38. številka. Ljubljana, v petek 16. febrnvarja. xvi. leto, 1883. Izhaja vaak dan we«*>r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., zrx pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ca jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Z« Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr- za jeden meneč 1 gld. 10 kv. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kv. za četri leta. — Z.i tnje dežele toliko več, kol'kor poštnina zui&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakvat, in po 4 kr., če se trikvat alt večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Fiana Ko'ioana hifti »Gledališka stolba". D pravničtvu naj se blagovolijo pošiljati navočnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dunavsko vprašanje. Nobena stvar na svetu ne more se ponižati s popolnostjo in dovršenostjo, in dogovor beroiinski, ki se je tolikanj hvalisal, prha v .svojih posledicah, da je le zaplata, s katero Be je pri zelenej mizi samo za bip pokrilo mnogo najvažnejih vprašanj, nikakor pa odpravilo ali pa celo rešilo. Tako je tudi z dunavskim vprašanjem. Mnogo let se že piše in govori o važnosti te mogočne reke in o tem, komu naj pripada odločilni upliv na brodarstvo po njej, a temeljite konečue rešitve, vsestranskega poravnanja ni nikjer videti in tudi konferenca, ki se je sešla 8. t. in. v Londonu, ni ogla-dila, temveč skoro poostrila obstoječa nasprotstva, zlasti kar se tiče Rumunske, katerej se je, kakor Srbiji in Bulgarskej, odkazal samo posvetovalni glas. Kakor je namreč Granville izrekel, je sedanja konferenca le nadaljevanje berolinskega shoda, tedaj ima nalogo izvršiti berolinsko pogodbo, vsled tega Bmejo samo signatarne vlasti sklepati in podpisati zapisnike konference. Rumunska, ki je že več let imela sedež v dunavskej komisiji, in katera iz te okoliščine izvaja svoje opravičenje, glasovati pri konferenci, ugovarja po svojem zastopniku, da ima gotovo toliko pravice do konference, kakor Turčija, katera poslednja nema v Evropi pet milijonov prebivalcev, kakor Rumunska; mej berolinsko pogodbo in konferenco, je „acte addi-tionnel", kateri je Rumunska vender podpisati smela; Dalje opomni rumunski zastopnik, da ko bi se Avstrija z Rumunsko sporazumela neposredno, bi se tudi druge zadeve, n. pr. trgovinske pogodbe, hitro in prijateljski uravnale. Dunavska konferenca ima sama ob sebi le podredjeno važnost; eminentno važnost pa ima v tem, kaki so odnošaji mej velevlasti. In tu je jako označujoče, da je predlog, naj se Rumunska izključi, stavila Nemčija, Rusija ga pa podpirala in da je sploh ruski zastopnik kazal posebno neprijaznost in LISTEK. Junak našega časa. (Roman M. Lermontova posl. J. P.) Pečorinov dnevnik. Taman. (Dalje.) Ko se je zmračilo, velel sem kozaku pripraviti čaj, prižgal sem luč, usedel se k mizi ter kadil iz svoje potne pipe; ko sem izpil drugo čašo čaja, zaškripale so vrata, zaslišal sem za hrbtom šumeti obleko in lahke korake; zatrepetal sem in se obrnil — bila je moja undina. Sedla je tiho meni nasproti in uprla v me svoje oči, jaz ne vem po čemu, a njeni pogled zdel se mi je čudovito mil; spominal me je onih pogledov, ki so v prejšuih letih tako samovlpstno igrali z mojim življenjem. Ona, zdelo se mi ja, čakala je, ka bi jo kaj vprašal, a jaz snu molčal, nek notranji nepokoj zavezal mi je jezik. Njen obraz bil je tužen in bled, in ka- odločnost nasproti Rumunskej, na drugej strani pa nagibanje in prijaznost proti Avstriji, v čemer se po kombinacijah nekaterih liptov razodevajo nasledki dogovorov mej Giersom in Kalnok\-jem. Kakor poroča današnja brzojavna vest, je konferenca toliko kakor končana, končana z diSBOn&nCO mej mogočnimi državami in malimi deželami, ki leže na Du-navo obeh straneh, ki so uložile ostre proteste proti vsem dosedanjim sklepom konference. Dunavsko vprašanje tedaj nikakor ni rešeno iti Avstrija nemi nobenega uzroka biti zadovoljna s tem izidom, ker ostane Še vedno v strogem nasprot-stvu s podunavskimi deželami in ker še vedno ni pričakovati trajno prijateljskih razmer, ki bi bile za trgovino in sploh za naš upliv tam doli jako potrebne. Dr. Tonkli pa njegovi nasprotniki. Pred nekaj leti je dr, T.mkli v dunajskem državnem zboru z ostro besedo opisoval in obsojal šolske razmere na Goriškem in Primorskem sploh. Naravno je bilo, da se je takrat obrnila nevolja dunajske vlade proti osebam, ki so bile tistih razmer krive. Sedanja dunajska vlada se namreč prizadeva, da podeli vsakemu narodu pravice, ki so mu zagotovljene v temeljnih državnih postavah. Če se ji pa stavljaj o zapreke v tem oziru, se razume samo ob sebi, da tega ni vesela, ampak da je zaradi tega nevoljna, ako čuti tako, kakor čutimo drugi ljudje. Takrat je bila nevarnost za nekatere osobe na Primorskem, da bi bile morale zapustiti svoje mesto, ker se niih delovanje ni ujemalo z najvišo izvrše-valno oblastjo na Dunaji. Vender do tega ni prišlo in stvari so ostale pri starem, ker Primorci, posebno Slovenci, so izrekli, da so z vsem zadovoljni, kar se pri njih godi, in da so pripravljeui vse sprejeti, naj bo karkoli, kar pride od tistih mest, ki so bila v nevarnosti. Svojo sodbo in izjavo so potrdili z lepo