je razglasilo. da bodo tudi kupci, ki bodo dražje plačevali, občutno kaznovani. m kakor se govori, pri le v kratkem par " milostljivih*' ludi pred sodiiče. — Koliko pa xa britje — Dvajset centov. , . . i UH..TIVI UltVl 1 Tlirilllll — No. potei i me pa obrijte m) (. . 1 1 krog leta 18<0. Danes <_Lavi.. Izročen je bil s'k1iščii. 251eitni ce-aiski pone čnik Kari ; Ograjensek je izzival v gonilni iSkobeme in poAzn.čil tudi pre-|t"p. tekom ka.terega je nekega načrte in želje l»o glasovala za vojaka ranil na Ameriko proti Angliji in za Anglijo proti Ameriki. ** pretepanju brata An-j ve navade. Kot vl^n.r« ,.a7,^a,rn V^hmm L-i ii »' » ™ J««P <^ajš.'k ()grajcušck;na drugega go^oda, ki je za de- «»hljubil. Nadpaznik, ki šikanira delavce. Ni še dolgo, ko >.o velenjski ru-:lavi. r<.magaia darji opisali oskrbnika in njego- Sedaj pa opozarjajo aocim Polom v alb anski politiki. ' Iz |x»slan»kih krogov sta brata'lavstvo še slabši. Ta go.'pfed je j nadpaznik F. Kovač, sin imovite-| Zaradi potcpuat.va je bil areti-'ua kmeta iz Skal. Ta mož ne ino-Jian in oddan sodišču 741ctui An-!'e trpeti siromašnega delavstva. -je l»i! aretiran, tiajšek ubežala. dre j Zorin iz Sladke gore. Iz tatinske kronike v Mariboru. Mati je bila za dalj časa od-j Nekako četrt milje od kocice. potovala. Otroci so jo nestrpno v kateri stanuje stari umetnik, čakali. Nekega dne pa pravi šest- stoji ponosna hiša. v kateri pre- le radi svežih jajc. ki jih proda- j zelo enostavno. Po par letih kon ja. ccrtiranja v Ameriki se .ie nasta- nil v New Yorku, kjer je pričel iurati v boljših orkestrih kot prvi vijolinist. Po tridesetih letih letna deklica svojemu osemletne-' biva neka Lucija Melius, znana igranja se je nastanil na rnali far-mu bratcu: — Veš kaj piši ji. da 1 koncertna sopranistka. Kadar ne kjer je pričel poučevati otro-je štorklja prinesla malega fant- ' se tudi z gospodinj- ke vijolino te.* se po leg t etra tudi l;a, pa bo tak'j doma • ^ * stvom in ena prvih njenih nalog je dobiti sveobili nismo mej, ki smo jih želeli in dobili »»" policistu denarnico s 17 nem- POvedo Kar mu gre. Moz dela kriškimi markami in 1S41 K. Pri ta- vieo zlasti kopaeem in tesarjem. smo poniževalen, m.»ralen jx»raz ralitevo Anglije, da se za nas upo- Ki imamo nosti nam jo prinisk vojaške operacij /a bi jo določila Zveze narodov. Zraven pa imamo nosti znatno mate- k.ijsnji p.eiskavi so našli denar! io printsK vojaške op-racije na aHranski'Pri osumljencu in ga vrnili okra-'Izkoriščanj sklenil je vsled e vajencev v celjskem okraju reakcijonarne ubrtne /a- l uijo. dru^a je na'm. s katerim smo skušali uveljaviti naše zahte- j»eui. ki st:i ve. Vsebina naših z ibtev glede al ban. mej nam točn » ni bila od (da jc Plec« parlamenta, niti iirugim po-jmaknil !KM> K. katere jc de »imamo garancije, da je toč- svojimi tovariši Trgljeneein n.«še vlade nikdar javljcna, niti j.otom tu;n. Kar smo izveiJi-U Izza kulis ;a to nimamo vialno škodo,• ki so ___^ dencu, moža so pa zaprli. V kritiki naše>ra po.stopan;:. v albanskem vpr_šau.iu je treba Nikolaj K»>zak jc razločevati dve plati: ]uva so naše zahteve z ozirom na sosedno Al-'prijateljstvo z delavcem Pleča-druge na dnevnem redu. Kolarski b-uijo. dru-a ie na C-m. s katerim smo skušali uveljaviti naše zahte- jšem. ki sta ga takoj zalila, tako. mojster Rudolf Jeretin je r.ame- aš zaspal. Kits mu je iz- raval podal.išati vajencu Antonu delil s Lipovšku ob času potekle učne in dobe učni čas za tri nie-eee. Šele no. Presumira.mio t icj. da s* i aše zahteve gibale v zmernih me-jŠpegljieem. Policija pa je deteli-Jna vloženo ovadbo strokovnega iah, ki niso ogroža!« niti neodvisnosti albanske države, niti mu je- 'co zaiprla i..ale izključno arna\*t.«kega ozemlja. N*j »v!i erti pt>yre»en pa je bil način, kako smo sk»išali uvelja-\iti nase zahteve. Že ta tajnost glede ciljev naše albanske politike! ,bi-o posluje. Izsletiili je še nist>. Vlada do danes vobee ni smatrala za potrebno, da obvesti narod o i -inn reh te politike. Niti parlamentu ni dala nobenega pojasnila. — Osvojila si je za svoje postopanj«, stare poti: absolutizem in tajnost. Zato pa javnost Udi ni mogla nikdar postaviti ob srrani vlade ■n braniti njenih zahtev, ker jih ni poznala in jih še danes ne pozna. V zunanji politiki pa vendar ni brez pomena, ali je domača javnost pasivna in apatična ali pa izrazito podpira aktivnost vladne politike. Dip'omacija ni vršila svoje dolžnosti. A krivda ne pade na naše diplomate v cnlent. državah, nm .oe na neaktivnost našeira zu-nanj. ministrstva. V Parizu. Ameriška sodisca večkrat ustre . . ... „ . , gyjem. Bil je-o ljubezniv star go- lijo kakeira korla. Ziam Gardner i , . , , ^ spod z očali, okroglega lica. sme- je obsojen na petinsedemdeset let ( biiajo6ega se obrazu ter uljudcn ječe. Dobili so sc že slučaji, ko je in 0i;kan. kot niso ponavadi far- 150 mer j i in bajtarji. Prav takc» neoporečna kot njegova zunanjost. Zadnjič so nekoga v Pennsylva- sc» bila tudi jajca, katera je nosil, ni ji obsodili na smrt in na do- Pevka se je pričela zanimat; smrtno ječo. /u starca in nekega dne je prišla Ko so ga vprašali, če ima še kaj povedati, je rekel: — Dovoli-Me mi, da najprej oilsediui smrtno kazen. Šele |m» poroki prestanejo ljudje radovedni. bit.' 'tajništva j" ta mož vajenca opro-Vstauovila se je neka nova tu- >«til.. Ko je bil opa-oičen. je zuhte-tinska in žeparska driažba. ki do-,val, naj dela še pri njem kot pomočnik. Po tritedenskem službo- Ta:vine in vlomi. , vanju je dobil siromak 20 K plače. nakar jo je Lipovšek seveda \ njegovo kočo ter irr našla ravno. ko je hotel oditi z vijaolino ' pod pazduho. Tedaj šele je spoznala, da je bil godbenik. Da, bil je v resnici. -On je vedel,, da je ona pevka. J kajti čital je v lokalnem listu' poročilo o njenem zadnjem na- j * * * i stopu. Vzela ga je seboj v avto-i Človek mor;; doseči gotovo sta-i^obil se odpeljala domov. —• I Ali s«- je zanimala z-i vijoline—"; j Tega ne vemo. a prosila ga je, I naj ji pokaže par vijolin. On jo Devetdeset agentov je dva dni j nato ,,dvede' v sv°j° koC'ieo-; kjer ji je pokazal nekako pol ducata različnih inštrumentov, do- ... . bre stare kakovosti, o katerih je Ti agent je imajo po tri dolarje j ^^ da je igfal nanje trideset na dan. Devetdeset krat tri pečal s kokoš jerejo. Vsi njegovi otroci so tudi inuzikantje in eden teh. ki je policist, i^rra sedaj prvi komet v policijski bandi. Stari vijolinist je zelo ponosen ra svoje rojstno m (-sto. — Dosti je ijudi. ki pravijo, da so b;li rojeni na Dunaju. — je rekel. — a jaz sem oil res rojen tam. Ko ga je neki navzoči Dunaj-čan vprašal, v katerem okraju in v kateri ulici jc bil rojen, je odgovoril. da je zagleda lluč sveta v Selioenbi unit. slavni cesarski pa lači. Dopisi. rost, da uganja neumnosti, kate i Ih bi sicer nikdar ne delal. iskalo žganje no Ne-.v Yorku. Nasi! so ga eno steklenico. Cleveland, Ohio. Naročnikom 1 i -m a (Jlas Narcxla v Franklinu. Kansas in okolici kot zastrupil i k omenjenega lisita naznanjam., da jih letos nt* bom i^Tiiskal s Slovensko - Ameriškim Koledar.jem. Vsak si jra lahko direktno naroči V Slovenskih goricah se v zad-(odkttril k starišem. -Jeretin j>a za-lijem ča^u dogajajo .številni vlonri držuje sedanj delavsko knjiifo 15—P) let. \eumoi rizu. tem važnem toriš-i. vzajemne entent !stvu j Sv Antonu se je posre ie politike, že skoro dve leti. odkar je Vesnie odšel v Belgrad mi- spraviti t] Obenem me tudi veže dolžnost, , , J . . ptt najprej kot solist in pozneje j4,a ^ 7ahvaiim ki so mi kaj dvestosedemdeset do.arjev. Dva- , v orkestrih. Tedaj pa so se zbudili |poma(ra]i in mp obiskali prod m0_ i krat dvestosedemdeset je petsto- tudi v njemu spomini na one kra-1 .?n oa,UHk;JU v, Franklina Kan-s. ,, l i j - - i "i", štirideset dolarjev. sne čase mladosti, ko je poznal ' (ii-frli-i- iu tatvine. V ('ogotjncih, Stane-,vsled cesar se je vlažila ovadba , , • . . . i . ^ .. . Lepo se zau\alim flruzin. t.rauuv ......ih i„ Andrefiueih je bilo .pn-laa mer«dajtto obla.t. Dot.cn« steklenica zganja je to- , vse slav-ne umetn.ke one^ ,.lBft „ petelinfko. ki ,„ ga mi ,,„- i- Kako skrlii obrtna zadruga v'"i «•'» »^'.vorake davkoplaee- Povedal je pevk, da e sm grofa, ^ odWjI.eo. w,a hvala --------Jasmagvja, ki je bil avstroogrski . i i m t>- t • , i !iti 50.000 K. Tatovi so bili tri- ''elju za mladino oziroma vajence, je fautalini nedomaeini v staro- naj priča sledeče: Po obrtnem re nii.trovat, nimamo poslftnika. ampak samo odpravnika poslov z mi nimalno avtoriteto. Kelerajske poi*odice*' se še niso zgenile. kdo dibi po:-!aniško mesto v Parizu. V Londonu imamo, kakor je obče mnenje, dobrega poslanika M. Gavrilovica. Toda uiti on niti odprav nik v Parizu uista imela direktiv, da posredujeta za ugodno rešitev albanskega vprašanja. Prišla so ali prepozno, ali površno premišljena, ali pa vobče niso prišla. Isto velja za naše poslanstvo v Rimu. ki je za naše akcije v Albaniji in glede nje izvedelo največkrat šele iz ital. listov. Prava konfuznost pa je nastala v — našem zunanjem ministrstvu, ko je odšel minister-pomočnik Popovie na do- ▼alce petstoštiridesai dolarjev. \ m * * v - , " * , ~T . C. J • C, k; va op i atniSKO - prus&e vojiil leia kw«. •nemu orožni- du mora dobiti vajenec sprreeva- Sedaj so sUbi easo za delo se {Jw bil osem let osebni . se je posre- i o 11 Ul U/.1F" nijui.. J V Jakoveah pri Planini so ne- sto potrjeno. Spričevalo pa ne | pravi jenih šest skebov. znani zločinci izropali kapelico in|sme biti slabo, da bi imejiteljuL.----- odnesli več dragocenosti. 'Škodovalo. "Nedavno so nekega ur71 i delavnik. Namesto da bi se, LIzsta. On sam, to je njegov sin, Ma+iji Resniku v Marijinem vajeoea v ''Narodni kavarni" klo-1-Iredili pov«od pomočniški zbori.' postal koncertni vijolinist, po -Gradcu sta bila ukradena 2 gonil-'i'u t ali, vsled česar je odšel. Učni) diktirajo staroavstrijski žandarji^m? se je -lSUčil pri mojstru na jermena, vredna 13.000 K. 'mojster trgovec Koss je napisal |deseturn i delavnik. 'Davidu ter prišel pred 47 leti v Ameriko, kjer je ostal do dana- iižini John ftepovš, poselmo njemu. ki mi je toliko dela naredil pri zabijanju pohištva. Potoni lepa hvala družini Anton Seljak, ki sr» nam zadnjih par dni, ko smo i uii r jrtiivc. lini ".ivfiui wvc j\. _______. ... , . „ i- i * • u-i --u'bili nri nitb, tako l» po nostregli. 'poznal godbo ter je bil v svojih'.14 t1'1 J, , J * .. i ,, i \ailer»sa nvala oa ^e družinama mladih letih učenec slavnega —I"-1' 1 ' ' štrajkarja je vsako minuto r mrtve jezike. Tudi „jegov oče je j v spričevalo oziroma potrdilo, da Iztihotapljanj e srebrnih kron. je trikrat ušel. Tajnik obrtne za-[Državna cinkarna v Celju se ne Kre- druge (bivši staroavstrijski žan- namarava prodati. Kmetijski li^'' poroča: pust Pašič v Pariz, a albansko xprašanje se je nahajalo na kultni-krone se plačujejo pri nas levari, namesto da bi tako potrdikoj Tako nacijski točki. Uradniki, ki niso pOznali niti naših diplomatičnih jl*> 14—15 kr-m. d uči m jih plaču- zavrnil je potrdil z zadružnim pe-: peči zc i niti vojaških akcii niti zahtev Albancev niti Miriditov. kamoli se- i"jo v Italiji po 24 kron. Zaradi-(čatom in zahteval kolek za 5 di-,naprti za razširjenje tovarne zajSe opravičil in rekel, da so posta- tudi družino t ranka Nose ter jo ved i teženj Italije iu Anglije so izdajali note, ki so Se Čitale in la-jtf^a se iztihotaoljajo iz naše dr- narjev, ki ga je moral brezposelni modro galieo. Nameravajo se po- j li njegovi prsti od dolgoletnega obdarila s šnjega dne. Takoj naslednje nedelje je prl-p.»fcca "Jugoslavija*'. I redila pevka zabavo na čast sta-zepet gorijo in izdelani so»remu godbeniku. On je igral, a Scliak in Repovš, ko so nas peljali % njih avtomobili na postajo v Pittsburg. Kan s. Torej pozdravljeni vsi skupaj! Frank Leskov ie. i \ Ashland, Wis. Štorklja je zelo zaposlena v tem kraju. Pretekli teden je ofbisikala krepko deklico. Mlada Ista obrtna za-Ui»viti nove mehanienf peči za dela na vrtu trdi. Kljub temu pa mamea in hčerka se nahajata v fako razlagale kakor Pythijini izreki. Indolentnost in ceinformira- '.žave krone v največjem številu. (vajenec plakati. -----------, -........