PRIMORSKI DNEVNIK Leto XVIIL - St. 61 (5145) TRST, torek 13. marca 1962 Številni razgovori v Ženevi pred začetkom konference Po dolgem razgovoru treh zunanjih ministrov nadaljuje Dean Rusk posvetovanja z Gromikom Gromiko se danes sestane z bonnskim zunanjim ministrom Schroederjem Berlin glavni predmet dosedanjih posvetovanj - Pismo Gromika U Tantu Z odsotnostjo Francije je Bonn zgubil svojega advokata - Segni optimist ŽENEVA, 12. — Od včeraj so v polnem teku pripravljalni razgovori za konferenco o razorožitvi, ki se bo začela 14. t.m. Kakor napovedano, pa so se zunanji ministri ZDA, SZ in Velike Britanije sestali v nedeljo zvečer in govorili med drugim tudi o Berlinu. Razgovor treh zunanjih ministrov je trajal več ur. Zjutraj se je bil ameriški -----------—- državni tajnik Dean Rusk vene konference, sestal v Lausannu z zahod- Razg?vo“ Deana Ruska, Ho- Kr^hroSeTn^1' ^e)pridružilgn‘Judikapomočn" rom Schroederjem. Danes kanadske delegacije Burns, je se je Dean Rusk sestal sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom v Gromi-kovi rezidenci. Razgovor je trajal več ko tri ure. Jutri bosta imela oba ministra Gromiko bov razgovor na kosilu, ki 8a bo Rusk priredil Gromi-ku. Danes je prišel v Ženevo 'Udi italijanski zunanji mini-®ter Segni, ki se je sestal z z*hodnonemškim zunanjim Ministrom Schroederjem. Ob "JJ. uri pa je bil sestanek med Deanom Ruskom in angleškim 2Unanjim ministrom. Pozneje jima je pridružil tudi italijanski zunanji minister Se-Bni. Po tem razgovoru je i-Jjel Segni ločen razgovor z Deanom Ruskom. Sestanek a“Kleškega zunanjega ministra a Schroederjem, ki je bil dolmen za danes zjutraj, je bil sele zvečer v kraju Coppe ihed Lausannom in Ženevo. Po današnjem razgovoru Jjjed Gromikom in Ruskom je Dfomiko izjavil, da sta govora o vprašanjih skupnega interesa. Na vprašanje, ali je “tl razgovor dober, je Gromi, 'o odgovoril: «Da, razgovor je bil dober v smislu, da nam le omogočil pregledati številka vprašanja skupnega interesa.« Na vprašanje, ali mu le razgovor dal občutek optimizma, kar se tiče nadaljeva. nia razgovorov, je Gromiko ““govoril: «Ne bi šel tako daleč, da bi se izrazil v tem smislu.» .Kakor rečeno, bosta Gromi-in Rusk jutri kosila skuhaj, zvečer pa bo Gromiko na Večerji ,s Homeom. Jutri zjutraj bo zunanji mi-bister Zah. Nemčije Schroeder ““iskal sovjetskega zunanje. ®a ministra Gromika. Ta raz-fjovor ni bil predviden, in to “ukazuje, da sta vprašanji Derlina in Nemčije na splošno 'J središču razgovorov. Popol-?“e je prispel v Ženevo čfe-“»oslovaški zunanji minister David. Ze prej pa je prišel imijski zunanji minister Ra-®*cki, ki je izjavil, da ceni s*alno zanimanje Zahoda za “Jegov načrt o ustanovitvi Jjfezatomskega področja v pednji Evropi. Pripomnil je, ?,a je ta načrt najboljši na[-za premaganje sedanjih ““soglasij. Danes je prišel tudi burmanski zunanji minister U Ti p.an. Na letališču v Rimu, se je bil ustavil, je minister med drugim izjavil: •To je prvikrat, ko je bila burma povabljena, naj se u-““leži razorožitvene konferen-?*■ Skušali bomo vskladiti različne teze, da se doseže mir. j*“dvomno bodo težave, ki pa “Parno, da bodo premagane. ^ Ženevo gremo z željo, da s* dosežejo rezultati, ki jih v-*i želijo.» „ Italijanski zunanji minister r“gni pa je izjavil, da priha-]a italijanska delegacija v Ze-““vo odločena sodelovati, da 'azorožitvena konferenca u-!Pe. . V sovjetskih krogih potrju-•“■)“, da je Dean Rusk sinoči jjučel vprašanje Berlina, do-“aia pa se, da hočejo zahod-države obravnavati samo ^Prašanje dostopov v mesto, Uar dokazuje, da ostajajo pri !Y°ji nepopustljivosti. S somatske strani (kakor tudi z ameriške) pa zanikujejo go-, “fice, da je Gromiko pred-'aBal, naj bi aprila sklicali konferenco na vrhu. Danes popoldne s“ pomoe-voditeljev ameriške, an-",f5?Ke ;n sovjetske delegacije •“upravljali na skupnem se-"anku o postopku razorožit- trajal eno uro. Dean Rusk je poročal o avojih dosedanjih razgovorih. Ob 19. uri sta Home in Burns zapustila dvorano, Rusk in Segni pa sta nadaljevala razgovor do.20. ure. Ko se je vrnil v hotel, je Segni izjavil italijanskim časni, karjem, da je imel med današnjimi razgovori ' zanimivo in koristno izmenjavo pogledov bodisi glede vprašanj, ki se tičejo neposredno razorožitve, kakor tudi glede glavnih mednarodnih vprašanj. Na vprašanje časnikarjev je Segni odgovoril, da je »trenutno optimist« glede možno, sti, ki nastajajo z ženevsko konferenco. Dodal je, da se je s Schroederjem razgovar-jal tudi o evropskih vprašanjih, z Deanom Ruskom pa sta temeljito obravnavala nekatera vprašanja, ki se najbolj tičejo obeh držav. Določen je tudi Segnijev sestanek z britanskim zunanjim ministrom, toda ni še znano, ali se bosta sestala jutri al.i pa pozneje. Sovjetski zunanji minister Gromiko je odgovoril na pismo glavnega tajnika OZN U Tanta. V pismu pravi, da je Sovjetska zveza pripravljena obvezati se, da ne bo izročila atomskega orožja drugim državam, če se tako obvežejo tudi Velika Britanija, ZDA in Francija. Gromiko pripominja, da sovjetska vlada nima vzrokov, -da bi zavrnila tak sporazum. Za sovjetsko vlado je tudi važno, da se države, ki nimajo atomskega orožja, obvežejo, 'da ga ne bodo izdelovale in tudi ne kupovale od drugih držav. Gromiko pripominja, da bi povečanje števila imetnikov jedrskega orožja lah. ko preprečili s sporazumom, na podlagi katerega bi določili nekatera področja, na katerih se ne bi smelo izdelovati atomsko orožje in se tam ne bi smelo niti razmestiti. Sovjetska zveza v celoti pod. pira sklep, da se iz Afrike napravi brezatomsko področje, ter poziva vse ostale države, posebno pa jedrske države, naj spoštujejo ta sklep. Dalje pravi Gromiko. da se SZ čuti obvezana, nuditi vso podporo za praktično izvedbo načrta Rapaekega za določitev brezatomskega področja v Srednji Evropi- in kitajskega predloga za podobno področje na Daljnem vzhodu in Pacifiku. SZ podpira tudi druge podobne načrte za Srednji in Bližnji vzhod, za Balkan, jadransko področje in druga področja na svetu. Na koncu pravi Gromiko, da .. ,: »v se bo Sovjetska zveza trudila, da se ustvarijo ugodni pogoji «za praktično rešitev glavne dolžnosti našega časa, ki je splošna in popolna razorožitev pod strogim mednarodnim nad. zorstvomn. V drugem pismu, ki ga je istočasno poslal U Tantu. pra-' vj Gromiko, da pripisuje Sovjetska zveza veliko važnost sklicanju posebne konference za podpis pogodbe, ki naj prepove uporabljanje atomskega orožja. »Taka pogodba bi morala biti važen korak na poti k popolni prepovedi jedrskega orožja, čemur naj bi sledila izločitev tega orožja iz oborožitve posameznih držav in li- -1 I.ord Home Dean Rusk kvidacija vseh zalog tega orožja. Gromiko omenja nato razne poziye ameriški in britansai vladi ter drugim vladam, naj hi #e obvezale, da ne bodo uporabljale jedrskega orožja, ter pripominja: »Spvietska zveza ugotavlja s posebnim zadovoljstvom, da so ZDA izrekle naklonjenost taki obveznosti raznih držav. Sklenitev take pogodbe bi prispevala k ublažitvi mednarodne napetosti in k okrepitvi zaupanja med raznimi vladami.« Dalje prgvi Gromiko, da je Sovjetska 'zveza vedno podpirala obveznost, da ne ne bodo dajali atomsko orožje in a-tomske informacije drugim državam, toda ZDA, Velika Britanija in Francija so se vedno upirale takemu sporazumu. Nato dodaja, da je zaradi stališča držav, ki pripadajo NATO, potrebna budnost. Predstavnik amepiške delegacije je nocoj izjavil, da sovjetski predlogi, ki jih Gromiko omenja v pismu U Tantu, niso novi in da so v skladu z idejami, ki so zelo privlačne. »Gromiko, je dodal predstavnik, nedvomno namerava predložiti te predloge ob začetku razorožitvene konference v sredo.« Gromikova pisma so odgovor na resolucijo skupščine OZN od lanskega decembra, ki poziva velesile, naj pred koncem marca sporočijo svoje stališče do jedrske oborožitve. Ameriška vlada bo sporočila svoj odgovor v kratkem. Moskovska »Pravda« piše, da ameriški program za jedrske poizkuse v zraku pomeni grozeč oblak nad bližnjimi pogajanji in tudi kaže, da je »aahodno stališče glede splošne in popolne razorožitve v bistvu negativno«. »Pravda« omenja tudi pritisk, ki prihaja iz Bonna na zahodne zunanje ministre, naj se ne izvede noben razorožitven program, tudi če bi bil omejen, in naj se ne dovoli določitev brezatomskih področij, v katera bi morala biti vključena tudi Nemčija. Francoski tisk obsoja odsotnost Francije iz Ženeve. Posebni dopisnik lista »Le Figa-ro» piše iz Ženeve, da odsot- nost Francije še posebno obsojajo nemški krogi, »kjer se spominjajo, da je de Murville večkrat, posebno pa leta 1959 v Ženevi, bil zgovoren in u-činkovit advokat Zahodne Nemčije, ki je po sili razmer odsotna od vseh razgovorov med štirimi#, »To pot, dodaja dopisnik, ne more Bonn računati na Pariz. In prav to je eden od vzrokov, zaradi katerih se je hotel Schroeder sestati z Deanom Ruskom in lordom Homeom. Toda ti nemško-ameriški in angleško-nemški stiki so samo pripomoček. Med razgovori z Grd-mikom se ne bo čutil francoski glas na višji ravni razgovorov o velikih političnih vprašanjih. Neki nemški opazovalec mi je rekel; 'General de Gaulle ima prav, ko ugovarja nekaterim nevarnim pogledom na odnose med Vzhodom in .Zahodom.’ Toda ško-da je, da je to zaradi odsotnosti Francije moč povedati samo za kulisami.» Setiat začel razpravo o programu nove vlade MSI zbira po vsej državi podpise proti deželni ureditvi - Ingrao zastavil Fanfaniju tri vprašanja v zvezi s pristankom Italije na atomsko oborožitev NATO (Od našega dopisnika) RIM, 12. — V senatu se je danes začela razprava o programski izjavi nove vlade. Na začetku je predsednik vlade Fanfani poročal o pogrebnih svečanostih v Piši, s katerimi so se poklonili spominu 13 italijanskih letalcev, ki so bili ubiti v Kongu. Sporočilo Fanfani-ja so vsi poslušali stoje. Zatem je prvi posegel v razpravo misovski senator Ferretti, ki je zahteval, naj Fanfani pojasni stališče Ita-lije glede atomske oborožitve NATO, ker so se glede tega vprašanja pojavile v nekaterih listih nasprotujoče si vesti, fanfani mu je dejal, da bo na to odgovoril izčrpno, ko bo vrsta na njem, da odgovori. Ameriški državni tajnik Dean Rusk in bonnski zunanji minister Schroeder Kar zadeva modernizacijo države in reformo birokracije, je Ferretti zatrjeval, da birokracija vrši v glavnem dobro svojo nalogo, da jo je treba bolje plačati, bolje organizirati določene službe in sprejeti nekatere ukrepe, da bi u-veljavili sposobnejše funkcionarje. Od predsednika vlade je zahteval točen odgovor glede cenzure in pripomnil, da se ni moč sklicevati r.a 2t. člen ustave za njeno ukinitev, ker ta člen ščiti svobodo misli: izraz te svobode pa niso • pornografske manifestacije a. H poveličevanje kaznivih de- ................................umi...................... Pogajanja v Evianu v odločilni lazi Protestna stavka proti OAS v Parizu ——————i.i————————————_—————. .