Današnja številka ima 6 strani od katerih sta dve posvečeni trža škemu velesejmu. Poštnina plačana v gotovini Spedlzlone tn abbon. post. 1. gr. Resni spopadi v Jeruzalemu med Jordanci in Izraelci Poročilo ministra De Cara zanikuje povezanost političnih osebnosti s špekulacijami Montagne Generalmajor J.. H. Dabney, fci nadomešča gen. Wintertona med njegovo odsotnostjo, je sinoči sprejel državnega svetnika v tajništvu za zunanje zadeve FLRJ dr. Staneta Pavliča ter poslanca zvezne ljudske skupščine in člana izvršnega sveta Slovenije tov. Zorana Poliča, ki ju je spremljal šef jugoslovanske delegacije v Trstu, minister Zemljak. Do tega obiska je prišlo neposredno po njunem prihodu v Trst. Iz krogov jugoslovanske delegacije v Trstu se je izvedelo, da je bil sprejem vljudnostnega značaja. Kot javljamo na drugi strani, sta imenovana visoka jugoslovanska predstavnika prišla na čelu večje skupine slovenskih m hrvaških gospodarskih predstavnikov na eDan Jugoslavije« na tržaškem velesejmu, ki je danes. Poročilo govori le o poslih in špekulacijah Montagne • Poslanec Viola je ob pro* testih demokrlstjanskih poslancev izjavil, da prihajajo po vojni v ospredje vedno imena določenih oseb, kadar se govori o umazanih aferah - Piccioni sprejel poslanico tuce pred njenim odhodom v ZDA - Luce ^optimistična" glede Trsta gleška državnika imela številne sestanke s kanadskim ministrskim predsednikom in z drugimi člani vlade. O teh razgovorih pa ne bo objavljeno nobeno poročilo. Churchill je izjavil na tiskovni konferenci, da so bili razgovori «izvrstni» ter je dodal, da so razpravljali o vprašanjih velike važnosti. Dodal je, da niso govorili o morebitni konferenci držav Commonwealtha o azijskih vprašanjih, da pa bi Velika Britanija podprla to konferenco, če bi jo večina omenjenih držav zahtevala. Na koncu je Churchill še izjavil, da bi duh Commonwcaltha nekega dne lahko nudil rešitev za azijska vprašanja, čeprav ni temeljno vprašanje toliko na Kitajskem kakor v Evropi. Danes popoldne sta se Churchill in Eden vkrcala na parnik «Queen Elisabeth« v New Yorku. Britanski poslanik v Washingtonu sir Makins, ki ju je spremljal, je na vprašanje. ali so razgovori med Churchillom in Eiscnhotverjem povečali možnost miru. izjavil, da je prepričan, da je temu tako. Pripomnil je tudi. da sta Churchill in Eden zadovoljna z izidom razgovorov in po njegovem mnenju zaradi tega, ker sta obe državi dosegli sporazum o številnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Makins je še dodal, da so biez podlage govorice, da bi bil kak nesporazum med Anglijo in Ameriko. «/lnasli smo se pred številnimi težkimi vprašanji. je dodal Makins. ter je naravno, da smo pred dokončnim sporazumom imeli nasprotja o postranskih vprašanjih. Vazno pa je. da je bil dosežen sporazum in da bosta naši državi nastopali v smislu tega, kar je bilo dogovorjeno.« V Londonu pa je predstav, nik zunanjega ministrstva izjavil, da so danes v Washing-tonu ustanovili dve angieško-ameriški študijski komisiji, ki bosta razpravljali o pripravah za obrambni sistem v Južno-vzhodni Aziji. Ti dve skupini se bosta omejili na proučevanje vprašanj Južnovzhodne Azije in se ne bosta bavili z evropskimi vprašanji. Predstavnik ni hotel komentirati vesti, da so ZDA pristale, da bi skupno z Veliko Britanijo. Francijo. Kitajsko in Sovjetsko zvezo pristale na podpis pogodbe o jamstvu pri morebitni rešitvi indokitajske-ga vprašanja. Kakor znano, pa je bil včeraj v Washingtonu prvi sestanek držav ANZUS. Po sestanku so objavili poročilo, ki odobrava izjavo Eisenhowerja in Churchilla o položaju v Južno-vzbodni Aziji. Poročilo pravi med drugim, da se tri države (ZDA. Nova Zelandija in Avstralija) strinjajo o tem. «da je treba takoj nastopiti za ustvaritev sistema kolektivne obrambe v Južnovzhodni Aziji kjer imajo te tri države življenjske interese«. izhaja iz poročila Pompeia da je Montagno v maju 1941. leta rimska kvestura pozvala k dostojnosti v njegovem stanovanju. Minister nadalje citira omenjeno poročilo, po katerem je bil Montagna med nemško okupacijo in takoj po osvoboditvi črnoborzijanec; bil je tudi nemški vohun ter agent OVRA ter je bil osumljen, da je z izsiljevalni-mi nameni prijavil industrijca Parrucchettija in njegovega sina. Poročilo, ki Montagni pripisuje še druge nelepe reči, se nadaljuje: «Kakor je Montagna v preteklosti užival podporo visokih osebnosti, tako se tudi danes zanj trdi, da ima zveze z visokimi osebnostmi, za katerimi naj bi skrival svojo afa-ristično dejavnost.« Poročilo se je končalo z ugotovitvijo, da po skrbnih preiskavah ni bilo mogoče dobiti dokazov, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti, če se je Montagna ukvarjal tudi s trgovino z mamili. V izjavi, ki jo je dal ministru polkovnik Fompei 23. marca, je izjavil — kljub temu, da je vedel, da ga Mon tagna toži zaradi laži v njegovem poročilu — da si pridržuje pravico dokaza resnice o vsebini poročila ter je poudaril, da v svojem poročilu ni navedel nikakšnih posebnih odnosov med Monta- Leo Mates se razgovarjal z Merchantom WASHINGTON, 1. — Jugoslovanski poslanik v Wa-shingtonu Leo Mates se je danes popoldne sestal z ameriškim podtajnikom za evropska vprašanja Merchantom, s katerim je govoril o svetovnem položaju. Po razgovoru je Mates izjavil, da ni z Merchantom govoril o nobenem določenem vprašanju in da sta govorila v luči zadnjih razgovorov med Eisenhosverjem in Dullesom ter Churchillom in Edenom. Evakuaeija področja ob Bdeči reki povzroča v Washingtonn veliko razburjenje HANOl, 1. — Francosko visoko poveljstvo javlja, da so francosko - vietnamske čete izpraznile južno področje ustja Rdeče reke. Izpraznjeno področje vsebuje med drugim mesta Nam Ninh, Dinh, Phat Diem in Lac Quan. Razteza se od izliva Rdeče reke do črte, ki veže Phat Diem in Phuly. Phat Diem so vietmin-ške čete zavzele že včeraj zjutraj. Se pred to evakuacijo se je s tega področja izselilo okoli 70.000 domačinov. Na tem področju živi okoli 2 milijona ljudi in ima bogata rižna polja. Predstavnik francoskega poveljstva je izjavil, da spada ta operacija, ki jo imenujejo sOperation Auvergne«, v okvir «pregrupacije fvancosko-vietnamskega obrambnega sistema«. Poveljstvo je bilo mnenja, da je ta odločitev potrebna, ker bi nekaterih področjih ne bilo mogoče držati v primeru večjega vietmin-škega napada. Predstavnik je tudi pojasnil posamezne faze te operacije; Okoli 23. junija so evakuirali bolj oddaljene baze. Družine vietnamskih funkcionarjev in vojakov ter družine številnih vietnamskih civilistov so začele odhajati. 