pisanimi in krasno vezanimi diplomi, katere so nekam nesli ali pa poslali. S tem je bila stvar za zal je nek notranji nemir; roka njena brodila je sem ter tja po mizi in opazil sem, da seje tresla; njene prsi so se visoko vzdigovale, kar je kazalo, da je zadrževala dihanje. Te komedije bil sem sit, in hotel sem že prav na prozajičen način pretrgati to molčanje, to je ponuditi jej jedno čašo čaja, kar skoči ona kvišku in se mi ovije okrog vratu, in začutil sem vlažni in gorki poljub na mojih ustnih. Pred očmi naredila se mi je tema in v glavi se mi je vrtelo, pritisnil sem jo k sebi z vso silo mladeniške strasti, a izvila se je kakor kača iz mojih rok, in pošeptala tiho na uho: „po noči, ko vsi zaspe, pridi na breg," in kakor strela pobegnila je iz sobe. V veži prekucnila je samovar in svečo, ki stn stala na tleh. „To vražje dekle!" zakričal je kozak, ki se je bil raztegnil po slami, in se že veselil, da se bo segrel z ostanki čaja. Ta krik me je še le prebudil iz svojega sanjarenja. Čez dve uri, ko je vse pospalo, vzbudil sem svojega kozaka: — „Ako ustrelim s samokresom,* rekel sem, „mu priteci na breg." Ta si je mel oči in ogovoril mi mehanično: ,Čujem vaše blagorodje". takrat končana in dr. Tonkli starejši se je lahko ubrisal, Če je hotel. O i tistega časa je dr. Tonkli v največ] nemilosti na nekem mestu in pri onih, ki hodijo na tisto mesto na snlnce ali pa na uro gledat. Ni Čudo. Mislite si na kakem mestu bogatega mlinarja, v njegovem sosedstvu pa par lačnežev, ki so lačni moke, kaše, časti, prijateljstva ali česar bodi, katerim d»»je, česar potrebujejo, kateri mu hodijo kolo mazat, vodo zagraat, hišo pometat, gnoj kidat, srajco prat, kateri se hodijo zanj kregat in prepirat z njegovimi nasprotniki. Mislite si, da bi se moral mlinar preseliti; ali bi bili lačneži te;;a veseli V Nikakor ne; žalovali bi na vso moč in prosili Roga noč in dan, naj jim ohrani ljubega dobrotnika, od katerega dobivajo vse, kar imajo. Dasi bi bili gotovi, da mlin ne more ostati prazen, da mora prili drug, ki bo mlel, vender bi jim ne bilo prav, da prejšnji odide. Mislili bi v svojem srci: Kdo vo, ali bo tudi novi mlinar rabil hlapcev in če jih bo rabil, ali bo hotel nas v službo, kakor dosedanji, ali pa si novih izbere, ki neso opravljali službe sedanjemu, ki je morebiti nasprotnik prihodnjemu V Take misli bi jim rojile po glavi in zato bi se ne bilo čuditi, ako bi vse žile napenjali, da bi mlinarja obdržali in da bi potolkli in v deveti pekel pogre/.nili njegove nasprotnike. To samo za izgled brez nobenega cikanja, in Bicer v pojasnenje resnice, da, če ima dr. Tonkli nasprotnike na kakem mestu, ima ob jednem za nasprotnike vse tiste, ki so prijatelji in domači na tistem mestu. Bližajo se volitve v deželni zbor goriški, pri katerih bo najbrže tudi dr. Tonkli kandidiral, najprej se ve da v italijanskem velikem posestvu in, če tam ne pojde, pri Slovencih. Lahko jo misliti, kako veselje bi bilo za vse one, ki so nasprotniki Tonklijevi, ako bi pri volitvah propadel, ako bi padel voditelj goriških Slovencev, ako bi padel steber, ki vzdržuje narodno politiko, ako bi padel mož, ki se je vestno potegoval za to, da naj se pri namešče- Utaknil sem samokres za pas in odšel. Čakala me je na bregu. Njena obleka bila je jako lahka; okrog ledij b'la je z robcem prepasana. — Pojdite za menoj, rekla je in prijela me za roko, in šla sva proti morju. Mesec Se ni bile izšel, samo dve zvezdici blesketali ste, kakor dva rešilna stolpa na nebeškem oboku. — Pojdiva v čoln, rekla je moja spremljevalka. Jaz sem omahoval — kajti nesem ljubil sentimentalnih voženj po morji; a premišljevati nesem imel Časa. Poskočila je v Čoln in jaz za njo, nesem še utegnil dobro premisliti, ko že začutim, da se čoln giblje. „Kaj to pomenja ?u rekel sem jezen. — nTo pomenja," odgovorila je, ko me je posadila v čolnu na klop in objela me okrog vratu: — Mto pomenja, da te ljubim . . . Njeno lice pritisnilo se je na moje, in začutil sem njeno gorko dihanje. Kar pade nekaj v vodo; posegel sem za pas — a mojega samokresa ni bilo. Strašen sum se me je polotil, in kri udarila mi je v glavo! Ozrl sem se okrog — od brega bila sva že kakih petdeset sežnjev, a plavati ne znam I Hotel sem io suniti od sebe, a ona se je prijela moje obleke ka- vanji uradnikov gleda tudi na določbe §. 19. temeljnih postav, in sicer ne brez uspeha, ki bo Slovencem in Avstriji v prid. Lahko si mislimo, kakor smo rekli, da dr. Ton-klijevi nasprotniki bi od veselja poskakovali, ako bi pri bodočih volitvah propadel; ali tega si ne moremo misliti, kako pridejo narodni možje do tega, da Tonklija izpodkopujejo prav v tem oziru. Ton-klijevo delovanje in njegove namere so nam zuane; njegov politični značaj je čist; njegov trud /.a narodno stvar posnemanja vreden; njegovi uspehi na duševnem in gmotnem narodovem polji hvalevredni in sposobni, da se primerijo uspehom najodličnejšib Goričanov. Če ima kak naroden mož osobno mržnjo proti njemu, je ne sme prenesti na politično polje, inače rabi politiko za osobne, torej sebične namene. Jedno ali drugo: ako je kdo resničen narodnjak, ne more biti Tonkli jev nasprotnik v slovenskej politiki; ako je pa