Leto LXX
Štev. 253 a
V Ljubljani, v torek, 3. novembra 1942-XXI	po,u" Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina metetoo 18 Lir, ta tnozem« stvo 20 Lir — nedeljska Udaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo SO Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 ca naročnino ln 10.349 za inserate. Podružnica! Novo meeto.
Izključna pooblaSčenka ca oglaSevanje italijanskega in lajega izvora: Unione Pubblicitft Italiana S. A., Milano.
SLOVENEC
Izhaja riak dan «|ntra| razan p onedelfka ln dneva po praznika.
B Urednlltro Id npravai Kopitarjeva 6, Llnbljana. c | Redazlona, Ammlnl.tr aztonai Kopitarjeva 6, Lubiana. i |	Telelon 4001—4005.
Abbonamentli Mete 18 Llrei Estero, mete 20 Lire. tutmune domenlca. anno 34 Lire, E«tero 50 Ure. C. C. f j Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 per ie interzIonL
Filiale) Novo meeto.
Concessionarla eselusiva per la pubblicita di proventenza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milano.
Bollettino No 890
Favorivole sviluppo del contrattacco delle truppe dell'flsse
lin tentativo di sbarco frustrato 4 apparecchi avversari abbattuti
II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica:
Ne! settore settentrionale del Ironte e g i z i a-n o 1'ulteriorc lavorcvole sviluppo del contrattacco sferrato dalle truppe dclPasse ha condotto alla cattura di un altro centinaio di australiani e alla distruzione di oltre 40 automezzi. Nuove puntate, precedute ed appoggiate dal intenso tiro di artiglieria, contro le nostre posizioni dello stesso settore sono state nettamente arrestate.
Un tentativo di sbarco effeltuato nella seorsa notte a tergo del nostro schieramento veniva pure immediatamente Irustrato.
Velivoli italiani e germanici hanno ripetuta-menle agito con buon successo sulle linee; caccia-tori tedesehi abbattevano quattro apparecchi avversari danncggiandone nunterosi altri al suolo.
Vojno poročilo št. 890
Uspešen razvoj protinapada osnih čet
Poskus izkrcanja spodletel Štiri sovražnikova letala zbita
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja :
Na severnem odseku egiptovskega bojišča jc nadaljnji ugoden razvoj protinapada osnih čet dovedel do zajetja nadaljnje stotine Avstralcev in do uničenja nadaljnjih 40 avtomobilskih vozil. Novi napadi, ki so sledili močnemu topovskemu streljanju na naše postojanke na istem odseku, so bili takoj ustavljeni.
Izkrceralni poskus za hrbtom naše razvrstitve, izreden zadnjo noč, je bil tudi takoj onemogočen.
Italijanska in nemška letala so ponovno z dobrim uspehom delovala nad sovražnim bojiščem; nemški lovci so sestrelili 4 nasprotna letala, mnogo drugih pa so poškodovali na tleh.
Milano, 2. nov. AS. Število žrtev sovražnega letalskega napada na Milano znaša 143. Deset žrtev še ni identificiranih. Med žrtvami 6ta tudi dva inozemca, en Nemec in en Švicar. Mestni dnevniki so objavili imena in priimke žrtev. Ranjenih je okoli 300 ljudi.
Nove zmage nemških podmornic
V Kavkazu je bilo zavzeto mesto Alagir — Letalski napad na mesto Ordžinikidze — 0d II. do 31. oktobra
je zgubilo angleško letalstvo v Afriki 308 letal
rlS
Hitlerjev glavni stan, 2. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo tole posebno uradno vojno poročilo:
Pri nastopih proti nasprotnim prevoznim ladjam so nemške podmornice, ki so priplule z Atlantskega morja, prvič vdrle v obalne vode Indijskega oceana ter na odprtem morju vzhodno od rta Agulhasa in ob južnem skrajnem koncu afriške celine ter blizu Copetovvna potopile osem ladij s skupno 52.518 tonami.
Ostanki ladijske spremljave, ki so bili pri Kanarskih otokih v noči od 30. na 31. oktober hudo poškodovani, so bili po nemških podmornicah vnovič napadeni. Podmornice so potopile še štiri ladje s skupno 30.131 tonumi ter ladijsko skupino docelu razkropile.
Skupne izgube te ladijske spremljave so torej narastle na 18 ladij s skupno 141.131 tonami.
Na ta način so nemške podmornice uničile novih 82 (>49 ton trgovskega brodovja ter v poslednjih šestih dneli po zelo oddaljenih vodah potopile 41 ladij in s tem angleškemu in ameriškemu trgovskemu brodovju uničile več ko četrt milijona ton.
V boju proti angleškemu in ameriškemu trgovskemu brodovju je nemška vojna mornarica v mesecu oktobru potopila 111 ladij s skupno 720.575 tonami.
la uspeh je v prvi vrsti zasluga neutrudno delujočih nemških podmornic.
Nemška letala pa so potopila dve trgovski ladji s skupno 10.000 tonami ter vrh tega poškodovala velik trgovski parnik in neko manjšo cuoto.
Angleška vojna mornarica je v istem razdobju izgubila enega rtišilca, dve stražni ladjici, sedem brzili protipodmorniških čolnov in po nemških letalih še 12 čolnov za izkrcanje.
Hitlerjev glavni stan, 2. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Po težkih, toda uspešnih borbah za postojanke po bunkerjih severno od železnice proti T u a p -s e j u sc je pehota v težavnem gorskem terenu prebila dalje naprej. Deli sovražnika so bili obkoljeni in uničeni, več protinapadov pa odbitih.
Zapadno od Te rek a so lastni siloviti napadi v zelo težavnem terenu vrgli žilavo se branečega sovražnika preko številnih odsekov na tej fronti. Zavzeto je bilo mesto Alagir in s tem zaprta važna gorska cesta. Letalstvo je podpiralo boje kopne vojske ter obstreljevalo transportne in železniške naprave mesta Ordžinikidze (Vladi-kavkaz).
Južno od Stalingrada so se izjalovili ponovni od oklepnih sil podprti sovražni napadi. _ Severno od mesta se je sovražnik brezuspešno Z poskušal izkrcati. Dve topničarki in več velikih
Zunanje ministrstvo za Vzhodno Azijo
Tokio, 2. nov. AS. Japonski uradni list objavlja cesarjeve ukrepe o ustanovitvi zunanjega ministrstva za veliko vzhodno Azijo in o novi upravni organizaciji Japonske. Za novega zunanjega ministra je bil imenovan Kazio Aoki, za podministra pa Kumaiči Jamamolo. Novo ministrstvo ima na-siednje štiri oddelke: mandžurske zadeve, kitajske zadeve,^ zadeve južnih pokrajin ter japonske zadeve. Novi zunanji minister je 53 let star in je bil v Abejevi vladi finančni minister od avgusta 1939 do januarja 1940. V aprilu tega leta so ga imenovali za člana vrhovnega gospodarskega sveta pri kitajski narodni vladi, kar je ostal vse do letošnjega poletja, ko so ga imenovali za ministra brez listnice. Bil je Član Številnih japonskih finančnih odposlanstev v tujini. Novi zunanji pod-
minister je bil pred kratkim imenovan na to mesto in ga cenijo kot enega največjih strokovnjakom za zunanjo politiko vzhodnjeazijskih dežela. Živel je dolga leta na Kitajskem.
V izjavi, ki jo je novi zunanji minister Aoki dal časnikarjem, govori o veliki odgovornosti, ki jo bo imel pri izpolnjevanju svoje nove naloge. Ustvaritev novoga ministrstva ima zgodovinski pomen v kolikor vzporeja vsa prizadevanja za utrditev položaja v deželah, ki so del velike vzhodne Azije, da bi se doseglo skupno blagostanje. Države kakor Mandžurija, Kitajska, Siam ter francoska In-dokina so že vezane na Japonsko s posebnimi zavezniškimi in prijateljskimi pogodbami. Prisrčni odnošaji med njimi in med Japonsko se bodo v bodoče še ojačili.
I I <4
Turška zunanja in notranja politika
Ankara, 2. nov. AS. Predsednik turške republike Ineni je imel pri odprtju zadnjega zasedanja narodne skupščine govor, v katerem je omenil izreden položaj, v katerem se nahaja Turčija zaradi svetovne vojne. »Lojalno in 6trogo 6e bomo držali smernic naše narodne politike, znane vsem ljudem doma in v inozemstvu«, je izjavil predsednik o turški zunanji politiki ter nadaljeval: »Zvesti pogodbenim obvezam z našimi zavezniki in prijatelji se bomo 6krbno izogibali vsakršne neiskrenosti in zahrbfno6ti proti kateri koli državi ter bomo nadaljevali politiko narodne varnosti«. Predsednik 6e je nato bavil z notranjim položajem Turčije in je omenil nevarnosti, ki bi lahko oslabele državno moč ter je zlasti bičal nevarno delovanje verižnikov in brezvestnih politikov, ki izrabljajo sedanji položaj za pridobivanje denarja in osebnega vpliva. Na koncu je pozval k narodni skupnosti zlasti glede težav v prehrani ter k pomiritvi političnih 6trasti.
Carigrad, 2. nov. AS. Po govoru predsednika Inenija je bil soglasno izvoljen predsednik skupščine, nakar so odgodili zasedanje skupščine na 19. november. Med tem časom bodo sestavljene parlamentarne komisije, ki bodo izvolile 6Voje odbore.
Mac Arthur in Eisenhower poklicana v Washington
Buenos Aires, 2. nov. AS. Zvedela se je senzacionalna novica, da sta bila poklicana v Wa-shington na poročanje poveljnik ameriškega kopenskega ekspedicijskega zbora v Angliji general Eisenho'wer ter general Mac Arthur iz Avstralije. Zdi se, da se Mac Arlhur ne bo smel več vrniti
na svoje mesto, kamor bo poslan nek drugi ameriški general. V beli hiši so časnikarji vprašali Roosevelta, če je to res, toda Roosevelt «je odklonil vsako izjavo ter ni hotel novice o odpoklieanju Mac Arthurja niti potrditi, niti zanikati.
Letalska nesreča v Gibraltarju
Gibraltar, 2. nov. AS. Včerajšnja letalska nesreča v Gibraltarju je naredila zelo globok vtis. Iz Malte je prišlo štirimotorno letalo vrste »Libe-rator«, v katerem je bilo več žena in otrok ter 10 mož posadke. Med pristajanjem je letalo treščilo v vodo. 26 oseb je mrtvih ali ranjenih.
_ ✓
*
čolnov za izkrcavanje je bilo potopljenih, razen tega pa poškodovana še ena topnifarka in pripeljanih vec sto ujetnikov.
Romunski bojni letalci so obmetavali železniške proge na bojUču ob Donu učinkovito z bombami. Severno od S 1 i v n e g a so se izjalovili sovražni krajevni napadi.
Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča obojestransko delovanje izvidniških in napadalnih oddelkov.
Protinapad nemikih in italijanskih čet na severnem odseku egipt. bojišča pri Al Alamei-n u se je včeraj nadaljeval in povzročil sovražniku nove najtežje izgube, posebno v odseku neke avstralske divizije. NemSko in italijansko letalstvo je delovalo predvsem nad sovražnimi izhodiščnimi postojankami. Z bombnimi zadetki jc bilo težko prizadetih večje število ciljev. Lovska letala, ki so spremljala bombnike, so brez lastnih izgub sestrelila 4 angleške lovce.
V času od 11. do 31. oktobra je izgubilo an-gleiko letalstvo 306 letal, in sicer od teh 187 nad Sredozemskim morjem in nad Severno A i r i k o. V istem času je bilo v borbi proti Angliji izgubljenih 88 lastnih letal.
Berlin, 2. nov. AS. Včerajšnje nemško poročilo govori o povračilnem napadu na angleško me^to Cantenburv. Malo po dvanajsti uri so se pojarila nad Cantčnburyjem nemška letala v višini 30 do
40 metrov. Prve bombe so zadele številne zgradbe, ki so bile lakoj razdejane. Nastali so veliki požari. Kmalu nato so prišla druga letala, ki so zopet bombardirala mesto in sestrelila tri angleške lovce, nekaj ur nalo pa eo nemški težki bombniki še enkrat spustili mnogo velikih bomb, ki so zopet opravile svoje delo.
Berlin, 2. nov. AS. Nemški pristojni krogi poročajo, da učinkovitost nastopov nemških in zavezniških napadalnih oddelkov zadnje dni zlasti na dveh odsekih v Kavkazu ni mogla zanikati niti sovražna propaganda, ki je priznala odločilni značaj leh bitk ter hitro nemško napredovanje. Posledice tega napredovanja je lahko uganili.
Včerajšnji nemški tisk se na veliko bavi tudi z uspehi nemških podmornic proli angleškemu in amerikanskemu trgovskemu brodovju. Navzlic velikim jesenskim pomorskim viharjem je bilo lelos v oktobru potopljenih za 300?« več ladij kakor istega meseca lanskega leta. Volkischer Beobachter« in »Zvviilf Uhr Blatt« pripisujeta velik pomen navzočnosti nemških podmornic v Indijskem morju, poudarjajoč, da so nemške podmornice razširile svoj delokrog vse do bojišč, ki so nad 11.000 km oddaljena od njihovih oporišč, kar jc gotovo zvezano z velikimi ležkočami. Potopitev zadnje angleške ladijske spremljave v Indijskem morju je izrednega pomena, ker so le ladje vozile vojno gradivo za angleško armado v Egiptu.
Sredozemlje jo za Angleže zaprto
Važno angleško priznanje o vlogi Italije
Rim. 2. novembra. AS. Govoreč o položaju v Sredozemlju je dejal angleški notranji minister llerbert Morrison v Cardiffu, da ni na svetu nobenega drugega bojišča, ki bi utegnilo imeti tako važne strateške posledice. Dejal je: >če bi mogli znova imeti prosto pot v Sredozemlju, bi lahko drugače razpolagali z našo pomorsko silo, od katere je odvisna zmaga.< Te besede — piše Štefani — so zelo pomembne in tako važne, da jih je treba posebej poudariti, kajti njihov pomen je
naslednji: 1. da je nastop Italije onemogočil Angliji svojevoljno razpolaganje z njeno mornarico; 2. ker je Sredozemlje bojišče, kjer se utegnejo uresničiti najtežje strateške posledice*., mora zato angleški imperij uporabljali proli Italiji svoje največje sile; 3. Sredozemlje je za Angleže zaprlo. Te ueotovitve dokazujejo izredno važnost, ki jo igra Italija v sedanji vojni in so tem pomembnejše, ker jih je podal neposredno člau angleške vlade.
Ameriška letalonosilka potopljena
Buenos Aires, 2. nov. AS. Ameriško vojno ministrstvo 6poroča: »Neka letalonosilka Združenih držav je izgubljena na južnem delu Tihega morja. Letalonosilka je bila napadena 26. oktobra blizu otoka Santa Cruz, 416 km severno od Guadal-canarja in 6e je potopila zaradi bombardiranja iz zraka.« Poročilo pristavlja, da je prvi napad zjutraj povzročil ladji hude poškodbe in so morale druge ladje letalonosilko vleči. Drugi napad popoldne je povzročil na vojni ladji nove poškodbe pod črto, do katere se ladja potopi, tako da se je začela nagibati. Takoj 60 ukrenili vse potrebno za rešitev posadke, pozneje pa 6e je ladja potopila. Zadnja podrobnost, ki jo razodeva poročilo, je, da se je letalonosilka potopila v vodah, kjer je šel na dno tudi rušilec »Porter«. Pozno priznanje ameriškega mornariškega ministrstva nič ne navaja imena potopljene ladje. Njegova redkobesednost slabo prikriva druge, nič manj hude udarce, ki jih je ameriško brodovje dobilo v zadnji bitki pri Salomonskih otokih.
Berlin, 2. nov. AS. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da so leteče trdnjave znova napadle japonske ladje pri »umikuos Salamonskih otokov: ena težka križarka da je zletela v zrak, neka manjša ladja pa da je bila poškodovana. Ameriško vojno poročilo pa javlja, da je bila potopljena ena ameriška letalonosilka. Kako resnične so vvaschingtonske trditve, se jc lahko spoznalo prejšnji teden, ko je mornariški minister Knox izjavil časnikarjem, da pri Salomonskih otokih sploh ni bilo bitke. Ko so v Tokiu poročali o veliki japonski zmagi, da ameriške ladje sploh niso bile na tistem delu morja. Knox torej zanikuje ameriške izgube. Toda kaj bo pa rekel k temu, da je njegovo ministrstvo že naslednji dan moralo priznali izgubo enega rušilca, kakor tudi poškodbo lelalonosilke, z.a kalero je zdaj že objavljeno. da je bila od Japoncev potopljena. Resnica je, zaključuje »Biirson Zeilting*, da Knox ni smel priznati izgub, ker jc imel naročilo pripraviti čim ugodno razpoloženje za nadomestne volitve.
Zgled italijanskega rodoljubja
Rim, 2. nov. AS. Listi objavljajo poročilo o obsodbi 6 Italijank, katere je obsodilo angleško vojno sodišče v Kairu, ker so dale zatočišče 3 italijanskim vojnim ujetnikom, ki so zbežali iz nekega koncentracijskega taborišča ter navajajo velik primer rodoljubja tnlade Italijanke, rojene v Angliji in živeče v Nevv Castiu pri svojih stariših, ki se je dala obsoditi od angleškega vojnega ministra, ker ni hotela služiti v angleški teritorialni armadi. Dekle je izjavilo pred sodnikom: >Jaz nisem bila nikdar Angležinja in zelo mi je žal, če sem bila rojena v vaš^i državi.<
Avstralija naj se odloči
Tokio, 2. nov. AS. List »Tokio šimbum« piše, da Avstralija ne more računati na izdatno vojaško pomoč Združenih držav. Prišel je trenutek za Avstralijo, da vzame resno usodno ja-
\\
Napačni angleški računi
Berlin, 2. nov. Tatilero Zulberti poroča v listu iPiccoloi iz Berlina: Anglosaška propaganda skuša vsako jutro s tolažbo »da Štalingrad še stoji* izkoriščati to, kar je »Timesc označil za »nepričakovano nadaljevanje groznega smrtnega boja«, v upanju, da bo odtegnila javnost od anglesaških porazov, kakor na primer pri Salomonskih otokih. Na drugi strani govore, da naj bi Štalingrad igral vlogo Verduna. Na to je odgovoril odlični nemški vojaški kritik stotnik Stephan. Takole pravi: Vsi vojaški pisci se strinjajo, da je bila v prejšnji vojni usodna napaka nemškega vrhovnega poveljstva napad na Verdun. Neinci bi namesto tega morali osredotočiti večino sil proti' vzhodu ler se po Churchillovih besedah polastiti ogromnih vojaških zalog, s katerimi bi lahko razbili zaveznike in zmagali.
