PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 256 (14.086) Trst, nedelja, 22. decembra 1991 Umazana vojna dosegla Istro Vrsar tarča letalskega napada JA ZAGREB — Prvič, odkar na Hrvaškem divja vojna, so letala Jugoslovanske armade napadla tudi Istro. V puljskem kriznem štabu so sporočili, da sta približno ob 12.30 2 miga 21 napadla z raketami in bombami športno letališče v Vrsar-ju. Po prvih vesteh je bil en uslužbenec ubit, enega pa pogrešajo. Razpršilne bombe so poškodovale pristajalno stezo, rakete pa kontrolni stolp. Letali sta vzleteli z bihaškega letališča in v brisečem letu preko Delnic, Rabca in Labina povzročili pravi preplah nad vsem Istrskim polotokom, ki mu je bilo do sedaj prizanešeno. Istra se je sinoči zavila v temo, saj včerajšnji napad potrjuje maščevalno strategijo srbsko-ju-goslovanske vojske, ki po porazih na zahodnos-lavonski fronti stopnjuje svoje teroristične napade. Sirene pa so opozarjale na nevarnost zračnih napadov tudi drugod po Hrvaški z izjemo Zagreba, kjer so mesto zapustili še zadnji vojaki. Letala okupatorske vojske so včeraj bombardirala območja pri Zadru in v bližini Perušiča, preletavala pa so tudi podvelebitsko območje in s tem preprečila, da bi na Krku pristala letala z mednarodno humanitarno pomočjo. Na slavonskih in banijskih bojiščih pa je armada s četniki v defenzivi in postopoma izgublja svoje položaje. Sovjetska zveza je s svojim predsednikom Gorbačovom odšla v zgodovino V Akna Ati potrdili rojstvo Skupnosti neodvisnih držav Ustanovni sporazum podpisalo enajst bivših republik, ki bodo spoštovale obveze SZ 0 enotnem poveljstvu nad jedrsko-strateškimi silami se bodo dogovorili 30. decembra MOSKVA - Voditelji enajstih republik bivše Sovjetske zveze so včeraj v kazahstanski Alma Ati podpisali sporazum, ki dokončno potrjuje smrt bivše federacije in rojstvo nove Skupnosti neodvisnih držav. Podatek tiskovne agencije Interfax, da so Gruzijo, dvanajsto republiko nekdanje Sovjetske zveze v kazahstanskem glavnem mestu zastopali samo opazovalci nesporno dokazuje, da je v Alma Ati prišlo do pravega preobrata, ker je sporazum poleg Moldove in Armenije podpisal tudi Azerbajdžan. Težave so torej le z Gruzijo zaradi južnoosetinskega nacionalnega spora, a po vsej verjetnosti bodo tudi ta problem prej ali slej premostili, ker se vsi zavedajo, da je treba ohraniti vsaj minimalne medsebojne vezi. Poglavje zase so tri pribaltske republike, ki so še pred razpadom Sovjetske zveze proglasile neodvisnost. Ob vsem tem postaja torej popolnoma jasno, da je usoda sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova dokončno zapečatena. Predsednik Ruske federacije Boris Jelcin je še pred včerajšnjim sestankom v Alma Ati povedal, da bo predsednik Mihail Gorbačov v prihodnjih dneh odstopil in odšel v pokoj. Na kasnejši tiskovni konferenci pa je poudaril, da Rusija spoštuje Gorbačova in želi, da bi ostopil po redni poti, NADALJEVANJE NA 2. STRANI V nejkrajšem času bosta Slovenija in Italija razpravljali o zaščiti manjšin Obisk zunanjega ministra De Michelisa v znamenju bodočega priznanja Slovenije BOGO SAMSA LJUBLJANA Italijanski zunanji minister Gianni De Michelis je včeraj na povabilo slovenskega predsednika Milana Kučana prispel na delovni obisk v Ljubljano, da bi gostitelje seznanil z italijanskimi pobudami za priznanje Slovenije. Kot socialist in osebni prijatelj zunanjega ministra Dimitrija Rupla pa se je udeležil tudi ustanovnega kongresa Demokratske stranke, da prispeva k utrjevanju demokracije in slovenske Evropske usmeritve, »ki jo ta kongres gotovo predstavlja«. Toda za nas, za Slovence v Italiji, je najbrž najbolj zanimiva in pomembna vest, da bosta do 15. januarja dva sestanka: tristransko srečanje Slovenije, Hrvaške in Italije o italijanski manjšini in dvostransko srečanje Slovenije in Italije o Slovencih v Italiji. Na obeh sestankih, naj bi ustvarili osnovo za rešitev vseh odprtih problemov zaščite, saj bi bilo res absurdno, da bi glede tega obstajala med tremi suverenimi republikami odprta vprašanja. Slovenski manjšinski problem dobiva torej ponovno mednarodno razsežnost, naša globalna zaščita bo v najkrajšem možnem času ponovno predmet državniških razgovorov na najvišji ravni ob zagotovilu zunanjega ministra, da se bo zavzel za konkretne rešitve. Uradni del obiska se je pričel nekaj po 16.30 s skupnim razgovorom predsednika Peterleta in ministra Rupla z italijanskim zunanjim ministrom, takoj zatem pa sta se sestala De Michelis in predsednik Kučan, sledila je živahna tiskovna konferenca. De Michelis je ponovil, da bodo 15. januarja države Evropske skupnosti priznale Slovenijo in Hrvaško. Po naravi je minister optimist, toda pred zasedanjem v Bruslju takega rezultata ni pričakoval. Sedaj je treba vztrajno delati, da bodo vse evropske države, predvsem pa ZDA, priznale Slovenijo in Hrvaško, in ne samo dvanajsterica. O tem je De Michelis včeraj govoril z ameriškim zunanjim ministrom Bakerjem. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ustanovni kongres Demokratske stranke LJUBLJANA — »Sreča je na strani odločnih« je geslo prvega kongresa Demokratske stranke, ki je nastala iz razkola Slovenske demokratične zveze, ene izmed osnovnih in ključnih strank slovenske politične pomladi. To dejstvo je poudaril v svojem uvodnem govoru Igor Bavčar dosedaj koordinator, odslej pa prvi predsednik nove stranke in s tem tudi neuradni mandatar za sestavo nove vlade. Bavčar je v strnjenem uvodnem govoru označil nekatere osnovne značilnosti in programske obveze stranke, ki jih glede na njeno preteklost, zlasti pa na njen gospodarski program lahko označino z naslednjem Bavčarjevim citatom: Demokrati menimo, da narod, ki ni sposoben spregledati dobre-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Martin Brecelj novi tržaški tokrajinski tajnik Slovenske skupnosti NA 4. STRANI □ □ □ Dva mrtva včeraj na avtocestnem odseku Gorica-Vileš NA 8. STRANI State Department obsodil zvezno »polpredsedstvo« WASHINGTON — Odstop predsednika jugoslovanske zvezne vlade Anteja Markoviča je povzročil dokaj odmevno reakcijo ameriškega State Departmenta. Ze v petek zvečer so v sporočilu za javnost z naslovom »Jugoslavija: Odstop premiera Markoviča« Združene države Amerike obžalovale njegov odstop, »vendar so ga razumele.« Ameriško zunanje ministrstvo kot razlog za odstop navaja zvezni proračun za leto 1992 in pritisk okrnjenega zveznega predsedstva, v katerem dominirajo Srbi. ZDA pa tega predsedstva ne. priznavajo kot zakonitega predstavnika Jugoslavije in mu odrekajo pravico imenovanja zakonitih naslednikov premiera Anteja Markoviča in zunanjega ministra Budimirja Lončarja, ki je tudi pred nedavnim odstopil. »Zato se bodo ZDA,« je še zapisano v sporočilu, »o ustreznih ukrepih posvetovale z Evropsko skupnostjo in prijateljskimi državami.« State Department pa je tudi zapisal, da Washington nasprotuje vsakršnemu nasilnemu spreminjanju jugoslovanskih zunanjih in notranjih meja in da bodo odločno obsodile vsak poskus srbskega vodstva ali jugoslovanske vojske, da bi mednarodno priznanje izkoristili kot povod za uporabo sile. Predsednik republike včeraj ponovno o možnosti predčasnih volitev Cossiga: Vladna kriza ne pomeni avtomatičnega razpusta zbornic RIM — V Paolisiju se je predsednik republike Cossiga spet povrnil k možnosti predčasnih volitev in zagrozil, »da ne namerava podpisati finančnega zakona, če zakonski odlok o privatizacijah ne bo spremenjen v zakon,« temu pa je dodal, da tudi ne bo podprl vladne krize in predčasnega razpusta zbornic, če ti pogoji ne bodo izpolnjeni. Cossiga je še poudaril, da si mora tisti, ki hoče predčasen konec zakonodajne dobe, tudi prevzeti odgovornost za vladno krizo, »kar pa še ne pomeni avtomatičnega razpusta poslanskih zbornic, saj lahko pride tudi do alternativnih rešitev v sedanji vladni večini.« Predsednik države pa je spregovoril tudi o Andre-ottijevih izjavah v zvezi s predčasnimi volitvami po sprejemu finančnega zakona. »Vprašal ga bom, ali je to njegovo osebno politično mnenje, ali pa gre za konkreten predlog predsedniku republike, ki ga je izrekel predsednik ministrskega sveta, ki ima za sabo neko koalicijo,« je dejal Cossiga. Pred morebitnim razpustom zbornic pa se namerava predsednik republike posvetovati najprej s strankami vladne večine, nato morebiti še s tajniki vseh političnih strank in končno obvezno tudi s predsednikoma poslanske zbornice in senata. »O umestnosti predčasnih volitev nikakor ne morejo odločati le nekatere stranke oziroma ena sama, še slabše pa bi bilo, če bi o tem odločala ena sama struja, pa čeprav gre za strujo v stranki, ki ima v parlamentu relativno večino,« je včeraj še poudaril predsednik republike. Francesco Cossiga se je včeraj pogovarjal tudi s tajnikom socialistične stranke Bettinom Craxijem, ki je predsedniku republike izrazil podporo socialistov, o predčasnih volitvah pa sta včeraj govorila tudi ministrski predsednik Andreotti in tajnik liberalcev Al-tissimo. Ta se je po srečanju z ministrskim predsednikom zavzel za vrh tajnikov strank vladne večine takoj po sprejemu finančnega zakona. Na tem srečanju naj bi se dokončno dogovorili, ali bodo italijanski volilci šli predčasno na volišča, ali pa bo sedanja vladna koalicijo to zakonodajno dobo skušala pripeljati do naravnega konca. nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s /. strani • V Alma Ati seveda že v decembru. Po pisanju tiskovne agencije TASS so pogovori o prenehanju obstoja Sovjetske zveze trajali tri ure in pol namesto predvidenih dveh. V boju za dediščino Sovjetske zveze je včeraj največ iztržila Ruska federacija, ki je že prevzela nadzor nad sovjetskim zunanjim ministrstvom, vsemi predstavništvi v tujini in je po vsemu sodeč dosegla tudi mesto stalne članice v varnostnem svetu Združenih narodov. Obenem so prav Ruski federaciji poverili vlogo koordinatorja nad bivšimi sovjetskimi jedrskimi in strateškimi silami. Vprašanje skupnih oboroženih sil in enotnega poveljevanja bodo rešili na prihodnjem zasedanju Skupnosti 30. decembra. Po besedah obrambnega ministra bivše SZ Šapošnikova bodo to vprašanje premostili brez večjih zapletov. V Alma Ati so tudi sklenili, da bodo ukinili sovjetsko državljanstvo in uvedli izključno republiško z izjemo pripadnikov manjšin, ki bodo poleg republiškega lahko imeli državljanstvo rodne države. Prav tako so potrdili dokončnost obstoječih mej. Voditelji enajstih republik so se obenem obvezali, da bodo spoštovali obveznosti bivše Sovjetske zveze, vključno z njenim dolgom. Bivšega predsednika SZ Mihaila Gorbačova pa so obvestili, da sedaj oni odpravljajo kolektivno predsedniško funckijo. V pismu so se mu tudi zahvalili za njegovo uspešno delo. Medtem pa se je v Moskvi izvedelo, da bo Gorbačov pred morebitnim odstopom spregovoril »sovjetskim narodom« in da še vedno vztraja, da mora vrhovni sovjet formalizirati konec Sovjetske zveze, ker je vsaka druga oblika »protiustavna«. • De Michelis S slovenskim zunanjim ministrom pa so se dogovorili za italijansko podporo Ruplovemu obisku v ZDA. Prav gotovo bodo priznali Makedonijo in De Michelis upa, da tudi druge republike, tudi Srbijo, če bo prenehala s svojo politiko izolacije. Res je absurd, da bi ostala zaprta, osamljena in agresivna. Toda nekaj odločnih besed je naslovil tudi Hrvaški, ker so zahteve o premirju in ustavitvi ognja pogoj, obveza; brez katere ni priznanja. Okrog te trditve se je razvnela polemika zlasti z italijanskimi novinarji, ki so oporekali izenačevanju agresorja z žrtvijo. Predsednik Kučan je povedal, da je ministra povabil v Slovenijo ob zadnjem sestanku v Benetkah, zahvalil se mu je za konkretno pomoč Sloveniji, ko ji je bilo najhuje in navedel, da je vedno uresničil, kar je obljubil. Slovenci pa morajo upoštevati, da je De Michelis minister Republike Italije, ki ščiti tudi lastne interese. Predsednik Peterle se je zavzel za uravnovešen odnos do vseh sosedov. Minister Rupel pa je potrdil izredno pozitivno vlogo italijanskega ministra v razburljivi bruseljski noči, ko je dosegel evropsko enotnost in obvezo dvanajsterice o priznanju Slovenije in Hrvaške. Drugi del obiska je bil posvečen kongresu Demokratske stranke. Minister je najprej ponovil in obrazložil kompleksno italijansko in evropsko stališče do slovenskega priznanja. Poudaril je, da razume slovensko neučakanost, toda treba je upoštevati diplo-matkska pravila, predvsem pa izredno zapleten svetovni položaj. Potrpežljivost in vztrajnost se splačata. Nato je govoril o prijatelju Dimitriju Ruplu, s katerim sta včasih imela ostre polemike, ker sta zastopala različna stališča. Tudi zato se je odzval vabilu na kongres, ki poomeni demokratičen napredek Slovenije. De Michelis kongresa ni obiskal kot zunanji minister, tem- več zasebno in kot socialist pravi, da se ne more strinjati z vsemi stališči demokratov. Toda osnovna usmeritev je evropska, resnično demokratična in zato zasluži vso pozornost. Delegati in gostje kongresa so ministra začetka poslušali pozorno, vendar z neko hladno zadržanostjo, vendar jih je kmalu prevzel njegov odkrit, svojstven in prepričljiv način podajanja za Slovenijo in za to stranko zapletenih, toda izredno pomembnih stališč. Sledil je buren aplavz, glasno odobravanje. • Kongres ga v svoji preteklosti, ni vreden prihodnosti. S kritično distanco je potrebno med vsem plevelom preteklosti prebrati tista zrna, ki lahko kalijo k blagostanju prihodnosti. Ni vse slabo, kar smo imeli in vse dobro ni nastalo po lanskih spomladanskih volitvah. Ob zlomu socializma je vprašanje izbire prehoda v tržno gospodarstvo ostalo nerešeno. Skoraj v celi Vzhodni Evropi je prehod povzročil gospodarske zlome. Botrovale so jim poenostavljene strategije »velikih skokov«, ki zanemarjajo tako razlike med deželami kot tudi socialne in politične posledice, ki jih prinašajo. Da bi te negativne gospodarske, socialne in politične učinke prehoda iz socialističnega v tržni gospodarski sistem evropskega tipa vsaj omilili, je treba izkoristiti prednosti, ki jih je Slovenija imela in jih ima v primerjavi z ostalimi vzhodnoevropskimi sistemi in deli nekdanje Jugoslavije. To so zrna, o katerih govorim. Teh je veliko, zanemariti jih bi bilo nerazumno. Ker so prednosti nastale z uveljavitvijo relativne samostojnosti podjetij,. razpršenosti odločanja in odprtosti gospodarstva, morajo to biti temelji za prehod v tržno gospodarstvo. Demokrati zato zavračamo »prehodno« zmanjševanje samostojnosti podjetij krepitev državnega upravljanja z razdelitvenimi modeli »privatizacije« administrativno uvajanje »tržnih« situacij, državno upravljanje in zapiranje gospodarstva. To namreč ne rešuje nobenega od problemov povezanih z neučinkovitostjo socializma, ampak vrača Slovenijo v preteklost in jo izenačuje z drugimi vzhodnoevropskimi gospo-dastvi. Namesto tega je zato nujno premišljeno uvajanje institucij evropskega tipa tržnih gospodastev, ki začenja od zdajšnjega stanja, ne vrača sistema v preteklosti in ne ustvarja nepotrebnih gospodarskih pretresov. Cilj demokratov je ustvariti sodoben in prilagodljiv gospodarski sistem, njegov temelj pa je neodvisni posameznik. Demokratom gre za oblast, pravi Bavčar, saj je oblast v demokratičnem sistemu edini vzvod, s katerim lahko uresničujejo svoj program. Kako pa naj bi zgledala nova vlada, kakšna koalicija naj bi vladala? Na to vprašanje Bavčar odgovarja takole: Glede na razmerje sil na slovenskem političnem prizorišču nam je jasno, da je in bo oblast v Sloveniji lahko samo koalicijska. To je dobro, ker to v načelu spodbuja sodelovanje in onemogoča prevlado ekstremnih politik. Demokrati pa nismo za nobene ekstreme. Zato se Demokrati v koalicijskih povezavah ogledujemo za strankami, katerih programska identi-ta je blizu naši in strankami, ki so pripravljene podpreti naše predloge. Krepitev političnih sil centra, za kar nam gre, postavlja mnoge stične točke med nami, socialdemokrati, zelenimi in liberalnimi demokrati, brez katerih si ne moremo predstavljati nobene vladne koalicije, ki bi želela poudariti opcijo političnega centra. Vemo, da naštete stranke ne bodo dovolj za večinsko koalicijo in vemo, da bo potrebno vlado oblikovati s sodelovanjem strank, ki sodijo na desno bodisi na levo. Ob jasno zastavljenem političnem programu, o katerem sem govoril in poudarku na sposobnih ljudeh in rešitvah, ne bo prostora za nikakršne vnaprejšnje diskvalifikacije in izločanja. Jasno pa je, da v tako zasnovan program ne more soditi nobena ekstremna politika, ki se, če se odreče svojemu ekstremizmu, odreče edinemu temelju svojega obstoja, ker razen tega drugega nič nima. Številni pozdravi tokrat niso bili samo priložnostna protokolarna zadeva. Iz našega zamejstva je kongres prvi pozdravil Klavdij Palčič v imenu SKGZ, ki je ugotovil, da demokracije ni nikoli preveč pa tudi skrbi za manjšine ne. Za Slovensko skupnost je Marjan Terpin ugotovil, da jih že ime povezuje in da je v tem tudi nekaj srca in ne samo razuma. Za deželne socialiste pa je Ferruccio Saro govoril o skupnem liberalno demokratičnem prostoru, ki se zavzema za napredek, kot se je tudi deželno vodstvo PSI vedno zavzemalo za slovensko suverenost. Sedaj je ta dosežena, kar bo omogočalo zlasti gospodarsko sodelovanje. V pozdravnih govorih številnih predstanvikov slovenskih strank pa se je že tkala mreža novih zavezništev. Jože Pučnik je za socialdemokrate ugotovil, da je »sedaj čas nastajanja novih koalicij«. Plut je za zelene orisal mukotrpno ohranjanje lastne enotnosti in mavrico slovenskega političnega prostora. Jože Školč je za liberalne demokrate mnenja, da je sedaj prišel čas za normalno politično delovanje, ko je na sredini največ prostora in je izrecno ponudil sodelovanje pri sestavljanju nove vlade. Šuklje pa je bil za socialiste povsem dorečen: treba je sestaviti profesionalno učinkovito vlado sestavljeno iz laičnih strank. Prenovitelj Ciril Ribičič je povedal, da se po novem imenujejo socialdemokratski prenovitelji in da ponujajo roko za demokratično sodelovanje. Povsem drugačen pa je bil seveda glas predstavnika slovenskih krščanskih demokratov Naceta Polajnarja, ki je govoril o nujnosti medsebojnega spoštovanja in o upanju na razgovor. 