kdo Tonklijev nasprotnik v tem oziru, je to gotovo znamenje, da ni naroden. Z veliko nevoljo smo torej sprejeli vest, da sta se dva sicer odlična župana (jeden kraški, jeden tolminski) vozarila po Krasu in po Vipavskem in sta druge župane in ljudi, na katere sta naletela, hujskala proti dr. Ton-kliju. Kaj nameravata ta dva gospoda? Naj nameravata kar hočeta, to je gotovo, da nekemu gospodu ne moreta storiti veče ljubavi od te, in da goriškim Slovencem ne moreta huje škodovati, ko s takim postopanjem. Slovenske može in župane, kateri so poklicani, da varujejo narodne pravice in da kažejo rojakom pravo pot v politiki in v občinskih zadevah, opominjamo na vso moč, naj se ne dajo slepiti in naj vprašajo poslance, ki bodo proti dr. Tonkliju agitirali, kdo jih je poslal? Vprašajte jih od česa živijo, kdo jih redi, komu služijo; iz odgovorov boste spoznali, kaj imate o njih soditi. V dr. Tonkli ji je utelešen boj goriških Slovencev za njih postavne pravice. Ž njim postopajo kot tovariši jedne misli in jednegu duha: dr. Vite/ic. g. Nabergoj, č. g. Kl.n in vsi slovenski poslanci v državnem zboru. Boriti se torej proti dr. Tonkliju pomeni v političnem oziru toliko, kakor zavračati vse to, za kar se naš poslanec v državnem in deželnem zboru in v vsem svojem delovanji v prid naroda poteguje, in odobravati politiko moža, ki je nasproten slovenskemu jeziku v uradu in v šo'i. Goriški Slovenci : Kraševci, Tolminci! ali ste premislili kedaj to stvar? Ali veste, da dajeie sami sebi zaušnico, ko rogovilite in tuvate proti Vašemu poslancu v večo čast in slavo nekoga? Kaj imate proti dr. Tonkliju? Pravite: je sebičen. Kako? ali ima morebiti več zaslužka kot odvetnik, odkar je poslanec? ali dobiva morda kot po slanec večo plačo, kakor bi jo dobival kdo drugi, ako bi bil voljen v državni ali deželni zbor? ali hoče postati minister? in ko bi postal, ali bi bila za Slovence nesreča ali nečast? ali se bojite, da bi znal postati deželni glavar? komu bi bilo tO v nečast? Slovencem? ali bi ne bilo to lepo znamenje, da so goriški Slovenci napredovali, da imajo toliko in take inteligence mej seboj, da morejo tudi stol deželnega glavarja zasesti? ali veste, kdo se tega boji? Prašajte v Trstu ali pa tudi kje v Gorici; tam se vam pove. In Slovenci naj bi se dali zlorabiti, da bodo opravljali ^službo za one, ki se dr. Tonklija bojijo? Ali ni čast za Slovence, ako imajo moža, ki se zna postaviti kakor lev za narod? Slovenci, pomislite, kaj delate! Ko izpodkopujete zaupanje do dr. Tonklija, porivate meč v lastne prsi. Ali je treba, da še posebej zavrnemo nesramno laž, katero trosijo zdaj hlapci nekoga po Krasu zoper Tonklija, češ da je v državnem zboru predlagal hišni davek, ki se je povišal? Le politima strast more zapeljati Tonklijeve nasprotnike, da uporabljajo tako obrekovanje, da bi spodbijali njegovo veljavo. Kdo je načrta!, kdo je moral nacrtati novi hišni davek, ki je bil pred leti vzprijet? Nikdo drugi, ko bivši finančni miniter, sedanji namestnik tržaški, baron Depretis. Res, da v zbornico poslancev ga je prinesla sedauja Taaffejeva vlada, ali to se je zgodilo prvo leto njenega vladanja, ko dr. Tonkli ni bil še državni poslanec. Predlog se je izročil odseku 36 udov, v katerem sedita izmej Slovencev le dr. Poklukar in g. Nabergoj. Ali se drzne kdo trditi, da se ta dva poslanca nista branila z vso močjo novih davkov, dokler je bilo mogoče? Dotični odsek je bil svoje delo že končal, ko je bil dr. Tonkli voljen v državni zbor. Kje je torej njegovo upli-vanja na to, da se je hišni davek zvišal? Ko se je ta davek obravnaval v javni seji, je dr. Tonkli celo predlagal, naj se davek za Gorico zniža, kar pa mu ni obveljalo. Hišni davek bi bila upeljala katera koli vlada, tudi ustavoverska; kdor drugače uči, narod slepi in vara. Ta davek, ki je bil prej na Tirolskem nepoznan, se določuje po številu bivalnih sob, mej katere se kuhinja in klet ne štejeti. Ne pravimo, da ta davek ni visok ali da ni težak, ampak le to trdimo, da bi ga upeljala vsaka vlada in da zadeva pri tem dr. Tonklija le toliko krivice, kolikor poslauca Hohenvvarta, Riegerja, Greuterja, Nabergoja, Poklukarja, Vitezica itd. Kraški apostoli naj bi narod o drugem poučevali, da je namreč vsota zemljiškega davka določena na 15 let s 37 milijoni pa tako, da še le v 10 letih doseže to visokost (za letos je proračunjen zemljiški davek na 33 l/a milijona), ada so ustavover-ski poslanci, h katerim je pripadal tudi nek visok gospod v Trstu, nameravali določiti vsoto s 44 milijoni in da so se v državnem zboru potoževali, ker se to ni zgodilo. Ustavoverci so torej hoteli naložiti za 7 milijonov goldinarjev zemljiškega davka več, nego ga je, in vender se ne spomni nikdo kraških voditeljev, da bi hotel bivšemu državnemu poslancu, katerega imajo blizu sebe, očitati to namero, po kateri bi sežanski okraj plačaval skoraj jedno petiuo zemljiškega davka več, nego ga plačuje, to je: na vsak goldinar 18'/a kr. več, nego zdaj po sklepu naših poslancev. Ali ste se, Kraševci, ' morda zaleteli, da ste hoteli naskakovati „tistega poslanca", pa da ste naleteli na dr. Tonklija? Kra- ševci, ne dajte Be slepiti! ,SočaM. Bulatov predlog. Načrt zakona, predložen po dalmatinskem poslanci dr. Bulatu zbornici poslancev, po katerem se §. 