V tej vojni Nemčija ni storila takšne napake, čeprav govori sovražna propaganda o ponovitvi
verdunske napake v zve^i z napadom na Štalin-
grad. Ni treba bili slrateg, če hočeš razumeti, da
manjka sleherna podlaga za primerjavo med Ver-dunom in Stalingradom. Takrat jo bila Viljcmov-
ska Nemčija prepričana — kakor piše Falkenheiin
v svojih spominih —, 'da je treba opustiti veliko bilko ter se omejiti na manjše odseke, tako da nasprotnikom ni bilo treba razbiti svojih sil. Upali so, da bodo k Verdunu pritegnili velik dol francoskih sil. Zavzetje Verduna samega ni bilo lako važno. To je bila napaka, ker je sovražnik istočasno, ko je divjala bitka pri Verdunu, začel z veliko ofenzivo na vseh durgih bojiščih. Bilka za Štalingrad pa ima popolnoma drug namon. Njen cilj je, razkosati sovražne sile na dva dola, pre-trgli zvezo mod sovražno severno iti južno armado ter mu iztrgati ozemlja, bogata na živilih in surovinah. Ti cilji so bili v trimesečni ofenzivi popolnoma doseženi. Boljše viška bojna moč je osla bela, nemška moč pa je narasla.

ponsko ponudbo, naj sodeluje pri ustvaritvi skupnega blagostanja v veliki vzhodni Aziji. List ugotavlja, da so Amerikanci začeli opažati skriven odpor Avstralcev proti angleškemu pritisku. Avstralija je odvisna od Združenih držav, toda Avstralci nimajo niti malo naklonjenosti do svojih novih gospodarjev, zato so Amerikanci za Avstralce lo okupatorji in Avstralci so se že začeli zavedati svoje neumnosti.
Alarm v San Franciscu
Buenos Aires, 2. nov. AS. Včeraj je bil v San Franciscu dan znak za letalsko nevarnost. Tudi po celi kalifornijski obali so imeli znak za letalsko nevarnost, ker so vojaške oblasti sporočile, da se bližajo neznana letala.
Blokiranje cen na Švedskem
Stockholm- 2. nov. AS. Švedska vlada je izdala ukrep za blokiranje cen vsega domačega in uvoženega blaga. Izjemo tvorita tobak, alkoholne pijače ler še nekaj drugega blaga. Za osnovno ceno velja tista cena, ki jo je imelo blago preteklega oktobra. Ukrep je le začasen, ker izdelujejo večji načrt za preprečitev inflacije, ki že nekaj časa grozi Švedski.
Potres na Turškem
Carigrad, 2. nov. AS. Pri potresu, ki je bil zadnje dni v turški pokrajini Bolikesir, jo bilo v istoimenskem mostu podrtih 17 hiš ter 2 železniški postaji na projii Balikesir-Bandji ob Marmorskcm morju. Človeških žrtev k s ni bilo.
Novo nemško odlikovanje
Berlin, 2. nov. AS. v piiznanje za napore av-tomobilistov, ki so odlikovali v bojih proti sovražniku, jo ! i i t ler ustanovil posebno »odlikovanje za avtomobilske zasluge« s katerim bodo odlikovani vozači, ki so si na vojnem področju in v posebno težkih okoliščinah pridobili izredne zasluge.
rnia sreči
Proslava 20 letnice revolucije v pokrajini
Črnomelj
Nadzornik zone tovariš litnilio Cassanego se .io v spremstvu krajevnih odličnikov ob 10.4.") podal na vojaško poveljstvo, kjer ga je sprejel zlata kolajna polkovnik Ciammabila in Častniki posadke. Prinesel jo bratski pozdrav Črnih srajc slavnemu 23. polku »Coino«, ki je tudi obhajal obletnico svoje ustanovitve.
Nato so se na trgu Viktorja Emanuela lil. zbrale čete in ljudstvo okoli tribune, na kateri so zavzeli mesto polkovnik Ciammabila, krajevne oblasti in zastopstvo častnikov raznih oddelkov.
Tovariš Cassanego, določen od zveze lušijev v Ljubljani, je opozarjal na zgodovinski dan in je podal pregled dela, ki ga je fašizem na polju političnega in socialnega dviga opravil v 20 letih svojega poslanstva. Nato jo ljudstvu prebral poslanico, ki jo je na čete naslovil Zvezni tajnik Orlandini in je žel prisrčno odobravanje. Slovesnost se je končala z »Marcia Reale« in »Giovi-nezzo , ki jo jo igrala vojaška godba.
Nato so se zastopniki oblasti podali k telesnim vajam organizirancev GILL-a in so obiskali novo menzo za delavce, ki jo je ustanovil cestni odbor.
Popoldne se je v spremstvu poveljnika posadke nadzornik zone z voditelji podal k čelam na raznih postojankah in delil darila v denarju in raznih pred metih.
Večer se je zaključil z dvema brezplačnima kinematografskima predstavama, ki ju jo priredil občinski Dopolavoro.
Rakek
Proslave so se udeležili častniki posadke, vojaki in zastopniki oblasti. Proslava je potekla v ozračju ponosnega zanosa. Slovesnost se je končala s prepevanjem pesmi revoluciji.
Logatec
Ob devetih jo bilo v bivši sokolski dvorani, ki je bila napolnjena z vojaki in meščani, zborovanje. Navzoče so bile ohlasti z generalom poveljnikom vojaške zone na čelu, komisarjem, nadzornikom zone, vsemi častniki in političnimi tajniki. Tovariš Umberto Cungi je imel govor o zgodovinskem dnevu. Nato so se nadzornik zone in od-ličniki podali k vojakom v vojaški bolnišnici in jim ponesli s pozdravom Zveznega tajnika in črnih srajc iz Ljubljane ludi darove, jedila, ruzne predmete in cigarete.
Metlika
Ob 15. uri so se na glavnem trgu mesta zbrali župan, poveljnik vojaške posadke s častniki, ka-
pitan javne varnosti, fašisti, zastopniki GILL-a In duhovništva ler oboroženi oddelki posadke. Prvi sonior Luigi .lezzi jo proslavil v govoru 20 letnico Pohoda na Kini med največjo zbranostjo vseh navzočih. Slovesnost se je začela in končala s pozdravom Duceju, pozdrav pa jo odredil občinski poveljnik GILL-a v Metliki.
Velike Lašče
Ob osmi uri so se nn glavnem trgu zbrale Črne srajce 4. bataljona »Montagnn«, oddelek strojničarjev in oddelek topničnrjev. Ob 8.30 so prišli poveljnik posadke, prvi senator Gur-dint, nato častniki bataljona in vojske, politični tajnik in odposlanec Zveze fašijev v Ljubljani skvndrist Madori.
Poveljnik je najprej odredil pozdrav Kralju in I >u co j ti. nato pu je izvršil apel padlih. Tovariš Madori je nato prebrul poslanico Zveznega tajnika in je v svojem govoru razložil daljno slavje Pohoda nn Rim.
Nato se jo poveljnik 4. bataljona Črnili srajc zahvalil Zveznemu tajniku za tovariško pozornost za njegovo posadko in je pohvalil ob koncu ponašanje svojih mož v dejanjih, ki so očistili zono upornikov.
Prepevanje »Giovinezze« jc končalo slovesnost.
Kočevje
Ob desetih je civilni komisar Sisgoreo v spremstvu političnega tajnika Giucomellija obiskal poveljstvo divizije, da bi sporočil pozdrav Črnih srajc oddelkom vojske.
General Quarra se je v navzočnosti načelnika glavnega stana polkovnika Kantina in polkovnika Bruna S|»onellija ter 1'errarija, poveljnikov oddelkov divizije zahvalil in je z njimi izmenjal tovari.ški pozdrav.
Ob 10.30 no se nadzornik zone in politični tajnik z generalom Quarro in skupino častnikov podali na novi sedež Dopolavora Oljorože-nih Sil, ki bo odslej zbiral tovariše v sivozcle-netn.
Nato sta general in civilni komisar obiskala vojaško bolnišnico kjer je tajnik fašija poskrbel za razdelitev daril med bolnike, daril, ki ko bila poslana od Visokega komisarja in zavojev, ki so bili poslani od Zveznega tajnika.
Ob 16 je v gledališču Dopolavora v navzočnosti vojaških in civilnih oblasti tovariš Sisgoreo proslavljal 20-letnico Pohoda na Rim, i , Slovesnost sc je končala s pozdravom Kralju in Duceju.
Predpisi o klanju prašičev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Člen 1. Za zakol namenjeni prašiči so pod zaporo na razpolago Prehranjevalnemu zavodu Ljubljanske pokrajine, kateremu so lastniki prašičev dolžni oddati vse živali, kakršno koli teže, ki so določeno za zakol. Od oddaje so izvzeti prašiči, ki so določeni za družinsko jiorabo in za porabo zajednic in rejskih skupnosti v mejah iz členov 2. in 3. te naredbe.
Člen 2. Meje, v katerih se prizna pravica do zakola prašičev izključno za družinsko porabo in porabo zajednic, so določajo takole: a) en prašič na leto za vsakih 5 družinskih članov ali manjši družini, do največ 4 prašičev; h) en prašič za vsakih (i oseb, če prašiče rede zavetišča, bolnišnice, sanatoriji, dobrodelne ustanove, oddelki oboroženih sil, verske združbe in konvikti; c) en prašič za vsnkih 10' oseb. če redijo prašiče neposredno dopolavori« pri podjetjih za izključno porabo v menzah teh idopolavorov«.
Člen 3. Reja prašičev, določenih za družinsko porabo v rejskih skupnostih je dovoljena samo med po dvema družinama. Glede pravice do zakola po prednjem členu 2. se štejejo člani obeh družin rejske skupnosti kot pripadajoči samo eni družini. Razmerje rejske skupnosti mora biti razvidno iz prijave, katero mora poslati imetnik prašičev Prehranjevalnemu zavodu. V prijavi morajo bili natančno navedeni priimek in ime, bivališče in število družinskih članov prijavitelja in drugega sorejca.
Člen 4. Da dobijo dovolitev za zakol prašičev, dodeljenih v smislu členov 2. in 3., morajo rejci vložiti posebno prošnjo, iz katere mora biti razvidno število družinskih članov in da so res rejci. Prošnjo je treba poslati preko občinskega urada, ki je dolžan nadzorovati pravilnost podatkov v njej, Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu, ta pa izda za vsakega prašiča, katerega zakol se dovoli, posebno dovolilnico.
Člen i). Vsi tisti, ki v smislu prednjih členov zakoljejo prašiče za družinsko porabo, no morejo tisto leto po dnevu zakola uporabljati nabavnih odrezkov živilskih nakaznic za trde masti in morajo predložiti v 15 dneh od tega dne te živilske nakaznice svojemu občinskemu preskrhovalnemu
uradu zaradi odvzema nabavnih odrezkov za te masti.
Člen 6. Upravičenci smejo zaklati prašiče za družinsko porabo, za porabo zajednic in rejskih skupnosti samo od 1. novembra do 31. aprila, če so prizadele osebe opravilo v redu prijavo po členu 8. Kolikor se prašiči v tem času ne zakoljejo, se določijo za oddajo na dogonih, ako bi prizadeti ne nameravali odložiti zakol na naslednjo klavno dobo.
Člen 7. Vsi tisti, ki koljejo za družinsko porabo, morajo dati Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu na razpolago množine slanine, kakor so navedene v priloženi razpredelnici:
Število Zn onega	Za dva	Za trt	Zn štiri
družinskih zaklanega	zaklana	zaklane	zaklano
članov prašiča	prašiča	prašiče	prašiče
kg slan.	kg slau.	kg slan.	kg slan.
Do dveh od 3 do 4
za 5
od G do 7 od 8 do 9 za 10
od 11 do 12 od 13 do 14 za 15
IG do 17 18 do 10 20
od od za
6 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
9 G 4
nad 24	—	—	—	—
Rejci oddajo slanino, tudi tisti del, katerega je dolžan oddati sorejec, pri stalnih zbiralnih postajah tvrdki ali pooblaščencu Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda po načinu, ki ga predpiše ta zavod. Rejci so odgovorni za to, da so blago ohrani v dobrem stanju do oddaje. Cena pa velja kakor jo določi Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino.
Člen 8. Da bi se imela svinjereja pokrajine v sproti dopolnjevanem razvidu, kakor se je ugotovila s popisom po naredbi z dne 14. oktobra 1941-XIX št. 127, so vsi lastniki prašičev dolžni prijaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu vse spremembe glede stanja po gornjem popisu lako glede nakupov živali kakršne koli teže ter prireje,
Prof. ini. Pehaniju v spomin
Rudarskemu oddelku naše univerze ie smrt v zadnjem letu iztrgala že drugo strokovno moč, Po stnrti nepozabnega znanstvenika N i k i -lina obžalujemo to pot nenadno smrt zvestega in iskrenega sodelavca rudarskega inženirja in rednega profesorja Iga Pehunija, ki ie umrl v soboto, 31. oktobra.
Na naši univerzi je začel sodelovati že leta 1921 kot predavatelj rudarskega prava na tehniški in juridični fakulteti. To svoje delo je opravljal poleg redne službe pri rudarski nadzorni oblasti, kier ie bil močno zaposlen. Leta 1929 pa ie bil poklican, da vsa svoja izkustvu, ki iili ie pridobil po rudnikih in premogovnikih in v državni nadzorni službi, posveti za vzgojo rtidarskili inženirjev kot profesor tehničnega rudarstva.
Z vso vnemo se je vpregel v to za državo in narod važno vzgojno delo, vendar ni nikdar pretrgal s praktičnim delom. Kot sad svojega znanstvenega dela je objavil vrsto strokovnih člankov: »Kontrola zračenja v rudnikih«, »Rudarsko gospodarstvo in naša zakonodaja«. »Naše rudarsko pravo«, »Pripombe k načrtu rudarskega zakona«. Zaradi svojega ugleda ie bil povabljen kot sodelavec od vrhovne rudarske oblasti, da prouči vzroke velike rudniške katastrofe leta 1934 v Kaknju. Rezultate te preiskave ie objavil tudi v posebni razpravi rudarski javnosti.
Zaradi izrednega zanimanja za napredek svoje stroke in vsega rudarskega oddelka, ki mu ie bil tako pri srcu, so ga tovariši izvolili tudi za predstojnika oddelka. V tem svoistvu je zastavil vse sile za izgraditev nove stavbe za rudarski oddelek. Z neverjetno žilavostio in požrtvovalnostjo se ie te naloge lotil in v tem že dosegel vidne uspehe. Pripravil je vso opremo, da bi v novih prostorih razvil delovanie svo-iega instituta za tehnično rudarstvo. Razvoj njegovega instituta in zgradba rudarskega oddelka bosta trajen pomnik njegovih zasnov in dela.
Svojim dijakom ie bil resen in vesten vzgo-jitelj. Vsi ga bodo hranili v blagem spominu.
Rajnki je bil rojen leta 1886 v Topuskem, študiral ie pravo na univerzi na Dunaju in rudarsko visoko šolo v Leohnu. kier si ie pridobil inženirsko diplomo. V prejšnji vojni ie bil dve leli na fronti, bil ranjen in nato vodil več rudnikov pod vojaško upravo. Ob koncu vojne je bil krajši čas v privatni službi, medtem v Hrastniku in leta 1920 je vstopil v državno službo.
Hvala mu in trajen spomini Nai počiva v miriti
■BI
Za Miklavža izide
»Slovencev koledar«
Naročite ga že sedaj!
kakor tudi prodaje in odstopa. Enakemu prijavljanju so zavezani vsi tisti, ki šele prično rediti prašiče. Po teh prijavah vodi Pokrajinski prehranjevalni zavod sproti dopolnjevano kartoteko.
Člen 9. Glede vseh določil o dogonih prašičev in glede oddajanja svinjskega mesa v potrošnjo veljajo določbe iz členov 4., 5., 6., 7., 8.. 9., 10. in 11. naredbe z dne 14. oktobra 1941-XIX št. 127.
Člen 10. Kršitelji določb te naredbe in predpisov, ki jih v izvajanju njemu poverjene pristojnosti izda Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev.
Člen II. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Iz gospodarstva
Holandski delavci v Nemčiji. Od aprila do oktobra letos je število nizozemskih delavcev, zaposlenih v Nemčiji, naraslo od 173.000 na 220.000.
Nemško-italijanska družba za svilo v Grčiji.
V Atenah je bila ustanovljena z glavnico 10 milijonov drahem Italtjansko-ncmška družba za svilo v jugovzhodni Evropi. Polovico tega zneska je dala italijanska industrija svile, polovico pa nemška. Predsednik upravnega odbora je Carlo Mario Zanotti. Namen pod jetja je pospe-
Jožef Lobel
Povest o insulinu
V stojalca, ki romajo mimo plamena, zatikajo delavke napolnjene skulice, da jim plamen zataU vršičke, ali jim pa posebna priprava povezne čez tulce gumaste pokrovčke, ki imajo to prednost, da ni Ireba skulic pred uporaln) odpirati. Dovolj je, da prebodeš gumasti pokrovček z iplo brizgalke, v katero hočeš vsrkati insulin. Poslej je le šo treba te male stekleničke — ne morda po-lepiti z lističi, temveč iih zaradi prozornosti 6amo potiskati z zelenimi ali z modrimi napisi, in ko je tudi to gotovo, je preparat v takšnem stanju, kakor ga je dr. \Veller v svoji praksi že tisoč in tisočkrat rabiL
Seveda se mu nikdar še sanjalo ni, koliko najrazličnejših in najobširnejših procedur je Ireba, preden stvar tako daleč dozori, da si lahko kupi v lekarni gotov insulin.
Ko je zdaj odhajal stopajoč s svojo ženfi mirno mimo sleladižfča, v katerih so bili zloženi pripravljeni zaboji z napisi Buenos Aires in Kal-kuta. mu je kar brnelo po glavi. Od vsega tega, kar je videl, slišal in — ovohal, je bil domala omamljen.
Če so je spomnil, da je vsej tej orjaški industriji tekla zibelka v oni kamrici Minkovvskega v Slrasbourgu, se mu je zdelo kar groteskno. V duhu je spet videl hrumeče stroje, na stotine marljivih delavcev, tistih pet tisoč podgan — likraiu je pa videl ono lal>oratori.;sko luknjo s preprosto kuhinjsko mizo, z navadno klopjo, ti-s'ih borih par isku-.ih cevi in dva neliogljena kunca, ki sia morala žrtvovati svoji majceni slinavki.
Kakor da bi sanjal.
Lepoto teh sanj jo pa nekatn kazila misel na Zuelzerja, kazil jo jo tesnobni občutek, da tega neizogibnega obiska še zmerom ni opravil.
Kar na lepem je doktor Weller osorno dejal svoji ženi: »Popoldne grem k Ztielzerju.«
Ko mu je profesor odprl vrata, je bil \Veller na prvi |>ogled prijetno presenečen: stari prijatelj ni bil prav za prav nič spremenjen. Čeprav je imel že šest križev na grbi, je bil v obraz zdrav kakor nekoč, brki so mu komaj za spoznanje osiveli in lasjo — nu, las pa žo prej ni imel.