29. junija se je začelo odhajanje francosko - vietnamskih čet s področij Ninh Binh in Phat Diem in njihovo grupiranje na področju Nam Dinh in ob obrežjih Rdeče reke. Cete zapuščajo južno področje ustja po kopnem in po morju. V Parizu izjavljajo v krogih blizu ministrskega predsednika. da sta evakuacijo tega področja odredila Lanielova vlada in francosko poveljstvo v Indokini, še preden je sedanja vlada prevzela oblast. Dodajajo, da tj premiki čet ne smejo povzročiti nobenega alarma, ker da je njih namen izboljšati položaj francoskih čet. General Ely se je danes zjutraj razgovarjal z Mendesom-Franceom in je nato odpotoval v Saigon, V pariških diplomatskih krogih pa zatrjujejo, da so «Operation Auvergne« izvedli izključno iz vojaških razlogov, da si zagotovijo boljše obrambne pogoje, in da je niso narekovali nobeni politični vzroki. V vietnamskih krogih v Ženevi so namreč izjavljali, da gre «bolj za politično kakor za vojaško odločitev«, ki naj Churchill in Eden odhajata iz ZDA OTTAWA, 1. — Churchill in Eden sta sinoči odpotovala v New York. Med svojim bivanjem v Kanadi sta oba an- Nov solistični načrt za obrambno skupnost Predsednica glavne skupščine OZN gospa Pov.dit p razgovoru z maršalom Titom na Brionih. A. Rankovič o načelih novega predloga zakona o sodiščih Ustanove EOS naj bi bile: svet vladnih predsednikov, obrambni svet, skupščina, centralni evropski glavni štab in evropski urad za oboroževanje SAN SALVADOR. 1. — Konferenca med predstavniki vojaškega odbora v Guatemali in predstavniki »uporniških* čet je bila prekinjena, ne da bi prišlo do kakega sporazuma. Sklenjeno je bilo. da se bodo razgovori nadaljevali v petek zjutraj. Medtem še dalje velja sporazum o prenehanju sovražnosti. Iz Puerto Barriosa pa prihajajo vesti, da je tam prišlo do spopadov med pristaši Arbenzovega režima in napadalci. Pri razgovorih v Salvadorju sodeluje tudi ameriški poslanik v Guatemali Peurifov. Razgovori se sedaj nedvomno vodijo o tem, kdo nai zasede razne ministrske stolčke. V Washingtonu pa že izjavljajo, da bodo diplomatsko priznali vlado, ki bo sestavljena na podlagi teh razgovorov. Mehiški list «Ultimas Noti-cias» pa javlja, da je iz mehiškega zunanjega ministrstva izvedel, da so bivši predsednik Arbenz, njegov naslednik Diaz, bivši zunanji minister Toriello in drugih 200 guate-malskih osebnosti pribežali v mehiško poslaništvo v Guatemali in so že napravili korake. da dobijo prost prehod iz države. Mehiško zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo Arbenz lahko prišel v Mehiko, kadar bo hotel in tam dobil politično zatočišče. Njegov prihod pa je odvisen od časa, 1 ko bo mehiško poslaništvo v Guatemali kupilo posebna letala, ki bodo pripeljala begunce v Mehiko. Predsednik komisije za mir organizacije ameriških držav mehiški poslanik Quintanilla je sporočil, da je guatemalski vojaški odbor pozval to komisijo, naj se odpove nameravani preiskavi Kakor javljeno, je sinoči govoril po radiu in televiziji ameriški državni tajnik Dul-les, ki je izrazil zadovoljstvo nad dogodki v Guatemali. Skliceval se je na Monrojevo doktrino in na sklepe med-ameriške konference v Caracasu. ki se je izrekla «proti vtihotapljanju komunizma na ameriško celino«. Zatrjeval je, da je sedaj «bodočnost Gua-temale v rokah guatemalske-ga ljudstva samega« in da bo ameriška vlada «še naprej podpirala upravičene težnje guatemalskega ljudstva«. Tudi oni hočejo mejo na Bitora ju in Snežniku Naš članek tPo šestih letih« je moral iti Vidal iju hudo na živce, saj je razgalil neuspehe kominformov-ske protijugoslovanske gonje, Zato polemizirajo v nUnitan z nami, pri čemer pa imajo smolo, ker ponovno potrjujejo, koliko uslug je napravil Vidali italijanski buržoazijt. V svojem članku celo pravijo, da je Vidali zagovarjal škofa Santina tn da se je vedno boril proti «jugoslovanskemu imperializmu in nacionalizmu», kakor da bi bila marksistična teza, da spada mesto k zaledju, zgrešena in izraz imperializma. In slinita» se nato celo sprašuje, kako je mogoče reči Vidaliju nacionalist ali iredentist, potem ko je naštela ravno vse Vidalijepe nacionalistične zasluge, Tržaški kominformisti naj rajši odgovore kaj mislijo o dannunziovskem članku el muleti di Trieste«. ki pa je objavila «[Jnitd», in smo pa nato kliširali, Le čemu tako molče? Hočejo torej tudi oni mejo nekje na Bitoraju m Snežniku? resnice to, kaj reče kak tajnik «Cetitra». ki mu pride prav vse, le da je v škodo jugoslovanskemu ljudstvu. «Objektivno8t> italijanskega zgodovinarja Ker smo že pri reviji sil Ponte«, naj še na kratko o-menimo članek «Nekaj misli o Jugoslaviji», ki ga je objavil znani publicist in zgodovinar Leo Valiani. V članku skuša biti avtor Jugoslaviji pravičen, pri čemer pa ne zna ostati popolnoma objektivne in se mu spodrsne. Ko govori o partizanski oor-bi, prani, da je šele nemška okupacija spravila podeželsko prebivalstvo v Julijski krajini, da se je uprlo in se borilo v partizanskih odredih, Od Valianija, ki je tudi zgodovinar, bi že smeli pričakovati več točnosti. V Italiji je res nastalo odporniško gibanje ob nemški o-kupaciji, pri nas pa so nastale prve partizanske čete že leta 1941 in so se borile proti italijanskim fašističnim okupatorjem. Morda to Valianiju ne gre v račun, toda zgodovinarji morajo biti predvsem objektiimi. pa čeprav bi zato trenutno trpela njihova popularnost. tro studi adriat ici«. znano leglo fašistov. Ta sodnik kaj čudno pojmuje ocenjevanje resnice in pravice. Zanj naj bi bil dokument verodostojen samo zato, ker ga je citiral predsednik Pella, Sicer pa ni zanj niti uažno, ali je ta dokument resničen ali zlagan, češ da to dejstvo ne spremeni pravice Italije do celotnega Jadrana. Poleg tega pa pravi, da mu je tudi tajnik omenjenega «Centra» potrdil resničnost tega dokumenta, češ da je vsakdo, ki je trdil, da je dokument izmišljen, samo koristil Jugoslaviji, torej škodoval Italiji. Potemtakem je za zloglasni »Center« in za ljudi, kot je omenjeni sodnik, edini kriterij resničnosti in poštenosti dejstvo, ali neka stvar koristi italijanskim imperialistom ali ne. Takšni so torej ti Italiji ljudje, ki vzgajajo javno mnenje in ki imajo celo pravico, soditi ljudi. Revija Ponte«, se zato upravičeno sprašuje, kako je mogoče dopuščati, da celo sodijo Italijane ljudje, ki jim primanjkuje slehernega kritičnega čuta. kot omenjenemu sodniku. Mi bi še vprašali, kaj je lahko pričakovali od sodnikov, ki jim je kriterij za presojanje Italijanski sodnik in njegov kriterij o resničnosti Vprašanje o verodostojnosti «Lincolnove poslanice Ma-cedoniju Melloniju« je še vedno predmet razpravljanja v italijanskem tisku. Kot je znano, se je skliceval na to poslanico, ki naj bi zagovarjala pravico Italije celo do vse Dalmacije in do popolne nadvlade na Jadranskem morju, celo bivši predsednik italijanske vlade Pella v svojem govoru 13. septembra 1953. Resni italijanski publicisti, ki se ukvarjajo tudi z zgodovino, so takoj postavili Pello na laž in dokazali, da gre za ponaredbo, ki jo je leta 1920 napravil neki vnet pristaš D'Annunzia. To ponarejeno Lincolnovo poslanico je objatiil tudi časopis «La tioce della giusti-zia», ki ga izdaja turinski sodnik Giovanni Durando, znan po svojih simpatijah do fašistov. Napredna revija «11 Ponte» je seveda tako pisanje obsodila in omenjeni sodnik ji je poslal popravek, v katerem se sklicuje na to, da je že prej objaoil spomenico «Informacijski bilten« iredentistične ustanove »Cen- PRIMORSKI DNEVNIK DANES, petek 