______ Bližnji odhod Ben Bele v Rabat? - Ultrasi nadaljujejo napade in atentate v alžirskih mestih - Tajna organizacija v francoski vojski v Alžiriji, da prepreči nov upor PARIZ, 12. — Razgovori v Evianu se nadaljujejo. Nedvomno prihajajo sedaj v odločilno fazo. Glede izida razgovorov prevladuje še vedno optimizem. Glede včerajšnje seje so prihajala sporočila, da je prišlo do nenadnih težav glede vprašanja, ali naj pritiče Franciji ali pa Alžircem odgovornost za vzdrževanje reda v razdobju šestih mesecev od ustavitve sovražnosti do dokončne neodvisnosti Alžirije. Zatrjevali so, da je bil včerajšnji popoldanski ločeni sestanek med Joxejem in Belkasemom v zvezi s temi nesoglasji, ki da niso bila še premagana. Zatrjuje se, da Francija vztraja, da je njena naloga eliminirati OAS ter noče pustiti te naloge varnostnim silam, ki bi bile sestavljene v glavnem iz Alžircev. V poučenih krogih trdijo, da sta Krim Belkasem in jo,xe navezala včeraj stik, prvi z Ben Hedo, drugi z de Gaullom. C Vendar pa so opazovalci pri tem 'poudarili, da je morebitni zastoj .pri pogajanjih treba pripisati predvsem zapletenosti še zadnjih vprašanj, ki niso bila rešena. Isto se govori tudi nocoj v zvezi s sklepom, da se bodo pogajanja nadaljevala tudi ponoči. S tem v zvezi pripominjajo, da se bo konferenca zavlekla še za drugih 24 ali 48 ur. Napelo pričakovanje, ki je zavladalo v zvezi z napovedano nočno sejo, je1 pojenjalo okoli 21. ure, ko so sporočili, da so se delegati zadnji trenutek odpovedali nočni seji. Popoldanska seja se je namreč končala nekaj pred 21. uro. Sporočili so, da se bo delo nadaljevalo jutri. Časnikarjem so sporočili, da so delegati bili zelo trudni zaradi neprestanega dela. Na splošno prevladuje nocoj v Evianu optimizem. Govori se, da so se delegati sporazumeli o muslimanski osebnosti, ki to predsedovala.-začasni izvršilni oblasti, in da so premagali tudi še zadnje važne težave. V Parizu se je de Gaulle danes popoldne r dogo- varjal z Debrejem. Bajer'sta govorila o zadnjem razvoju pogajanj in 0 ukrepih, ki bodo sledili, zaključku pogajanj. Zatrjuje se, da se ni nič menjalo, kar se tiče postopka za razglasitev ustavitve sovražnosti. Baje bo to sporočil de Gaulle sam po radiu in televiziji 48 Ur po podpisu sporazuma. 1 ..., Zvečet so v državnem'1 tajništvu za informacije, v Parizu sporočili, da v sedanjem stanju pogajanj ne more bi- ........iiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiui.mu................imihiiiiiiiii Pogoji Francije za pospešitev ^carinske razorožitve) v kmetijstvu V t • _ .. ' V ZDA se je začela razprava o Kennedyjevem zakonu za 50-odstofno znižanje carin v trgovini z evropsko gospodarsko skupnostjo PARIZ, 12. — Francoski finančni minister Giscard D’E-staing je na tiskovni konferenci izjavil, da se Francija upira pospešitvi »carinske razorožitve« na kmetijske pridelke brez vzporedne pospešitve izvajanja skupne kmetijske politike. Minister je poudaril, da je Francija naklonjena pospešitvi skupne kmetijske politike (v šestih letih namesto v osmih, kakor določa rimska pogodba), vendar pa je na zahtevo ostalih držav sprejela, naj se rok določi na sedem let in pol, kakor je bilo dogovorjeno 14. januarja. Minister je dalje izjavil, da se ministri šestih držav približujejo sedaj sporazumu, ki se predvideva za prihodnji teden. Gre, da se ne pospeši »carinska razorožitev« za pridelke, glede katerih velja posebna ureditev v okviru skup- ",M,,,m,",ml,m,,,,,,l,,,l,l,,,nMI,,l,l,H",l»»mMlllHliiimiiiHiliiiiHiiimiiiltilliiiiiiHMlliiiiiiiiiiiniiiiiiiinmmiiiiiiiiimnuiMiiimiuiniiiii Pred tajnimi pogajanji med Haagom in Džakarto? Nizozemska vlada sprejema predloge IDA o tajni konferenci med Nizozemsko in Indonezijo ob prisotnosti nevtralnega opazovalca HAAG, 12. — Ob zaključku vladne seje, ki je trajala ves dan, je predsednik nizozemske vlade Jan de Quay imel tiskovno konferenco, na kateri je napovedal, da nizozemska vlada sprejema predloge, ki so jih stavile ZDA, da bi prišlo naglo do predhodnih razgovorov med Nizozemsko in Indonezijo ob prisotnosti predstavnika tretje države kot o-pazovalca, da bi, rešili spor v zvezi z Irianom. De Quay je dodal, da si a-meriška vlada trenutno prizadeva, da bi našla skupno stališče med Nizozemsko in Indonezijo glede treh še nerešenih vprašanj za organizacijo tajnih razgovorov, namreč glede kraja in datuma konference in izbire predstavnika tretje države, ki bo prisostvoval konferenci. Nizozemska vlada ne bo poslala za sedaj vojaških ojačenj na Irian, razen če Indonezija ne bi vztra- jala pri svojem »grozilnem zadržanju« in še nadalje sprejemala vojaških ukrepov. Kar zadeva tretjo stranko, ki naj bi prisostvovala razgovorom, je de Quay dejal, da so predložili neko število imen, da pa še niso sprejeli nobene odločitve glede tega: »Indonezijci bi radi Američana, in Nizozemska bi se s tem 'povšem strinjala; toda ne gre le za nacionalnost, ampak tudi za osebo»< ne politike. | bilo nadalje sklenjeno, da bo- V Washingtonu se , je davi do v bodoče za graditev tu-začela v komisijah v kon- * rističnih objektov v Jugosla- gresu razprava o Kennedyje-vem načrtu zakona, s katerim je predlagal 50-odstotpo znižanje carinskih tarif med ZDA in državami evropske gospodarske skupnosti v petih letih. Razprava v komisijah bo trajala približno en meseč. --------------«»--- Novo letališče pri Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Na novem beograjskem letališču pri Surčinu, ki bo 1. aprila izročeno prometu, se končujejo zad nja dela. Letališče bo razpo lagalo s 3 km dolgim beton skih vzletiščem, ki ga ho po noči osvetljevalo nad tisoč re Hektorjev, in bo opremljeno z najmodernejšimi instrument za «slepe» polete. Na vzleti šču, ki je tako postavljeno, da vetrovi sploh ne bodo ovirali letal, se bo vsako uro lahko spustilo 45 letal. Predvidena je graditev še enega podobnega vzletišča. Do začetka glavne turistične sezone se bodo končala tudi dela na dubrovniškem letališču, ki bo prav tako naj-moderneje opremljeno. Prav tako bosta modernizirani letališči v Zagrebu in Titogradu, ki bosla opremljeni za'«slepe» vzlete in pristajanje letal. Nova in modernizirana letališča bodo skupaj z izboljšanjem železniškega in cestnega prometa in z novimi gostinskimi objekti pospeševala domači in inozemski turizem, ki mu Jugoslavija posveča vedno večjo pozornost. Poleg sredstev, ki jih bo dala federacija, bodo v letošnji graditvi. turističnih objektov sodelovale tudi republike in posamezne komune. Na zadnji seji odbora za gospodarstvo je viji uporabili tudi sredstva inozemskih kreditnikoV, V tem pogledu bodo sprejeli liberalnejše predpise, ki bodo-dali inozemskim kreditnikom prednost pri izkoriščanju teh objektov in zagotovili določeno raven uslug in drugih pogojev. Domačim turistom ho omogočeno, da se izven glavne sezone poslužujejo , popusta od 30 do 50 odst. Zasebnikom bodo omogočeni krediti za ureditev in boljšo o-premo stanovanj tudi zato, da bi nudili svojim gostom oskrbo v hrani. B. B. ---#»---- Fašistični atentat na sedež PSI v Genovi GENOVA, 12. — Fašisti so skušali sinoči zažgati poslopje, v katerem ima svoj sedež sekcija PSI «Foce» na Korzu Turin. Odvrgli so proti vhodnim vratom steklenico bencina in ga zažgali. Nekatere o. sebe, ki so to opazile, so obvestile gasilce, ki so kmalu pogasili ogenj. Ze v prejšnjih letih je bil sedež predmet fašističnih napadov. Pokrajinska federacija PSI je izdala s tem v zvezi sporočilo, v katerem poudarja med drugim, da se skrajna desnica sedaj zateka k subverzivni dejavnosti proti politiki levega centra. RIM, 12. — Iz Rima je odpotovala v Tunis delegacija CGIL, ki jo vodi konfederalni tajnik Rinaldo Scheda. Člani delegacije se bodo sestali v Tunisu s predstavniki alžirskih sindikatov, ki bodo simbolično izročili prispevke, ki jih je CGIL zbrala med i-talijanskimi delavci za alžirsko ljudstvo. ti veljavna nobena informacija glede datuma o ustavitvi sovražnosti. Po poročilih agencij so številni znaki, na podlagi katerih se zdi, da je odhod Ben Bele in njegovih tovarišev iz grada Aunoy zelo blizu. Danes zjutraj so okoli gradu odredili nove še ostrejše- vait> nostne ukrepe. Domnevajo, ria bodo ministri odpotovali s helikopterjem, če bo vreme to dopuščalo, v nasprotnem primeru pa z avtomobilom. Časnikarji se ne smejo približati gradu na manj kakor sto metrov. Razen tega so odredili,- da ne sme od danes opoldne nobeno privatno letalo leteti nad francoskim ozemljem. Izvzeta so letala na rednih progah in vojaška letala. Jasno je. da so vsi ti ukrepi v zvezi z možnostjo, da bi OAS skušala izvršiti kakršen koli udar. Vendar pa vsi ti ukrepi niso preprečili bombnega atentata v Issy-les-Moulineauxu in drugih atentatov, ki so sledili. Preteklo noč je v uredništvu lista »Presse-Ocean« v Nantesu eksplodiiala močna bomba. Žrtev ni bilo, škoda pa je velika. Prav tako je eksplodirala močna bomba danes zjutraj pred občinsko palačo v Coueronu blizu Saint-Na-zaira. V Parizu je bila danes polurna splošna protestna stavka proti dejavnosti OAS. Promet se je ustavil in prav tako se ie ustavilo delo v tovarnah in uradih. Stavko so organizirale vse sindikalne organizacije in bila je popolna. V Parizu je bilo danes tudi več demonstracij proti OAS. Hjveč tiso# ljudi je telo MiSEl Drug« demonstrantov se je zbrala pred stanovanjem poslanca Henaulta, ki je tudi pristaš OAS. Prav tako nadaljujejo fašisti svoje atentate v, raznih mestih Alžirije. Do *18. ure danes je bilo v Alžiru zaradi atentatov 13 mrtvih in 18 ranjenih. Včeraj se je skupina Alžircev spopadla v Arzevu blizu Orana s francoskimi policaji. Ti so ubili 15 Alžircev. Do polnoči je bilo med raznimi atentati ubitih 29 ljudi, ranjenih pa 32. Medtem pa poročajo o tajni organizaciji, ki se je ustanovila v francoski vojski v Alžiriji in kateri pripadajo rekruti. Namen organizacije je prevzeti poveljstvo nad tistimi vojaškimi oddelki, kjer bi častniki po razglasitvi ustavitve sovražnosti ukazali vojakom, naj se uprejo. Ime organizacije je »Organisation Clandestine du Contingente« (OCC) in ima celice v vseh enotah francoske vojske. V vseh vojaških enotah, k j er so častniki fašistično nastrojeni, so vojaki določili nekatzre rekrute in enega podčastnika, da prevzamejo poveljstvo v primeru, da bi častniki skušali doseči, da se njihovo moštvo upre. V tem primeru bi častnike takoj aretirali. Vojaki poudarjajo, da je ta organizacija sicer tajna, toda ne prevratna. Sam de Gaulle je namreč odkrito izjavil, aa je dolžnost vojakov odkloniti pokorščino častnikom, ki bi se uprli. Ta organizacija je bila ustanovljena že za časa upora lanskega aprila in se je nato naglo organizirala. V francoski vojski v Alžiriji je skoraj osepideset odstotkov rekrutov. janj, ki označujejo tolikšen del nedavne filmske proizvodnje«. Pri tem je obžaloval, da se že en mesec pripravlja 27 filmov o partizanskem gibanju, ki jih »vse navdihuje poveličevanje ene same od obeh strank v borbi« ( !?). V nadaljevanju je Ferretti izrazil na. sprotovanje MSI deželni ureditvi, predvsem pa uveljavljenju avtonomne dežele Furlani-je-Julijske krajine in sporočil, da je na pobudo njegove stranke v teku zbiranje podpi. sov po vsej deželi, da bi zahtevali, v predvidenih ustavnih oblikah, ukinitev deželne ureditve. Kar zadeva šolo, je Ferretti vprašal predsednika vlade za pojasnila glede njegovih izjav v zvezi s poukom latinščine; glede agrarne politike nove vlade je pripomnil, da je razkosanje zemljišč v »nasprotju s prevladujočo usmeritvijo v toliko drugih deželah, kjer se teži k ustanovitvi velikih kmečkih posestev, četudi na zadružni podlagi«. Na koncu je Ferretti podčrtal potrebo, da se »strogo preganjajo primeri davčne utaje«. Senator Chabod (Dolina Aoste) je napovedal, da bo glasoval za zaupnico, postavil pa je zahtevo, naj vlada predloži čimprej zakonski osnutek o ustanovitvi proste cone v Dolini Aoste in naj se zanima za ureditev cestnega omrežja v tej deželi. Bolettieri (KD) je izjavil, da se povsem strinja s politično formulacijo, na kateri sloni Fanfanijeva vlada. Glede razvoja KPI je med drugim zatrjeval, da se »v komunizmu ne more nič spremeniti, ne po krivdi ljudi, ampak po krivdi sistema. Edina možna novost je povezana z ideološkim sporom med SZ in ljudsko Kitajsko«. Mole (neodvisna levica) je izjavil, da se bo vzdržal glasovanja o zaupnici, ker so v novi vladi tudi ministri, kakor n. pr. Andreotti, ki vidijo v sodelovanju med KD in socialisti »resno- nevarnost za deželo«. Tarufoli (KD je zadovoljen z izjavo vlade, da bo ostala zvesta atlantskemu zavezništvu in da bo spoštovala svoje vojaške in politične obveznosti; zadovoljen je s protikomunizmom in s priznanjem pomena zasebne pobude na gospodarskem področju, glede nacionalizacije električne e-nergije in deželne ureditve pa je izrazil svoje pomisleke in priporočil poglobljeno proučitev teh vprašanj. Na koncu je izjavil, da bo^ glasoval za i prli sedanjo vlado pri uresni-vlado »iz prepričanja, ne le j čenju njenega programa, iz strankarske discipline«. 