SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA IZVRŠNI SVET Datum: 26. 9. 1988 POROČILO O UČINKIH SPREJETIH IN UVELJAVLJENIH UKREPOV EKONOMSKE POLITIKE PO 15. MAJU 1988 NA ŠIŠENSKO GOSPODARSTVO Ekonomska politika in pogoji poslovanja opredeljeni z resolu-cijo o izvajanju družbenega plana SFRJ in SRS so se v letošnjem letu močno spreminjali. Do 15. maja 1988 je gospodarstvo poslo-valo v pogojih interventnih zakonov in ukrepov, sprejetih v novembru leta 1987, ki so v celoti administrativno urejali področje cen, zunanjetrgovinske menjave, kreditno monetarne politike ter splošne. skupne in osebne porabe. Ti ukrepi predvsem pa administrativno določena dispariteta cen med surovinsko in predelovalno industrijo, v korist prve, je povzročila negativne rezultate v občinskem gospodarstvu. Tako lahko za to obdobje ugotavljamo slabšanje finančnega in likvidnostnega stanja, nadalj-njo rast sivih cen in s tem disparitete cen, zniževanje industrjske proizvodnje, produktivnosti in standarda. Ugodno je bilo le giba-nje izvoza in izvoza, pa še to se je slabšalo iz meseca v raesec. S 15. majem 1988 uveljavljene spremembe v smeri reforme gospodarskeg* sistema in uveljavijenega tržnega gospodarstva na podlagi liberalizacije cen, uvoza in deviznega trga, so prinesle nadaljnje omejevanje osebnih dohodkov, skupne in splošne porabe. Njihov osnovni namen, znižanje oziroma ustavitev naraš-čanja inflacije in oživitev gospodarske aktvnosti se do septembra v šišenskem gospodarstvu še ni uresničil, saj so se rezultati gospo-darstva celo poslabšali, kar pa je predvsem posledica prenosa učinkov ianskoletnih novembrskih ukrepov. V šišenskem gospo-darstvu prevladuje industrija, ki proizvaja investicijske dobrine in predelovalna industrija široke potrošnje. Nadaljnje realno zniževa-nje akumulacijskih sredstev, tudi zaradi sprememb v obračunskem sistemu in uvajanju realne cene denarja (revalorizacijske plus realne obresti) zmanjšuje investicijsko sposobnost. Posledica teh gibanj je odstopanje od že sklenjenih pogodb in upadanje novih * naročil po izdelkih šišenskih organizacijah združenega dela. Hkrati se zaradi zviševanja vhodnih cen zmanjšuje rentabilnost proizvod-nje za široko potrošnjo, padec realnih osebnih dohodkov pa zmanjšuje možnosti prodaje. Ugotavljamo, da se je kot prva reakcija v organizacijah združe-nega dela izkazalo zniževanje obsega industrijske proizvodnje. Menimo pa, da se bodo v organizacijah združenega dela morali bolj zavedati, da bodo prisiljeni uvajati dopolnilne in poiskati nove proizvodne programe — predvsem izvozno usmerjene. Prepričani smo, da bo vse to zahtevalo tehnološko in kadrovsko prilagajanje ter osvajanje novih organizacijskih in tržnih prijeraov v naših organizacijah združenega dela. V organizacijah združenega dela se premalo zavedajo, da je za to potreben določen čas in bo zato v letošnjem letu težko nadome-stiti zmanjšanje domačih naročil z bistveno večjim izvozom, pred-vsem ker še ni razrešen problem financiranja priprave proizvodnje za izvoz in izvoza ter kreditiranje izvoza investicijske opreme. Prav tako ni razrešen problem financiranja investicij v opremo in pre-strukturiranje proizvodnje. Poslovne banke do sedaj niso mogle spremljati potreb naših organizacij združenega dela po kreditih za izvoz niti potreb po obratnih sredstvih. Pod sedanjimi pogoji kreditiranja pa naše organizacije združenega dela niso sposobne najemati kreditov zaradi visokih obrestnih mer in onemogočene možnosti izračuna finančne obveznosti za odplačila najetih kreditov. Izvršni svet je že ob sprejemanju ukrepov