2. julija Oton. Dragomana Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 5.07 in zatone ob 20.45. JUTRI, sobota 3. julija Bertram, Nada Na današnji dan je leta 1944 izvršil Vzhodnokoroški odred napad na Mežico. ZA KREPITEV GOSPODARSKIH ODNOSOV MED TRSTOM IN JUGOSLAVIJO j P H ED VELIKIM KULTURNIM DOGODKOM ZA TRŽAŠKO JAVNOST PRIHOD JUGOSLOVANSKIH PREDSTAVNIKOV j priprave na stadionu „prvi maj" 06 »DNEVU JUGOSLAVIJE" NA VELESEJMU 12_t nastop Opere in baleta iz Ljubljane Zgraditi je bilo treba velik oder, trikrat pojačiti zmogljivost električne napeljave, zgraditi garderobe, stolpe za reflektorje, parter-ne sedeže itd. - Predstavam bo lahko prisostvovalo do 2000 ljudi STADION „001/1 MAJ“ l/rde Iška cesta 7 3. - II. JULIJA 1954 Gostovanje * OPERE in BALETA SNG IZ LJUBLJANE JUTRI OB 21. URI iiiiiiiiir PREMIERA Predstavnike vodita tov. Zoran Polič, član zvezne skupščine FLRJ in član izvršnega sveta Slovenije in svetnik sekretariata za zunanje zadeve FLRJ dr. Stane Pavlič - Ob 18.30 sprejem na delegaciji FLRJ baleta v štirih dejanjih Vstopnice za obe predstavi pri ATEC — Trg Goldoni 1 _ Tel. 93-529 ŽIVŽAV VČERAJ ZJUTRAJ NA TRŽAŠKI POSTAJI Okoli 800 otrok iz Trsta odpotovalo na oddih v Slovenijo Tržaški otroci bodo letovali v Kranju-, Radovljici in Škofji Loki - Pred njimi sta odpotovala predstavnika Podpornega društva, da pripravita sprejem otrok Pia in Pino Mlakar, koreografa «Ohridske legende» Sledile bodo predstave JAKOV GOTOVAC ERO Z ONEGA SVETA Komična opera v treh dejanjih CHARLES GOUNOD FAUST Opera v petih dejanjih Dvodnevna stavka carinskih uslužbencev Okoli 200 carinskih uslužbencev je od Včeraj opolnoči v stavki. ki bo trajala 48 ur, to je še danes do polnoči. S. stavko protestirajo, ker jim hoče.io odvzeti neko posebno doklado (diritti casuali), ki ni v neposredni zvezi s plačo ter je še ostanek starih pridobljenih pravic. Zaradi 'stavke carinskega osebja je seveda ves promet 7. Javnimi skladišči in s pristaniščem počival ter ni od. šel iz pristanišča v inozemstvo noben železniški voz. V pristanišču so sicer delali, prav tako v Javnih skladiščih, toda vsi železniški vozovi so ostali na mrtvih tirih, ker ni bilo blago ocarinjeno. ANTON FOERSTER GORENJSKI SLAVČEK Opera v treh dejanjih ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V NEDELJO 4. t. m. ob 21. uri gostujejo člani SNG iz Trsta v SEŽANI v kino dvorani s komedijo «Vsakih sto !etv> Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 6. strani. RAZPIS LOGIČEN zaključek procesa o zloc mu v ul. manzohi BOZZOLA OPROŠČEN zaradi pomanjkanja dokazov Občinstvo sprejelo razsodbo z odobrava njem - Bozzola se je ob izreku onesvestil Podporno društvo »Dijaška Matica« razpisuje vlaganje prošenj z a šolsko leto 1954-55. 1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri upravi Dijaškega doma v Ulici Buonarroti 31 ali pri tajnici Dijaške Marice v Ulici Rom* .15, li (pri SHPZ). 2. Prosilci lahko zaprosijo: a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca; b) za znižanje vzdrževalnlne v Dijaškem domu; c) za podporo za plačevanje voznine za vozeče še dijake; č) za šolske potrebščine in izposojo šolskih knjig; d) za podporo v drugih oblikah. 3. Prošnje za podporo v smislu 2. točke tega razpisa sprejema do 15. julija t. 1, uprava Dijaškega doma ali pa tajnica Dijaške Matice.. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku; 4 Vsa potrebna navodila in na-svete prejmejo prosilci Pri zgoraj navedenih naslovih. Odbor podp. društva «Dijaška Matica* Naročnino najlaže poravnaš na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37338 POLTOVOHNIK »LANCIA AR- DEA« v zelo dobrem stanju prodam. Naslov na upravi Usta. Slovensko planinsko društvo Trst fifiredl 11, julija iz'et na Bled; 18. julija priredi i*>eLk Sv. Luciji (Most na Soči), ha Po-rezen In Crno prst 24. in 35. julija pa izlet na Reko in v ski Kotor (Delnice) ob 60-letnici hrvaškega planinstva Vpisovanje do 10 dni pred izleti v Ul. Ma chiavelli 13, II., od 18 do 19- ure. Letovanje SPDT Tudi letos bo priredilo SPDT letovanje v tedenskih izmenah na Bledu. Prva Izmena potuje ti, julija. Informacije lin vpisovanje v Ul. Machiavelli 13, II. vsak dan od 18. do 19. ure. Tržaški filatelistični klub »L. Košir* priredi v nedeljo 1. avgusta t. 1, izlet v Ljubljano ob priliki II, Jugoslovanske filatelistične razstave (JUFIZ II.). Prijave se sprejemajo v prostorih kluba, Ul, Roma 15 II.. do 15. Julija t. 1. OD VČERAJ DO DANES PRIHODI IN ODHODI LADU V sredo so priplule v Trst sledeče ladje; 1* Splita jug. ladja »Titograda, g 800 t raznega blaga, iz Benetke it. ladja »Espe-ria* s 355 t raznega blaga in 88 potntki, iz Gradeža it. ladja »Grabo« z 71 potniki, z Reke jug. ladja »litra* s 7 t oljk, iz Benetk Jug. ladja »Zagreb* s 174 t raznega blaga. Odplule so: proti Gradežu it. ladja »Grado« s 77 potniki, proti Pireju it. ladja «Vi Idr emu z 920 t bencina, proti Neaplju It. ladja »Atlantic©* z 200 t raznega blaga, proti Aleksandriji egiptovska ladja »Ismalia# s 3000 t lesa, proti Reki Jug. ladja »Istra* z 9 potniki, proti Carigradu turška ladja »Karsijaka* s 14 potniki. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 29.3, oaj-n-ižja 20.8, ob 17. uri 28,0, zračni tiak 1004,9 stanoviten, veter 36 km jugozahodnik, vlap.a 50 odst., nebo 5/10 oblačno, morje razgibano, temperatura morja 25.8 stopinje. 17. in 18. julija 1954 izlet na BLED in v ILIRSKO BISTRICO PIVKO TOLMIN KOBARID BOVEC 20.30; «Drugi »Onečaščena«, »Atanazij niče-R, Rascel. PETEK, 2. julija 1954. JV«On|,uva»»K A C O A A '»' It N 14 234,6 rn an 1178 kc Poročila v »lov. ob 5.40, 7.45. 13.30 19.00 In 23.30. 6.45 Jutranja glasba; 6.50 Pregled tiska: 7.00 Jutranji koledar; 7.30 Zenski kotiček; 14.00 Glasba P? 14.45 Kulturni razgle- di’ .P,0)* narodni tercet radia Ljubljane; 17.00 Zaplešimo; 17.30 Vesele zagorske popevke: 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Josef Haydn: Kvartet St. 72; »8,30 V narodnem ritmu; 19.20 18. julija 1954 Izlet v SEŽANO Vpisovanje do Izšel je zbornik za književnost in kulturo »BORI*, glasilo primorskih kultur, nih delavcev. Stane gamo 100 lir in je v prodaji v slovenskih krjigarnnh v TRSTU, GORICI in SESLJANU. 