1 A. P. iiiiilllilllil ■•11111111111111111111 iiniiiiiiiiiiitiiiiiil„iiiiiiiiiii,ii„|,|||ll||i|||||,|||l|||,,ft((,i ,11,1,11111 Prav tako bo glasoval za zaupnico senator Cenini (KD), ker se popolnoma strinja s stališčem in programom nove vlade. Senat bo jutri zasedal dopol. dne in popoldne ter nadaljeval z razpravo. Zunanji minister Segni je danes odpotoval v Ženevo, kjer se bo v sredo začela konferenca o razorožitvi med predstavniki 18 dežel. V sredo bo prispel v 2enevo tudi Rus-so in ostali člani delegacije (Russo ie zamenjal liberalca Martina). Stabšče italijanske vlade je znano: namerava nuditi »vsakršno aktivno sodelovanje, da bi se izognili zaostritvi mednarodnih nasprotij«: naklonjena je zsnvsli, da sg ta konferenca razširi na konferenco predsednikov vlad 18 dežel; namerava biti posrednik med Vzhodom in Zahodom. eh strani nevezanih držav, toda v »loialni povezanosti z zahodnimi riež"lami». Hkrati namerava pospeševati »elaaTcnejše sistem? posega v nogaian'a». namesto »zastarelih diplomatskih instrumentov«. S t"m v zvezi se pri-nominin. da je bila vnrnv Italija tista, ki je predlagala razširitev konference z vklin-čitvbo nevtralnih dežel. To stališče ita H lanske vlade jo naletelo na odobravanje Kcnne-dv‘a. kar in Fanfani izkoristil nroti desnici KD. Pred odhodom italijanske delegacije v Ženevo, so na sestanku, ki so se na udeležili Fanfani, Piceioni, Segni. Russo, Canali, Fornari. C?nn!etti in šef generalštaba gen. Ro^si, na katerem so pripravili osnutek predlogov, ki iih ho Segni predlož'1 nevtralpifn deželam, da hi dosegli osnutek pogodbe o razorožitvi. Včerai so se vršila v raznih italiianskih mestih politična zborovanja, na katerih so de-mokristjanski, socialdemokrat ski, republikanski in socialistični govorniki utemeljevali nujnost nove politične usmeritve v italijanskem javnem življenju: desnica je ponav- ljala že znane argumente proti te i usmeritvi. Ingrao pa se je oprijel dejstva, da je že prejšnja vlada dala svoj pristanek na atomsko oborožitev NATO in zastavil Fanfaniju tri vprašan ia: L Drži ali ne drži, da ie bil predsednik nrej.šnie vlade Fanfani sam? 2. Zakaj ta predsednik ni predložil pravočasno tega skle. pa v oceno parlamentu? 3. Ali je sedanja vlada pripravljena ponovno proučiti omenjeno odločitev? Tudi Nenni je izrazil v Milanu zaskrbljenost socialistov zaradi tega sklepa italijanske vlade, glede nadaljnjega razvoja politike levega centra pa je dejal, da ho privedla do »globoke preobrazbe« sedanjih družbenih odnosov, in da bodo socialisti zaradi tega pod- DANES Jutri se začne v Ženevi raz-oicžitvena konferenca. Po včerajšnjih in nedeljskih sestankih in pripravljalnih razgovorih med tremi — oziroma pe-imi (ker sta se tudi zunanja inistra Schroeder in Segni eh sestankov zelo aktivno u-kleževala) — se ne more re-Usv.jjLi da prevladuje optimizem. \ tem smislu se je izrazil predvsem Gromiko. Tudi na Zahodu ne govorijo o optimizmu, če izvzamemo Mac Millana,\ki se je v Londonu izrazil, da «je možno napredovati pri ženevskih pogajanjih«. Edino italijanski zunanji minister Segni, ki je imel včeraj z Ruskam izredno dolg raZoVor, Je »trenutno« odločen optimist. Zdi se, da ni prav nič slučajno, da sta bili ravno včeraj objavljeni dve pismi z Gromikovim odgovorom gen-neralnemu tajniku OZN U Trntu na več kot dva meseca staro resolucijo skupščine OZN. V glavnem se namreč skoraj vsi komentatorji strinjajo, da bo predloge, ki jih omenja v pismih, sovjetski zunanji minister predložil tudi na konferenci. Gre v prvi vrsii: za obvezo atomskih sil, da ne izročijo atomskega o-rožja drugim drazvam, za brezatomsko področje, ki bi zajelo vso Afriko, za prav taka področja v Srednji Evropi, na Srednjem in Bližnjem vzhodu na Balkanu in na Jadranu, za sklicanje posebne konference, ki naj b) se končala s podpisom pogodbe o prepovedi uporabljanja a-tomskega orožja kot prve stopnje k popolni prepovedi jedrskega orežja. Glede ameriških predlogov P-» se je zvedelo samo to, da cer zgolj vprašanje dostopov v mesto. Nai»prctno vlada optimizem, po šestih dneh pogajanj, v Evianu, čeprav je prišlo do nenadnih nesoglasij, za katera pa pravijo, da so razumljiva, ker so prav zadnja vprašanja, ki so ostala nerešena, zelo zapletena. Spričo bližnje ustavitve sovražnosti je zelo važna novica, da deluje v francoski vojski v Alžiriji tajna protifašistična organizacija »Organisation Clandestine du Contingent« (OCC) in ima celice v vseh enotah francoske vojske ter bo prevzela v roke vsa poveljstva, če bi fašistični častniki odrekli. po-kerščino. OCC, ki je bila u-stanovljena že med uporom v lanskem aprilu, ima vpliv predvsem med rekruti, ki predstavljato 80 odstotkov vseh francoskih vojakov v Alžiriji. Organizacij« ni prevratna, ker Je sam de Gaulle izjavil, d« je dolžnost vojakov odkloniti pokorščino častnikom, ki bj se uprli. — Antifašisti so v Parizu organizirali polurno splošno protestne stavko, več tisoč pa jih je priredilo demonstracije proti OAS. Fašisti in policisti so v Alžiriji tudi v zadnjih dveh dneh pobijali Alžirce, v Parizu pa je OAS organizirala dva bombna atentata. Po glasovanju v italijanski poslanski zbornici se je razprava o novi vladi začela včeraj v senatu in bo trajala ves teden. V določeno zadrego j« spravil Fanfani socialiste s svojo izjavo, da ne nasprotuje oborožitvi NATO, tako da glasilo PSI zahteva danes, naj vlada ponovno to zadevo prouči, ki »prav gotovo ne more zmanjšati napetosti v Evro« je Rusk že predslnočnjim na- pi -in ki bi zaostrila nemško č o-pravljali svojo dolžnost v službi OZN. V katedrali je bilo razvrščenih 13 krst, ki so bile vse pregrnjene z državno zastavo in okrašene z lovorovim vencem. Žalni svečanosti je prisostvovalo na tisoče oseb, ki so prihitele iz vseh krajev province, da bi počastile spomin 13 padlih letalcev. Ob krstah so stali na častni straži častniki in podčastniki 46. letalske brigade. Od vencev je na najbolj vidnem mestu stal venec predsednika republike, zraven tega venca predsedni- ce, venec predsednika vlade, obrambnega ministra ter o-stalih predstavnikov in organizaciji Na krstah so bile položene čepice z oznakami vojaškega čina, zraven teh pa še odlikovanja in sablje padlih letalcev. Predsednik republike je prišel v stolno cerkev, kjer so bile žalne svečanosti, okrog 11. ure. Tu je bil postrojen polk z vsem orožjem, razvito zastavo in vojaško letalsko godbo. Na stolpu je na pol droga visela državna zastava. Predsednika republike so spre. jeli predsednik poslanske zbornice Leone, podpredsednik senata sen. Zerioli-Anzini, vladni predsednik Fanfani, nakar so vsi stopili v katedralo. Poleg teh in mnogih parlamentarcev so se svečanosti ude-$ > iiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiii iiiitim iiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHfiiiiiiiiiii im mi iiiitin Strašna pomota v Binghamptonu Sedem dojenčkov umrlo od petka ve žene in sinovi. Verske ob rede sta opravljala vojaški škof msgr. Pintonello in škof iz Piše msgr. Comozzo. Tisoči oseb, ki nišo našli mesta v cerkvi, so obredu prisostvovali na trgu pred njo. Na koncu obreda se je predsednik republike približal družinskim članom padlih, katerim je podal roko ter jim izrazil svoje sožalje. Posebno ganljivo je bilo srečanje med predsednikom republike ter enim od sinov letalskega strojnika Di Giovanni. Deček je bil v uniformi, ki jo nosijo gojenci zavoda za sinpve padlih letalcev. Giovanni Gronchi je zapustil katedralo vidno ganjen. Pred cerkvijo se je poslovil od predsednika poslanske zbornice, vladnega predsednika ter ostalih predstavnikov oblasti. Vtem prihajajo v katedralo nove in nove skupine meščanov iz Piše ter ostalih krajev province, da bi Se tako oddolžile spominu nesrečnih žrtev. Otroci v starosti od 4 dni do 6 mesecev so v bolnišnici dobili v hrani sol namesto sladkorja BINGHAMPTON (NewYork), 12. — Sest dojenčkov je umrlo od petka do nedelje v bolnišnici v Binghamptonu, ker so po pomoti dobili sol namesto sladkorja v hrani. Danes pa je umrl še sedmi dojenček, neka deklica štirih dni. Zdravniki so ugotovili, da je bilo najmanj 16 dojenčkov, ki so dobili slano namesto sladko hrano. Od devetih še živih še vsaj za tri obstaja huda nevarnost za njih življenje. .. .. ........_____ _ so ... omogočile povečanje izvozne- } ravnijo leta 1960, dvig ccn ga iztržka. na drobno pa je postal po- Gospodarski položaj v afri- I časnejši. ........................................................*.Mirtu.Tirnimi Vlačilec, ki se je drugič potopil NEAPELJ, 12. — Vlačilec «Sesto», last neapeljske družbe vlačilcev, je, vtem ko je skušal navezati parnik «Espe-ria» v neapeljskem pristanišču, iznenada izgubil ravnotežje ter se prevrnil. Nekaj minut za tem se je vlačilec potopil. V trenutku nesreče se je na njem nahajalo pet mož posadke, od katerih je eden, in sicer Giovanni Rania, star 61 let, izgubil življenje. Ostali štirje: 50-letni Giuseppe Salemme, 34-letni Mario Li-guori, 37-letni Fausto Tucci in 42-letni Pietro Di Scala, so bili sprejeti v bolnišnico «Nuo-vo Loreto«. Okrog 14. ure je vlačilec «Sesto», ki mu je poveljeval Giuseppe Salemme, odšel skupno še z nekim drugim vlačilcem naproti parniku »Espe-ria», last družbe «Adriatica», ki je prihajal iz Genove. Pri poizkusu navezave, ki je potekal normalno, in pri čemer je že bila vržena vrv na »Šesto«, je ta, kot že rečeno, nenadoma izgubil ravnotežje in se prevrnil. Tako «Esperia» kot vojna ladja «Tidewater», pripadajoča VI. ameriški sredozemski floti, ki se od 24. februarja nahaja v neapeljskem pristanišču, sta takoj začeli klicati na pomoč. Se v istem hipu sta pristaniško poveljstvo kakor tudi omenjena šala poveljnika ladje ter ugo-ameriška vojna ladja odpo- tovila razloge, ki so povzro-slala reševalce na kraj nesre-.