ekonomske poliiike v mesecu maju ocenil, da bodo potrebne posebne aktivnosti vseh gospodarskih subjektov in njihove nadgradnje. Da bi usmeril naše organizacije k pravočasnemu in pravilnemu pristopu je sprejel program z aktivnostmi za uresničevanje sprejete ekonomske poli-tike. Izvršni svet je tzhajal iz spoznanja, da vsak nosilec gospodar- jenja mora ugotoviti svoje možnosti. da se zave svojega vpliva na lasten položaj in svoje odgovornosti. Pozvali smo organizacije s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, da oživijo svojo učinkovitost z takojšno oceno stanja in s pristopom k potrebnim aktivnostim. Večina organizacij je pristopila k analizi in oceni vplivov eko-nomske politike na njihovo poslovanje. Iz ocen proizvodnih orga-nizacij izhaja. da bodo na njihovo poslovanje v letu 1988 vplivali predvsem intervencijski ukrepi sprejeti v mesecu novembru 1987 zlasti na visoke stroške poslovanja (pretirano visoke cene vhodnih surovin) katere kljub sprostitvam cen ne bodo mogli v celoti vkalkulirati v končno ceno proizvodov. To pa pomeni. da v letu 1988 še ne moremo pričakovati bistvenega povečanja akumulacije v predelovalni industriji. Osnovno izhodišče poslovanja v letu 1988 je še vedno letni plan organizacij združenega dela. Tekoče poslovanje prilagajajo pogo-jem na trgu in pogojem gospodarjenja, kar vpliva na realizacijo oziroma obseg njihove proizvodnje. Del majskih ukrepov je tudi zakon o osebnih dohodkih, ki omejuje povečanje OD in povzroča glede na visoko rast življenjskih potrebščin relativno hitro padanje kupne moči prebivalstva, zato so organizacije združenega dela, ki proizvajajo blago za široko potrošnjo in to predvsem za domači trg že pričele omajevati proizvodnjo in ocenjujejo, da planirane proiz-vodnje v letu 1988 ne bo možno doseči. Drugi del organizacij predvsem iz panoge »bazične kemične« proizvodnje, ki sicer tudi delno proizvajajo blago za široko potrošnjo, pa se je odzvalo na ukrepe predvsem s povečanim izvozom in ocenjujejo, da bodo načrtovano proizvodnjo dosegli oziroma celo presegli. V upadanju je tudi proizvodnja v organizacijah, ki proizvajajo sredstva za delo. Te organizacije združenega dela so konec prvega polletja leta 1988 sicer uspele povečati izvoz, vendar bodo zaradi upadanja povpra-ševanja na domačem trgu plan proizvodnje težko dosegle. Plan proizvodnje bodo po svojih ocenah dosegle manjše organizacije združenega dela, ki bodo predvsem s povečanjem izvoza kompen-zirale izpad prodaje na domačem trgu. Za organizacije združenega dela, ki so dosegle najvišje zneske izgub lani oz. letos v 1. polletju ter so v postopku sanacije posredujemo njihove ocene učinkov sprejetih ekonomskih ukrepov. AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA VOZIL Ukrepi so na poslovanje organizacije vplivali različno. Z ugod-nejšim tečajem je organizacija pridobila dodaten prihodek na tujem trgu, vendar pa izpad izvoznih kreditov še poslabšuje neugodno likvidnostno situacijo. Sprostitev cen na domačem trgu je vplivala na povišanje stroškov surovin in materiala ni pa vplivala na povišanje pridobljenega prihodka, ki ga pridobiva iz skupnega prihodka z organizacijo TAM. TOZD osebne dohodke izplačuje na osnovi Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela, zato interventni zakon nanjo ne vpliva. Zaradi prestrukturi-ranja proizvodnje, ki jo TOZD vrši zadnja leta iz neustreznih virov, je likvidnostno v brezizhodnem položaju, saj ji je LB — Gospodarska banka Ljubljana s 15. 9. 