14 civilno pravdnega reda nedvojbeno in za vso Dalmacijo veljavno določi, slove: nČlan 1. Civilno-pravdnega reda §. 14., veljaven za Dalmacijo vsled cesarskega patenta z dne 24. aprila 1815 in dvornih dekretov s 23. julija 1816 št. 1268 in z 2. novembra 1819 št. 1620 se v svojem sedanjem tekstu odpravi in se ima glasiti, kakor sledi: „§. 14. Obe stranki (oba dela) in njijina pravna zastopnika se imata v svojih govorih posluževati ali hrvatskega (srbskega) ali italijanskega jezika in se pri tem zdrževati vseh okolišev, ponavljanj in zbadljivosti." „Član 2. Ta zakon stopi v veljavo takoj, ko je proglašen, in pravosodnemu ministru nalaga se izvrševanje." Predlog podpisali so poslanci: Klun, dr. Klaic, Pozza, Gbdel-Lannoy, dr. Tonkli, IIohenwdit, Nakic, dr. Vošnjak, Obreza, dr. Vitezić, Kosovie, Gentilini, Supuk, Borelli, Viljem Pfeifer, dr. Bulat, Ignacij Giovanelli, Vojnović, dr. Graf, J. Giovanelli. To je tedaj predlog, pri katerem po zagotovilu gospoda pravosodnega ministra utegne i za nas Slovence odleteti kaka mrvica. Politični razgled. \olraiBj dežele. V Ljubljani 16. februvarja. Preiskovalni parlamentarni komisijon v zadevi Kaminski imel je že dve seji, katerih podrobnosti pa neso povsem znane, ker je sklenil svoje ukrepe tajne ohraniti. K drugej seji povabljen je bil tudi grof Taaffe. Od ujega so baje zahtevali, naj jim izroči vse gališko trausverzalko zadevajoče uradne akte, kar jim pa minister predsednik ni izpolnil, veleč, da mu to brani državni ugled in dostojanstvo ; pač je rekel, da je voljan dati jim vsa mogoča razjasnila in jim izročiti tudi podkrepila. Odsek je potem sklenil, da se ima priskrbeti vsebina Wolskijeve tožbe proti baronu Sclmarzu, da se kamnotiska in razdeli mej člane. Ko se bo to zgodilo, naprosila se bo vlada, da bode dala jasnejše podatke o posameznih točkah tožbe, kakor tudi o tem, zakaj se je gradnja trunsverzalke oddala samo jednemu podjetniku. — Lienbacher je neki glasoval z levico, tako da je moral načelnik grof II. C lam odločiti, glasujoč proti izročitvi uraduih aktov. — Čuje se, da je inženir Hauser, ki je tudi vpleten v Kaminskijevo afero, iz Dunaja pobegnil. — „Moravska Orlice," govoreč o postranski vladi v Mora v akt*j, dokazuje intimno zvezo in harmonijo mej ustavoverci in birokrati, ki ima jedini smoter, zatirati češki rod in ga storiti tujca v domači deželi. Rečeni list pravi dalje: „Lahko bi našteli še neizmerno mnogo dokazov, da zapoveduje v Moravskoj do današnjega dne postranska vlada Sturma in Ohlumeckega, da ima svoj bureau, da se je s pomočjo uradništva v Moravskej uoslej le to zgodilo, ker je želela ta postranska vlada in ne ono, kar bi bilo shodno za vlado in deželno prebivalstvo. kor mačka, in z močnim suuljejera pahnila bi me bila kmalu v morje. Čoln se je jel majati, a jaz sem dobil kmalu ravnotežje, mej nama unela se je huda borba, jeza povekšala je moje sile, a hitro sem opazil, da je ona spretnejša od mene . . . „Kaj hočeš V* zakričal sem iu močno stisnil njene male roke; njeni prstki so zapokali a ona ni nič zaupila; njena kačja narava prenesla je potrpežljivo vse to. — Ti si videl, odgovorila je, in hočeš ovaditi nas poveljniku; in z svojo nenavadno močjo zvalila me je na rob čolna; oba visela sva na pol iz čolna, in njeni lasje dotikali so se vode. S koleni uprl sem se v dno čolna, zgrabil jo z jedno roko za lase, z drugo pa za grlo, ona spustila je zdaj mojo obleko in kakor bi mignil vrgel sem jo v morje ! Bilo je precej tema; njena glava pokazala se je dvakrat iz penečih valov, potem jo pa nesem vi del več . . . Na dnu čolna našel sem pol starega vesla, in po dolzem naporu priveslal sem na breg. Ko sem lezel po bregu proti koči, ozrl sem se nehote v ono stran, kjer je prejšnji večer čakal slepec ponoč- nega veslarja. Mesec se je bil že prikazal na ob- j zorji, in zagledal sem nekoga, belo oblečenega na I bregu; iz radovednosti zlezel sem na neko skalo,! od koder se je dobro videlo, kaj se godi spodaj, skoraj sem se razveselil, ko sem spoznal mojo rusalko. Izžemala je morsko peno iz svojih las. V daljavi se je pokazal čoln, hitro 86 je bližal k bregu; h) njega skočil je kakor prejšnji večer človek v tatarskoj kapi, lase imel je ostrižene po kozaški, za pasom visel mu je pa velik nož. — Janko, klicala mu je naproti moja rusalka, vse je proč. Potem sta se pogovarjala dalje, pa tako tiho, da nesem razumel ničesar. — A kje je slepec? rekel je naposled Janko z nekoliko močnejšim glasom. Poslala sem ga, odgovorila je. Čez nekaj minut prišel je slepec in prinesel na hrbtu vrečo, katero so položili v čoln. — Čuj, slepec! rekel je Janko: ti varuj to mesto . . . kajti tu so drage reči . . . povej (imena nesem prav razumel), da jaz nesem njegov sluga; vse obrača se na slabo, on mene ne bo več videl; tu je nevarno, pojdem iskat dela v drugi kraj; tacega fanta on več ne dobi. Povej mu, ko bi me bil boljše plačeval, ne bi ga jaz nikdar pustil; a za me je povsod delo, kjer le piše veter in šumi morje! — Umolknila sta nekaj časa, potem je pa Janko nadaljeval: ona pojde z menoj; tu ne more več ostati; starki