3_g_ Nove države in novi zapleti Plaz se je sprožil. Okoli 15. januarja se bo svet tudi formalno sprijaznil, da so na Balkanu podobno kot na ozemlju dosedanje Sovjetske zveze nastale nove države. Slovenija bo vsekakor v tem »paketu« novih držav, ki bodo tudi mednarodno priznane. Dejansko jo tako že obravnavajo. Svet se je očitno odločil za pragmatično in realistično politiko, kot bi dejal črnogorski predsednik Momir Bulatovič. Tako se je namreč izrazil na posvetu črnogorskih politikov, gospodarstvenikov in intelektualcev, ki so razpravljali o prihodnosti najmanjše republike v nekdanji federaciji. Ko je zagovarjal »realističen in pragmatičen« pristop k definiranju črnogorske prihodnosti, je seveda s tem dal vedeti, da ne bo miže skočil v koalicijo s Srbijo, ki je namreč že dala vedeti, da ne bo privolila v »evropski vprašalnik« s ponudbo, da prijavi svojo željo za mednarodno priznanje. Srbija je ob tem tudi izjavila, da ne bo kar tako privolila v ukinitev Jugoslavije. Toda če Črna gora ne bi bila istih misli, potem nima več kdo sestavljati ostanka nekdanje federcije. To se bo dokončno razpletlo na jutrišnji seji črnogorskega parlamenta. Toda dogajanja prihodnjih dni utegnejo imeti številne razsežnosti. Slovenija bo očitno deležna napovedi iz drugih držav, da jo bodo 15. januarja priznale in bodo tedaj pripravljene z njo vzpostaviti diplomatske odnose. Tudi ni verjetr-no, da bi arbitražna komisija haaške konference imela kakršenkoli tehtnejši ugovor na mednarodno priznanje nove države. Težave utegnejo nastopiti kvečejmu pri ureditvi pravnega nasledstva za federacijo, med drugim tudi pri razdelitvi jugoslovanskih dolgov, za katere so solidarno odgovorne vse republike. Zatakne se lahko tudi pri urejanju prihodnjih odnosov Slovenije z drugimi jugoslovanskimi republikami. Kot je znano, se je lord Car-rington ves čas zavzemal vsaj za carinsko unijio, Slovenija pa bi privolila kvečejmu v cono svobodne trgovine. V ozadju te želje za gospodarskim povezovanjem republik, kot prihaja iz Haaga, je predvsem dolgoročni interes Evrope, da poskrbi za obnovo in gospodarsko rast jugoslovanskega prostora ter seveda za vračanje dolgov tujim finančnim ustanovam. Toda v prihodnjih dneh se lahko v jugoslovanskem prostoru še kako razplamtijo vojaški spopadi. Hrvaški se mudi, da bi do 15. januarja resnično izpolnila vse pogoje za mednarodno priznanje. Se vedno pa ima na svojem ozemlju tujo vojsko. Kot je videti iz poročil z bojišč, se je znašla in začela ostro protiofenzivo. Očitno ima v načrtu, da bo do sredine ja- nuarja, če ne že prej, pognala jugoslovanske in srbske enote čez republiške meje. Srbija se tega dobro zaveda. Zato je tudi začela nevarno ukrepati. Vojaško je sicer v razsulu, vendar skuša na večih bojiščih zadržati osvojena ozemlja. Tudi srbski obrambni minister je kar javno povedal, da bi morali ohraniti vsaj tisto, kar so osvojili. Zdi se pa, da bojna sreča Srbom postopno obrača hrbet. Srbi tudi politično ukrepajo. Tik pred mednarodnim priznanjem Hrvaške so kninski Srbi proglasili svojo republiko na hrvaškem ozemlju. Načrt je že star. Nekoč so ga imenovali Zahodna Srbija, ki naj bi bila sestavni del prihodnje, seveda pomanjšane Jugoslavije ali Združene Srbije. Hrvaška se bo morala odločno odzvati, sicer bo ob precejšen kos ozemlja. Če pa bo pri tem ostra, bo spopad s srbskimi uporniki onemogočil vzpostavitev nacionalne avtonomije, kot jo je tudi na pritisk Evrope predvidela za Srbe, ko se bo končala vojna. Toda obstaja še druga stran tehnice. Bolj kot zapletajo odnose Srbi na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, bolj dvigajo glas Albanci na Kosovu. Zdaj zahtevajo mednarodno priznanje kosovske republike, pri čemer še vedno uporabljajo politična sredstva, razvoj dogodkov pa jih potiska k točki, onstran katere je lahko samo še vojna. Kaj lahko zdaj napravi Srbija, ko jo zapušča že vsa Evropa in je odstopil Ante Markovič, poslednji federalist? Kaže, da se bo s svojim »reduciranim jugoslovanstvom« zatekla v OZN. Tam bo skušala dobiti zaveznike med neuvrščenimi državami, od katerih imajo mnoge vsaka svojo Kosovo, ter pri Združenih državah Amerike. Washinton ni naklonjen Slobodanu Miloševiču, ker ima komunistični prizvok. Ameriški veleposlanik v Beogradu je celo obiskal uredništvo madžarskega dnevnega časopisa v Novem Sadu, ki mu je srbska oblast odstavila urednika. Brez diplomatskih ovinkov je War-ren Zimmerman dal vedeti, da podpira novinarje v njihovem spopadu s srbsko oblastjo. Toda s tem še ni rečeno, da upajo v Srbiji, da bo Washing-ton zapustil Srbijo. Že od prve svetovne vojne je znano, da je Bela hiša zagovarjala dostop Srbije na Jadransko morje in takšne meje, da bi večina Srbov le bila v eni državi. Toda zdaj ni več leto 1918. Razmere so se spremenile in Srbija bo pač morala ravnati po evropskih pravilih, sicer bo ostala povsem osamljena. O tem pa v Beogradu, če se da soditi po javnih sporočilih, še niso pre-mrshh. BOŽQ KOVAČ TreSorelle J moško in žensko perilo Najbolj cenjeno darilo je najbolj intimno Vošči vam veselo božično praznovanje TRZIC — Ul. F.Hi Rosselli 16 — Tel. (0481) 74463 Odbornik za finance o deželnem proračunu TRST — Čeprav je bila odobritev proračuna in drugih programskih ter finančnih listin samoumevna, je treba reči, da je bilo soočenje med večinskimi in manjšinskimi silami tvorno, saj ni slonelo le na političnih ravnotežjih, ampak tudi na zavesti, da .gre za konkretne probleme, o katerih so bile sicer gledišča in ocene različne; ni bilo ne čelnih spopadov in niti ne radikalno alternativnih predlogov, verjetno zaradi tega ne, ker je stanje finančne utesnjenosti, ki bremeni Deželo spričo denarnih klestenj na vsedržavni ravni, narekovalo vrsto vinkula-tivnih in obveznih izbir. Takole meni deželni odbornik za finance Dario Rinaldi o postopku za sprejetje razvojnega načrta in proračunskih listin, katerih besedila zdaj dokončno izdelujejo in jih bodo posredovali v odobritev osrednji vladi; formalno bodo postale operativne nekako proti koncu januarja, dejansko pa bodo pričele veljati že s 1. januarjem. Po omembi, da bo proračun omogočil nove naložbe za 1.500 milijard lir v naslednjih treh letih, je Rinaldi poudaril, da so ga v skupščini večkrat označili kot "kontinuitetno bilanco"; v zdajšnjih emergenčnih razmerah pa to ni toliko kritika, je dodal odbornik, kolikor priznanje delu deželne vlade, saj to pomeni, da finančna emergenca nikakor ni načela konkretnega načela o posebni avtonomiji. Zaščita slednje pa sodi po Ri-naldijevih besedah med programske smernice deželnih zakonodajalcev in to skupaj z nadaljnjo valorizacijo mednarodne vloge dežele FJK (še zlasti nasproti evropskemu vzhodu), podpiranjem inovacij in prilagajanjem posameznih gospodarskih sektorjev novim tržnim razmeram ter z izboljševanjem socialnih storitev. Odobritev proračuna pa je za Rinaldija tudi izrecnega političnega pomena, v kolikor potrjuje veljavnost dosedanje koalicije, ki temelji na petstrankarskem sodelovanju in ki naj bi nadaljevala začeto delo vse do izteka zakonodajne dobe, se pravi do pomladi 1993. Mladi z obeh strani meje o novi Evropi VIDEM — Včerajšnje meje, jutrišnja Evropa: pod tem geslom je bilo pri videmski tehnični šoli Maligna-ni zasedanje o novi evropski stvarnosti, novih možnostih trženja in kulturne izmenjave. Gostje so bili mladi z obeh strani meje — študentje Malignanija in novogoriške šole Branko Brelih, ki so zavzeto posegli v diskusijo, saj sloni bodočnost Evrope ravno na ramenih mlade generacije. Spregovorili so jim videmski pokrajinski odbornik za kulturo Gi-acomo Gum, zastopnik videmskega Centra za servis in prireditve Renato Ouaglia, profesorica Cosatti v imenu Evropskega združenja šolnikov in podravnatelj Malignanija prof. Malacrea. Le-ta je izrecno poudaril, kako si ta zavod prizadeva za navezovanje čim tesnejših stikov z novogoriško šolo prek takih in podobnih srečanj, skupnih športnorekreacijskih dejavnosti in izmenjave informacij. Sicer pa je bil govor predvsem o procesu vzgojno-kultur-ne evropske integracije. PRI in PLI zapustila koalicijo Občina Treviso v krizi zaradi odstopa župana TREVISO — Še pred začetkom predvčerajšnje seje občinskega odbora v Trevisu je demokristjanski župan Vittorino Pavan odstopil. Odstop je napovedal pravzaprav že pred nekaj tedni in sicer zaradi tega, kot je povedal, ker so liberalci in republikanci sklenili izstopiti iz petstrankarskega občinskega odbora, ki je bil izoblikovan avgusta 1990. Z županovim odstopom morajo avtomatično odstopiti vsi odborniki preostalih upravljalskih sil — KD, PSI in PSDI. Zgodilo se je torej podobno kakor na tržaški Občini in Pokrajini, kjer gre nastalo krizo ravno tako pripisati izstopu liberalcev in republikancev iz vladujoče koalicije. Nekateri vidijo v tej okoliščini kaj več kakor zgolj naključje; mnenja so namreč, da imata vsedržavni vodstvi PRI in PLI točno začrtano strategijo, ki jima je narokavala razbitje omenjenih koalicij. Treviški župan Pavan sicer še zmerom nekako upa, da se bodo republikanci in liberalci premislili. Ob božično-novoletnem sejmu na Bernardinu zabava za vse PORTOROŽ — Emona Hoteli Bernardin prirejajo veliki božični-novo-letni sejem v t.i. trgovski ulici in ob hotelski lučici. Sejejn se je začel včeraj in se bo zaključil s silvestrskim dnem, to pa naj bi postala tradicionalna prireditev na območju tega turističnega naselja. Na številnih stojnicah ponujajo obiskovalcem priložnostna darila in spominke, pa tudi nekatere kulinarične dobrote (meso iz tunke, krvavice, pečenice, hrenovke v testu, pa krofe, fritule, kroštole...). Otroke razveseljuje luna park, sicer pa bo vsak popoldan najprej na ploščadi pri cerkvici kotalkarski show, ob nedeljah tudi nastop najboljših slovenskih rolkarjev, predvajali bodo risanke, popoldan ob 17. uri in 30 minut bo tu sprevod Dedka Mraza, sledile bodo igralske, plesne in lutkovne predstave, otroke bo prevažal parni vlakec... Sicer pa bo danes, 22. decembra, ob 19. uri nastop Tomaža Domiclja, jutri ob 19. uri nastop Vlada Kreslina in 26. decembra ob isti uri še nastop Zorana Predina. V restavraciji Yachting klub je Dergo pripravil sejem nove in rabljene športne opreme. Vse sejemske dni bodo iz Pirana in Lucije (Portoroža) organizirali brezplačen prevoz na Bernardin s hobby busi. V četrtek, 26. decembra, zvečer bodo v Grand Hotelu Emona organizirali Večer slovenske šansone s pevko Vito Mavrič (nastopila bosta tudi moški in ženski pevski zbor z božičnimi pesmimi). Nissauto in New Arcadia Club pa pripravljata tudi veliko loterijo s 3.000 nagradami, glavni dobitek bo avto Nissan Micra, žrebanje glavnih nagrad bo 1. januarja v restavraciji Grand Hotela Emona. BORIS ŠULIGOJ AVTOKAROSERIJA - DELAVNICA EKSPRESS PRALNICA Ob nedeljah odprto od 10.00 do 13.00 Kontovel 186 Telefoni: 040/251144 Voščimo vesele praznike 04o/44468 r 040/410501 FJKR01B/1 Proračun 1992-1994 in razvojni načrt Furlanije-Julijske krajine Deželna politika na poti proti novemu obdobju Doseženi Cilji Utrditev proizvodnega sistema Strukturalna kriza deželnega proizvodnega aparata, ki je bila še posebej akutna v začetku 80. let, je bila premagana s pomočjo posegov za prestrukturiranje, kar je omogočilo utrditev sistema in njegovo kompetitivnost na trgih. Z novim zakonom o industriji je bila opravljena tudi revizija deželnih posegov na tem področju, ki so se prilagodili določilom ES, odločno pa so bili usmerjeni k nudenju storitev podjetjem v smislu internacionalizacije našega gospodarstva. Dokončana obnova Dejansko je bila zaključena obnova Furlanije, ki je po potresu leta 1976 zahtevala precej energije in velikanska sredstva. Začetek gorske politike V prizadevanjih za ozemeljsko ravnovesje je začel dajati pozitivne rezultate »Gorski načrt«. Delovati je začela pristojna agencija, ki ima za cilj podporo gospodarskim pobudam, ki bodo zaustavile nadaljnje obubožanje gorskih področij in preobrnile emigracijske težnje. Močna podpora znanstvenemu raziskovanju Z ustanovitvijo deželnega centra, ki naj bi bil sposoben vključitve v mednarodno okolje, je bil dan močan impulz v podporo znanstvenemu raziskovanju in inovacijam v proizvodnih sektorjih. Velike kulturne manifestacije Tudi na kulturnem področju se je Furlanija-Julijska krajina odločila za kakovost, kar je z organizacijo velikih razstav, kot je bila tista o Langobardih, deželnim, vsedržavnim in tujim obiskovalcem omogočilo spoznavanje naše zgodovine in tradicij. Pomemben dogodek je zaradi vključevanja v mednarodne pobude naše države predstavljal - in bo še v prihodnosti - Mittelfest v Čedadu. Izvajanje decentralizacije Potreba po večji prilagodljivosti upravljanja in programiranja je našla svoj odgovor v zakonu o decentralizaciji funkcij z Dežele na Pokrajine in Občine. Večja odgovornost je bila dana krajevni avtonomiji, s čimer je bilo omogočeno boljše ozemeljsko načrtovanje in tudi boljše upravljanje storitev in virov v korist prebivalstva. Politika sektorskih načrtov Decentralizacija je predstavljala enega od dejavnikov nove logike pri načrtovanju uporabe virov, pri čemer je deželna uprava istočasno uvedla politiko sektorskih načrtov. Vse to je omogočilo večjo jasnost, kar zadeva cilje in večjo gotovost za programske instrumente in finančna sredstva za njihovo uresničitev. V tej logiki so nastali načrti za zdravstvo in socialno varstvo, za cestne povezave in za pristanišča, Deželna agencija za delo, novi urbanistični zakon. In- Odobritev večletnega proračuna za obdobje 1992 - 1994 istočasno predstavlja utrditev deželne politike, ki je označevala »tretjo fazo« življenja avtonomne dežele, ki je imela za cilj industrijsko prestrukturiranje, institucionalno posodobitev, ustvarjanje novih operativnih instrumentov, kot tudi začetek novega obdobja moderne evropske dežele, ki je pripravljena na vlogo, ki naj bi jo imela v matični državi, v okviru ES in v odnosih Vzhod-Zahod. % Razpoložljivost Milijard lir 21,5% Gospodarske aktivnosti (kmetijstvo, industrija, obrt, turizem, promet, cestni promet) 876,0 21,6% Teritorij in okolje (teritorij, okolje, stanovanja, javna dela) 883,9 9,8% Javne ustanove - decentralizacija (občine, pokrajine, gorske skupnosti za decentralizacijo in programski dogovori) 401,2 20,6% Socialno varstvo (zdravstvo, skrbstvo, izobraževanje, kultura, poklicno usposabljanje, ftporl) 840,3 17,7% Dodatni stroški za zdravstvo . 720,0 7,3% Javni krajevni prevozi 296,5 1,5% Pravica do univerzitetnega študija 60,0 100% Skupaj 4.077,9 stitucionalna posodobitev je bila torej zastavljena kot načrt, ki na različnih nivojih določa natačne pristojnosti v zvezi z upravljanjem teritorija in storitev na osnovi zanesljivih virov in nespremenljivih kriterijev za njihovo uporabo. Ob zaključku »tretje faze« je torej dežela Furlanija-Julijska krajina pripravljena na svojo naravno vlogo evropske dežele, v kateri se srečujejo različni narodi v optiki sodelovanja in izgradnje novih odnosov na našem kontinentu. Sodelovanje pri sanaciji javnih financ Te usmeritve so deželni upravi omogočile sodelovanje pri politiki za sanacijo javnih financ na vsedržavni ravni, čeprav je tu opazna vse večja potreba po institucionalnih reformah, ki naj bi Deželam in krajevnim avtonomijam omogočale delovanje na osnovi zakonskih določil, ki bodo prilagojena novi stvarnosti in povečani avtonomistični zavesti prebivalstva. Ob pristopu k politiki za finančno sanacijo je Furlanija-Julijska krajina tudi poudarila, da ima taka politika smisel in možnost za uspeh le ob realnem ovrednotenju avtonomije. V prvi vrsti za ovrednotenje vloge dežel Prav posebna pozornost za avtonomijo je Furlaniji-Julijski krajini omogočila, da s tem kar je storila in kar je predlagala v zvezi s potrebnimi institucionalnimi reformami, da odigra eno vodilnih vlog med italijanskimi deželami v odnosu do vlade in parlamenta. Uresničena vloga dežele-mostu S svojo lego ob vzhodni meji države si je Dežela prizadevala za učinkovito priznanje vloge »dežele-mostu« pri gradnji nove Evrope. S prizadevanji v delovni skupnosti Alpe-Jadran in z odnosi z bližnjimi stvarnostmi na Koroškem, v Sloveniji in na Hrvaškem je bila FJK z zakonom za obmejna področja priznana osrednja vloga, istočasno pa se začenja oblikovati tudi tesnejše sodelovanje z državno politiko preko zakona o sodelovanju s Srednjo Evropo. Utrditev Doseženih Ciljev Večletni proračun in razvojni načrt, ki ga je deželni svet odobril za obdobje 1992-1994 predstavljata sintezo perspektiv za prihodnost Furlanije-Julijske krajine. Če gre za proračun, ki utrjuje dosežene rezultate, pa se ne skriva, da je način, s katerim se je država lotila finančne sanacije, povzročil precej težav in realno zmanjšal sredstva, s katerimi razpolaga Dežela. Ker je morala iz lastnih virov zagotoviti delovanje zdravstvenega in transportnega sektorja ter novih pristojnosti, ki so z Države prešle na Deželo, so razpoložljiva sredstva manjša. Kljub temu pa ta večletni proračun ohranja ravnovesje s svojimi posegi, ki so namenjeni tradicionalnim sektorjem: proizvodnji, socialnemu skrbstvu, stanovanjem, ozemlju in decentralizaciji. Možnosti gospodarskega in socialnega razvoja Furlanije-Julijske krajine so ohranjene, čeprav ne brez zaskrbljenosti, ki pa vodi k bolj pazljivi uporabi razpoložljivih sredstev. Ocenili smo ga kot proračun za konsolidacijo že obstoječih operativnih zmogljivosti v pričakovanju leta 1993, ko bo odločitev parlamenta o povečanju finančnih virov z Države na Deželo postala izvršna. Tudi to dejstvo nam dovoljuje, da na prihodnost gledamo z večjim zaupanjem za polno uveljavitev avtonomije Furlanije-Julijske krajine. Pripravil Urad za tisk in stike z javnostjo dežele Furlanije-Julijske Krajine Izvolili so ga na včerajšnji seji strankinega pokrajinskega sveta Nabrežinski podžupan Brecelj novi tajnik Slovenske skupnosti Devinsko-nabrežinski podžupan Martin Brecelj je od včeraj novi pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti. Za strankinega podtajnika je bil izvoljen Peter Močnik, v izvršni odbor pa še Maja Lapornik, Boris Slama, David Slobeč, Antek Terčon, Alojz Tul, Aljoša Vesel in Ivan Žerjal. Za predsednika pokrajinskega sveta je bil potrjen Zorko Harej, njegov namestnik je Sergij Mahnič, tajnica tega telesa pa Helena Jovanovič. Izvršni odbor je bil izvoljen soglasno, do notranjega merjenja moči med laično komponento (kateri pripada Brecelj) in katoliško pa je prišlo pri izvolitvi tajnika, za mesto katerega sta se poleg de-vinsko-nabrežinskega upravitelja potegovala še Močnik in Vesel. Prvi pripada katoliški struji, Vesel pa ne. Predlagal ga je vsekakor Marij Maver kot neke vrste kompromisno rešitev, ki pa ni prodrla. V balotaži je Brecelj dobil 14 glasov, njegov tekmec Vesel pa 12. Na volitvah je torej sodelovalo 26 članov pokrajinskega sveta na 31 izvoljenih. V tem telesu ima katoliška komponenta sicer veči- Martin Brecelj no, včerajšnje seje pa se zaradi bolezni oziroma delovnih zadržkov niso udeležili vsi njeni pristaši. Brecelj, ki je po poklicu novinar, je star 38 let in je doma iz Devina. Ze nekaj let je devinsko-nabrežinski