- - ---------- - ,--------------------------------------■■ ^IjP ^■■■i p^ayjQy^. Skrajni čas, je. da se prične tudi druga razpošilja tudi okrožnice; prazen je itd. Za investicije bo'je igral z veliko izrazitostjo t in dobrem stanju, llilo srečno dalje 1, nost je bila tako velika, da so se v zunanjem ministr. -------- —- j-t — — t--------.----—irmn -------- ---~— —• , - . , , ' i. no posmehovati, ako jih je kdo opozarjal, da imajo tudi angleški pri nas bolje plačevati sreibrue 'na mojstre, s katero odrejuje 10- treba kakih 15 miljonov kron. obcudovanjavredno natančnostjo. Ms- je\J h GLAS NARODA, 19- "DEC. 1921 Admiral Tsai — kitajski Yankee. Poroča Bovden Sparkes. Tsai Ting Kan nravi, da je njegovo ime za .Amerikanee precej trd oreh, ker se skoro ne morejo izogniti skušnjavi, da pa imenujejo "Tin Can". Admiral Tsai pa je dober šport Ter ne zameri nikomur, tudi če bi ira v resnici imenoval tako. Rekel je celo, da bi mu hilo prav vs-^no, če bi ga imenovali '"Tsai Whiskey Bottle". Takoj na tem mestu p«* moramo pripomniti, da je admiral Tsai popoten abstinent. Tsai govori s p »stenostjo Yankee-ja iz Connecticut? in z avtoriteto admirala kitajske mornarico pomožnega generalnega ravnatelja kitajskega carinskega sveta, kabinetnega svetovalca, ceremo-•»ijalnega mojstra pn Isednika kitpjske nepublike. predsednika ki-lajskega Rlečega križa ter svetovalca kitajske delegacije na wash-•ngtonski konferenci — kajti vse to je admiral Tsai. On pa je še več. On je bojevnik, pesnik, učenjak tako glede ori-jentalskc kot zapadne civilizacije, gentleman in državnik. On ima ogenj d' Annunzia. \iz'jo Wellsa. dostojanstvo llughesa in modrost Konfucija ter pravi, da se bo Kit-ijska vrnila v družino avtonomnih in naprednih narodov. — Edina zadrega pri tem. — je rekel admiral, — je naša ustava. glede katere se prepirajo Kitajci severa in oni juga. Pa tudi ta težkoča se bliža svoji rešitvi — Kitaje* na jugu hočejo ustavo, k: je bila sestavljena v Nan-kingu leta I'M L k» je bila ManJži. dinastija strmoglavi jena ter je sprejela Kitajska republikansko vladno obliko. Severna vlada pa hoče modifikacije te ustave. Pred tremi ali štirimi leti se je vršila konferenca v Sanghaju in obe sfrani sta se skoro dogovorili glede teh in onih zadev, ko je zopet piišlo do spora. Ol» tej priliki je bila sporna točka zadeva provineijalne avtonomije. Se v srn a vlada je bila prepričana, da bi imelo to za posledico razcepi j "nje Kitajske, a sedaj je vlada v Pekingu, ki j* ena severa, pristala v to in province soglašajo skoro glede tega. — Južna vlada je sedaj p-edložila nadaljni program. Ona hoče, pred vsako spravo, da naj severna vlada zavrne 21 zahtev, katere so stavili Japonci ter hoče tudi razveljavljenje vseh drugih pogodb in dogovorov, sklenjenih med severno vlado in Japonsko te-Kom svetovne vojne. Če se bo to zgodilo, bo južn;- vlada pristala v iivezo. Južna vlade trdi. da se je 21 zahtev vsililo Kitajski brez odobrenja parlamenta. Tako daleč se je sedaj razvilo to vprašanje — <*> bo severna vlada uspešna na washingtonski konferenci, bo to pospešilo uravnavo notranjin zadreg na Kitajskem. Predno sem odpotova1 iz K:tajslc. sem čul. da je japonska vlada pripravljena izpremeniti, če ne razveljaviti-enoindvajset zahtev in da bi v izpremembi ohranila le par točk. Liberalci ali mirovna stranka na Japonskem niso odobrili teh zahtev. — Ce bi se približali druga drugi v prijateljskem duhu. bi Kitajska in Japonska po mojem mren ju lahko uravnali to zadevo na način, ki bi ne uga;al le obema tema deželama, temveč tudi celemu ostalemu svetu. — Po p« d no raz /e1 javi jen je teh zahtev bi se izkazalo kot čin velike državniške modrosti od strani Japoncev, kajti to bi imelo za ponudbo, posledico ntrjenje prijateljstva met"! tema dvema azijskema narodoma. Admiral Tsai ve dosti jrl^de Kitajske .a razume tudi Ameriko. On je star sedaj šestdeset let in je bil vsled tega leta 1873, ko je prvi! rat prišel v 5Mm/«*ne države dvanajst let star deček, s kito opremljen odposlanec nebeškega cesarstva. To se je zgodilo neposredno fw> Tai Ping uporu, ko je poslala Kitajska 120 mladih dijakov v Ameriko, da re seznanijo z za pa d no kulturo. Nekako osem let ]>oz-nej.' je prišlrt kitaj ';a vlada naenkrat do spoznanja, da je storila s to akcijo nekaj, kar je bilo sličnc otvorjenju Skrinje Pandore. — Dijaki so bili poki i -a ni nazaj, a škoda je bila ž-» storjena. — Tekom teh let sem št-idiral v elementarnih šolan v Spring-'»el d ti, v Grammar šoli v Hartford in v višji šoli v N^v Britain. — Nekateri dijaki niso graduirali. a večina je to storila še predno sojo bili odpoklicani izgovor. katerega se je navedlo, je bil. da se nr.s je amerikaniziralo. To je bila seveda resnica. Morali bi biti presneto leseni ir trdi. da bi se mogli izogniti takemu rezultatu. Noben izmed nas ni bil ir kamna. Kako zelo so morali ti mlad- Kitajci presenetiti starejše, ko so se vrnili domov! Družina mladega r\ saia je sklenila, di bi bila "mornarica izvrsten prostor zanj. — Stopil sem v torpedno šolo Taku. ob izlivu Pai Ho reke. Major Mannix mornar škega zbora Združenih držav, j.* bil inštruktor. Od tam šel na krov neke kitajske vežbalne ladje, da zaključim svojo mornariško vzgojo. Bila je to neka stara lesena fre-gita. Od tam in sicer leta sem odšel v Port Arthur, da študiram takozvane r:bic torpede pod navodili nekega Nemca. V navigaciji me j« poučeval kapitan Rogers in izkušnjo sem napravil P"ed adnrralrm Langom. ki je bil takrat vrhovni poveljnik kitaj tem času ravno tako mrzla kot tukaj Japonci so me ujeli. — Japonci, s katerimi sem s«-st«stal v Vejhavej. so mi rekli, da me bodo izpustili, če obljubim da se ne bom več boril tekom vojne. Jaz pa sem jim rekel, da je mornariški častnik za to, da se bori za svojo deželo in da se bom zopet pridružil silam svoje dežele v trenuiku, ko me bodo iz-pxistili. — V takem slučaju, — so rekli Japonci. — pojdete na Japonsko kot vojni ujetnik. — Jaz sem rekel; — All right. — Kmalu nato so me odvedli. — Kitajsko brodovie v Vejha vej se je vdalo in admiral Ting je izvršil samomor Isto so storili * drugi častniki brodovja. V svetišču v Osaka, kjer so me držali "kot jetnika, sem izvedel, da je stavila kitajska vlada ceno na mojo glavo. Nisem se držal koda. Vsled tega sem použil precej opija. Nekateri sojetniki, vjeti v Koreji, so mi ga dali zadostno množino, da napravim konec svojemu življenju. Japonci, ki so me našli nezavestnega pa so iz-pumpali iz mene ves strup in ra-ditega se še vedno potikam po svetu. * — Ko sem bil izpuščen, sem od šel na Formoso in pozneje v —-Hongkong, kjer sem bil v varstvu angleške zastave sorazmerno varen pred ediktom. ki je določal da se me sumarično prikrajša za glavo, kjerkoli bi me našli. Bilo leta 1895, ko sem se izkrcal v Honkongu pod angleško zastavo in od takrat pa do leta 1902 sem posvetil sebe in ves svj čas študiju kitajske in angleške literature Moje življenje ni bilo vredno počenega groša, a kljub temu sem študiral naprej. — Lahke pa bi s s med tem časom vrnil, kajti leta 1899 me je naprosil znani Li Hung Cang naj organiziram policijsko silo v Kvantungu, kjer se nahaja mesto Kanton, »laz sem odklonil to '.tmaknil iz javnega življenja, in Tsai je postal mornariški minister, ko se je pričelo prvič govo- J _ riti o revoluciji. To je bilo leta I „ T . , ,,»,, . • i!-, Ko se je r ranz Lebar. slavni 1911. Cesarska vlada je poklicala i , ,. , Juanšikaja nazaj, da prepreči iz- skladatelj, pred par le- Škandalozne poroke evropskih umetnikov. bruh revolucije T.sai je postal njegov pribočnik s činom mornariškega kapitana Naenkrat pa je postal Juanšikaj nrnistrski predsednik ter regent, ki je vodil vse državne posle v imenu ne-d o letnega cesarja. — Stranka revolucionarjev pa ;e postajala vedno močnejša. — Dr. Sunjatsen se je vrnil na Kitajsko ter bil izvoljen provizori-čnim predse«laikom v Nankingu Pričela so se pogajanja med — Kandžu dinastijo ter Sunjatse-nom, kot voditeljem republikan- angel jev" m številnih drugih ti poročil, je j»oslal svojim prijateljem naslednje poročno obvestilo : — Da napravi konce več let trajajočemu škandalu objavlja gospod Franr. Lebar svojo poroko z gospodično von Koeehler. Anatole Fr mce, najbolj proslavljeni moderni francoski pisatelj, je bil celo krajši v svojem obvestilu, da se jo poročil. Ki-kor znaru) se je slavni pisec "Zločina Silvestra Bonnard", "Upo- Par zanimivosti iz Evrope. .. t -;il j c •j-1 s Leta 190*3 sem se pridružil kitajski komisiji, ki je prišla v St. Louis. To mesto v Missouriju ne pozna kitajskih admiralov in mesto svojega lastnega imena — sem se posluži! imena Cang Jang Tong, ki je tudi ime moje žene. — Jas imam še druga imena, kajti to je na Kitajskem navada. Imam svoje privatne ime. svoje oficijelno ime, svoje ime izza poroke, in ko sem bil rojen, sem dobil tudi takozvano 4'mlečno ime. Kaj ne. to se vam zdi čudno? Admiral je pojasnil, da kličejo na Kitajskem ie starši, bratje in sestre otroka z njegovjm mlečnim imenom. V šoli ima drugo ime, katerega se poslužujejo so-ttčenci in učitelji. Kadar odraste dobi takozvano družabno ime, s katerim ga kličejo v družbi. Za svojo oficijelno karijero rame Kitajec pona\adi svoje šolsko ime. Kadar umrje, mu dajo zopet drugo ime. da ga s tem počaste. — Nesramno bi bilo od mene. c bi nagovord Li llung ('anga tem imenom, čeprav se ga je v ske stranke. Ta podajanja so se umaknil na korist Juanšikaja — kot provizorični predsednik kitaj ske republike. Pri volitvah, ki so se vršile še istega leta. je bil Juanšikaj izvoljen predsednikom za dobo pet'h let. Ves ta čas pa do njegove smrti je ostal admiral Tsai njegov angleški tajnik. — Kakšno ulogo pa ste igrali v revoluciji, admiral? — so ga vprašali. — Zelo važno, — je odgovoril admiral. — Odrezal sem Juar:šika ju kito. Mi vsi ostali smo si os-trigli lase ter se iznebili kit. tega vidnega znaka Mandžu nadvlade. Edinole predsednik se je obotavljal. Moji tovariši so mi rekli, da je moja stvar, pregovoriti ga. Govoril sem s predsednikom, a on se je znal spretno izogibati:- Ta kita je zanj dosti pojenjala. kajti predstavljala je sporni člen z varnostjo preteklosti in z njegovimi predniki — Končno pa sem mu rekel: — Jaz vem, kako se da tr> storiti, gospod predsedr.Ik. Kito vam bom odrezal jaz sam. — i — Kaj, vi ste brivec ? — je vprašal Juanšikaj ve* presenečen — Jaz sem mu nato povedal da sem se naučil v Ameriki briti in končno se je predsednik vdal — Po kosilu sem mu odrezal kito, in ko se je nato pokazal ned svojimi svetovalci, je rekel: — No, kaj mislite o umetnosti admirala Tsaia? — Vsi so bili zelo vzradoščeni ter mi čestitali, ker sem znal prijeti bika za roge. Admiral Tsai vidi v obotavljanju gotovih velesil, da skrčijo svoje mornarice isto obotavljanje. kot ga je kazal Juanšikaj. ko se je bilo treba odpovedati kiti. Admiral Tsai je preoričan. da bo tudi to mogoče izvršiti. — Kaj pa glede kitajske mornarice? — Kitajska mornarica. — je rekel, — ne govorimo o tem. — Imamo le par vlačiln;h čolnov, ki gotovo ne ogrožajo miru sveta. ri mano v in novel pred kratkim v drugič poročit in sicer v starosti šest in sedemdesetih let. Iz svojega krasnega pariškega doma na Avenue Bois de Boulogne je poslal naslednje kratko obvestilo: — M. Anatole France se je danes poročil. V Ameriki ni splošno znano, kako in zakaj se jc stari pisatelj zopet oženil. Eden njegovih intimnih prijateljev, ki je bil pred kratkim v New Yorku. pa je pojasnil okoliščine, ki so dovedlc j slavnega pisatelja do tega koraka. — Pred par meseci je Anatole France zboLl na bronhijalni pljučnici. Bil je resno bolan ter domneval, da se bliža njegova zadnja ura. Skozi številna leta je imel pri sebi verno hiŠinjo in gospodinjo in ker ni določil za njo ničesar v svoji oporoki ,je spoznal. da bo ostala brez centa v slučaju njegove smrti. Mesto da bi poklical k sebi notarja, da iz-premeni besedilo oporoke, je poklical k sebi občinskega uradnika in ta je izvršil poročno ceri-monijo ob postelji bolnega pisatelja. Kmalu nato je popolnoma okreval ter je sedaj izvrstnega zdravja, soglasno z dr. Lebard-dom, ki je bil skozi številna leta 1 njegov osebni zdravnik. Pred k'.atkim se je vrnil na svoj pari- ški dom iz svojega gradu ob reki Loire, enega