27., 28. in 29. julija 1954 izlet v SLATINO-RADENCI Vpisovanje do 16. julij* pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243. *S*AHC»09 ftOlBAZiONS ati TUSlSHOi Jugoslavija na velesejmu (Ponatis pomembnega! na, ta način podprla na' uvodnega članka brošu- daljnji razvoj in večjo ža- re «Jugoslavija na vele. sejmu v Trstu») 'Jugoslovanska podjetja todelujejo na tržaškem velesejmu že šesto leto in so s svojim dosedanjim razstavljanjem dajala pobudo za razvijanje ekonomskih odnosov med tržaškim in jugoslovanskim gospodarstvom. Z razstavljanjem jugoslovanskega blaga so podjetja ves čas dokazovala, da se Jugoslavija zanima za zalaganje tržaškega tržišča z različnim potrebnim blagom, hkrati pa je ob velesejmih vedno prihajal do izraza interes jugoslovanskih uvoznih podjetij, ki kupujejo v Trstu različno blago, zlasti pa izdelke tr-žftške industrije. Zemljepisni položaj Trsta in njegova bližina sta stalno nudili Jugoslaviji možnost za kar najkrepkejše medsebojno gospodarsko sodelovanje. Trst kot veliko jadransko pristanišče, njegove železniške zveze skozi Jugoslavijo z ostalimi državami bogatega tržaškega zaledja so gospodarsko izredno pomemben činitelj za razvijanje in krepitev njegovega prometa. Kot drza-va, ki po njej teko glavne železniške proije do tržaškega pristanišča, je Jugoslavija sposobna, da tržaško tržišče v celoti zalaga s potrebnimi proizvodi in surovinami. Stalni napori jugoslovanskih podjetij, da bi čim bolj okrepila gospodarske zveze s Trstom in poslenost tržaške industrijske proizvodnje, niso naleteli na razumevanje odgovornih viniteljev v trzgškem gospodarstvu. Nasprotno, delali so še težave, čeprav je bilo to včasih celo na škodo tržaškega gospodarstva samega. V teku leta 1953 je mogla Jugoslavija v celoti kriti potrebe tržaškega tržišča z naslednjimi artikli: klavna živina, meso, sveže morske ribe, mleko, jajoa, drva za kurjavo, lesno oglje, stavbni les vseh vrst, vse vrste gradbenega m.fiterio.la (cement, opeka, strešna o-peka itd.), raški premog, živinska krma, vino, sadje, zelenjava, ribje konzerve in razni drugi proizvodi. Prav tako je mogla kupovati Jugoslavija rgzno drugo blago,_ ki ga ima tržaško tržišče,. posebno pa je mogla v večji meri. nabavljati proizvode tržaške industrije> kakor: ladijske motorje vseh vrst, razne dele motorjev, proizvode rafinerije «Aqui-lat>, različni elektromate-rial, ribiški pribor, kolonialno blago, tkanine, predivo in razno drugo blago. Po uradnih jugoslovanskih podatkih, je Trst v jugoslovanski zunanji trgovini. na 13. mestu, kar pomeni, da se v jugoslovanski zunanji trgovini ne pojavlja samo kot neposreden kupec, ampflk tudi kot zelo močan posrednik INTERVJU S PREDSTAVNIKOM ZVEZNE TRGOVSKE ZBORNICE DR. PLESOM UDIIIŽBA JUGOSLAVIJE RIA TRŽAŠKEM VELESEJMU naj Doživi gospodarske zveze s Trstom Razstava v Palači narodov izraža stremljenja za izvoz končnih izdelkov - S povečanjem prodaje na tržaškem trgu želi Jugoslavija ustvariti večjo možnost nakupov in naročil pri tržaških trgovcih in podjetnikih • Obseg kupčij zaključenih na velesejmu presegel vsa pričakovanja, še ugodnejši gospodarski rezultat pa ovirajo prenizki uvozni kontingenti (Nadaljevanje na 5. strani) Jugoslovanski kolektivni paviljon v Palači narodov je steber tržaškega velesejma, saj vzbuja izredno ve. liko zanimanje in je vsako leto bolje urejen ter vedno točneje odraža napredek jugoslovanskega gospodarstva. Naš urednik se je v zvezi z jugoslovansko kolektivno razstavo obrnil na predstavnika zvezne trgovske zbornice dr. Ivana Plesa, ki organizira kolektivno razstavo in ki vodi sklepa- nje vseh kupčij sklenjenih na velesejmu. Dr, Ples je dovolil sledeči intervju: Vprašanje: Kakšno osnovno težnjo ste hoteli poudariti z letošnjim sodelovanjem na tržaškem velesejmu? Kakšno zanimanje je v Jugoslaviji za tržaški trg? Odg.: Jugoslavija sodeluje n a mednarodnem tržaškem velesejmu že šestič, torej od prvega sejma naprej in je vsako leto brez prekinitve zastopana s posebno kolek- Izdelki jugoslovanske živilske industrije. Likerji podjetja aMaraskaa iz Zadra, «Gabrilovičeve» salame, slivovka, pršuti in konzerve so poznani ne samo v Trstu, temveč daleč po svetu. tivno vzorčno razstavo in odkar se v okviru tržaškega velesejma prirejajo specialne razstave lesa sodelujemo tudi na teh. Ze to dejstvo samo govori v zadostni meri o zanimanju, ki ga imamo za tržaški trg, na katerega po svoji geografsko politični legi naravno gravitiramo. Udeležba na tržaškem velesejmu naj poživi naše tradicionalne zveze in naj pokaže naš gospodarski vzpon. Z našimi prodajami, z razširitvijo našega blaga na tržaškem trgu si ustvarjamo možnosti nakupov in naročil pri tržaških trgovcih in podjetnikih, Ze na prvi pogled se vidi, da smo hoteli pri organizaciji letošnje kolektivne razstave v Palači narodov dati v posebni meri poudarek finalnim izdelkom., saj gredo v naši izvozni politiki vsa stremljenja za tem, da se izvoz surovin in polizdelkov zmanjšuje v korist končnih izdelkov. Ta strukturna sprememba našega izvoza se v ostalem izraža tudi številčno v izvoznih statistikah zadnjega leta, ko prihajajo v vedno večji meri do izraza izdelki novih velikih podjetij naše po vojtii zgrajene industrije. Tako vidimo n, pr. letos na razstavi lesa le malo tra- A VSTRUSKA KOLEUIVNA RAZSTAVA TUDI LETOS Avstrijci žele povečati stike s Trstom in okrepiti na velesejmu sodelovanje z Levantom Vse avstrijske razstavljene izdelke odlikuje dober okus, solidnost in preciznost izdelave. Avstrijci pravijo, da je obseg kupčij približno tak kot lani. Odsotnost velikih podjetij zaradi gospodarskih težav Trsta. Avstrija je zastopana s 44 razstavljavci Tudi letos je avstrijska kolektivna razstava v Palači narodov zelo lepo urejena, za kar zaslužijo vse priznanje predstavniki «Wirt-shaftsforderungsinstitut der Bundeschandskamer« z Dunaja, ki urejajo do sedaj vse avstrijske razstave na tržaškem velesejmu. Omenjeni institut je v Avstriji po zakonu pooblaščen, da ureja avstrijske paviljone na vseh razstavah po svetu. Institut tako vsako leta uredi po 23 večjih kolektivnih razstav. Avstrijci imajo dva sistema urejevanja velesejemov. V prvem primeru ureja ve- lesejem institut sam, ki P° svojem preudarku povabi zainteresirana podjetja, odloči razstavno blago itd. V drugem primeru — ve' lja tudi za Trst — Pa institut samo organizira in vskladi razstavljavce, ki se prijavijo sami. V. tem primeru se na velesejmu tudi prodaja razstavljeno blago. Na kolektivni razstavi so avstrijska podjetja razstavila predvsem izdelke lahke industrije. Ze ob vhodu tako vidimo najrazličnejše zapestnice, obeske in druge okraske, ki šo zelo lepo napravljeni in relativno poceni. Štajerska podjetja pa razstavljajo skupaj v nekakem zaključenem paviljonu. Tu vidimo zelo lepe izdelke u-metne obrti napravljene iz lesa, keramike in kovanega železa; papir, smuči iz «hi-koryja» (cena brez carine 25.00Q lir), športne potrebščine, lovske puške izredno precizne izdelave (cena od 32.200 do 43.700 lir brez carine), posebno novost; stol, ki služi obenem za spravljanje perila in ki je napravljen iz plastičnih materialov itd. Štajersko razstavo zaključuje lepo u-rejen turistični paviljon. V kolektivnem paviljonu Pogled na del kolektivne avstrijske razstave. Avstrijci so zastopani predvsem s podjetji lahke Industrije in prodala!