čili potopitev vlačilca »Šesto«, če. Motorni čoln družbe »SE Včeraj zvečer in danes so BN» (Societa Bacini Napole-lse pogoji štirih preživelih čla- tani) je sprejel na krov tri od petih mož, ki so se nahajali na »Sestu«. Giovannija Ranio, prvega strojnika vlačilca« pa je rešil drugi motorni čoln. Tu so vsem štirim mornarjem nudili prvo pomoč, vendar je Rania, še preden so ga pripeljali v bolnišnico, umrl. Vtem je vladala precejšnja zaskrbljenost za usodo Di Sca-le, petega člana posadke vlačilca »Šesto«, ki ga še niso bili našli. Iz pristaniškega poveljstva so odposlali motorni čoln, da bi ga poiskal. Toda omenjenega Di Scalo so že rešili mornarji ameriške ladje «Tidewater», s katere so, brž ko se je »Šesto« začel potapljati, spustili v morje rešilni čoln, ki ga je potegnil iz morja. Tu so mu nudili prvo pomoč, nakar so ga odposlali v bolnišnico »Pellegrini«. Neki drug vlačilec je zatem ladjo »Esperia«, ki bo po krajšem pristanku v Neaplju nadaljevala svojo pot proti Aleksandriji v Egiptu, odvlekel v pristanišče, kjer se je zasidrala ob pomolu Angioi-no. Nanjo sta se povzpela polkovnik Aiello, namestnik poveljnika pristaniškega poveljstva, in dr. Servidio. funkcionar komisariata lavne varnosti v pristanišču, da bi zasli- nov posadke toliko izboljšali, da so jih predstavniki javne varnosti in namestnik državnega pravdnika, dr. Capecela-tro, lahko zaslišali, o čemer pa doslej še ni nobenega sporočila. Vlačilec »Šesto«, ki so ga poganjali stroji z močjo 360 KS, je bil star že kakih 30 let. Med zadnjo svetovno vojno, ko je plul pod imenom »Spa-gna«, je bil tudi potopljen od Nemcev. Kasneje so ga dvignili z morskega dna ter ga popravili. Služil je znova kot vlačilec v neapeljski luki vse do nesreče, ki ga je zdaj zadela. Zvečer sta že zapustila bolnišnico Salemme in Liguori. Glede preiskave o nesreči pa zatrjujejo, da bo imela komisija koristne elemente v rokah šele tedaj, ko si bo lahko ogledala vlačilec, ki ga bodo dvignili iz morja. Dela za dvig se bodo najbrž pričela že jutri. »Šesto« leži v globini 20. m. ----««---- RIM, 12. — Reakcijsko letalo «DC-8» družbe Alitalia na progi Caracas-Milan je te dni zrušilo rekord proge, za katero je potrebovalo samo 8 ur in 23 minut. Na letališče Mal-pensa je prispelo 2 uri in 10 minut prej, kot je določeno po urniku. K uspehu so pripomogle tudi zelo ugodne vremenske prilike. Letalo je preletelo 8.341 km z izredno povprečno hitrostjo 994,92 km a« uro. Dojenčki, ki so umrli, so bili stari od štirih dni do šest mesecev. Obdukcija je ugotovila preveliko količino natrija v krvi. Podravnatelj bolnišnice dr. Carl Wathne je časnikarjem povedal, da je neka bolničarka slučajno opazila, ko si je pripravila kavo, da je bila v posodi za sladkor sol. Zdravniki si na vso moč prizadevajo, da bi rešili ostale dojenčke. Bolničarka, ki jo imajo za odgovorno, da je napolnila posodo s soljo namesto s sladkorjem, je morala prekiniti delo in je bila zaslišana. — «»----- Fašisti motijo snemanje filma BRINDISI, 12. — Snemanje filma »Vpijoča leta«, ki ga režiser Zampa snema v Ostu-niju, so danes zopet motili. Na vrsti je bil prizor, ko skupina mladine v uniformah koraka ob prepevanju pesmi «Faccetta nera«. Tedaj je iz nekega avtomobila stopi) rni-sovski poslanec Clemente Manco, ki je takoj krepko nadrl Zampo. Vnel se je prepir, ki se je končal šele, ko sta vmes posegla komisar javne varnosti ter maršal karabinjer, jev. Jacqueline Kennedy prispela v Indijo Po daljši borbi z ognjem je bil požar pegašen. Poškodovano je bilo tramovje strehe v gledališču, ki se je zrušilo ter uničilo vso opremo in naprave. Ogenj je zatem prodrl tudi v omenjene šolsKe prostore, zaradi česar se je zrušil strop in poškodoval malone ves didaktični material, ki se je tu nahajal. Ni še bilo mogoče ugotoviti, koliko znaša škoda, ki jo je požar povzročil. V samem gradu so se nahajala tudi številna umetniška dela. Po štirih letih življenja v knrniku je izginil RECCO, 12. — Ko je pred dnevi, :, 73-letnemu Ernestu Blandiniju postalo v avtobusu slabo, sta ga dva stražnika spremila proti domu. Ko so prišli do stanovanja Blandi-nija, ki je bivši učitelj, se je stražnikoma nudila kaj žalostna slika. Blandinijevo sfano-! vanje je le za silo urejen kur-j nik, postavljen na neki Vrt, j in v njem je bila preprosta I postelja. Ko je oblast zve-NOVI DELHI, 12. — Žena jzadevo' je takoj ukre-predsednika ZDA je prispela ™la' d« Prepeljejo Blandinija, v Novi Delhi na svoj polura- kl le b' brez denarja in tud. den obisk. Na letališču jo je I »rez dokumentov,_ v bolnišm-pričakal premier Nehru s hčer-j co- ko. so sI' stražniki ko Indiro Gandhi, župan me-! P« Bland.n.ja, ga n.so več sta Novi Delhi ter ameriški! nss'*- Mogoče je Blandini zv.e-veleposlanik. Jacaueline Ken-jdp|. da se bo vrnil v nor-nedy bo ostala v Indiji de- ; maInt' življenje, pa je izginil, vet dni. knjige ^ glpdnli&če gltihbu ^ hlilutuhivu Požar v zgodovinskem gradu pri Veroni VERONA, 12. — Danes zjutraj je prišlo do požara v zgodovinskem srednjeveškem Orel se bo vrnil s svobode v kletko BOLOGNA, 12. — V občinski koloniji v parku Casa-glia, nekaj kilometrov od Bologne, so preteklo noč neznan- grandu Sangu.netto, ki je bil I °d^“ klf°' v, kateri. -ie s * ' 1 bil velik orel. Pustili so tam list s sporočilom, da ne gre za kako vandalsko dejanje, temveč za «dejanje ljubezni zgrajen v času gospodstva Scaligerov m je zatem prešel v roke družine Dal Verne. Grad je deloma služil za gledališke in kinematografske predstave, deloma ,pa nekaterim javnim ustanovam: otroškemu vrtcu in državni srednji šoli, ki jo obiskujejo dijaki spodnjega predela veronske pokrajine Prvi so požar opazili šolski sluge, in sicer zaradi dima, ki je na gosto uhajal .skozi, okna prostorov, danih na razpolago gledališču, Na mesto so nemudoma prišli karabinjerji iz Sanguinetta ter ognjegasci iz Verone, Legnaga in Colonie Venete skupno s številnimi posadkami in štirimi brizgalkami. Nagel poseg je preprečil, da bi bili plameni 'zajeli celotno starodavno poslopje. do narave«. Orla so pred leti na ^Terminillu ulovili nekateri lovci in ga podarili bolonjski občini, ki ga je prepustila koloniji Casaglia. Toda orel najbrž ni znal več dobro uporabiti svobode in gotovo ga je tudi letanje utrudilo. Našli so ga namreč kakih 15 km od Bologne v Tolčju. Pusti! se je spet ujeti in jutri se bo vrnil v kletko. AOSTA, 12. — Dva rudarja sta bila hudo ranjena, ker je nek« mina pri delu za razširitev predora Velikega Sv. Bernarda prepozno eksplodirala. Delavca sta bila sprejeta v bolnišnico s pridržano prognozo. Ungaretti nov predsednik evropske skupnosti pisateljev FIRENCE, 12. — Na kon-Oresu evropske skupnosti pisateljev je bil uvaljen za predsednika italijanski pesnik Giuseppe Ungaret ti, in sicer soglasno. Za podpredsednike so bili izvoljeni Nikola Bajan (SZ), Jean Paul Sartre (Franc.) in Halldor Kilyan Lamess (Island.). Člani odbora pa so postali še; Antony Babel (Švica), Ingeborg Bachmann (Avst.), Mihai Beniuc (Rom.), Jose Maria Castellet (Špan.), Jaroslav] Itvaszkieivicz (Polj.), John Lehman (V.B.), Tana-si je Mladenovič (,Jug.), Georgios Novas (Grč.), Ivan Skala (CSSR). Odbor revizorjev sestavljajo: Renatus Albe (Belg.), Kate 0'Brien (Ir.) in Laszlo Passuth (Madž.). Prva ženska v francoski akademiji znanosti PARIZ, 12. — Prvič v svoji več kot dvestoletni zgodovini je Jrancoska znanstvena akademija izvolila za svojega člana neko žensko. Gre za Marguerite Perey, ki je že bila dopisni član akademije in ki je bila pred leti asistentka v laboratoriju Marie Curie. Marguerite Perey, ki vodi sedaj kemični oddelek centra za jedrske študije v Strassburgu, je bila izvoljena v oddelku za fizika kot naslednica pokojnega Umila Henriota. Akademiki so dali njej 48 glasv, medtem ko jih je dobil prof. Rouard, dekan prirodoslovne fakultete v Marseillu, ki je tudi kandidiral za nasledstvo Henriota samo 13. Marguerite Perey je znana znanstvenica: l. 1939 je odkrila efrancij», 87. element po lestvici Mendetejeva, v kateri so elementi razvrščeni po njihovi naraščajoči masi. O-pravila je tudi številne raziskave na radioaktivnih elementih ter je tudi občutila posledice sevanja na desni roki ter na prstih leve roke. Njeno delo se ceni kot važen prispevek v borbi proti raku. Jugoslovanski filmi prodani v Italijo BEOGRAD, 13. — Italijan-ska filmska publika, ki doslej ni imela priložnosti širše se seznaniti z dosežki jugoslovanske filmske proizvodnje, bo letos imela priložnost, da vidi 25 igranih, dokumentarnih in risanih filmov proizvodnje sJadran-1 ilma», sZagreb-filmas in »Zore«, ki jih je jugoslovansko poslovno podjetje «Globus film« te dni prodalo -Italiji. »Globus« je prav tako prodal vrsto jugoslovanskih igranih in risanih filmov v ZDA, Belgijo, Francijo, Portugalsko, Švedsko, Norveško. Finsko in Venezuelo. Andrič v Kairu na dvotedenskem obisku KAIRO, 12. — Književnik Ivo Andrič je včeraj prispel v Kairo na dvotedenski obisk Združeni arabski republiki, kamor ga je bil povabil minister za kulturo. Na kairskem letališču so ga sprejeli državni podsekretar ministrstva za kulturo z visokimi funkcionarji ministrstva, predstavniki društva književnikov Z AR tn predstavniki jugoslovanske ambasade v Kairu. Ivo Andrič bo obiskal več kulturnih in znanstvenih ustanov ogledal pa si bo tudi spomenike stare egiptovske kulture v Tebah in Lu-ksorju. V Beogradu festival dokumentarnega filma BEOGRAD, 12. — V okviru Devetega festivala jugoslovanskega dokumentarnega in kratkometražnega filma so začeli v prostorih Jugoslovanske kinoteke predvajati filme iz informativne sekcije in inozemske filme. Tuje filme si je ogledalo izredno veliko število gledalcev. Spoznali so dela, ki so jih na festivalu poslali filmski delavci Nizozemske, Bolgarije, Italije, Japonske, Kanade, Demokratske republike Nemčije, Sovjetske .Ulili II IIIIIIIIIIIIHIlll.IIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIII...... Nepremišljenost, ki ježe kriminal " " ........ ......... -....— ................... PORDENONE, 12. — V pe-; niči. Očitn'o je torej bilo, da/ policije so dejanje priznali, t plačevale na osnovi plače: več tek zvečer je strojnik vlaka št. 509 Dunaj—Rim, ki prihaja na postajo v Pordenonu ob 22.36, obvestil železniško policije, da je lokomotiva na nekem mestu zadela v neko oviro, za katero ni vedel kaj točnejšega povedati. Poveljnik in nekateri agentje so takoj odšli na naznačeno mesto in ugotovili, da so neznanci postavili na tračnice obcestni kamen, ki so ga izdrli na cesti pod progo. Lokomotiva, ki je vozila z vso hitrostjo, je kamen razbila na dve polovici, ki pa sta bili ob prihodu policije že zopet na trač- je potem, ko je vlak peljal mimo, nekdo zopet postavil na isto mesto cementna bloka. Po domnevi, da so nepremišljeno dejanje, ki je spričo posledic, ki bi jih lahko imelo, že pravi kriminal, napravili kaki mladinci, je policija pričela voditi preiskavo po vsem področju ter pri tem o-pazovala tudi obiskovalce večernih šol v Pordenonu; te šole obiskuje mnogo mladih ljudi iz okolice. Danes pa je policija že ugotovila, kdo so mladi zlikovci. Gre za tri mladince iz Tiezza, ki imajo 16 in dva po 15 lat. V uradu Sedaj bodo morali pred so- I kot kdo zasluži, višjo globo diščem odgovarjati^ zaradi el. j bi plačal. Tako se tudi ne bi ‘lan i— i dogajalo, da lastniki avtomo- bilov puščajo vozila na prepovedanih mestih, ker je globa še vedno ista kot pred kdo. ve kolikimi leti in je manjša kot pristojbina na kakem mestu za parkiranje. ----«»----- RIM, 12. — Bivša filmska igralka Marisa Allasio, žena grofa Pier Francesca Calvi di Bergolo, sina Jolande Savojske, je včeraj rodila hčerko. Prvorojeni Carlo ima sedaj dve leti. 430 kazenskega zakonika, tla so namreč skušali povzročiti železniško nesrečo. Odmerjanje globe po višini plače SAO PAULO, 12. — Poslanec Nicolau Tuma je brazilskemu parlamentu predložil načrt za reformo cestnega zakona. Po njegovem predlogu naj bi se globe za prekrške zveze, Poljske, Romunije, Češkoslovaške, Velike Britanije, Finske, Izraela, Madžarske, Švedske, Grčije, ZDA in Norveške. Posebno lepo so' sprejeli poljski film «Rojstvo ladje«, nizozemski lutkovni film «Potujoči zvoki-, italijanski film