povej, da jej je čas umreti, dosti dolgo je že živela. Naju ne vidi več. — A kaj bo z menoj ? rekel je slepec z otožnim glasom. — Kaj si ti meni mari! glasil se je odgovor. Moja undiaa skočila je v čoln in pomignila Bvojemu tovarišu z roko; on je stisnil nekaj slepcu v roko in zamrraral: Na, kupi si potice! — Samo to, rekel je slepec. Na, tu imaš še — in denarje zazveuil, pal je na kamen. Slepec ga ni pobral. Janko je sedel v čoln; veter vlekel je od brega, čolnar raztegnil je belo jadro in hitro odrinil. Dolgo videlo se je pri mesečini belo jadro mej temnimi valovi. Slepec sedel je še vedno na bregu in zdelo se mi je, da se je jokal. Slepi deček je res jokal, dolgo in dolgo . . . Meni je to jako težko delo. Zakaj me je vrgla osoda v mirni Prava vlada naj bi si v svojem lastnem interesu i nadzornik. Čul sem, da je bil s tukajšnjo trirazred-premislila, da li pusti dalje te neznosne razmere in nico prav zadovoljen, saj so pa naši učitelj in uči krepi ž njimi svoje najodločnejše nasprotnike v nji- te,jice prav mar|jivi in vse hvale vredni. jedino, hovej najvažnejšej postojanki. Naj bode prepričana, . , . . . , otrokom nreveč da naše ljudstvo ne bode hotelo na dalje trpeti se- , k8r Dl. raoral 8raJ*V: Je t0« (lu se ™o*om preveč dauje tlačenje od struni te postranske vlade. T u a i*l *;;» sobranja o udeležitvi Bulgarije pri dunavske j konferenci v Londonu, dala je vlada to-le izjavo: Z ozirom na važnost pravične rešitve podonavskega vprašanja za Bulgarsko in naslanjajo se na oostoječe pravne pogodbe, obrnila se je kae-ževska vlada do velevlastij, da bi se naj Bulgarija pripustila k posvetovanjem konference v hranitev interesov kneževine in je tudi že odposlala poverjenika v London. Vlada upa, da bodo velevlasti, katere žele občen mir in kojim mora biti na tem, da za-prečijo vse mogoče spletke v prihodnjosti, jemale ozir na postavne interese kneževine. Na to izjavo predlaga poslanec Čer ban o v, sobranje naj sklene, da ne sme vlada pritrditi nobenemu sklepu, kateri krajev k nam, tako da je sedaj, izimši naše usnarje, skoro vsa trgovina v tujih rokah, ki si tukaj delajo dobiček. Druga neprilika pri nas je ta, da so še vedno stare mere in vage v navadi. Ubogi kmet mora prodajati vse na staro mero in vago, kupovati pa vse na novo. Vino prodaja se na staro, v krčmi pa toči na novo mero. In kake so nekatere stare tehtnice, katerih bi lahko naložil poln voz! V sosednjem okrajnem glavarstvu v Rudolfovem bile so takoj s početka strogo upeljane nove mere in vage, pri nas pa bode morebiti preteklo še veliko let, da se to predrugači in se bode gledalo na cimen-tiranje in da bodo naposled utihnile preobile pritožbe. Domače stvari. — (Sijajen dokaz slovanske vzajemnosti.) „Občanska založna" v Karlinu pri Pragi darovala je vsled sklepa svojega občnega zbora za „Narodni dom" .30 glcl.— In naše slovenske založnice ?! — (Srečke „Narodnega doma" ua Češkem.) „Sbor učitelii ve Velvarech" kupil je 5, nsbor gymn. profesoru v ChrudfmiM 7, „sbor profesoru na gimnasiu v Roudnici" 5, nctemii'3ky klub v Jičfne" pa 10 sreček. Živila slovanska vzajemnost! — (Analogiji*.) Kakor poroča neki dopisnik v „Pol. Corr.u, pripetila se je na slovenskem Štujer- bi utegnil škodovati interesom Bulgarije na Donavi,! skem analogija k znanej pravdi zaradi ustanovitve kolikor je je pod kneževino, in da naj že sedaj češke ljudske zasobne šole na Dunaji. Na Dunaji ži protestuje proti vsem ukrepom konference ki so se večj odvetnik dr. Qthmar Ileiser dobil je od oWra). Bklenili brez pritrditve Bulgarije. Ta predlog vzpre-jelo je sobranje jednoglasno. Komisij on francoske knmore zavrgel je soglasno v senatu vzprejeti predlog W a d d i n g-ton-ov in je na nasvetovanje Barbey-a 8 5 proti 5 glasom vzprijel predlog Floquet-ov. Poročevalec bil je Marcon. — Frevcinet je baje odrekel sestaviti kabinet. Dopisi. Iz Mokronoga 14. februvarja. [Izv. dop.j Koncem novembra 1. 1. bil je tukaj deželni šolsid krog častnih tihotapcev? Kakor kamen, vržeu v mirno vodo, motil sem jaz njih mirno življenje, in kakor kamen utopil sem se skoraj na dno morja. Vrnil sem se domov. V veži bila je že skoraj pogorela vsa sveča, ki sem jo bil pustil v lesenem svečniku, moj kozak je pa vkljub mojemu strogemu ukazu trdno spal, in trdo držal puško z obema rokama. Pustil sem ga na miru, vzel svečo in šel v kočo. Oj! moja škatljica, tatarska sablja s srebrnim ročajem, moj dagestanski kinžal, darilo mojega prijatelja — vse je zginilo. Sedaj sem uganil, kaj je prinesel v vreči prokleti slepec. Zbudil sem kazaka z neravno labkim sunljejem, jezil sem se nad njim — a kaj sem hotel! Ali bi ne bilo smešno pritožiti se pri načelstvu, da me je okral slep deček, in skoraj utopila osemnajstletna deklica? Slava Bogu, zjutraj ponudila se mi je prilika odpotovati, in zapustil sem Taman. Kaj je bilo s starko in slepcem — ne vem. Da, kaj so mi bile mari radosti in bede človeštva— meni potujočemu Častniku, da celo takrat, ko sem potoval v vladnih zadevah ob državnih stroških nega šolskega soveta za okolico mariborsko dovoljenje, da sme v slovenskem Pekrji osnovati ljudsko zasobno šolo, katero bode podpiral oziroma vzdrževal Deutscher