1988 odpovedala dajanje garancij in dodatnih kreditov (odpoved velja za vse TOZD v DO). Zato je TOZD v položaju, ki terja takojšnje ukrepanje v DO. UNITAS Ukrepi so organizaciji pomagali, da bo predvidoma poslovno leto zaključila s pozitivnim finančnim rezultatom. Ocena pa je vprašljiva, saj je v mesecu avgustu SDK za polletje 1988 ugotovila, da je izguba večja od izkazane. Sprostitev cen ji ob ugodnem povpraševanju, ki je večje od ponudbe, omogoča vkalkuliranje vseh povišanj cen vhodnih materialov in drugih stroškov ter aku-mulacije. Ukrepi v izvozu so zaradi večjega vpliva ukinitve izvoz-nih stimulacij in kreditov od vpliva devalvacije učinkovali nega-tivno. Prestrukturiranje organizacija združenega dela ne vrši, ker je obstoječi program ustrezen, uvaja pa manjše dopolnilne pro-grame. V DO izplačujejo osebne dohodke na osnovi Zakona o sanaciji in prenehanju OZD, zato interventni zakon ne izplačilo ne vpliva. Z omejenim izplačevanjem OD ne morejo izboljšati kvalifikacijske strukture zaposlenih. AVTOMATIKA - TOZD Naprave za energetiko, TOZD Avto-matskih in varilnih naprav in TOZD Sistemi Sprostitev cen zaradi padca investicijske porabe organizacijam ni pomagala, saj je tudi ob nespremenjenih cenah nastal izpad povpraševanja na domačem trgu. Cene vhodnih materialov so se povišale, njihov vpliv ni viden v drugem polletju. Delna nadome-stitev domače prodaje z izvozom poteka počasi, zato bo pozitiven vpliv int^rventpih ukrepov na področju izvoza majhen. Prestruktu- . ¦¦¦- ¦: . .,-..-.-;;' ¦ n riranje proizvodnje se izvaja. vcndar počasi. tako da rezultati letos nc bodo vidni. Investicije so u.slavljene zaradi pomanjkanja sred-stev. razen investicij v teku oz. investicij v zaključni fazi. Na višino osebnih dohodkov vpliva interventni zakon le v TOZD. ki nimajo izgube, v TOZD z izgubo pa se osebni dohodki izplačujejo na osnovi Zakona o sanaciji in prenehanju OZD. Organizacija priča-kuje pri reševanju kadrovskc problematike (prekvalifikacije in prerazporeditve tchnoloških viškov) pomoč DPS. LPP Na delovno organizacijo. ki je v dveh TOZD (TOZD Mcstni potniški promct in TOZD Delavnice) dosegla v prvem polletju izgubo. v ostalih pa je poslovala z motnjami. so majski ukrepi dclovali z negativnim učinkom. Sprostitev cen je vplivala na povi-ševanje cen goriva in drugih vhodnih materialov v večji meri kot so se povišale cene njihovih storitev. Določanje njihove višine je zaradi specifičnosti dejavnosti prometa. ki je posebnega družbe-nega pomena šc vedno kontrolirano. nezadostno glede na stroške in se izvaja s časovnim zamikom. Zato se tudi izguba v organizaciji povečuje. Osebni dohodki se v okviru delovne organizacije izpla-čujejo na osnovi Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela. Organizatija sanacijo predvideva z ukrepi zno-traj. potrebovala pa bo pomoč DPS pri razreševanju konfliktnih situacij. nastalih s predvideno reorganizaeijo in poenotenjem oseb-nih dohodkov, ki se med TOZD sedaj prccej razlikujejo. LITOSTROJ Interventni ukrepi so na poslovanje delovne organizacije na področju domače prodaje vplivali pozitivno s sprostitvijo cen. Organizacija z uvedbo drsnih lestvic vkalkulira povišane podraži-tve vhodnih materialov v končne cene, vendar le na domačem trgu. Vpliv ukrepov na področju izvoza ima dvojni učinek — pozi-tivni zarudi realnejšega tečaja in negativen na likvidnost zaradi izpada izvoznih kreditov. Pozitivni efekt je večji od negativnega. Osebni dohodki so zaradi interventnega zakona (ta je negativen za vse organizacije. ki so v preteklem letu zaradi slabih poslovnih rezultatov izplačevale nizke osebne dohodke) omejeni in so ovire pri izvajanju sanacijskega programa in uvedbi