*' ta velesejmu tudi na drobno razne okrasne predmete. V ozadju posebna razstava Štajerske. poleg tega razstavljajo še razna podjetja, ki proizvajajo steklo in kristal, lesne izdelke (Austria Faso Zentrake iz Salzburga lesno ambalažo), igrače iz lesa in zelo lepe električne aparate za britje, ki veljajo zopet brez carine komaj 7 dolarjev. Avstrijska razstava je zelo zanimiva in bogata, vendar se opaža, da letos niso prišle nekatere največje avstrijske družbe in je zlasti vidna odsotnost velike strojne industrije. Naj urednik se je prav gleda tega vprašanja obrnil na predstavnika omenjenega instituta Bernaua. Obenem je naš urednik tudi vrašal, kako gredo kupčije na velesejmu. Predstavnik instituta Ber-nau je odgovoril, da prodajo približno toliko kot lani, in da so prišle v glavnem tvrdke, ki lahko prodajajo cenene stvari. Kupčije seveda niso najboljše. Velikih družb ni iz raznih razlogov in morda tudi zaradi sedanjega političnega položaja okrog Trsta. Večjih težav za prodajo v Trstu Avstrija ne srečuje, ker so liberalizirali v okviru OECE 65 odst. uvoza in izvoza tako, da se sploh ni splačalo zaprositi za poseben velesejemski kontin-. gent. Po njegovem mnenju so Avstrijci prišli v Trst predvsem iz dveh razlogov. Prvič je Avstrija po tradicionalnih vezeh zvezana s Trstom in nikakor noče ošibiti te povezave. Poleg tega pa skušajo Avstrijci po velesejmu priti v stik z Levantom. Zal pa je položaj v Trstu zelo nejasen, kar ovira nadaljnje povečanje gospodarskih odnosov med Avstrijo in Trstom. Na novo vprašanje, kakšen je uspeh naporov za povečanje stikov z Levantom v okviru velesejma je predstavnik odgovoril, da se tudi tu srečujejo težave odnosno da. je to vprašanje posameznih družb. Avstrija je zastopana na velesejmu s 44 družbami. V pavljonu. katerega kot vsako leto tudi letos organizira pod. jetje «Slovenija-vino», se vedno tare polno ljudi, ki hočejo poskusiti priznano specialiteto-kranjske klobase in pa izvrstna vina ter črno in belo pivo ljubljanske pivovarne «Union» mov in vrst desk, zato pa več končnih izdelkov od pohištva, številnih stolov, krasnih furnirjev, zabojev, sodov in lesnih predmetov, ki so potrebni v gospodarstvu in gospodinjstvu — vse do zobotrebcev. Isti poudarek kaže tudi kolektivna razstava. Letos nismo razstavili naših rud. svinca, bakra itd, ampak industrijske izdelke: vodne turbine. črpalke, žerjave, kino projektor, telefonske aparate, radio aparate, proizvode kemične, steklarske, usnjarske industrije in industrije gumija. Okusni so izdelki živilske industrije, vseh vrst mesnih in sadnih konzerv, vina, likerjev, slivovke. salame itd. Prav gotovo bi ne bilo prav, če ne bi na tem mestu omenil ljubljanskega podjetja «S>o-venija-vino». ki nudi poiz-kušnjo naših najboljših vin in p iva-Union. Vprašanje: Katera jugoslovanska podjetja sodelujejo na velesejmu? Za katere izdelke je največje zanimanje? Odg.: Težko je povedati, katera najpomembnejša podjetja sodelujejo na velesejmu. Najraje bi naštel vsa, ki so tu zastopana, ker je s sodelovanjem združeno precej truda in požrtvovalnosti in bi zato vsako podjetje zaslužilo, da se v moji izjavi posebej omeni. Kljub temu Kinoprojektor podjetja nlskran iz Kranja vzbuja veliko zanimanje zaradi precizne tehnične izdelave in originalne konstrukcije. Ti kinoprojektorji so se uveljavili povsod po svetu in vzdržijo konkurenco z Izdelki tehnično najrazvitejših držav, saj so jih izvozili celo v Ameriko. pa mislim, da se nekatera podjetja posebej odlikujejo. Tako predstavljata na velesejmu mogočen vzpon naše industrije podjetji s Lito- stroju in elskras. Razstavljeni izdelki teh dveh podjetij vzbujajo veliko zanimanje pri vseh resnih obiskovalcih in dajejo povod, za najrazličnejša vprašanja o industrijskem in gospodarskem razvoju Jugoslavije. Poleg teh dveh podjetij bi rad podčrtal tudi pomen usnjarske industrije, ki ima že zelo pomembno tradicijo. Posebej je treba tudi omeniti industrijo usnjene galanterije, ki jo zastopa «TOKO» iz Domžal in tovarna torb iz Nove Palanke. Qbe tovarni razstavljata razne galanterijske usnjene predmete, ki vzbujajo med obiskovalci zelo veliko zanimanje. Živilska industrija je na sejmu najbolje zastopana. Celo vrsto izdelkov so razstavila najrazličnejša znana podjetja, ki so s temi artikli dosegla na številnih inozemskih trgih odličen uspeh. Lahko trdim, da so tu zastopana vsa naša pomembna izvozna podjetja te vrste. Vprašanje: Je gospodarski in propagandni efekt jugoslovanske razstave ugoden? Želeli bi tudi. da omenite glavne težave pri povečanju gospodarske zamenjave. Odg.: Napačno bi bilo, soditi trgovski uspeh velesejma po obisku, ki je letos po mojem mnenju nekoliko slabši kot prejšnja leta in se tudi tu odražajo gospodarske težave Trsta in njegove okolice. Z obiskom našega paviljona sem zadovoljen in prav tako tudi z do sedaj zaključenimi kupčijami. Te kažejo, da smo pravilno računali, ko smo zahtevali 295 milijonov lir n-vozmega kontingenta. Naši artikli, katere razstavljamo in katere skušamo prodati na tržaškem trgu so tu že tradicionalno uveljavljeni in so bili prodani že v prvih dneh. Povpraševanje in zahteve po teh artiklih pa je mnogo večje, kot so številke navedene v kantin-gentni listi. Zanimanje je zelo veliko in zaključevanje nekaterih kupčij je še v teku, O podrobnostih je sedaj seveda težko govoriti in bomo lahko dali natančnejše podatke v prihodnjih dneh. Vprašanje: Kakšni so odnosi z velesejemsko upravo? Odg.; Odnosi z veselej. u-pravo so korektni in v tem smisiu rti pritožb. Prav zato se mi zdi nepojmljivo in skoro absurdno, da nas ve-lesejemska upravanipovabi-la na konferenco o lesu, zaradi česar sem bil primoran uradno protestirati S. B. Sestavljena it najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za 5 let Zahtevajte jo pri svojem urarju! MOTO GUZZI Ekonomična, velctunstična športna motorna kolesa, motorni tricikli 15 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Oeliorto. Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje cilindrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa. Izključni predstavnik za TRST, Ul. Fabio Severo 18 tel. 38 903 * Na veleseimu paviljon D, stand 313 LJUBLJANA EXP0RT LJUBLJANA — TOMŠIČEVA UL. štev. i Poštni predal 328 Telegraf: Ljubex Ljubljana - Telef. 20-283 IZVOZ: kranjske klobase in ostali suhomesnati izdelki, mesne konserve čreva, mlečni izdelki, suho sadje, kon serve sadja in povrtnin, mineralne vode, cigarete UVOZ: riž, agrumi, kava, začimbe in ostali kolonialni artikli ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA ZADR. KONZORCIJ TRGOVCEV Z JESTVINAMI TRST> Ul. Valdirlvo 3, tel. 35-034 Pogled na razstavni prostor tržaškega velesejma s terase Palače narodov. V prvem velikem paviljonu na desno razstavljajo podjetja težke industrije in to zlasti veliki italijanski industrijski kompleksi: OM, Breda, Dalmine, Finmeccanica itd. Naslednji veliki paviljon vsebuje lahko industrijo, najrazlčnejše gospodinjske predmete, hladilnike, pisalne stroje, šivalne stroje, sesalce prahu itd. Prvi paviljon na levo je prostor za III. mednarodno razstavo lesa. Tu sta obsežni in bogati kolektivni razstavi lesa Avstrije in Jugoslavije poleg številnih manjših paviljonov tržaških podjetij pohištva v zadnjem paviljonu, ki se pa na sliki slabše vidi so v pritličju velike avtomobilske tovarne in v prvem nadstropju razstava knjig. Prodala ur in pribora na debato Trat - Ut. Bat ti ati, 14 - 7 el. 36231 ZASTOPSTVO UR: clemaiiias uničevalne moči, ker se na- daljnja eksplozivna sila raz- do