najkrasnejših krajev v Franciji ter je sedaj zaposlen s pisanjem nove povesti. — Anatole France je značilno aktiven Človek, če pomislimo, da bo star sedem in sedemdeset let ko bo prihodnjič praznoval svoj rojstni dan, — jt rekel dr. Le-bard pred kratkim. — Prepričan sem, ca ima pred seboj še številna leta ustvarjajočega deli. Njegovo trdno zdravje pripisujem njegovemu priprostemu življenju. On je zelo malo, posebno malo mesa ter je skoro popolen abstinent. Videl sem ga piti vino a le ob redkih prilikah ter le pai majhnih časic. — Med starimi ljudmi Francije pa ni nikogar, ki bi se mogel primerjati z Georges Clemcnceau-jem, prejšnjim ministrskim predsednikom. Bil sem ob njegovi bolniški postelji, k<» je bil pred par leti obstreljen od nekega fanatika in še nikdar v celem svojem življenju nisem videl take vitalnosti ali življenske sile. Cie-menceau je star sedaj šest in osemdeset let, torej deset let starejši kot Anatole France, a kljub temu namerava v kratkem odpotovati na Japonsko. Kot Anatole France je tudi Clemenceau zelo malo ter je skoro popolen abstinent, Jaz ne vrjamem, da je najti še kje drugod na svetu človeka, ki bi tako malo spal kot spi on. Pogosto sem bil poklican na njegov dom ob eni ali dveh zjutraj, predno je šel spat in zopet poklican ob šestih. Našel sem ga že pokonci, oblečenega ter že več ket eno uro na delu. Tekom vojne se je ob jutranji zori odpeljal z avtomobilom na fronto, šel peš milje iu milje skozi zakope ter so vrnil ob česetili v Pariz, da se loti dnevnega dela. ki se je končalo le redkokedai pred polnočjo. Dve indijsk i pripovedki. sl e cesarske mornarice. Ko je izbruhnila kitajsko - japonska vojna, je Tsr»5 poveljeval nekemu torpednemu čr.lnu kot porečnik - poveljnik. Boril se je v bitki pri Jalti. Ko je pred par dnevi pripovedoval admiral Tsai o *ej b/ki, je kazal prirej ginjenega. kajti dvignil se .ie svojega stola ter pričel korakati po eni izmed malih sob v velikem kameni-tetn poslopju na Massachusetts Ave., kjer se nahaja glavni stan kitajske delegacije. "Tsai je telesr.o majhen človek, in njegove roke in noge so delikatr.ih proporci j N.igovi lasje <=o kratki in sivi in ';rog pasu je nosil ozko svileno ruto. edini spomin na orijent. — Poveljeval sem nekemu torpednemu čolnu na Yalu. Mi smo bili popolnoma uničeni. Pustite me pomisliti, kako naj se izrazim. Bili smo poraženi. k*r smo imeti nerodno formacijo, pomanjkljivo formacijo. Šli so v akcijo v ravni vrsti in naši dve najbolj mogočni ladji sta se nahajali na sredi. Vidite, tukaj. Admiral je dvignil svoji roki tako. da je odo vseh deset prstov v eni ra\ni črt*. Nato pa je obrnil prste na levo in desno, a pazil, da sta ostala oba palca skupa;, drug poleg drugega. — To je bila ideja komodorjn Lui. Težko je manevrirati z ladjami v taki formaciji. Kadar se obračajo, mora biti hitrost vsake tako urejena, da se mora ladja. l;i se nahaja na skrajnem koncu črte, pomikati naprej s nolno paro, d oči m morata poslovpti obe v središču kot temeljni kamen ali opora. Mi pa smo imeli oni dve oklop-nici v središču črte. Vsaka je oddala po štiristo strelov na japonske ladje in ena je imela ogenj v svoji notranjosti, a obema se je posrečilo priti nazaj v Port Arthur pr. končanem boju. — Japonci so se hitro poslužili j--- prednosti te nerodne naše forma- I rekel admiral Kabajama .da ni cije, in kot sera rekel, smo bili 'nikdar do onega časa verjel v ka-poraženi. Admiral Kabajama. po- ; kega višjega duha. Ko je videl, veljnik japonskega brodovja. se da je šel oni torpedo, naravnost jf nahajal na krovu neke pomož- , namerjen proti njemu, brez ško- Aineriki nagovarjalo tako. V Kako spoznati zastrupljeno špinačo. mojem postopanju ž njim je bil Sao Cuan. a če bi se tega naveličal. bi si nadel kako drugo ime. Sedaj, ko je mrtev, govori Kitajska o njem kot o Li Veng Čungu, ... . , . .. v . , . . , izr.rtli poskuse s 1G4 zaboji spina-kar pomenja literarni in domo- . / „,. ... ..f. - , .„ j • i_- i ce v kanah. 1: zaboji so bdi iz- ljubm . To je dejanski naslov. Kemični oddelek poljedelskega departmenta jt v zadnjem času proučeval pojave zastrupi je vani-ki so posledica zauživanje špi-nače v kanah. Izvedenci, katerim je bih) poverjeno to delo, s<» vpri- Panter in ovca. V deželi Magadha se je Bodlii-sattva preporodi! kot puščavnik. Napotil se je v Rajagrho da sT nabavi soli in kisline. Ker se mu j<- kraj dopadel si je v dolini postavil kolibo ter tam prebival. Le-sem so ovčji pastirji priganjali svojo čredo, da se tam pase. — Čez dan so jo prepustili sami sebi, zvečer pa so se vračali po njo. Nekoč je ovca. ki se je pasla nekoliko oddaljena od drugih, za- Pcnter je bil krvoločen ter jo je raztrgal. Puščavnik je bil priča tega prizora. Želva in goski. Poročila iz Zermatta kažejo, iia obstaja še vedno upanje, da bodo posebni preiskovalni oddelki našli truplo lorda Fredericka Douglasa. ki sc je ponesrečil v švicarskih phniinah julija meseca leta I860, lekom prvega plezanja na goro Mi-.ttcrhorn. Vsled i z van-o d no vročega poletja ter nato sledeče trajne suše pričele švicarske planine sprav 1 jati na dan svoje mrtve. Trupla drznih hribolazcev, ki so poille-pli naravnim silam na velikih ledenikih in sneženih poljih, kjer ostala za nedoiočen čas zmrznjena in vsled tega dobro ohranjena. so našli vsled izvanredne-j;a tajanja snega in ledu tekom preteklega poletja. Pred osemnajstimi leti je padel 3'iseph Tresel., znan vodnik, v neki prepad na (iotthard pogorju ob obronkih Kliserstocka. Njegovo truplo, katero je bilo povsem lahko spoznati, so našli pred nedavnim časom. Nndaljno truplo človeka, katerega so je pogrešalo že sedem let. so našli v Pitz Lr.nguard pogorju. Ta in druga . razkritja so napotila one, ki so se zanimali za stvar, da podvoje svoje napore, k o ji h c"lj je najti truplo lorda Fredericka Douglasa Domneva se na temelju prvih rekordov plezanja na vfrlmniee Vatterhorna, da je padci Sir — Douglas nekake šesttisoč čevljev globoko na spodaj nahajajoči se ledenik. Truplo Rev. Charles Hudsona. nekega vodnika ter nekega nadaljnega člana Wymper-sove /nkspedicije. s > našli pred 5(j leti. . Ne le šviea«*ske Alpe, temveč tudi francoske in tirolske so telit.m zadnje j-»seni in sedanje zime spravljale na dan svoje mrtve. Ce bo zima v resnici takt) brez snega kot nam zagotavljajo planinski voditelji in '.Temenski izvedenci. se bo tekom naslednjega |if letja našlo trupla na stotine mrtvih, ki so ponesrečili v teh gorah. Normalno so Alpe v tem letnem '■asu p(»kr":te a visokim snegom. Sneg. ki je padel dozdaj, je bil •zvanredno droben in lahak. kar kaže, da bo pidal letos celo zimo le lahak in droben sneg. ki se bo spomladi hitreje in globlje staja 1 ter na ta način spravil na dan trupla, ki so ležali* v gotovih slučajih ye desetletja zmrznjena v razpokah in prepadih. INTERESI NARODOV i STRINJAJO. SE NE V prejšnjem svoj.111 življenju je bil Bodhisattva kraljevi svetovalec. Kralj P-rahmadatta pa je bil zelo blebetav; če je govoril. r.; prišel noben drugi do besede. Bodhisattva ga je hotel odvaditi premiš- ostala za čredo. Zapazil jo je pan- te razvade te- je dolgo Ijal, kako bi to udejstvil. V tistem času pa ji' v nekem ne ladje. Jaz sem imel tri torpede, kojih dva sem icstreli! ter — zgrešil cilj. Tretji torpedo pa sem prihranil za trenutek, ko bi zastavna ladja pokazala svojo široko stran. Nesreča pa je hotela, de je bil torpedo namerjen pregloboko, kajti pomožna ladja n! segala tako globoko v vodo kot bi rediyi bojna ladja. Moj zadnji torpedo je šel pod dnom japonska admiralske ladje, ne da bt de pod njegovo ladjo, je pričel verovati v Boga. — S svojega mesta sem videl, kako je odhitela posadka japonske ladje na ono stran, kjer je bilo pričakovati najmanj škode od bližajoče se eksplozije. — Kotel mojega torpednega čolna je dobil luknja In vsled tega nismo imeli več are. S svojo posadko vred sem skočil v mor-je. Bilo je januarja meseca in slednji kaj škodoval. Pozneje je voda je na drugi »trnni sveta ob brani iz neke osumljene pošiljat-ve. in izvedenci so poročali o svojih uspehih v glasilu Ameriške zdravniške zveze. Splošni zaključek, ki lahko zanima javnost, se glaai, da so kane, ki vsebujejo zastrupljen * špi ter, ki se je iistavil na vhodu v dolino z namenom, da požre ovco. Ko ga je ovca zagledala, si je mi-j ribniku pod Ilunnlajem živela žel-slila: — Sedaj je po meni. Mor-jva. Ž njo sta se spoprijatljili dve da se rešim s tem, da ga prav pri-' mladi gosi, in ko so postale prija-jazno pozdravim. — Že oddaleč j teljiee, sta nekega dne dejali žel-se mu je klanjala ter. prišedšrjvi: — Draga želva, naša domovi-bliže, rekla: — Kako pa kaj, lju-1 na v zlati jami na Cittakutagort bi stric.7 Pozdrav od moje matere.lv Ilimalaju je kaj prijazen kraj: To katerega dobi po smrti. Končno pa je prišla Kitajska do prepričanja, da bi glava Tsaia lahko storila več dobrega, če bi ostala" na njegovih ramenih. — I.cta 1905 je brzojavil Juan Ši Kaj admiralu Tsaiu. naj stopi pri r.jem v službo. Ta kitajski državnik je bil takrat podkralj v Čili, to je v provinci, ki vključuje v svoje meje tudi Peking. Tsai je ] L\ * - u- J , . . .. . . . kano, kakšen duh ima vsebina. — postal njegov angleški tajn'k ter ^...... , , . . . f .. , . 1. -1 j Ce ima spinaca slab duh, je sla- bi; pomiloscen, kar je bilo na 1. . . . _ . , * ' . r - , . . i bt; in zauzivanje take spmace bo vsak način potrebno, ce je hotel . . *_ - t * • . * i_ 1 skorajgotovo povzroedo smrt. prevzeti službo, kajt: brez glave _____ ne more nihče opravljati službo tijnika. (O, da ! Tudi nekaj takih | tajnikov se dobi! O. stavca.) — Eno leto pozneje je tudi dobil 1 nazaj svoj čin v mornarici. I — V letih, ko sem bil izpostav-j Fresno, Cal.. 17. decembra. — Ijtn cesarski nemilosti, sem zelol"Mrs.'* Bambina Maude Delmont. napredoval v proučevanju kitaj-.ki je podala pred policijskim so ske filozofije. - je rekel admi-! d iščem v San Francisco zapriseženi! Tsai. — Posvetil sem se tudi «0 izjavo, na temelju katere je stremljenju, da se iznebim vsega jbil znani debeluhar Arbuekle ob-starega, vseb starih naziranj ter j tožen umora po prvem redu. iz-jih nadomestim z^novihi. Na Ki-,vrženega nad igralko Virginijo tajskem, celo sedaj, ko sem star'Rappe. je bila spoznana tukaj 60 let. je čas od sedmih do deve- krivim bigamije ter stavljena za tih zjutraj vedno posvečen Studi-j eno leto pod probacijo ali poli ju. Prevedel sem veliko kitajskih »cijsko nadzortvo. Pretekli teden pesmi v angleščino. 'je priznala, da je kriva. — Duh, katerega so privedli j Obtožba umora pa prvem redu na kitajsko oni dijaki, katere so ni bila dvignjena proti Arbuck Vsi te čislamo 1 — Panter si je mislil: — Ta malopridnica me hoče premotiti s tem. da me naziva strica. Ne ve pa, kako sem krvoločen. — ln odgovoril je: — Stopila si mi na rep ter ga ranila. pojdi z nama! — Kako pa naj pridem tja .