občinski svetovalec, trenutno pa je tudi podžupan in odbornik za javna dela, ob tem pa še član glavnih skupščin Konzor-cialnega prevoznega podjetja in Kraške gorske skupnosti. Je kot rečeno pripadnik laične komponente in velja za enega izmed najbolj tesnih sodelavcev deželnega svetovalca Bojana Brezigarja. V svojem namestitvenem posegu se je novi tajnik zahvalil za zaupanje in podčrtal zgodovinski trenutek, ki ga doživlja slovenski narod. To velja tudi za Slovence v Italiji, ki morajo okrepiti prizadevanja, da postanejo res politični subjekt. Brecelj nam je povedal, da bo posvetil posebno pozornost utrditvi notranje organiziranosti SSk, ki se mora po njegovem odpreti novim silam in seveda utrditi svojo prisotnost v naši stvarnosti. Stranko čaka sedaj naporna volilna kampanja za pokrajinske in občinske volitve v Trstu. Nosilec kandidatne liste SSk za Občino Trst bo skoraj gotovo podtajnik Močnik, povsem odprto pa ostaja vprašanja pokrajinske kandidature. Januar odločilen za končno usodo zakona o Krasu Deželni svetovalec Brezigar bo takoj po novem letu zahteval sklic pristojne svetovalske komisije, ki se ukvarja z deželnim zakonom za razvoj Krasa. Predstavnik SSk, ki je včeraj izdal tiskovno noto, jemlje na znanje petkove obveze predsednika Biasuttija, odbornika Carboneja in načelnikov KD in PSI, da bo ta predlog odobren v najkrajšem času, zato sta s svetovalcem DSL Budinom tudi umaknila proračunski popravek v zvezi s tem vprašanjem. Popravek bi lahko izkoristili tisti, ki hočejo, da bi deželni svet odobril ta odlok po upravnih volitvah na Tržaškem. Brezigar tudi podčrtuje, da bo moral normativ, ki sodi med obveze o protivrednostih za sinhrotron, upoštevati vlogo in pomen Kraške gorske skupnosti. Tej ustanovi naj bi namenili sredstva »una tantum« in to ne glede na morebitni deželni zakon o preosnovi gorskih skupnosti. Problem je vsekakor politične narave, januarja pa bomo dokončno preverili ali obstaja res volja za spoštovanje sprejetih obvez. Zbirko starih gravur je zbral Krasimir Trajkov iz Kopra Slovenska preteklost na ogled v galeriji Tržaške knjigarne V četrtek je bila v galeriji TK spet otvoritev nove razstave, zadnje v letu 1991. Z razliko od dosedanjih, ki so bile vse posvečene sodobni umetnosti, to razstavo preveva popolnoma drugačen čar, čar, ki veje iz že precej oddaljene preteklosti, začetku prejšnjega in tudi iz konca 18. stoletja. Za ta čudni čas ob zimskem solsticiju in v vrvežu predprazničnega vzdušja so se v galeriji odločili, da nas popeljejo na potovanje po Sloveniji, kakršna je bila pred 200 leti. Gre za razstavo starih gravur z zgovornim podnaslovom Naša dežela, mesta in gradovi, ki so jo organizirali v sodelovanju s kabinetom Macchedonica miniatura iz Kopra Krasimira Trajkova. To je pravzaprav del zbirke 80 gravur, ki so vse posvečene prav Sloveniji. Nanjo je Trajkov slučajno naletel pred leti v Linzu in jo v celoti odkupil. V glavnem so jeklorezi ali bakrorezi in litografije. V nekaterih primerih gre za kombinirano tehniko jekloreza in litografije. Nekatere gravure-pa so tudi retuširane. Zbirka je šele drugič predstavljena javnosti. Prva razstava je bila nedavno v Portorožu. Če si torej želite podati na kratek sprehod v preteklost, morda v iskanju izgubljene spokojnosti, stopite v galerijo TK. Stare podobe Ljubljane, Ptuja, celjskega gradu, Blejskega jezera in drugih slovenskih krajev vam bodo omogočile, da se za hip umaknete iz sedanjosti v dobo, ki jo je časovna odmaknjenost prikrila s kopreno utopije. (bov) Na pobudo oporečnikov, ki delajo v okviru ZSKD, precej neobičajen večer Enkratno doživetje z glasbo ruske duše Pobuda je nastala iz želje, da bi priredili nekaj povsem neobičajnega, nevsakdanjega na našem kulturnem prizorišču. Priložnost pa so ustvarili sami mladi ljudje, na pobudo Roberta Venchiarutti-ja, univerzitetnega študenta ruskega jezika in književnosti, sedaj v oporečniški službi pri ZSKD, v okviru katere je tudi priredil dva uspešna tečaja ruskega jezika na osnovi poezije in avtorske pesmi. Četrtkov koncert ruske glasbe je v Gregorčičevo dvorano privabil res izbrano družbo: po eni strani je to pripomoglo k boljšemu člo- veškemu vzdušju, seveda ob zelo prijetnem glasbenem doživetju. Po drugi strani pa je dejstvo zaskrbljujoče, če niti radovednosti niti novosti ne uspe več privabiti ljudi na prireditve, ki so nekoliko izven »tradicionalnosti«! Vsekakor je bil četrtkov koncert ena izmed tistih čudovitih priložnosti (za mnoge, žal, zamujena), da se človek približa nepoznanemu ustvarjalnemu svetu in odkrije, kako je lahko tudi le-ta nadvse zanimiv in privlačen. Večer je bil z naslovom Besedila in note ruske duše posvečen predvsem avtorski pesmi Vladimira Semjonoviča Visockega. Glasbena ponudba pa je segala še dlje, na področje klasične glasbe, z odličnim nastopom pianista Luca Ferri-nija in kontrabasista Micheleja Veroneseja, ki sta interpretirala skladbe dveh znamenitih ruskih glasbenikov, Skrjabina in Kuse-vickega. Ferrini in Veronese sodita med mlade tržaške glasbenike, oba imata za seboj vrsto uglednih dosežkov, pravkar sta posnela tudi CD ploščo, med drugim pa se je Ferrini komaj vrnil s koncertne turneje po Rusiji, Veronese pa bo v kratkem izdal celovit življenjepis Dragonettija, skladatelja in kontrabasista, ki je pravzaprav med prvimi obravnaval kontrabas kot »ustvarjalno« glasbilo. Posebno navdušenje so izzvale pesmi Visockega, ki sta jih res doživeto podala Roberto Venchiarut-ti (na sliki M. Magajne) in Lučka Počkaj, ob glasbeni spremljavi klavirja, kontrabasa in tolkal Pea-da Attija. Vsako pesem je Venchi-arutti tudi posebej predstavil, da je bil dogodek res popoln v vseh smislih in tako ponudil posebno izobraževalno-kulturno priložnost. Predvsem pa odprl vrata v neverjeten ustvarjalni svet Visockega. DAMIANA OTA GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na Tradicionalni koncert ob zaključku leta danes, 22.t.m., ob 16.30 v občinski telovadnici v Nabrežini. Gost večera bo MPZ Fantje izpod Grmade. Odbor VZPI-ANPI Devin-Nabrežina vošči vsem svojim članom in vsem občanom vesele praznike in polno uspehov ter miru v novem letu 1992. Gostilna pri Studencu Sprejemamo rezervacije za božič in Novo leto Dolina pri Trstu 40 - Tel. 228116, 228186 Bazar Dolina TOBAKARNA - PARFUMERIJA - IGRAČE - BONBONIERE SPOMINKI - PISARNIŠKI IN FOTO ARTIKLI, CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA Vošči vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim klientom, ter istočasno sporoča urnik poslovanja med prazniki na glavnem sedežu, v agencijah in filialah: ponedeljek, 23. december torek, 24. december (polpraznik) petek, 27. december ponedeljek, 30. december torek, 31. december (polpraznik) četrtek, 2. januar petek, 3. januar 8.20-13.25 14.35-16.00 8.20-11.20 8.20-13.25 14.35-16.00 8.20-13.25 14.35-16.00 8.20-11.20 8.20-13.25 14.35-16.00 8.20-13.25 14.35-16.00 V izterjevalnicah pristojbin in davkov v Ul. Nordio in v Miljah, v zastavljalnici in v servisnih centrih bo poslovanje potekalo normalno po zgoraj navedenih urnikih. MEŠANI PEVSKI ZBOR JACOBUS GALLUS organizira 1. ZBOROVSKO BOŽIČNO REVIJO danes, 22. decembra, ob 18.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi v Trstu - Trg Panfili, Nastopajo: • MeMPZ srednjih šol iz Kopra • MePZ Hrast iz Doberdoba • MePZ Vox Julia iz Ronk • MePZ Jacobus Gallus iz Trsta Vabljeni! Pomoč Doline občini Buje Uprava občine Dolina sporoča, da nabiralna akcija v pomoč prizadetemu hrvaškemu prebivalstvu uspešno poteka, saj se je na poziv uprave odzvalo veliko število občanov in podjetij v občini. Za nabiralno akcijo je še veliko zanimanja, zato jo bo uprava nadaljevala še v naslednjih dneh. Prvo pošiljko zbranih osnovnih živil bo uprava poslala v prijateljsko občino Buje že jutri zjutraj. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da se bodo v mesecu januarju pričeli sledeči tečaji: - tečaj osnovne informatike Sistem MS DOS (60 ur) - tečaj vvord Processing - urejevanje besedil (60 urj - začetniški tečaj ruščine (80) ur - začetniški tečaj animacije (50) ur - tečaj za kreativno pisanje - literarna delavnica (60 ur) - tečaj za spremljevalce/ke prizadetih otrok (60 ur) Glede na to, da je še nekaj prostih mest, vabimo vse zainteresirane, da se najkasneje do 30. t.m. javijo v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. št. 577941, kjer se bodo lahko vpisali in prejeli dodatne informacije. STUDIO ZA PROJEKTIRANJE KAMNA Križ 200 - Tel. št. 220794 torek - četrtek - sobota od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure Izdelujemo kompletne načrte in skice ter nudimo kontrolo izvedbe za: arhitektonske elemente, spomeniške izdelke, uporabne in okrasne izdelke, klesane napise, ornamentiko in simboliko ter obloge iz kamna. ■ V dolg niz prireditev v času božičnega in novoletnega praznovanja sodi tudi božičnica v organizaciji kulturnega društva Skala iz Gropade. Tudi s to prireditvijo, kot z drugimi, ki so bile pred njo, skušajo odborniki društva in zadruge dobiti dovoljsredstev, da bi poravnali dolgove, ki so nastali ib izgradnji večnamenskega centra v vasi. Večji del bremena tako pri gradnji doma, ki ga je treba še dokončati, kot tudi pri organiziranju raznih večerov, še vedno nosijo odborniki. Na njihovo pobudo bo danes popoldne (ob 17.30) božičnica, na kateri sodelujeta domači mešani pevski zbor, ki ga vodi Anastasija Purič, in godba na pihala Viktor Parma iz Trebč. , Za nase šolarje se jutri začnejo počitnice Z božičnicami slovo od letošnjega pouka Izjava slovenske komponente DSL: manjšina nujno potrebuje večjo »glasnost« Aktualna vprašanja, povezana z aktualnim položajem naše manjšine, so bila v središču pozornosti razprave na nedavni razširjeni seji slovenske komponente Demokratične stranke levice, na kateri je uvodoma poročal Miloš Budin. Beseda je tekla tako o usodi Primorskega dnevnika kot o drugih manjšinskih ustanov, govorili pa so tudi o bližnji volilni kampanji. Kot beremo v tiskovnem sporočilu, je iz razprave izšla predvsem potreba po kvalitetnejšem in odkritejšem soočanju znotraj manjšine, »saj se ne moremo in ne smemo zadovoljiti s tem, da se vsi problemi rešujejo z lotizacijo mest v raznih ustanovah, da se vse razprave sučejo le okrog razdeljevanja finančnih sredstev, medtem ko sta vsebina in strokovnost prevečkrat potisnjeni ob stran«. Na seji je torej prišla db izraza potreba po večji glasnosti znotraj manjšine, »saj je nedopustno, da se danes sklepa o usodi naše skupnosti, ne da bi bila sama pri tem sploh udeležena«. Pri ljudeh se namreč širita naveličanost in apatičnost, saj se mnogi zavedajo, da nimajo vpliva na pomembne izbire. Slovenski del DSL bo v tem okviru dal pobudo za javno razpravo o našem dnevniku in o drugih manjšinskih medijih. Stranka bo iskala vse možne poti, da se znova zagotovi izvolitev Slovenca v rimski parlament. To je tudi obveza vsedržavnega vodstva Occhettove stranke. Manjšina vsekakor nujno rabi celovit razvojni projekt in mora o lastni prihodnosti odločati v prvi osebi. Na šolah vseh vrst in stopenj in v otroških vrtcih je bil včeraj zadnji dan pouka v letošnjem sončnem letu, v ponedeljek pa se bodo za naše šolarje in malčke začele dolge božične in novoletne počitnice. Na številnih šolah so se včeraj poslovili od koledarskega leta z božičnicami in drugimi prireditvami, ki so si jih ogledali starši in sorodniki učencev. Tako so se na osnovni šoli Oton Župančič pri Sv. Ivanu najprej nastopili malčki bližnjega otroškega vrtca (na sliki Maria Magajne), ki so predstavili mesece novega leta in pripravili jaslice. Osnovnošolski otroci so zapeli, recitirali, se spomnili krvavih dogodkov na Hrvaškem in ob koncu zaželeli mirno in srečno novo leto 1992. Na nižji srednji šoli Ivan Cankar pri Sv. Jakobu so imeli učenci in učitelji kar velike načrte, pa je bolezen med mladimi nastopajočimi preprečila marsikateri načrt in tako tudi skrajšala program. Tako je na primer odpadla točka, ki so jo učenci poimenovali Rojstvo v Vukovarju, kar se nanaša na težke dogodke, ki jih je v vojni na Hrvaškem preživelo prav to mesto. Nagradno tekmovanje je naenkrat spremenilo vzdušje v telovadnici. Sledile so razne recitacije, nato pa nastop šolskega zbora pod vodstvom profesorice Zaghet, ki je zapel nekaj božičnih pesmi; po voščilih ravnatelja prof. Alda Stefančiča, pa je zbor ob spremljavi flavt, violin in violončela zapel še »Sveto noč«. (N.L.) Milijon 750 tisoč lir odškodnine za strgano slovensko zastavo Fašisti »sponsorii« dvojezičnosti Velika klofuta našim nasprotnikom - tako je odvetnik Bogdan Berdon komentiral izid petkovega procesa na tržaški preturi proti milanskima neofašistoma, ki sta 7. oktobra lani med manifestacijo družbenopolitičnega društva Edinost strgala trakove, s katerimi je bila slovenska zastava privezana na drog, in se znesla nad nekaterimi udeleženci shoda. »Klofuta« je toliko bolj boleča, ker sta se neofašista s procesom dobesedno osmešila: prisiljena sta bila plačati povzročeno škodo v znesku milijon 750 tisoč lir, da je Samo Pahor umaknil tožbo zoper njiju, pretor Frezza pa ju je obsodil še na 20 dni zapora pogojno zaradi nasilja nad slovenskimi ljudmi. »Zadovoljen sem z iztekom procesa in razsodbo, ker že dolgo let v Trstu ni bil noben fašist obsojen zaradi svoje nasilne fašistične dejavnosti,« je petkov proces ocenil toži-telj Samo Pahor. Sodna obravnava je po njegovem mnenju le logičen epilog nasilnega dejanja: za taka dejanja je treba odgovarjati pred sodnikom, in tokrat je sodnik - za Presenetila nas je žalostna vest, da je umrla učiteljica Justa. Dosegla je visoko starost, saj je bila rojena že v prejšnjem stoletju. Kljub hudi bolezni in večkratnemu zdravljenju v bolnišnici, je bila še vedno abonent SSG in je redno obiskovala predstave, če ji zdravje služilo. Po rodu je bila Svetoivančanka, sicer pa vedno prijazna in nasmejana. Izobraževati se je začela v tistih dalj-njih letih, ko je Ciril-Metodova družba odprla šolo še v stari stavbi pri Sv. Jakobu. Več kot sto otrok se je stiskalo v prvem razredu, med njimi mala Justa. Justa Bizjakova se je posvetila vzgoji mladega rodu prav v času, ko je naše slovensko učiteljstvo stopalo v najtežjo dobo svojega obstoja. Študirala je med prvo svetovno vojno in zaradi vojnih razmer konča- razliko od majskega procesa lani -spoznal nasilneža za kriva in ju tudi obsodil. Prof. Pahor se je v svojem komentarju pomudil ob povsem tragikomičnem izgovarjanju obeh obtožencev, 20-letnih milanskih dvojčkov Massimiliana in Alberta La Russa, še najbolj pa ga je razveselila poravnava povzročene škode. »Tožbo sem umaknil potem, ko je zagovornik neofašistov, milanski odvetnik Ignazio La Russa, predal odv. Berdonu ček za milijon 750 tisoč lir, s katerim sta neofašista ne le poravnala materialno in moralno škodo, pač_pa dejansko priznala krivdo.« »Cek smo že vložili v Sklad za dvojezičnost, tako bomo lahko s fašističnim denarjem finansirali naš boj za uveljavitev dvojezičnosti. Za te dejavnosti rabimo denar, sedaj smo dobili tudi dobrega "sponsor-ja",« je pikro pripomnil Pahor, ki je tudi napovedal, da bodo v kratkem tiskali letak za dvojezičnost, na katerem bo izrecno zapisano, da je bil tiskan z denarjem fašistov. Ob koncu procesa so tržaški neo-fašisti požirali grenko slino. Da bi si la učiteljišče v Mariboru. Toda njeno poučevanje na slovenskih šolah je trajalo le malo let. Že leta 1928 jo je Gentilejeva reforma pregnala daleč od doma, v okolico Brescie. Le zadnja leta se ji je posrečilo priti v videmsko pokrajino. Leta 1945 pa se je srečna vrnila v svoj rodni Trst. Takoj je začela z delom: že med počitnicami je vodila na Školjetu tečaj slovenskega jezika za šolsko mladino, na Kolonji pa večerni tečaj za odrasle. Ob začetku novega šolskega leta je bila nastavljena na šoli pri Sv. Ivanu, kjer je bila več let tajnica didaktičnega ravnateljstva, delovala pa je tudi v Sindikatu slovenske šole. Bila je marljiva tajnica, blagajničarka in glavni steber v pridobivanju novih članov. Justa je službovala do leta 1964, ko se je upokojila. Pred leti je zgubila edino sestro, s katero je živela. Ostala je sama, toda ne pozabljena. Do zadnjega je imela zveze s sko-legi, ki so jo obiskovali in ji krajšali čas. Naj mirno počiva v domači zemlji! vsaj nekoliko opomogli od vsesplošnega osmešenja, so se tolažili, češ: Pahor in Berdon sta prodala slovensko zastavo. Tako šolnik kot odvetnik zavračata tako obtožbo, saj sta le izborila denar za popravilo zastave, ki ostaja v lasti društva Edinost. Resnica je povsem drugačna, s petkovim procesom sta naivna milanska neofašista zadala svojim tržaškim »kameratom« tako nizek udarec, kakršnega že dalj časa niso utrpeli. Nič čudnega torej, da so tukajšnji črnosrajčniki tako razkačeni nad njima, da so jima odsvetovali vrnitev v Trst... Toliko o odmevih na proces in razsodbo. Sedaj pa še besedica, dve o sami sodni obravnavi. Proces so v ponedeljek preložili na petek zaradi odsotnosti zagovornika obeh obtožencev. V petek se je obravnava nadaljevala, tudi tokrat ob udeležbi prevajalca, ki je prevajal pričevanja prič, pa čeprav se je bil zagovornik izrekel proti procesu v slovenskem jeziku . Potem ko je njun zagovornik predal odv. Berdonu sedaj že »zgodovinski« ček, sta se morala dvojčka La Russa zagovarjati še pred obtožbo zasebnega nasilja nad udeleženci manifestacije na Trgu Unita. Medtem ko je bila za prijavo sodišču zaradi potrganja trakov slovenske zastave potrebna tožba prizadete zasebne stranke, pa so za prekršek zasebnega nasilja prijavili neofašista kar policisti po službeni dolžnosti. Massimiliano La Russa je pretorju Frezzi pojasnil, da se je skupaj z dvojčkom Albertom in z dvema dekletoma sprehajal po Trgu Unita, ko je zagledal manifestante. Ko je izvedel za kaj gre, se je pridružil dvojčku in se znesel nad slovenskimi ljudmi. Njegov zagovornik je skušal dokazati, da »poseg« ne gre tolmačiti kot zasebno nasilje, češ, da so lahko manifestantje zatem nadaljevali svojo manifestacijo. Pretor Frezza je bil drugačnega mnenja in je neofašistična dvojčka obsodil na dvajset dni zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list. Za odvetnika Berdona je obsodba obeh neofašistov zelo pomembna: poleg tega, da ju je tožba osmešila v javnosti, daje razsodba - kljub simbolični kazni - novega kisika, poguma in volje do dela našim ljudem na še vedno dolgi poti uveljavljanja pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Umrla je učiteljica Justa Prerano nas je zapustila naša draga hči, žena in mama Mafalda Jakomin por. Križman Pogreb bo jutri, 23. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-Ijunsko cerkev. Žalostno vest sporočajo mama Marija, mož Silvano, hči Dorina, sin Gi-anni in brat Esperio z družino. Lakotišče, 22. decembra 1991 ^ Zatisnila je svoje dobre oči in za vekomaj zaspala naša draga • sestra in teta Dora Pavletič vi Berce Pogreb bo v torek, 24. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ške-denjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo brat Velimir, svakinja Onaina, nečaka Igor in Tamara z Renatom ter vnuki Marko, Aron in Irina. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene! Skedenj, 22. decembra 1991 Z neizmerno žalostjo sporo-• čam, da je 19. decembra nenadoma preminila v 92. letu starosti Justina Bizjak (UČITELJICA) Pogreb bo jutri, 23. t.m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Njena Lidia Trst, 22. decembra 1991 Žalovanju se pridružuje družina Škerlj Naj ti bo lahka domača zemlja! Tiho nas je zapustila draga teta Marija Grgič (RUDOTOVA) Pogreb bo jutri, 23. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Padriče. Žalostno vest sporočajo nečakinja Wilma z možem, pranečakinja Cinzia, svakinja Milka in ostalo sorodstvo. Padriče, Trst, 22. decembra 1991 T- Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in žena Ivanka Rauber Černigoj Pogreb bo jutri, 23. t.m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Dr. Danjelu Žerjalu se lepo zahvaljujemo za nudeno požrtvovalno pomoč. Žalujoči mož Roman in hčerka Ad-rijana ter ostalo sorodstvo. Trst, 22. decembra 1991 Žalovanju se pridružujeta družini Čok in Bradassi Ob 6. obletnici smrti Renata Gombača se ga spominjata mama Lidija in brat Ervin. Lonjer, 22. decembra 1991 t Sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša draga Zora Pertot Pogreb bo v torek, 24. t. m., ob 12. uri iz kapelice na barkovljanskem pokopališču. Žalostno vest sporočajo sin Massi-mo z ženo in družino, sestra Marija ter ostalo sorodstvo. Barkovlje, 22. decembra 1991 ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi Silvester Purger Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči žena Ana, hči Silva z možem, vnuk Aleksander, sin Giorgio z ženo. Oreh, 22. decembra 1991 ZAHVALA Vsem, ki so pospremili na zadnjo pot našo drago mamo in nono Marijo Gomezelj vd. Pasarit se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala naj gre g. duhovniku Žarku Škerlju za tolažilne besede, vsej mačkoljanski vaški skupnosti, društvu Primorsko, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoči svojci Trst, Dolina, 22. decembra 1991 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Angela Kralja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Hrovatinu, douhovniku in somaše-.valcem. SVOJCI Padriče, 22. decembra 1991 ZAHVALA Iskrena zahvala vsem, ki so pospremili na zadnjo pot našo drago mamo Zoro Fabjan vd. Bandi (ALBINA) Posebna zahvala zdravnikom patološkega oddelka na Katinari in 7. medicinskega oddelka Santorio, dr. Egi-diji Kos, duhovniku iz Doline za obred in osebju Doma ostarelih v Logu št. 158. SVOJCI Prebeneg, 22. decembra 1991 ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage mame in none Lojzke Milič vd. Ščuka se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči svojci Barkovlje, 22. decembra 1991 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KRSTNA UPRIZORITEV Tonje Partljič NOJ DEDA, SOCIALISTIČNI MRTVAK Režija Mario Uršič danes, 22. t. m., v petek, 27. t. m., v nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri - Abonma RED C ob 20. uri - Abonma red K ob 16. uri - Abonma red G gledališča razstave Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Marcel Achard BI IGRALI Z MANO? v režiji Adrijana Rustje: jutri, 23. t. m. in v torek, 24. t. m. ob 10.30. Tone Partljič MOJ DEDA, SOCIALISTIČNI MRTVAK v režiji Maria Uršiča: danes, 22. t. m., ob 16. uri (red C); v petek, 27. t. m., ob 20. uri (red K): v nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri (red G). Gledališče ROSSETTI Danes ob 16.00 bo Dario Fo predstavil JOHAN PADAN A LA DESCOVERTA DE LE AMERICHE. Predstava izven abonmaja, za katero velja izkaznica Car-tateatro 2. Za abonente je predviden popust. Izkaznice niso veljavne. Predstava traja tri ure. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. Zadnja predstava. Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za predstavo izven abonmaja LA COMMEDIA DA DUE LIRE, ki bo na sporedu od 9. do 11. januarja 1992. Za predstavo je veljavna Cartateatro 2, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne. Gledališče VERDI Operna in baletna sezona 1991/92 V četrtek, 9. januarja 1992 bo na sporedu baletna pravljica COPPELIA. Nastopali bodo Oriella Dorella, Marc Renu-ard in Marina Nossova. Jesenska simfonična sezona 1991 Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Uprava gledališča Verdi sporoča, da bo zaradi božičnih in novoletnih praznikov blagajna gledališča Verdi zaprta od 23. t.m. do 1! januarja, danes, 22. t. m. bo odprta po normalnem urniku. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes ob 16.30 ponovitev predstave LA PANCHINA (KLOPCA) ruskega dramaturga Alexandra Germana v režiji Francesca Macedonia. Nastopajo Ariella Reggio in Cochi Ponzoni, scena Gian-franco Padovani, kostumi Fabio Bergamo, glasba Livia Cecchelina. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. D'Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 D'Annunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje) IP Ul. F. Severo 2 D' Annunzijev drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP Devin (sever) Devin (jug) V TK Galeriji je na ogled razstava STARE GRAVURE - Naša dežela, mesta in gradovi. V razstavni dvorani Letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, je na ogled razstava slikarja MARIA MANFIA. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8 - je do 4. januarja na ogled razstava slikarja FRANCA ANGELIJA. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 20. ure. Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito - bo do 12. januarja odprta razstava 'EX-CURSUS: novanfanni di Novecento", ki jo prireja tržaški krožek Jacgues Marita-in. Urnik: ob delavnikih od 10. do 16. ure in ob praznikih od 10. do 13. ure; zaprto za božič in novo leto. Vstop je prost. V galeriji Le Caveau - Ul. Sv. Frančiška 51/a - bo do 6. januarja odprta skupinska božična razstava. V galeriji Cartesius je do 9. januarja 1992 na ogled skupinska razstava risb, grafik in skulptur. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. V galeriji Fone arfs room v Ul. della Guardia 16 bo do 31. t. m. na ogled razstava mladega slikarja ROBERTA SAPO-RITO. Urnik: ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure. V galeriji Torbandena je na ogled razstava EDA MURTICA. V novi galeriji Art Galley pri Sv. Jakobu, v Ul. S. Servolo 6, do bo 11. januarja na ogled razstava skulptur in grafik IMAGES 1991. Razstavo so organizirali "Arniči di S. Giacomo", izkupiček pa bo namenjen Združenju za boj proti levkemiji. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah bo do 30. t. m. na ogled razstava malih slik z naslovom POGLED. Umik: samo ob delavnikih od 9. do 13. ure. V Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11 ARCI - ZSKD razstavlja svoje fotografije ADRIANO PERINI. Urnik od 9. do 12. ure ter od 15.30 do 18. ure od ponedeljka do petka. KD Rdeča zvezda vabi v društvene prostore v Salež na ogled razstave ROKA OBLIKUJE. Razstavljata PAOLO HROVATIN in GIULIANO KOŠUTA. Razstava bo odprta danes, 22. t. m., od 15. do 19. ure ter jutri, 23. t. m. od 17. do 19. ure. V tržaški občinski galeriji - Trg Uni-ta 4/1 - je na ogled razstava TRST: ODISEJEVO MESTO (Tržaška leta Jamesa Joyceja). Razstava bo odprta do 12. januarja po običajnem urniku. Za božič in novo leto zaprto. Vstop prost. vazna obvestila Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta tudi jutri, 23. decembra, v soboto, 28. decembra in v ponedeljek, 30 decembra od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure. Zlatarna STOCCA Prosek Ob otvoritvi obnovljenih prostorov ■ se zahvaljuje odjemalcem, prijateljem, znancem in vaščanom za izkazano pozornost ter želi vsem vesele praznike. VODOOI/2 VODOPIVEC Zgonik 50/A Tel. 229122 VODILNO PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO IŠČE ZA SLOVENIJO AGENTA ZA PRODAJO KEMIJSKIH PROIZVODOV poslati podroben curriculum pod šifro »SLOCHIM« na Primorski dnevnik - V.le XXIV Maggio 1 - 34170 GORICA ali PUBLIEST - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRST MePZ M. Pertot vabi na KONCERT OB SVEČAH jutri, 23. t.m., ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah. Godbeno društvo Prosek prireja TRADICIONALNI KONCERT v četrtek, 26. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje ansambel TAIMS. Vabljeni! kino ARISTON - 17.30, 22.15 Jungle Fever, r. Špike Lee. EXCELSIOR - 15.00, 22.15 Terminator 2 - II giorno del giudizio, i. A. Schvvar-zenegger. EXCELSIOR AZZURRA - 14.45, 22.00 Terminator 2 - II giorno del giudizio, i. A. Schwarzenegger. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Vacanze di Natale ’91, kom., i. C. De Sica, A. Sor-di, E. Greggio. NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Le comic-he 2, i. P. Villaggio, R. Pozzetto. NAZIONALE III - 15.45, 22.15 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin. NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin. GRATTACIELO - 15.30, 22.00 Robin Hood, 11 principe dei ladri, pust., i. Kevin Costner. MIGNON - 15.00, 22.00 Blanca e Bernie nella terra dei canguri, risani film, prod. Walt Disney. Po filmu bodo predvajali risanko II principe e il po-vero. EDEN - 15.30, 22.10 Sorelline viziose tutto sesso, porn., □ □ CAPITOL - 16.15, 22.00 A proposito di Henry, i. Harrison Ford. LUMIERE - 16.00, 22.00 Mal senza mia figlia, i. S. Field. ALCIONE - 17.00, 22.15 Edoardo IL, r. Derek Jarman. RADIO - 15.30, 21.30 Accoppiamenti carnali, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □□ Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem vabita na tradicionalno novoletno družabnost v ponedeljek, 30. decembra^ ob 17. uri v gostilni SARDOČ v Prečniku. „ Nastopali bodo pevke skupine ŠAVRINKE iz Ravnega pri Sečovljah in glasbeni trio MARA, NEVA in CESARE. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/3, tel. 360324. Zagotovljen prevoz z avtobusi. koncerti Societa del concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 20. januarja 1992 ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil duo A. Cappelletti in B. Bekhterev. Gledališče Verdi Pri lagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic za izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINIJA, ki bo v četrtek, 30. januarja 1992 ob 20.30 v gledališču Verdi. Na sporedu bodo Debussyje-ve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v začetku prihodnjega leta v Milanu in v New Yorku. Gledališče Miela Danes, 22. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Miela na sporedu koncert blues glasbe, na katerem bodo nastopale tržaške glasbene skupine BAD SIGN, BLUES HARP, MALAMENTE ter RITMO IN BLU. Predstavo je organiziralo glasbeno združenje ANAGRUMBA pod pokroviteljstvom tržaške občine, AČL1, Arcinova ter Združenjem staršev za boj proti narkomaniji. Celoten izkupiček večera bo namenjen Rdečemu križu-za humanitarno pomoč Hrvaški. čestitke KD I. Grbec in ŽPZ L Grbec voščita vsem članom in prijateljem vesele praznike, zdravja in sreče v letu 1992. Vsem kulturnim društvom in pevskim zborom želita mnogo uspehov v novem letu. Alenki in Robiju čestitamo ob rojstvu male MINEE. Da bi zrasla v zdravo in srečno deklico ji želijo pranona Lojzka, teti Marija in Milena z družinami. Izšla je prva dvojna kaseta VERČA in KOBALA VRANE DRI /I H) SE RADE Popestrite vaše božične in novoletne praznike ter pohitite v: TRŽAŠKO KNJIGARNO - tel. 635954 - 635969 KNJIGARNO TERČON - tel. 200142 vazne prireditve Mladinski krožek Bazovica s pomočjo kaplana Andreja prireja danes, 22. t.m.. ob_ 17. uri v bazovski kinodvorani BOŽIČNICO. Sodelovala bo bazovska mladina z igrico, plesnimi in glasbenimi točkami, petjem in recitacijo. Vljudno vabljeni! V prostorih Gospodarske zadruge Skala bo danes, 22. t. m., ob 17.30 tradicionalna BOŽIČNICA ob sodelovanju mešanega pevskega zbora Skala in godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč. Mladinska skupina SKD Primorec -Trebče vam bo zaželela vesel božič in srečno novo leto 1992 z uprizoritvijo PE-PELKE, ki bo jutri, 23. t. m., ob 18. uri v osnovni šoli v Trebčah. Toplo vabljeni! V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 23. t. m., na božični predvečer gost društva FRANCE ŠPEL1C, avtor znamenitih življenskih spominov. Začetek ob 20.30. KD I. Grbec vabi v četrtek, 26. t. m., ob 17. uri na PREDSILVESTROVANJE. GRBEC SISTERS bo ponovno nastopila z veselo enodejanko AVDICIJA. Župnija sv. Jerneja in MePZ sv. Jerneja z Opčin vabita na BOŽIČNI KONCERT, ki bo na Božič, 25. t. m. , ob 17. uri v župni cerkvi. Sodelujejo zbori: Vesela pomlad vodi F. Pohajač, MePZ sv. Jernej, vodi J. Ban, Božično misel Saša Martelanc, pri orglah D. Lenisa, povezovala bo Alda Sosič. mali oglasi ČEVLJI - TORBICE USNJENI IZDELKI Nabrežina 97 Tel. 201209 SELENE - medium, radiestezistka, rab-domantka, vedeževalka iz kart, dlani in slike želi vesele praznike. Tel. 040/578991. OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi-na. PRODAM ali zamenjam 7-mesečnega ovčjaka pasme Maremmano abruzzese z mladičem majhne pasme. Tel. 291169. BMVV 316, edini lastnik, letnik '84, v dobrem stanju, prodam po zelo ugodni ceni. tel. 0481/882171 od 16. do 17. ure ali od 19. do 20.30. PRODAM ritmo 105 TC, črne barve, letnik '81. Tel. ob uri obedov na tel. št. (0481) 78052. PRODAM po ugodni ceni ford escort station vagon, letnik '86, kovinske barve, v dobrem stanju. Tel. 220423 ob večernih urah. PRODAM ape piaggio 50 v dobrem stanju. Cibič Franc, Ul. Brigata Cuneo 20 - Podgora (Gorica). PRODAM BMW, letnik 83, predzadnja serija v odličnem stanju. Tel. 226401. PISARNA išče knjigovodjo z večletno prakso. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Pisarna ". OPREMLJEN apartma 33 kv. m v Bovcu ugodno prodam. Informacije na tel. št. (003861) 106810. NUDIM pomoč v gospodinjstvu dvakrat tedensko. Pridna in poštena. Informacije na tel. št. (003865) 75149. MALE OGLASE IZ SLOVENIJE in HRVAŠKE sprejema STUDIO VISTA d.o.o. Ljubljana Tel. (061) 261067, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 22. decembra 1991 DEMETRIJ Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 17.46 in zatone ob 8.37. Jutri, PONEDELJEK, 23. decembra 1991 VIKTORIJA PLIMOVANJE DANES: ob 3.35 najnižja -13 cm, ob 9.16 najvišja 51 cm, ob 16.13 najnižja -71 cm, ob 22.59 najvišja 40 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,4 stopinje, zračni tlak 1011,7 mb narašča, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Buro, Elena Colussi, Glada Carbone. UMRLI SO: 50-letni Alessandro Della Zonca, 61-letni Romano Celigo, 78-letni Angela Dagostini, 67-letna Erminia Čerini, 79-letna Rita Sigovesi, 84-letna Maria Apollonio, 91-letni Francesco Škerli, 78-letna Norma Bencina, 80-letni Leonardo Casseler, 77-letna Libera Millo, 92-letna Justina Bizjak, 94-letni Attilio Castellan. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 22. decembra 1991 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, UL. Dante 7, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). ZGONIK (tel. 229373) Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarna odprta od 16.00 do 19.30 Ul. Dante 7. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tos S. Piero 2 (tel. 421040). Od ponedeljka, 23.,' do sobote, 28. decembra 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Sreda, 25. in nedelja, 29. decembra 1991 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, UL Ginnastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718). Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Četrtek, 26. decembra 19912 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44, Ul. Giulia 14, Erta di S. Anna 10, Ul. Belpoggio 4, Trg Cava-na 1, Ul. Mazzini 43. OPČINE - Trg Monte Re 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarna odprta od 16.00 do 19.30 Etrta di S. Anna 10. Lekarne odprte od 16. dO 20.00 Šentjakobski trg 1, UL. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.. LOTERIJA BARI 53 74 64 44 34 CAGLIARI 67 73 55 86 53 FIRENCE 72 47 86 17 90 GENOVA 48 16 22 64 72 MILAN 13 1 74 5 62 NEAPELJ 10 3 54 74 33 PALERMO 5 86 20 41 28 RIM 51 90 52 35 60 TURIN 51 52 35 9 7 BENETKE 43 46 85 21 14 ENALOTTO X 2 2 XII 1XX X 1 2 KVOTE: 12 61.091.000.— 11 1.305.000,— 10 129.000,— nedeljski televizijski in radijski sporedi rc ra| 1_____________________ 6.00 Varjete: Evropa Evropa 7.45 Dok.: Kvarkov svet 8.30 Variete: La banda dello Zecchino 9.55 SP v smučanju: moški slalom (1. tek) 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 Aktualno: TG ob enih 13.30 Dnevnik 14.00 Toto-TV Radiocorriere 14.15 Variete: Domenica in... (vodijo Pippo Baudo, bolita Morena, R. Bergč, N. Frassica), vmes športne vesti in (18.10) 90. minuta 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.25 Športne vesti 20.40 TV film: Danubio blu -Strauss Dynasty (dram., Avstrija 1991, r. M.J. Chomsky, 1. del) 22.25 Športna nedelja, vmes (23.00) kratke vesti 23.55 Šport: Zona Cesarini (vodita Gianni Mina in Rita Tedesco) 0.30 Nočni dnevnik in vreme 1.00 Film: La contessa di Hong Kong (kom., ZDA 1966) ^ RAI 2 6.00 Risanke in nanizanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 (vodita Alberto Castagna in Isabel Russinova) 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Variete: Cirkus 10.30 Aktualno: Giorno di festa (vodita Bruno Modugno in S. Bettoja) 11.30 Nan.: Lassie - Patsy 12.00 Aktualno: Fuori onda 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika Diogenes in vremenska napoved 13.45 Variete: Ciao weekend (vodita Giancarlo Magalli in Heather Parisi) 18.00 Aktualno: N.E.VV. - New European Woman 19.45 Dnevnik 20.00 Rubrika: Domenica sprint 21.10 Nanizanka: Beautiful 22.20 Dokumentarec: Gino Cer- vi, igralec (2. del) 23.15 Nočni dnevnik 23.30 Vremenska napoved 23.35 Rubrika o židovski kulturi 0.05 Dokumentarec: La Ma-donna della Milicia 1.05 Glasba: Blues Graffiti 1.30 Film: II complotto (dram., Fr. 1973) ^ RAI 3___________________ 7.45 Potni list za Evropo 8.30 Koncert: L'oro del Reno (Richard Wagner, dir. Pi-erre Boulez) 10.55 Film: Tutte le ragazze lo sanno (kom., ZDA 1959) 12.30 Dok.: Pred 20 leti 12.55 SP v smučanju: moški slalom (2. tek) 13.30 Nan.: Časa nostra 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Variete: Girone alhitalia-na (vodi Andrea Barbato) 16.40 Film: II signor Max (kom., It. 1937, r. Mario Cameri-ni, i. Vittorio De Sica, As-sia Noriš) 18.40 Vreme in Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in šport 20.00 Risanke: Blob Cartoon 20.30 Film: L'oca selvaggia col-pisce ancora (vojni, VB 1981, r. A. McLaglen, i. Gregory Pečk, R. Moore) 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Aktualno: Babele 23.50 Dokumentarec: Strada provinciale delle anime 0.50 Filmske novosti 1.00 Variete: Fuori orario r Žr TV Slovenija 1 8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja: Živ Žav, 9.10 nad. Telovadka 9.40 Glasba skozi čas 10.40 Garfield in prijatelji 11.05 Prišel je čas okrog božiča 11.35 Obzorja duha 12.00 Dok.: Charlie Chaplin 12.30 TV dnevnik 1 12.40 Dok.: Bela krizantema 13.25 Križ-Kraž (pon.) 14.35 Nad.: Johan Sebastian Bach (biog., Nem. 1985) 15.20 Sova (pon.), vmes nan. Murphy Brown in nadaljevanka Flair 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.05 Film: Riba brez bicikla (kom., Fr.) 18.35 Risanka 18.45 Mernik in TV Okno 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Zrcalo tedna 20.25 TV igra: Sanjarjenje 21.25 Podarim-Dobim 21.50 Zdravo 23.10 Dnevnik, šport in vreme 23.45 Sova, vmes nan. Razrednik in nad. Flair 1.00 Video strani [~(1P) TV Koper_______________ 13.00 Športne oddaje 14.30 Andata e ritorno (pon.) 15.30 Film: Pribežnika (dram., ZDA 1940, r. Barnard Vor-haus, i. John Wayne, Sig-rid Curie) 16.50 Aktualno: Meridiani 17.30 Film: Fooxfire, ponos rase 19.00 TV Dnevnik - Vsedanes 19.25 Nanizanka: Sodelavci 19.30 Otroška oddaja 20.30 Film: Bojni klic (vojni, ZDA 1955, r. Raoul Walsh, i. Van Heflin) 22.15 Žrebanje lota in dnevnik 22.30 Nan.: Sodelavci 23.20 Športna rubrika T TV Slovenija 2 9.50 SP v smučanju: moški slalom (1. tek), 12.50 2. tek 14.35 Program HTV 19.30 TV Dnevnik HTV 20.00 Dok.: Svet narave - Gran Paradiso, 20.50 Drugačne zvezde - Proti jugu 21.20 Film: Moj stric (Fr. 1958, r.