zdaj za letalske napade skoraj nedosegljive, prav v prvo fronto možnih letalskih napadov. Magnitogorsk, center oboroževalne industrije sredi Urala, bi bilo na primer spričo sodobne protiletalske obrambe le težko doseči z Zahoda; mnogo bolj je pa izpostavljen napadom iz Kanade preko Severnega tečaja. Seveda velja to tudi v obratnem smislu tako, da bi bilo verjetno industrijsko področje Združenih držav eden od prvih ciljev v primeru, da bi sprožila Sovjetska zveza tretjo svetovno vojno, kajti dobro nam je znano, da gradijo sovjeti reakcijske bombnike z velikim akcijskim radijem. Prizor iz Foersterjevega ((Gorenjskega slavčka«. Od leve na desno: S. Banovec (RaJdelJ), L. Korošec (Štrukelj), M. Mlejnikova (Ninon), V. Janko (Chansonette) Razen Združenih držav in Anglije ne nudijo druge države važnih ciljev, čeprav so v nekaterih primerih njihove glavne industrije zelo koncentrirane. Posledice uničenja belgijskih tovarn orožja bi na primer ne upravičila uporabe vodikove bombe; zato se je verjetno v primeru vojne s Sovjetsko zvezo tem državam bolj bati sovjetske kopne vojske kot orožja za masovno uničevanje. Tudi v taktičnem pogledu se lahko «H» bombo koristno uporabi. V primeru težkega ogrožanja pomorske oskrbe NATO bi se lahko vsako zbiranje sovražnih vojnih ladij hitro likvidiralo. Na kopnem predstavljajo sovjetsko premoč številne pehotne divizije. Za te divizije pomeni vodikova bomba mnogo večjo nevarnost kot za obojestranske hitro premične oklopne sile. Te države ne bodo nikdar mogle poslati na bojišče podobno ali večje število pehotnih divizij kot Sovjetska zveza in bilo bi tudi blazno poskušati kaj takega tako z vojaškega kot tudi z gospodarskega vidika. Danes lahko postavljamo šele samo domneve glede vpliva, ki ga bo imel razvoj orožja za masovno uničevanje na oboroževanje in na klasično oborožitev vojaških sil. V Angliji prevladuje mnenje, da bodo po prvem spopadu z novim o-rožjem prevzele glavno vlogo spet ((konvencionalne« oborožene sile. Zato ni verjetno, da bo obstoj bombe «H» povzročil kako spremembo v ustroju sodobnih vojsk in mornaric, čeprav bodo postale še bolj važne oklopne ladje in oklopna kopna vozila, ki so manj ranljiva kot pehota brez take zaščite. Razpravljali smo do zdaj o vodikovi bombi, ne da bi. razmotrivali o možnosti, da se z njo lahko zanesljivo udari sovražnika, in o možnosti naše obrambe pred njo. Bombo lahko vržemo na sovražnika s pomočjo letal ali s pomočjo raket z dolgim akcijskim radijem. Prestrezanje teh raket in letal predstavlja problem, ki so ga pazljivo proučevali in delno tudi rešili; eno od glavnih težav te obrambe je v tem, da masovni letalski napad lahko kmalu ((zaposli« vse obrambne priprave in da lahko zadostno število bombnikov prodre obrambni pas. Vendar ni verjetno, da bi vodikovo bombo izdelovali v velikem številu in je zato možnost prestrezanja bombnikov, ki jo nosijo, precejšnja. Raketa je seveda druga stvar. Lahko smo prepričani da jo bosta skušali uporabiti obe strani in da se bosta proti njej branili obe strani z enakim orožjem. Vendar o tem ne vemo dovolj, da bi se lahko že izjavili o tem, če je možna zanesljiva obramba proti napalu s tem orožjem, dasi je gotovo, da obe strani mrzlično delata na rešitvi tega problema. Raketi se lahko sledi z radarjem in možno bi bilo naperiti proti raketi obrambno raketo in tako povzročiti eksplozijo v višini več tisoč metrov nad zemljo. Zdi se, da prevladuje mnenje, da ni mogoče organizirati uspešne civilne obrambe proti vodikovi bom- prsi v plasteh nad atmosfero. Zato je možno podvzeti obrambne mere, ki zajamejo določeno površino. To je sicer šibka tolažba. Vendar je možno, da strašna moč atomske bombe le končno pripravi državnike do tega, da izvedejo mednarodni sistem, ki ne bo samo prepovedal uporabo orožja za masovno uničevanje, ampak bo napravil tudi konec vsem vojnam. Potem sva s tovarišem Bor-kom preskočila drugam. Na roman Romaina Rollanda Jean Christophe. Slovenci ga bomo dobili v štirih knjigah. Prva je izšla. Druga je v tisku, tretja v pripravi, četrta, upajmo, da jo dobimo konec leta. Knjiga ima svetoven sloves; pri nas jo dobivamo z zamudo. Nič ne de, samo da jo bomo imeli tudi v slovenskem prevodu. Sodobni roman je naslov tretje zbirke. Kaj obsega. Berem prospekt, ki je izšel V začetku leta in na katerega me je opozoril tovariš urednik. Noč v Bombaju je na prvem mestu. Morda ste že brali to knjigo znanega ameriškega pisatelja Louisa Bromfielda? Ce je še niste, storite to takoj, kajti všeč vam bo. Izšla pa je že pred meseci. Na drugem mestu je Ivan Potrča roman «Na kmetih.« To novo izvirno delo, je tudi že izšlo. Pač pa bi opozoril na knjige ki so v pripravi, deloma že v tisku odnosno celo v vezavi. Leonharda Franka roman ((Jezusovi apostoli« prikazuje življenje v Nemčiji v prvem letu po osvoboditvi. Usode Nemcev in življenje v zavzeti trdnjavi nacizma, to obravnava roman. Neznana Amerika. Kljub tolikim knjigam, o tej deželi, kljub tolikim potopisom, še vedno za povprečnega Evropca neznana Amerika. Roman s tem naslovom bo v jeseni izdal Slovenski knjižni zavod. Delo je po splošni sodbi najboljši Caldwellov roman, ki je preveden že v vse svetovne jezike' ih je doslej izšel v štirih milijonih izvodih. To sicer ni potopis, niti študija, temveč roman o sodobni Ameriki. In prav roman navadno več pove o neznani deželi kot sto potopisov. Se en roman dobimo konec leta: Olsojski fantje, ki ga je napisal norveški pisatelj Olav Dunn. In na koncu, to je naslov romana, ki ga je napisal madžarski pisatelj Szigmond Mo-ricz. V globinah oceana, to bo knjiga za ljudi, ki ljubijo nenavadne, napete zgodbe. In še dve knjigi sta na programu te zbirke, namenjene najširšemu krogu bralcev. Hrvatski pisatelj Avgust Se-noa, je napisal svoj roman Prekletstvo že pred petdesetimi leti. Toda zgodovinski romani ne zastarajo nikoli. In zgodba o uporu hrvaških plemičev bo prav gotovo našla hvaležne bralce tudi pri nas. Da, s tem so leposlovna dela pri kraju. Toda, pozabiti ne smemo še Priročnega leksikona. knjige, ki naj bi bila vsakemu vedno pri roki in mu posredovala najrazličnejše podatke, mu tolmačila tujke, tehnične pojme itd. itd. Hrvati so pred kratkim dobD li svoj Vseznadar in po tej knjigi bo prirejen tudi Priročni leksikon. Samo s to razliko. da bo popravljen in do-poljen. S. R. (KONEO). N? sliki vidimo arhitekta dr. Janša Schosslergerja, ki razla_ sa model pred atomsko bombo varnega novega nebotičnika SPISAL LOJZE CJAK 11. Marko: Se bomo vrteli, kaj-ne, Anica? Anica: Zakaj ne? Ivana: Kaj si priveslaj s tisto malo barko? Marko: Imam tisto lažjo, če hočeta meto z menoj, bosta videli kako hodi. Anica. Ne, hvala, raje drugikrat. Marko: V tisti čevelj onega bi se pa gotovo ne branila Naj bo, naj, saj razumem! 