* — Nesli te bova tja. če držiš jezik za zobmi in ne čr-lineš besede. — Bodita brez skrbi, molčala bom. samo nesita me tja. ^ — Dobro, sta odgovorili goski in Parir, Francija, 17. decembra. Francija zahteva na vsak način od Nemčije vojno odškodnino, deloma v namenu, da rekonštrui-ra svoje opustošene province in to je bilo razvidno iz zadnje poslanice, katero je poslala repa-raeijska komisija nemški vladi, v kateri re glasi, da je treba te province rekonstruirati ali s pomočjo nemškega dela ali pa s pomočjo nemškega zlata. N'a drugi strani pa si želi A11-g-ija trgovine z Nemčijo in sled-r.i ne more niti trgovati in tuli ne zadostiti svojim obvezno-N,;m, če se ji ne bo dovolilo nekaj o*"idiha in miru. In sedaj, da "ltečeš kazni, zato ml praviš stric. — Ooca: — Stric palico, cije konca sta vzeli vsaka ne govori tako. Ti. sediš tu. vendar 1 v svoj kljun. Tako so vse tri od-tz glavo obrnjeno proti meni. jaz'letele po zraku. Vašk-i deca pa je načo, najete ali otekle in da dajo« m pa odf.predaj st0pila pred te. videla, kako sta gosi nosili želvo od sebe, kadar se jih odpre, glas sličen piščali. Nadalje se mora prepričati vsakdo, ki odpre tako PRINC IZ WALESA LOVI TIGRE. V RESNIGI ZANESLJIVA PRIČA. rekli želvi, da naj se zagrizne v Dehl , Indija, li. decembra. — Princ iz Walesa se je podal na lov na tigre kot gost Maharadže, Sir Carndra Džung iz Nepala. Tvoj rep je odzadaj. pa praviš, j ter je začela kričati: — Dve go- _ Ceni prepotoval princ da sem ti stopila nanj. Kako je ski nosita želvo na palici. — T'e lz*a «™jega ^zkrcanja v Bom-to'— Kaj govoriš, jagnje! — je me nosita moji prijateljici, vas "avu P° železnici približno 2o00 odgovoril panter. - ni kraja.' to prav nič re briga, maloprid- Pnnca je sprejelo dosedaj kjer ne bi bil moj*rep. Kamor se- neži! _ ga hrib in koder obdaja morje : daj pa je bila — ker sta gosi Te-jdarjev. četverodelno ozemlje, tako daleč I teli zelo hitro ._ že nad kraljevo | >:liuh izgredom v Bombay u ga pokriva tudi moj rep: tedaj ! palačo v Benaresu ter je padla na t('r neredom v drugih mestih, ka- *ere je ohisal princ, je bil sprejem dosedaj skrajno zadovoljiv, «" se vzame vpoštev kočljivi položaj. ki prevladuje v deželi. Vnaprej določeni program ni bil dosedaj niti opuščen, niti izpreme-i.jen. je hotela reči želva te-j°sem domačih napolodvisnih vla- se mu nisi mogla izogniti! — Ov- j dvorišče, ker je med govorjenjem ca si je tedaj mislila. — Ta hu- izpustila pali o. v katero se je dobnež ne mara prijaznih besedi. Rajši ga bom nahruiila in rekla je: — Že moji starši 111 bratje so bila zagrizna. Razč^snila se je na dva dela. Ljudje Želva je pad »a na so vpili: — dvorišče! —- me učili, da ima hudoben sovraž-1 Kralj je z Bodhisattvo in svojimi nik dolg rep. Radi tega sem po'ministri stopil na dvor in ko je zraku priletela sem. — Vem. tla zagledal želvo, je vprašal Bodhi-s: priletela po zraku, — je odvr- . sattvo : — Kaj je povzročilo, da nil panter, — toda motila si me je želva padia na tla? — Tedaj pri nameravanem obedu. Tolpa | ic razmišljal modri svetovalec? srn se je splašila. ko te je zagle- J Dolgo se mpremišljal, kako bi podala leteti po zraku in tako sem . učil kralja. Ta želvi se je gotovo nato poklicali nazaj, je pričel no- ln. pač pa izpremenjena v obtožbo Ter aaruJ siti svoje sadove. Juanšikaj se je radi uboja. (Res lepa banda H Zastonj sedaj brez večerje Sedaj ovca v svojem smrtnem strahu ni vedela, kaj odgovoriti ter je venomer vzdihovala: — Stric, ne bodi vendar krvoločen ter daruj mi življenje! spoprijaznila z gosmi in le-ti sta ji rekli, naj se zagrize v palico in odhiti ž njima v Himalajo. Potem pf. je želva g'«tovo slišala koga govoriti in ker ni znala držati'jezika za zobin;, je izpregovorila in tedaj seveda izpustila palico. ter se razčesnila. — ln rekel je: — Veliki kralj! Blebetave!, kt nikdar ne najdejo konca v govoru zapadejo nesreči. Želva si je sama končala ž»vljenje. ker ie izpregovorila. ko je jialieo držala z zobmi. To n;;s uči: -- Prava be. seda v pravem času. — Želva je. kakor vidite, poginila radi blebeta vost i. — Kralj je uvidel. dn je Bodhista-tva namignil nanj ter se odsih- j ga j*1 prosila ovca. —i Tako je očividno padla iz višine dob odvadil blebetanji« RLAS NARODA, ]S..DEf. 1921 V temni sveti noči. .Spisal Fr. BLs Steržaj. V 4 1*1 e n Bilo je na sveti večer. f "Naj ho kar hoče! Jax grem!" Prav po malem je naletaval In Groga je odšel, ne mene se za s-neg. Nežen in dmban je bil kot očetove besede, i v je. Tal se ni prav prijemal, ker j Zunaj pa je začela burja pkhaiti je bil Iahak in ga je vt*er razpi-;;n i aznašati sueg na vse strani. haval na vsi; strani. Le v zakotjih , Groga se ni zmenil ne za burjo ne bodovljske grap« s«' je oprijemal, za sueg. Tiho in oprezno je sto-' pa še tam ne posebno, skoro kot!pal proti gozdu, sekiro na rami. bi se bal. da ga veter ne odnese Da. kdor bi ga tako srečal, bi si drugam. (mislil: to je zakasnel drvar, ki se V zadnjem kotu v grapi je imel vrača proti domu. V škomjih na svojo svojo kočo Presetnikov desni je imel skrito cev, kopito pa Groga. Ž«- stara in okajena je bi- pod kamižolo na 'hrbtu. Previdno J a. Letnica na vratih je kazala se je cziral naokoli in -stopal 1712. Tedaj je bila koča postav- dalje. Ijena, in ni čuda, da so bile stene Suha, ti lila vejiea je počila pod razpoka ne in slabe. -njegovimi nogami. Obstal je in Tisti vežcr je bil Groga sam v pazilo gledal okrog sebe; njegove koči, kakor navadno. Bil je mož oči so skušale prodreti to tajin-bolj ookaJe postave. širok«*pleč, in stveno gozdno tišino in na}K>sled njegovi lasje so bili kakor zunaj so obstale na dveh iskrečih se toč-pašniki — t upat am l>elo. vmes pa kah v deblu stari kave, trohnele grvina resja in trave. bukve. Za ljudi Groga ni maral. V sa- Kakor dvoje žarečih in premi-luoti je zrasel in osamljen je o-'kajočih se kroglic, stal Tudi ženiti ni hotel. V sa- Grogu sc naježili lasje. Prav moti pa se človeku srce kaj r^jdojčutil je. kako se mu je nalahno zapre, in težko se d-jibč oni skrlv- dvignil klobuk. Mraz mu je stopil nt stni ključi, ki bi ga zopet od- po hrbtu in nekaj težkega nm je prli. .. Včasih, ko je imel še ode-'pris!o v no«re. Skoraj se ni mogel ta in mater, Groge po dva dni ui ganiti. Prsti na roki so se oprijeli bilo domov. S puško je lazil okoli 't* poriva. NVkaj mu je reklo: po gozdih, ne mene se za to, ali "Sveti večer je. vrta i se!" sme ali ne. Onadva sta ga večkrat Žareči točki sta se premaknili prijemala zaradi tega, pa je bil in izginili. Nato zategnjen, ču-liluh in slep za opomine. Je bil den tržen irlas. ki se je trenutno p.u* sin gora in zrastel v gozdeh. razširil po gozdni tišini in zopet kakor ga »rova grča, nad katero zamrl. Ognjeni točki >ta se zopet trudi tesar, da bi jo razbil, pokazali, pa nc dft. Da je bil tak, sta "llvala Bogu. saj je le sova!" mnogo zakrivila tudi slariša, ki Groga se je oddahnil Ln stopil na-sta bila preveč popustljiva. prej. Bilo je torej na sveti večer. — šiova jc zafrfutala s perutnica-Groga je v del za mizo in kadil iz mi in zletela. Kako čudno se je kratkega vivčka. Zunaj pa je na- razlegalo po gozdu! Skoro bi se lahno naletaval sneg. Poltema je bil Grope iznova polotil strah. Pa vladala v sobi. Prijetna toplota premagal m? je. Se nekaj kora-se jc širila od starlkave peči po kov — in divji lovec je stal ob de-ubi, lahna in ontamljiva skoraj želeni bukirvcm štoru, pred njim kot pomla»ta- Tukaj mora priti danes na strel, jale misli -hitre kakor vetrec zu- ^ledil in opažal je že več dni. pa naj, ki je raznašal w»e<*, <>{M»jne in nikdar ni mogel priti do strela, mamljive, kakor žganje, ki ga je Srn" so bile predaleč — kakor bi pil. Pri srcu pa mu je prihajalo čutile njegovo navzočnost. Dame« prijetno in toplo. . pa mera priti do strela. Za goto- Ej da, to so bili časi, ko je še vo — saj je vzel doma praprotuo Jiodil po gorah na lov, ko je tako vejico, in v njej je bilo seme... prosto m brez strahu stopal za Vv- tiho v tej temni sveti noči. sledovi bi trenogrh srn!... Kaj tako tiho kot v domači cerkvi. — mu jt bilo vse drugo mar? Nič! Zdaj ji neki glas pretrgal tišino. Drugi so s,- izgubljali po gostil- Groga se je zdrgnil, napel pete-nah ali >*> vozarili, njemu pa je lina in čakal. Gledal je na vse bila puška vse - «r<.sLiln& in de- strani, kje se p<*kaže divjačina. Je. Skoda, da se ti lepi časi Varno in pazno je tiščal puško k končali tako strašno, tako grozno, ebi. — In tedaj se je pokazala Groga je Lil divji lovec, strasten izmed nizkega grmičja rogaia gla-in odločen — in to mu je ugono- va in za njo vitko, lepo zrastlo bilo vv ono prijetno zadovoljno srnjakovo truplo. Lep je bil zares, življenje in mu prineslo samo nc- Grogi je vztropotalo srce, kri mu mir in pekočo vest. Res, ravno je milila v glavo, nemiren je bil in nocoj dvajset lot je bilo. — Kako razburjen. A samo nekaj hipov. * Srnjak ne je previdno oziral okoli. Groga je iznova nabasal vivčok, Vse varno. In gotovih, počasnih počasi in polagoma prižgal in par- korakov je prihajal vodno bliže krat krepko .(xxtxtgnil i/, njega, ka- brezskrbno — in za njim še eden, kor bi hotel odgnati težke misli, še dva. . . ki so se ga lotile. Grogi je zaigralo srce. Prapro- Da, da! Ravno na nocojšnji ve. tovo seme se je obneslo. To je čer je bilo. Doma so sedeli pri ve- prav naredil. da je bil šel na lov eerji vsi štirje. oče in mati ter on ravno dan««* in vzel s seboj to ču-in sestra Mina. (> svetem v«čeru dodelno seme... Še, trideset kora-so se pogovarjali. Trska v čeles- kov — Še dvajset. — Nato pok — Jliku je gorela v rahlih, tuintam in še eden. Dve srni sita obležali pojemajočih plamenih., od velike v snegu. zelene peči se je Širila prijetna ln ravno ko je Groga vtaknil toplota po izbi, nad jaslicami je nov strel v cev — ga je nekdo pri-brlela leščerba, pojemala in zopet jel za ramo: zasvetila — zunaj je nalahno pa- "^toj* Kdo si?" dal sueg vetrič ga je ra znaša l na Groga se je prestrašil. Skoro bi okohi, v daljavi se je tuintam po- inu bila pnŠka padla iz rok. A svetila svetloba baklje in zopet l.itro se je zavedel. Vrgel se je Ugasnila naprej z vso silo in nato v stran. In tednj je Groga vstal Izza mi- stopil za bukev, vrgel puško na ze, se prekrižal in molil. lice ter čakal. Ali grw» kam nocoj, Groga'" "Ha, zlodej!" je zaklel oni. Bil je vprašal oča. je gozdni varili iu lovec. Grem, proti Stanišču po gotc- Groga ga jP dobro peenal in cedil". je odgovoril .in in segel za 16 prijatelja sta si bila. No tukaj, prečnik po puški. je dobro vedel. neha vse prijatelj. "Nocoj, Groga t" stvo. Dolžnost in služba sta pred "Nocoj, saj bom jutri že pri prijateljstvom, in lovec bo tvegal maši v mestu " rajši življenje, nego pu<*il njega, "Ne spodobi ne, doma mi bodi, da bi ušel. Torej boj na življenje Groga! je ZAgnnel oče in \«ta- in smrt! In danes je sveti večer! jal od mrze. "Nocoj je aveti ve- Ne vda se p« ne, nikakor ne. naj "Kaj pa uaj počnem?" ne sme... Ta srantota... "C> drugega ne vei, «>a s|>at Kdo si? ITirtrelim!" — pojdi! Naslov noeoj ne IhW« ho- hi res — tik mimo bukve je zle^ dil!" tel loveev strel. Nekaj zrn je ee- Nekam resi*«* in težke besede no odžkropilo od debla. — Groga bile očetove besede. je stal nepremično. Pa sakaj «e?" je v^raial mn. "Zlodej — imej p«r»K in vdaj Zato ne, ker jaa pravim in k«* se tu!" Prijatolj lov««* je bli-,e nocoj »veti vt*er. .žal prostoru, kjer je stal Groga. } Prošnja vsem društveni. Te dni smo razposlali na vsa slovenska društva v Ameriki dve okrožnici, ki pojasnjujeta obupen položaj povojne mladine v stari domovini in pa plemenito rešilno akcijo, ki jo je započelo "Društvo /a mladinske domove v Ljubljani'", da reši ob dvanajsti uri. kar se še da rešiti. Ker nismo imeli naslovov z zadnjimi popravki, kako društvo morda ni prejelo naših okrožnic in nabiralnih pol: naj nam t^ blagohotno oprosti in se vseeno velikodušno odzove naši prošnji :n odglasuje po svojih močeh kar najobilnejši BOŽIČNI DAR. bedni deci v stari domovini' Društva, usmilite se uboge, moralno in matvrielno osirotele slovenske dece! To je kri vaše krvi'. V trpljenju in nesreči se izkaže prava ljubav! Predsedniki in odborniki, c rganizirajte v naselbini večjo pomožno in nabiralno akcijo! Sorojaki, odtrgajte si za sveti Božič malo svoto. da jo poklonite trpeči mladini! Božični dar bo vam samim vrnjen s stokratnim blagoslovom! £a "Društvo za mladinske domove": Dr. Srečko Zamjen, tajnik, — 450 Pine St Bridgeport, Conn. * * SLOVENSKIM DRUŠTVOM IN ODSEKOM. BOŽIČNO VESELJE. od strani t<*r se varno posluževal tiii — se enkrat na lov. — Mora debel v obrambo. ' ili! Mu ne da miru. Nekaj ga že- Groga je uvidel, da mu ne bo ne... Naj bo, kar hoče! mogel uiti. Ali on ali jaz! — Hip- Iskali so morilca, tedaj, pred :io mu je šinila misel. Toda —'dvajsetimi leti, iskali sledu, a bur-j morilce, ubijalec? — ln to celo na'ja in sneg sta vs • zamet la. Samoj sveti večer -— Lovre, tvoj prija-,črva v notranjosti nista ugonobi-! tel j! — In vendar — če ga pu- ia in pr (bula s vicžnobelo odejo, i stiš? — Ti si nesrečen, zasramo-jTa ni miroval, ta ni počival dri! van. zaprt... j dane.