stimulativnega pra-vilnika o osebnih dohodkih. Organizaeija svojo sanacijo izvaja z notranjimi ukrepi, pričakuje pa pomoč poslovnih bank. Na vse tiste organizacije združenega dela z izgubo. ki večji del prodajajo na domačem trgu (Iskra TOZD Baterije: Iskra Avto-elektrika, TOZD Žarnice; Tekstil TOZD Predilnica Medvode) je efekt sprostitev cen na domačem trgu z možnostjo vgradnje poviša-nih cen materialov v končno prodajno ceno imel velik pozitivni učinek in bo pripomogel k izboljšanju poslovnih rezultatov do konca leta. Organizacije združenega dela (razen ozko specializiranih) so že v svojih srcdnjeročnih pianih za obdobje 86-90 opredelile del *r oziroma celotno prestrukturiranje proizvodnje. Organizacije same ugotavljajo, da načrtovanih sprememb niso uresničile. Ocenjujejo, da sta hitrejši razvoj zavirala predvsem dva . dejavnika - pomanjkanje lastnih sredstev in oblika organizira-nosti. Temeljne organizacije, ki so organizirane po proizvodnih pro-gramih uveljavljajo le svoj lastni program in je zato prelivanje sredstev v hitrejši razvoj perspektivnih programov druge TOZD onemogočeno. Dodaten dejavnik, ki otežuje dolgoročne odločitve je nenehno spreminjanje pogojev gospodarjenja, na podlagi kate-rih so perspektivni programi čez noč postali nezanimivi. Organizacije združenega dela pričakujejo, da bodo lahko pospe-šile prestrukturiranjc z vlaganji zainteresiranih inozemskih part-nerjev ter s sovlaganji družbenih in zasebnih sredstev. V organizacijah združenega dela so v času po sprejetju ukrepov izvajali predvsem kratkoročne ukrepe. Ti so bili usmerjeni v izko-riščanje notranjih rezerv za krepitev lastne likvidnosli in izkorišče-nosti proizvodnih kapacitet. Pričenjajo ukinjati nerentabilne proiz-vodnje oziroma posamezne proizvode, prenašajo posamezna manj zahtevna dela proizvodnje na kooperante, spreminjajo asortiman proizvodov v smeri zahtevnosti, kakovosti in kompletiranja ponudbe za domači in tuji trg. Razen teh ukrepov, ki ne dajejo takojšnih učinkov, so organizacije združenega dela dale večji poudarek varčevanju pri vseh vrstah stroškov, racionalizaciji, organiziranosli poslovanja. uvajanju novih oblik prodaje in plače-vanja ter restriktivni politiki kadrovanja. Organizacije združenega dela so že v začetku leta 1988 pričele omcjevati zaposlovanje predvsem nekvalificirane delovne sile. Glede na sprejete planske usmeritve na kadrovskcm področju in ob aktiviranju zakljuenih investicij organizacije ne predvidevajo večjih ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev. Organiza-cije ocenjujejo. da bodo višek delovne sile uspele s prekvalifikaci- jami in dokvalifikacijami prilagoditi potrebam novih proizvodnih programov in aktiviranih investicij, v nekaterih organizacijah pa že dalj časa ugotavljajo pomanjkanje strokovnih kadrov predvsem na področju komerciale in informatike. Ugotavljamo, da prestrukturiranje gospodarstva v občini Šiška poteka v glavnem le znotraj posamezne organizacije z uvajanjem novih proizvodov in osvajanjem novih tehnologij v industrijski proizvodnji. Deleži oslalih panog gospodarstva pa ostajajo v glav-nem nespremenjeni. Drobno gospodarstvo ima pri nadaljnjem razvoju prednost zaradi neizkoriščenih zakonskih možnosti (novi zakon o spremem-bah in dopolnitvah obrtnega zakona), predvsem pa zaradi večje mobilnosti in prilagodljivosti ter dejstva, da se je že sedaj moralo tržno obnašati. Večina enot družbenega sektorja drobnega gospo-darstva je glede na celotno gospodarsko situacijo sprejela ukrepe, s katerimi bodo uresničevali svojo poslovno politiko. Sanacijo obstoječega