Schulverein". Proti temu je šolski sovet v Lenibachu, navajaje znane razloge dolenje-avstrijskega deželnega šolskega soveta, uložil pritožbo ua deželni šolski sovet v Gradci in, ko se je ta pritožba ovrgla, priziv na naučno ministerstvo. Štajerski deželni šolski sovet sklicuje se v svojej ulogi na ministerstvo ua razsodbo v analognem slučaji na Dunaji in pravi, da nazori, po katerih bi ob-čevalni jezik prebivalstva moral biti tudi učni jezik v krajnih zasobuih šolah, niso pravi. Ministerstvo odločilo je po predlogu štajerskega deželnega šolskega soveta in odbilo rekurz slovenskega kraj nega šolskega soveta. — (Za porotne obravnave), ki se imajo pričeti s 5 mareom t. 1., izžrebani so ti le glavni porotniki: Pardubskv Alojzij, hišni posestnik v Ljubljani; Bamberg Ottomar, tiskar iu posestnik v Ljubljani; Cirman Valentin, posestnik in mestr v Št. Vidu nad Ljubljano; dr. Rojic Anton, od vetnišk kandidpt v Ljubljani; Kuust Alojzij, čevljar v Ljubljani; Vičič Miroslav, posestnik vPostojini; Achtschin Albin, ključavničar v Ljubljani; S u p-pan Matevž, trgovec v Ljubljani; Fuchs Gilbert, graščak in posestnik rudokopa v Hribu; Sen ni g Josip, graščak v Bokavcah; R e i s m ii 11 e r Fran, gospodarski vodja graščine iliasberg: Defrance-schi Ivan, trgovec v Šturiah; Schuster Anton, trgovec v Ljubljaui; Jelovšek Anton, posestnik v Bistrici; Kaj zel Peregriu, trgovec v Ljubljani; dr. Kosler Josip, graščak v Ljubljani; JenčiČ Marcelj, posestnik in kramar v Velikem Mengšu; Frisch Ivan, hišni posestnik v Ljubljani: Bavdek Martiu, posestnik v Vodmatu; Keržič Josip, posestnik in krčmar v Tibojah; Murni k Ivan. tajnik trgovinske zbornice v Ljubljani; Frdhlich Auton, hišni posestnik v Kamniku; Reichman Henrik, prodajalec obleke v Ljubljani; Deisi uger Juri, posestnik in krčmar v Škofji Loki; Dimnik Miha, hišni posestnik in mesar v Ljubljani; Kamnu Anton, krznar v Ljubljani; Hrastnik Fran, mesar v Kamniku; Košir Alojzij, hišni posestnik v Ljubljani; Rudholzer Nikolaj, urar v Ljubljani; Re-goršek Fran, trgovec v Ljubljani; dr. Schaffer Adolf, zasebnik v Ljubljani; Detter Fran, prodajalec šivalnih strojev v Ljubljani; Bon čar Josip, hišni posestnik v Ljubljani; Gvajec Anton, tesarski mojster v Ljubljani; Mikuš Lorenc, hišni posestnik v Ljubljani; Žitnik Jarnej, hišni posestnik in čevljar v Ljubljani. — Namestniki pa so: Jesenko Blaž, hišni posestnik; Strel Viljem, hišni posestnik; Šumi Fran, slaščičar; Jančar Fran, trgovec z lesuino, Podgoršek Jarnej, hišni posestnik; K o r o š i c Jakob, suknostriž.ec; Kopač Lovro, hišni posestnik; Keber Josip, starinar; BI as Fran, sobni slikar, — vsi v Ljubljani. — (Pogozdovanje Krasa.) Pod vodstvom c. kr. deželnega gozdnega nadzornika ae je I. 1882. z državno podporo pogozdilo: v občinah Divača, Rodik, Lokva, Šturje, Dane 35 hektarov, v občinah Komen, Veliki Dol, Mali Dol, Lipa, Šibelja, Škrbino, Tomaževica 56 hektarov, v občini Zagrad v okraji Gradiščanskem 2 hektara, v občinah Dolina, Boršt, Boljunec, Ricmanje, Sv. Servolo (Sacerb), Reka, Osep, Gročana v Koprskem okraji 16 hektarov, vkupe 108 hektarov pustega Krasa, k čemer se je potrebovalo 872.000 drevesec in 2000 kilogramov želoda. Ves na Krasu do sedaj umetno pogozdeni prostor obsega 870 hektarov, od katerih pripada Trstu z okolico 110 hektarov. — ( A k a d e m i č n o društvo „Triglav") ima v soboto 17. t. ni. zborovanje v gostilni „zur Stadt Neu-GrazM, Neugasse št. .0. Vspored je: 1. Čita se zapisnik. 2. Poročila: a) tajnikove, b) blagajnikovo, c) knjifcriičarjevo, d) arhivarjevo. 3. Volitev: a) predsednika, b) ti odbornikov, c) 2 pregle-dovalcev računov. 4. Raznosti. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Za posestnike turških srečk.) „Pariš Bourseu pripoveduje, da je izplačevanje dobitkov turških srečk odločeno in sicer na 58%, to se pravi, plačalo se hode 33% več. To se tiče srečk, ki so bile počeuši od 1. januvarja 1882 izžrebane. Za srečke pred 1882 I. izžrebane plačevalo se bode slovenski (20°/o počenši od 1. marca t. 1. — Počakati treba vsekako, ali se ta vest obistini. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 16, februvarja. Gorenja zbornica vzprijela je adreso. Granville objavi, da so vse vlasti v splošnem odobrile angleško politiko v Egiptu, le francoska oficijelno še ne, menda vsled premeinbe v vladi. Politika angleška bode zopet uvela mir v Egiptu in »ako osigurala interese vseli vlastij. V spodnjej zbornici pričela je adresna debata. Vlada je prijavila, da bode predložila zakon (bili) o prisegi. Poročilo „Morningpost-e" potrjuje, da se je vzprijel Banemv načrt, v soboto konča delovanje konference. V torek podpiše se zapisnik. Kusija dovolila je v to, da so pogoji bro-darenja za Kilijsko strugo jednaki, kakor za Sulinsko strugo. Umrli m> v I Jubkjanl: L2, febrnvaija: Mariju Bottjandifi, gostila. S2 let, za starostno .slabostjo. - Ue/.a I "n-šiivu. hišnikov.i lici, o1 , Irta, Poljanska četrta ftt. 1H, za plučnioo. 14. februvarja: Anton Sava, črevljarjev sin, 6 todtiov, Karlovska ceHta št. l.r>, ne jo zadušil. — Fran Prebi v, delavčev »in, 7»/j leta, Poljanska eoHta št. 1H, za scrophuloso. — Fran Senrnr, kurjačev Bin, Hi iues., Kravja dolina št. 9, za ipridonjen krvi. JL5. februvarja: Andrej Pavšek, črevljar, 71 let, Kar-lovaka eeBta št. 7. za vodenico. 