3. prizor. (Kristjan od leve, z rešetam in trnki in nekaj ribami) Marko: Na, Kristjan! Saj sem vedel, da boš prišel! Kristjan: Tudi jaz sem vedel, da ti prideš! Marko: In zato si uredil tako, da bodo tudi ženske, ni res, Križe? Kristjan: Nisem tako zvit. Ivana: Me sva prišli, da bi nabrali malo lepih školjk, ki so Jih sinoči vrgli na prod tisti veliki valovi, ni res Anica? Anica: Saj druge dneve nimamo časa. Kristjan: Danes so res lepe, sem jih videl. Marko: Kaj niti danes ti ne da miru, tudi danes se moraš klatiti po obali? Vsi drugi ribiči pustijo ob nedeljah morje pri miru, samo ti moraš tudi ob praznikih bloditi po njem. Kristjan: Smilile so se mi živallce, da bi se morale vso noč mučiti v vršah. Marko: A. zato postavljaš kletke in svetle igračke noter, da te ptičice laže počakajo! Kristjan: Da, tudi zato. Ivana: Nehajta se zbadati! Marko: Ha, ha, ha, in sedaj se ti ne smilijo zverinice? Kristjan: Sedaj ne več, sedaj so mrtve. Marko: Pa jih ne bi lovil, šema! Kristjan: Saj jih ne rad, ali če Jih ne lovim, potem si nima polomljena Neža kaj skuhati. Marko: Bomo videli, kako se boš obnašal te dneve, ko poj deš prv ič ven z botrom Martinom. Stavim, da ti bo šlo na jok. Anica: Jenjajta, ne iščita prepira! Kristjan: Vesel sem, da pojdem in bom napravil svojo dolžnost. Marko: Ne vem, kaj je padlo v glavo vašemu očku. Ivana, jemati tako jokalo v barko. Saj ga ni do sedaj nihče hotel. Ivana: Moj oče je dober in Kristjan tudi! Marko: Sem že rekel očetu, da naj ga obrne narobe in ga dobro otrese, preden stopi v barko, da bo padla od njega vsa tista črna coprnija. Kristjan: Samo pazi, da ne pade nate! Anica: Kasno je, Ivanka, pojdiva nabirat! Odideta na desno. Marko: Kam se vama mudi, kam tako naglo? Anica: Se mudi, greva nabirat. Marko: Ti Ivana pojdi in nabiraj, ti Anica pa stopi sem, ker bi rad govoril s teboj! Anica: Jaz nimam nič govoriti s tabo, Marko. Kristjan hoče oditi. Marko: Tudi s teboj imam govoriti. Ivana: Jaz ne grem sama, ne muči me Marko! Kristjan: Naj bo, da vidimo kaj hoče! Anica stopi sem, ti Ivanka pa naberi in se hitro vrni, pa ne bodi žalostna! Potem pojdeta skupaj domov. (Ivana stopi na desno, joka.) Anica: Zakaj ^ jo silite jokati, ubozico? Pojdiva in nikar ne jokaj! (Hoče na desno.) Marko: Saj ni nič slabega, ubogaj vendar, Ivanka! Ivana: Ostani, ostani, Anica, in zaupaj Kristjanu! On že ve, da je-prav tako. Jaz grem in se vrnem kmalu. Anica: Naj bo! Toda ne jokaj in hitro se vrni! Kristjan: Tukaj sva. Kaj hočeš, Marko? Marko: Sinoči sem bil pri njih in moško sem govoril z njenimi starši. Povedal sem jim, da imam resen namen vzeti jo za ženo. Prosil sem tudi, če smem hoditi k njim-Oče in mati sta bila zelo zadovoljna in sta rekla, da bi rada videla, da bi jih tudi moji starši prišli obiskat, da bi se kaj pomenili. Očetu Jakobu in materi Urši sem obljubil. da bodo naši v kratkem prišli. Nato smo si dali roke. Tako, da veš pri čem si, Križe! In pazi, ker je to moj zadnji opomin! Anica: In kaj sem jaz? Kristjan: Da, in kaj je ona? Telica? bcrtje zate° ^ S£Una bos spoznala, da že vesta, kako j r^oJa?' Jaiz sem uboŽ€C. da mu ni para. Si že sliša ia, J-;-' kakor imam rad. kot punčico svoje« ?rllse cd Suše, ali če že hočeš, Križe Smola i j ’ Ce ml poči srce, ne bom nikoli v napoto njer sieci. e torej ona misli, da bo srečnejša, če vzame tebi potem naj te vzame, in nikoli vama ne pridem Pred oč ce pa noce ona rajsl mene, sem ti že povedal Marko, d je ne izpustim, ce bi me vsa tvoja vesla in še tvoja bark povrhu držale pod vodo. Pravica bodi, naj sama odloči t 0:.Sl sl-'šala, Anica? Kako bogato izbiro imaš Izbiraj no, Anica! dn?ciV Z.akaj me mučita! . Krift)an: Bodi močna Anica! Četudi naju oba oč biješ, nekaj moraš vendar reči, ker tako ne more veL' dalje Anica: Jaz, Marko, tebe spoštujem. S Kristjanom p sva se imela rada še kot otroka, in veliko prej kot si t govoril z Ivano, in rada ga imam danes, kot še nikol Odpusti Marko, ne morem drugače, bog mi je dal to src Proti njemu ne morem! Grem k Ivani! (Zbeži na desno. Marko: Nikoli nisem verjel v copmije, zdaj pa v! dim, da te je zacopral. Uboga Anica, kaj bo s tabo, o te ne rešimo! Kristjan: Ni treba skrbeti, Marko, za to s® bom ž jaz pobrigal! , Marko: Ne misli, da si zmagal, še ved/no upam, bo prišla k sebi. in ne pozabi mojih besed, da mi rt hodi pod noge! Kristjan: Povsem, kar ai slišal, si ti, ki hodiš men pod noge in ne Jaz tebi! (Nadaljevanje tletNi) PRIMORSKI DNEVNIK JUGOSLOVANSKI PAVILJON NA III. MEDNARODNI Jugoslovanski proizvajalci se trudijo, da bi v prihodnosti še okrepili blagovno izmenjavo - Za razstavljene proizvode lesne industrije je veliko zanimanje tako na tržaškem trgu kot tudi v Levantu in kupci prihajajo celo iz Anglije Odobreni kontingenti ne morejo kriti niti naj osnovneiših potreb tržaškega trga Kot vsako leto Jugoslavija tudi letos zavzema poleg Avstrije na šestem mednarodnem tržaškem velesejmu in na tretji razstavi lesa po razstavnem prostoru eno prvih mest pri izlaganju artiklov. Ze po razstavnem prostoru (skupno 126 kv. metrov od česar 86 v zaprtem in 40 na odprtem prostoru) se najbolje vidi, kbliko pozornost posvečajo tržaškemu velesejmu jugoslovanski proizvajalci lesa in lesnih proizvodov, ki se trudijo, da bi v prihodnosti še okrepili blagovno izmenjavo med tema dvema naravnima trgoma. Letos je prevzelo celotno ureditev paviljona lesne industrije na tržaškem velesejmu zagrebško podjetje «Eksport-drvo». Poleg tega sodelujejo še podjetja: «Si-pad« iz Sarajeva, »Slovenijalesu iz Ljubljane in «Jadran-drvo» z Reke. Jugoslovanska razstava prikazuje bogastvo našega lesa in to od kuriva, rezanega lesa pa vse do zaključnih proizvodov. Ce si natančneje ogledamo razstavljene predmete, pridemo ta-koj do važnega zaključka, kateri je močno poudarjen. To je preorientacija naše proizvodnje na končne izdelke. Seveda je razstavljen tudi surov les, ki je poznan na vseh svetovnih trgih, kot je n. pr. slavonski hrast, obrobljena in neobrobljena 1. «Dom», Ljubljana- pleteni izdelki, lesna galanterija, čipke, otroške igračke; 2. »Rukctvorine«, Zagreb — izdelki umetne obrti; 3. »Jovan MiKič*, ' Subotica — perzijske preproge* ifočno delo); 4. »Ponišavlje eksport«, Pirot — pirotske preproge (čilimi); POLJEDELSKO t' PREHRAMBENI SEKTOR 5. «Istravino», Reka — vino; ‘ I 6. »Jugoriba«,. Zagreb — ribje konserve; 7. »Kalnik«, Varaždin — predelano sadje; 8. »Kulpin», Novi Sad ■— sadne konserve, zelenjadne konserve in mesne konserve; 9. »Makarska«, Zader — likerji; 10. «Navip», Beograd — žganja; 11. «Slovenija — živinopromet«, Ljubljana — mesni izdelki, seno, čreva; 12. »Slovenske Gorice«, Ptuj — vino; 13. «Vojvodina Coop», Novi Sad — mesne konserve, jajca, med, perje, zdravilne rastline; 14. »Gavrilovič«, Petrinja — suhomesnati izdelki; KEMIJA 15. «Hempro», Beograd — kemični proizvodi; 16. «Export-Import BIH«, Sarajevo — re-tortno oglje, premogov katram, rafina-da, natrijev hidroksid, natrijev karbonat; 17. «Alkaloid», Skoplje — alkaloidi; 18. «Ris», Zagreb — gumijasto sanitarno blago, otroške igračke; 19. »Topilnica in valjarna cinka«, Celje — cinkovo belilo, litopon, cinkove plošče, avto tipske in olset plošče; 20. «Zorka», Subotica — kemični proizvodi; KOVINSKA PREDELOVALNA IN ELEKTr> "»INDUSTRIJ A