-i. Jacgues Tati) 23.15 EP v smučanju: moški slalom (povzetki) 23.45 Yutel _____CANALE5________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Cousteaujevi dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar) 10.00 Variete: Domenica italiana (vodi Paolo Bonolis) 12.00 Dokumentarec: L arca di Noe (vodi Licia Colo) 12.40 Canale5News 12.50 Variete: Buona domenica 12.55 Risanke: Voščila Simpsonov 13.00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi) 14.00 Variete: Buona domenica (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini) 18.10 Nanizanka: Časa Vianello - Natale in časa Vianello 18.40 Variete: Buona domenica 19.55 Canale5News 20.00 Risanke: 1 Simpson 20.30 TV film: Fantaghiro (fant., It. 1991, r. L. Bava, i. Ales-sandra Martines, 1. del) 22.30 Voščila Simpsonov 22.35 Aktualno: Kevin Costner pleše z Robinom Hoodom, 23.05 Italia domanda 0.05 Canale5News 0.10 Šport: Veliki golf 1.15 Programi non stop RETE 4__________________ 8.00 Nabožna oddaja 8.30 Nanizanka: I Jefferson 9.00 Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani) 10.30 Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo) 12.00 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.50 Variete: Buon pomeriggio 14.00 Nad.: La donna del mistero (i. Luisa Kuliok) 16.40 Film: Corriere diplomatico (pust., ZDA 1952, r. Henry Hathaway, i. Tyrone Po-wer, Patricia Neal) 17.50 TV4 News 19.05 Risanka: II libro della giungla 19.30 Nadaljevanka: Sentieri (. Kirn Zimmer) 20.30 Film: II diavolo alle 4 (dram., ZDA 1961, r. Mer-vyn Le Roy, i. Spencer Tra-cy, Frank Sinatra) 22.55 Variete: Speciale Buonase-ra 23.25 Nedeljski koncert 0.35 Nan.:MarcusWelby 1.30 Film: Otto e mezzo (dram., It. 1963, r. F. Fellini, i. Marcelin Mastroianni) 3.50 Nočni spored ITALIA 1_______________ 7.00 Otroška oddaja 10.00 Nan.: SuperVicky - Nelle mani del bandito 10.30 Športna oddaja: Calcioma-nia (vodi Cesare Cadeo) 11.30 Odprti studio 11.45 Športna oddaja: Grand Prix (vodi A. De Adamich) 12.45 Variete: Benny Hill Show 13.15 Nan.: Andy & Norman - 1 conti non tornano 14.15 Turnir v malem nogometu 16.15 Film: Filo da torcere (kom., ZDA 1978, r. James Fargo, i. Clint Eastwood, Sondra Locke) 18.30 Odprti studio 18.45 Aktualno: Odprti studio Sette (vodi Emilio Fede) 19.30 Nanizanka: I vicini di časa - Comm'e amaro 'stu pane (i. TeoTeocoli) 20.30 Film: II ragazzo dal kimono d'oro (pust., It. 1987, r. Larry Ludman, i. Kim Rossi Stuart, Ken Watanabe) 22.30 Šport: Pressing (vodijo R. Vianello, Kay Sandvik, Omar Sivori) 23.30 Variete: Benny Hill 0.30 Studio šport in vreme 1.00 Odprti studio 1.20 Nočni spored ODEON___________________ 13.00 Dok.: Človek in zemlja 13.30 Nanizanki: Automan, 14.30 Lo sceriffo del Sud 15.30 Domenica con Happy end 16.15 Film: Le educande di Sa- int-Cyr (pust., 1939) 18.00 Nan.: Rosa selvaggia 19.30 Fiori di zucca Cartoons 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Film: I nostri mariti (kom., It. 1966, i. Alberto Sordi, Ugo Tognazzi) 22.30 Film: A noi piace freddo...! (kom., It. 1960, r. Steno) TMC_____________________ 8.00 Risanke in nanizanke 9.20 SP v smučanju: ženski veleslalom (1. tek), 9.50 moški slalom (1. tek) 10.45 Nan.: Batman - Kelly 11.45 Risanke 12.00 Papežev blagoslov 12.20 SP v smučanju: ženski veleslalom (2. tek), 12.50 moški slalom (2. tek) 13.45 Variete: Qui si gioca 14.30 Atletika: kros 17.10 Glasba: Erič Clapton 17.45 Film: Le campane di Santa Maria (kom., ZDA 1945, i. I. Bergman, B. Crosby) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Športna oddaja: Golagoal 22.30 Ladies & Gentlemen 23.30 Film: Non per soldi ma per denaro (kom., ZDA 1966, i. VValter Matthau) 1.30 Film: Shaft - I giustizieri della citta (krim., ZDA 1973, i. Richard Roundtree) 2.55 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 10.30 Telefriuli non stop 13.00 Anteprima šport 13.30 Variete: Serade furlane 16.45 Rubrika: Občina 18.45 Športne vesti 20.30 Nanizanki: Gli occhi dei gatti, 21.30 Shannon 22.30 Športne vesti TELE 4 _______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila: 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Pet prijateljev znova na Kirrinovem otoku (r. A. Rustja, 4. del); 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj. Iskanje naše posebnosti s pomočjo dramskih zapisov od Cankarja do Jančarja (pon.); 14.50 Potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Ž naših prireditev; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Reportaža na kratko; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna ter oddaja v narečju: Vanka_ in Tonca; 14.00 Ob robu igrišča; 14.45 Šport - Drugi krog oglašanj; 15.00 Nedeljski ritem; 15.20 Pregled izidov tekem; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Made in Italy; 18.00 Pregled športnih vesti; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Horoskop; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.10 Koledarček; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah. . ■ ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi \ lil šinii! RAI 1_______________ 5.55 Nad.: La freccia nera 6.55 Aktualno: Unomattina 10.00 Dnevnik 10.05 Gospodarstvo 10.25 Nan.: Supernonna, 11.05 Benvenuto sulla Terra 12.00 Variete: Piacere Raiuno, vmes (12.30) kratke vesti 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Otroška oddaja 15.00 7 dni v Parlamentu 15.30 Športna oddaja 16.00 Mladinski variete: Big! 17.30 Aktualno: Parola e vita 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Fantastico bis 18.40 Dokument.: Kvarkov svet 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.40 TV film: Danubio blu -Strauss Dynasty (dram., Avstrija 1991, i. Anthony Higgins, 2. del) 22.50 Dnevnik 23.05 Emporion - o gospdarstvu 23.20 Variete: Fantasy party 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Filmske novosti 0.40 Rubrika okrog polnoči 1.10 Film: Tron (fant., ZDA 1982, r. Števen Lisberger) RAI 2________________ 6.00 Nanizanke in risanke 8.45 Ne samo o kmetijstvu 9.00 Nanizanka: Lassie 9.20 Variete: O cirkusu 10.00 Rubrika o protestantizmu 10.25 Film: II miracolo di Valby (fant., ZDA 1989) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.35 Aktualnosti: Tua - rubrika o lepoti, Kronika v živo, 17.00 Diogenes 17.25 Kratke vesti iz Milana 17.30 Nanizanka: Alf 17.55 Glasba: Rock cafš 18.05 Športne vesti 18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.05 Nad.: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nan.: LJspettore Derrick 21.35 Aktualno: Mixer (vodita G. Minoli in A. Bruno) 23.15 Nočni dnevnik 23.30 Variete: Sogni senza rete (vodi Gigi Proietti) 0.55 Vreme in horoskop 1.00 Glasba: Rock cafe 1.05 Film: International Hotel RAI 3________________ 7.00 Film: Viaggio in Italia (dram., It. 1954) 8.20 Film: Stromboli - Terra di Dio (dram., It. 1951, r. R. Rossellini, i. I. Bergman) 9.55 Smučanje: slalom 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.05 Drobci 12.35 Nan.: Vita col nonno, 13.25 Časa nostra 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dok.: Helebarde za papeža, 15.15 Šola dosje 16.00 Deželni nogomet, 16.40 nogomet B lige 17.45 Pregled tujega tiska in televizije: La Rassegna 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Blob. Di tutto di piu 20.30 Variete: Avanzi 22.05 Drobci 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Film: II cervello da un mi-liardo di dollari (krim., VB 1967, r. Ken Russell) 0.35 Dnevnik in vreme 1.00 Variete: Fuori orario T TV Slovenija 1 | 8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški program: Božične sanje, Pri Periskopovih in film Ta čudovita bitja 11.55 Mozaik (pon.): Pedenjžep, 12.30 Utrip, 12.45 Zrcalo tedna, 13.00 Mernik 13.30 Dnevnik 15.00 Obzorja duha (pon.) 15.20 Sova (pon.), vmes nan. Razrednik in nad. Flair 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Slovenska kronika 17.05 Mozaik (pon.): Zdravo 18.30 Spored za otroke in mlade: Novosti založb, 18.40 Radovedni Taček - Voda, 18.55 Pravljica Zlati prah -O pajku in pameti 19.05 Risanka in TV okno 19.18 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.10 Danes v skupščini 20.50 Dok.: Jutri bo nov dan 21.15 Osmi dan 21.50 Dnevnik in vreme 22.35 Sova, vmes nanizanka V območju Somraka in nad-lajevanka Flair 24.00 Video strani |HP| TV Koper_________________ 13.00 Športne oddaje 14.30 Rubrika: Bella TV 16.00 TV Novice Oresedici 16.10 Otroška oddaja Čarobna svetilka: vmes risanke 16.40 Film: Bojni klic 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV Dnevnik 19.25 Nad.: Rayanovi 20.30 Športni ponedeljek 21.00 Film: Veseli skavti (kom., ZDA 1955, r. L. Goldstein, i. Clifton Webb), vmes (22.00) Dnevnik 22.35 Koncert ob 400. obletnici smrti Jacopusa Gallusa 23.10 Športna rubrika TV Slovenija 2 16.40 Podarim-Dobim (pon.) 17.00 Teleski 90 17.30 Regionalni programi TVS - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.00 Zelena ura 21.00 Drama: Božična žena (ZDA, i. Jason Robards) 22.20 Sedma steza 22.50 Pesem je... Vlado Kreslin 23.30 Yutel CANALE S________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanki: I Robinson, 9.00 Denise 9.35 TV film: Fantaghiro (fant., It. 1991, pon.) 11.50 Kviz: II pranzo e servito 12.40 Canale5News 12.45 Variete: Non e la RAI 14.30 Film: I diavoli volanti (kom., ZDA 1939, r. E. Sut-herland, i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kvizi: Ok il prezzo e giusto (vodi Iva Zanicchi), 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno), 19.45 II gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti), vmes News 20.25 Variete: Striscia la notizia 20.40 TV film: Fantaghiro (fant., It. 1991, r. Lamberto Bava, zadnji del) 22.15 Aktualno: Comicissimi 22.45 Variete: Maurizio Costan-zo Show 23.15 Risanke 23.20 Aktualno: Scene da una festa di Natale, vmes (24.00) Canale 5 News 1.25 Variete: Striscia la notizia 1.30 Programi non stop RETE 4_________________ 8.00 Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La Tata e il professore, 9.00 Tre nipoti e un maggiordomo, 9.35 Cingue ragazze e un mili-ardario 10.30 Kviz: Čari genitori 11.35 Otroški variete: Ciao Ciao 13.40 Variete: Buon pomeriggio 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.40 Senora, 15.15 Vendet-ta per una donna, 15.45 Cristal, 16.30 General Hos-pital, 17.00 Febbre d amore 17.50 Kratke vesti 18.00 Posebno o Božiču: Buon Pomeriggjio 18.30 Kviz: Il gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi) 19.00 Risanke: Il libro della giungla - Addio Akela 19.30 Variete: Buonasera 19.35 Nadaljevanka: Primavera 20.25 Variete: Buonasera 20.30 Nadaljevanka: Manuela 21.35 Variete: Božič z Manuelo 22.40 Variete: Buonasera (vodi Amanda Lear) 23.20 Film: E' sempre bel tempo (kom., ZDA 1956, r-i. Gene Kelly, Dan Dailey, Dolores Gray) 2.05 Nočni spored ITALIA 1________________ 6.30 Otroški variete, sledi vremenska napoved 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky -Infortuni domestici, 9.30 Chips , 10.30 Magnum P.I. -I ragazzi di Sand Hurst, sledi vreme 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari), 13.45 Benny Hill Show 14.15 Film: La piccola bottega degli orrori (kom., ZDA 1986, r. Frank Oz, i. Rick Moranis, Vincent Garde-nia, Ellen Greene) 16.30 Nanizanki: Il mio amico Ultraman - Un weekend nato male, 17.00 A-Team -1 cavalieri delhasfalto 18.00 Variete: Mondo Gabibbo 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: MacGyver 20.00 Varieteja: Benny Hill Show, 20.30 Mai dire gol '91 21.30 Mali nogomet: Milano-To-rino 23.30. Šport: Ayrton Senna - La mia vita segreta 0.25 Odprti studio in šport 1.05 Programi non stop ODEON___________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Happy end 16.15 Film: Un bimbo in pericolo (kom., 1940, i. Baby Sandy) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia) 19.30 Risanke 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: Profondo nero (dram., 1986, r. Fons Rede-makers, i. Derek De Lint) 22.45 Nad.: Sotto un cielo di fuo-co (r. Tony Bičat) TMC______________________ 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nanizanki: Le spie, 10.00.1 giorni di Brian 11.00 Nad.: Vite rabate 11.45 Variete: A pranzo con Wil-ma 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Ottovolante 14.35, Risanke: Snack 15.25 Film: Il cigno (kom., ZDA 1956, i. Grace Kelly) 17.30 Film: La vita e meraviglio-sa (fant., ZDA 1946 19.45 Kviz:Telelotto 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Rubrika o zdravju 22.30 Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti) 23.35 Vesti: TMC News 23.50 Avtomobilizem 24.00 Crono: rubrika o motorjih 0.40 Film: Un Natale da ricor-dare (dram., 1978) 2.25 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 10.45 Telefriuli non stop 14.00 Nanizanki: Firehouse Sgu-adra 23, 15.30 Provaci ancora Lenny 16.00 Risanke 17.00 Nanizanki: A sud dei Trapici, 17.30 Primus 18.00 Nad.:Lapadroncina 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika o obrtništvu 20.30 Košarka 21.30 Nanizanka: Šesto senso 22.45 Nočne vesti 23.15 Čakajoč na polnoč TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Moč tišine (14. oddaja); 9.05 Orkestri; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Radijska priredba: Odiseja (r. B. Kobal); 11.45 Melodije; 12.00 Umetniki pred ogledalom; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Ceciljanka 1991; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Made in Italy; 15.00 Ko zgodovina zazveni; 15.30 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba: Ensamble Pro Musiča iz Salzburga izvaja Mozarta; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Arhitekt Jože Plečnik; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 3.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 RK o aktualnostih; 17.10 Rock-slovar; 17.35 Promocija plošče; 18.05 Filmska glasba; 18.45 O harfi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri. Na obisku (na pobudo SDGZ) delegacija ekonomistov iz Minska Zanimanje za možnosti sodelovanja med Belorusijo in Gorico oz. FJK Pismo svetovalca Igorja Komela županu Sankcije EGS so preklicane Carina pa dela po starem Od 17. do 24. novembra se je v Minsku mudila delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Goriške trgovinske zbornice. Prvi stik s to novo politično in gospodarsko stvarnostjo ni ostal brez odziva. V petek je v Gorico prišla delegacija beloruskih ekonomistov in funkcionarjev. Vodil jo je ravnatelj Instituta za ekonomske raziskave, sicer dopisni član sovjetske akademije znanosti in umetnosti, Vitalij Medvedov. V delegaciji sta bila še namestnik Nikolaj An-drosovič in Nikolaj Fomin, ki načeluje ustanovi za sejemske prireditve. Ne gre namreč pozabiti, da je bila delegacija tukajšnjih gospodarstvenikov v Minsku ob priložnosti mednarodnega sejma v tem mestu, ki bo, kot kaže postalo eno od osrednjih središč nastajajoče nove zveze suverenih držav. Delegacijo iz Belorusije so v Gorici sprejeli predstavniki SDGZ, s predsednikom Nanutom in drugimi člani odbora, predsednik goriške delegacije ital-jug Corsi, popoldne pa je bil obisk na Trgovinski zbornici, kjer je predsednik dr. Enzo Be-vilacgua goste seznanil s tukajšnjo gospodarsko stvarnostjo, predvsem pa z možnostmi za navezavo tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Bevilacgua je poudaril, da ima Gorica zaradi geopolitične lege in zaradi specifične vloge, ki jo je opravljala v vsem povojnem času v odnosu do sosednjih in vzhodnoev- ropskih držav tudi danes velike možnosti in prednosti. Gorica že razpolaga s potrebnimi instrumenti na informacijskem področju pa tudi s finančnimi sredstvi za zagon tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Tako je bil govor o banki podatkov v okviru sistema CERVED, pa tudi o nastajajočem informacijskem centru v okviru zakona za obmejna področja. Člani beloruske delegacije so nakazali interes za ustanovitev mešane družbe, oziroma mešanih podjetij zlasti z zahodnoevropskimi državami. Pot do gospodarskega (zdaj skoraj povsem odsotnega) sodelovanja bo seveda potekala postopno in jo bo pravzaprav treba graditi od začetka. Tako bo eno od področij, kjer naj bi našli skupni jezik, tudi izboljšanje komunikacij (letališče v Ronkah), dalje nastopanje na sejemskih prireditvah itd. V prihodnjih tednih bodo podpisali protokol o sodelovanju. Dogovorili pa so se tudi o vnovičnem obisku predstavnikov Trgovinske zbornice in gospodarskih operaterjev v Minsku prihodnjo pomlad ter o možnosti, da bi gospodarstvo te republike sodelovalo na goriških sejemskih prireditvah, (gostje v pogovoru na Trgovinski zbornici — foto Klemše). Goriški občinski svetovalec DSL je v petek dneh