o otroških pesmih, češkoslovaški film o napadu nn Kubo tn madžarski film o slifcarju-šarlatanu. Predvajanj teh filmov so se udeležili tudi nekateri inozemski avtorji, ki so gosti beograjskega festivala, in drugi filmski delavci iz tujine, med katerimi je tudi redaktor sovjetskega studia za dokumentarne filme Vladimir Osmi-nin. Umrl je operni pevec Aleksander Griff ZAGREB, 12. — V Zagrebu je v starostil petinsedemdeset let umrl znam o-perni pevec in gledališki pedagog Aleksander Griff. Bil je član gledališč v Parizu, Varšavi, Madridu in Barceloni, gostoval pa je na številnih italijanskih, češkoslovaških, bolgarskih, portugalskih in južnoameriških opernih odrih. iiHrkuba« in «Io>n> v grškem gledališču, v Sirakuzi SIRAKUZA, 12. — Pri prihodnjem ciklusu predstav klasičnih del v grškem gledališču v Sirakuzi bo nasto-vila Klena Zareschi kot He-kuba, Corrado Poni pa kot Ion. Ostali glavni igralci v obeh Evripidovih tragedijah so: Carlo D’Angelo, Alberto Lupo, Arnoldo F od, Armfl Miserocchi, Maria Fabbri, E-lena Albani, Carlo Ninchi m Aldo Silvani. uHelcubov bo režiral Giuseppe Di Martino, ttlonav pa Sandro Bolchi. Universo - nova enciklopedij* inštituta De Agostini Geografski inštitut. De A-gostim iz Nov.,re najavlja novo enciklopedijo Universo, ki bo izhajala v tedenskih snopičih po 250 lir tn bo na razpolago od 15. marca dalje. Iz prospekta je razvidno, da bo delo izhajalo v formatu drugih enciklopedij na odličnem papirju in z ilustracijami v barvah. Takih ilustracij bo v celotnem delu 20.000. V petih letih bo izšlo 260 snopičev, ki bodo potem sestavljali dvanajst knjig. Kaj več pa bomo o tej enciklo-pediji lahko rekli tedaj, ko bomo imeli pred seboj kaj več snopičev. Vsebina ene izmed Sansonijevih revij La Rassegna delta lette-ratura ilaliana, ki jo urejuje (Valter Binni, in izdaja založba Šansoni v Firencah, ima v svojem zvezku za september - december 1961 (letnik 65, serija Vil, št 3) sledečo vsebino: Franco Croce, Tre Urici delFulttmo barocco I. Giuseppe Artale. Riccardo Seri-vano, Storm di un conceC to letterario: Decadenlisino. Note: Giovanni Ponte, Data-zionc e significato dell’epi-stola metrica p etrarchesca • ad seipsum*. Cesare Federi-co Goffis, Le due ediztoni cinguecentine del Baldus di Vigaso Cocaio. Carlo Alberto Madrignam, 11 metodo scientifico di Francesco Redi. Sergio Carlo Landuccii Cultura e societa nel pen' siero desanctisiano. Rečen-s ioni. Rassegna bibliografi- MILAN, 12. — Minister prosvete Gui je izročil danes zvečer Fernand u Palazziju zlato kolajno, ki mu jo ie podelil predsednik republika, v priznanje za njegovo dolgoletno pisateljsko dejavnost. Palazzi, ki je. tudi avtor slovarja, je ministru daroval izvod svojega najno-vejšega slovarju. * * * ,, RIM, 12..- Angleški igralec Rax Harrfison, vdovec po igralki Kag Kendall, ki je umrla za levkemijo prei tremi leti, se bo poročil * 34-let.no igralko Rachel R°' berts. Ta se je poleti ločil" od igralca Alana Rtmella. * » t i SANREMO, 12. — Tri zaporedne večere — 2.1., 24. t*1 25. marca — bo t SanremU VII. mednarodni festival jazza. Udeležilo se ga ho čez 60 solistov iž deveti’1 držav. « * * PRAGA, 12. — Na vabil" češkoslovaške vlade bo v prihodnjih dneh prispela " Prago delegacija italijanskih založnikov. Obisk je v zvezi z razstavo italijanske knji’ ge, ki je sedaj v BratislaV■ # # # PARIZ, 12. J- Francoska pevka Edith Pia/, ki še n’ ozdravela po treh operad' jnh prejšnjega leta, je m0' rala ponovno v bolnišnic" zaradi pljučnice. Nekaj dn1 je bilo njeno stanje, zelo četno, sedaj se je pa izbol)' šalo in mogoče bo lahk" kmalu zapustila bolnišnic"■ — 3 13. marca 1962 Kmetje s tržaškega področja razpravljali o problemih, ki najbolj tarejo kmetijstvo €Zeleni načrt», vprašanje mleka in živinoreje, kmečka bolniška blagajna ter še vrsta drugih vprašanj, ki terjajo rešitve - Poudarjena potreba po zadružnosti in slovenski strokovni Šoli Množična udeležba na občnem zboru dokaz zaupanja naših kmetov v svojo organizacijo V nedeljo dopoldne je bi! v velikj dvorani trgovinske zbornice, v Trstu redni letni občni zbor Kmečke zveze, ki j,e odlično uspel in bo važen ■bejnik v tukajšnjem kmetijskem gospodarstvu. Kmetje so Ptegledali dosedanje delovanje svoje stanovske organizacije, razpravljali so o vseh perečih vprašanjih kmetijstva in si začrtali pot za nadaljnje delo, da se bo njihova organizacija še bolj utrdila in razvijala svoje delovanje za obstoj- in raz-Voi kmetijstva ter enotnost Vseh kmetov. Udeležba na občnem zboru, pozornost zborovalcev, s katero so sledili poročilom, izčrpna diskusija in Zanimanje za vse probleme, dokazuje, kako se kmetje za-Vedajo resnosti položaja, v katerem je naše kmetijstvo. Prav tako pa smo na nedeljskem °bčnem zboru videli novo potrditev, na kateri strani so bhetje s Tržaškega in kdo jih Predstavlja, ter dokaz, s kakšnim zaupanjem kmetje gledajo in Se obračajo na Kmečko zvezo. Prav tako je bilo na °bčnem zboru razvidno .kakšno hvalevredno delo opravlja ta organizacija Velika dvorana je bila tako Polna, da ni bilo več mesta za V*e in marsikdo je moral stati ob vhodih. Skoda je, da niso prišli na občni zbor KZ Predstavniki oblasti in raznih Ustanov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, in ki so bili si-c**' povabljeni a se vabilu ni-8(1 odzvali. Zamudili so lepo Priložnost, da bi videli ter sli-salj prave kmete ter se spo-Znali z njihovimi problemi. S *Vojo odsotnostjo, ki so jo vsi zborovalci obsodili, so pokaza-*'■ da še vedno podcenjujejo Paše kmete in kmetijstvo. Vabilu se je odzval le predstavnik Urada za združene kmetijske prispevke, s strani Izmečke bolniške blagajne pa občni zbor dobil pismo s Pozdravi in opravičilom, da Pjen predstavnik ni mogel bi-** Prisoten. Občnega zbora so se udele-žlli še predsednik Slovensko-tjospodarske kulturne zveze or. Dekleva in tajnik Kosmi-Pa, tajnik Zveze malih poses-t-Pikov Marij Grbec, tajnik de-*®lne Kmečke zveze Alceste trrante iz Vidma, predseduj1* Kmetijske zadruge Alojz parkovič, inž. Andrej Cok in v?? Stane Grgič ter lepo štelo članov Zveze malih porotnikov. Predsednik občnega zbora ”že Bizjak je po odobritvi ''evnega reda prečital popravno pismo, ki ga je po-!al predsednik Kmečke zve-0® Jože Škrk. ki se zaradi hu-® bolezni svoje žene ni mo-vP1 udeležiti občnega zbora. jato je upravni tajnik KZ inž. °že Pečenko pozdravil zboro-talce in goste ter omenil od-°tnost predstavnikov oblasti P raznih uradnih ustanov, ki ® ukvarjajo s kmetijstvom, ediio je poročilo tajništva, ki objavljamo na drugem me-čhk Po Poročilu nadzornega jfpora je občni zbor dal raz-„ šn!c° dosedanjemu odboru, j . je občni zbor pozdravil j> 2elel obilo uspeha tajnik ' ®ze malih posestnikov Ma-J Grbec, k; je ob ploskanju vseh zborovalcev izrazil željo, da bi čimprej prišlo do združitve dveh sorodnih kmečkih organizacij, ki že več lat tes-n.i sodelujeta. Tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Mirko Kosmina je v svojem pozdravnem nagovoru pouda. m, kako važno delovanje razvija Kmečka zveza v korist kmetijstva in slovenske narodne skupnosti. Pripomnil je, da bi morale oblasti upoštevati dejstvo, da so kmetje na Tržaškem skoraj stoodstotno Slovenci ter imenovati zastopnike Kmečke zveze v raznih u-stanovah. Ob koncu pa je izra-Z’’ upanje, da se bodo čimprej uresničili pogoji za združitev vseh kmetov v enotno organizacijo. Za njim je spregovoril tajnik deželnega odbora Kmečke zveze iz Vidma Alceste Ferran. te, ki je prinesej pozdrave nje. nega predsednika in članov Zveze. Jasno je prikazal splošne probleme italijanskega Kme. tijstva in borbo napredne organizacije italijanskih kmetov, da bi se italijansko kmetijstvo rešilo iz krize, in da bi Kipet-je ter •kmeokj' delavtil doaegli svoje pravice. Poudaril je nujnost zadružništva ter ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina in pripomnil, da kmetje pričakujejo, da bo nova vlada zares izvajala svoj program Omenjeni predstavnik Urada za združene kmetijske prispevke je izrazil svoje zadovoljstvo, da vidi v dvorani toliko obrazov pravih kmetov in je občnemu zboru želel polno u-spehov. Predsednik Kmetijske zadruge Markovič je pozdravil zborovalce in omenil sodelovanje zadruge s Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov, ki se bo prav gotovo še bolj u-trdilo in razvijalo. Omenil je delovanje Kmetijske zadruge in priporočal kmetom, naj svojo zadrugo podpirajo in utrjujejo svojo enotnost. Inž. Pečenko je nato prečital pozdravno pismo Janka Furlana, ki se iz tehničnih vzrokov, žal, ni mogel udeležiti občnega zbora Sledila je diskusija, nato pa je bil soglasno’ izvoljen novi odbor Kmečke zveze, ki je bil dejansko potrditev dosedanjega odboraj. l«,<)a -*je tul na no* vo izvbfjef v ertboTvše Al«y Bukavec s Proseka. Pred zaključkonj je inž. d. Pečenko prebral-rlsftluoijo, ki je bila soglasno sprejeta."1 RESOLUCIJA Občni zbor Kmečke zveze ugotavlja sledeče: Naše kmetijstvo deluje v težkih ekoloških in gospodarskih prilikah. Vidni pokazatelj tega dejstva vidimo v izredno malem odstotku mladih delovnih sil, ki se vključijo v kmetijsko proizvodnjo. Za rešitev našega kmetijstva iz tega težkega položaja, smatra občni zbor Kmečke zveze, da je nujno pod-vzeti vse tiste ukrepe, ki naj omogočijo dvig kmetijske proizvodnje in izboljšanje kulturnih, gospodarskih in socialnih prilik naših kmetov. Za dosego teh ciljev občni zbor Kmečke zveze zahteva: ' a) da se na našem področju izvaja zeleni načrt ob upoštevanju tukajšnjih prilik in da se povišajo sredstva na razpolago v skladu z zahtevami, izraženimi v sklepih državne kmetijske konference, tako da bodo tudi mali kmetje deležni otipljivih podpor za vsa tista nujna dela, katera mislijo opraviti za izboljšanje stanovanjskih in proizvodnih prilik; b) da se vodi ustrezna politika, ki naj jamči kritje proizvodnih stroškov, ki so na našem področju mnogo višji kot v ostalih predelih države; č) naj se izboljša socialno skrbstvo tako, da se po-prizna dohodek iz kmetijstva kot delovni dohodek in v skladu s tem naj se izvede znižanje davčnih bremen v korist našega revnega kmetijstva; č) naj se izboljša socialno skrbstvo tako, da se poviša kmečka pokojnina, da se prizna neposrednim obdelovalcem pravica do zdravil in pravica do družinskih doklad. Država naj prevzame v svoje breme 50 odst. plačila prispevkov za socialno zavarovanje neposrednih obdelovalcev ; d) naj se vodi pravilna prosvetna politika ob upoštevanju dejstva, da slovenski kmetje predstavljajo na našem področju večino kmečkega prebivalstva. Zaradi tega naj se brez odloga ujtanoui kmetijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom, Občni zbor Kmečke zveze jemlje na znanje pozitivno stališče nove vlade glede ustanovitve dežele Fur-lanije-Julijske Benečije. V skladu s tem zahteva, da v korist našega kmetijstva pride do čimprejšnje ustanovitve dežele, kjer naj Trst, zaradi posebnega položaja, uživa posebno avtonomijo. Večletno sodelovanje z Zvezo malih posestnikov je rodilo vidne uspehe. Občni zbor Kmečke zveze ponovno izreka priznanje izvršnemu odboru zveze, ki je tudi v tetn letu z bratsko Zvezo malih posestnikov razvil še tesnejše sodelovanje za dosego dokončnega cilja, to je združitev vseh kmetov v enotno organizacijo. Občni zbor daje nalog bodočim vodilnim organom zveze, da še nadalje delujejo na tem, da bodo čimprej dozoreli pogoji za združitev vseh kmetovalcev v enotno borbo za skupne interese te gospodarske kategorije. gani sprejemali prošnje in | preprečitev neposredne proda-medtem se niso izvajala niti je mogla imeti dalekosežne določila drugih zakonov, v posledice. Hkrati pa ni pri nas Poročilo tajništva Upravni tajnik Kmečke zveze je v svojem poročilu med drugim dejal: Zeleni načrt Ko smo na zadnjem občnem zboru Kmečke zveze načeli vprašanje Zelenega načrta, smo izrazili neke splošno veljavne zahteve in vprašanja in rekli, da je za nas najvažnejše, kdo bo o investicijah odločal, kdo bo prispevkov in posojil deležen, kako se bodo podpore dodeljevale in koliko denarja bo dodeljenega našemu področju. Tedaj smo tudi rekli, da bi o dodeljevanju podpor morala odločati komisija, v kateri bi morali biti tudi predstavniki neposrednih obdelovalcev, pa čeprav s po* svetovalnim glasom, prispev- kov pa bi morali biti deležni predvsem neposredni obdelovalci in da bi Kmetijsko nad-zorništvo moralo izdelati organski načrt ob odpori vseh zainteresiranih. Tedaj se nismo spustili v analizo načrta, ker nam njegova dokončna oblika ni bila znana, z objavo v Uradnem listu od 2. junija 1961 pa je Zeleni načrt postal zakon. Mislim, da ni več kmeta, ki hi ne vedel, da daje ta zakon kmetijstvu na razpolago 550 milijard lir za dobo petih let 1960 61 — 1964-65. Ta vsota je visok*, toda le na videz, kajti če 'upoštevamo današnje stanje kmetijstva in beg kapitelov iz kmetijstva v druge panoge, nam ni težko ugotoviti, da sredstva, ki jih Zeleni načrt nudi, predstavljajo le slabo podporo. Potrditev tega najdemo tudi v zaključnem dokumentu državne kmetijske konference, kjer je bila izražena potreba po investicijah v znesku 2 odstotkov državnega proračuna, kar bi v absolutnih številkah znašalo o-koli 400 milijard lir na leto. Ko govorimo o Zelenem načrtu, ne moremo mimo ugotovitve, da je bil zakon odobren šele po dveh letih razprav, kljub temu da je nazadovanje kmetijstva in zapuščanje zemlje ponekod doseglo celo dramatične oblike. Po odobritvi zakona je prišlo do novih zavlačevanj in čakati smo morali šest mesecev na pravilnik o izvajanju zakona, ne da bi se hkrati določila porazdelitev razpoložljivih sredstev na razna področja in pokrajine. Dolgo smo morali čakati, preden so or- Velika dvorana Trgoviske zbornice je bila tesna za tolikšno število udeležencev """"""""""""""""""""""""o...................................iimiiiiu.....imimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.m j,oven (od 21. 3. do 20. 4.1 - _ , Izjavili boste svoje zamisli | g | ««$ . J&I lEi«As y&liJOT | 'Rjavili boste svoje b s tem pridobili ugled pred ^ ® K»r irUelro «e bost* po- čutili v novem delovnem okolju, toda ne računajte, da ne boste morali zavihati rokave. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) S svojimi ambicijami bi znali vzbuditi zavist pri sodelavcih. Ozirajte se tudi na to. Pred vami je težavna rešitev čustvenih odnosov. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne nasedajte predlogom površnih ljudi, ker boste račun za neuspehe morali plačati vi. Vaši sklepi bodo žel' odobravanje v družini. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Pri delu ali poklicu se boste uveljavili. Čaka vas še napornejša naloga. Tudi v čustvenih zadevah vas čaka vsestransko sadoščenje. pričakovanju pač, da bo končni ustroj novega zakona stekel. Medtem smo preživljali stagnacijo, sedaj pa moramo beležiti še nove ugotovitve, ki nas nemalo razburjajo. Ministrstvo za kmetijstvo je z dekretom določilo gričevnata zaostala področja V ta seznam so vključene tudi občine Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in del tržaške občine. Ta vključitev ne predstavlja nobene novosti, zato bomo pribili le to, da a) dejstvo, da je naše področje vključeno med posebna področja zapopadena v členu 44 zakona o integralni melioraciji (13.2.1933; št. 215); b) dejstvo, da je naše področje proglašeno za melioracijsko področje prvega reda z odlokom ZVU št. 176 od 9. marca 1948 in c) dejstvo, da je naše kmetijstvo skoraj v celoti v rokah neposrednih obdelovalcev, i vse to določa poseben položaj našega področja, zaradi česar vključitev dela našega področja v seznam gričevnato zaostalih občin ne prinaša nobene nove ugodnosti. To dejstvo nas je nemalo razočaralo in naša dolžnost je, to razočaranje prikazati pred javnostjo in pred odgovornimi organi. Grenko spoznanje, da so navodila kmetijskega ministrstva vse preozka in da kršijo duha zakona o Zelenem načrtu, nas je ponovno presenetilo. Višina denarnih sredstev, ki jih zakon daje na razpolago posameznim pokrajinam, je zavita v največjo tajnost. Zakaj? Poglavje zase predstavlja vprašanje popravila in gradnje kmečkih hiš. Na našem področju je veliko kmečkih hiš v zelo slabem stanju, ki terjajo takojšnje popravilo. So tudi kmečke hiše, za katere se ne izplača noben strošek za popravilo. Ti dve dejstvi govorita, da so za investicije potrebna velika sredstva. Navodila ministrstva teh izrednih razmer ne upoštevajo, hkrati ne upoštevajo dejstva, da imamo na našem področju opravka z zelo majhnimi kmetijami, s površino tudi iž-pod 0,5 do 1 ha. Ce se bodo oblasti držale navodil, smemo reči, da od Zelenega načrta ne bo dosti prida vsaj glede gradenj in popravil stanovanjskih in gospodarskih po slopij ne. Kljub takemu stanju so naši kmetje nabavljali stroje. Sedaj pa organi skušajo dokazovati, da omenjeni kmetje ne morejo pričakovati prispevka za te stroje. Toda načrt velja za poslovna leta 1960-61 in dalje. Zato zahtevamo, da se brez odloga dodelijo prispevki in vse olajšave za že minulo dobo Zelenega načrta, posebno ker sredstva za preteklo dobo še niso bila porabljena. Seveda ima tu naša zveza nalogo paziti na izvajanje teh določb in v okviru svoje dejavnosti se je udeležila seje Deželnega odbora za kmetijstvo 13. sept. lani. Tu smo razloga, da bi se obstoječe stanje ukinilo, saj je pri nas zdravstveno stanje živine dobro, mleko se uživa v prevre-tem stanju, možnost' veterinarske kontrole pa je stalna. Nato je govornik prešel na problem nameravane Kraške sirarne, o čemer je rekel: «Ta iniciativa, ki se po-raja brez sodelovanja prizadetih kmetov ali njih predstavnikov, nas ne more zadovoljiti in reči moramo tudi, da ni v skladu z zakoni. Zelo čudno je, da se ta iniciativa poraja brez sodelovanja prizadetih. Ing. Pečenko je nadaljeval: Mislimo, da je vprašanje mleka tesno povezano z vprašanjem gospodarsko utemeljenih cen. Ne gre za ustvarjanje profitov, ampak le za povrnitev stroškov, za živi in mrtvi material ter za delo, katere more kriti kmet v proizvodnji tako važnega proizvoda, za prehrano vseh ljudi. To vprašanje bomo morali rešiti, ker bo sicer nastalo vprašanje gospodarskega obstoja naše živinoreje in kmetijstva sploh. Dejstvo, da imamo v neposredni bližini velik poirošni center, ter dejstvo, da so organoleptične lastnosti našega mleka naravnost Delovno predsedstvo občnega zbora Kmečke zveze odlične, predstavljata naravnost idealni razlog, da se ta proizvod uporabi za neposredni konzum in ne za predelavo. To nas učijo gospodarski u-čenjaki in mi ne moremo in ne smemo prezreti teh naukov, če nočemo plačati previsoke odškodnine za napake. Z vprašanjem cene mleka bi se moral ukvarjati tudi. prefekturni odbor za cene in določiti najnižje gospodarsko upravičene cene, ki naj zagotovijo našemu kmetu pravično plačilo za vloženo delo in sredstva.« Ta del svojega poročila je ing. Pečenko zaključil: Mimo tega vprašanja ne moremo, ne da bi naše kmete opozorili, da bi le ti morali vzeti v roke svojo usodo in iskati v zadružništvu ne samo rešitev vprašanja prodaje mleka, ampak tudi drugih vprašanj, ki naj zajamejo vse probleme kmetijstva, od proizvodnje do prodaje. Potom zadružništva bodo naši kmetje laže dosegli vsa tista sredstva, ki jih zeleni načrt daje na razpolago. Kmečka bolniška blagajna Nato je ing. Pečenko spregovoril o Kmečki bolniški blagajni, o čemer je rekel, da so bili kmetje v dveh letih in pol, odkar ta obstaja, deležni vse oskrbe, ki jo zakon predvideva, da pa je finančni položaj te ustanove vse prej kot rožnat. Primanjkljaj je krila državna blagajna, ki je dolžna to storiti. Seznam vpisanih v Kmečko bolniško blagajno pa posredno dokazuje, v kako težavnem položaju ie naše kmetijstvo. Podatki so dovolj zgovorni: Zadostuje ugotovitev da 53,18 odst. poglavarjev kmečkih družin presega 61. leto starosti. Ce k tem dodamo še tiste, ki so rojeni med 1901—1910, ki predstavljajo nadaljnjih 27,56 odst. ugotovimo da 80,74 odst. poglavarjev kmečkih družin presega 50. leto starosti. Iz tega in iz drugih podatkov vidimo, da mlade delovne sile zapuščajo zemljo in ne vidimo kako naj bi se zaustavil ta proces, če se zeleni načrt aplicira s tako ozkimi gledanji kot smo že navedli. Delovna sila izpod 40 let predstavlja komaj 6,36 odst. vseh poglavarjev. Ko je ing. Pečenko prikazal pomembnost državne kmetijske konference in njenega zaključnega dokumenta, ki za. jema tudi problematiko na-šega podeželja, je prešel na zakon o ukinitvi trošarinske-ga davka na vino, ki je stopil v veljavo 1. jan. letos. Ukinitev trošarinskega davka je bila sicer izvedena zato, da bi bil promet z vinom olajšan in da bi kriza vina bila omiljena, toda birokratski predpisi vse to ovirajo. Državna kmečka zveza je v zvezi i tem vložila osnutek zakona, ki predvideva oprostitev davka za navadna in peneča vina in tudi oprostitev prijave zalog, ki so jih dolžni vinogradniki izvršiti vsako leto do 30. novembra. (Nadaljevanje na 6. strani) Beseda neposredno prizadetih izrazili naša stališča, ki se dajo strniti takole: L Prispevki in posojila naj gredo v korist vseh tistih, ki se neposredno ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, torej tudi tistih, ki se ne ukvarjajo samo s to proizvodnjo. 2. Procedura za prispevke iz posojila naj se olajša in naj se izvede »bonifikacija* zemljiške knjige tako, da se izda posebni dekret, ki naj omogoči ureditev lastninskih odnosov z minimalnimi stroški. 