*. In danes! — Dolgih dvaj-i Lovec jo prihajal vedno bliže.'set let pugledal Grega puške, ni j Groga je hotel poizkusiti zad- šel na lov iz strahu in groze nad i Razkol v Radičavi stranki. nje. da sc reši sramote. "Lovre". se je oglasil, pameten, jaz sem!" "Grosrn li — j t istim d« .janj« :n. Puška je ]>očiva-j bodi ia vs"h dvajset lei na istem me-1 !siu. Groga sc je ni dotaknil, strali' ga j" bilo pred njo. Kadar jo jej SKoro neverjetno, nezaupljivo zazrl. mu je očitala strašni greh... je bilo vprašanje, ! \"oe«»j ga opremlja nemara zadnji- "Da. Lovre! Pusti me, naj rat! N'a zunaj je že vsa zarja ve- grem — "Oddaj orožje!" "Nikdar — razen, če me naznaniš!" " Moram' Pri segel sem!" j k ''Torej nobene rešitve?'' "Oddaj orožje in pnsti se vkle- v , !a. skoro nerabna. Bodi! Se en-i 'krat na lov potem nič več. — To-j •ia če ga kdo dobi.' Kdo, kdo' —! Saj j" nocoj kakor nalašč. — Ka-i j kor preti dvajsetimi leti... Grogo je spreletel mraz po J -em životu... Proč neznosne mi- niti!« i^li! Sanui še enkrat in nikoli več. 'Nikdar!" ' iu danes ne bo streljal, če bi prav "'Groga!" j naletel na lovca, nikdar! Samo za- " Lovre!" to gre, ;la si zunaj potolaži ta ne- Kakor iskre na nakovalu od!mir, to strašno vest... vrečega železa, ki po njem udarja Drevje je molčalo, sueg je na-kovač, so padale besede. | leta val, burja je tuintam zapela "Groga! Vdaj se! Bodi panic- ob vejevju žalostno, mrtvaško t ru —" jpevm. "Pusti me! — t'c hočeš, ti dam' 'J roga se je ustavil na onem puško — samo mene pusti — in mestu, kot pred dvajsetimi leti v ne izdaj me!" jriii temni, skrivnostni sveti noči. Ne moreni!" Ono staro bukovo deblo je izgi- "Res lie?" uilo, preperelo in razpadlo v gnoj. V istem trenutku se zabliskaio:Sicer pa vse kakor takrat. ;n lovec Lovre je kriknil in padel I Groga je sedel na skalo ter na-vznak. Puška je odletela daleč vislonil puško na koleni. Potem je srtran. j pogledal naokoli. Ravnica kot ne- bi Groge se je polotil strah in'kdaj. Niti onega leskovega grma groza. Kfckor zadet srnjak je po- niso posekali, kjer se je bil takrat prikrstzal srnjak. Ravno tak je, sa- skočil in bežal, bežal kar naprej, naprej — — — Sneg je naletaval. veter je pihal, drev je je šmstelo — on pa je bežal in bežal--- mo večji. (Jroga je počasi nabasal puško in čakal... Sneg je padal, burja se je zigravala s snežinkami, si- proči hribn — po oni poti, kot ,vt!i* kar hoče — čuvaj ga prijeti pred dvajsetimi leti. In od tedaj je dvajset, let. Ka-'cer pa vse tiho. .;or takrat, se je zdelo Grogi no-j Groga je zrl z vso silo svojih eoj po dolgih dvajsetih letih vjoči proti oni strani. Vse mirno.— temni sveti noči— ;Ne. tam se nekaj giblje, nekaj ne- In kakor bi ga nekaj dvignilo j jasnega, nekaj čudnega. — Ali je pri tem spominu — je planil Gro-jsrnjak? — Groga je postavil pu-ga pokoncu, izvruil čašico žga-jško pek onem, prsti so se kr»"evito nja, kakor bi iskal poguma, za-jdržali petelina. Glava in vrat sta rabil dvocevko izza -prečmika in be mu vzpenjala naprej, proti podobi. Ta je postala vedno večja. Najprej siva, potem bela. čudna, uerazrešna. Prsti na puški so se oprijemali stopil skozi duri... Mrzel veter in sneg «ta mu udarila v oforaz. A Groga se ni zmenil. Stopal je Z ozirom na poročila vesti, ki so se zadnji čas pojavljale v javnosti glede nesoglasja med mlajšo in starejšo skupino poslancev Kadičeve stranke glede sedanje pasivne taktike stranke, je zastop ink zagrebških "Novosti" obiskal Radičeveja poslanca Karla lieuslerja in ga vprašal, ako so resnične vesti glede odhoda poslancev Radičeve stranke v beo-gradsko skupščino in o nesoglasju med starejšimi poslanci in M lajšimi, kateri zadnji odločno zahtevajo, d--i stranRa prekine dosedanjo takt'ko. Poslanec Heu-sler je nato odgovoril: — Mi, poslanci v provinci, ne dobivamo iz Zagreba, to je od vodstva stranke prav nobenih poročil in informacij. Zato tudi ne vem, kaj je s tem pok ret om poslancev naše stranke, ki zahtevajo odhod v Beograd- Kar se pa tiče stvari same. bi najrajše o nji molčal, toda zdi se mi, da znači molčati v gotovem primeru isto-toliko, kakor zagrešiti napram r. a rodu velik zločin. Na eni zadnjih sej poslancev naše stranke sem zahteval, da sc sklepa o naši taktiki napram Beogradu in da se sklene glede odhoda v Beograd pozitiven sklep. Ta sklep bi imel Svojo pozitivno stran v tem, da sc iz politike odstrani strah za narod in pred narodom, ker narod ima vedno svojo končno in odločilno besedo, njegove volje ne more nihče izigravati, niti — sprečavati v sklepih. Tudi njegovi izvoljeni poslanci ne morejo tega, ker oni so samo mandator-ji naroda, ki jim izreka zaupanje ali pa nezaupanje pri volitvah. Vprašanje odhoda v Beograd mora rešiti glavni odbor stranke v sporazumu z c^tolimi hrvatskimi strankami iz bloka. — Glede Protičev* akcije je poslanec Heusler rekel, da Radiče-\a stranka ne more sodelovati s Protičem, ker jc njegova akcija reakcionarna in išče Protič slombe med Hrvati samo za to, ker njegova akcija med Srbi ni uspela. HŠša [W5D !Wš§ iW5U HE8 petelina. Groga je nemirno priča-Sneg je naletaval, burja se je j koval ugodnega trenutka, ž njim igrala in ga nasipala v za-i Toda. kaj je to — je-li srnjak? tišjih. Stopinje so se vdirale. —j Nekam velik je in ves bel — pa Skoraj tako, kakor pred dvajse-itako svitle oči — in vedno bliže, limi leti v oni temni, skrivnostni, bliže prihaja. — Pa tako grozno, nepozabni sveti noči. - (strašno gleda — kakor pred dvaj- Še nocoj. — Kakor bi ga nekaj.j setjmi leti. gnalo, nekaj klicalo — še nocoj—i "Ustrelim", jej »omislil Groga še enkrat ;po dolgih dvajsetih le-'in pritisnil. * * - • Pok, grom, šumenje — pa zqpet vse tiho. Na mestu pa je ležal — Groga, divji lovec, s prestreljeno glavo... In sni eg je naletaval, burja ga je raznašala naokoli. Pri župni cerkvi pa so peli zvonovi v oni temni sveti noči slovesno. a obenem skrivnostno, pojemajoče. .. Decemberske seje in konvencije naših društev so najvažnejše. Na njih se rešujejo tudi vse izvan redne zadeve in prošnje. Ne pozabimo ob tej priliki naše stare domovine, iz katere prihaja vedno več obupnih :n bolestnih klicev. Povojne zle posledice jo vedno bolj tlačijo, brezvestni elementi jo tirajo siloina v pogubo in pTgin, suša ji je uničila vse pridelke in revnejšim slojem grozi zopet — kruta lakota. Pri vsem tem pa še povojna razdivja nos t in skoro splošna posirovelost. Kar čudno je. kako nas narod vse to tako junaški prenaša. . . Mi. ameriški sorojaki pri tej nesreči naše stare domovine ne smemo in nc moremo ostati prekrižanih rok! Ljubezen, ki jo je — Stvarnik sam zasadil v naša srca, se ne da zatajili. — Pomagajmo, kjer moremo! ! ! In ravno mi lahko prav mnogo storimo! Rešimo stari domovini njeno — deco! Zgradimo ji MLADINSKIH DOMOV, kjer se bo skvarjena, zanemarjena in tudi ogrožena mladina z umno in ljubeznivo vzgojo spet navrnila k poštenemu in delaljubneniu življenju. Lepa vrsta društev je že na svojih shodih m deeemherskih se-'ah odglasovala večje svote "Društvu za mladinske demove". Bratca društva, posnemajte! / Ne cepimo letos podpor v druge yiamene! Letos naj velja za vsa slovenska društva v Ameriki geslo: — Na delo za preroditev domovine! Vse za ubogo, osirotelo in zapuščeno deco v Sloveniji! Na delo za "Mladinske domove"! ! ! * * * NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO- v Nisi srečen, če svojo srečo uživaš sam. . . Srčna potreba Ti je, deliti jo s kom drugim Se manj pa moreš biti srečen, če vidiš poleg sebe brata, ki trpi, ki nima nič ali skoro nič od vsega, kar imaš Ti. . . S preko oceana, iz naše skupne stare domovine prihajajo vedno obupnejši klici po pomoči: v srce segajoči klici OSIROTELE IN ZAPUŠČENE DECE! Sorojak. Tvo.ia Božična sreča ne bo popolna. Tvoje veselje ne more biti neskaljeno, dokler se i T: nisi oddolžil tem revčkom! Odzovi se najnrvo njih milemu klicu . . položi predvsem svoj kamen k zgradbi drugega doma tem zapuščenckom — k zgradbi Mladinskih domov: od pošlji najp rtj svoj Božični dar sirotkam Mla dinskih domov v Sloveniji —: šele nato se idi radovat popolne sve-♦onočne sreče v miljeni krog svoje družiniee. . . Spomin na mater. Bil je pust jesenski dan. Nebo je bilo vse zastrto in začelo je pomalem deževati. Človeka ni bilo zunaj, le tu pa tam si videl, kako si kateri izmed vaščanov pripravlja drva za zimo. Videla sem otroke, ki so hiteli v šolo, da si tam cgrejejo mrzle in otrple ude, kajti akoravno je bilo že pozno v jeseni, hodili so še vedno bosi in lahko oblečeni. Bili so to otroci večinoma revnih staršev. Sla sem domov oil avoje prijateljice. Bila '.cm že blizu domače hiše. ko srečam poštnega sla. — Videla sem ga, ko je stopil iz naše hiše, zato sem pospešila korak, da vidim, kaj je prišlo s pošto. Prišla sem domov in ko stopim v sobo, vidim očeta stati pri mizi. Ozrl se je proti vratom in ko me je zagledal, mi je dejal: — Mati je umrla. . . Ne morem se spominjati, kaj se je takrat z menoj godilo; tema se mi je naredila pred očmi in zdelo se mi je, kakor da se vrti vse okrog mene. Ko sem se zopet zavedla, sem se še vedno držala za materino posteljo, očeta pa nI bilo več v sobi, šel je iskat voznika, da nas popelje na materin pogreb. Bilo je nekako dva meseca pred tem dogodkom, mati je ležala bolna na postelji, oče ie bil pa v službi. Bila sem takrat nekje zunaj, kar zaslišim materin klic. Hitela sem v sobo in ko stopim k njeni postelji, me prime za roko, videla sem. da ima solze v očeh in držeč me za roko, mi je dejala: — Hčerka moja, ti veš. kako dolgo sem že v postelji, nimam upanja, da doma ozdravim, v bolnišnico pojdem. Morda se mi tam vsaj nekoliko povrne zdravje. — Nisem vedela, kaj naj odgovorim, posilil me je jok. "Drugi dan se je odpeljala v bolnišnico. Oh, kako »cm se razveselila vsakega njenega pisma; mislila sem si: gotovo piše, da se ji zdravje obrača na bolje, pa motila sem se, kajti v vsakem pismu je pisala, da ji je slabše. Brat, ki živi blizu mesta, jo jc šel večkrat obiskat in ko je videl, da je že zelo na koncu, je prišel po njo. da jo odpelje k sebi. Pri bratu je čez nekoliko dni umrla in on je očetu brzojavno naznanil materino smrt. Tistega dne, ko sem jo videla ležati mrtvo, r.e bom nikoli pozabila. Vedno mi je pred očmi njen angeljski obraz. Kolikokrat se spo minjam na Tebe, bila si vedno bo-lehna, pa vendar si se držala vesela. Ko sem srledala v Tvoje oči, si se mi vedno smehljala. V Tvojem objemu, mamica, sem se čutila najsrečnejšo. Tvoje blago srce je nehalo utripati. O mamica, zakaj si nas ia.ko kmalu zapustila ? r>a saj vem : Ti nisi želela iti še od nas, ampak smrt, tista grozna smrt. ne izbira in ne vpraša, imaš li koga, katerega težko zapuščaš in žalil je li kdo po tebi; ona le zgrabi kakor tiger svojo žrtev. Odkar si umrla Ti, draga mati, ni bilo več za mene jasnega dneva Zatemnelo je M)lnce moje sreče. A Tebi lepše solnce sije in lepša zarja rumeni. . . Spomin na Tebe ostane neizbrisen. Matilda Kaounc, Frenchman« Butte, Canada. ESI ^ IMS 1313 Kje je moj mož JANEZ doma z Vrha, Smjhelska faral Pred dvema letoma se je nahajal v Allegheny (Pittsburgh), Pa., sedaj pa ne vem, kje se nahaja Prosim cenjene rojake, če kateri ve za njegov naslov, da mi blagovoli naznaniti, za kar se že vnaprej zahvaljujem, ali pa naj r) ni sam javi. — Marija Lukšič. vas Vrh »t. 4, p. Novo mesto, Slovenia, Jugoslavia. (14-19—12) . -mL -ii., GLAS V All OD A. 10. DEO. 1991 Nakladale c premoga. Slika iz življenja ameriškega delavca. ur, ko je sedel tako. je popolnoma pozabil, d i je nakladalec pre-n.o«ra ter prišel skoraj do prepričanja, da potuje iiot pot-njk tretjega razreda. V prvi noči ni mogel najti počitka. Goriro je > >lopje na • demokracija. Kaki. krasna in mo- bil° in to mu M otežkoča;., ZTua-koncu Man- eočna mora biti svoboda sama. n-,e' Mal° okro Prostora, v ka- L Kmalu podpisanem premir- nato zadavljena v tajnih sejah ju je bilo opaziti nnd inozemei v ustavodajne konvencije in da je ^ ew Yorku in drutrod mrzlično obstojala od onesra časa naprej stremljenje. <|.t si pridobe potreb-, le še na papirju, le še navidezna ne listine in izkaze ter za puste prostost. Na tej konvenciji je delalo. Inocemski konzulati so bi- luajlina skupina ljudi naložila na-li celi dan prenapolnjeni z ljud- rodu okove, ki pa so bili okraše-mi, ki so profili za potne listine, ri z besedami, kot se prostost in Veliko carinsko skrajnem južnem k battalia je bilo od jutra pa do poznega večera obkoljeno od Italijanov, Armencev, Grkov, Jugoslovanov, Polj* kov in zastopnikov vseh mogočih evropskih na-rodnosti. Tam so stali v štirih vrstah, po cele ure, na palečem soln-cu ter v strašni vročini, vsi znoj-I i ter čakali, da so mogli priti v notranjost poslopja. V carinskem poslopju se jih je nekoliko olajšalo za denar. Treba je bilo namreč plačati dohodninski davek, kajti le s tozadevnim potrdilom je bilo mogoče dobiti dovoljenje da sme človek zapustiti deželo. I di so to več;noma te>aki, delavci, zaposleni pri te'kih telesnih delih, pri grajenju kanalov in ct-sta, v rovih in tvornieah kot jx>-ir.o/.ni delavci. Vsi ti ljudje so odhajali sedaj doinov v upanju, da si olajšajo tam življenje s svojim prihranjenim denarjem. l*Vadno se je ugotovilo, da j<' skoro vsak posamezni odšel s približno dva-tisoč dolarji. Nekateri so imeli več, drugi zopet manj. Med onimi. 