naslovil go-riškemu županu Antoniu Scaranu in predsedniku Trgovinske zbornice Enzu Bevilacgui pismo, s katerim ju opozarja na še vedno nerešen problem carinskega režima v blagovnih izmenjavah s Slovenijo, po uvedbi ekonomskih sankcij proti Jugoslaviji. Kot je znano, je Evropska gospodarska skupnost 8. novembra uvedla gospodarske sankcije proti vsem jugoslovanskim republikam in v tem okviru med drugim suspendirala izvajanje sporazuma o gospodarskem sodelovanju z Jugoslavijo, ki je slednji med drugim priznaval posebne ugodnosti v trgovinskih izmenjavah z državami, članicami EGS. Evropska dvanajsterica je potem 2. decembra preklicala sankcije proti tistim republikam, ki so se po njeni presoji konstruktivno zavzemale za miroljubno rešitev jugoslovanske krize, t. j. proti Sloveniji, Hrvaški, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. Čeprav je odtlej minilo že precej časa, pa na italijansko-sloven-ski meji še vedno carinijo, kot da bi sankcije veljale. Baje cariniki niso še dobili drugačnih navodil iz Rima. Zato svetovalec Komel poziva Scarana in Bevilacguo, naj nujno posežeta pri pristojnih oblasteh, da bi se vprašanje nemu- Življenje izgubila znan zobozdravnik in tovarniški tehnik Dva mrtva na poledeneli cesti pri Fari Zimske razmere so včeraj na naših cestah ponovno terjale hud krvni davek. Na avtocestnem odseku Gorica-Vileš se je okrog 8.30 pri jezercih v bližini Fare pripetila nesreča, ki je zahtevala kar dve človeški življenji. Pri priči je umrl 40-letni tehnik Ennio Scarazzolo, stanujoč v Ul. Monte Grappa 27/A v Gorici, nekaj ur za njim pa še 43-letni Paolo Pappalardo, stanujoč v Ul. della Cernoia 97/4 v Vidmu, sicer pa načelnik stomatološkega oddelka splošne goriške bolnišnice. Prometna policija še vedno raziskuje točno dinamiko nesreče. Dr. Pappalardo se je vsekakor vozil s svojim mercedesom 190 z evidenčno tablico UD 629329 v smeri proti Gorici, ko je po vsem sodeč zaradi poledenelega asfalta zgubil nadzorstvo nad svojim vozilom, se z njim zavrtel in zavozil na nasprotno stran cestišča. Prav tedaj pa je v nasprotni smeri privozil Scarazzolo s svojim fordom fiesta z evidenčno tablico GO 150198. Pristaviti velja, da je avtocestni odsek prav najistem mestu brez železne pregrade na sredini cestišča, tako da je bilo trčenje neizogibno. Ford fiesta je silovito zadel v bok mercedesa, po trčenju pa ga je vrglo v približno 3 metre globoko grapo. Kot rečeno, je bil Scarazzolo pri priči mrtev, dr. Pappalarda pa so rešilci še živega .našli na zadnjem sedežu vozila in ga nemudoma prepeljali v goriško bolnišnico. Prizadevanja njegovih kolegov zdravnikov so bila zaman, saj je okrog poldne podlegel hudim ranam. Dr. Pappalardo se je rodil v Tržiču in je izhajal iz znane družine zobozdravnikov. Ennio Scarazzolo pa je bil zaposlen kot tehnik v podjetju Meteor v Ronkah. Zapušča ženo Mario Delich, lastnico trgovine oblačil na goriškem Travniku, ter 11-letno hčer Saro. Tudi Pappalardo je bil poročen. Zaradi težke prometne nesreče je bil promet na omenjenem odseku oviran skoraj dve uri, goriški gasilci pa so imeli precej dela, preden so razbitine ford fiesta dvignili na cesto in nato poskrbeli za odvoz. Sicer pa je bilo na Goriškem včeraj zjutraj veliko lažjih nesreč zaradi poledice. V četrtek so sicer delavci državnega podjetja in drugih ustanov posipali ceste s soljo, dež v petek pa je sol spral s cestišča in včerajšnja ohladitev je pač naredila svoje. Na slikah (foto Klemše): zgoraj levo, Ennio Scarazzolo in Paolo Pappalardo. Razbitine forda dvigajo na cesto. Boni samo še za bencin proste cone Razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice je na svoji zadnji seji sprejel sklep o začasni odpravi nakaznic za dodeljevanje sladkorja proste cone. Kontingent blaga, namenjenega široki potrošnji namreč povsem zadošča za kritje potreb in torej nima smisla, da bi razdeljevanje še naprej urejali na podlagi nakaznic. V okviru kontigentov blaga proste cone, namenjenega široki potrošnji, bodo prihodnje leto tako v veljavi le še nakaznice za gorivo. Istočasno s sporočilom o odpravi nakaznic za sladkor proste cone Trgovinska zbornica poudarja, da to ne pomeni, da je bila odpravljena kontrola nad upravljanjem kontingenta. Še naprej bodo namreč stalno nadzirali izvajanje načela "glasnosti" glede blaga proste cone. Predpraznična srečanja in prireditve Utrditi prijateljstvo in medčloveške odnose med pripadniki vaške ali občinske skupnosti, ponuditi nekaj človeške topline starejšim osebam, pozabiti na vsakdanjo tekmo s časom. S takimi nameni so tudi ob letošnjih božičnih praznikih pripravili vrsto srečanj in družabnosti v raznih krajih na Goriškem. Danes popoldne bo tako pred- praznično srečanje vaške skupnosti v Štandrežu, na pobudo rajonskega sveta in v sodelovanju s šolo, prosvetnimi društvi ter trgovci in gostilničarji. Srečanje bo od 15. do 17. ure na glavnem trgu. V splet prazničnih prireditev se uvršča tudi drevišnja (ob 20.30) kotalkarska revija v občinski telovadnici v Sovodnjah. PROSVETNO DRUŠTVO - PODGORA prireja v soboto 28. januarja ob 20.30 v cerkvi sv. Justa v Podgori BRATUŽEV BOŽIČ Izvajali bodo božične skladbe Lojzeta Bratuža besedila in pesmi Ljubke Šorlijeve. Izvajajo: Pevsko društvo Audite Nova iz Štarancana, mešani pevski zbor, mladinski pevski zbor in dramska skupina "Podgora". Lucija Valentinčič: orgle Luigi Tavano : razmišljanje o Bratužu Režija: Franko Žerjal včeraj danes Iz goriškega matičnega urada. Rodili so se: Elisabetta Macuzzi, Elena Colautti, Giacomo Calligaris, Elinor Li-zuka Tasca, Camilla Brusa, Mattia Balla-rin, Marco Mucchiut, Giulia Kogoj. UMRLI SO: 67-letna upokojenka Silvana Venier, 83-letna upokojenka Marcelli-na Ermacora, 81-letni upokojenec Aure-lio Medeot, 87-letna upokojenka Adda Ballaben vdova Mauro, 76-letna Felicita Venika por. Drufovka, 78-letna Lidia Ko-mauli vdova Gomba, 76-letna Genoveffa Buiatti, 83-letni upokojenec Simone Ca-taldo, 79-letna upokojenka Albina Flore-nin, 86-letna upokojenka Carmela Bra-mo, 80-letni upokojenec Romano Visin-tin, 80-letni upokojenec Renato Stabile, 72-letni zdravnik Piero Venuti, 77-letni upokojenec Giacomo Medeot. OKLICI: bolničar Mario Guglielmotti in bolničarka Tatiana Ferri. doma rešilo, v smislu določil sprejetih na evropski ravni. razna obvestila Pihalni orkester Kras prireja jutri, v ponedeljek, 23. t. m„ z začetkom ob 19.30 v župni dvorani v Doberdobu božični koncert. Na njem bodo sodelovali tudi moški in dekliški pevski zbor Jezero ter mešani pevski zbor Hrast. Pevski zbor Skala — Gabrje obvešča člane, da bo jutri, 23. t.m. ob 20.30 na društvenem sedežu zadnje srečanje v tem letu s tradicionalno družabnostjo. Občinska knjižnica v Doberdobu bo zaprta od 25. decembra do 6. januarja. Uradi SDGZ - Gorica bodo v petek, 27. t.m. zaprti. Člane prosijo za razumevanje. V nedeljo, 29. decembra, ob 17. uri v župnijski cerkvi v Štandrežu BIG BEN HIT QUARTET izvaja božične pesmi Koncert prirejata PD Štandrež in štandreška župnija. Robertu in Marizi ob rojstvu sina MATEJA iskreno čestita KD Skala - Gabrje kino Gorica VITTORIA 15.30-22.00 »Jungle fever«. CORSO 15.00-22.00 »Terminator 2 — il giorno del giudizio«. VERDI 15.30 — 22.00 »Vacanze di Natale '91«. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Nei panni di una bionda«. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Gospodar živali«. Novoletni program za najmlajše 16.30 »Pepelka« . (Velika dvorana Kulturnega doma). SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Wedlo-ock«. 22.00 »Ognjemet strasti«. Nočni kino. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Moro — dr. Alesani — Trg De Ami-cis 10 — tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute — dr. Fabris — ul. Cosu-lich 117 tel. 711315. __________pogrebi_____________ Jutri ob 12. uri, Italia Rosolen por. Kogoj iz bolnišnice sv. Justa v cerkev v Podgori in na tamkajšnje pokopališče. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage Felicite Venika por. Drufovka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala naj gre g. Župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. SVOJCI Oslavje, 22. decembra 1991 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Albine (Zore) Florenin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre g. župniku Marjanu in zdravniku Tomasinu. Sinovi z družinami Sovodnje, Štandrež, 22. decembra 1991 Zanimivo srečanje združenja AICCRE Prispevek občin in dežel pri gradnji nove Evrope mmK Odvetnik Bernot posega v polemiko glede uprave Coroninijeve zapuščine Po njegovem so bile nepravilnosti ob imenovanju izrednega upravitelja V Kulturnem domu je bil v četrtek posvet na temo »Vloga krajevnih skupnosti in obmejnih dežel v sodelovanju med Vzhodom in Zahodom ter pri gradnji nove Evrope«. Študijsko srečanje je priredila deželna federacija Furlani-je-Julijske krajine Italijanskega združenja Sveta občin in dežel Evrope (AICCRE), udeležili pa so se ga poleg krajevnih upraviteljev iz naše dežele tudi nekateri njihovi kolegi iz Slovenije in Hrvaške. Posvet so uvodoma pozdravili župana Gorice Scarano in Nove Gorice Pelhan, predsednik goriš-ke pokrajinske uprave Saccavini in deželni predsednik AICCRE Donada, nakar so se zvrstila poročila in diskusijski prispevki. Predstavniki iz Slovenije so med drugim izrazili zanimanje za to, da bi se tudi občine in regije Republike Slovenije organizirano vključile v Svet občin in dežel Evrope. Podobno so se izrekli tudi predstavniki iz hrvaške Istre. Srečanje je sklenil vsedržavni tajnik AICCRE Gianfranco Martini, ki je govoril o razvoju organizacije krajevnih skupnosti v Evropi v devedesetih letih. Na sliki (foto Brecelj) predsedniška miza med popoldanskim delom posveta. Odvetnik Agostino Majo se ni odpovedal ničemur, ko je umaknil račun za približno 400 milijonov lir, ki ga je bil predložil kot pravni svetnik izrednega upravitelja Coroninijevega sklada. Tako trdi njegov stanovski kolega Livio Bernot v daljšem zapisu, ki nam ga je poslal v vednost. Resnici na ljubo moramo priznati, da Bernot v njem razvije dokaj solidno argumentacijo. Skušali jo bomo strnjeno obnoviti, saj gre za zadevo, ki bi morala zanimati vsakega Goričana, in to tudi v konkretnem smislu, če upoštevamo, da je pokojni grof Guglielmo Coronini v svoji oporoki zapisal, da sklad zapušča »vsemu goriškemu prebivalstvu, sodobnemu in bodočemu«. A pojdimo po vrsti. Ko je goriški plemenitaš umrl 13. septembra 1990, se je takoj postavilo vprašanje, kdo naj bo izredni upravitelj sklada, ki ga je zapustil. Sklad namreč ni mogel spočetka imeti redne uprave, kajti le-ta predpostavlja njegovo uradno priznanje, odlok o priznanju pa je začel veljati šele 8. avgusta 1991, t. j. skoraj leto dni po Coro-ninijevi smrti. Goriški pretor Lau-disio je medtem za izrednega upravitelja imenoval župana Antonia Scarana, ki bi sicer moral načelovati redni upravi, kot se je potem dejansko zgodilo, Scarano pa je za svojega pravnega svetnika imenoval odvetnika Agostina Maja. Ko je opravil to nalogo, je Majo za svoje delo predložil pač račun. Stvar je dvignila precej prahu, kot si vsakdo lahko predstavlja. Začele so se strupene polemike. Celotno zadevo je odvetnik Majo skušal pred nedavnim utišati, potem ko je goriški župan že napovedal odstop, z oznanilom, da se parceli odpoveduje. In tu nastopi odvetnik Bernot. Po njegovem se Majo ni ničemur odpovedal preprosto zato, ker naj bibil nezakonito imenovan za pravnega svetnika izrednega upravitelja Coroninijevega sklada in torej ni imel v tem svojstvu pravice nikogar nič terjati. Nezakonito pa naj bibil, po mnenju odvetnika Bernota imenovan zato, ker naj bi pretor Laudisio nezakonito postavil župana Scarana za izrednega upravitelja Coroninijevega sklada. Odvetnik Bernot je prišel do tega sklepa, upoštevajoč, da pokojni Guglielmo Coronini ni nikogar izrecno imenoval za izrednega upravitelja svojega sklada. V takšnih primerih pa mora po obstoječi zakonodaji izrednega upravitelja imenovati ne pretor, ampak tribunal, to pa zato, ker ne gre za preprosto dediščino, ampak za sklad. Pretor Laudisio torej naj ne bi ravnal v skladu z zakonom, ko je imenoval Scarana za izrednega upravitelja, saj bi to kvečjemu lahko storil le goriški tribunal. Odvetnik Bernot seveda podkrepi svoja izvajanja z navedbo raznih zakonov in razsodb, a mi mu ne bomo sledili v takšne podrobnosti. Zadovoljili bi se z razveseljivo ugotovitvijo, da kot Coro-ninijevi moralni dediči le nismo bili »olajšani« za skoraj pol milijarde lir, kot je svoj čas kazalo, pa naj bo to zaradi Majove velikodušnosti ali pa zaradi pravilnosti Bernotove argumentacije. Mogoče bo kdo pripomnil, da vse to velja pač samo na moralni ravni, a tudi to ni brez pomena. SMReKK ANO VANJE 26.12.91-20.30 EUFORIA - DEVIN Ob sobotnem obisku Predsednika na Goriškem Milan Kučan z gabrskimi pevci Predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, ki je bil prejšnjo soboto na obisku na Goriškem in se tudi udeležil slovesnosti ob 10—letnici Kulturnega doma v Gorici, so v Sovod-njah s pesmijo pozdravili člani moškega pevskega zbora Skala iz Gabrij. Po srečanju z občinskimi upravitelji, predstavniki kulturnih in športnih društev ter gospodarskih organizacij v sovodenj skem Kulturnem domu, so skupno nazdravili. Predsednik Kučan, ki kljub v zadnjem času vse večjim in zahtevnim državniškim obveznostim, zmeraj zelo rad prisluhne domači pesmi, se je s pevovodki-njo Rozino Konjedic in člani zbora zadržal v prijetnem pogovoru ter tudi zapel skupaj z zborom. Zelo rad je stopil med fante za gornji spominski posnetek v gostilni pri županstvu, (foto Kuzmin). Prispevki Goriške hranilnice v dobrodelne in druge namene Upravni odbor Goriške hranilnice (CRG) je na predlog predsednika dr. Antonia Tripanija v teh dneh odobril vrsto prispevkov v dobrodelne namene. Dobršen del jih je namenil pomoči prizadetim v vojni na Hrvaškem. Prispevek 10 milijonov lir bo prejelo združenje »Insieme per la pace« iz Rima za solidarnostne pobude s prizadetim hrvaškim prebivalstvom. Upravni odbor je nadalje nakazal 2,5 milijona lir socialnemu centru ODA, ki v Lignanu nudi zavetišče sirotam zavoda Ivo Vukušič iz Dubrovnika, 2 milijona pa škofijski Caritas za organizacijo nedavnega posveta na temo »Obmejne Cerkve, križišča migracij« v Gra-dežu. Omenimo naj nadalje, da je upravni odbor CRG podelil še 3 milijone kulturnemu združenju Lipi-zer za koncert ob koncu leta, 2 milijona Inštitutu za mitteleurop- KAVARNA SLAŠČIČARNA dVc/vmaio Claudio Cozzutti - Elena Devetak OB NEDELJAH ODPRTO DO 13. URE GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195 ska kulturna srečanja ob 25-letnici delovanja, 5 milijonov goriški občinski upravi za nedavni posvet o urbanistiki ob meji, 3 milijone Univerzi v Trstu za skorajšnji posvet na temo »Direktive EGS in civilna odgovornost: blagovna škoda« v Trstu, 2 milijona lir pa združenju Meridiana, ki prireja kulturne in druge dejavnosti za starostnike v večnamenskem socialnem centru v Gorici. V otroškem vrtcu zbrali milijon lir za Hrvaško Otroški vrtec s slovenskim učnim jezikom v Fabianijevi ulici je med pripravami na letošnjo božičnico izvedel tudi nabirko za hrvaške otroke — begunce. Otroci so v času od 1. do 10. decembra, skupaj s starši, učnim in neučnim osebjem zbrali milijon lir in sicer za nakup igrač nesrečnim hrvaškim vrstnikom. Zbrani denar so že izročili škofijski Karitas v Novi Gorici. __________prispevki_______________ Namesto cvetja na grob Franke Ferle-tič darujejo njeni sovrstniki iz Doberdoba po 170 tisoč lir za Pihalni orkester Kras in za krajevno sekcijo krvodajalcev. Namesto cvetja na grob Dorice Černič daruje lovska družina Gabrje 350 tisoč lir za društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje. CAS101/7 SREČJVO IVOVO LETO V novo leto vstopamo z dobro voljo in s trdnim prepričanjem v lepše, boljše. . . Zahvaljujemo se Vam za sodelovanje. Želimo Vam veliko lepega in dobrega. generalni direktor Danilo Kovačič Zadnja letošnja premiera Slovenskega stalnega gledališča Partljičeva kriminalna komedija cika na slabosti slovenske družbe Spremembe, ki jih je v dobrem letu doživela Slovenija, so nedvomno globoko vplivale na ljudi. Površni opazovalec tega najbrž ne vidi in ne dojame, dostopne so mu le zunanje spremembe simbolov in sistema oblasti. Toda kako doživljajo te preobrazbe ljudje v svoji intimi, v svojem vsakodnevnem življenju? To lahko zazna pozornejši spremljevalec družbenih procesov, umetnik, ki se poglobi v človeka, ki so mu morda komaj vidni signali pomembnejši od zunanjega dogajanja. Spodbudo za komedijo Moj deda, socialistični mrtvak je Tone Partljič dobil, kot sam pojasnjuje v gledališkem listu, v realnih doživljajih. Srečal je ljudi, ki jih je obsedel občutek preganjanja in so bili prepričani, da so tudi svobodne volitve, s katerimi je Slovenija postala država z večstrankarskim sistemom, maslo Udbe. Naletel je na človeka, ki je streljal s pištolo v zrak, da bi popokale membrane mikrofonov udbovskih vohljačev, ki mu jih je pošiljala vlada. Tudi Jožeta Javornika, Dedo, kapetana Strelo, ki je glavni protagonist Partljičeve komedije, dajeta preganjavica in paranoja. Prepričan je, da ga Udba preganja, da je tudi nova oblast v Sloveniji, ki vohuni in prisluškuje prav tako kot stara, od- raz pretvarjanja tajne policije. Njegov cilj je, da zaroto razkrije, pa četudi za ceno življenja. Dedova norost zaostruje težavne razmere v že razmajani družini. Javornikov sin, ki je v službi v nekem biroju, se boji, da bo zaradi očetove norosti ob službo. Prav tako vnukinja, ki je svobodna slovenska novinarka. Oba pa za preganjavico starčka dolžita ženo in mater, sicer profesorico, ki ocene odmerja s pomočjo horoskopa, da je še poslabšala starčkovo umsko stanje s svojo biohrano, medtem ko bi mu najbrž pristne kranjske klobase pomagale, da bi ohranil večje ravnovesje. Z dedom se razume le vnuk, pubertetnik, ki je v svoji punkovski norosti edini sposoben človeškega odnosa s kapetanom Strelo do tolikšne mere, da ga celo ustreli, da bi dedu pomagal dokazati, kako njegove trditve o udbovski zaroti niso bile izmišljene. S svojo komedijo, ki jo je gradil kot kriminalko, je Partljič ironiziral nad sedanjim družbenim dogajanjem v Sloveniji. Njegova ost je usmerjena proti sedanji oblasti, obenem pa bode tudi preteklo. In to zelo jasno in prozorno, saj je komedija zelo razumljiva tudi za ljudi, kot so Slovenci v Italiji, ki sicer spremljajo dogajanje v matici, a ga ne doživljajo ravno na lastni koži. To je jasno dokazal smeh, s katerim je premierska publika sprejela najbolj šegave prehode komedije, ne da bi se spotikala ob vsakodnevno, včasih