Gosta je sprejel s toplo prisrčnostjo. Weller je moral na dolgo in na široko in natanko pripovedovati o sebi, o svojih prigodah in o svojem delu. Potem je pripovedoval profesor, in potem — potem je zasukal pogovor na insulin — iu tega so je Američan najl>olj bal.
Zuelzer je terjal zSse samo svojo pravico, in je občudoval Bantiugovo idejo zastran podvezova-n.ja izliva. Način dela teh Američanov je pa imenoval »vprav klasičen«.
In še preden se je dr. \Veller zavedel, je primaknil profesor svoj stol bliže in ves navdušen zaupal prijatelju, da se peča zdaj s popolnoma rovo stvarjo, s popolnoma novo in prav veliko! Gre za problem škrlatice in profesor je govoril v eni sapi o tem kar celo uro.
Doktorju Wcllerju je obraz sijal. Pošteno sram ga je bilo strahu, saj se je bil tako hal, da bo našel moža starega in zagrenjenega. Ne, ta ki je zdaj govoril, še zdaleč ni hil star in zagrenjen, bil je pravo nasprotje tega, mladostni gorečnež je bil, ki je napravil križ čez preteklost in je živel samo Še za sedanjost in — bodočnost. Takšna jo torej narava pravega, pristnega raziskovalca I Nič jeze, ali pa vsaj ne preveč, čo so drugemu posrečijo večji uspehi, kar dalje z vnemo na delo! Dobremu ,docu' se je srce kar smejalo v prsih in najrajši bi hil prijatelja obje.l.
Vesel, kakor že dolgo ni bil. se je vrnil v hotel. Mora. ki ga jc leta in leta tlačila, ga je minila. Dr. Weller se je odločil, da bo veseli dan svečano sklenil, da si bo privoščil največjo razposajenost, ki si jo je mogel izmislili: povabil je liirs. \Vellerjevo zvečer v »Ilaus Valerland«.* ___(Dalje.)
* »Ilaus Vaterland« — gosposki berlinski lokal.
ševati svilorejo v jugovzhodni Evropi in tudi zgraditi tozadevne tvornice.
Nemško-italijanski sporazum o povračilu vojnih škod. Dne 16. oktobra je bil v Rimu podpisan sporazum med Italijo in Nemčijo glede povračil« vojnih škod. Sporazum predvideva da bosta obe državi povrnili državljanom druge države škodo v istem razmerju in obsegu kot svojim državl janom. Sporazum se nanaša tudi na že nastale vojne škode in je njegovo trajanje določeno za ves ča« vojne.
Prvi italijansko-neinški sestanek za avtarkijo bo te dni v Rimu. Na sestanku bodo obravnavali vprašanja obojestranske izmenjave izkustev pri uresničevanju avtarkičnega programa.
Francoska banka izkazuje s koncem septembra obtok bankovcev v višini 339.8 milijarde frankov. Začasni predujmi državi so narasli na 186.9 milijarde frankov. Iz tega računa se kot znano krijejo zaserlbeni stroški v Franciji. Zlati zaklad banke je izkazan s 34.6 milijarde frankov, že dalj časa neizprcmen.jeno.
Sanjje in resnfca
Ne bi mogli reči, da se je zasedanje kongresa začelo ob dobrih znamenjih. Nekateri najstarejši diplomati so kazali zelo užaljene obraze, ker so jih poslali zasedat na kongres, ki so ga smatrali za veseloigro in da morajo končati svojo diplomatsko službo na tako nesmiselni prireditvi. Andrevv White je zapisal v svoj dnevnik dne 17. maja: »Odkar stoji svet, se še najbrž ni bila zbrala nikdar kakšna taka družba, ki bi bila tako polna malovernosti in ki bi se tako norčevala iz naloge, ki ji je bila zaupana.« Tudi najbolj optimistični so bili prepričani, da je treba misel na razorožitev ali pa na omejitev oboroževanja izključiti; največ, kar se bi dalo doseči, bi bil pravilnik o bolj človeškem načinu vojskovanja, prav tako pa še mogoče to, da bi čim več držav sprejelo načblo o razsodišču.
Dejansko niso na polju vojaškega olx>roževan,ja sklenili nič posebnega, poleni ko je nemški vojaški strokovnjak Sclnvarzhof razložil težave, ki so se mu zdele nepremostljive. Vsi drugi zastopniki so se pridružili mnenju nemškega strokovnjaka in so izjavljali, da upajo, da se bo v bodočnosti lahko storilo kaj več v tem oziru. Več je bilo uspeha pri urejanju načina vojskovanja. Za pet let je bilo prepovedano uporabljati premočne vrste nabojev, prepovedano je bilo vojskovanje s plini in z dum-dum kroglami, tudi na vojskovanje na morju se je raztegnila spomenica o Rdečem križu, pojasnili so načelo o pojmu vojskujoče se države, sklenili so dogovor o boljšem postopanju z vojnimi ujetniki, dogovor o ranjencih, o bolnikih itd. Ob koncu je kongres razpravljal o tako zvanem mednarodnem razsodišču. O tem je največ govoril angleški zastopnik sir Pauncefole. Vsi so se sporazumeli o tem, da se izključuje razsodišče v vprašanjih, ki so za narod življenjskega pomena in v vprašanjih narodne časti, pač pa se je sklenilo uvesti mednarodno razsodišče v vprašanjih manjše važnosti. Nemško zastopstvo je imelo o obveznem ali •talnem mednarodnem razsodišču največ pomislekov. Nemški zastopnik MUnster je izjavil VVhiteju, da bi bilo načcio o razsodišču škodljivo Nemčiji, ker je Nemčija tako pripravljena, kakor nobena druga
država. Nemčija je bila sposobna izvesti mobilizacijo v desetih dnevih. Če bi pa poseglo vmes razsodišče, bi Nemčiji nasprotna država s tem samo pridobila na času in to bi moglo biti Nemčiji zelo škodljivo.
Nazadnje so vsi opustili misel na obvezno razsodišče, pač pa je nemško vlado Miinster sain prepričal o tem, da je potrebna ustanovitev stalnega mednarodga sodišča, če se hoče Nemčija izogniti očitku, da je ona onemogočila uspeh kongresa in bi 6e potem car obrnil najprej proti Nemčiji. Sicer pa ni potrebno navajati vseh podrobnosti tega dela. Zadostovalo 1», če rečemo, da je bil nemški podtajnik v zunanjem ministrstvu llolstein odločno proti razsodišču in podal ostavko na svoje mesto, ko sta cesar Viljem II. in Biilovv morala popustiti iz političnih razlogov.
Pomen haaške konference ni toliko v tem, kar je dosegla, pač pa v tem, ker je vendarle bila uvod za bodoče kongrese. O miru so prav za prav le malo govorili in mnogo več o vojni, dasi ni nikdo vedel, če se bodo države novih predpisov o načinu vojskovanja ludi držale. Razprava o omejitvi oboroževanja ni prav nič napredovala, na mednarodno sodišče pa so vsi gledali kot na nekaj neškodljivega. Zato prvi glasovi o konfernci niso bili prav nič na-vduševafni a'l zanosili. Šele pozneje in sicer leta 1907., ko se je sešla druga mirovna konferenca, se je ugotovilo, kaj je kongres dosegel, ko jo storil prvi korak za novo mednarodno organizacijo.
Politično ni kongres imel nobenega pomena. Na trenutna politična vprašanja konferenca ni prav nič vplivala, prav tako pa tudi ne na zveze med raznimi državami. Samo ena država je bila nekoliko prizadela, in sicer Nemčija. Med konferenco in pozneje je mednarodna propaganda izrabljala nemško stalisče o omejitvi oboroževanja in o uvedbi obveznega razsodišča. Kdor pa nemško stališče danes proučuje, mora ugotoviti, da je Nemčija zastopala prav ista stališča kakor vse druge evropske velesile, Nemci so samo jasno povedali, kaj mislijo o razorožitvi ali pa o omejevanju oboroževanja; s tem so zagrešili taktično napako, ker se jo potem o tej za-
devi govorilo, kakor o kakšni važni politični zadevi. Prav tako ni bilo j>otrebno nasprotovanje proti mednarodnemu sodišču, ker je bil resničen pomen tega sodišča dejansko zelo majhen. Na splošno vzeto je bilo tedaj nemško stališče pojiolnoma pravilno, le da so Nemci jasno jx>vedali tisto, kar so drugi prikrito mislili. Dasi niso verjeli v sklepe konfernece, so nemški zastopniki lojalno sodelovali pri vseh sejah, če že ne iz drugega razloga, pa zato, da bi ugodili carju. Lahko bi celo reki«, ua so biii pfev&č pošteni, ker so povedali tisto, kar so drugi samo mislili in so na ta način prevzeli odgovornost, katere so se druge države z veseljem otresle. To priznavajo danes tudi nemški zgodovinarji in pisatelji.
Kar pa se tiče položaja v Evropi, je bil leta 1899. prav tak, kakor je bil prejšnja leta. Lord Salisbury je na pomlad govoril z nemškim veleposlanikom in mu rekel, da meni, da je mimo čas političnih skupin in blokov. Mednarodne zveze prehajajo v območje sporazumov med državami, ki imajo enake koristi. Grof Hatzfeldt je zavrnil to naziranje, toda če gledamo na razvoj, moramo reči, da je imel Salisbury prav. Stare politične skupine so se začele razbijati, na njihovo mesto pa so stopale skupine, ki so jih vezali trgovski sporazumi in dogovori.
Vzemimo samo države iz skupine trojne zveze. Če bi Rusija napadla Avstrijo, bi ji Nemčija takoj priskočila na jx>moč, kakor bi to storila že leta 1879. Vendar je trojna zveza hirala že leta in leta in se je dvignila šele, ko je prevzel avstrijsko zunanje ministrstvo Aerenthal. V letu 1899. trojna zveza tako rekoč ni imela nobenega razloga za obstoj. Rusija je bila preveč zaposlena na Daljnem vzhodu in zato ni bila sovražno razpoložena proti Avstriji. V letu 1897 sta obe državi celo podpisali poseben sporazum med seboj o položaju na Balkanu. Pa to še ni vse; zveze med Nemčijo in Avstrijo niso bile več tako prisrčne, kakor so bile v letih Bismareka in Andrassyja. Avstrijsko monarhijo je pretresala cela vrsta notranjih kriz. Cesar Franc Jožef se je staral in računali so, da bo vsak čas umrl. Vlada na Dunaju je prišla pod velik vpliv čeških politikov.	(Dalje.)
Velik obisk ljubljanskih pokopališč
Nagrobnik akademika Jaroslava Kiklja simbolično prikazuje njegovo žrtev. Še posebej ga poživlja
učinkovito ozadje zelenega lovora.
Tudi letošnje Vse svete so Ljubljančani porabili za obisk grobov svojih rajnih, Ze ves teden so jih ob lepem vremenu krasili, na praznik pa so kljub dežju že zgodaj začele odhajati cele trume obiskovalcev na pokopališča. Največ obiskovalcev je bilo seveda pri Sv. Križu. Nekateri, ki so si prihranili sveče, so jih tudi prižgali na grobovih, večina pa se je zadovoljila z lepim cvetjem iu zelenjem in — moltvijo.
Pasebno obiskani so bili na praznik grobovi velikih mož, kakor dr. J. Ev. Kreka, škofa dr. A. B. Jegliča, dr. Natlačena. Slovenska akad. mladina se je zbirala ob grobovih svojih učiteljev in ob grobovih tovarišev, ki so padli kot žrtve svojega prepričanja. Posebno lepa sta bila grobova akademika Kiklja in prof. Tomca. Oba sla že dobila nagrobne spomenike. Prav tam so grobovi dr. Ehrlicha, Rojca in Majdiča in mladina je vse popoldne ob njihovih grobovih glasno molila rožni venec. Veliko vojaško pokopališče, urejeno italijanskim žrtvam iz prve svetovne vojne, je bilo lopo okrašeno s cvetjem in zelenjem in odprlo vsem obiskovalcem pokopališča. Tudi na Navje je
pohitelo mnogo obiskovalcev, ki so s cvetjem in molitvijo dokazali, da hvaležnost še ni izumrla.
Ob štirih popoldne so bile opravljene pri Sv. Križu molitve za mrtve na pokopališču 'pri križu in pri kostnici vojnih žrtev. V popoldanskih urah se je vreme popravilo in obiskovalci so vztrajali na grobovih do mraka. Lelos ni bilo na grobovih posebnega razkošja, kar pa še ne pomeni, da bi ljudje z manjšo ljubeznijo mislili na svoje drage rajne. Nasprotno, še mnogo več je bilo iskrenega žalovanja, še mnogo več žalostnih, ki so molili ob grobovih svojih dragih zanje, pa tudi za vse tiste premnoge, katerih grobov se ni nihče mogel spomniti.
Na Vernih duš dan so bile po vseh ljubljanskih cerkvah službe božje, h katerim so Ljubljančani prihiteli v velikem številu. Tudi na ta dan je bilo na pokopališčih mnogo obiskovalcev. Zopet se je obnovila vez, ki nas druži z našimi dragimi, ki so odšli pred nami v večnost. Grenkobo "žalovanja je lajšala molitev in zavest slehernega, ki je prihitel na božjo njivo, da je sloril vse, kar je mogel, da pokaže ljubezen in trajen spomin do svojih dragih.
Partizani v »Firštovih gozdovih« razkropljeni
Novo mesto, 24. okt. 1942.
O razkroju partizanov po Dolenjskem je »Slovenec« že obširno poročal. Miroljubno dolenjsko prebivalstvo se je oddahnilo, ko je začela nastopati in očiSčevati »osvojene in osvobojene« partizanske postojanke »Legija smrti«. Skoraj po vseh važnejših krajih je že ustanovljena tudi vaška s'.raža in zavedni fantje prav pridno očiščujejo partizanska gnezda.
Laži o skorajšnji zmagi
Pusti zimski večeri so bili kaj pripravni za tajne sestanke. Dolenjska centrala v Novem mestu je bila posebno delavna. Skoraj vsako nedeljo so odhajali kruha presiti fantalini in njihove tovari-šice na izlete v novomeško okolico, kjer so se sestajali s komunističnimi zaupniki in z njimi delali »načrte« za komunistični udar. Na teh sestankih so igrali važno vlogo neka Kani, Mara in Ado. Ko so »ugotovoli«, da je njihovo delo obrodilo že dovolj sadu, jih je neke lepe pomladanske noči zmanjkalo. Povelje iz Novega mesta .je bilo dano: gremo v »Firštovo hosto«, naše odrešenje se je približalo... še en mesec ali k večjemu dva, potem bomo pa mi gospodarili.« »Tudi naš fant je šel zalo, da bomo po vojski vsaj nekaj pomenili, najmanj trinadstropno hišo bomo dobili v Ljubljani,« se je neki oče izrazil o svojem nadebudnem sinku.
To navdušenje se je stopnjevalo iz dneva v dan. »Prvo postojanko smo že zavzeli. Na Hmelj-niku smo neomajni gospodarji, v Otočcu tudi, Baj-
nof je naš, Stari grad, Klevevž, Poganci itd., v Novo mesto bomo gotovo vkorakali prej kot v enem mesecu.« To so bile fraze navdušenja. Da bi zakrili pravi namen, so začeli deliti graščinsko zemljo. Komisarju šaliju, ki ga je roka pravice že zadela, je bila dana ta oblast, komisar Potočar Karel pa je bil »upravitelj« Omahnovega vinograda v Knežiji pri Karteljevem.
Začeli so se ponočni pohodi: »Zatožen si, da imaš orožje .nahrbtnik, vojaško odejo, plašč. Ce ne daš, boš takoj ustreljen!«
»Mi smo lačni, dajte kruha, krompirja, fižola, masti.«
»Zatožen si, da si belogardist, komandant ukazuje, da greš z nami na odgovor. Kdor je proti nam, ga bo «Matilda povohala» — umorjen bo.«
»Vsi moški in fantje ponoči mobilizirani za stražo, vsako noč mora biti straža, če bo potreba tudi podnevi.«
»Z osvobojenega ozemlja ne sme nihče brez komisarjevega dovoljenja, če si klican v Novo mesto na sodišče, glavarstvo ali davkarijo ali na občino, boš takoj ustreljen, če se odzoveš vabilu.«
»Gozd ob železniški progi in ob državni cesti se ne bo posekal, zato jamčimo mi. Kdor gre brez našega dovoljenja sekat, ga na mestu ustrelimo.«
bojte! Kmalu bo konec ln pričel se bo raj. Tristo ruskih zrakoplovov je že odletelo, kmalu bodo tu, v Gorjancih imamo živeža za pol leta, pripeljali so ga Rusi,-Vinico so že bombardirali, ker je belogardistična, Stalin je osebno odlikoval junaške branilce Žužemberka.«
»Usnja imamo dovolj najmanj za dve zimi, saj imamo že dve tovarni usnja v Žužemberku in Mokronogu.«
»Tudi top, tam pri Ajdovcu v gozdu bo kmalu gotov.« (Bil je gotovo lesen in ga kovač ni dobro okoval, pa se je pri prvem poizkusu razdrobil na kose.)
Ko je neka vas v bližini Mirne peči bila požga-na in so se vaščani hoteli znesti nad partizani, da so oni vsega tega gorja krivi, so zopet lagali, da bodo po vojski dobili vsi pogorelci vsaj eno-nadstropne hiše...
Umori in ropi
Kdo bi jih mogel našteti, ko so bili na dnevnem redu po vsej okolici. O nekaterih je »Slovenec« že poročal. Nič ne pomaga zavijati oči in se izgovarjati ter olepšavati okoliščine, ko jo vendar točno znano ,da so bili vsi tisti, ki so jih zločinski tipi pomorili in prej še nečloveško mučili, nedolžni. Popolnoma so izropali, zločinci — boljšega imena niso vredni — razna župnišča v Podgradu, na Tre-belnem, v Št. Rupertu in drugod, onečaščali svete posodo, izropali poštenim kmetom vso imetje. Pri Zupančiču v Hiški vasi se je neka Mara še hvalila: »Tovariši, na delo, bogat plen naš čaka. — Takega še nismo imeli.« — j Ker ste tako pravični, zakaj pa milijonarje pustite pri miru, lopovi brez primere! Kajni I Kaj so vam hudega storile nedolžne žrtve, da ste jih nečloveško mučili in potem umorili? Pri teh nedolžnih žrtvah vpije njihova kri v nebo po maščevanju, kakor kri Abe-lova!« Tako se sprašujejo ljudje.