poslovanja bodo enote drobnega gospo-darstva dosegle predvsem z ureditvijo dolžniško upniških razmerij. glede na neupoštevanje pjačilnega roka s strani organizacij združe-nega dela ter s plasiranjem vseh prostih finančnih sredstev in prilivov iz avansov v investicijske donosne posle. S prestrukturiranjem proizvodnje celotnega drobnega gospodar-stva bodo enote drobnega gospodarstva usmerile svojo proizvod-njo v izvoz oz. bodo v največji meri izvajale proizvodni program »znan proizvod za znanega kupca«. Zato bodo vsa prosta investi-cijska sredstva usmerili v nakup opreme z namenom večje produk-tivnosti predvsem pa večje kvalitete izdelkov. Vzporedno bodo razvijale kvalitetno kooperacijsko sodelovanje z večjimi organiza-cijami združenega dela, z ostalimi enotami drobnega gospodarstva in aktivno sodelovale v sistemu drobnega gospodarstva Lesnine ter Magosa. Realna rast cen vhodnih materialov in prometnega davka v dejavnosti gostinstvo in turizem povzroča visoko rast cen gostin-skih storitev, kar ob upadanju kupne moči prebivalstva povzroča stagnacijo oz. upadanje prodaje storitev. Zaostajanje rasti osebnih dohodkov za gospodarstvom povzroča večjo fluktuacijo kadrov in težave za pridobitev strokovnega kadra. Nizka stopnja akumula-cije onemogoča večje naložbe. Zato bodo organizacije združenega dela s temeljitim izkoriščanjem notranjih rezerv zmanjšale vse vrste stroškov in povečale produktivnost. Tako so že popestrile gostinsko ponudbo s finančno donosnejšimi programi ter pristopile k intenzivnejši ponudbi nočitvenih kapacitet. Zaradi padca industrijske proizvodnje v prvem polletju se je povpraševanje po prevozu stvari v cestnem prometu zmanjšalo. Višje cene na trgu ni mogoče uveljaviti zaradi konkurence iz drugih republik, preusmeritev v izvoz pa v kratkem obdobju ni mogoča. Dodatni zaviralni moment so cene goriva in dajatve. ki rastejo hitreje kot cene na trgu prevoznih storitev. Organizacije v tej dejavnosti vlagajo vse moči, da pridobijo čimveč likvidnih sredstev za obnovo avtoparka, ki je pogoj za nadaljnji obstoj in razvoj. Osebni dohodki delavcev so se ponekod znižali do 20%, zato bodo nekatere organizacije združenega dela učinkovitost poslovanja izboljšale s temeljito reorganizacijo. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Po 15. maju je interventna zakonodaja (Zakon o začasni prepo-vedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije, zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za bruto osebne dohodke) še bolj zaostrila položaj SIS in OZD družbenih dejavnosti. Z zakonom o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 31/88) je bilo določeno, da smejo samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti razpolagati z delom družbenih sredstev za obdobje januar-september v zne-sku sredstev ustvarjenih v istem obdobju leta 1987 povečanih največ za 146%. Z Zakonom o spremetnbah in dopolnitvah zakona o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitič-nih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1988 pa je bila prvotno dovoljena rast za skupno porabo znižana na 131%. L Skupna povprečna prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka za SIS družbenih dejavnosti je znašala v mesecu avgustu 20.99%, pri čemer je SDK za obdobje januar-avgust ugotovila za Ljubljano 69,2 milijarde presežkov na žiro računih SIS družbenih dejavnosti, ki so bili blokirani. Pri tem gre v bistvu za razkorak med dovoljeno porabo in dejansko potrebnimi sredstvi, ki bi jih potrebovale SIS družbenih dejavnosti za izpeljavo sprejetih programov do konca tekočega leta ter