kar mastno izrazje, ki ga je avtor dal v usta svojim osebam. Ni namen pisca, ki k temu ni poklican, da bi sodil o literarni in gledališki vrednosti komedije, kot tudi ne, da bi ocenjeval postavitev režiserja Maria Uršiča. Velja pa zapisati ugotovitev, da Partljičevo delo le sili k razmišljanju o sedanji prehodni fazi in njenih posledicah. V tem je njegova vrednost, obenem pa tudi njegova šibkost, saj je komedija strogo vezana na aktualnost. Za kroniko naj dodamo, da je kapetana Strelo podal Anton Petje, njegovega sina Tineta Gojmir Lešnjak, snaho Julko Miranda Caharija, vnuka Janija Alojz Svete, vnukinjo Cico Lučka Počkaj, policijsko inšpektorico Darjo Maja Blagovič, Frankieja Pukla Stojan Colja, Avstralko Daisy Lidija Kozlovič, policista pa sta bila Danijel Malalan in Iztok Pečar. Komedijo je režiral Mario Uršič, ki je tudi izbral glasbo, scena je delo Marjana Kravosa, za kostume je poskrbela Marija Vidau, lektor je bil Jože Faganel, za kore- , peticijo pa je skrbel Aleksander Rojc. (vt) Odkritje Amerike v besedah Daria Foja Na odkritje Amerike, na prelomni zgodovinski dogodek, ki ga bodo prihodnje leto po svetu proslavili s številnimi veleprireditvami, lahko gledamo iz različnih zornih kotov. Dario Fo se je v svojem zadnjem gledališkem delu, ki ga bo v gledališču Rossetti izvajal še danes popoldne, odločno postavil na stran Indiosov. Ameriške domorodce, kot z grenko ironijo in veliko človeško občutljivostjo dokazuje Fo, je namreč osvajalska sla španskih in drugih »conguistadorjev« pregnala iz rodnih krajev ali jih pregazila. Fo-jev vodnik iz Benetk v novi svet je »hribovec« Johan Padan, ki se je proti svoji volji v dobi inkvizicije zatekel na ladjo in se z njo odpeljal neštetim dogodivščinam naproti. Tudi gledališko delo Johan Padan a la descoverta de le Americhe, ki ga je Deželno stalno gledališče dalo v svoj »dodatni« abonma, je nastalo skoraj slučajno. Foja so namreč privabili k prireditvam v čast Krištofa Kolumba, »velikega osvajalca Amerike«. V Španiji je predstavil ironič-no-polemično delo o kraljici Izabeli Katoliški, ki je financirala Kolumbova potovanja v Ameriko z denarjem, ki ga je odvzela židovski skupnosti. Elegantno, vendar odločno so španski prireditelji povedali Foju, da njegova igra ne bi bil najprimernejši »slavospev« pokroviteljici Kolumbovih podvigov. Fo je torej ostal brez igre, ki je sicer tudi drugod niso prisrčno sprejeli, zato se je zatekel k »nepomembnemu« Johanu, ki ga je staknil v nekem potopisu. O nastajanju gledališkega teksta, ki ga je sam napisal na osnovi raznih starih knjig, je Dario Fo pred začetkom posamezne predstave v zanj svojstvenem slogu, začinjenem z dovtipi, pripovedoval občinstvu. Pravzaprav so njegovi uvodi že sestavni del predstave, še posebej te, v kateri cel čas nastopa sam. V takratnem narečju širšega zaledja Benetk in padske nižine slikovito poda dogodovščine enega izmed manj »uglednih« spremljevalcev velikega osvajalca Amerike. Z Johanom Padanom se Dario Fo vrača k svojim umetniškim začetkom in se izkaže kot nenadkriljiv interpret lastnih tekstov, (bip) Walter Chiari: življenje za smeh »Življenje je kot spreminjajoče se ogledalo, življenje je meter in osemdeset visok gospod, ki je na anagrafskem uradu zabeležen kot VJalter Annichiari-co, gospod z žalostnimi očmi, ki že 40 let spravlja v smeh ljudi, s slonovskimi ušesi, ki se premikajo,« je VJalter Chiari znal povedati o sebi. Februarja je ležal v bolnišnici in tistim, ki so se zanimali za njegovo zdravje, je odgovarjal: »Se nisem umrl. Ne straši me prihodnost, precej bolj me straši preteklost.« Walter Annichiarico, po rodu iz Apulije, rojen v Veroni leta 1924, je zrastel v Milanu in bil ob koncu vojne uspešen športnik, meddeželni prvak v boksu in plavanju. Potem se je začel pojavljati na odrih v lahkotnih »rivistah«, pozneje v klasični »commedia alVitaliana«, šele v 80. letih se je lotil zahtevnejših tekstov Becketa, Sheridana in Pieriera. Film mu je le poredkoma ponudil vlogo protagonista, čeprav je vseskozi in predvsem v izrazito komercialnih delih izkoristil njegove lastnosti odličnega komika. V 70. letih je občinstvo skoraj pozabilo nanj. Televizija mu je najprej dala na razpolago soboto zvečer, a mu je tudi zaprla vrata ob zgodbah v zvezi z mamili, čeprav se je izkazalo, da je bil nedolžen. Njegovo ime je bilo večkrat na časopisih, ne v gledaliških kritikah, temveč najpogosteje v kroniki ob zgodbah z znanimi lepoticami. Prav pred nekaj dnevni ga je zdravnik pomiril glede zdravja. Prihodnje leto bi ob 68. rojstnem dnevu moral praznovati 50-letnico nastopanja v gledališču. Tudi v petek zvečer je bil na predstavi prijatelja Gina Bramierija, od koder se je vrnil prav Židane volje. Pošalil se je še z vratarjem, nato sedel pred televizijo, očitno se mu še ni spalo. Zaspal je za vedno in Italija je izgubila igralca, »ki je ob čisti improvizaciji izumil dialog z občinstvom«. ROSIZH Ras. BRUNO RAČUNALNIKI OLIVETTI, CANON, CASIO, HEVVLETT Fax in fotokopirni stroji po ugodnih cenah TRST - Ul. Palestrina 5 - Tel. 370822 in hkrati: videosnemanje, barvni tv, compact disc, video plošče, kit zvočniki, avdio in video trakovi ter oprema Na koncertu Moravske filharmonije in zbora Zerotin Monumentalna poustvaritev Mozartovega Requiema Prav na dan Mozartove smrti pred dvesto leti se je zgrnila v tržaško cerkev Madonna del mare izjemno številna množica poslušalcev, tako da sta orkester Moravske filharmonije in akademski pevski zbor Žerotin iz Olo-mouca pod vodstvom Stojana Kureta koncertirala v nabito polni cerkvi. Program koncerta, ki ga je ob sodelovanju z RAI priredila Glasbena matica: Vivaldijeva Stabat mater in Mozartov Reguiem v d-molu. Sodelovali so solisti: sopranistka Eva Drizgova, altis-tka Jitka Zarhauova, tenorist Petr Martinek in basist Vladimir Kubovčik. Zbor je pripravil Jiri Klimeš, ki smo ga spoznali kot pomembnega dirigenta na Mladinskem festivalu v Celju in na tekmovanju v Arezzu. Tudi tokrat je izvrstno pripravil zbor mladih svežih glasov, ki v nižjih dinamičnih stopnjah zveni zlito in zvočno uravnoteženo, medtem ko se v večjih dinamičnih vzponih glasovano razprši v moškem delu - v prvi vrsti kot posledica mladih pevcev, med katerimi so v fiziološkem pogledu še ne do kraja izoblikovani glasovi. Pevovodja ni mogel preko danosti, naredil pa je vse in zbor temeljito pripravil v ubranost, kolikor je bilo mogoče. Homogeno je zvenela sopranska skupina, z njo se je zlivala po volumnu malce skromnejša altovska, pa mestoma tudi tenorska. Moram pa pripomniti, da je le-ta v primerjavi z nastopom prejšnjega dne v Novi Gorici, nekoliko zgubila na volumnu, kakor tudi basovska, kar je bila očividna posledica prehlada. Drugače je zbor deloval disciplinirano, ritmično zanesljivo, dobro obvladal svoj delež in se sproščeno predajal izpeljevanju dirigentovih snovanj. Orkester je najboljši v godalih, sorazmerno šibkejši v trobilih, boljši pri pihalih. Zdi pa se mi, da vzrok ne tiči pri izvajalcih, temveč v kvaliteti glasbil, saj je bilo izpeljanih, veliko muzikalno občutljivih trenutkov prav v pihalih, le mehkejšega tona, kakršnega smo navajeni pri nas, smo pogrešali. Kot celota deluje orkester enotno ter poustvarjalno konsentno. Stojan Kuret je orkester dobro pripravil in suvereno vodil usklajena in v tesno sodelovanje povezana ansambla, da ju je čedalje bolj zapredal v poglobljeno kreiranje, ki je v stopnjevani odzivnosti dosegla svoj doživljajski višek ob koncu, s pričetkom izredno zlitega, glasovno izravnanega in muzikalno prežetega kvarteta solistov pri Benedictusu. Dirigent je začutil globino dramatične dogajalnosti, ki jo je vdihnil v soliste, zbor in orkester do dimenzij monumentalnosti, kar sodi med najdragocenejše in prepričljive trenutke, ki jih je izoblikoval v umetniških prizadevanjih zadnjega časa na področju vokalno-orkestralne glasbe. Ce primerjam izvedbo in globok vtis, ki ga je zapustila poustvaritev Mozartovega Reguiema, se Vivaldijeva Sta-bar mater, sekvenca v f-molu RV 621 za alt, orkester in basso continuo izgubi v muzikalni nabitosti Mozartovega dela, čeprav jo je altistka Jitka Zarhauova zapela občuteno in je orkester sodeloval z vso korektnostjo. Moram dodati, da je izvedba Reguiema zaradi odmevnejšega cerkvenega prostora plastičneje učinkovala kakor dan prej v pretesnem Kulturnem domu v Novi Gorici- IVAN SILIČ M OTROKU PODARI IGRAČO ORVISI Že 72 let zbira za vas po vsem svetu najnovejše igrače po najugodnejših cenah. Trst - Ul. Ponchielli 3 HJHHTg #NEV AR S. R. L. Ul. Maiolica 15/b Q{ceval 2 o.t.e. Ul. Roma 11 - Trst - Tel. (040) 362483 Voščimo vesele božične praznike in srečno 1992 Sinoči v 12. kolu košarkarske C lige v Trstu proti It ali Jadran TKB le uspešen Promocijska košarkarska liga na Goriškem Domovci praznih rok JADRAN TKB - ITALA SAN MARCO 74:69 (42:37) JADRAN TKB: Crisma 3 (1:2), Ober-dan 9 (3:5), Čuk 6 (2:5), Pregare 11 (1:2), Starc, Sosič, Pertot 2, Merlin 12 (4:4), Ra-uber 25, Ažman 6 (2:2), trener: Drvarič. ITALA SAN MARCO AFI CURCI GRADIŠČE: Corsi 7 (0:1), Merljak 8 (4:6), Stocca 5 (1:2), Di Cecco 11 (5:6), Salvini, Feurra, Sartori 14 (4:7), Marega 2 (0:1), Famea 22 (7:8), Podberšič, trener: Perin. PON: Merljak (39). TRI TOČKE: Rau-ber 5; Corsi 1, Famea 1. Jadranovci so sinoči pred maloštevilnimi navijači osvojili nov par točk. Na začetku je kazalo, da bodo naši zlahka odprvili z gosti. Že v četrti minuti so naši vodili že z 10:1, v 9. min. pa z 22:12, a zaradi medle igre v napadu, so se gostje približali na 3 točke (31:28), minuto zatem pa že na točko razlike (32:33). Za goste je bila ta tekma namreč izredno pomembna in osvojeni točki bi bili zanje zares zlata vredni. Na srečo se je pri naših v napadu razigral Rauber, ki je dosegel 15 točk, od le-teh tudi tri trojke. Čuk pa je že v 9. minuti imel tri osebne papake, tako da ga je trener Drvarič že tedaj zamenjal. V zadnji minuti prvega polčasa pa sta sodnika Čuku dosodila še četrto osebno napako. Ob tem pa je treba omeniti, da Starca v prvem polčasu sploh ni bilo na igrišču. V drugem polčasu so se gostje ponovno in nevarno približali na sami dve točki (47:45) in to v peti minuti, predvsem po zaslugi razigranega Fa-mee, ki je dosegel kar 8 zaporednih točk, na koncu tekme pa dal 22 točk, od katerih 7:8 s prostimi meti in eno trojko. V drugem polčasu se je v Jadrano-vih vrstah razigral Merlin, Rauber pa je nadaljeval svoj »show« s trojkami, pri tem pa imel veliko število skokov v obrambi. Po drugi strani pa je bil bivši jadranovec Corsi zelo živčen, tako da je večkrat poskušal met iz neugodnih položajev. V 38. min. so se Gradiščani ponovno približali na 4 točke (70:66), minuto kasneje celo na 72:69, a pet sekund pred koncem je Merlin uspešno izvedel prosta meta 1 +1 in tako je bila usoda gostov zapečatena, naši pa nadaljujejo uspešno serijo nastopov. Jadranovci bodo tako lahko z novima točkama v žepu prijetno praznovali božične in novoletne praznike. Svoje nastope bodo nadaljevali 4. januarja, ko bodo pred zelo težko preizkušnjo, saj bodo gostovali pri nevarnemu Bassanu. (U. ACERBI) Borove odbojkarice klonile pred vodilnim Roveretom Usodne napake v končnicah BOR TOMBOLINI DRINKS - ROVERETO 0:3 (11:15, 14:16, 8:15) BOR TOMBOLINI DRINKS: Maver, Nacinovi, Stoper, Grbec, Traettino, Fučka, Ažman, Čok. Pri letošnjih nastopih borovk se pesem stalno ponavlja. Plave igrajo proti vodilnim v ligi solidno, večji del srečanja so jim praviloma enakovredne, a na koncu vedno premagane zapustijo igrišče. Nasprotno pa, ko gre za dvoboje za obstanek, Borove odbojkarice povsem odpovejo, zato pa je njihov položaj na lestvici zdaj že nadvse zaskrbljujoč. Tako lahko tudi po sinočnji tekmi z Roveretom, ki na lestvici deli prvo mesto s Ferraro in Pordenonejem, za- pišemo, da bi plave prejšnji teden v neposrednem dvoboju za biti in ne biti proti Feltram zanesljivo zmagale, če bi igrale vsaj približno kot tokrat. Ta ugotovitev velja zlasti za prva dva niza, v katerih sta obe ekipi predvajali dopadljivo igro in izid je bil do konca negotov. Borovke so si dobesedno zapravile drugi niz, v katerem so že vodile kar s 14:11. Toda prva set-žoga je šla po zlu, plave pa so si nato še dvakrat priigrale menjavo in obakrat zgrešile servis, kar kaže, da v ključnih trenutkih nikakor ne morejo igrati dovolj zbrano in samozavestno. Takšen razplet drugega niza je naše igralke povsem iztiril, tako da so si v tretjem nizu opomogle šele, ko je bilo že prepozno, saj je Rovereto tedaj že vodil s 7:1. Borovke so takrat požrtvovalno reagirale, pri rezultatu 8:7 za gostje pa se jim je znova zataknilo in so do konca niza žal osvojile le še eno točko. Rovereto, v vrstah katerega igra tudi nekdanja prvoligaška podajačica Sigelejeva, ki jo pri nas poznamo še iz časov združene ekipe Meblo, je sicer potrdil, da si zasluži visoko uvrstitev na lestvici, predvsem zaradi svoje regularne igre, vendar pa je spet prevladal občutek, da ne bi bil nepremagljiv, če bi plave igrale bolj samozavestno, zlasti pa, če bi v ključnih trenutkih manj grešile. V 8. kolu ženske odbojkarske C-l lige na domačem igrišču Nepričakovan spodrsljaj Koimpexa KOIMPEK - FANTONI ASFALTI ROVIGO 1:3 (15:7, 12:15, 11:15, 12:15) KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizi, Garbini, Gregori, Grgič, Mijot, Pertot, Sosič, Starc, Ukmar. Koimpex je po dolgem času izgubil na domačem terenu proti ekipi, ki bi jo v normalnih pogojih moral odpraviti po hitrem postopku. S tem nočemo reči, da gre za slabo ekipo, nasprotno: Fantonija odlikujeta predvsem izredna borbenost in zagrizenost, s katerima nadomesti sorazmeroma nizko postavo svojih igralk, ki pa so poleg tega tudi precej učinkovite na mreži. Pri Koimpexu pa je sinoči odpovedal predvsem napad, saj so manjkale tiste ostre in neubranljive žoge, ki jih naše tolkačice običajno pošiljajo na nasprotnikovo stran igrišča. Vendar ne gre pozabiti na nekatere olajševalne okoliščine, ki pa kljub vsemu niso opravičilo za nepričakovan poraz, dokazujejo pa, da se je Koimpexa v tem tednu držala smola. Poleg nekaj nevšečnosti zaradi gripe, ki je onemogočala redno treniranje, pesti Barbaro Gregori poškodba kolena, tako da igralka praktično ni stopila na parket, med zadnjim treningom pa si je poškodovala roko še Karin Starc. Kljub temu so naše igralke zmago zapravile po nepotrebnem, saj so tako v 3. kot v 4. setu že precej visoko vodile, vendar svoje prednosti niso znale obdržati do konca in točki sta nepričakovano, a zasluženo šli v Rovigo. (INKA) V derbiju zadnjih v moški C-l ligi Klavrn nastop borovcev MARZOLA POVO - BOR AGRIMPEX 3:0 (15:5, 15:7, 15:3) BOR AGRIMPEX: Marega, Rudes, Del Turco, Paganini, Gombač in Furlanič. Porazi Borovih odbojkarjev se žal nadaljujejo. Nastop v Povu di Trento je bil najslabši v letošnjem prvenstvu in ni opravičilo tudi dejstvo, da so tokrat nastopili samo v šestih, torej brez menjav. Domačini so pospravili prvi prvenstveni točki brez vsakršnega naprezanja, saj so gostje grešili kot za stavo in kot pravi začetniki, tako da je bil pekoč poraz v pičlih 45 minutah igre neizbežen. Kot vedno doslej je žal delal največ preglavic sprejem, obenem tudi napad tokrat ni bil najbolj prodoren in zanesljiv. Nekoliko boljšo igro so gostje pokazali na začetku drugega seta, vse do vodstva s 5:2, a je bilo to obenem tudi vse v tem klavrnem nastopu, na katerega je potrebno čim-prej pozabiti ob itak slabih nastopih v letošnjem letu. ALBA - DOM 85:73 (50:32) DOM: Dornik 6, Kocjančič 2, Am-brosi, Semolič 6 (4:6), Pečanac 21 (8:10), Battello 15 (4:6), Jarc 7 (3:3), Prinčič 8 (2:7), Gruzovin 6 (2:5); trener: Devetak. PON: Prinčič (38), Dornik (39), Gruzovin (40), Pečanac (40); ON: Dom 30, Alba 33. TRI TOČKE: Pečanac 3, Battello 1. Domovci so v okrnjeni postavi (brez Orzana in Košute) proti ekipi Alba igrali pod svojimi sposobnostmi, saj niso uspeli prikazati zbrane in prepričljive igre. Srečanje je bilo v prvem polčasu zelo nezanimivo, saj so bili nasproti-niki boljši v vseh elementih igre. S točnimi meti in odločnimi akcijami so igralci Albe prišli v vodstvo že takoj v začetku tekme. Največji izostanek so naši utrpeli v 12. min. prvega polčasa, ko so si domačini priigrali 24 točk prednosti (38:14). V nadaljevanju so Devetakovi varovanci zaigrali bolj prepričljivo in so se z boljšoobrambo ter točnejšimi temi približalinasprotnikom na 10 točk razlike (v 33. min. 62:52), vendar so zaradi prevelike zagnanosti zapravili več napadov in strelov z ugodne pozicije. V končnici s domačini zadeli dve odločilni trojki in o zmagovalcu ni bilo več dvomov. Dobro je tokrat zaigral neustavljivi Pečanac, ki je poleg 21 točk, prestregel kopico pomembnih žog. (A. F.) NA TRŽAŠKEM CICIBONA PLASTEREDILIZIA - STELLA AZZURRA 81:86 (45:40) CICIBONA PLASTEREDILIZIA: Pertot 3, Kovačič 11 (1:2), Simonič 5 (1:2), Jogan 18, Lippolis 4, M. Pertot 20 (4:5), Semen 6, Furlan 4, Cupin 10 (5:6), trener: Mari. PM: 11:15. SON: 27. PON: Semen (39), Pertot (40). TRI TOČKE: M. Pertot 2, Jogan 2, B. Pertot 1, Cupin 1. Cicibonaši so si ponovno zapravili enkratno priložnost za veliko presenečenje. Na lastnih tleh so prepustili točki Stelli Azzurri, ki je naše presenetila le v uvodnih potezah (16:6) ter v zadnji minuti, ko se je z delnim izidom 4:0 dokončno »odlepila«. Marijevi fantje so se izkazali z zelo učinkovito obrambo, žal pa so si zapravili mnogo možnosti za višjo prednost zaradi nerodnih podaj in nekaterih zgrešenih enostavnih metov. Zadno in edinstveno priložnost so naši zapravili poslednjo minuto pred iztekom srečanja, ko je Semen prestregel podajo, a žal neverjetno zgrešil sam v prodoru. Spretni igralci Stelle Azzurre so izkoristili napako in s pomočjo večje izkušenosti svojih posameznikov dokončno povedli. Gre poudariti, da so bili plavo-ze-leni boljši tekmec večji del srečanja, žal pa niso izkoristili nekaterih trenutkov, ko so bili gostje zmedeni in s tem dobesedno podarili zmago gostom. Od posameznikov bi vsekakor pohvalili Štefana Semena, ki je bil v obrambi pod košema daleč najboljši, v napadu pa je bil najuspešnejši Maksi Pertot. (V. JOGAN) BOR RADENSKA - AUTOSANDRA 105:73 V nogometnem prvenstvu under 18 Primorje razočaralo Breg slavil prvo domačo zmago BREG - FINCANTIERI 2:1 (2:0) STRELCA za Breg: Buzzi in Mau-ri. BREG: Gregori, Buzzi, Mauri (Majevski), Bandi, Ota, Laurica, Reja (Mondo), Sancin , Strain, Švab, Lui-sa (Rapotec, Kariš, Rocchetti) Ob koncu grde in nervozne tekme so Brežani slavili prvo domačo zmago. Srečanje se je odločilo v prvih dvajsetih minutah, ko so domači dosegli oba zadetka. V drugi minuti je Buzzi prestregel podajo branilca gostov, preigral vratarja in zatresel mrežo, v 17. minuti pa je Mauri po podaji