2Z>-u_najsls£L "borza dne 16. februvarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . • 5°/0 marčna renta......... Akcij« narodno banke . ..... Kreditne akcije...... . • London . ..... Srebro ... ....... Napol. ........... C. kr. cekini. ...... . - Nemške marke ..... 4% državne srečke i/. 1. 1854 960 gld. Državne srečke i/. I. 1864 . . 100 r 44/9 avstr. zlata ronta, davka prosta . . Ogrnka zlata renta 6°/«...... 4° „ papirna renta 5°/„ . . . . 5*/i štajerske zemljišč, odvez. oblig. . . Dnnava reg. srečke b% . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/1°/c zlati zant. listi . Prior, oblig Elizahetino zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne erečke.....100 gld. Badolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 130 „ Trauimway-društ. volj. 170 gld. a. v. . . Na prsih m pluciili bolebnim! Gespodu Jul. pl. Triifco«r.y>ju, lekarnarju v Ljubljani, na Glavnem Trgu« Zaman vporabljal .sem pri kašlji in plućnih bolečinah razna .sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega mika iz kranJMkili planintikili zelišč a .">«» kr.. in z veseljem sem opazil zb olj Se vanje. Blagovolite mi poslati so .'} sklcnicc. Spoštovanjem Vaš ndani (41—2) Josip ltlnle*le t Sl*ekn. 78 gld. 25 kr 78 n 55 B 96 1 85 a 93 » — i 827 v — » 2\r.i B 50 * 119 II 70 t 9 h » 49 » I 5 1» 62 i r>8 B 45 p 118 n 25 B 171 — 9« n 70 n lis <55 B 87 30 86 10 | 103 B — B 116 50 B 117 — B 98 80 B 104 •» 75 B 170 n 75 B 20 B 50 % 117 50 219 25 „ Št. 609. Razglas. (95) C. kr. okrajna sodoija v Zatičini daje na zna nje, da se bode blago iz zapuščine ranjeege gospoda župnika Matije Kulavie-a in sicer: konji, goveja živina in prašiči znano dobrega plemena, kmetijsko orodje, vozovi in kočije, mrva, slama, detelja, mnogovrstna žita, oprstnina, hišno in kuhinjsko orodje, vino in sodi itd. v Št. Vidu pri Zatičini v poiic«l<»lJ<>K i!J. februvarja IHH:* lu prihodnje dni od 9. do 12. ure zjutraj in od 2. do 5. ure popo-ludne javno po dražbi prodajalo, h katerej dražbi se kupci B tem pristavkom vabijo, da se imajo kupljene stvari precej plačati in odpeljati. C. kr. okrajna sodnija v Zatičini, dne 14. februvarja 1883. Jenčič, sodnik. Oznanilo. Slavna c. kr. deželna vlada v Ljubljani je z ukazom od 6. januvarja 1883 št. 11.141 dovoliti blagovolila, da se semenj, ko,i je sicer vsako leto na ponedeljek po Tihi Nedelji v Rovtab, letos preloži na 20. «lan marca. Županstvo JSovte, dne 30. januvarja 1883. (69—3) J. Petkovšek. T > mizi j ! JParis! T ^oncloii i Čujte in strmite! Oskrbništvo maso falirane ..velik«* anglo-britlike HrebruiiiMke tovarn«" prodajo vso čiherno robo pod pravo ceno. Ce so pošlje ali poštno povzame » gl. 70 kr., dobi se lična mizna oprava iz čistega, najfinejšega anglo-brtiNkegH nrchra. (katera je veljala prej več ko 4© gl.)9 in dobi vsak naročnik pismeno garancijo, da ostane jedilno orodje 10 let lepo belo. 6 namiznih nožev z izvrstnim jeklenim rezalom, 6 pravih HDglo-britanskih srebrnih vilic, 6 masivnih nn^lo-britanskili srebrnih žlic, 6 rinili anglo-hritUkih srebrnih žličie, 1 teška aiitflo-hritiaka srebrna zajemalnica za juho, 1 masivna anglo Dri tlaka srebrna zajemalnica za inloko, b* izvrstnih ate:l<> bril i škili srebrnih nožnih podstavkov, 6 masivnih nnglo-hritiških srebrnih žličie za pojožnik, 6 pravih anglo-hrif mskih srebrnih vilic za pojožnik, 1 izv.stna posodi a z.i poper ali sladkor, (j lepih masivnih (Vsi ■ za jajc«, 6 najfinejših nrigln-hritanskih srebrnih žlioic za jajca, 1 krasen anglo-britansk sfebera podstavnlkdOora. dolg, 8 krasne najliiiejšo skh iliee za sladkor z visokimi nožicarai, 1 cedilo za čaj, najboljše vrste, 2 izborna namizna salonska svečnika, 64 kosov. V dokaz, da moja anonsa ■lij dcjt;»r«*Hii. se tu javno obvezom, da vzamem blago, ako ne ugaja, brez ugovora nazaj. Kdor hoče tedaj za svoj denar dobiti dobro in solidno blago, ne pa kako šnšmarijo, ta naj se, dokler je še kaj v zaiogi, zaupljivo obrne na J. H. Rabinovitz-a, Dunaj, Central-Depot der anglo-britischen Silberfabrik, II., Schiff-amtsgasse 20. Niia/ilni prašek za tako orodje se tudi pri meni dobiva. Cena skateljc, 15 kr. (74—3) Filijale: v Parizi, Londonu. EUSTEI I I 1 Itoljui oil v:«sli pDiiultiiUi imlolkov, mniajo to piiatilju nir ukotllji vi{/a r uriti; iia)unpennejr ur rab(lo /.upor ho1' pi v ur;fjt->li Hi>iitltiji>irii »lolu tiOoau, liiciijiilno mrzlico, bolezni v |>rnili, "iv koži, mi ocob, v ino/.jui' d ;n iihtih, zoper otroij« in /.i-iiMko btile/iii; čistijo kri in luliko odpruvljujo blato. Nij g* sdravJU, ki l)i liilo boljjo in pri tem popolnom neškodljiva ropor gotovi vir vaoli holoznij. Kur ho poaUilkorjono, uživajo jih nuli tudi otrooi. To pilo so odlikovano *■ jftko častnim pimnoin dvontraa nvrtuIku 1'itlut. fJSf~ drdna nkatljira h IR pilunit vvtja l/i kr. — Zavitrk, osrm »katljic skupaj, I20 pil, vrtfa samo 1 gld. n.v. (705—12) ^UPriPtlip' Vnuka fikatljion, ki ii^ma firmo : Apothrkr zuttt OVorJClIJO. /i, ilii/i n I,, n polil iu na zadnjoj Htrani innc vnrstvrnr --intimi' , Jr potmrrjrtt i, tor svarimo, naj ho no k u p uj