M. »Saturnus«, Ljubljana — električni aparati za gospodinjstvo; 22. »Iskra«, Kranj •— elektromotorji; 23. »Telekomunikacije«, Ljubljana — radio aparati in visokofrekvenčne telefonske naprave; 24. »Metalna«, Maribor — kovinjke konstrukcije; USNJENA GALANTERIJA IN USNJE 25. »Merkur«, Nova Palanka — usnjena galanterija; 26. «Toko», Domžale — usnjena galanterija; 27. «Tovama usnja«, Kamnik — galanterijsko usnje; se z lahkoto prenašajo). Zastopana je tudi destilacija lesa, in razstavljamo: hra- stov tanin v prahu in v kosih potreben za usnjarsko industrijo, ocetno kislino, re-tortno in likalno oglje. Obiskovalci pa opažajo predvsem izdelke lesne galanterije. kateri smo dali tudi prvenstvo na tej razstavi, saj privlečejo pažnjo občinstva, zlasti predmeti potrebni pri gospodinjstvu. Način razstave naših proizvodov daje tako plastičen pregled jugoslovanske lesne industrije in se vsak obiskovalec ustavi in si ogleda razstavljene predmete. Najboljši dokaz za sposobnost arhitekta je zunanja ureditev paviljona, kjer je arhitekt s spiralnimi stopnicami napravljenimi iz jelovega rezanega lesa zelo lepo in efektno prikazal to vrsto lesa, ki ga Jugoslavija izvaža v velikih količinah. Notranja ureditev paviljona pa je na prvi pogled nekako monotona. vendar pa, ko si natančneje ogledamo bogastvo razstavljenih predmetov, dobimo točen izraz teženj vsake napredne dežele — preorien-tirati svojo proizvodnjo na gotove izdelke in prenehati izvažati surovine odnosno polizdelke! Za nekatere izmed izlože-nih artiklov obstaja zelo veliko zanimanje ne samo za potrebe tržaškega trga, temveč zlasti za druga tržišča kot n. pr. za Bližnji vzhod, Egipt, Severno Afriko in tudi za Anglijo. To smo lahko opazili v razgovorih s kupci iz teh dežel, ki so obiskali tržaški sejem. Posebno zanimanje je vzbudil stol tipa «KITAN» proizvod «Tvornice pokuč-stva - Vrbovško«, ki se od likuje po udobnosti in je zelo primeren za počitek. Poleg tega proizvoda, ki predstavlja pomembno novost, so zelo zanimive tudi večslojne vezane plošče podjetja »Bosanka iz Rlažuj« debele od 35 do 65 mm in zlepljene s posebnim lepilom odpornim proti vodi, ter 1,5 mm debele plošče, ki jih rabi letalska industrija. 6 prave za prenos televizijskih ga velesejma predstavlja te- programov so žal šele začasne levizija, ki se je tako prvič in jih ujamejo le s posebnimi predstavila Tržačanom v vsem antenami. svojem tehničnem blišču. Na-j Televizija ima namreč že ___________________________i po svoji naravi dedno bole- I..,, onemogoča h:!m raz- :rtcv. Prenos programov se JdŠjji{K vrši izključno po izredno .3 kratkih radijskih valovih, ki pa se razširjajo samo premo-: črtno, priblimo tako kot svet- . loba. Zaradi tega se morata J Tr ^ ' 0dd:r ^ sPre)emn*^ ante- šibka in usmerjena samo pro- jPr ijcue i"s«bne antene. Raču- Bm jBkff najo, da bodo v kratkem (op- rat so sicer pjegpj visoki, ven-[' dar ne ravno astronomsko L. «... - , v.sok,. N-i velesejmu razstav- |" ‘.VZZ& j.er). aparati stanejo od 160 tisoč lir nnvzgor. Povprečna cena aparatov, ki imajo po Nevo Ščuka iz Nabrežine v eni 23 žarnic pa se suče okrog izmed drznih akrobacij na mo- 200.000 - lir. K temu je treba torju tipa »Aer Macchia prišteti še minimalne stroške M O K K O GARIBALDI S k M ^ | šgt- «| Razstavlja v paviljonih televizije in gospodinjskih električnih aparatov najboljše proizvode italijanske in inozemske proizvodnje 1*00 fLnitmSCL Poskusne oddaje / ^ s teleprojektorji \xd-lci IJlCz /5 palcev * italijanske televizijske družbe Obiščite stande na tržaškem vzorčnem velesejmu Za jugoslovanskim paviljonom na velesejmu prodajamo PIROTSKE PREPROGE IN USNJENO GALANTERIJO NA DROBNO IN DEBELO. OBIŠČITE NAS! Poleg Avstrije In Jugoslavije sodelujejo na velesejmu s kolektivnimi razstavami še številne južno in srednjeameriške države. Zlasti zanimiv je paviljon Gvatemale, katerega vidimo na sliki. NADALJEVANJE RAZPRAVE O VZROKIH GORIŠKE KRIZE Z REDNEGA OBČNEGA ZBORA TRŽIŠKIH INDUSTRIJCEV domu ukradli denarnico, v ka* teri je imela 40.000 lir v gotovini. Pomanjkanje naročil se še prav posebno čuti v ladjedelniški industriji • Tudi gradbena industrija je zabredla v težkoče kot nakljub še bolj hvalila to ustanovo, njene koristi in s tem interese tistih nekaj gori-ških bogatašev, ki s prosto cono služijo milijonske dobičke. Prosta cona je bil preizkusni kamen dobronamernosti in socialnega čuta goričkih predstavnikov županstva in prav pri njem so se ti ljudje izkazali za popolnoma podrejene določeni kasti, in prav zaradi tega niso nikoli niti poskušali prisluhniti našim kritikam, ki so kritike velikega dela tukajšnjega prebivalstva. Popolnoma isto se je dogajalo tudi z drugimi vprašanji. Ali je potemtakem naša dolžnost, odstopiti od svoji borbe, ali pa jo nadaljevati, dokler ne bo občinska politika zavila na drugo pot? Naj pri občini nikar ne mislijo, da smo izgubili smisel za dobro in slabo. Na žalost moramo priznati, da vsaj doslej v Gorici nismo imeli prilike, da bi kljub vsemu prizadevanju videli dobro. Cesar ni, ni mogoče videti. Toda dokler bo Poterzio govoril o smirnosti in objektivnosti«, po drugi strani pa bodo njegova dejanja kazala težnje vztrajanja v gospodarsko — socialni zmotni politiki, toliko časa naj bodo vedno pripravljeni na našo najostrejšo in vedno konstruktivno kritiko. Iz bolnišnice za begunce na Ptoseku je 29. junija zbežal 60-letni begunec Jovan Badija. Policija ga išče, ker ni pri zdravi pameti in je lahko nevaren. Badija je srednje krepke postave, ima sive lase, govori pa hrvatski in italijanski. Ko je izginil iz bolnišnice je imel svetloplave hlače, rjav suknjič z belimi črtami in belo srajco. Poskus samomora Zaradi žalostnih ekonomskih razmer si je hotela včeraj vzeti življenje 65-letna Maria Pia Della Libera poročena Picci-nini iz Ul. Galleria 3. Zaužila je večjo količino uspavalnega sredstva, pa so jo zapazili in odpeljali v bolnišnico, kjer je pri sprejemu sama izjavila, zakaj je hotela v smrt. Nesrečno je začela počitnice 7-letna Vera Savi iz Sv. Križa 136, ki je včeraj zjutraj nerodno padla s postelje v o-troški koloniji v Nabrežini in si zlomila desno 1 'jučnico O-zdravela bo v 20 do 30 dneh predvaja danes 2. julija z začetkom ob 18. uri film DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa S. Giu-sto, Korzo italia 106, tel. 31-52. Igralci: GINO CERVI - FRANK LATIMORE JUGOSLAVIJA kurjavo turnirji pragovi izdelki Zastopstvo v Trstu: r. nUrGiiA nasl. družba z o. z. Uvozna in izvozna trgovina - Zastopstvo za jugoslovanski les: TRST, Ul. Udine 15, Telefoni 38648, 23573 NAROČNINA: Cona A: mesečna 450, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Ped. ljud. repub. Jugoslavija; Izvod to, mesečno 210 din. PoStm tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega ttska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska. Drž. založba Slove, ntje. Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-828 tek. račun prt Narodni bank! v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ . Trst TRST, petek 2. julija 1954