Uničena partizanska utrdba
Znano je bilo že dalj časa, da imajo partizani razna skrivališča v podzemskih brlogih. Tja so navozili tudi oropane predmete: krompir, moko, riž, mast, usnje itd. Pred nekaj dnevi je bilo odkrito eno takih skrivališč v »Firšlovi hosti« na Brezovi rebri, kjer je ljudi precej časa strahoval gozdar Zupančič. Poslopje je bilo požgano. utrdba uničena in vsa zaloga — 4 vozovi — zaplenjena. Ko so partizani to zvedeli, so begali kakor brezumni sem in tja. Nekaj je bilo ujetih, drugi pa so se kakor ovce brez pastirja razkropili in čakajo odrešenja, ki pa ga od nikoder ne bo. Tisti raj pa, ki so ga drugim pripravljali, bodo lahko sami uživali.
Partizanske uši
Pravijo, da jo dobra letina zanje in se zelo hilro množijo. Ce l>o šlo tako naprej, bodo uši važen činitelj pri nadaljnem partizanskem razkroju. Kamor pribeže razkropljeni partizani, se hišni prebivalci hitro umaknejo, gospodinja pa brž s kropom uničuje nadležni mrčes. Tudi kri partizank zelo ugaja lačnim ušem. Pa so seveda tovarišice preveč zaverovane v tovariše in seveda nimajo časa, da bi na kaj drugega mislile, ko tna svobodno ljubezen, saj zato so šle tudi v gozd.
»Laže kot partizan«
Gospodarstvo
Resnica bode v oči ,pravi pregovor. Partizan pa se resnice boji, zato laže, da sam sebi verjame. Zato je nastal pregovor: »Laže kot partizan«. Se pred kratkim so oznanjali: »Nič se ne
Končani likvidaciji. Zaradi končane likvidacije sta bili izbrisani iz trgovinskega registra: »Arbor«, lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani ter Manufuktura .Novak, družba z om. zavezo.
Iz zadružnega registra. Pri Nabavljalni zadrugi gasilske zajednice v Ljubljani so bili izbrisani člani upravnega odbora: Drobne Josip, Guček Franc in Vogelnik Alojzij, vpisani pa inž. Dolenc Franc, Rozman Franc in Mežek Fr. — Pri Delavski nabavljalni gospodarski zadrugi v Ljubljani je bil izbrisan člun Roje lludolf, vpisan Berčič Rudolf
Bančna enciklopedija. Izšla je te dni v dveh zvezkih Bančna enciklopedija v italijanščini. Izdalo jo je tvrdka Sperling in Kupfer v Milanu.
Italijansko-finski trgovinski odnošaji. Te dni pride v Rim finski gospodarski minister Jalanti, kot poroča agencija Štefani. Namen potovanja je začetek razgovorov za ureditev medsebojnega trgovinskega prometa.
Pošiljatve inozemskih delavcev v Nemčiji. Pošiljatve inozemskih delavcev v Nemčiji so dosegle po nemških uradnih podatkih v letu 1940 120 milj. mark, leta 1941 343 in v prvi polovici letos 250 milij. mark. Število delavcev, ki lahko pošilja v domovino svoje prihranke, znaša trenutno 880.000. Nemške banke, ki izvršujejo taka nakazila, so v stiku z denarnimi zavodi v 12 državah. V vseh teh številkah pa niso vpoštevane pošiljatve poljskih in ukrajinskih delavcev in generalnega gu-
Komunizem in vera
Danes ni treba več nobenemu pametnemu človeku dokazovati, da je partizanska »osvobodilna Ironta« javno ime za komunistično stranko. To pa ima za vsakega Slovenca, zlasti še za zavednega 1 katoličana zelo važne posledice. Ker komunizem zanika Koga in se bori proti Bogu, noben katoličan po svoji vesli ue more in ne sme t nobeni stvari z materialističnim komunizmom sodelovati, marveč se mora proti tej zmoti boriti. Ne smemo se namreč varati: konec koncev gre pri komunizmu in pri partizanstvu, ki je pri nas zunanja oblika komunizma, le za eno samo bistveno stvar, čeprav jo zaenkrat komunisti prikrivajo in jo zaupajo lo najzaupuejšim pristašem: za kulturni hoj in za uničenje vere; vse druge govorice o »osvobojenju«, o »narodni revoluciji« in podobno so le pesek v oči nevednim in kratkovidnim ljudem.
Itazličui so vzroki, iz katerih moramo kot ljudje, kot Slovenci iu kot katoličani komunizem odklanjati. Vzemimo brezboštvo. Razlikovati moramo med hrezhoštvom na splošno in med komunističnim hreiboštvom. Tudi pred nastopom komunizma so mnogi ljudje živeli brez lloga ter izven verskega vpliva in življenja. Bili so versko brezbrižni. Tudi če je Bog. niso hoteli imeti z njim nobenega opravka; druge ljudi, ki so verovali v Boga, so vsaj ua splošno pustili pri miru in jih zato razen v časih preganjanj niso ubijali. To je brezboštvo brezbrižnosti. Komunistično brezboštvo pa je popolnoma drugačno. Boj proti veri je jedro vsega komunističnega prevrata. Lenin je imenoval lloga zakletega sovražnika komunistične družbe. Vsak član komunistične stranke jo dolžan delovali proli veri. Komunistično brezboštvo je upor, jo vstaja proti Bogu, torej več kakor verska brezbrižnost ali odpad od Bonn. Vera pravi, d,i je Bog ustvaril svet in da nas čaka po smrti drugo življenje, komunizem pa pravi, da Boga ni, da onostranstva ni, da je človek zato na svetu, da uživa srečo na zemlji, ker je po smrti vsega konec. Vera je zanikanje komunizma, komunizem je zanikanje vere, oba sc medsebojno popolnoma izključujeta. Resnica jc samo ena, zato oba ne moreta imeti prav. Komunist se zato mora boriti proti veri, ker jo sicer njegovo prepričanje nesmisel. On ni samo ateist, ampak je antiteist. Komunist tudi veruje, in sicer veruje, da Boga ni. Pri njem se je porodila vera v obliki nevere, nov zveličavni nauk v obliki zla. In ker je komunizem tudi neka vera, ki pravi, da Boga ni, zato se brezobzirno bori proti Bogu in ga krvavo preganja v njegovih duhovnikih, cerkvah, ustanovah in vseli božjih znamenjih, na katera naleti. Vse, kar ga spominja na Boga. ga grize in mu vzbuja vest. Ni mu dovolj, da je sam brezbožen, ampak hoče zlepa ali s jdlo doseči, da bi tudi drugi ljudje zavreli Boga. Komunist se je odločil proti Bogu in njegovemu nauku, uporno se je odločil samo za tostranstvo in ve, da je s tem postavil na kocko vse, svojo srečo in smisel svojega življenja. Ce njegovo gledanje ni resnično, je vse zaigral, vse zgubil. Zato se tako zagrizeno bori proti Bogu in veri na vseh področjih in z vsemi sredstvi. C o komunizem v tej točki ne zmaga, potem zgubi svoj smisel tudi vse ostalo, kar komunizem uči. Iz toga sledi, kako usodno se motijo pri nas tisti, ki gledajo v borbi proti komunizmu in komunistični »osvobodilni fronti« le »politiko«. Globoki vzroki te borbe so daleč od politiko, kajti tu gre za mnogo višje vrednote. Kdor s komunizmom v kakršni koli obliki sodeluje, ta se je hote ali nehote postavil v fronto proti Bogu. ker pomaga tistim, ki so si postavili za glavni cilj iztrebiti Boga iz človeških srr.
Vsak vernik, ki torej komunizem ali komunistična grozodejstva kakor koli podpira, odobrava ali zagovarja in noče spregledati, ako je bil zaslepljen. je izdal vero in Boga, postavil se jo na drugo stran, ki ji je Bog z grozečim prstom napisal: »mane. tekel, fares«. Danes, ko med našim ljudstvom pod krinko partizanstva divja najhujša borba proti Bogu, tudi brezbrižnost ni na mestu. Vsak Slovenec se mora postaviti proti partizanstvu že kot človek, kaj šele kot vernik, kajti nihče ne more služiti dvema gosnodonia. Danes velja kategorični ali — ali. Ali z Bogom ali s satanom. Tretje poti ni.
nunmmmaBmmmmtaa^BBmmBamnmammm
vernementa, bele Rusije, bivših baltskih držav, Hrvatske in Romunije, za katere veljajo posebni predpisi.
Vojni davek na zemljiško posest v Srbiji. V
Srbiji so uvedli nov, vojni davek na zemljiško posest, ki znaša po razmerah 100—140 osnovnega zemljiškega davka.
Nova kemična tvornica v Zagrebu je bila ustanovljena. Tvrdka se imenuje Kemične tvornice d. d. z glavnico 50 milij. kun, od katere je vplačanih 20 milij. kun, nadaljni vpisi pa so odvisni od sklepa upravnega odbora.
KULTURNI OBZORNIK
Povest iz Kristusovega časa
Francesco Perri: Neznani učenec.
Kot drugi zvezek letošnjega drugega letnika Slovenčeve knjižnice je izšla obširna povest italijanskega pisatelja Francesca Pcrrija »Neznani učenec« v prevodu dr. Jožeta Lovreneiča, ki je v zadnjih letih dal nekaj odličnih prevodov iz italijanščine. Tako se Lovrenčič pridružuje Gradniku in Budalu po številu in tudi ceni prevodov iz tega slovstva, ki smo ga do zadnjega časa razmeroma slabo poznali. Škoda, da knjiga nima uvoda o literarnem pomenu pisatelja, ne orisa njegovega dela, ne portreta, s čemer uvajajo pre-vajatelji te zbirke svojega prevedenca v najširše šča ta uvod Lovrenčičev podlistek v »Slovencu« plasti našega naroda. V nekem pogledu nadoine-z dne 6. X. t. 1., kjer na podlagi pisateljevih lastnih izpovedi predstavlja tega modernega italijanskega avtorja slovenskemu občinstvu. Ob tej priliki govori tudi v Perrijevem delu »Kobarid« ter njegovem velikem romanu »Emigranti«, ki je preveden že v mnogo modernih jezikov.
Vse to kaže, da je Perri znan pisatelj, ki si osvaja pot v široki svet. Tudi »Neznani učenec« kaže v obilni meri njegovo moč in njegovega du-hrf. Povest ima podnaslov »Zgodovinski roman iz Kristusovih časov«, tako nekako kakor Sienkie-vviezev roman »Quo vadiš«, s katerim ga nekateri primerjajo. Toda pisan je v čisto drugačnem slogu, ne v realistično fabulističnem, temveč v mozaično razblinjenem načinu, v katerem pristavlja kamen h kamnu v simfoniji idejnega kontrasta dveh svetov, med katera je prišel glavni junak, je našel iz poganstva rešitev v Jezusu. Vsa povest je tako pridvignjena v neko melodičnost, svetopismesko risanje, dogajanje, kar pride do veljave zlasti v zadnjem delu. Na simfoniji kontrasta je grajena vsa zgodba, ki razpade v tri dele: v prvega, ki je mistika poganstva in v zadnjega, ki je mistika Kristusovega bivanja na zenici, strnjenost evangeljskih dogodkov; srednji del
pa je zgodba ljubezni dveh, ki pričakujeta Boga po napovedih Vergilijeve ekloge. Na tem je grajena vsa povest: na poganskem in judovskem pričakovanju Odrešenika, novega živega Boga, ki bo prinesel nov red v splošno zmedo sveta in novo mladost v splošno svetovno utrujenost. To pričakovanje tedanjega sveta karakterizira preludij »Uvoda«, ki govori o smrti Panovi in o znakih novih velikih dogodkov, ki imajo priti na svet za vladanja nadložnega starca Tiberija.
Sveti Marko piše v svojem evangeliju (14,50-52) o Knslusovem učencu, ki je Učenika spremljal na Oljsko goro, kamor ga je prišel izdajat Juda Iskarijot: »Tedaj so ga vsi zapustili in so zbežali. Neki mladenič pa je šel za njim, ogrnjen samo z rjuho, pa so ga zagrabili; toda on je rjuho pustil in jim nag ubežal.« Tolmač našega svetega pisma pravi: »Ker samo Marko poroča o tem dogodku, smemo sklepati, da je bil ta mladenič, najbrže Marko sam« (str. 123). Na ta citat je Perri postavil svojo zgodbo ler postavil za glavnega junaka prav tega mladeniča Marka in ga pripeljal od rojstva do smrti skozi simfonijo takratnega časa in njega hrepenenje.
Marko se je rodil kot sin cesarskega namestnika za Judejo Valerija Grata in judovske matere Mi kol, ki ga je takoj po rojstvu po svojem verskem obredu obrezala in mu dala ime Ado-nija, kar pomeni: »Tvoj Bog bo Jebova«. Grat zapodi ženo, ki gre v hribe med borce za pričakovanega Mesija, ki bi naj bil novi politični kralj Judov, Antonij pa dobi še rimsko ime Marko in ga oče pošlje v Rim, kjer živi po njegovi smrti v hiši očetovega bratranca Messala. Tam se zaljubi v njegovo ženo Varilijo ter se udeležuje poganskih mističnih orgij, orfejskih pričakovanj rojstva novega Dionizija, boga slasti in ljubezni, poganske naslade. Sredi uvajanja te prepovedane bolne orgije ju zaloti Messala in doseže, da ju cesar prežene iz ožje domovine: Varilijo na jug Italije, Marka pa v Palestino, v kraj njegove matere kot vojščaka. Tam dobi od Pilata nalogo, da naj uniči toljH) judovskih uj>ornikov, med katerimi je tudi njegova — mati kot prava amazonka. Z njo se tudi sestane. Ona ga prosi, naj prestopi na njeno stran, toda on se drži vojaške zapovedi. Medtem pa Variliji uspe, da zbeži iz svojega
pregnanstva ter pride v sužnjo preoblečena v Palestino. Marko pošlje v pristanišče veliko spremstvo, ki naj jo pospremi k njemu. Toda to spremstvo z Barabo r.a čelu je v službi judovskih upornikov ter pomori prave strežnike, Varilijo pa ugrabi ter nad njo izvrše ves maščevalni srd njegove matere. S kaznijo levitove žene jo mučijo skoraj do smrti — kazen, ki je grozna v svoji sadistični pohoti. Na pol mrtvo jo rešijo učenci Jezusovi, ki je prav tedaj začel z oznanjevanjem svojega nauka. Umirajoča zahrepeni po živem Bogu in uinre, krščena po Kristusovi roki. Marko se strašno maščuje nad Judi z novim napadom, v katerem pade tudi njegova mati. Vojaški posegi mu prinašajo samo žalost in nesrečo. Ko ga pa Pilat — namesto, da bi ga pohvalil za izvršen ukaz — še jKjgraja, ker je hotel imeti kot vojak ob sebi ljubico, se locj od vojaške karijere ler se pridružuje počasi Kristusu, novemu Preroku. V njegovem nauku ljubezni vidi nov smisel življenja, ki je različen od vojaške morale poganskega Rima. Priča je Jezusovega pripravljanja v puščavi, potem pridiga na Gori, raznih čudežev, ozdravljenj in vedno se giblje v najbližji okolici Jezusovi, tako da se je vse posvetil uboštvu in ljubezni. Zmešanec! — so ga imenovali njegovi nekdanji vrstniki. On mu je priredil v svoji hiši zadnjo večerjo in bil priča na Oljski gori, ko je Jezus krvavi pot potil. Tu je bil on tisti učenec, ki je zbežal nag, kot pravi pismo. Ze se ga loteva dvom, da .Jezus ni Bog, kajti vse preveč človeško je trpel in umrl. Toda prav njemu jo dano, da vidi prvi vstalega Zveličar.ja ter razglasi njegovo vstajenje, ves odločen, da ga gre oznanjat Rimljanom. Tedaj ga na poti kamenjajo kot sv. Štefana ter poslane prvi mučenik za Jezusa (Iu prevzame vlogo sv. Štefana, kar nekoliko moti), Kristus na poti v Emavs najde njegovo truplo in ga j>okopl.ie.
Takšen konec je storil Marko Adonij, pogan in jud, a prvi mučenec za pričevanje Kristusovega božanstva, ki ga je tedaj čakal ves svet.
To je vsebina tega romana. Toda le goli potek, osnovna linija, kajti ta linija samo veže melodijo hrepenenja te dobe, v katero so vpleteni zvoki poganskih OTgij, vojaških posegov z vsemi krutostmi vojaške morale, ter istilizirano živ-
ljenje Jezusovega dleovanja, ki je skrčeno na nekaj mesecev. Uvod postavlja zgodbo na trdna tla zgodovinskega dogajanja, prvi del je opis orgija-sličnega pričakovanja novega Dioniza, boga zein-skih slasti, drugi del je zgodba Markova in Va-rilijine ljubezni, tretji pa spoznanje, da je novi Bog bog nebeškega kraljestva, Bog ljubezni in svidenja v onostranstvu, kar mu fioslane blizu žc s jjogledom na strašno trpljenje njegove ljubljenko ter na svidenje z njo, ki počiva v novem Bogu.
Tako je ta roman izraztt triptih, trodelna kompozicija, pisana z idejnega zorišča ter tudi zato nekako stilizirana in pridvignjena ter vpliva drugače, kakor »Quo vadiš«, prav zaradi različnega prijema življenja. Ne glede na zgodovinske proporcije (Kristusovo učenje spravi na življenjsko širino nekaj mesecev, ne na tri leta! Svetega Štefana identificira z Markom itd.), pač pa poudarja duhovne jx>ante ter njih pomen v kompoziciji celotne povesti. Tako more veljati r*>vest oblikovno za zgled idealistično zasnovanega romana, ki kaže bolj boj dveh svetov, kakor pa psihološko do [jodrobnosti jasne obraze jx>samez-nikov; je bolj baročna osvetlitev problematike, kakor pa naturalistična risba značajev. Pisan pa je živahno, čeprav včasih pregostobesedno, vsekakor pa zanimivo in je lep pendant drugim delom iz Jezusovega časa in o ljudeh iz evangelija. Zlasti še, ker jo resnično jx>ln vere v svet duha, kakor ga je oznajal Jezus — Bog.
Naslovna stran J. Trpina dobro karakterizira notranjo vsebino in teren teh svetopisemskih zgodb.
Prevod dr. Lovrcnčiča pa se bere zelo lej>o
td.
Vsak Slovenec, ki le more naj naroči »Slovenčevo knjižnico«. —- To je njegova kulturna in socijalna dolžnost.
Knjigo lahko plačujete mesečno ($>

DRUŽINSKA PRATIKA
JE IZSlfl in ?e bo orts'ei dobivala v nakup v prav vseh knjigarnah kakor tudi v boijš:h trgov,nah in tralikah
Cena Izvodu L 2*.
Zah'evajie povsod lo našo DRUŽINSKO PRATIKO!