hkrati za nujno prilagoditev programov SIS dejanskim možnostim financiranja, ki ga določa interventna zako- nodaja ter nominalni znesek, ki je bil opredeljen za Ljubljano v višini 472 milijard v mesecu avgustu, v septembru pa je bil znižan na 466,6 milijarde. Izhajajoč iz zaostrenih pogojev glede nadaljnjega financiranja skupne porabe se na področju družbenih dejavnosti v okviru usklajevanja na nivoju Ljubljane izvaja ponovno preverjanje prvot-nih programov po področjih v cilju postopnega krčenja dodatnih programov. V mesecu juliju in avgustu so vse samoupravne interesne skup-nosti ocenile obstoječi likvidnostni položaj ter učinke interventne zakonodaje. pri čemer je bilo ugotovljeno, da: - se SIS za otroško varstvo sooča z izpadom sredstev za valori-ziranje družbeno denarnih pomoči. - se bo SIS za izobraževanje soočil z velikim izpadom sredstev za financiranje dodatnega programa, v kolikor bi v šolskem letu 1988/89 prišlo do uinitve COŠ in zmanjšanja števila oddelkov podaljšanega bivanja in bi morali sedanji način financiranja, ki je potekal preko svobodne menjave dela, zagotoviti iz neposredne menjave, - se še nadalje zaostruje položaj na področju zdravstva, pred-vsem zaradi izjemno velikega porasta materialnih stroškov in neporavnanih obveznosti iz preteklega leta ter blokiranih sredstev, - SIS za socialno skrbstvo do konca leta nima zagotovljenih potrebnih sredstev za tekoče valoriziranje vseh oblik pomoči po samoupravnem sporazumu o socialno varstvenih pravicah. Ocenjujemo. da bo do konca tekočega leta za uresničitev zago-tovljenih programov primanjkovalo okoli 10% sredstev. V mesecu juliju in avgustu so likvidnostni položaj z vidika posledic interventne zakonodaje ocenile tudi OZD družbenih dejavnosti. Pri tem je bilo ugotovljeno, da bodo lahko vzgojnovar-stvene organizacije zadržale potrebno likvidnost pod pogojem tekočega valoriziranja oskrbnin v VVO, kar se dejansko že izvaja, v skladu s samoupravnim sporazumom o socialno varstvenih pra-vicah. Na področju osnovnega šolstva so bili s strani republiške izobra-ževalne skupnosti sprejeti kratkoročni ukrepi glede krčenja dodat-nega programa (COŠ, PB, svetovalne službe v OŠ). ki pa na nivoju Ljubljane v občinskih izobraževalnih skupnostih še niso bili spre-jeti. V teku so aktivnosti za ponovno preveritev obsega zagotovlje-nega in dodatnega programa osnovnih šol ter aktivnosti za uskladi-tev cen šolske prehrane. Likvidnostni položaj OŠ pa bo odvisen od sredstev občinskih izobraževalnih skupnosti, ki ugotavljajo, da bo za sedanji obseg prenovljenega programa osnovne šole primanjko-valo do konca tekočega leta okoli 10%. Na področju zdravstvenega varstva posluje TOZD osnovnega zdravstvenega varstva v okviru ZD Ljubljana na meji likvidnosti, pri čemer se položaj zdravstva zaradi blokade sredstev iz meseca v mesec bolj zaostruje. Likvidacija faktur za opravljene storitve se izvaja z dvomesečno zamudo, za izplačevanje OD pa ZD najema premostitvene kredite, ki zaradi obresti dodatno bremenijo in slabšajo Iikvidnostni položaj ZD Ljubljana v celoti. Z likvidnost-nimi težavami se zaradi istih vzrokov sooča tudi Železniški zdrav-stveni dom. Ocenjujemo, da se bo likvidnostni položaj poslabšal tudi v Domu starejših občanov Marije Draksler-Marjane in v Var-stveno delovnem centru, v kolikor SIS za zdravstvo ne bo navede-nima OZD poravnal obveznosti čo pokrivanja stroškov zdravstve-nih storitev. Vse OZD so po 15. maju izvajale dinamiko razporejanja sred-stev za OD v skladu z določili Zakona o začasni omejitvi dohodka z rastjo DO v gospodarstvu ter v okviru