3. Naj se da prednost vinogradništvu, vrtnarstvu in cvetličarstvu v obmorskem pasu. 4. Za posojila naj se na našem področju aplicira najnižja po zakonu predvidena obrestna mera. 5. Nujna je ustanovitev kmetijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom in ustanovitev antiperonosporne službe ter centra za vzrejo telic sivorjave pasme. v- Živinoreja in prodaja mleka Kar se problema prodaje mleka tiče, je upravni tajnik Kmečke zveze ing. Pečenko rekel, da je v zadnjem letu prišlo do poostritve problema zaradi tega, ker je tržaška občinska uprava skušala neposredno prodajo mleka prepovedati. Zadeva je za naše razmere izredno važna in bi Po raznih pozdravih se je v diskusiji, ki se je tikala neposredno tajnikovega poročila, kot prvi javil k besedi Jože Kocjančič, ki je izrazil željo in zahtevo, da bi naš kmet, ki je Slovenec, mogel z ustreznimi oblastmi obravnavati svojo problematiko v slovenščini in to iz enostavnega razloga ker smo Slovenci, ter tudi zato, ker se bo premnogi naš človek mnogo laže znašel, če bo jnogel razpravljati v slovenščini. Glede tega je tudi omenil, zakaj bi ne imeli tudi slovenskega strokovnega tiska. Nadalje je tov. Jože Kocjančič prosil za šit-ša pojasnila v zvezi z zelenim načrtom. Rafael Grgič je sprožil problem kmetov — delavcev jn Jo iz vrste razlogov in sicer tako v zvezi s pokojninami in. socialnim skrbstvom, kot tudi v zvezi z zelenim načrtorp. V zvezi z zelenim načrtom je omenil primer, da je predvidena po tem načrtu pomoč za gradnjo stanovanj le tistim, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, toda na našem področju so. redke družine, ki se preživljajo izključno s kmetijstvom. Kaj pa pokojnina? Ali naj se v tem primeru ravna kot z delavcem ali kot s kmetom? Ta problem, je rekel Rafael Grgič, je treba nujno in pravilno rešiti. K besedi se je javil inž. Cok, ki je načel problem izobrazbe našega kmeta. V svojem uvodu je zatrdil, da je temelj našega življa na Tržaškem kmet. Nato je razvil svoje misli o pomembnosti izobrazbe in sicer v njenem širšem smislu in obsegu, ki je podlaga vsakega napredka, nato pa še o pomenu kmečke izobrazbe kot temelju napredka v kmetijstvu. Pri nas pa ta problem oblasti obravnavajo s hoteno diskriminacijo. Inž. Cok je glede tega omenil strokovno šolstvo in rekel, če je za slovenskega o-troka potreben slovenski učitelj, je za slovenskega kmeta potreben slovenski strokovnjak. Nini Križmančič je načel problem mleka, predvsem cene mleka. V svojem izvajanju je omenil, kako se za vsako dejavnost, na pr, za industrijo in tudi druge dejavnosti najde državna podpora, za problem živinoreje, v konkretnem primeru za problem mleka, pa te podpore ni. Niko Kosmač iz Boršta je podčrtal prijetno, bratsko vzdušje in domačnost, ki vlada na tem zborovanju in to primerjal z ozračjem, ki je vladalo pri razdelitvi nagrad nagrajenim proizvajalcem lansko leto v Verdiju, to se pravi pri prireditvi, ki so ji prisostvovali predstavniki vseh tukajšnjih oblasti in od koder «smo odhajali razočarani in ponižani«, kajti čeprav je med kmeti na Tržaškem 95 odstotkov Slovencev, ni bilo na onem zborovanju s strani oblasti in njenih predstavnikov ene besede slovenske. Res je sicer, je rekel govornik, da je bilo tam več gospode kot kmetov, toda naj nas ti ljudje ne smatrajo za ovce, za hlapce. Zoro Grgič je govoril o pri- merih prisilnega zakola ip ] mogli izvažati čez mejo sem predlagal, naj bi se strokov- tako rekoč iz Sežane v Barone kmetijske organizacije pri vico. oblasteh zavzele, da bi kmetu, ki ga zadene nesreča, da mu gre govedo po zlu, pomagali vsaj z odpisom trošarine (da-zio), kajti sicer že tako prizadetega kmeta zadene dvojno zlo. Drugi problem, ki ga je govorhik sprožil, je problem uvoza živirte na naše področje: Pred leti so šli iz naših krajev po mlada goveda v Valtellino. Cez nekaj let je bil določen pregled živine po naših hlevih in ugotovitev je bila porazna. Veliko živine je bilo tuberkulozne. Škodo je seveda utrpel kmet. Omenil je nekaj primerov bruceloze. Zoro Grgič se je ob teh primerih vprašal, čemu bi se na naš Kras ne uvažala raje domača kraška živina, ki je na naše razmere navajena, t. j. živina z onstran meje, z jugoslovanskega Krasa, saj je znano, da je tam živina zdrava, cepljena, da se vodijo rodovniki, skratka, da obstajajo vsa jamstva, da bi naš kmet mogel laže do živine in to brez večjega tveganja. Ce morejo živino z jugoslovanskega Krasa izvažati v Grčijo in v Bolgarijo, je smešno, da bi je ne Tretji problem, ki se ga je lotil isti govornik, je problem mleka in kmetijskih dohodkov nasploh. Navedel je svoj primer, da kljub svojemu številnemu hlevu težko izhaja. Rekel je nato, da če ne bo mlad človek z delom na posestvu imel materialnega zadoščenja, bo nujno za-puslil kmetijo in si poiskal drugo zaposlitev. Zato je treba najti rešitev, ki je sirarna, o kateri se govori, ne more dati. V diskusijo se je vključil tov. Kosmina, ki je spregovoril o problemih mleka, sirarne in zadružništva. Omenil je monopolna podjetja, ki se u-kvarjajo z razpečavanjem mleka in postavil vprašanje, do kdaj se bo mogel naš kmet tem podjetjem upirati. Po njegovem je edina rešitev v združitvi kmeiov, v zadružništvu, ki jo nekateri imajo v načrtu nima pri nas perspektive, ker je drugod veliko podjetij, ki delajo v vse boljših konkurenčnih pogojih. Toda podpora, ki naj bi bila namenjena sirarni, je v bistvu namenjena kmetu, neposrednemu proizvajalcu, ne pa tistim, ki se ukvarjajo z načrtom, da bi tu pri nas postavili sirarno. Da bi se pa to preprečilo, je nujno, da se med našimi kmeti ustanovi zadružna mlekarna, ki bo pomagala reševati problem živinoreje. Tudi inž. Stanko Grgič je poudaril nujnost zadružništva, ki je slovenskega kmeta že večkrat v zgodovini reševalo. Ob koncu diskusije je inž. Pečenko na kratko odgovoril na razna vprašanja, ki so jih diskutanti postavili in sicer o problemu skladov zelenega načrta, o nekaterih protislovjih v samem načrtu, še posebej glede na naše probleme. Prav tako je prikazal problem kmeta-delavca in pr«, blem živinoreje pri nas. V odgovor na poseg inž. Čoka o strokovni izobrazbi, je prikazal diskriminacijski način ravnanja tukajšnjih oblasti, ko se slovenski človek že leta brez haska bori za kmetijsko šolo v Zgoniku, dočim v Skednju italijanska kmetijsko šola že dolgo let deluje. Ob koncu je inž. Pečenko ponovno podčrtal pomembnost zadružništva in glede tega prikazal uspehe zadružništva na Danskem, ki vprav zaradi tega more, čeprav severna država tekmovati z Italijo, Torek. 1». nitireu I»»«a Radio Trst A Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. mor-... j>h; 8.30 Omnibus; 10.30 Ra- 12.30 PZam'vsakoear Ve kal: d,.iska iola' nato nadaljeva- 7.Q0 Koledar; 7.80 jutranja glasba; 11.30 Šopek sloven- 12.30 Za vsakogar nekaj; _ ., 11.30 Glasba po željah; 17.00 n,t;, Omnibusa; 12.00 Najno- Orkester Alberta Casamas- ve.iše; 12.20 Glasbeni album; sima; 17.20 Sem in tja po lahki glasbi; 18.000 Penko: «Pa poglejmo še v celoti vse hormone«; 18.30 Joseph Haydn: Simfonija št. 104 v D-duru; 19.00 Pisani balonč Slovenita 5.00 Dobro jutro!; 8.0S Go-renjski kvintet; 8.25 Glasba ob delu; 8.55 Radijska šola; 9.25 Simfoniefta in cencerti* ____ n“! i,015 Izberite melodijo 13.80 Veliki klub; 15.15 Glasi nE bena polifonija; 15.30 Te- predujte v angleščini; 11.30 Opera na holandskem festivalu 1961; 12.05 Kmetijski čaj angleščine; 15.55 Vreme na ital. morjih; 16.00 Program za najmlajše; 17.20 nasveti; 12.25 Melodije; 13.18 Obvestila; 13.30 Zvoki z Dravskega polja; 13.50 Du- ki, nato Znani pevci in so- Ritmi in melodije narodov' gledališču »Giuseppe Verdi«- nS°d’ 18'°° A|ntonl° ?ola; sPani)a od daleč 21.35 Koncert nianisln Dal Basurto; 18.30 Enotni razred; 118 od blizu; 15.20 Slovenski 21.35 Koncert pianista Gabriela Devetaka; 22.00 Obletnica tedna: Mazzini ob 90-letnici smrti; 22.15 Pleši- 19.00 Oddaja za delavce; 19.30 Filmske ur gledališka novosti; 20.00 Glasbeni al- oktet; 15.3Q V torek na »videnje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Izbor iz Cajkov- slrpcra* iftrtn a i«- * < • n i_aT j. FSs sn.,v»^rss t ny Goodman. Trst 12.25 Tretja stran; 14.20 Eno uro v diskoteki; 15.20 Orkester Franca Vallisneri-ja; 15.40 «Sola pianista A-dolfa Skoleka«. Koper in v svetu; 18.10 Za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Obvestila; 19.05 Nekaj Chopina; 20.00 Melodije pristanišč; 20.15 Radijska igra; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja; 9.00 Jutranje vesti: 10.00 23.05 Mojmira Sepeta; 23.30 Glasbeno - varietejski pro- S popevkami po svetu dram. tl (Vt P.1,,,1.............. * cosa: Come le foglie«; 22.45 Zanimivosti od vsepovsod; 23.00 Nunzio Rotondo in njegov orkester. II. program gram; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 14.00 Naši pevci; Ital. televizija 6.15 Jutranja glasba; 7.00 15.00 Sladki spomini; 15.45 . „n Prenos RL; 7.15 Glasba za Najnovejše plošče; 16.00 Pro- ,„T” ' 141,0 ,n 15.30 Sola; eram nh štirih- i7on n„_ 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Dnevnik; 18.45 Nikoli m prepozno; 19.15 2000 let umetnosti; 20.20 dobro jutro: 11.00 Otroški gram ob štirih; 17.00 Ro- koiiček; 11.30 Baletna glas- mantična medigra; 17.30 Vaš ba »Ohridska legenda«; 12.00 juke-box; 20.30 Glasbeno na- . Glasba po željah; 12.40 Lah- gradno tekmovanje; 21.45 ka glasba; 12.40 Glasba po željah (II. del); 13.40 Mali ansambli; 14.00 Zabavne popevke; 14.30 Sola in življenje; 14.50 Mladinski zbor iz Herpelj; 15.30 Tečaj itali- Miniaturni koncert; Večerna .glasba. 22.00 III. program 17.00 Sonate za violino in klavir: Beethoven in Dvo- Šport; 20.30 Dnevnik: 2L05 r um «Un monello alla cor-te dTnghilterra«; 22.45 Dnevnik. II. KANAL jenskega jezika; S rakr 18.00 Država, nacioTat žAVVnev^- S StS« dlje iz filmov in revij; 16.30 nost in nacionalizem; 18.30 , tIITu m m ® S tŠ* Tretja stran; 16.45 Roman- - Filmski pregled; 18.45 Dva nje z Achillom Mariom Do-gliottijenu 22.45 Komorni ”ii “'R2 teESUffirfe gjg KSSTA-Ct toSHC K MB*LrN“ Nastopa Harrv James; 22.35 dama de la Halla; 22.35 Ita- 20 55 Zabavnn r„n.m Preno« RL laKk° n0Č: 23°° Mja,nSki jed4"ki c?n'ri; 23 05 »ddafa: 21.05 Kratko sr?č,-Prenos RL. Mala pesniška antologija. nje — celovečerni film. Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.2, najnižja 5.3. ob 19. url 8.2; zračni tlak 1003 stanoviten, veter severovzhodnik 1 km. vlage 82 odst., 10.5 mm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8.1 stopinje. Trža§ dnevnik Danes, TOREK, 13. marca Kristina Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 18.07. Dolžina dneva 11.44. Luna vzide ob 10.59 in zatone ob 1.21 Jutri, SREDA, 14. marca Matilda Na vabilo ministra za trgovinsko mornarico Prislanisčniki na sindikalno so vcerai premirje do pristali 21. >.m. Jutri solidarnostna stavka pristaniških delavcev Ancone, Ravenne, Benetk in Tržiča - Danes stavka in zborovanja delavcev ladjedelnic sta izvršni odbor sindikata FILP-CGIL in li odbor soglasno sklenila, da pristaneta na listra za trgovinsko mornarico, da se 21. mar-pogajanja v Rimu in da med tem časom liSki delavci prekinejo sindikalno akcijo. V u-radni izjavi sindikata je rečeno, da so se z ministrom sestali predstavniki vsedržavnega tajništva sindikalne organizacije CGIL in predstavniki sindikata pristaniških delavcev. Včeraj jim je minister uradno sporočil, da bo 21. marca sklical v Rim prizadete delavce in koristnike tržaškega pristanišča, ter na tak način skušal spor urediti. Izvršni odbor sindikata in člani stavkovnega odbo- ra v uradnem sporočilu u-gotavljajo, da je do tega sklicanja prišlo kot rezultat trde borbe prizadetih delavcev in da vlada lahko sedaj pokaže svojo stvarno usmerjenost. Istočasno tudi podčrtujejo, da velja sindikalno premirje samo do začetka razgovorov in da bodo stavko zaostrili, v kolikor bi razgovori ne bili uspešni. V 1« zvezi ponovno pravijo, da zadnii odgovor koristnikov pristanišča ne nudi osnove za stvarna pogajanja. V nedeljo pa so se sestali v Domu tržaških pristaniških delavcev konzuli družb in predstavniki sindikalnih organizacij pristanišč: Ancone, Ravenne, Benetk, Tržiča in Trsta in so soglasno sklenili, da proglase v sredo 14. marca dveurno stavko v podporo stavkajočimi delavcem tržaškega pristanišča. Včeraj so pristaniški delavci zapustili delo ob 15. uri in nadaljevali s stavko vse do B ure danes. Z novim sklepom sindika'a pa je stavkovno gibanje začasno prekinjeno vse do 21. t, m., ko bo prišlo do sklicanja na sedežu ministr-s!va'a vrlitnu. fiahi-s bodo stavkali delavci Tafljedelniške industrije v okviru vsedržavne sindikalne akcije, ki jo vodi FIOM-CGIL. Stavkati bodo pričeli ob 14.20, ob 15.30 pa se bodo zbrali na skupščinah, ki bosta v Miljah in v Trstu. Kot' smo že podrobno poročal', so se delavci ladjedei-niške industrije pretekli t"den zbrali v Rimu, kamor je odpotovala iz Trsta in Tržiča številna delegacija delavcev tukajšnjih podjeiij. V Kirnu so Obsežno razčlenili sedanji položaj tukajšnje ladjedelni-ške industrije ter tudi orisali