' — Poklicna svetovalnica ln posredovalnica
razpolaga šc v tem letu z vajenskimi mesti za kleparje, kljufcvničarjc, tehničarje, soboslikarje in pleskarje, črkoslikarje, tapetnike, mizarje, lesne struparje, čevljarje, frizerje in frizerke, natakarje in trgovske vajence. — Kdor bi 51 želel izbrati katerega izmed navedenih poklicev, naj se čimprej javi v Pokrajinski poklicni svetovalnici na Aškerčevi cesti, v poslopju šolske poliklinike med 8 in 10 uro dopoldne in 3 ter 4 popoldne, kjer bo dobil potrebne informacije in mu bo določen čas preizkušnje. — Učna mesta bomo posredovali tistim, ki imajo za po-.-bne obrti potrebno šolsko pred-izobrazbo in ki bodo na osnovi psihotehnične preizkušnje spoznani za zmožne izvrševati enega izmed gornjih poklicev. Preizkušnja in posredovanje učnega mesta je brezplačno.
—	Pomaknili so ure nazaj, V ponedeljek, 2. novembra ob 3 zjutraj so pomaknili ure nazaj za zimski čas. Mnogi priprosti ljudje ki ne berejo časopisov, so v ponedeljek zjutraj vstajali kakor druge dneve in hiteli po svojih opravkih. Marsikdo jc 6vetlo gledal, ko je prišel na svoje delo, pa ni tam še našel nobenega tovariša. Mnogi so potem gledali na javne ure in pač ugotavljali, da je njihova ura kar za celo uro naprej in so pač nato čakali, da se je pričelo delo.
—	Vpisovanje v višji trgovski tečaj ln enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri trgovskem učilišču »Christolov uč.ni zavod«, Ljubljana Domobranska 15, se vrši naknadno .le do 10. novembra. Šolnina zmerna, manj premožni uživajo popust. Izrednim slušateljem (icam) je dovoljen tudi obisk posameznih predmetov po želji. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu.
—	November se je uvedel z dežjem. V soboto zadrga oktobra je bila dosežena najvišja dnevna temperatura +16.8 stopinj Celzija. V nedeljo, na praznik Vseh svetnikov, 1. novembra, je postalo mnogo hladnejše. November se je pri nas uvedel z dežjem. Ob zgodnjih jutranjih urah je začelo deževati t?r je do 7 padlo do 1.5 mm dežja. Bil je močan naliv. Podnevi se je vreme zelo spreminjalo. Ponoči okoli 20 do 22 se je bliskalo in čulo se je tu in tam tudi votlo grmenje. Trajali so ponoči močni nalivi, tako, da je padlo do ponedeljka zjutraj 9.9 mm dežja, v dveh dneh torej 11.4 mm. V ponedeljek zjutraj je bilo razmeroma hladno. V nedeljo zjutraj je bila že nižja jutranja temperatura ko prejšnje zadnje dneve oktobra. V nedeljo je toplomer zjutraj dosegel +8.5, v ponedeljek pa + 8.2 stopinj Celzija. Barometer je od sobote da nedelje padal in dosegel stanje 758.1 mm, nato pa se je začel dvigali tako, da je v ponedeljek, 2. novembra dosegel 765 mm. V ponedeljek dopoldne je bilo oblačno.
—Učite se strojepisja! Novi eno-, dva- in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni
—	so prično v sredo 4. novembro. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola. Največja moderno urejena strojepisnica. Učnina zmerna. Posebni oddelek tudi za dijake-inje.
—	Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, jezike — po žolji in izbiri. Novi prospekti s slikami in podrobne informacije na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
—	Cvetje iz domačih in tujih logov ima v zalogi Mohorjeva knjigarna na Miklošičevi cesti 19. Naročniki na celotno zbirko dobe 25 odst. popusta Doslej so izšli trije zvezki: Erjavec, Hudo brezno; Stritar, Izbor mladinskih spisov; Homer, Iliada.
—	Pomiloščeni. Pretekli teden je bilo objavlje no kratko poročilo o kazenski razpravi glede skrivanja in razpečavanja ukradenega usnja. Štirje obtoženci so bili obsojeni na manjše zaporne kazni, odnosno eden mod njimi samo na 3200 lir denarne kazni. Vsi obsojenci pa so bili deležni zadnje amnestije od 15. oktobra t. 1. in so bili puščeni na svobodo. Treba je pripomniti, da so nekateri obtoženci bili pomiloščeni, ne da bi bilo prišlo do glavne ustne razprave, ker bi njih kazen ne presegala 5 let. Pomiloščene pa so bile drugače osebe katerih kazen ne presega treh let. Poročali smo dalje o strogi sodbi zaradi prestopka po §u 139 kaz zak., ko je šivilja Berlotova lažno prijavila svojega moža vojaškim oblastem, da skriva na svojem stanovanju puško. Berlotova je pred sodnikom 9icer skesano priznala zelo lahkomiselno dejanje, ko bi lahko svojega moža spravila v veliko nesrečo. Pred sodnikom se je izgovarjala, da so jo k lažni prijavi nahujskale »njene prijateljice«, ko so ji svetovale, da se na prav ta način lahko iznebi svojega moža ki je drugače dobrosrčen mož, saj je ženi, ki sc nahaja v preiskovalnem zaporu, pošiljal celo pri-boljške in skrbel za njo Ta žena ni bila deležna amnestije, to v smislu člena 3 amnestijskega dekreta.
—	Gcd z dvema glavama. V okolici Linea je neki sluga na vseučilišču našel mladega gada z dvema glavama.
—	Židovski skrunilec grobov. V Biodi v Alžiru so razkrinkali in zaprli nekega židovskega skru-nilca grobov in roparja mrličev. Mož, ki je bil vratar nekega židovskega pokopališča, je izkoristil noči, da je odkopaval nove grobove v bližini se na-hajajočega muslimanskega pokopališča, pokradel obleko in dragulje, s katerimi muslimani navadno pokopavajo svoje pokojne, in nakradene reči čez nekaj časa prodal. Ta zločin je odkril neki Arabec,
1 V župnijski cerkvi sv. Družine je danes, dne
3 nov. izredno češčenje sv. Reš. Telesa, namesto v zavetišču sv. Vincencija v Mengšu. Dopoldne ob vsaki uri sv. maša. Od 12—1 moli sv. Rešnje Telo mladina meščanske šole; od 1—2 mladina ljudske šole; od 3-—4 molijo dekleta; od 4—5 molijo žene; od 5—6 jc sklepna ura s pridigo in litanijami. K tej uri so vablieni zlasti vsi mo ki, pa tudi žen-stvo naj se v obilnem številu udeleži te ure.
1 V počastitev spomina pokojnega dr. Marko Natlačena so darovali škofijskemu ordinariatu — neimenovani 5000 lir, družina Radešček 30 lir. — Prav lepa hvala!
1 Vreme in promet na praznik Vseh svetnikov. Prvi november je prinesel kaj čudno vreme. Zjutraj je deževalo, pozneje so se podili gosti črni oblaki, ki niso človeku dajali uapanja, da sc bo vreme vsaj za popoldne nekako ustalilo. Popoldne pa se je mahoma vse preobrnilo. Poča6i se je jasnilo in zasijalo je celo sonce. Prav popoldansko lepo vreme je zvabilo tisoče in tisoče ljudi na grobove k Sv. Križu. Po vseh progah so vozili direktni vozovi na pokopališče k Sv. Križu, kjer se je resnično razvijal pravi velemestni promet. Marsikateri voz je na praznik prepeljal do 1000 in še več potnikov. Računajo celotno, da se je na praznik vozilo do 50.C03 oseb po raznih tramvajskih progah. Promet je bil velikanski.
I Nocojšnji koncert Ljubljanskega komornega tria bo nudil vsem poslušalcem resniJni umetniški užitek. To nam iamči po eni strani skrbno izbrani spored, ki nam prinaša dela štirih glasbenih literatur in dob, kakor tudi na drugi strani umetniški sloves, ki si ga je v polni meri pridobil naš komorni trio, ki ga tvorijo gg.: Dermelj, Šedlbauer in Li-povšek. Spored je naslednji: Pugnani: Sonata za tri; Mozart: Trio v c duru; Lipovšck: Sonata za violino in klavir; Smetana; Trio, opus 15 v g molu. Začetek koncerta bo točno ob 18 in občinstvo prosimo, da pred napovedanim časom zasede svoja mesta v konccrtni dvorani. Konec bo sigurno pred pol 8. zvečer. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
1 Zdravnik za očesne bolezni dr. Erncst Dc-
reani od 2. novembra 1942 zopet redno sprejema Kongresni trg 14 od 9^-10 in 2—3.
1 Sprememba repertoarja in zasedb. Kot četrta najavljena premiera letošnje sezone bi morala hiti izvajana Massenetova »Thais« s Heybalovo v naslovni partiji. Ker se je morala ta pevka pred 14 dnevi podvreči operaciji na slepiču, je bil postavljen na repertoar »Don Pasquale, »Thais« pa pride na vrsto, Čim bo Heybalova okrevala. Istočasno je zbolela Vidalijeva na influenci, poleg tega je imela tudi zastrupitev na nogi. V predstavi »Traviatot za red sredo nastopi namesto Ribičeve zopet Vidalijeva. V študiju so sledeča dola: Do-beičeva izvirna opereta »Slepa miš«, ki bo prvič izvajana, Mozartov: •♦•Beg iz Seraja« in Iluniper-dinckova »Janko in Metka«.
1 Poglobitev znanja italijanskega jezika dose-žote, če so vpišete v popoldanski (od 14—13) ali večerni (od 18—19) konverzacijski tečaj za tiste, ki so že kjerkoli obiskovali začetni tečaj, in za samouke. Začetek 2. novembra ob 14 in 18. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16 Mestni trg 17-1. N.ovi tečaji tudi za začetnike.
1 Stenogrnfski točnji — dnevni in večerni — se prično dne 6. novembra. Začetni in nadaljevalni oddelek, brzopisne vaje po diktatu. Specialni tečaji po hitri in najuspešnejši metodi. Učnina nizka. Posebni oddelek za dijake (-inje). Posebni tečaji za strojepisje, knjigovodstvo, jezike itd. Novi prospekti s slikami in informacijami na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 1?.
I Dijaki (-inje) in visokošolci (-ke), ki obiskujete redne srednje, strokovne in visoke šole, porabite svoj prosti čas čim koristneje, da se
Briučite tega ali onega praktičnega predmeta. !ne 6. oktobra se pričenjajo posemii tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino itd. (Izbira predmetov po želji.) Učnina zmerna. Tečaji bodo trajali 5—4 mescce, tedensko do 4 ure pouka. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče Christolov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15.
lUčni tečaji za srednješolce. 1. Priprava pri-vatistov za izpite, poučujejo profesorji vse predmete posameznih razredov, — 2. Instrukciie iz vseh srednješolskih predmetov, pomoč red. dijakom pri učenju. — 3. Jezikovni pouk. Učnina zmerna. — Informacije in vpis dnevno od 9 do 12. Vodstvo te- , čajev: Zrinjskega cesta 7-D.
lčas zahteva, da se naučimo čim več svetovnih jezikov, zato se vpišite čimprej v jezikovne tečaje, kjer bomo po lahki, razumljivi in hitri metodi poučevali vse moderne jezike, predvsem italijanščino, nemščino in francoščino. — Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in 14 do 16. Jezikovni tečaji, Mestni trg 17-1.
1 Staršem dijakov srednjih, strokovnih in ljudskih šol. Upeljali smo dopoldanske in popoldanske ure za dijake (kinje) vseh srednjih, strokovnih in ljudskih šol. Vsak dijak bo imel dnevno dve uri pouka (razlaga, poprava nalog, izpraševanje). Vodili bomo za vsakega stalno skrb na šoli, katero obiskuje, vas pa stalno o tem obveščali. Na ta način boste popolnoma brez skrbi za uspeh svojega otioka. Vse one dijake (kinje), ki iz kakršnih koli ra2 logov ne obiskujejo šole, bomo pripravljali tu po učnem načrtu, da bodo koncem leta lahko napravili razredni izpit in tako ne izgubili šolskega leto Važno tudi za one, ki se vozijo, kajti pri nas bodo lahko na toplem pričakovali odhoda vlaka. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in 14 do 16. Ker lahko sprejmemo le omejeno število dijakov, pohitite z vpisom. — Korepctitorij, Mestni trg 17-1, desno.
1 Mož srednjih let ne more že 7 mesecev stopiti na noge, z družino 4 majhnih otrok, najmanjši
ičjušijana
i&o&ste m>y£ce
Koledar
Torek, 3, novembra: Hubert, škof; Silvija, sveta žena; Malahija, škof; Domen, škof; Venefrida, devica in mučenica.
Sreda, 4. novembra: Karel Boromejski, škof; Vital, mučenec; Modesta, devica; Emerik, spoznavalec; Pierij, spoznavalec.
ki je slučajno vide! pri drugem Arabcu obleko, v
kateri so pred nekaj dnevi pokopali njegovo mater. Naznanil je tega Arabca, ki je na policiji priznal, da jo je ukradel židovskemu vratarju. Pri preiskavi pri Židu, ki so ga tudi zaprli, so našli številna oblačila in dragulje.
— Krava v drogeriji. Neki kmet je prignal svojo kravo v Fuldo naprodaj. V mestnih ulicah pa mu je krava ušla. Nekaj časa je bezljala po ulicah, nato se je pa ustavila pred izložbenim oknom neke dro-gerije in radovedno zijalo v okno. Naenkrat pa je skočila v okno, razbila šipo in se kmalu znašla v prodajalci, kjer je naredila pravo razdejanje. Ko se je naveličala, jo je spet udarila skozi iz.ložbeno okno na ulico, kjer jo je prijel njen lastnik in jo odgnal dalje.
Ruski top, ki so ga zaplenile italijanske čete nn vzhodnem bojišču.
Naznanila
GLEDALIŠČE: Drama: Torek, S. novembra zn-prto. — Sreda. 4. noveinJirn ob 16: llamtet. Red II. — Četrtek, 5, novembra ob 16.30: Šestero oseb išče avtorja. It oil A.
Opera: Torek, S. novembra ob 16: Oasparone. Opereta. Izven. Cene od 1H lir navzdol. Sreda, 4. novembra ob 16: Traviata ltod Sreda. — Četrtek, 5. 110-vombru ob 16: Don Pasquale. Hed Četrtek.
H.VDIO. Torek, 3. novembra: 7.30 Slovenska glas-ba — S Napoved čnsa — Poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi in nnpevi — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročilo Vrhovngn Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijnnec — Simfoničnn glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Orkostcr vodi dirigent 1'e-tralia — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert kvnrteta EIA R — 19.30 Poročiln v slovenščini — 19.45 Operetni! glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Četrt ure z.a tvrdko Veritna — 21 Narodne pesmi vodi dirigent Zeme — 21.30 Glnsbo Franka Alfnna izvajajo: sopra-nistkn Pnoln Della Torre In čelist Bonodetto Mazza-curati — 22.15 A. Nicotera: Pogovor r Slovenci — 22.25 Koncert Sramln Ljubljana — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: dr. Ba-
knrčič. Sv. Jakoba trg 9, mr. Rainor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Miumayer R., Sv. Petra cesta 78.
POIZVEDOVANJA. V Knafljevl ulici je bila v nodel.io nn.ldcnn nakaznica 7.a krompir, glaseča se nn ime Markovifi Dimitrij, in so dobi prt Skerjanc, Ga-ljevica 68.
POIZVEDOVANJA. Našla sem usnjene rokavice — 24. t. m. v kinu »Slogi«. Dobi so Celovška c. 71-1, .desno
Izgubila rp je ob Ljubljanici — Šmartinska — na pokopališče zlntr dnmskn urn z zapestnico. Najditelj se naproša, dn jo proti nagradi vrne na upravo »Slovenca-«.
V četrtek sem Izgubila zlato nalivno pero.
Poštenega najditelja prosim, da odda svoj naslov v upravi »Slovenca«,
Zgubit Rem v nedeljo, dne 1. novembra listnico z legitimacijo in denarnico. Pošten najditelj so naproša, da jo odda v upravi »Slovenca*.
NAŠLA sem deško rokavičko na Kongresnem trgu 26. t. m. Dobi so Celovška c. 71-1. desno,
Z Gorenjskega
Uumrla je v Kranju gospa Marija Jezeršek roj. Rebolj, posestnica in gostilničarka. Pokopali so jo v petek, 30. oktobra na župnem pokopališču v Kranju. Naj v miru počiva!
Dve kmetijski šoli za Gorenjsko. Na zborovanju učiteljev in učiteljic na kmetijskih šolah na Koroškem je bilo sporočeno, da bodo najbrž že letošnjo jesen otvorili dve kmetijski šoli za Gorenjsko kakor tudi učilnico in poskuševalnico za mlekarstvo v Kranju.
22 novih pomočnikov. Te dni je Kranjska industrijska družba na Jesenicah proglasila 22 vajencev za pomočnike, in sicer na prav slovesen način. Okrožni načelnik Steinacker je imel pri tej priložnosti spodbuden govor, nakar so za pomočnike proglašeni vajenci slovesno obljubili, da se bodo vedno potrudili, da se povsod v življenju izkažejo prave može in da obdrže napram nemškemu narodu in njegovemu voditelju neomajno zvestobo.
Nesreče, Na cesti iz Vodic v Kamnik je avtomobil podrl kolesarja Franceta Kimovca iz Bu kovice. Kolo je uničeno, Kimovec pa se je hudo poškodoval in so ga prepeljali v bolnišnico na Golnik. — 16 letni ključavničarski vajenec Marjan Andrašič iz Kranja si je pri nogometu hudo poškodoval goleruco. Tudi njega so prepeljali v bolnišnico na Golnik.
Iz Hrvaške
Oskrba z zdravo pitno vodo v travniškem okraju. V treh krajih travniškega okraja v Puku, Bile-čah in Sipoviku so začeli graditi sodobne vodo-
je 6tar 1 mcsec, prosi kakršne koli pomoči v obleki ali denarju. Darove sprejema uprava »Slovenca«, kjer se izve tudi naslov.