razpoložljivih sredstev. Po stanju junija 1988 je bila družbeno primerna raven sredstev za osebne dohodke v OZD in DS negospodarstva realizirana 86 odstotno. Družbeno primerno raven (stopnja 118,7) so dosegle naslednje OZD: OŠ Milan Mravlje, Muzej revolucije, CDI Uni-verzum, ŽG Zdravstveni dom. medtem ko je ČGP Delo TOZD Delavska enotnost za 4,1% presegla začasno oceno rasti za I. polletje in sicer pri doseganju dogovorjenega plana v vrednosti 1,10. Na področju družbenih dejavnosti sta zaključila prvo polletje z izgubo ČGP DELO TOZD Delavska enotnost ter UKC Interna klinika dr. Petra Držaja. V mesecu juliju, avgustu in septembru se položaj TOZD Delavska enotnost intenzivno razrešuje na nivoju DO ČGP DELO, stanje v TOZD Interna klinika bolnice dr. Petra Držaja pa v okviru UKC. V skladu s programom in usmeritvami Izvršnega sveta so vzgoj-novarstvene organizacije in osnovne šole po 15. maju posvetile posebno pozornost investicijskemu vzdrževanju obstoječih objek-tov, za kar je bilo porabljenih iz sredstev združene amortizacije okoli 250 mio din. PROGRAM ZA ZAGOTAVUANJE SOCIALNE VARNOSTI Za pripravo socialno - varstvenega programa so pridobljeni osnovni podatki glede obsega in strukture vseh vrst socialno varstvenih pomoči z oceno porasta socialno ogroženih družin. Za ugotovitev stanja v združenem delu z vidika potencialnih presež-kov delovne sile je bil dne 11.8. 1988 izveden delovni posvet s predstavniki kadrovskih služb, ki so odgovorile na vprašalnik, s katerim so bili zahtevani podatki ter ocene glede predvidevanih ekonomskih in tehnoloških viškov delavcev v posameznih OZD. Na anketo so se odzvale kadrovske službe OZD: Gorenje TIKI, Litostroj, PAP, Dekorativna, Donit, Iskra Videomatika, LEK, Color, Iskra Elektrozveze, Iskra Elementi, Iskra Elektrooptika, Iskra Avtomatika, Iskra Avtoelektrika, TOZD tovarna žarnic, ŽG ŽTO TOZD za elektroenergetiko, Pivovarna Union. Na posvetuje bilo ugotovljeno, da smo z navedeno zajeli preko 21000 delavcev, pri čemer so kadrovske službe ugotovile, da bo imelo združeno delo iz navedenih OZD okoli 350 delavcev kot presežek delovne sile, vse navedene OZD pa imajo že izdelane lastne programe prekvalifikacij delavcev, ki so evidentirani kot ekonom-ski in tehnološki višek. Menimo, da bo potrebno vprašanje ekonomskih in tehnoloških viškov v združenem delu ponovno preveriti. Na področju družbenih dejavnosti presežki delavcev do 14. 9. niso bili evidentirani, ob morebitnem zapiranju oddelkov v VVO ter zmanjševanju dodatnega progfama v OŠ pa bi do presežkov delavcev tudi lahko prišlo. ZAKLJUČKI: 1. Izvršni svet ugotavlja, da so v organizacijah združene-ga dela pripravili oceno učinkov ekonomskih ukrepov na njihovo poslovanje in izdelali izhodiščne podatke za letne gospodarske načrte 1989. V organizacijah združenega dela, kljub novembrskim in majskim ukrepom ocenjujejo, da bodo v letošnjem letu lahko prilagodile svoje poslovanje k njihovim učinkom in ob koncu leta dosegle dokaj ugodne poslovne rezultate, skoraj na ravni planiranih. Organizacije brez upoštevanja tistih, ki že poslujejo z iz-gubo in izvajajo sanacijo v svojih ocenah poslovanja ne predvidevajo izgub ob zaključnem računu za leto 1988. Prav tako le nekatere organizacije združenega dela ugo-tavljajo manjše število ekonomskih oz. tehnoloških viškov delavcev pa še te predvidevajo njihovo razrešitev z naravno fluktuacijo in notranjimi prerazporeditvami. 