a ■ l'a-iti sr mora dobro, va Krunlrinovih Klizahrtlnlh pil, to imajo na zavitku tor uuvoililu za ral m /iuIi tj Htojert podpis. illavna, zaloga na Ihimtji: Apothoko „zum htiillfjm Ijrcjioltl" dog J'h. NruntMn, Stailtt Krke ilrr 1'lankrn- umt SpirgrlgasMr. Za 1 nl.l. i > kr. podljomo frunko jodou eavitok. Bergerjevo medicinično priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim uspehom zoper vsakovrstne oprhe na životu, osobito zoper hrasto, kronlton in luskinasti lišnj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltino, rdeč nt>s, ozebljino, potenje nog. — Bergerjev«» milo is miiioIV ima l<>" „ konceutr. Hiuole Iz lesu ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da so prekaiijeuju iioKiic. zahteva naj se odločno Ilertferjevo milo iz miio.. te "»i ne pazi na znano varstveno marko. Pri mlnili poltuili l»ol«•v.nili rabi bo mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj s • vedrio nanio ltertfferjevo niilo iz smole in žvepla, ker so iuozeiuHka ponarejanja neuspešni izdelki. Kot mii«-js«- ni 11 o iz m o u* za odstranjenje vseh nečislostij na |iolll zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosuietično milo za unii-vunje in kopanje pri VHukduojeJ rul»l služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, ime j« ■<'■ e 35% glicerina ter fino difii. (44—3) Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar 11 K I, I. v OP/IV I. V zalogi v vBcb lekarnah cele države. CSIaviie saloge pa imajo: V ljubljeni pri g^. lekarjih J. Svoboda, (i. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trnkoczv. V K«e«%Ji I Braune. V KrAkem J. Bomeker. V Idriji J. Warto. V Krnnji K. Savni k. V Litiji Jos. Heneš. V Novem medin D. K i /./.«»11. V iCMdoilJi« i A. Koblek. V Vipavi A. Konečnv. ti •K M M M M •K i M Bonboni iz sladnega izlečka, kojc Izdeluje lekarnar 6. Piccoli y Ljubljani, na Dunajski cesti iz najčistejšega sladnega izločka (koncentriranega s parom) so lahki) prebavljivi, tečni, utešivajo razdražene čutnlce, pribavljaju slino in razkrojevajo sliz; lečijo kašelj, hripavost, bolezni v plučah, prsih in grlu. Ne zamenjati jih s sličnimi bonboni, ki se navadno prodajejo in ki ao, proizvedeni iz priprostih snovij, večjidel zdravju škodljivi. Sladni bonboni, kakor tudi vso po meni izdelano pustile imajo izbunkano utisneno na jednej strani ime proizvodnika „67. Piccoli" in na drugej strani „Laibach". Jedeu zavitek IO kr. Naročila se izvedejo obhodno s poštnim povzetjem. (46—9) it it grem xxxxxxxxx s Dosežena ozdravljenja j etične bolezni, občne slabosti, slabega prebavi jenja in teka, kašlja, bolezni v grlu, želodci, prsih in plučah z Ivan llofl-oviini sladu i mi preparati, z jedino pravim Ivan llofl-ovim sladnim zdravstvenim pivom, sladno zdravilno čokolado in slad-nimi bonboni, kateri preparati so dobili že 58 odlikovanj; jedino pravi in zdravilni le, če so v modrem papirji in če imajo ua znamki izumitelj evo sliko. 0. kr. dvornemu založniku glavnih suverenov Evropskih, gospodu Ivanu lloll-u. kr. komisijskemu svetovalcu, posestniku zlatega križca za zasluge s krouo, vitez visokih pruskih in nemških redov, ua Dunaji; tovarna : Cirabeuhof, Brauneratratoje 2, comptoir iu fabrička zaloga: Graben, BrauuerMtraacte S. Vaše blagorodje! Berlin, 31. oktobra 1882. Ko se najiskrenejše zahvahijem izumitelju Iv. lloff-ovih sladnih izleč-kov, evropsko slavnemu dvornemu založniku mnogih vladarjev, g. Iv. lloff-u v Berolinu, storim to zato, ker mi jo z njegovo srečno iznajdbo sladnega zdravilnega piva rešil življenje. Jedno leto je žo temu, da sem občutil v prsili neko težo, ki me je hotela končati. Vedno opasneje mi jo bilo. Ko se je moj zdravnik vsestransko trudil olajšati mi trpljenje, svetoval mi je slednjič, da naj opustim vsa doslej uporabljana zdravila in da naj poskusim s sladnim izbčkom Iv. Iloff-ovim. Prav z upadlim upanjem pričel sem z na-svetovauimi zdravili. Pa jedva jo preteklo mesec dnij, ko je bil že moj život kar izpre-menjen; novo življenje mi je vzhajalo, občutil sem nepopisljivo olajšanje, kakor nikdar mej svojo dolgotrajno boleznijo. Naravno, da sem nastavljal zdravilo. — Hvala Bogu, sedaj sem zdrav! Poleg svojemu zdravniku zahvaljujem se le Iv. HoiT-u za svoje zdravje. Naj bi še dolgo dolgo časa deloval v prid trpečemu človeštvu! W. Ziegeubein, zasebnik, Unter den Linden 78. pono pravemu Iv. Hoff-ovemu sladnemu zdravilnemu pivu: 13 steklenicam VjCIIC G06 gld., 28 steklenicam 12 68 gld., f>8 steklenicam 25-48 gld. — Od 18 steklenic više prosti dovoz v hišo. Po.šiljano izven Dunaja: 13 steklenic 7-26 gld., 28 steklenic 1460 gld., .r>8 steklenic 29 10 gld.; «/, kile sladna čokolade I. 240 gld., II. PtiO gld., III. 1 gld. (Pri višjih množinah rabat.) — Sladnih bonbonov zavitek 60 kr. (tudi in »/< zavitka). Izpod 2 gld. se nitesa ne razpošilja. Glavne zaloge t' Ljubljani: P. Lassnik, trgovec; v Celji: J. Kupferschmied; v Mariboru: F. P. Hollasek; v Gorici: G. Christofoletti; v lleki: N. Pavačič; v Ptuji: J. Kasimir, V. Sellinechegg; v Tržiti: F. Reitharok in pa po vseh večjih lekarnah po deželi. (26—6) UM Izdatelj in odgovorni urednik MakHo A r m i c. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".