1 V Ljubljani uinrli od 23. do 29. oktobra 1042. Bessek Jožefa roj. Wohinz, 82 let, zaseb-nica, Japljeva 2; Kavčič Marija roj. Marjek, 70 let. žena upok. drž. žel., Gosposvetska c. 15; \erbajs Uršula, 75 let, postrežnica, Gallusovo nabrežje 17; 1'irjevec Josip, 76 let. zasebnik, Tržaška 45; Leder Janez, 80 let, čevljar, Litijska 4; Cergolj Helena roj. Rozman, 78 let. raz-nnšalka mleka. Vodnikova c. 271; Modic Marija roj. Omejc, 72 let. delavka tob. tovarne, Po-kljukarjeva 14; Vidmar Anton, 70 let. šolski upravitelj v p., Vegova ul. 2. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Gorenc Anton, 22 let, sin posestnika, Kainnje 17, obč. St. Rupert; Opeka Stanislav, 21 let. sin posestnika, Vrhnika. Korit-nikova ul. 2; Čok Anton, 55 let, žel. delavec, l/anska c. 18t; Kralj Marija, 60 let, kuharica. Židovska steca 2: Pišijar Luka, 69 let, služitelj v p., Tržaška cesta 19; Strlokar Janez, 59 let, žel. delavec, Videni 16 pri Grosupljem; Kozlev-čar Marija, 44 let, žena posestnika, Vol. vas 7 pri Višnji gori: A h I i n Lucija, 56 lot, posestnica, Vol. Stara vas 9 pri Grosupljem: Žnidarič Frančiška, 52 let. žena zidar pom„ Kettejeva ul. 5; Štefan Marija, 82 let. zaselmica. Sv. Petra c. 21; Kastelic Antonija, 83 lot, upok. tob. tovarne, Einspielerjeva lil. 24: Bolien Marija roj. Jeraj, vdova žel. čuvaja. Podjunska 4: Klun Ivanka, 42 let, kuharica. Karlovška R: Gregorič Angela, 52 lot. žena plosk, pomočnika, Sp. llrušica 43; I rk Maksimiljan, 47 let, Trava, Bosna; Cankar Helena, 72 let, Ig 72.
vode. ki bodo še to jesen že v toliko dograjeni, da bodo kmetje lahko dobivali zdravo pitno vodo. Kraška tla v teh krajih povzročajo poleti namreč redno pomanjkanje zdrave pitne vode, zaradi česar kaj rade nastopajo razne epidemije.
Posebno društvo za raziskavanje zgodovine Broda. Konec oktobra je bilo ustanovljeno v Bro-du na Savi kulturno društvo "Berislavič«. ki si je nadelo nalogo proučevati zgodovino Broda in okolice, narodne šege in običaje in umetnostne spomenike. Najprej bo društvo popravilo zgodovinsko pomembni cerkvi v Globovnici in v Zdencih, ki spadajo mod najvažnejše kulturne spomenike hrvaške zgodovine.
Glasbena šola v Zemunu ustanovljena. V Ze-rminu je bila ustanovljena glasbena šola »Tomi-I slav*, šola bo odprta še letos in ho v njej lahlo I študirala siromašna in nadarjena mladina, ne da bi ! plačevala šolnino. S posebno ustanovo bodo nani-j reč krili stroške za študij najrevnejših. > Kopališče za vojne invalide. Zveza vojnih invalidov NDH bo gradila v Varaždinskih Toplicah poseben kopališki dom, v katerem se bodo zdravili lahko vsi vojni invalidi iz vse države. Občina v Varaždinskih Toplicah je v ta namen darovala potrebno zemljišče.
Hrvatski filatelisti bodo dobili svoj dom. »Hrvatski filatelistički 6avez« bo zgradil v Zagrebu 6voj dom. Tu bo osredotočeno vse organizatorno delo hrvatskih filatelistov.
NEKEGA DNE MI JE GROF PRAVIL, DA IMA HARAMBAŠA BRATA, KI MU JE IME PATOGLAV, TUDI ROPAR, KI 2IVI V OSMI DEŽELI. PRINCESKA JE TUDI P0-.VEDALAj KAKO JO JE ŠKRJANEC REŠIL'.
naaaaaaoaBaaaaaaaBaaaaBBaBBB
V vsako hišo »Slovenca«!
TA GRAD JE BIL PREJ LAST NEKEGA GROFA. ROPARJI SO GA NAPADLI, SLU-ŽABNIŠTVO RAZGNALI, NJEGA PA VTAKNILI V GRAJSKO TEMNICO. KADAR NI RILO RAZBOJNIKOV DOMA, SEM MU NOSILA JEDI IN SE POGOVARJALA Z NJIM.
Slovenska bratovščina sv. Hieronima iz leta 1452
Občinska knjižnica v Udrnah hrani zani- j mivo zgodovinsko listino, znano pod imenom statut slovenske bratovščine sv. Hieronima (Confraternita di S. Girolauio degli Schiavoni), katero so osnovali Slovenci v Udinah dne 17. IX. 14-52 in ki je trajala do leta 1775, to je cclih 323 let. Ohranjeni statut bratovščine je pa bil napisan šele dne 13. 11. 1479, ko je bi'l oskrbnik (camerario)■ bratovščine mojster Jakob iz Škofje Loke in predsednik (prior) Janez Can-dclaro. Poleg statuta so ohranjeni še številni spisi, ki vsebujejo sklepe občnih zborov in uprave bratovščine nadalje sezname članov, iknjigovodstvene podatke itd., tako da je mogoče iz njih dobiti razmeroma zelo točno sliko poslovanja te skoraj že pol tisočletja stare slovenske ustanove.
Statut je prvi objavil G. Fabris v rCviji »Bolletino della Civica Biblioteca e del Museo di Udine«, 1907. stran 48 in dalje. I. Gruden omenja predmetni statut v svoji »Zgodovini slovenskega naroda«, Celovec 1914—1916, na strani 414. Točnejše smo ps spoznali statut šele leta 1940, ko je dr. A. Urbane v bivšem »Glasniku udruženja aktuara kraljevine Jugoslavije«, 1940, stran 5—25 priobčil kratko studijo pod naslovom »Slovenska bratovščina sv. Hieronima v Udine iz leta 1452. (Confruternita Di S. Gi-rolnmo d,"gli Schiavoni). — Najstarejša listina zavarovalno-praviie zgodovine Slovencev«. Dr. A. Urbane je obenem s kratkim komentarjem posameznih določb statuta objavil tudi fotografski posnetek celotnega statuta, nadalje prepis originalnega besedila in končno tudi slovenski prevod statuta. Po mnenju dr. A. Urbanca predstavlja bratovščina zavarovalno ustanovo, osnovano na načelu medsebojne vzajemnosti članov, torej neke vrste socialno zavarovanje, ki se odlikuje z dosti dobro izdelanim zavarovalnim načrtom. Dr. A. Urbančevo delo je vzbudilo mnogo zanimanja ne samo širom Slovenije, temveč tudi v Italiji. Fr. G. je napisal notico v »Slovencu« od 10. V. 1940 prof. A. Budal pa notico v »Ljubljanskem Zvonu«, 1940, št. 9—10 Stanko Jug v »Glasniku muzejskega društva za Slovcniio«, 1941, str. 91—92 itd. Ravnatelj občinske knjižnice v lldinnh J. B. Corgunli je v reviji »Ce fastu?«, Udine, 31. VIII. 1940 XVIII na strani 197—201 ponovno objavil besedilo statuta in popravil nekaj netočnosti slovenskega prevoda.
Dr. A. Urbane naglasa v svojem članku, da se je omejil pri svojem študiju izključno na statut sam in da številnih spisov, ki jih hrani občinska knjižnica v Udinah poleg statuta, ni imel prilike proučiti. To lepo in zelo hvaležno nalopo ie pa nato prevzel zgoraj omenjeni ravnatelj Udinske občinske knjižnice J. B. Corgnali', za kar smo mu iskreno hvaležni. Rezultat svojega dela je priobčil v članku »Lacon-fraternita udinese di s. Girolamo degli Schiavoni«, ki je izšel v reviji »Archivio Veneto«, vol. XXX, 1942-XX, na strani 112—120 in v posebnem odtisku. V sledečem hočemo na kratko omeniti le najvažnejše Corgnali-jeve ugotovitve in sicer v splošnem in v podrobnem, to je po posameznih lctnicah važnejših dogodkov bratovščine.
Splošne pripombe.
Nemški priseljenci v Udinah so ustanovili leta 1450 bratovščino Presvetc Trojice, ki je obstojala do leta 1562. Člani te bratovščine so bili poleg Nemcev tudi drugi tujci (forenses). ztlasti Slovenci. Že po dveh letih in sicer dne 17. IX. 14-52 so pa Slovenci izstopili iz nemške bratovščine in osnovali lastno slovensko bratovščino, imenovano »Confraternita di S. Girolamo degli Schiavoni«. Od kedaj datira to ime, nam ni točno znano. Pri novi bratovščini so seveda prevladovali Slovenci, to je Schiavoni, ki so se priselili iz daljnih krajev: iz škofje Loke, iz Ljubljane, iz Tolmina, iz Zagreba, iz Dalmacije itd., četudi je bil med njimi kakšen Nemec. Tekom stoletij se je pa slovenska bratovščina prilagodila lokalnim razmeram in sprejela za svoje člane tudi številne Italijane, nwra njimi celo plemenitaše (nobili) in razne druge zelo ugledne italijanske osebnosti n. pr.: G. Lorio, imenovani tudi »Zuan de li libri«, ki je leta 1518 prepeljal iz. Urlin v Gemono celih 9 vozov kn jig, — G. A. Cortona, slikar, ki je izdelal najstarejši zemljevid Furlanije — notar in humanist. A\ Belloni itd. Razume se. da je bilo v bratovščini vseskozi prav do likvidacije 1775 precej slovenskih imen n. pr.: Kordelič, Blažič, Gašpe-rič itd.
. V jezikovnem pogledu je zanimiva ugotovitev, da so vsi spisi sestavljeni ali v latinščini, ah italijanščini, ali pa v furlanščini. Razen slovenskih imen ni najti niti ene slovenske besede, pač pa ena sama nemška beseda, akoravno so bih prvi člani bratovščine pretežno Slovenci, ki so med seboj brez dvoma govorili slovensko oziroma, kakor se izraža J. B. Corgnali, »I'an-tico dalmatieo«. Temu se seveda ne smemo čuditi, saj slovenščina pred 500 leta še ni bila izoblikovana v pismeni jezik. Celo veliki Slo-venc še pred poldrugim stoletjem, to je v času, ko predmetna bratovščina že ni več eksistirala, niso pisali v slovenščini. Naj omenimo samo barona Jurija Vego. ki si je s svojimi logaritmi pridobil svetovni sloves in nesmrtno slavo in ki je pisal samo v nemščini in deloma v latinščini in francoščini, b prav ničesar v slovenščini.
V statističnem pogledu je zanimivo, da članstvo bratovščine sv. Hieronima ni nikdar prekoračilo 180 oseb. Ostnle bratovščine v Udinah so bile večinoma številčno močnejše.
Podrobne pripombe.
Ravnatelj J. B. Corgnali deli ohranjene spise v dva dela in sicer: knjige sklepov (libri delle deliberazioni). ki se nanašajo na obdobje 1473 do 1775 in zavoje oskrbnikov (rotOletti dei camernri), ki se nanašajo na obdobje 1462 do 1687. Dr. Urbančeva trditev, da prvi zapiski datirajo iz leta 1412 in zadnji p,a iz leta 1795, izgleda kot netočna. Letnice najvažnejših dogodkov bratovščine so sledeče:
1452: Slovenci iztsopijo iz nemške bratovščine in ustanovijo novo bratovščino s sedežem na trgu sv. Antona (Porta di Ronelii) in z lastnim oltarjem sv. Antona v dominikanski cerkvi sv. Petra nničenika.
1479: Odobritev statuta, ki je nam ostal ohranjen. Kako je poslovala bratovščina pred tem statutom, ni znaao.
14S0—1481: Premestitev sedeža v lastno poslopje, ki ga je sezidala bratovščina v bližini cerkve »Chiesn Maggiore«, kier je že preje stanoval član in kaplan bratovščine Pre Mieolo de Vega (Slovenec?) ki je isrral važno vlogo v bratovščini. V novem poslopju je bila urejena tudi posebna bolnišnica.
1482: Zaradi spora z dominikanci ie bratovščina svoje cerkvene obrede premestila iz cerkve sv. Petra v ccrkcv sChicsa Maggiore«, k'jer je dobila oltar sv. Hieronima. — Mimogrede omenjamo, da je obstojala poleg slovenske brar
tovščine sv. Hieronima (Confraternita di S. Girolamo degli Schiavoni) tudi duhovniška bratovščina sv. Hieronima (Confraternita di S. Girolamo dei Sacerdoti), ki je imela istotako lasten statut, kateri je pa bil shranjen pri slovenski bratovščini. Oltar sv. Hieronima v cerkvi »Chie-sa Maggiore« je uporabljala preje duhovniška bratovščina in ga je nato odstopila slovenski bratovščini. Izgleda, da je slovenska bratovščina kratkomalo alisorbirala duhovniško bratovščino. — Iz. dejstva, da je slovenska bratovščina leta 1482 dobila oltar sv. Hieronima, sklepa I. B Corgnali, da je dr. Urbane v zmoti, ako trdi, da so Slovenci zbrali sv. Hieronima za zaščitnika zaradi tega, ker je bil rodom Damlatinec. Po mišljenju J B. Corgnalija je izbrala slovenska bratovščina poleg sv. Antona še sv. Hieronima (ki sta oba tudi upodobljena nn sliki na začetku statuta, prvi s prašičkom, drugi z levom), samo zaradi tega, ker je imela bratovščina v začetku slučajno oltar sv. Antona in kasneje pa slučajno oltar sv. Hieronima. To dr. Corgna-lijevo stališče se nam ne zdi verjetno, ker je bil statut s sliko obeh svetnikov izdelan že leta 1479, a oltar sv. Hieronima je bratovščina dobila šele tri leta kasneje, to je leta 1482. Statut se začenja doslovno takole:
Al notne dela inefabile e sanctissjma t rini tade. et dela gloriosissinia lterzene maria. Kt de miser Sancto Ilieronimo padre et proteetor nostro. Kt de miser Sancto Antonio abbate et de tutti li saneti Amen.
Questi sono li capitoli et statuti dela uene-randa fraternita deli schiauoni celebrata in In giesia di sancto Pietro martire Ad altare de Sancto Antonio in Udine la qual fu chomen-zada in el Mile (piatroccnto ctnquanta et dtte. Adi diece e sette di Septemhrio. In vna Dome-nega In la dietione quintadecima et al preselite celebrata in Giesa mazore al altare de miser s. Hieronvmo«
Pripomba na spodnjem robu prve strani statuta je bila dodana kasneje. Iz besedila kakor tudi iz naslovne slike statuta je razvidno, da je hil sv. Ilieronim pri bratovščini deležen večjega čaščenja kot pa sv. Anton in to že tedaj, ko je bratovščina imela še svoj altar sv. Antona Sv. Ilieronim se imenuje v statutu ; padre et proteetor nostro«. dočim ima sv. Anton samo oznako »abbate«, da se ga tako loči od drugih svetnikov enakega imena. Zato se nam zdi, da ima dr Urbane prav. Če so Slovenci izstopili iz nemške bratovščine in ustanovili »fraternita deli sciauoni«, potem je verjetno, da so si izbrali za prvega zaščitnika po »neizrekljivi in presveti Trojici in preslavni Devici Mariji« slovanskega svetnika sv. Hieronima, lci so ga smatrali za svojega očeta in zaščitnika. Mogoče je ravno ta okolnost tudi pripomogla k dejstvu, da je bratovščina kasneje zamenjala oltar sv. Antona z oltarjem sv. Hieronima.
1404—1496: V tem času je izdelal F. Mar-
telut nad vhodom v poslopje bratovščine sliko sv. Hieronima Leta 1798 — ko bratovščina že ni več obstojala — so poslopje spremenili v gostilno in verjetno deloma prezidali. pri čemer so sliko preplesknli z apnom I^eta I«*rt so sliko restavrirali tn v novejšem času. ko so stavbo podrli, so sliko zelo posrečeno premestili v posebno ložo novega jmslopja, kjer se jo lahko še sedaj vidi. 1'otografski posnetek slike je priobčil dr. Corgnali v uvodu svojega članka.
1551: Z doževim dekretom se odobruje nov statut bratovščine.
1633: Sklep, da je treba vse bolničarke odsloviti iz bolnišnice bratovščine in jih nadomestiti z. drugimi čednostnimi in painethimi, ki živijo krščansko... Io omenjamo sumo zarad tega, ker smo imeli nekaj podobnega tudi ob uvedbi našega obveznega socialnega zavarovanja leta 1889. Ob tej priliki je »Slovenec« od 18. IX. |88<J napisal sledeče: »Ko je čital neki delavec v pravilih in listinah, da imajo do podpore iz bolniške blagajnice pravico tudi neoino-/ene delavke, ki morajo včasih iz tehtnih vzrokov iskati zatočišča v znani deželni hiši na Dunajski cesli (v bolnišnici), je vzkliknil: Z našo blagajnico bomo kmalu pri kraju! In javna tajnost je, da govore v Ljubljani neke ne-omožene delavke, zdaj bomo šle v bolnišnico, če treba na leto dvakrat: dobile bomo iz blaj-nice toliko, da nam lwi ostalo še za novo obleko' Poslovodja necega zavoda trdi, da na leto primerno 20. 23. da i 50"S neomoženih delavk nekoliko tednov išče zatišja Ima li lorej taka pravica do 6 tedenske podpore, in včasih tudi do 20 tedenske, potem pa verjamemo nekemu delavcu obče znanega zavoda, da so v jednem letu imeli vsled tega zati-j« v blaga jnici 800 goldinarjev primanjkljaja! Ravno tu bode moral posredovati postavodajalec. kar najhitreje moči. kajti takojšnjo podpiranje neomoženih delavk, je podpiranje — nenravnosti.«
Slovenci so torej že od nekdaj polagali veliko važnost na moralo v javnem življenju, torej tudi v socialnem zavarovanju.
1775: Z odlokom beneške republike se slovenska bratovščina sv. Hieronima (obenem z dvema drugima bratovščinama sv. Aniona in sv. Nikolaja) likvidira in njeno premoženje v znesku L 537.11 uporabi za novo veliko bolni-nieo »Ospedale Maggiore« ki se je kmalu noto zpradiia in katera je tudi prevzela ves arhiv slovenske bratovščine sv. Hieronima. od koder je leta 1924 prišel v videmsko občinsko knjižnico, kjer je shranjen v posebnem prostoru: Biblioteca Comunale die Udine, Archivio dei-1'Ospedale, Scaffale n. 12.
, To bi bile najvažneje ugotovitve, katere je objavil J. B. Corgnali v svoji razpravi. Smatramo za svojo dolžnost, da se Corgnaliju za vse njegovo strokovno in požrtvovalno delo ponovno iskreno zahvalimo. Obenem ga pa prosimo, da bi po možnosti objavil vso vsebino vseh ohranjenih listin predmetne bratovščine.
Ivo Lah.
Mladika je izpodrinila Ljubljano!
V treh tekmah »samo« 33 golov — Korotanci prispevali k zmagi Mladike? — Prikupna igra Marsa
Ljubljana, 2. nov.
Ljubljanska nogometna moštva ki so se dogovorila za jesenski nogometni turnir, so opravila včeraj svoj tretji obrok. Prispeli smo do finala, katerega bodo igrali v nedeljo 8. novembra. V turnirju starejših moštev jili je igralo sedem. Iz tehničnih razlogov so podelili teh sedem moštev v dve skupini. V prvi sta se odlikovala Mars in Dopolavoro toliačne tovarne, v drugi pa Ljubljana in Mladika. Da bo Mars zmagal v prvi skupini je bilo pričakovati, prava senzacija pa se je zgodila v drugi skupini, kjer je Mladika potisnila Ljubljano na drugo mesto.