2. Izvršni svet smatra, da je ocenjevanje vplivov ekonom-skih ukrepov v šišenskih organizacijah izdelano pod neena-kimi pogoji poznavanja sprejetih sprememb. Organizacije z različnih stališč ocenjujejo svojo vlogo v širšem gospodar-skera dogajanju. Pri oblikovanju ocen izhajajo iz lastnih predpostavk in internih tolmačenj pričakovanih pogojev gospodarjenja. Pomemben vpliv na njihove ocene ima tudi stopnja obvladovanja poslovnih procesov znotraj organiza-cij in sposobnost poslovodnega ter samoupravnega razreše-vanja tekoče problematike, vključno z razvojem organi-zacij. To potrjuje tudi dejstvo, da v večini organizacij združe-nega dela, ki zaidejo v težave oz. izgube v začetku ocenjuje-jo, da bodo lahko v kratkem času sanirali stanje. Ker pa je v takšnih organizacijah združenega dela ponavadi potrebno razrešiti cel sklop medsebojno povezanih dejavnikov, vključno z investicijo, se potek sanacij zavleče v daljše časovno obdobje, najmanj eno leto. Zato ocenjujemo, da bodo organizacije združenega dela tudi z,a prilagoditev svojega poslovanja v pogojih uvajanja tržnega gospodarstva in pričakovane reforme gospodarske-ga sistema potrebovale daljše časovno obdobje in tako ne bodo mogle doseči za letošnje Jeto predvidenih rezultatov. To bodo organizacije združenega dela morale upoštevati tudi pri načrtovanju svojega razvoja in poslovnih rezultatov za prihodnje leto, saj so zaradi svojega subjektivnega oce-njevanja pogojev že vse prevečkrat nerealno in preoptimi-stično pianirale svoj razvoj. 3. Izvršni svet ocenjuje, da kljub optimističnim napove-dim organizacij združenega dela, gospodarstvo v letošnjem letu ne bo doseglo planiranih rezultatov na področju indu-strijske proizvodnje, izvoza in dohodkovne uspešnostt, ter da bo več organizacij združenega dela, ki bodo poslovno leto zaključile z izgubo. Ocena izhaja iz dejstev, da obseg industrijske proizvodnje zaostaja, da izvoz stagnira in da se število izgubašev in višina izgub povečuje. Obseg industrij- ske proizvodnje v obdobju januar-avgust 1988 je za 2.6% manjši glede na lanskoletni nivo. Da bi dosegli načrlovano 4.5%-5.5% rasl industrijske proizvodnje bi organizacije združenega dela morale izdelati v obdobju september- de-cember 17% več kot v istem obdobju lanskega leta (lanski zadnji štirje meseci predstavljajo skoraj 44% lanskoletne proizvodnje). kar pomeni, da bi moraii v vsakem nasled-njem mesecu izdelati za 43% več kot v letošnjem povpreč-nem mesecu. Konvertibilni izvozje za 1,1% večji v prime-rajvi za enakim obdobjem lanskega leta. Zato bi morale urgunizucije združenega dela v obdobju avgust-dccember povečati konvertibilni izvoz za 11% v primerajvi z enakim obdobjem lanskega leta, da bi ob koncu leta dosegli načrto-vano 5% rast. Praksa preteklih let se pri organizacijah združenega dela ponavlja. ko so se pri njih oblikovala predvidevanja in možnosti uresničitve njihovih poslovnih ciljev in nalog (obseg industrijske proizvodnje, izvoz, inve-sticije). 4. Izvršni svet ocenjuje, da bodo ukrepi ekonomske politike hitreje vplivali na poslovanje šišenskih organizacij združenega dela kot to same ocenjujejo. Smatramo, da bo potrebno aktivnosti v organizacijah združenega dela voditi s hitrejšo dinamiko kot to nameravajo. To bo potrebno prcdvsem tam, kjer bodo vplivi najmočnejši in kjer bo za njihovo razreševanje potreben kompleksen pristop. Sem sodijo vprašanja viškov delovne sile, uvajanje novih proiz-vodnih programov in iskanje novih tržišč. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Šiška je na svoji 154. seji dne 26. 9. 1988 obravnaval Poročilo o učinkih sprejetih in uveljavljenih ukrepov ekonomske politike po 15. maju 1988 na šišensko gospodarstvo in ga predlaga Skupščini občine Ljubljana Šiška v obravnavo in sprejem.