1:> so manj prihranili, je bil neki rojak, po imenu Frane Kovač. Po sklenitvi premirja je izgubil delo in njegovi prihranki so takoj skopneli. da se ni mogel vrniti domov niti kot potnik tretjega razreda. Našel pa je drugo pot Hotel m je z delom zaslužiti pot preko vode in po številnih prizadevanjih se mu j'.- res posrečilo pri*i na parnik Frederick liT. kot prekladalec • * premoga. Na dan odhoda parnika se je spravilo na kn v paznika ob sedmih zjutraj šestnajst, nakladalcev in kurjačev. Med njimi je bil taci Kovač. Splavili so jih v njih prostore, ki so se nahajali za stroj j. i m prostorom Tam so jih razdelili v tri šifte. Delovni čas je znašal osem ur, po štiri ure dela in csem ur počitka. V svoje veliko veselje je bi! Kovač prldeljen ki je pričela o'; štirih z delom. — Tako mu je bilo mogoče biti pri odhodu parnika na krovu ter vreči še en zadnji pogled na mesto, v katerem je živel skoraj 11 let Oh desetih je zatulila sirena ladje, odvezali so vrvi in ob zvokih ladijske godbe je odplu pa; iiik ven na Hudson reko. Na tisoče robcev j«- zavihralo v zraku in prijatelji trr sorodniki so klicali zadnjikrat: — Z Bogom in nasvidenje! Kovač je stat sarn. globoko gi-r.jen od teh prizorov slovesa. —-Nobenega njegovih dobrih prijateljev ni bilo videti. Niso mogli vedeti, da bo njegovo oko iskalo kak znan obraz, kakega prijatelja in prav lahko bi bit ostal spodaj. MedUji ko se je ladja I očaii pomikata po reki navzdol, so sle številne misli po njegovi glavi in v trenutku jo mislil na vse. ki so mu bili dragi. Pri misli, da mora vse to zapustiti, mogoče sa vedno, je š« 'e občutil, kako težko mu je zapustiti za seboj vse. kar mu je postalo ljubo in drago tekom dolgih let. Videl pa je tudi visoka poslopja d denjega ine-siiiega dela, te nebotičnike, ki so mu bili vsi dobro znani. Tukaj je trgovski mestni del m v teh tridesetih, štiridesetih ali petdesetih nadstropjih visokih poslopij je na tisoče uradov, trgovskih in špekulaeijskih. ki imajo vsi skupaj le en namen: — vleči denar, dobiček iz ameriškegr: naroda. — Tam doli na Wall St., so uradi velikih t rust o v. ki imajo v svn jih rokah industrial no in finančno življenje dežele, tam so vladarji in kralji Amerike, med katerimi jih je dosti, ki so zelo av-tokratični in brutalni. Spomnil se je na Broadway št. 26, kjer ima svoj glavni stati Standard Oil Co., s svojim krvavim režimom. ' W Kovač je bil že od mladosti navdušen za prostost. Č"ital je najrajši povesti o borbah in bojih za svobodo. S kako velikimi na-dami je prišel pred enajstimi leti v Ameriko kot mlad človek, ki uživa tam svobodo. Iskal jo je -\ea čas ter vpraševal stare, če se 'je spominjajo. L ista i je v zgodovini ter našel, da jo bila enkrat ioroglaiena, da pa je bila takoj I se osnažili. Večerja ni bila posebno okusna: k dnino goveje liie^ imeli naklada'ci premoga in kurjači najboljšo postrežbo. cmaka in krompir. Kljub napor-1 Tako je ležal v bližini jeklene nemu delu je ostala skoraj cela stene ter lahko čul skozi njo šu- lutnje valov. Parnik se je bližal da sedaj obali. Kaj. če hi zadel v tem večerja na mizi. Kovač je šel nato na kroV. uživa lepo noč na oceanu. Tekom trenutku na plavajočo mino? — če drži že nj> je ponosna lama izvršila samomor ter skočite v morje z višine svojega piede-stala. Parnik se je nahajal že na visokem morju. Kovač n: mogel videti nobenega sledu več o kipu — Svobode. Le ena misel je vstala v njem. Svoboda torej ne prehivt tukaj. Pričela se je dvigati tam na drugi strani, v Evropi. Delavci ji bodo pripomogli do zmage in delavci jo bodo ščitil«. Tjakaj ho-em tudi jaz. da se sovdeležim njenega vstajenja. Dovažal bom kurjačem premog, da bodo dobro kurili ter prišli s polno paro preko vode. Sel je navzdol, kjer so mu dali n-ajhno skledo, krožnik, žlieo. vi-e in nož. funt sladkorja ter zavoj kakao. Na mizi jc stal vrč s črno kavo ter pogačo, ki pa je bila že tako suha. da jo je bilo mogoče spraviti po grlu le s pomočjo črne tekočine v vrPu. Prišel ie čas izmen jave nakladalcev. — Kovač je šel s svojim oddelkom skozi umivalnico k nekim stopnicam. ki so vodile med kotli v kurilni prostor. Ograja teh stopnic ;e bila tako vroča, da je Kova*s s strahom umaknil svojo roko. ko se je dotaknil te ograje. Ko vo prišli v kurilni prostor, so jim oddeliK delo. On je moral zakla-lati s premogom šer»t ognjev. — Na vsaki strani so se nahajala po tri vrata, nad katerimi so bi-'e pritrjene shrambe za premog Te shrambe so morale biti vedno napolnjene * premogom. Iz teh shramb se je avtomatično izpiho-valo 'premog v ogenj. Njegovo 'elo je obstajalo v tem. da je nakladal premo« v te shrambe, in to je bilo treba delati neprestano ■ :ajti drugače so se shrambe v kratkem času izpraznile. V tem prostoru je prevladovala niha vročina. Kadar je delal kak kurjač pri ognju s svojim dolgim in težkim železnim drogom, ■e lahko par minut počival. Z občudovanjem je Kovač opazoval kurjače, s kako spretnostjo so opravljali to težko delo. Par minut. ko je stal pred veliko zračno "evjo ter vlekel vase sveži frak nu je storilo tako dobro, da je nrifel z n^vo vnemo za lopato. Prišel je na vrsto drugi od-lel»k nakladalcev in Kovač je odšel z zadovoljstvom zopet po .topnicah navzgor Pc storjenem ielu je občutil nekaj kot veselje •i ponos. Vsi, kurjači kot nakla-Ifjlci. so bili p'» celem telesu pokriti s premogovim prahom. Nekateri so pričeli jesti kar taki. vsi zamazani in zasajeni. Kovač na je odšel r. drugimi vred v umivalnico, da se pošteno osnaži. — Xakladalci po poklicu so bili tuli pri tem delu. zelo spretni, a trite nadaljni, ki so se nahajali v istem oddelku in Kovač sam pa so potrebovali cele pol ure, da so Kovač, izgubljen bi bil, kajti tu- Moja zvezda. Spisala Manica Romanova. Bcžična noč, srečna noč! **V tej blaženi noči vidijo ne- terem je spal v družbi petih na-daljnih, so zaprli še pred odhodom parnika, da ne bi prišla voda neter. Spanje je ovirala nadalje neudobna, trda postelja ter neprestano ropotanje strojev. Tako je nakladal premog tekom treh šiht. Kadar se je ogenj očistilo ter potegnilo ven žareči koks. je nastala naravnost neznosna vročina in Kovač je moral prinašati vodo ter gasiti. Pri tem se je seveda takoj razvila gosta para. ki je napolnila prostor ter ovirala dihanje. Tekom nekega nadaljnega silita so ga odvedli v skladišče premoga. Med steno ladje ter kurilnim prostorom so morali iti v temi navzgor, da dospejo v skladišče. Tam je obstojalo njegovo delo v tem. da meče premog v dolenji prostor. Dokler se je nahajal premog v bližini odprtine, ni bilo to tako naporno. Četrtega dne. ko ie parnik požrl že velike množine premoga, je zapazil odprtino, skozi katero sta prihajala svetloba in sveži zrak. Izkopal si je pot do te odprtine. Kakšno olajšanje in po-• air jen je ! Naše1 je izhod za silo. H je vodil na krov. Delo v skladišču premoga je postajalo vedno težje, kajti premog je bilo treba voziti v samokolnici k odprtini. - kozi to odprtino je padal v spod ije prostore in od tam v ogenj. Komaj so bili nakladnlci par minut v skladišču, ko so bila njih telesa že popolnoma pokrita z znojem in premogovim prahom. Nekateri so nosili pri delu le hla-fe in čevlje. Drugi zopet pa so rajše delali popolnoma nagi. kaj-ii to je bilo vc'-ko udobnejše, ker iim je znoj curljal neprestano po telesu navzdol. Kovač je po svojem izmučen ju ali skoraj popolnem izčrpanju prav lahko u-gotovil, kedaj je prišel konec — njegovega dela. Ko so je končno prikazala glava njegovega tovariša v temni luknji, je takoj vrgel lopato na tla. Hrana je bila danzadn^m slaba. skoro nezaužitna. 'iudi na-kladalci po poklicu niso bili zadovoljni ž njo. Sempatam so prišli na vrsto tudi ostanki z miz potnikov prvega in drugega razreda. Kovač je preživel v družbi svojih tovarišev kar največ prostega časa na krovu. Ležal je na soincu ter vdihoval globoko sveži morski zrak. To je pomenjalo krasen odpočitek. Opazoval je igle otrok ter vesele obraze izpre-hujajočih se potnikov. Mislil je na svojo vožnjo v Ameriko. Kako veselo je bilo takrat ! Celi dan igre in zabava. Sedaj pa — nakladalec premoga. Iz gornjega prostora se je spravilo že ves premog in v dolnjem prostoru je bilo delo še težje. — Devetega dne je postalo morje icmirno ter pričelo metati pa rik semintja. Sedaj se je obrnil na levo, sedaj na desno stran. — Vsled tega je postalo že itak težko delo za Kovaač naravnost muka. Sedaj ni bilo treba le nakladati premoga ter ga voziti s sa-mokolnico, temveč tudi balanci-rati ter iskati ravnotežja, da ni padla samokolnica z deske ter se i-'praznila, še predno jo je pri-peJjal do odprtine. Pri tem naravnost suženjskem delu je bil Kovač že po preteku dveh ur tako izmučen, da je moral zbrati vse svoje sile, da je dokončal delo. Ves znojen ter pola težkih misli je sedel na premogu, da se nekoliko odpočije. Uporne misli so se mu pojav-le v glavi. Obsojal je grdo izkoriščanje človeškega telesa. Uie so bile predolge. Delo bi morala opravljati dva. Mislil je na potnike prvega in drugega razreda, na dobro hrano, zabave :n udobno posteljo. Mi, ki opravljamo tukaj spodaj delo. brez katerega bi se ne tnogla pomikati naprej ta krasna bitija. dobivamo nezaužitno hrano ter naslabšc pro.itore na tem parniku. Nočejo nam dati niti h^ane tretjega razreda. Mislil je na svobodo, za katero se bore delavci in na novi red, ki bo vstal. O, vi, gospodje, še hoda vozili p® oceanu parnik i, na katerih bodo kaj spodaj ni nobene rešitve sa kateri srečni ljudje ravno o pol-tebe! Mrzli znoj ga je oblil pri i nočni uri na nebu svetlo zvezdo. tt.i misli. V kurilnem prostoru je j katere se drži zlat križec. Ta zve-nastalo vpitje in šum. Kovač je |>.da pomenja srečo za vsakega, ki skočil pokonci, a omahnil takoj ; jo vidi. Seveda jo morejo videti zopet nazaj. Še enkrat se jc dvig- |le oni, ki so v popolni milosti ni! in sedaj inzumel. da velja to »božji!" kričanje njemu samemu. Njegov | Tako nam je pravila mamo in kurjač je pričel tolči z lopato nalužaijena je ^ila. odprtino ter kričal. — Premoga,Iverjeli. premoga! Prihitel je tudi pred-; r\ , . -i - i i u . . ji li i Da. tla- bno je lansko booicuo oelavec njegovega oddelka. —1 Proklinjal je, zmerjin ter vpil: a ko jej nismo ADVERTISEMENTS. j noč, ko mi je prigovarjala zlata - Kurjači potrebujejo premo-nT*'-grem i&kat ^^ ga! Dol s premogom! ! ^ •iaz„.Je "^m »lusala! Kovač pa je rekel: - Pretežko i^f1? sem k UJ° ter « jc. Ne morem več sam. izaecla ra^ovaxjati z njo o tem in Par minut je prišla pomoč. Bil ?"em- falostne m*h ^ Uli je "profesor", kot so ga imeno- ''ale v dusi' a sku«ala sem jih do-vali njegovi tovariši Bil je tojbn mamicl PrikritL Slutila sem neki učitelj jezikov iz Kodanja.' "amrec' tia boiu morala Prav Pred šestimi mesec« je prišel v kmalu o«31*1 P° ni da nocoj 'Ameriko kot potnik drugega raz-|zad"j,ž dajani sveti večer v hi-reda, a sedaj se je peljal nazaj !žl> kier mi & te"kIa zibelka, v hišfi, proti domu kot nakladalec pre-i313 katero me priklepa tiscuč sroč-moga. Kakšno pomoč pa je mo- j*11'1 ypoillinov- gel nuditi? [ Zrla sem nepremično v ljubo Božično darilo. 5dcr ljubi svojo rodbino bo pravočasno skrbel za njeno bodočnost! Ustvarili boste trajno vrednost ako svojim za "božično in novoletno darilo" podarite vložno knjižico, ker postavite temelj novemu premoženju. Naše hranilne vloge se obrestujejo do nadalj-njega po 4% in so pokrite s prvovrstnimi bondi, kateri stoje pod trajnim nadzorstvom državne bančne oblasti. Frank Sakser State Bank Knjige! - Knjige! Že tretjega dne so bile njego- j mamico in zdelo se mi je, da zrem *'OLČNE KNJIGE, ve moči popolnoma izčrpane. Prijv ono "srečno božično zveado■ Slov« Slovenske angleški slova*' ____La« ki mi zatone kmalu -- prekmalu.; Slo ver. .»ko-angleška slovnica ____ 1.50 Kakor sem slutila, tako * je1**"®*1" at«*dn«k ............... '»5 zgodilo. Še tisto leto smo dobili —.....b0 ... . . . .'ravilo dostojnosti ............ .30 v hlso novo gospodinjo, ki je za-J^vens^^u,^, ^^ _ vzela moje mesto, a jaz sem mo- (Janežič Hnrurii 4M j Ang!ošelns brn o&tefja ........ več kot Kovač sam. Kurjač je ne- \ Poslovila som se od rodne lušc Navodila =a čitrnje prestano kričal ter zahteval pre-jz one nepopisno bridkostjo v si ' ^f^ • " ^ moga, a onadva se nista več bn-U-u, ki jo skuša le oni, ki hodi po ££ gala za to. Niti na misel jima ni risti poti, na katero sem bila pri-: tiCna knjiga za naSe gospe jl- nakladanju premoga ga ni bilo mogoče 'porabiti. Treba ga je bi-*io prideliti nekemu drugemu oddelku. Bil je v še slabšem stanju l ot Kovač in sedaj naj mu pomaga? Oba skupaj nista opravila orala po »vetu. Zanimiva po- 8em .6* 1.00 > 1.00 nje. (Trdo vezano. > 7. z,T.: Prihajaj, vest ......... 0. «v.: Brencelj: R%ko jaz likal, 1. zvezek tO. «v.: Brencelj : Kako likal. 2. zvezek 1zv. • Brec* : Kake jai likal. 3. zvezek 1.00 '4. it. : Brencelj : Ljubljanske eli-»ic. (Po-'ohe Ijuoljan&kcga me- «ta> ..........................15 iS. rr.: p. Coloma: Jhian Mlserla. Povesi 1* «n*nskeKa življenja .75 aeaci se 1^0 36. zv Ne v Ai^erikt J'o revilčnil) •501 dogo'bat .....................tj Knjiga o lepem vedenju Urbanu*, .80 prišlo, da bi se nečloveško nape- J morana stopiti jaz! niala. Delala sta le toliko, koli-1 p.- . * , Hitri raiunar. Prlrofne velikosti 1 •• 1 • 1 - ' > Pot do m a je grenka — p«^*;*«* ker so jima dovoljevale izčrpane | ,)rell]-a ! fraktifnl racunar telesne moči. i& ,P , , , _ . - ------ ( T.r , li..- u- i i oda naša usoda je mnogokrat tTrdo vezano) ..............1JM ipn ui^w daitcti Med nakladrJci premoga je bi- brezgatna in neusJljena ter ^ Ml»deni«em, An t. B. Jegltf * OMANOVE PO^STL uveljavljeno pravilo, da mora . . , , uti.1 n 1 i ici:>i ui ti t ii'j. ucv mui a i ■ - i i . . i J 11» . , * ' -t • igra z nami kakor veter s travm- biti luknia. skozi katero prihaja1 - . 1 II. J 1111 brlkami. ! premog v kurilni prostor, napolnjena. kadar je prišla na delo druga šihta. Kovač pa ni mogel i I. zvezek, rvezek iNpsvef jol kito i" dont. Koruttna v zadnjih par dnevih več zadosti- i!1!;.^ sera jf^j^la in oni so Iju-t: temu pravilu. Vsled tega je mo-jb,h ^ene. A kljub temu se me je V svetu sem se kmalu privadila} knjiga za vsako hišo ......1.00 novemu življenju. Našla sem lju- Pravila sa olika Dr. 2. Dostojen .«5 Varčna ki.hr.rica. za slabe in dob- re cai^ pra ral poslušati tudi še mrmranie ! .mnogokrat z neko neodoljivo silo KAZNE PO^TSTI IN KOMANI. sen pogled se mu js nudil! Po- otroka 1« ma-ti in nihče drug gled na nebotične skale je še povečal olajšanje, katero je čutil. na svetu. .. I11 tako se je zopet nagnilo leto j^^j^ _ K^vei Me*ko kmetskega cesarja itd. Joa. Jurčič, 6. ar. s Doktcx Zober, roman. — Tngor>er, tragedija k oje zopet zagledal Kopno zem-|!!1 z0Pet Je napwil sveti večer. Bud« fcreada®. NI vea slato, kar ee ljo, kajti vedel je. da bo sedaj j s kolikim veseljem sem ubra- «« sveti itd................... kmalu rešen tega suženjskega de- i'a pot pod noge. hoteč doma ob- rovest 1. irske junaške do- la. Razen njega in nekega že nad Rajati božično noč! Z nebesnega ^ ^^^' '^oVln- 3«-stdeset let starega nakladalca! oboka s j začele vedno pogosteje j^m. povest, 1. zv............. premoga ni bilo mogoče na kro- .'gledati name zvezde, ki so s svo-] od srohodnim dolncem, zgodovin vu parnika nobenega .«) 2 rv.; Mar od, krfenskl deček fz •00 L.ibaro*e* .................... 3. zv.: Marijfna «tr*ba. pr.vo^t f« kavkašklh gora .............. t. zv.: 1'raSkI Judek, povest, 11. natla ....................... arv. iTtl indii so povesti...... O. rv.. Kraljičin otxtak. Zgodovinska i»ovesr iz Japoc^kega .... 10. rv. :Zve>^ povest ključiti svojo lcarijero na morju : darjeno z bogatim žarom materi- Sisto * Šesto, povest iz Abracev 'i:iike te povesti, Kaaver Mssko S^ndent naj be, — Naš vsakdrnjl I kruh ........................ • vožnji, v Nikaraguo .......... .85:is. rv.: Prrgsnjanie Indijskih ml-.6© kajti njegovo :,taro telo je bilo ne ljubezni! M Bi jonar jev .................. 0. zv.: Mlada laoma-Jj. povest .30 .80 preslabo za tako težko delo. /e sem se bližala domači vasi. Pamik je tezal zasidran v ko-; I upatam me je ustavil kak zna- _ .. „ - , - 4 rr ~ - i -L - Te«lo povesti: Za moiem, — V danjskem pristanišču. Kovač je.nec, prijazno vabeč, naj stopim. pustiy Je ffla _ Prar<^ bit še spodaj v kurilnem prostoru'/, njim v hišo, da praznujem ipril 1 SPISI ZA MLADINO. Bob za mladi cob, r^smlce...... JW — \ " "j"** * ■*"•">'» ~ f. »• brmtozta ................................J55 .Dedek je pravil, piavljlfi.......10 ko je prišel k njemu drugi maši-'njem sveti večer. Toda gnalo me'/ojnluir »11 poganstvo in krst, j nlst ter mu prijazno rekel: 'je z v so silo naprej proti rodni Povest ....................... .15• — Vi ste gotovi z delom. Pohitel je po stopnicah na- ' hiši. Mamica je že čakala name. Pri- v usnje vezan« . v platno vezano ^vecarjeva hčL Zanimiva povest i MOLITVENIKL t? de_;ele .................... I Skrbi ra ^ito: , . . 1 . . . ,-ater Zgaga .................. 3» vzgor ter kmalu zapustil parnik. iillteda mi je naproti ter me odved- Doli a oroiiem ................ Pri slovesu je rekel svojim tova- ia v jj^o. " I Knjige družbe fiv. Moborjš m: j [n zopet sva> lcakor pred letom,I »^ovni boj (SM str.) ...... -^KaJaiJ glCJMvl: — Nikdar ne bom pozabil na' dli k pečl tcr se zapietli v živa- \ vas in delo, ki sem ga opravljal. * Hen. pogovor. Kako ste si mogli izbrati tako de-' T , , , , , . r,. , F' 11 j 1 . In ko sem zrla v ta dobrosrčni loT Zdravstvujte, vi nakladale?' . . . , . . ... . ■ 1 obraz, ko sem stiskala njene vele premoga in kurjači. Danes ste se 1 , , . . . . 1 „ , j . . . . roke, tedaj me je vso prevzela suznii parobrodstva. a enkrat bo- ... ... , ... . , • , , ,ena sama velika zelja, a to ni bi- ste prosti delavci na svobodnem1. .... 1111 \ la ve-c zelja, ampak globoka po- Li80 JH) Mesije (1. zv.) Keslje (2. zv.) .............. Podobe Iz narave ............ Bvetlofca in senca .......... Trojka .................. ... Zgodovina slov. 21:1 roda zv.) Zgodovina slov. naroda '6. »7.) Mladim srcem (2. zv.) .so! JOi jo! v platno vezano .... c........ .90 v koet vezano ...............1.70 v nsnje vezano ..............1.R? Sveta ura: [ v p?itno T^-ano ..............UJO - merju. -»0) ADVEBTISEJRNTS. Dr, Koler SLOV ENSKI ZDRAVNIK 1SS Pan Ave. PiHtborgK, Pa 0*)is&l K. MeSko__ _ jbožna molitev, ki je kipela iz dna Knjiga za aahLumfr«aie ijoffi, Zdnmalh drf»v ................ M ! otroškega srca tja gori nad I Spisal I. Cankar.............. 1.75 p^^id sic-enije ...........10 — !oblake- pet teds zrakoplova ........S.OOjZe'iUeviu Evropo .............. M «nerika In Amer:kanci..........B.Oolvelika ženska mapa ..........UM Dr. Kfttar fs aaj-•tare*! aloveaakt ■dravclk Ust V PlttobOTfiil. kt !n M-tota* prakso v tdravlje- MmbL »MtTijUeU« fcr-_ t: a&cvn m tfi%-— *••» w Je Imos jrat frliek- Cm lokto maao|>« «a m#jLBr-v gr%tM. Sry»du]t laa, * k-Ml. prl4it* la tsKatf b«v kri Ke Cakajtu, kv ta ao- Tse »aJSeni po j-Katerv hI trt ceaatte vodno fefio oMmta e W. wik In slear bt#« operacija. nnliBuJ iMbrrJt, kt po%voe«.«o he-?>*» la viarta ta« Prt MKMOs ?»a»> MliMla m mm* t^gsaje. IxMta. o-fcvff* in draft kt- W BMtaaato vsled mA-krvi. oadvavfca v kratkvot m d poUVao letan. ^jaitjrl 4*wgl adr.vafkt raKJo tot- ' Naj dobrotno nebo še mnogo let' i pust i si jati v moje oblačno življe-,nje mojo najlepšo, mojo najsvet-' {lejšo zvezdo — materino srce! I Mala sanjska knjige s podooaml ........ jJUDSKA KNJIŽICA ^0 POVESTI, i i Z avtomobilom preko Sahare. I Nekaj Francozov se pripravlja |z avtomobili na pot preko afriške ! puščave Sahare. Ta pot, ki je dolg ! '1000 kilometrov, upajo prevoziti v petnajstih dneh, računajoč, da bodo prevozili dnevno 200 kilometrov. Vsak avtomobil bo porabil okolo 600 litrov bencina. Aeroplan kot novo zdravilo. T znašlo se je, da je polet z aero-planom prav dobro zdravilo za marsikatere bolezni. Tako sta na i primor neki pevec in neka pevka, j ki sta bila izgubila glas, istega j zopet nazaj dobila pri nekem tpo-letu z aero9>lanom, ko sta se nahajala v višini 3000 letrov. Zelo i znani francoski učenjak zvezdarj iOamille Flamanarion sam piipove-/ 1. zv Znamenje štirih. Psvest do tektba Sherlock Holmes .... M 2. zv. Darovana. Zgodovinska popov est j dobe slovanskih apoe- tolov. ........................ .60 3. rv.: Jernač Zeaagovač, povejt. — Med Plazovi, tirolska povest. .M 4. zt. Mala ž^vljevje, povest.....65 5- rr.: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest .......... .78 6. zv. Gozdarjev sin — Flnžgar. p0Tttt ••••••••••••«30 'ZcMljevifeis >e>7 lork, IUlaola, Co-r lorndo, E^nsaj, Metana, Mlnn»> sota, Wyorains in Alaska — vsaki po M PennrJyvRnla ................. 3% ! We^t Virginija ...............40 RAZGLEDNICE: Jt% jsa J50 ^0 Opemba: Naročilom Je priloiitl denar, bodisi v gotovini, money order ali pottne znamke po 1 ali t eenca. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ce-nikn. Knjige pošiljamo poštnine presto. 3eilčna, različne, ducat Novolf tnn, različne, docafc Zabavo«, različne, docat Nevvjorške, različne, ducat, Panorama mesta New \t>:k, '25 slik M Panorama rorst^ Celje, 21 palcev dolgo ................ ttk Slcvenic Publishing Go., 82 Cortland) St., Hew York ftOJAKL NAKOCAJTE SE KA "GLAS NARODA -vel od težke mrzlice. ? g Las naroda, in. dec. 1921 Kralj franco skih sleparjev. V starosti sedem in sedemdesetih let vodi ReynAud, največji finančni "bluffer" Francije, še vedno ofenzivo proti žepom lahkovernih ljudi, katerih nikjer in nikoli ne zmanjka. Roland Atkinson. Zaupanje v njepev talent je tako veliko, da' so vsi prepri- Qg|^|g|' ^ fj||))Q — (]QV PO" ADVERTISEMENTS. an:, da ne bo le našel nadaljnih par tisoč lahkovernih, ki mu bodo zaupali svoj denar, temveč, — kar je še bolj težavno, — da bo našel tudi prostor, kjer bo njegova "banka" lahko sprejemala njegove oveice ter j h olajša za denar. Kakor znano, vlada v Parizu veliko pomanjkanje stanovanj in zvanredno težko j.- dobiti primemo stanovanje. Če bo torej Rev- klic. Najbolj senzacionalni uspeh — takozvanetoječim ali ^ saj navidezno dobrostoječim pod-j trnkom ill trgov.en., kot pabo-an« podobne liiš»-, veliki avtomobil:. -uzkoM-ii na. in življenja in druir" Vs.- to j.- piip.moirlo k t, mu. de k je ustvarilo ■*ut zaupanja in pr. pričanja, da dela ta človek ve-'ikanske dobičke. Na temelju tega razkošnega življenja in razkazovanja . - dovedel n .lagalce denarja do prepričanja, da v resnici ?nhko dobi zanje izvanredno viseke obresti, katere jim je ponujal /a njih kap:'H. Vedri je, da jc r.ajti v deželi na tisoče in tisoče lju-!i. ki hi nad vs" rad postali hitro bogati, kar je bila tudi želja Rev-nauda, ki pa niso ve«:Mi. kako storiti to. VsleJ tega se je on lotil ne le dela. da jim prkr.že. kako jo mogoče to storiti, temveč tudi dela, de stori op to za .j« Pokazal j? v resnici, kako lahko je to mogoče storiti. ker se j« ».godilo to s prihranki vedeželjnih ljudi, niso fk-dnji posebno cenili pouke, katerega so bili deležni. Kljub vsemu temu ii. kljub razkri- pm. ki so -Jedila prvemu velikemu udarcu, pa je Raynaud vedno 11 ;š< I sveže tisoče lahkovernih, kadarkoli jc obnovil svoje napore. * * * Edina r^sna teikoča, 11a katero je zadel ta žongler z milijoni drugih ljudi, je bila pričeti kako tako podjetje. Nikde ne ve na-♦ant-no niti s- da j. ko i« že potek;o telili petdeset let izza oneira časa na kak način je ust; novil Revnaud svojo prvo in impozantno napra-v0> Zr.ano je. da ;e pt: padal nek družini iz province Auvergne. ki je bila zelo čislana in da je bil lastnik majhnega gradu Sailhans v » ližini Saint Flour. Vo je bilo vse, kar je lahko imenoval svojo last na svetu ter je jasro. da ni obseg te posesti s .glašal z njegovim idejami. Na sličen r.ačin je bilo tudi jasno Reynaudu. da je edini prostor, kjer bo najbrž lahko pc-pravil to stanj; stvari ter postal bolj bagat kot je bil. Pariz. Vsi d t* ga je pohitel v Pariz kmalu po naključen ju Francoski-pruske vojne leta 1870—71. Bil je še mlad "lov* k. in-kai nad dvajset. Bil je reven kot cerkvena miš. ko je prijel v Pariz, a se je precej hitro postavil na nogi-, kajti tri leta pozneje je i ni"! -bankir" Marie Revnaud krasno stanovanje na * vcnue du 1 >is de P.