Po sklepnih računih bomo torej gledali v nedeljo finalno tekmo med prvoplasiranima kluboma obM skupin Marsom in Mladiko ter med d rit po plasiranima DopL toliačne tovajne in Ljubljano.
Čeprav so igrali včeraj na lepem stndionu, je poteklo nogometno popoldne v znamenju deževnega vremena in praznika Vseh svetih. Tudi •ljudje, ki hodijo na športne prireditve, so krenili največ na božje njive tako, da je bilo na stadionu le malo gledalcev. Ti so se zatekli na zidano tribuno, ali pa so stali na progastih galerijah in motrili igro, ki se jc godila 110 premočenem travniku.
Deževalo je dopoldne in deloma še vprvih popoldanskih urah in pogoji za dober nopomet so bili težji ko navadno. Igralcem je drselo, žoga pa se je na pila mokrote in je le okorno odskakovala. V ostalem pn je bilo okolje na stadionu mnogo prijetnejše od onega na sosednem igrišču. Človek se počuti kot v skrbno urejenem vrtu z negovanim travnikom, črnim tekališčem s progastimi stopnicami za 30.000 gledalcev, z Hrevesnatimi sprehajališči nad areno in z rdečkasto trto, ki se plazi |io zidani ograji ter loči stadion od ostalega sveta.
To pa, kar smo gledali na travniku, je bilo veliko skromnejše od prikupnega gledališča samega. O treh tekmah, ki so se igrale do prvega mraka, bi bilo na kratko povedati naslednje:
| Dopolavoro-Vič 7:0 (2;0)
Zastopniki Dopolavora tobačne tovarne so zaigrali mnogo boljše kot preteklo nedeljo, Vo so se zgubljali v »driblingih« brez koristi. Včeraj je šla žop« lepo z nogo na nogo in tudi strelci so imeli srečne noge. Uspeh seveda ni izostal, čeprav se je Vič otepal, kolikor je mogel. 7 krat je moral vratar Viča pobirati žogo med podboji — dejansko ni bil to pravi vrntar, pač pa njegov namestnik. V vrstah Dojx>lavora je bil najuspešnejši strelec Nagode, njegov brat pa jc uspešno razdiral nevarnosti, ki so jih tkatli Vičnni. Dopolavoristi so zmagali zasluženo s 7:0.
Mladika : Korotan 18:0 (7:0)
Pred 14 dnevi je poslala Ljubljana v mrežo Korotancev 17 golov, včeraj pa so Mladikarji to nenavadno števil jko povišali nn 18. Rajše bi pisali o legendarnem uspehu Mladike kot pa o strahotnem porazu Korotana. Drži, da iprajo za Mladiko fantje, ki ima jo precej tehničnega znanja, ki so fizično odpornejši in se razumejo tudi na taktiko nogometnih napadov. Nn drugi strani pa drži, da so v vrstah Korotancev sami mladi igralci, ki jim še manjkajo mnogotere osnove.
Navajeni pn smo, da =e nogometaši borijo in da skušajo tehnično ali fizično premoč nasprotnika nadoknaditi s požrtvovalno?:to. Tega pa v vrstah Korotancev nismo vicieli. Vratar je lii'l počasen in mu ni šlo posebno k srcu, ko je začela padati. Sodnik je žvižgal gole, mi pa smo imeli vtis. da se kar ne splača tisto vedno ponavljajoče se vračanje na sredino polja, zakaj v naslednjem trenutku je bila Mladika spet pred vratmi in je lahko več ali manj neovirano streljala. Tako je začelo padati.
Človek bi se lahko vprašal, ali je Mladika močnejša od moštva, v katerem igrajo lah, Bertoncelj in drnsri. ki smo jih vide' uspešne na mnogoterih težkih tekmah? Ali je Mladika res udarnejša od Ljubljane? Rezultat pred tednom meri Mladiko in Ljubljano je bil res
| neodločen in je znašal 1:1. Čeprav je dosegla Mladika ta rezultat s svojo pametno defenzivno igro in čeprav je po računih na puoirjn vse v reslu (17:0, 1:1, 18:0), smo postali pozorni, ko smo slišali med ljudmi, ki so motrili gole, ki so padali med podboje Korotancev, da so se »zmenili«. Tak vtis so imeli nekateri zlednlci: da so se zmenili, da se ne IkhIo jreveč ipirnli, če bo kazalo Mladiki, dn Inhko doseže toliko golov, kolikor je potrebnih, da potisne Ljubljano na drugo mesto.
Objektivne sodbe o tem ne moremo izreči, zakaj turnir je bil kratek nastopali so novi igralci in preurnnjeno hi bilo trditi česa so zmožni in čo«a niso.
Padlo je torej is golov brez posebne borbe in brez posehnopn od|>orn
Po tekmi smn vprašali Korotance, kako se jo to zgodilo? In so povedali da so igrali preje med subjuniorji in juniorji, zadnje Čase pa nimajo priložnosti zn treninp, ker so igrišče spremenili v njivo. Vtis. ki smo pn dobili je bil. da nimajo kaj več čez 16 let. Bodi kakor koli; boriti bi «e morali z večiim članom, ničesar drugepn jim ne želimo očitati. Mars—žabjak 8:0 (4:0)
Mars je pokazal včeraj »pet nekaj lepih potez in zapustil dober vtis. O enajstorici Žah-iakn moramo zapisati, da se je pošteno borila in da ni bila tnko šibka kot bi sodili po rezultatu. Opomosln «i je zlasti v prvem delu dru-pepa polčasa, ko je prenesla ipro na odprto polje Manjkalo pa Žabjaku duha prisotni strelci, ki bi uveljavili pridno snovanje moštvo.
Serijo polov ie otvoril v 5 minuti Slnmič. ki je strelinl neubranljivo Doberlet. ki je bil tudi včeraj med najboljšimi na polju ie povišal na 2:0 in na 3:0, potem ie zastrcljal tt metrovko. četrti pol prvepn polčasa pa je dosegel Pisknr 11 v 'M min
Ko so znmeninli strnili i<rri'čn, ie začel Žabjak s podvojenim trudom in si veliko prizadeval, da bi dosepel vsaj čnstnf pivi lahko hi pn toda strelrem v prvi vrsti še manjka rutine. Pi«knr 11. je povišal nn 5 0. potem pn je ipra valovila nn odprtem polili vse do 21. min., ko je dodal Piskir I svoj delež kštev ilčnem uspehu. Zndnie slike našepn jesenskega nopo-metnepn tumirjn so sp odiprnvnle «net na polovico Žnbjnkn ki ni mnpp) preprečiti !p dveh strelov med široke podboje Dnin stn jih Doberlet in Fnion Tako jp zmnpal Mars po igri, ki jp srvnnvnjala nn dober nopomet. z ':0.
Sedni, ko smo prišli do finala, jp Številčni obm^itn trph nopometnih nedelj v turnirju si rejših naslednji:
I.	skupina
Mars 2 t 0 t 5 Dopolavoro 3 2 10 11:1 5 Vič I 0 2 6:16 2 Žabjak 3 0 0 3 0:17 0
II.	skupina Mladika 2 t t 0 10:( 5
Ljubljana 2 1 t 0 18:1 5 Korotan 2 0 0 2 0.35 0 V nedpljo R. novpmbra bodo itrrnli finalno tpkmo med Mnrsom in \l!ad;ko. ki voditn vsnk v svoji skupini z boljšo razliko golov. Nastopila pn bosta tudi drupoplnsirnna Dopolavoro to-hnčnp tovarne in I jubliana in tnko Ivomo dobili vrstni rpd prvih štirih moštev.
Dopoldne sta bili na sporpdn dve fpkmi v mladinski skupini. Prva med Žnhjpkom in Sadiko jp končala z 2:1 (2:0). Po»em je čnknlo moštvo Viča nn igralce Dopolavora: kpr pn ji!i ni bilo (deževno vreme), je sodn:k odžvižgnl in »igra« je bila odločena s 3:0 za Vič.
Na sedežu italijanske armade v. Rusiji razvrščeni material, ki so ga pripeljali iz Italije.
Livorno za tri točke spredaj
V	nogometnem prvenstvu Italije je bilo včeraj nenavadno burno. V Rimu so gledali igro svojega državnega prvaka s Torinom. Tu je doživel Torino velik in nepričakovan uspeh, ko je odpravil tako močnega nasprotnika v njegovi hiši z. 0:4. Podobno se je zgodilo tudi v Livornu: krepka enajstorica Lazia je morala klonili pred domačini, izid pa je bil 4:2. Ob erimski moštvi sta imeli dan. ko sta bili ob obe točki. Hudo dobro je to prišlo Livornu, ki se je utrdil na vrhu razpredelnice s tremi točkami naskoka.
Podrobni izidi v prvem razredu so bili:
Vicenza — Vicenza : Milano 1:1.
Fircnze — Morentina : Venezia 2:1,
Roma — Torino : Roma 4:0.
Genova — Genova : Liguria 3:0.
Torino — Juvcntus : Atalanta 5:1.
Livorno — Livorno : Lazio 4:2.
Milano — Ambrosiana : Bolocna 1.0.
Trieste — Triestina : Bari 1:1.
Točke po petem kolu: Livorno 10, Genova. Fiorentina, Ambrosiana 7, Torino, Roma 6. Bologna. Bari, Lazio 5, Juventus, Triestina, Milano 4. Vicenza, Liguria 3, Venezia, Atalanta 2.
V	drugem razredu italijanskega državnepa prvenstva so dosegli v nedeljo naslednje izide:
Novara — Pro Patria : Novara 1:0.
Alessandria — Alessandria : Pisa 2:1.
Modena — Modena : Pescara 5:1.
Ilrcscia — Brescia : Savona 3:1.
Ancona — Anconitana : Cremonese 2:1.
I-a Spezia — Spezia : Udinese 5:1.
Padova — Padova : Siena 5:0.
Roma — Mater : Palermo Juve 1:0.
Napoli — Napoli : Fanfulla 2:1.
Vrstni red moštev in stanje točk je jk> petem kolu prvenstva naslednji: Spezia 9, Napoli 8, Padova, Brescia, Alessandria, 7, Anconitana, Palermo, Modena. Cremonese, Pro Patria, Pisa Udinese 5. Novara 4, Fantula, Mater 3, Savona, Siena 2, Pescara 1.
Nemčija : Hrvatska 5:1 (2:0)
Kar dvoje mednarodnih nogometnih tekem je bilo včeraj na sporedu. Hrvatska državna reprezentanca je gostovala v Stuttgartu, švicarska pa v Budimpešti.
V	vrstah Hrvatov je manjkalo nekaj najboljših igralcev in tako so podlegli v Stuttgartu z občutno razliko 5:1. Herbergerjeva enajstorica je spel v odlični formi in je žela po nedavni zmagi v Bernu še lep uspeli nad hrvatskim nogometom, ki je po vsej Evropi na dobrem glasu.
Prve četrt ure so vzdržali Hrvati dobre taktične sunke Willimowskega in Walterja, potem pa je padel prvi gol, katerega je dal Janes. Glascr je moral priznati prvi poraz in k temu še enega v prvem polčasu po VValterju. V nadaljni igri Hrvati niso klonili, pač pa so Iu pa tam ogrožali nemška vrata, kjer je hranil Berlinčan Jahti. Enkrat ga je ukanil zagrebški W81fl, razen častnega I gola pa jim ni uspelo zmanjšati razlike. Na na-j sprotni strani je prišel Willimowski še do dveh j zadetkov in Klinger do enega, tako da je bil končni izid 5:1 za Nemce.
Prireditev je ohiskalo 50.000 gledalcev, »di! pa "je Madžar Hallasy.
O drugi tekmi, ki so io Igrali istoča«"« v Budimpešti smo zvedeli doslej samo za rezultat. Madžarska državna reprezentanca je premagala I švicarsko s 3:0.
A. Fogazzarot	27
Pa!ača ob jezeru
je vCasih neprijetna za Marina
tiste, ki z naglasom, želi spreme-
>Ta bližina je včasih mi niso všeč,« je odvrnila kot da bi hotela dati razumeti, da niti tvarino razgovora.
»Vezza!« je z.aklical Finotti. »Kako neki moreš razpravljati o postrvih v družbi dame? Vidim, da napravljaš na gospoda doktorja zelo slab Vtis.«
Doktor je hitel ugovarjati.
»Markiza,« je dejal Vezza, »glejte, kako malo Zna biti hvaležen prijatelj, kateremu sem odstopil prvo mesto.«
»Sle ga pa zares imeli?« ga je zavrnila Marina in se nasmehnila. Ni čakala, da bi ji Vezza odgovoril. Oklenila se je k Steineggeju in dejala:
»Tri stole!«
V loži jo bilo pet ljudi, stola pa nobenega.
»Ce ukazujete markiza, jili stotnik konjenice lahko prinese tudi trideset,« je čez trenutek dejal Steinegge.
Finotti io opazoval Silla. Bil je bled in njegov pogled jo nevoljno meril Marino, kar se je opazovalcu zdelo zelo sumljivo.
»Kar stoje?« je vzkliknil grot, ki je prav ta trenutek stopil v ložo s profesorjem, odvetnikom in občinskimi možmi. > Dragi Steinegge, bodite tako prijazni in naročite, naj nam prinesejo sem stole. Gospod profesor želi dognali, kako bi se dal zgradili jez za uravnavanje vodne gladine. Spremljal ga bom. Ti gospodje pa bi rajši ostali tukaj.«
»No bomo vas več nadlegovali,« je izjavil eden izmed občinskih svetovalcev.
»Vraga!« je ugovarjal grof. »Najprej morate obiskati mojo nečakinjo. Gospod profesor, na razpolago sem vam.«
Profesor se je prijazno poslovil od vseh in
odšel z grofom.
»Pripravili bomo medvedo do tega, da bodo plesali,« je tiho dejal Finotti Marini.
A m 'vedio niso bili toliko medvedje kakor si je on predstavljal. Trije izmed občinskih svetnikov in župan so dobro poznali satni sebe in zato niso odprli ust. Ostala dva pa sta bila tako prebrisana, da bi ugnala tudi Finotti ja. Tudi zgovorna nista bila mnogo manj od njega, čeprav sta bila preprosta kmeta,
»Smo ubogi «alfabeti> s podeželja,« je dejal eden izmed njih.
Pogovor se jo pletel seveda okrog papirnice. Finotti je opisoval industrijska čudesa, ki jih bodo videli in o bajnih zaslužkih, ki jih lto pri tem imela vas. Oba sta vneto prikimavala in si pri tem drgnila kolena z rokami.
>Kako je postal svet špičast!« je dejal starejši.
»Mi pa ostanemo vedno okrogli,« je pristavil drugi. »Seveda, Če nas nekoliko ne opilijo.«
»Občina je bogata,« je dejal Finotti.
»Da, štiri grme ima in nekaj voz. sena. Ko pojemo še te za zgraditev ceste, bomo šelo bogati. Zdaj pa... Potem že. Če bi bilo odvisno od vina, ki nam ga je velikodušno dal gos|»od grof, tedaj bi se mi zdelo, da l>omo postali bogati. Izborilo vino! Saj menda ni izdajalsko? Kaj pravite vi k temu, gosjiod Nemec, ki vas včasih vidim pri grbasti Francki?«
»Mm, hm,« je zamrmral Steinegge, ne da bi prav razumel.
»Nevihta bo!« je vzkliknil Vezza, ki je šele zdaj opazil temne oblake na zahodu.
»O ne, gospod!« je odvrnil eden izmed kmetov. »Zdaj je še no bo. Zelo verjetno pa bo ponoči.«
>Kako se imenuje tisti vrh, ki je ves osvetljen od sonca?«
»Imenujemo ga Cvetlični vrh. Ko 6em bil šo
dečko, sem bil tam zgoraj. Boljše bi bilo, da bi ga imenovali Hudičev vrh.«
»Saj jo tam zgoraj Hudičevo brezdno,« je dejal drugI kmet.
»Kes?« je živahno vprašal Silla. »Zakaj neki ga imenujejo tako?«
Res ne vem. Za take stvari vedo bolj ženske. Te znajo pripovedovati cel kup povesti.«
»Pripovedujejo na primer, da se po tistem brozdnu pride naravnost v pekel in da tisti, ki so hudiču najljubfii, gredo k njemu po tej poti. Govori se tudi o treh ali štirih osebah, ki 60 šle skozi to brezdno v pekel.«
»Zares?« je vzkliknil Finotti. »Pripovedujte.«
»Prav za prav se no spominjam več dohro...«
»lirez dvoma so bili domačini?«
»Domačini ali no domačini. Prav zares se ne s|)ominjam.«
V tem trenutku je župan ob nepravem času pretrgal svoj inolk.
»Zdi se neverjetno, Peter,« je izjavil, »zdi se neverjetno, da se ne sjiominjate. Blazna grofica...«
»Osel k jo tiho zamrmral kmet, ki je prej govoril. Nič drugega ni rekel.
»Dobro, gospod župan. Vi brez dvoma dobro veste, kod gredo vaši |iodaniki v pekel. Pripovedujte! Saj menda to ni uradna tajnost.«
Župan, ki je prepozno opazil, da je zagrešil veliko nerodnost, se je v zadregi zvijal na stolu.
•»To so stare pripovedke,« je dejal. »Zgodbe o dogodkih, ki naj bi se bili zgodili pred najmanj šest sto leti.«
»Kaj, šest sto!« je vzkliknil eden izmed kmetov, ki do zdaj ni zinil besede. »Niti šestdeset let ni — — —«
»Saj to je vseeno. Šest sto ali šestdeset, na vsak način je to stara zgodba,«- je dostavil drugi kmet, ki so do zdaj ni udeležil piogovora. >Go-spodov ta zgodba gotovo ne bo zanimala.«
Dvakrat tretja ura
Vprašanja pri prehodu v normalni čas
V noči od 1. na 2. november, in sicer ob 3 po polnoči, so vsi tisti, ki so odgovorni za pravilni čas, jx>vedali: »Zdaj je ura dve!« To se torej nravi, da smo 2. novembra tretjo uro po polnoči dvakrat doživeli. Iz tega sledi kar vrsta problemov, ki niso samo teoretičnega, ampak tudi praktičnega |>o-mena. Zatorej je važno, da naj ta ura najprej dobi svoj znak. Kakor se že ta ura imenuje, ali je bila 3. ura jx> polnoči tisia od poletnega časa, ali |ia tisla od normalnega časa, bomo dali tema urama znak kol »2A1 minuta do 2A59 minut« in »2A1 minuta do 2B29 minut«. Taka označba utegne bili kdaj jako važna, tako na primer, če je treba dolo-Oiti uro rojstva ali uro smrti. Alarsikateri zemljan, se je to uro rodil, bo vpisana zanj kot rojstna ura 2A'30 minut«, da bo 6voj živ dan vedel, da se je rodil v tisti noči, ko je poletni čas prehajal v normalni čas.