Buzzija podvojil. Igra se je nato umirila in do konca polčasa ni bilo drugih važnejših dogodkov. V drugem polčasu pa so gostje stopili na igrišče bolje organizirani in so postisnili plave na njihovo polovico igrišča. Zadeli so tudi prečko, medtem ko sta Buzzi in Laurica v protinapadu zapravila lepi priložnosti. Žal pa smo bili nato priča zelo grobi igri, predvsem zaradi sodnika, ki ni pravočasno in pravično sodil. Tako sta morala zaradi namernega prekrška predčasno zapustiti teren dva igralca, po eden od vsake ekipe. Pri Bregu je bil izključen Buzzi. Gostje so le uspeli zmanjšati zaostanek, več pa niso zmogli. Tudi ob koncu tekme je prišlo med igralci do prerekanja, a na srečo brez posledic. Želja za novo leto je, da bi bili uspehi vedno lepši in da ne bi bili več priča takim nesramnim dogodkom kot na včerajšnji tekmi. (E.B.) PRIMORJE - CHIARBOLA 2:4 (1:2) STRELEC za Primorje: Varrone (2) PRIMORJE: Concina, Geri, lavar-rone (Pahor), Tavčar, Gherbassi, Savi, Križman, Sardoč, Varrone, Škabar, Štolfa. Kljub ugodnim pogojem in letošnji najboljši igri, so Prosečani spet izgubili. V prvem polčasu so naši imeli očitno terensko premoč, nasprotnik pa je dvakrat presenetil obrambo s hitrimi protinapadi. Varrone je zatem le zmanjšal zaostanek po lepi podaji Sardoča. V nadaljevanju so rdeče-ru-meni pritisnili, imeli več priložnosti, predvsem s streli Škabarja in končno so izenačili, spet z Varronejem. Po hitrem postopku je Chiarbola zaradi izključitev ostala le z osmimi igralci na igrišču, naši pa so brezglavo napadali in Tržačani so še dvakrat zatresli mrežo, spet po že kronični negotovosti v obrambi. Primorje je doslej povsem razočaralo, saj je po prvem delu na predzadnjem mestu lestvice s samimi tremi točkami. Dobra igra v zadnjih treh kolih pa naj bi dala zagon za povratni del prvenstva. (Dimitrij) V ženski odbojkarski C-2 ligi Kmečki banki ne gre Sokol Indules zamudil priložnost V sinočnjem srečanju moške odbojkarske C-2 lige proti šesterki Mosse Prepričljiv nastop Valprapora IMS A v gosteh KMEČKA BANKA — LAVORATORE FIERA VIDEM 1:3 (6:15, 15:10, 4:15, 8:15) KMEČKA BANKA: Zavadlav, Scozziero, Marassi, Krašček, Luvi-sutti, Vižintin, Braini, Sošol, Fajt. Kmečka banka je sinoči utrpela 4. zaporedni poraz in tako že sedmič v osmih srečanjih poražena zapustila igrišče. Tudi tokrat so Gejeve varovanke igrale daleč izpod lastnih sposobnosti in z izjemo 2. niza in delno začetka 4., so bile stalno v podrejenem položaju. Videmčanke so z bolj urejeno igro in z večjo požrtvovalnostjo v polju brez večjih težav slavile zmago, s katero ohranjajo visok položaj na lestvici. Goriške odbojkarice so bile tudi tokrat zelo pomanjkljive v skoraj vseh elementih igre. Čeprav so tudi bolezni in poškodbe v zadnjem času pestile ekipo, pa le moramo podčrtati, da je bilo opaziti premalo borbenosti in volje do zmage naših predstavnic. Zaskrbljujoče je namreč, da igralke prehitro vržejo puško v koruzo in v kritičnih trenutkih ne pokažejo nobene reakcije. Mimo vsega pa je že skrajni čas, da celotna ekipa strne svoje vrste in da kot homogena skupina pokaže svojo realno vrednost, ki prav gotovo ne odgovarja ne igri in ne položaju, ki ga ima na lestvici. (MAL) TARCENTO - SOKOL INDULES 3:2 (15:5, 6:15, 15:8, 10:15, 15:12) SOKOL INDULES: Pertot, Ušaj, Vidah, Marucelli, T. in L. Masten, Bru-mat, Visentin, Ciocchi, Drasič, Legiša. Zmaga za Sokol Indules je bila tokrat dosegljiva, saj se je pomeril z zadnjim na lestvici, vendar je bilo v igri Nabrežink vse preveč nihanja in točki sta ostali domačinkam. Manjkala je Milkovičeva, Pertotova je sicer igrala, a ves teden ni trenirala, vendar to ni pogojevalo njihovega nastopa. Morda je prišla na dan tudi utrujenost, tako da jim bo sedaj prav prišlo nekaj dni počitka, še zlasti, ker jih po praznikih čakajo štirje zelo zahtevni nastopi proti prvouvrščenim. Sokol Indules je sinoči slabo začel, saj so domačinke povedle kar z 11:1. Pri izidu 14:2 so naša dekleta nekoliko reagirale, vendar je bilo že prepozno, zaostanek je bil prevelik, da bi ga lahko nadoknalia. Slabo jim je šel zlasti servis, tako da niso mogle graditi igre. Povsem drugačen je bil drugi niz: servis je Nabrežinkam šel od rok, a tudi sprejem je bil boljši. V tretjem se je žal ponovila slika iz prvega. Trener de Walderstein je spremenil sistem s 5:1 na 4:2, vendar tudi to ni pomagalo. V 4. nizu pa se je njegova poteza le obrestovala. Tie-break je bil izenačen vse do 11:11, tedaj pa sta en zgrešen sprejem in dvojna napaka omogočili domačinkam, da so povedle s 13:11 in to je obenem pomenilo konec tekme. (VIP) MOSSA - VALPRAPOR IMSA 0:3 (7:15, 4:15, 9:15) VALPRAPOR IMSA: Palin, A. in M. Feri, Berzacola, Lutman, Pecora-ri, Superga, Koršič, Florenin, Paolet-ti, Buzzinelli, Petejan. Domači Candolini je doslej na svojem igrišču boljšim ekipam v ligi poganjal strah v kosti, predno je položil orožje, a sinoči je Valprapor Imsa postregel s tako prepričljivim nastopom, da mu šesterka iz Muše ni mogla seči niti do pet. Ključ zmage je bil odličen sprejem servisa dvojice Palin-Aleš Feri (sprejemala sta s 75% natančnostjo), kar je omogočilo podajaču Berzacoli, da se je razigral in pokazal svoje bogato tehnično znanje ter domiselno igro. Seti so bili izenačeni samo v začetku, nato pa je Valprapor vsakič odločno pritisnil in za sicer solidne gostitelje ni bilo več pomoči. Skratka, nov prepričljiv nastop valpraporcev v gosteh, kar seveda dobro obeta za nadaljevanje sezone. Darujte v sklad Mitje Čuka Moška odbojkarska D liga Dvojno slavje LIBERTAS TURRIACO - SLOGA 0:3 (5:15, 7:15, 7:15) SLOGA: Sgubin, Maver, Pahor, Riolino, D. in M. Kralj, Jercog, Štrajn, Božič, Cisolla. Slogaši so tudi v Turjaku ohranili nepremaganost in osvojili svojo že osmo zaporedno zmago. Tudi na tem gostovanju so igrali kot na zadnjih zelo dobrih nastopih, sinočnji šibki nasprotnik pa jim ni bil enakovreden. Posebno dobro so slogaši servirali, saj so vsega zgrešili le tri servise in dosegli osem direktnih točk. Učinkovit je bil tudi blok, slabši sprejem servisa pa so kompenzirali z močnimi napadi. Skratka, Sloga je tudi tokrat potrdila odlično formo, po novem letu pa jo čakajo nastopi z boljšimi nasprotniki v ligi. Prav naslednje tekme bodo pokazale, ali lahko slogaši ohranijo zdajšnji izvrstni in za novinca povsem nepričakovani položaj. (INKA) PALLAVOLO TS - SOČA SOBEMA 2:3 (10:15, 15:11, 15:10, 13:15, 11:15) SOČA SOBEMA: L, Š. in M. Cotič, M. in I. Tomšič, Battisti, Muscau, Čaudek, Klede, Černič, Pellegrin, Pahor. Naši odbojkarji so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor gostiteljev. Potem ko so zanesljivo osvojili prvi set, so v nadaljnjih dveh vidno popustili, predvsem v obrambi, a zlasti v 3. setu je šepal blok. V četrtem nizu so se naši le zbrali in z dobro igro na krilih osvojili niz. V tem delu se je zlasti izkazal kapetan Štefan Cotič, ki je bil v ključnih trenutkih zelo priseben. V tie-breaku so sočani brez težav prišli do zmage. (Poldo) Danilo Riolino (Sloga) Naročnina: za Italijo mesečna 22.000 Lir - celoletna naročnina 264.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 300 SLT (dnevna 15 SLT) žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT, Vodnikova 133,- 61000 Ljubljana; Telefon 554045 - 557185; Fax 555343. Oglasirl trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo; iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V košarkarski A-l ligi Stefanel danes odločno za zmago V 14. kolu italijanske košarkarske A-l lige bo danes tržaški Stefanel pred izredno pomembno preizkušnjo: doma bo namreč igral proti ekipi Clear iz Cantuja, ki ima dve točki več od Tržačanov in je pred tednom dni poskrbela za podvig kola, saj je sredi Tevisa premagala Benetton. Položaj Tanjevičevega moštva na lestvici je skoraj zaskrbljujoč, ali vsaj ne tak, kot ga je pričakovalo tržaško vodstvo. Zato je na današnjem srečanju imperativ le eden -zmaga. Včeraj pa je v anticipiranem srečanju tega kola Ranger v Vareseju premagal Fernet Branco iz Pavie s 102:99 (53:46). Gostitelji so vodili kar s 23 točkami prednosti, nakar so grešili kot za stavo in le malo je manjkalo, da jih gostje ne bi premagali. Najboljši strelec srečanja je bil Američan domačega moštva Thesus, ki je dosegel kar 50 točk. DANAŠNJI SPORED (17.30): STEFANEL TRST - Clear Cantu; Philips - Robe di Kappa; Knorr - Scavolini; Messaggero - Filanto; Benetton -Glaxo; Pall. Livorno - Phonola; Trapam - Ticino. LESTVICA: Knorr Bologna 22; Philips Milan 20; Scavolini Pesaro in Benetton Treviso 18; Robe di Kappa, Lib. Livorno, Phonola Caser-ta in Clear Cantu 14; Messaggero Rim in Glaxo Verona 12; STEFANEL Trst, Ranger Varese in Ticino Siena 10; Fernet Branca Pavia in Filanto Forli 8; Trapani 6. Videmčani za zmago Videmski Rex, čeprav bo nastopil brez svojega centra Čurčiča, mora danes absolutno zmagati. Igral bo namreč doma proti ekipi Cercom iz Ferrare, ki ima štiri točke več od Videmčanov in je eden od najresnejših kandidatov za izpd. DANAŠNJI SPORED (17.30): REK VIDEM - Cercom Ferrara; Sidis -Banco Sardegna; Pall. Napoli - Billy; Majestic - Panasonic; Kleenex - Sca-ini; Turboair - Lotus; Telemarke! -Mangiaebevi; Marr - Breeze. LESTVICA: Lotus Montecatini 24; Panasonic Reggio Calabria 22; Marr Rimini 18; Breeze Milan 16; Kleenex Pistoia, Majestic Firence, Turboair Fabriano in Scaini Benetke 14; Sidis Reggio Emilia 12; Banco Sardegna Sassari, Mangiaebevi Bologna, Billy Desio in Telemarke! Brescia 10; Cercom Ferrara in Pall. Napoli 8; REK VIDEM 4. obvestila ZSŠDI obvešča, da bo urad v Trstu ponovno odprt v torek, 7. januarja 1992. SK DEVIN obvešča, da bo od 12. januarja priredil štiri nedelje zaporedoma običajne smučarske tečaje na priznanih smučiščih v sosednji Avstriji. Vabimo začetnike, ljubitelje smučanja in tiste, ki se želijo izpolniti in vse, ki bi radi smučali v veseli družbi, naj za pojasnila in vpisovanja pokličejo tel. 200236 (Bruno Škerk) ali 327196 (Jordan Purič). SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v prihodnjem letu začetne in izpopolnjevalne smučarske tečaje 12., 19. in 26. januarja ter 2. februarja v znanih smučarskih središčih pod vodstvom diplomiranih društvenih vaditeljev. Vpisovanje na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 635627), kjer so na voljo vse potrebne informacije o ceni in prevozu. Pri vpisu je obvezna izkaznica SPDT s poravnano članarino in plačano članarino FISI za sezono 1991-1992. Odhod avtobusov ob navedenih datumih ob 6.30 izpred sodne palače na Trgu Ulpiano v Trstu. V zadnji kvalifikacijski tekmi za EP azzjurri premagali Ciper Sacchijeva Italija še nedorečena ITALIJA - CIPER 2:0 (1:0) STRELCA: Vialli v 27. in Baggio v 55. minuti. ITALIJA: Zenga, D. Baggio, Maldini, Albertini, Costacurta, Baresi, Zola, Berti, Vialli (Baiano od 69'), R. Baggio (Casiraghi od 69'), Evani. 12 Marchegi-ani, 13 Ferrara, 14 De Napoli. GLEDALCEV: 16.000, KOTI: 9:2 za Italijo, SODNIK: Marcos (Španija). FOGGIA — Obnovljena Sacchijeva reprezentanca je znova razočarala. Skromnemu Cipru je zabila le dva gola, pokazalo pa se je, da bosta Zola in Baggio le s težavo še kdaj igrala skupaj istočasno. S tem uspehom so si azzurri zagotovili končno drugo mesto v skupini in sedaj upajo (možnosti pa ni veliko), da se bo Sovjetska zveza odpovedala sklepnemu delu EP. KONČNA LESTVICA Sov. zveza Italija Norveška Madžarska Ciper 8 5 3 0 13:2 13 8 3 4 1 12:5 10 8 3 3 2 9:5 9 8 2 4 2 10:9 8 8 0 0 8 2:25 0 Derbi kola v Vidmu Nogometna nedelja bo tokrat v znamenju drugoligašev, osrednja tekma pa bo prav v Vidmu, kjer se bo Udine-se pomeril s Pescaro. Gostje, ki jih trenira Videmčan Galeone, predvajajo menda za oko najbolj privlačno igro v ligi in so po 16. kolih na petem mestu, z eno samo točko manj od četrtouvr-ščene Reggiane. Videmčani, ki so v to sezono vložili ogromno vsoto denarja za nakup renomiranih nogometašev, imajo le dve točki več. DANAŠNJI SPORED: Avellino -Lecce, Bologna - Venezia, Brescia - Pi-' acenza, Cosenza - Ancona, Lucchese -Cesena, Messina - Piša, Padova - Mo-dena, Reggiana - Palermo, Taranto -Casertana - Udinese - Pescara. Triestina v Monzi S praznimi obljubami in utvarami ni mogoče doseči rezultatov, tako je že bolj ali manj jasno, da čaka Triestino v pričakovanju novih lastnikov (pred- sednik de Riu predaja društvo skupini podjetnikov, za katere se menda skriva mecen Rome Ciarrapico) bolj anonimna sezone. Po plehkem domačem nastopu s Spezio bi se plamenček upanja lahko vžgal le, če bi Tržačani drevi v Monzi poskrbeli za podvig. Tamkajšnja ekipa ima namreč na lestvici le točko manj od vodilne Spal in točko prednosti pred Arezzom in Ca-salejern, od Triestine pa jo ločijo štiri točke. Če bi torej Tržačani danes popoldne zmagali, bi se njihov zaostanek močno zmanjšal. Zanimivo je, da je društvo pred to tekmo vpoklicalo v moštvo tudi Conco in Marina, ki ju je trener Zoratti menda odstranil, a ju športni direktor Salerno ni znal plasirati na borzi. Zdaj pa je moštvo zaradi poškodb tako zdesetkano, da pridejo prav tudi disidenti. To pa je navsezadnje še nov dokaz, da je pri Triestini marsikaj narobe. DANAŠNJI SPORED: Alessandria -Siena, Carpi - Casale, Chievo - Como, Empoli - Arezzo, Monza - Triestina, Palazzolo - Baracca, Pavia - Vicenza, Pro Šesto - Spal, Spezia - Massese. Po smuku za SP P. Kronberger zdaj vodi SERRE CHEVALIER — Na žem skem smuku za svetovni smučarski pokal je spet zmagala Petra Kronberger, njena najresnejša tekmica v tej disciplini, Švicarka Zurbriggnova, pa je bila druga s samimi 14 stotinkami sekunde zaostanka. Kronbergerjeva je tudi prevzela vodstvo na skupni lestvici za svetovni pokal. Vrstni red smuka: 1. Kronberger (Av.) 1'25"97; 2. Zurbriggen (Švi.) po 0'T4; 3. Vogt (Nem.) 0"26; 4. Lee-Gar-tner (Kan.) 0"48; 5. Wallinger (Av.) 0 "61; 6. Dedler (Nem.) 0"74; 7. Seizin-ger (Nem.) 0"76; 8. Waas (Nem.) 0"79. Skupni vrstni red smuka: 1. Zurbriggen (Švi.) 140; 2. Kronberger in Bournissen (oba Švi.) 131; 4. Seizinger (Nem.) 123; 5. Vogt (Nem.) 103. Svetovni pokal - skupno: 1. Kronberger (Av.) 351; 2. Seizinger (Nem.) 281; 3. Schneider (Švi.) 280; 4. Merle (Fr.) 216; 5. Zurbriggen (Švi.) 212; 6. Vogt (Nem.) 187, 9. Compagnoni (It.) 149. JADRAN ZSŠDI - POSTOJNA 79:77 (39:41) JADRAN ZSŠDI: Starc, Škerk 22, Rizzante 4, Požar 9, Spacal, Rustja 3 (1:2), Uršič 8, Spadoni 12 (0:1), Franko, Oberdan 15 (3:4), Taučer 6 (0:3). TRI TOČKE: Požar 1. V predzadnjem kolu Primorske košarkarske lige za letnike 1977 je selekcija Jadrana ZSŠDI, ki jo sestavljajo igralci Bora, Kontovela, Poleta in Sokola, po zelo izenačeni tekmi tesno premagala moštvo solidno moštvo Postojne. Postojnčani so sedem minut pred koncem vodili s 14 točkami razlike (71:57). Gostje so verjetno že mislili, da imajo zmago v žepu, saj sta medtem že morala zapustiti igrišče zaradi petih sebnih napak Tom Oberdan dokaj dobro. V zadnjih minutah pa je prišlo do močne reakcije naših, ki so z delno razliko 10:0 približali Postojnčanom na eno samo točko (73:75), da bi nato v zadnji minuti tudi zmagali. Naši košarkarji so v dosedanjih sedmih kolih petkrat zmagali, dvakrat pa izgubili. Danes bodo naši predstavniki igrali zadnjo tekmo proti Iskri iz Idrije in v primeru zmage bi verjetno osvojili tretje mesto. Danes bodo v tej ligi tekme zadnjega kola, zaključna prireditev in nagrajevanje. Glede na to, da bodo na sporedu kar štiri tekme, je organizator (Jadran in ZSŠDI) priredil dve srečanji v repenski telovadnici, dve pa v telovadnici Pristaniških delavcev. DANAŠNJI SPORED 9. KOLA REPEN 14.00: Iskra Nova Gorica B - Fructal Ajdovščina 15.45: Alpkomerc Tolmin - Salonit Anhovo BRIŠČIKI (»ERVATTI«) 14.45: Jadran ZSŠDI - Iskra Idrija 16.00: Kraški zidar Sežana - Iskra Nova Gorica A Nagrajevanje Tanja Romano (Polet) odlična v Bologni Poletovka Tanja Romano je na kotalkarskem tekmovanju CPS v Bologni premočno osvojila 1. mesto v kategoriji najmlajših, saj je bila boljša od drugeuvrščene kar za šest točk. Povsem sta zadovoljili tudi Karin Crissani in Vesna Hrovatin s tretjim mestom. NJAMLAJŠE: 1. Tanja Romano (Polet) 22,7; 2. Bresti (Toskana) 16,6; 3. Vesna Hrovatin (Polet) 16,2. ZAČETNICE: 1. Malagutti (Bologna) 19,0; 2. Bigliotti (Toskana) 18,6; 3. Karin Crissani (Polet) 14,5. DEKLICE: 1. Rangerini (Bologna) 20,8; 12. Maja Berzi (Polet) 16,7. KADETINJE: 1. Petenati (Bolgona) 24,3; 4. Chantal Tretjak (Polet) 20,1. KADETI: 1. Lonzi (Toskana) 26,7; 4. Fran-cesco Micalessi (Polet) 19,7. Danes sklepna prireditev Primorske košarkarske lige in Sergij Požar, ki sta dotlej igrala Mladi telovadci navdušili V četrtek popoldne je bilo v dvorani ŠD Kontovel vse živo. Zbrali so se namreč otroci, ki obiskujejo tečaj »plesno-ritmične telovadbe« (na sliki Maria Magajne), da bi pokazali svojcem in prijateljem, kaj vse so se naučili v treh mesecih tečaja. Pod vodstvom Tatjane in Cvete je nastopilo preko štirideset otrok, ki so z vajami navdušili občinstvo. Nastopila je tudi skupina šole iz Sežane, s katero imajo Kontovelci že dalj časa prijateljske stike. S četrtkovim nastopom so otroci zaključili letošnjo sezono in vsem zaželeli vesel božič, mir in polno uspehov v letu 1992. (mm) domači šport - domači šport DANES NEDELJA, 22. DECEMBRA 1991 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Pasianese Passons 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Moraro; 14.30 na Proseku: Primorje - Reanese; 14.30 v Romansu, Ul. Aguileia: Pro Romans -Vesna 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Breg - Talmassons; 14.30 v Trebčah: Primorec - Villesse; 14.30 v Repnu: Kras - Piedimonte; 14.30 na Pad-ričah: Gaja - Audax; 14.30 v Tržiču, Ul. Cosulich: Fincantieri - Sovodnje NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - S. Andrea; 10.30 v Trstu, igrišče Campanelle: Cam-panelle - Primorje ZAČETNIKI 9.45 v Trstu, Sv. Sergij: Triestina B -Zarja; 10.30 na Proseku: Primorje - Costa-lunga 17.30 v Hesperia KOŠARKA MOŠKA D LIGA Coneglianu, Vigor Ul. Filzi: Kontovel NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, Čampi Elisi: Stella Azzur-ra - Kontovel ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 11.00 v Trstu, Borov športni center: Bor Friulexport - Celinia Maniago MLADINKE 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst - Koiinpex DEČKI 11.00 v Trstu, šola Morpurgo: Pallavolo Trieste - Sloga START šport Narodna ul. 160 OPČINE Tel. 213193 Y 7' is • 11 \s • \s posci vesel božic in srečno novo leto Pridite k zastopniku anna Vošči vesele božične pravnike in srečno novo leto JUGOSLAVIJA JULIA AUTO s p A aann TRŽIČ — Prodaja avtomobilov — Skladišče nadomestnih delov — Mehanična delavnica TRŽIČ Ul. Bolto vog. Ul. S. Anna 8 Tel. (0481) 411736-791118