< ulngne te- je b«l znan vsakemu človeku v Pa* rizu kot neizmerno bogati ravnatelj "Državne banke *. I)ve leti j. ozn e je .i- banka propala. kot bi propala vsaka banka l i bi imela noizinerr več izdatkov kot pa dohodkov. "Bankir" je bil obsojen rndi sl-parije in poneveibe tujega denarja, a je vložil priziv. S p »močjo nadarjenosti, katero je pozneje razvil v svoje najbolje in najbolj uspešno obrambno orožje, si m priboril le opro--ČMije. t eni v«-i'- j«- bil celo pipohiom;: rehabilitiran od trgovske zbornice za Seine okraj Ta uspeh ra jc seveda zopet postavil na noge n njegov "sistem" je uspeval tako dobro, da se je mogel leta 1899 j>ostaviti kandidatom za. francosko poslansko zbornico, kot zastopnik svojega d »mačet«a okraja Sarnt Flour. Čeprav je propadel pri prvem poskusu, je bil vendar uspešen v naslednjem letu. k?jii njegov zmagale« iz prejšnjega leta je i il tako uljuden, da je med tem čase ni umrl. Prišel pa jc zopet na \rsto neizogibni jxdom in medtem ko ga je sodišče obsodilo na drset let ječe. je Revnaud na tihem spravil skupaj s\oje stvari ter izginil kot kafra ali kot da se %c udri v zemljo Razdelitev države na oblasti. •udi v tem oziru večino svojih rojakov, ki so ga dosedaj £e vedno s i zveznem sodišču v New Yorku. tako ginljivo lahkovirnostjo zakiadali z denarjem. ko si je Charlie Chaplin priboril ______' začasno ustavno povelje, s kate- I r;m se prepoveduje neki korpora-| ciji razpečavanje šestih Chaplino-| vih slik, o katerih se trdi, da jih j je ustvaril neki Ralph Spence iz --, odpadkov filmov, — to je iz pre- Belgrad, dne IS. novembra. I ©»tankov prizorov slik, katere je , . . . A - napravil slavni komik pred ste- Dne 27. oktobra t 1. je minister priprave za ustavotvorno skup- \ ;}nimi leti Ena teh slik kome. ščmo in izenačenje zakonov Marl o Irifkovic preolozil narodni skup, d]ja y ih dejanjih> ki nosi na. ščini "predlog zakona o podeli zemlje na oblasti . Tore., v zadnjem i ..The BootletTfTCr" bi lah- nipu termina ki ga predpisuje ustava za oredložitev f A ni ga pred- I ^ tekmovala no,%jsiiii Chao- •ožil tako pozno morda iz razloga, ker se je temeljito delalo na — j linovimi slikami glede popular- izjavami števil- ideli to komedi- . __prepoved, katero je pro- drugim potom Kar se razdelitve t.ce govorili bomo pozneje. — P,^ ^^ {Jou?h nc propreči- Motivacija predloga je prosto škandalozna. V v-m oosegu 22 vrst proizvajanja te komedije. /n v rseh teh ?2\h vrstah je par fraz o principih, po katerih j Pred številnimi ]eti je napra- vil Chaplin d>anajst komedij, ko jih vsaka je imela po dvoje de- 28 de«. Cherbourg FIYNDAM 29 dec. — Boulogne AQUITANIA 31 dec. — Cherbourg LAPU AN D 1.1 dec. — Bret, er LA SAVOIE It dc-c, — Hrirrt CARMANIA SI dec. — Cherbourg FRANCE 3 Ja.i, — Bremen ADRIATIC — Boi-ob«» OLYMPIC — Trst N. AMSTERDAM 18 febr. — 21 febr. - »ožil tako pozno morda iz razloga, ter se je temeljito delalo na —! linovimi slikami "le predlogu, ampak obratno, ker se do zadnjega hipa ni nič delalo in|oosti so?iasno z jzja šele v zadnjem trenotku se je v vsej naglici skrpucal predlog. —j r<;h j- di ki s<> videj ~>o se razvidi iz predloga samega, «';ko bi tega ne bili izvedeli tudi ' )(' -e ^ k. ADRIATIC RYNDAIK CARMANIA 0.0««AC LA LORRAINE OLYMP'C AMERICA X. AMCTFRDAM ITALIA LA TOUriAINE 3ROPESA ADRIATIC LAPLAND ARGENTINA MONGOLIA '3.WASHINGTON 17 Jan. — Bremer ARABIC <*OCHAMBEAU 17 Jan. — Havre ZEALAND 3ARIS 18 |an. — H »wre _A LORRAINE )RO JNA 21 J »n. - Hamburg LA SAVOE 3AXONIA 21 — Hamburg FINLANH ARABIC 21 jan. — Genoa RYNDAM SROONLAND 21 ;t.i. — Cherbourg PAPiS 400R3AM tl 'an. — Boulog ie LAPLAND »RES. VSILSOti P>4 Jan. — Trat • N. AMSTERDAM ?5 marc — Boulogne .A LORRAINE 2» Jnn. — Havi FRANCE 23 marca — Havre 'lede cen za vozne P.stke dl-tf* p^Jw'««. rfmilte se na h.dku: -H4NK MKSTR STATI? B/iNrf. t^ Tor«lar.dt K'. New York 4 Jan. 5 jan. ▼ Jan. — Havrt PARIS 7 |an. — K'»mhurt AQUITANIA 7 jan; — Genoa MONGOLIA 7 jan. — Cherbourg . KROONLAND «9 >«n. — • MINNEKAHDA 12 Jan. — amburk i NOORDAM mudi v Rruselju. To novico je pariško 11aI tgalee denarja t«-i k Kmaln nato so ji- izve12 običajni polom. Taki at p« je prišlo ni dan. da j<- vodilni duh tegra podjetja Rey-nainl .\"lflLraIei deiiaij i. ki s.» s" sii.movali svoje lastna požreŠnosti pa niso hoteli vložiti pritožb in Revnaud. ki je bi! začasno puščen na prostih nogah, se je skril v I.< !idonu. potem ico je informiral li-*-te. da se je izselil Transval v Južni Afriki. Ko so ga zasledili v Londonu, jc bilo prav tako težko izročiti ga francoskim oblastim kot jc bilo težko za rb*r|nje spozrati ga krivim ter obsoditi. Ko je moral kom 110 prar več čulo o njem, a leta 1916 je vsakdo govoril o čudoviti priliki, ki se nudi vsakemu človeku, ki hoče napraviti denar, če posodi svoj kapital Banki naroda. to je zavodu, ki je razmetaval bogastvo po 15 odstotkov za vloženi kapital Bil ie Revnaud. ki je ob tej priliki nastopal pod ;menom Roqueplan. Nahajal se ie zopet na poti proti bogastvu in razkošju in sicer na 11 roške svojih rojakov ,lahkovernih in skopih, katerih nikdar ne zmanjka. Val prosperitete ga je ponesel višje kot kedaj poprej, a on seveda ni mogel zdržati tam in sledila so običajna pogajanja s ru dnijskimi oblastmi. Parižani pričaka v jo sedaj ustanovitve njegove devete "banke". čeprav se bliže mož starosii osemdesetih le*. Nikdo ne ve. kje se mudi v sedanjem času. a vsakdo je prepričan, da je prav tako eleganten in prepriC-evelen kot j.» bil kedaj, da .ie telesno in duševno aktiven človek, ki je dvajset let mlajši od njega. 1 se je baje razdelitev izvršila. Principi si nasprotujejo sami med seboj in seveda tudi v predlogu niso zadržani. Kd'U je pisal obrazložene predlogov, je kratkomalo iantaziral. Zemlievida seveda ™be-j ja - ^ gicer za Mntual Compa-nega zraven! Statist«ke nobene' številke noben. : Nikjer na svetuj kateriil dvanajst komeclr tudi v centralnih afriških državah, se ne pripravljajo rakonski — . dobiL Charl;c en miHj0n in predlogi tako površno, netemeljito in nara%Tiost brezvestno kakor, štiriRtotisoč dolarjev. Seveda sc pri nas. Tako je ta "temeljita" vlada delala pri ustvarjanju ustave | ^ < županije Mod ruš Kijeka; obe. Prezid iz Kotorja Cabranskega. , ker prihrani svojim delodajalcem — Mariborska oblast obsegat mesto Celje, Maribor in Ptuj; poli-' večkratno svoto, katero mu pla tične okraje Ljutomer Maribor. 3iur. Sobota razen občine Dolnja j čl jo za njegovo delo. T.endova mesto. Dolnja Lendova okolica in Dol ni Lakoš; Preval je, j Iz 750.000 čevljev tavrženegj Ptuj. Sloven jegradec . fodni okraj Kozje razen občin Veliki Kamen | ( haplinovega filma je napravi in Mrčna Se!?.: sodu", okraj Celje. Vransko, Gorn.i Grad: Šmarje, a ! Spence eno komedijo v petih de iz sodnega okraja laško občina Sv Rupert; i/, političnega okra ja ■ jan jih, katero je imenoval "Tht Kamnik občine Motnik. Trojane in £pitalič. i Pootlegger" in nič manj kot šes. Tako je razkos-ra Slovenija! Celo Hrvat dr Roje predlaga ! nadaljnih komedij, kojih vsaka oiodrejšo razdelbo SI »ven i je v dve oblasti; ena oblast mesto Ljub-j'ma P° dejanji, jjana sama zase. druga oblast vsa ostala Slovenija. A razkrojevalni j ~ " semitski "oblastotvcrci" hočejo bol^ temeljito razpareelacijo in jo _ _ _ tudi predlagajo. |W5§! ES 28 Jan, — Reka 28 Jan. — Cherbourg 4 febr, — Cherbourg 4 febr. — Havre 4 febr. — Boulogne 7 feor. — Cherbourg 11 febr. — Cherbourg 11 feb. — Havre 11 febr. — Reka 16 febr. — Havre 18 febr. — Genoa 18 febr. — Cherbourg Boulogne Havre 23 feor, — Cherbourg 23 febr, — Hamburg 25 febr. — Boulogne 26 febr. — Hamburg 25 lebr. — Cherbourg 4 marca — G ;noa « marca —Cherbourg 4 mar.i — Havre 11 mar«.a — H--vre 11 Ttarca —Cheriour 11 m a 1— a • • Bouiogre 15 ma^ca — Havre .8 marca -- Cherbourg Slovensko - Amerikanski KOLEDAR za leto 1922 Poleg koledarskega dela vsebuje obilico poučnih člankov, zanimivih povesti, nasvetov za zdravje in dom, raznoterosti, šale itd. Nad v-e zanimiv je članek "Proti delavska spijonaža v West Virginiji". Ko bodo delavci to precitali, jim bo mar&ikrj jasno, o čemur dosedaj niso niti pojma imeli. Koledar krasi cela vrsta krasnih slik. Čtivo je tako izbrano, da mora zanimati vse sloje našega naroda. Cena je 40 centov s poštnino vred. Za Jugoslavijo je poštnina ista. Naročite ga za svoje sorodnike in znance v stari domovini. Vsakdo bo vesel tega božičnega daru. Naročite ga še danes! Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York !7N „ , »fsx * v asfcswfes?r JUGOSL AVI J A -litre iveze z vsemi točkami « Jugo ilavijl. Dobra ln zadostna hrana. Zaprti >ro»torl. Velik prostor na krovu. Vs. u- dobnoati modernega parnlka. Kta ttriXIL MEW YORK V PLYMOUTH, CHER. BOIMG li% ANTVERPEN ZEEUANO .............. 24. dec. FINLAND .............. 31. oec. LAPLAND .............. 7. jan. KROONLAND ........ 21 Jan HAMriURG, LI3AVA In GDANSK 5AM LA* J D (samo 3. razred) ....14. jan. W American tws PLYMOUTH, CHERBOURG. BRUNS- BUTTEL. HAMBURG IN gdansk. »'se VOO.Vi-: proge DO pch^jske. MONGOLIA ............ 12. Jan. MINNEKAHDA..........26. jan. NEW YORK V HAMBURG. HAVERFORD .......... 9. febr. ^tWkttTE STAR ' CHEF.BOURG In SOUTHAMPTON OLYMPIC .............. 31. dec- I IZ NEW YORKA V MADEIRO, GIBRALTAR, A >_Ž I R, GENOVO. NAPOLJ, .1 ENE, ALEKSANDRIJO ZA EGIPT IN NIL. ADRIATIC .................. 7. Jan >ar]a •arabic ................ 21. januarja NaJvwtjl pr'iiik v re»j c .tn'ktm. V *ašem mestu all o:'>llnl i« lokal. nI aoenL V Jugo3!a» ;jo, Bolgaidkc, Rumunsko iii Madžarsko, Preko: Dubrovnik, Trst in Reka ITALIA 5. januarja Kart« f 103. — Davek $5. Preko CHerbo^rga In Southernptona: CARMANIA .......... 31. dec. SAXON IA .......... 21. Jan. LEPA PRILIKA! P03DRAV. Predno f*lp;»tnjiMii pjimikoin KfKMilaiul v donif»vin.». p<»- ' Iravl jam \>.t* svtije prijatelj * in Naprodaj je posestvo v Mokro-J prijateljice v Pueblo, Colo., pologu, obstoječe iz treh liiš Št. 24 srbno pa Bradavinea. — Franc n 25, št. 22 ia št. 16S ter gospo- Pecnik. larskega poslopja in D stavbenih »areel, travnik, pašnik in 2 par- -eli goz*Ja Pel iu r. V pr\'i hiši je laveni urad, soduija, zapori in tanovanja za uradne sluge, vse ' dobrem stanju. Proda se vse .kupaj. Kdor ima Jiekaj več de-tarja in ga žHi investirati v sta eni kraju, naj ne zamudi t«? pri-ike. Podrobnosti vam poroča lali-co: L Beni-tlik, S2 Cortlandt St. \'e\v York. X. Y. (15-20—12) ; Dospelo je novo ; suho grozdje. ; MoAitei tdo abulke debele Ji- ^ gode, boksa. BO funtov .. — Clptr gromajm rajve^je ln naj- ^ ► sladkeJSe Jagode, boks* BO foil- y :: .......................^^ ;; «► Malo črno srSko growl i e, aeio ., \"p sladko, ooksa 90 fantov |7.— " « > PoHVte 13. r.« ratun vuke boks* * | 1' id naročit« In poslati bomo takoj. ,, ;; BALKAK IMPOK7ITJQ CO. < t ti-63 Cherry t.. New Verk. N. V. ' 1 srem svojega prijatelja FRANKA P.AN doma od Materije. Pro'.VŠ LMFORTIRAN pravi trrški tobak, boksa en funt $3.00, pol funta 11.50 s paptrjem hercegovski mešani, boksu 1 funt 12.60: pr.l funta. $1.01 8 papirjem Br>ksa. hilunov 15c. in mufiina. za delati cjparete 15c. z naročilom poSljite (knar. ADRIATIC IMPORTING CO.. 606 - 11th Avenue, New York. N. Y. Za božične praznike. Imamo v naši veliki zalogi vsakovrstna božična darila. Možke in ženske prave Elgin ure, zlate prstane, verižice, priveske, braslete, demante, dalje prave glasne Columbia Gramofone. Vaše slovenske plošče, nemške vojaške marše, polke in veliko drugih krasnih daril. Razveselite svojega prijatelja, sina, hčerko, ženo in moža z božičnim darilom. Pišite nam dopisnico in mi Vam bomo takoj poslali naše cenike zastonj. Pri nas dobite kar potrebujete in blago je garantirano, cene nizke. Hvaležno Vam se naprej priporočamo. IVAN P A J K Jewelry 24 Main Street • , Conemaugh, Pa.