Se bolj praktičen in realen je ta problem te časovne spremembe za vse tiste, ki imajo jionovi svoj delovni čas. Tem se je [»daljšala delovna doba te noči za eno uro. Dvojno tretjo uro bodo dobili plačano, a v marcu bo isti znesek odtrgan, ko se bo čas sj>et spremenil.
Kako je pri železnici? Termin za uvedbo normalnega časa je tako izbran, da se sklada z uvedbo voznega reda. kjer je bilo že zračunano z normalnim časom. Da bi se pa vlaki, ki so 6e 1. novembra odpeljali v f>oletnein času, pravilno pripeljatli v normalni čas, a predvsem da bi dosegli zveze drugih vlakov, so morali to noč kje na progi stati in čakaU na to, da je prišel njihov čas. Ker se ravna največ evropskih držav po istem načinu, ne bo ob prehodu v novi Čas z vlaki nobenih zmed.
Že iz teh praktičnih dognanj in predpisov je razvidno, da čas še daleč ni nekaj, kar bi se dalo kar takole z roko prijeti. Cas je različen, različen iz kraja v kraj, in bili so časi, ko so morali na vsakem kolodvoru posebej svojo uro pravilno naravnali po 6vojem krajevnem času. Mešanica, ki je nastala na ta način, je bila jako velika, in zaradi zmeraj večjega števila železniških prog, je bila zmeraj večja. Zato so bile države v 80 letih jirejšnjega stoletja prisiljene, da 60 si začele beliti glavo o enotnem času. Tako je prišlo 1. 1S83 do Časovne konference v Washingtonu. Na tej konle-renci so Evrojx> razdelili na tri časovne cone: na srednjeevropsko, zahodno 'in vzhodno evropsko, •srednja dolžinska stopinja sleherne cone je časovni meridian (ali poldnevnik), to 6e pravi, kadar »gre« sonce čezenj, je ura 12 — ali »oldne — in ta čas je veljaven za vso tisto cono brez ozira na krajevni čas. Le v tistih me6tih in krajih, ki so na časovnem poldnevniku, se ujema sončni čas s krajevnim časom. Časovni poldnevnik za srednjeevropski čas je petnajsti dolžinski poldnevnik vzhodno od Greenvvicha. Mesto Gorlice je na tem poldnevniku. Dunaj je za nekaj več ko za eno stopinjo malo bolj vzhodno, to se pravi, da je sonce na najvišji točki na Dunaju skoraj 5 minut prej, tako da je na Dunaju za 5 minut prej jx>ldne kot na petnajstem dolžinskem poldnevniku. Vendar bijejo ure dvanajst šele takrat, ko je 6once na 15. dolžinskem poldnevniku.
Otok brez kač
Na otoku Sardiniji sploh ni nobenih kač. To je zares nekaj posebnega, 6aj je takih krajev izredno malo na 6vetu. Na tem otoku tudi ni volkov.
To je le eden, prav majhen, lahko bi rekli, le krajevni problem časa, ki se znanost mora ukvarjati z njim. Ce pa strnemo minute in ure v dneve, tedne, mesece, leta — tedaj nastanejo pro-
blemi — pomislimo le na različnost koledarjev in na to, da ima tudi luna svojo besedo zraven — ki še ne morejo enotno rešiti za vso zemljo.
Pa bodi tako ali tako: problem prehoda od f>oletnega časa v normalni čas je rešen. Ure 60 pravilno naravnane — in zdaj dajo, da čas mirno leče dalje do 29. marca 1943 ob dveh po polnoči, ko bo 6j5et uveden poletni čas.
(»Gazzetta del Popolo«.)
Dolarska dotacija
Vojna vihra je zajela tudi Ameriko. Zdaj je tudi tu vse vznemirjeno, vse se zaskrbljeno iz-prašuie, giblje in bega. Vznemirjajo 6e tudr najvišji krogi: ministri, poslaniki, vladni predstavniki, milijonarji in razni predsedniki, ki niso bili izbrani izmed poklicnih mož, temveč so se vrinili na vodilna mesta, ker so jim pomagali njihovi dolarji.
Kongres je edina ustanova v Združenih državah, o katerem lahko trdimo, da ni angleško usmerjen, temveč da je tipično amerikanski. Na zborovanju vidiš možakarje brez suknjiča: beli in barvasti rokavi srajce 6e vidijo in 60 tu in tam celo zavihani. Tudi čikarji so vmes, delavci V6eh vrst, kmetje in farmarji. Na kongresu so 6e zbrali ljudje iz vseh pokrajin Združenih držav, da bodo tu obravnavali najrazličnejša vprašanja svojega poklica. Nasproti tem pa zborujejo najvišji vladni predstavniki, ministri, finančniki, trgovci in drugi itiogočniki, takorekoč na 6vojo p>est. Tu je nastal frikot: kongres, Bela hiša in vladni predstavniki. Tu kar mrgoli svetnikov, poverjenikov, poblaščen-cev, komisarjev in mešancev tipa polkovnika Housa, ki ie pod Wilsonom igral važno vlogo. Danes ga nadomestuje prav tak tip, g. Donovan in še znatno število političnih začetnikov, Rooseveltovih ljubljencev.
Kdor obišče danes Wa6hington, se bo začudil, kako 6e je to mesto vrtov fKivečalo in polepšalo. Komaj se zazna, da je nastalo iz majhnega kolonialnega naselja. Kolike nove palače so večinoma obložene z marmorjem. Nekatere stavbe pa 60 rezidane in prenovljene, največkrat s preveč ba-avim zanosom, ki hoče posnemati klasični 6log. Vse je prenovljeno in polepšano, edino vladno poslopje je ostalo skromno; brez okrasja in mrko. Okorno pročelje je posnetek Bele hiše. Vse skupaj pa dela videz, kakor, da je poslopje le vhod v ogromno palačo, ki pa je še niso pozidali.
Vladna palača, oziroma predstavniki vlade, 60 prežeti z anglosaškim duhom sicer bolj v socialnem kot v političnem smislu. V6e njihovo delovanje se razvija v anglosaškem duhu in v sporazumu z Londonom. Kljub temu pa so vedno pripravljeni, obrniti hrbet 6voji stari domovini, če bi jim tako kazalo. Druga važna zadeva teh voditeljev je — kovanje raznih novih idej in zamisli, ki naj bi dala opravka raznim predstavnikom vladujočega razreda.
Zdaj je iznašel prismuknjeni starec, Cordell Hull, idejo gospodarske osamosvojitve, ki je prav tako brez vsakršne podlage, kakor vsa njegova politika. Toda vladni krogi 60 sprejeli njegovo zamisel in 6e resno ukvarjajo ž njo — in jo proučujejo. Zdaj se ukvarjajo z zemljevidom Atlantskega oceana. To je Sumner-NVellesova šola. \V'el-Ie6 boleha za »vvilsonerijo in fiksno idejo«, da bi 6e združili obe Ameriki, južna in severna ter Anglija. Tako bi se ustvarila Amerikanska svetovna velesila. Drzna zamisel, ki pa se je razbila vsled odpora Oboroženih Sil.
| Združene države so že pred vojno poskušale,
ha
re pr
da bi pridobile trdna tla v Južni Ameriki, pa jim ni uspelo. Južna Amerika je latinska in nima nič skupnega s Severno Ameriko.
Takšna združitev bi 6e nikakor ne obnesla, ker bi Združene države, 6 6vojim anglosaškim ko-ristolovstvom preveč izžemale Južno Ameriko.
(Neues Wiener Tagblatt.)
Jitcjo:
Šiviljska pomočnica
za perilo tSče mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6043.	(a
Nov zimski plašč
za deklico 10 do 14 let prodam po usodni cent. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 5937.	(1
Kunčnico
prodamo. Obseg 9 prostorov. Hruševska cesta 24, Stepanja vas.	(1
|Kiijii»npl
Globok otroški voziček
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« St. 5940.
Predivo
po najvišjih dnevnih cenah kupujem vsako količino, dolžina od 20 cm naprej. MILAN JAGER, mehanična predilnica žime, Ljubljana, Sv. Petra cesta 17.	(k
Čeprav se je otepal, se župan ni mogel več izviti. Ker ni mogel drugače, je bruhnil vse hkrati na dan.
»Blazna grofica je bila prva žena pokojnega grofa tu iz Palače. Bila je iz Genove. Zdi se, da se je nekaj pregrešila in grof jo je privedel sem za kazen. Tudi on je ostal tu, dokler ni umrla. Ljudje trdijo, da jo je hudič odnesel v pekel skozi tisto luknjo na gori.«
Medtem ko je župan pripovedoval, je Marina vstala in mu obrnila hrbet. Njegovi tovariši so mu namigavali, naj molči. Vezza pa je dejal:
»Ali je tisti čoln Cezarjev?«
»Lepi časi!« je glasno, dejal Silla.
Vsi, razen Marine, so ga začudeno pogledali,
»Časi n ravne moči,« je nadaljeval, ne da bi se zmenil za začudene poglede. »Zdaj ljudje poznajo samo strast in sebičnost. Če ženska greši, jo mož umori ali pa spodi. Hoče se maščevati in oprostiti. To je edini cilj. Takrat je bilo drugačo. Takrat 6o se še dobili junaški možje, ki so so skupaj z grešnico zakopali v samoti, da z njo delijo kazen, čeprav niso imeli greha na sebi. Pretrgali so vse zveze s svetom iz sf>oštovanja do svete zveze, ki pa je zanje bila tako težka.«
Ne da bi se okrenila, je Marina nervozno odtrgala vejico pasjonke.
»Morda pa je bilo strašno maščevanje,« je ugovarjal Finotti, »počasen in zakonit umor. Kaj morete vedeti o lem vi?«
»Ne vem sicer nič. Vendar pa sem prepričan, da bi bil oče grofa Cezarja nesfiosohen za tak zločin. Sicer pa govorimo le o kazni. Kakšna pa je bila krivda? Kdo je bila ta ženska? Kdo more jiovedati kaj o njej?...«
Marina so je okrenila.
»A vi,« je dejala z glasom, ki se je tresel od jeze, »kdo ste vi? Kdo more povedati vaše pravo ime? Le uganiti ga je mogoče.«
Abonente na hrano
sprejema Rokodelski dom.
LJUBLJANSKI
raTTUZEH ilniHal
Delavniki: 15-30, 17-30. Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10. 13-30, 13-30, 17-30
Ganljiva filmska drama po istoimenskem romanu
„Duša, ki se vrača..."
V glavni vlogi lega KATALIN KAPAOY,
poznana iz filma „Umirajoča pomlad" Vsak dan M predstave! Ob 14. 15"50 in 1740 Konee predstav ob 1615 KINt> St.OlU _ TEI. 27.30
Drama sodobne socialne vsebine
Da, milostljiva___
E.MMA GRAMATICA Maria Denis — Leonardo Cortese KINU MATICA - TEL. 22--»l
Sijsjna komedija o očarljivi Jeni, čudaškemu možu ter čustvenem mlfldeni^n. ki je veroval v „veliko ljubezen"
Izgubljena ifubavna pisma
Alfred Rasser — Anue-Marie Hlano KINU UNPON . TEL. 22.21
Po kratki mučni bolezni nas je za vedno zapustil nas ljubljeni sin, brat ln stric, gospod
Krašovec Franc
bivši orožnik
v 32. letu starosti. — Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 3. novembra 1942, ob 3 pop. z Zal, lz kapelice sv. Andreja
k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. novembra 1942.
Žalujoči ostali
Zahvala
Za vse izraze sočutja ob izgubi
našega nepozabnega, ljubiienega sina in brata, gospoda
Ivana Kosovska
absolventa IV. letnika držav, učiteljišča
se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prisrčno zahvaliuiemo. Ljubljana. Dravlje, 31. oktobra 1942.
Žalujoča družina Kogovšek - Kovačeva
Robert Hugh Benson:
Avdfenca pri papežu Angeliku
(Iz romana »Gospodar 6vela«, drugo poglavje,
odlomek 4.)
V zelenkasto temni sobi je pri veliki pisalni mizi sedel na stolu, obrnjenem proti vratom, skozi katera sta vstopila, belo oblečen človek. Toliko je f'ercy opazil, ko je prvič upognil koleno. Potem je povesil oči, stopil za korak bliže ter drugič upognil koleno. Približal se je še bolj in napravil tretji poklek, prijel za ponudeno suho belo roko ter jo pritisnil k ustnam. Ko je vstajal, je slišal, kako je nekdo zaprl vrata za njim.
»Father Franklin, Svetost,« je zazvenel poleg njega kardinalov glas. Belo oblečeni človek je pokazal na gručo stobv v prvi bližini; 6edla sta. Dočim .je kardinal z nekaj stavki v latinščini poročal, da je to angleški duhovnik, čigar dopisi so se zdeli tako koristni, je začel Percy proučevati obraz, ki ga je videl nasproti.
Papeževe poteze, celo njegove kretnje: rahlo prikimovanje, kratke zgovorne gibe rok je iz tisoč i-lik in kinematografskih predstav dobro poznal. Vendar si je Percy — četudi si je bil v svesti neke plitvosti — dejal, da se od tega živa resničnost zelo razlikuje.
Starec, ki ga je videl na stolu pred seboj, je bil še popolnoma neupognjen; bil je srednje postave, z rokami uprtimi na naslonila, z izrazom
visokega in premišljenega dostojanstva. Vendar so glavno bile poteze, ki so zadržale njegov pogled, kolikor ga ni prisilil pogled papeževih modrih°oči, da je povesil svoje lastne. To so bile izredne oči, oči, ki so ga spominjale na besede zgodovinarjev o papežu Piju X. Trepalnice so se krile v ravni črti in so dajale obrazu sokolji izraz; druge poteze so bile pravo nasprotje temu. V obrazu ni bilo nobene ostrosti. Nisi ga mogel imenovati ne suhega ne polnega, vendar je bil lepo okroglasto izobličen. Usta so bila mehko zarezana in so v svojih črtah razodevala plemenit značaj, nos 6e mu je bočil po orlje, kakor bi bil z dletom izdolbel nozdrvi, brada je bila krepka in razcepljena; občni izraz je bil čudovito mladosten. Obličje je govorilo o veliko-dušju in ljubeznivosti, ker je družilo kljubovalnost in ponižnost. Toda vse je bilo čisto poduhovljeno. Čelo je bilo v 6encih nekoliko ozko in izpod bele čepice 60 kukali beli lasje.
Percy se je trudil, da bi našel pravo besedo, toda nič se mu ni zdelo primerno, izvzemšd edino beseda: duhoven. To je ustrezalo. Polno in v celoti. Ecee sacerdos magnusl Kar ga je najbolj presenečalo, je bil mladostni izraz, kajti papež je v resnici imel osemdeset let. In vendar je bil pokončen kakor petdesetletnik e še neupognjer.imi rameni. Glava tako nasajena kakor kakšnega atleta. In gube si v rahli luči komaj opazil.
»Papež Angelietis,« si je mislil Perey. ■
»Dobrodošel, moj sin,« je začel rahel, polno-zvočen glas.
Percy se je — nekoliko v zadregi — globoko priklonil.
Papež je povesil oči, prijel z levico za obte-žilnik in 6e začel z njim rahlo igrati. Med tem je nadaljeval:
»No, moj sin, predavaj nam na kratko. Tri glavne točke ti dam: Kaj se je zgodilo, kaj se godi in kaj 6e bo v kratkem zgodilo s kratkim povzetkom: kaj naj se napravi!«
Perc.v je globoko zasopel, vzpel se nazaj in med tem, ko so mu oči obstale na rdečih, s križem izvezenih čevljih pred njim, začel Stvar si je pač že tisočkrat ponovil v duhu. Kot izhodišče je ugotovil, da so vse sile civiliziranega sveta razdeljene v dva tabora: svet in Bog. Doslej so bile svetovne sile združene in so se razodevale sunkoma na vse strani. — Prevrati in vojne so sličile gibanju so-drge, bile so nedisciplinirane, nerodne in neobrzdane. Da bi mogla temu v okom, se je tudi Cerkev — okoriščajoč 6e s svojo kaloliciteto — borila raztreseno, razdeljeno, namesto strnjeno in zbrano: franktirerjem je postavila nasproti franktirerje. V zadnjem stoletju so se pa pojavili znaki, ki zahtevajo, da se način vojskovanja spremeni. Evroiia se je naveličala svojih notranjih razprtij in postala trudna. Najprej so se združili delavci, potem kapital, potem s kapitalom zvezani delavci: vse to na goleni gospodarskem področju. Politiki so mirno razdelili Afriko in na verskem področju so razširili humanitetno vero. Predvsem pa moramo omeniti centralizacijo s 6trani Cerkve. Po modrosti njenih po Vsemogočnem vodenih jmpežev so se zanke (v pletivu) vedno boli ožile. Kot dokaz je navajal, da so bili odpravljeni vsi krajevni običaji, z onimi vred, ki jih je dolgo gojil Vzhočl; dalje so bili
vpostavljeni kardinali protektorji v Rimu, potem so bili prisiljeno združeni vsi beraški redovi v enega pod roko enega generala, vsi menihi, iz-vzemši karluzijance, karmeličane in trapiste, v drugi red in ti trije izvzeti spet v tretjega. Končno prav taka razvrstitev ženskih redov po istem načrtu. Dalje so je skliceval na najnovejše dekrete, na to, kako je Vatikan tolmačil smisel odločbe o nezmotljivosti, novo obliko kanonskega prava, kako neizmerno se je poenostavila cerkvena uprava, vsa hierarhija, rubrike in misijont. poleg izrednih duhovnikom misijonarjem podeljenih predpravic.
Ko je Percy prišel do tega, je opazil, da ga je samozavest zapustila: začel je z na rahlo zvi-šanim glasom in živahnejšimi kretnjami razgrebati dogodke v zadnjem mesecu.
»Vse to je omenil,« je dejal, »da bi mosel pokazati, kaj se je sedaj zgodilo. Nič manj ko pobratenje sveta na drugi podlagi in ne na božji resnici. Bosj in njegov namestnik sla hotela vse človeštvo združiti v Jezusu Kristusu, toda temeljni kamen je hil spet zavržen in namesto zmede, ki so jo napovedovali pobožni ljudje, je nastopila v življenju neka strnjena enolnost, ki je zgodovina še ni videla. To je še bolj pogttbonosno ker je obsegla toliko sestavin, ki so brez dvoma dragocene. Vojna je po vsem videzu končno odpravljena in ni bilo krščanstvo, ki je to napravilo. Končno so uvideli, da je bolje sloga ko nesloga. In do tega spoznanja so prišli brez Cerkve. Naravne čednosti so v res-] niči razcvetele bohotno, zadovoljstvo je mesto upa-; nja in vero so nadomestili z znanostjo« '	(Konec prihodnjič.)
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: Inž. Jože Scdja
urednik: Viktor Cenčič