pot za reševanje perečih vprašanj. Na zasedanju so tudi sklenili, da je edino sindikalna borba pravilna pot za rešitev teh vprašanj, vendar pa so nekoliko izpremenili dosedanji način stavk in bodo stavke v tej panogi odslej krajše. # # # Včeraj so na združenju in-dustrijcev podpisali začasni sporazum o izplačilu akontacije za delavce podjetja SAI FAC na račun proizvodne nagrade. V dveh obrokih bodo za sedaj izplačali skupno 9 tisoč lir akontacije. Razgovori v Ljubljani Železniški prevozi Čcškoslovaška-Trst Na tridnevnih razgovorih v Ljubljani so zastopniki italijanske, češkoslovaške, avstrij- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Josip Faganel 60-letnik ske in jugoslovanske železniške uprave, ki so včlanjeni v mednarodno tarifno zvezo Češkoslovaška - Trst - prekomor-je, razpravljali o vprašanjih v zvezi z razdelitvijo prevoza tovora na posamezne železniške proge v prometu med Češkoslovaško in Trstom. Na sestanku so se sporazumeli, da se bo del tovornega prometa, ki je doslej šel skozi Trbiž, usmeril skozi Jesenice in Re-pentabor, s čimer se bo izboljšal promet na goriški progi. Prav tako so sklenili, da se za prevoz blaga med Tr-. stom in Češkoslovaško izjeori-| sti tudi proga Sentilj-Sežana. O obsegu prometa na tej progi se bodo prizadete železniške uprave naknadno sporazumele. ---«»---- Na cesti Trst - Benetke Dražba za dodelitev gradnje 7 mostov Včeral dopoldne je bil v Trstu generalni ravn?4elj ANAS inž. Fraschetti, ki se .ie razeo-vr.rja) z lokalnimi lunkcionarii ustanove za ce'otno področje FurUmija - Julijska krajina. Kasneie je sprejel predstavnike družbe Avtovie Venete, ki so ravnatelju sporoočili, da so že poslali vabila za dražbo za dodelitev gradnje sedmih mostov na cesti Trst - Benetke, za kar je predviden izdatek 5 milijard lir. Inž. Fraschetti pa Je dejal, da se bo gradnja te avtoceste lahko takoj pričela, saj so odgovorni vladni organi že odobrili skero vse načrte in seda t se vrste sestanki, na kate- rih rešujejo še zadnja vprašanja. ----«»---- Predsednik Kostarike je obiskal Reko Novi predsednik republike Kostarike Francesco Orlič je sinoči s soprogo v spremstvu jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu dr. Voduška prispel v Opatijo. V Opatiji so ga pozdravili predsednik ljudskega odbora okraja Reke Sirola, šef protokola predsednika republike Soldatič in načelnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Jakša Petrič. Predsednik Orlič s soprogo in v spremstvu omenjenih jugoslovanskih predstav- niVrttt i rs V> ■ c Ir o 1 Proč i rt P11. nat, rojstna kraja svojih roditeljev. Jutri si bo predsednik Kostarike ogledal nekatere industrijske objekte na Reki. * Zupan dr. Franzil je včeraj sprejel tržaške entomologe prof. Muellerja, prof. Lono in L. Saulija, ki so izročili v dar tržaški občini svoje osebne zbirke žuželk, k; so*jih zbrali v času svojega poglobljenega študija, prvi kot bivši ravnatelj mestnega naravoslovnega muzeja in drugi kot ravnatelj botaničnega vrta. Dr. Mueller se ie tudi obvezal, da bo dal občini na razpolago sredstva za ustanovitev sklada, ki se bo imenoval «Emma in Giuseppe Mueller«, za podeljevanje šti- pendij v svrho študijev entj-nikov je obiskal Cres in Pu- | mološkega značaja. V rdeči dvorani tržaške trgovinske zbornice Umestitev upravnega sveta pokrajinske turistične ustanove Podtajnik Lombardi zagotovil pomoč ministrstva za razvoj tržaškega turizma - Izvoljen izvršni odbor Včeraj opoldne je podtajnik v minislrstvu za turizem poslanec Ruggero Lombardi u-mestil novi upravni svet Tržaške pokrajinske turistične u-stanove, katerega člani so bili pred nedavnim imenovani s posebnim dekretom ministra Folchija. Svečanosti so poleg vseh 22 novih članov upravnega sveta prisostvovali tudi vladni generalni komisar Maz-za, viceprefekt Pasino, predsednik pokrajinske uprave De-lise, tržaški župan Franzil in druge osebnosti. V začetku seje, ki je bila v rdeči dvorani tržaške trgovinske zbornice, je spregovoril predsednik PTU odv. Ugo Volli, ki je pozdravil podtajnika in vse prisotne, potem pa je imel daljši govor, v katerem je prikazal dosedanje delo na turističnem področju ter nakazal dela, ki bi jih bilo treba napraviti, da bi se še bolj razvil. Ob koncu svojega govora je odv. Volli izrazil prepričanje, da bo novi upravni svet šel po poti, ki jo je nakazal prejšnji pod vodstvom odč SlbcoVicha, kateremu je tudi izrazil vse priznanje za opravljeno delo. Odv. Volli je prosil podtajnika Lombardija, da izroči v imenu novega upravnega sveta pozdrave ministru FolchijU. V odgovor je podtajnik Lombardi zagotovil, da bo ministrstvo za turizem tudi nadalje nudilo vso pomoč tržaškemu turizmu, pri čemer je poudaril, da bo po ustanovitvi dežele Furlanija-Julijska krajina turizem v vzhodnih obmejnih pokrajinah deležen vedno večjih uspehov. Naloga dežele je namreč tudi ta, da urejuje in vsklaja turistične dejavnosti, toda v njenem okviru bo lahko prišlo (udi do turističnih koordinacij med turizem na našem področju I hribovitimi in obmorskimi ..mn..mini..im m im im 111111111111)1111111111111111111111111111111111 m m m ... S sinočnje seje devinsko-nabreiinskega občinskega sveta Komu bo služilo 200 novih stanovanj ki bi jih gradila štivanska papirnica? Obstaja upravičen sum, da gre za novo obliko kolonizacije devinsko-nabrežinske občine - Odobreni načrti za gradnjo hotela ENALC Na sinočnji redni seji de-vinsko-nabrežinskega občinskega sveta je župan Skic pred začetkom nadaljevanja razprave o letošnjem občinskem proračunu sporočil, da je občinska gradbena komisija odobrila načrte za gradnjo novega hotela ENALC na na-brežinski obali. Župan je poudaril, da gre za gradnjo velikega objekta, ki bo močno spremenil strukturo nabrežin-ske obale in jo valoriziral v turističnem smislu. Načrte za gradnjo hotela in gostinske šole, v kateri se bo vsako leto šolalo kakih 200 gojencev, je napravil inž. Tamburini. Gradbena komisija ie v zvezi z načrti postavila le nekaj manjših pripomb tako da je praktično odstranjena zadnja ovira za začetek gradnje. Znano je, da bo v teh dneh prispel v Trst predsednik ENALC Kapelli, ki bo sprejel podarjena zemljišča pokrajine in* devinsko-nabrežinske občine, s čimer bo dobila ustanova ENALC popolnoma proste roke za - izgraditev tega velikega gostinskega objekta, ki bo veljal kakih 500 milijonov lir. Nadalje je župan sporočil občinskemu svetu, da je prejšnji teden obiskal občino grof Guarnieri, ki je član ravnateljstva štivanske papirnice, spremljal pa ga je načelnik oddelka za osebje dr. Tomiz-za. V razgovoru z županom sta predstavnika štivanske papirnice načela vrsto vprašanj, ki so bila postavljena že na razgovoru med ravnatelj- iiiiiiiiiiini n 11111111111111111111111111111111111111 iii mm MiiiimiiiimiMiiiiiiiiiim Hlinili mn 1111111111111111111111111 m 111 ■■111111111111111111111 mmimi min Seja tržaškega občinskega sveta Soglasna odobritev resolucije o avtostradi Videm-avstrijska meja Izglasovan sklep o plačilu prispevkov za zvišano vrednost zemljišč zaradi javnih del Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so soglasno odobrili resolucijo, ki izraža željo, da bi se čimprej zgradila avtostrada Videm-avstrijska meja. V upravnem delu seje pa so odobrili sklep o novi dajatvi za zemljišča, ki so pridobila na vrednosti zaradi občinskih javnih del in uslug. Resolucijo o avtostradi je predložil svetovalec inž. Co- < Danes praznuje svoj rojstni dan tov. Josip Faganel. Kot zavedni Slovenec je bil že od mladih let vedno sotrudnik pri naprednem gibanju ter v prosvetnem delu v Trstu. Po prvi svetovni vojni je bil aktiven član pevskega zbora «Ko!o». Tudi za časa najhujšega fašističnega zatiranja Slovencev ni tov. Faganel miroval in je sodeloval nit razne načine v ilegalnem protifašističnem delu. Sodeloval je tudi pri oboroženi vstaji in bil med ustanovitelji terenskega odbora Vi-colo Ospedale Militare. V povojnih letih pa ga srečamo pri raznih naših organzaci-jah in tudi kot kandidata naprednih Slovencev ob priliki Občinskih volitev v Trstu. Mnogo bi lahko povedali o skromnem in delovnem tov. Josipu. Ker pa vemo, da tega ne bi odobraval, prosimo, da nam oprosti, če smo kljub temu nekaj napisati. Iskrenim čestitkam sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružujemo vsi, ki ga poznamo, z željo, da bi tov. Faganel Se mnogo let čvrsto o-stal v vrstah naprednih Slo-vtncev v Trstu. lautti (KD) in so vnesli vanjo le dve mali spremembi. V uvodu poudarja, da jemlje občinski svet na znanje, da je družba Autovie Venete pripravila okvirni načrt za avtostrado Videm avstrijska meja. Nadalje upošteva, da Avstrijci naglo gradijo avtostrado Dunaj-Celovec-meja ter da gradijo tudi v Jugoslaviji ceste, s katerimi se bodo povezali z evropskim cestnim omrežjem. Potem ugotavlja, da ni mogoče sedanje «pontebske» ceste s popravljalnimi deli in z razširitvijo spremeniti v moderno prometno žilo, ki bi lahko zadovoljila vse potrebe po težkem cestnem prometu, ter da pomenijo sedanja dela le zasilno rešitev. "Upoštevajoč trgovinske in industrijske potrebe tržaškega emporija, da bi bil povezan z zaledjem tudi s cestami, izraža občinski svet željo, da bi poskrbeli za čimprejšnjo zgraditev te ceste, tako da bi se naša država in zlasti naša dežela primerno vključili v velikč evropske cestne zveze. Najprej je inž. Colautti orisal resolucijo in sedanje stanje ceste ter razne možne variante in rekel, da predlaga družba Autovie Venete koncesijo cese od Vidma do Kar-nije, od Karnije do meje pa bi morala poskrbeti država sama, ker ne bi bil vloženi kapital zaradi zelo velikih stroškov donosen, to je cestnina ne bi mogla amortizirati izdatkov. Tako bi bila cesta med mejo in Karnijo tako i-menovane vrste državna «su-perstrada« ki ima štiri vozne proge, ter se zanjo ne plačuje cestnina. Upoštevati je namreč treba, da bodo morali graditi avtostrado v dolini Železni kanal (Canale di Ferro) skoraj v celoti v živo Svetovalec dr. Morpurgo je v diskusiji dejal, da je sedanja cesta zelo nevarna, in sicer tudi na predelu Videm-Karnija, kjer so jo razširili in ima tri vozne proge. Cesto širijo tudi v železnem kanalu in bodo porabili od 6 do 8 milijard, a haska bo zelo malo, ker so ceste s tremi voznimi progami zelo nevarne, promet pa je na tej cesti zlasti poleti ogromen. Zato je bolje zgraditi novo avtostrado. Svetovalec inž. Visintin je pojas- nil, zakaj je družba Autovie Venete zaprosila koncesijo samo do Karnije in zakaj mora prevzeti breme gradnje najprej proti Trbižu država. Na kratko sta spregovorila tudi svetovalca Muslin in d. Tei-ner. Na koncu je župan poudaril, zakaj je važno, da je prišla na vrsto resolucija ravno sedaj, saj je bil včeraj v Trstu glavni ravnatelj ANAS Fraschetti in se je včeraj tudi dejansko pričel postopek dodelitve del raznim podjetjem. Končno je treba upoštevati, da je postal podtajnik javnih del videmski poslanec Ceccherini, ki je vnet zagovornik gradnje avtostrade in bo gotovo podprl napore za njeno zgraditev. Kar se tiče vprašanja, kdo naj zgradi cesto, to je Autovie Venete in država, ali pa država sama v celoti od Vidma do avstrijske meje, je vprašanje bodočih izbir. Sledilo je glasovanje z o-menjenim rezultatom. V upravnem delu seje je liberalec Morpurgo predlagal, naj se sklep o dajatvi za zemljišča, katerih vrednost se je zaradi javnih del povečala, odloži, ker sta pred parlamentom dva zakonska načrta, ki se ukvarjata s tem vprašanjem in bi bilo treba počakati, da ju odobrijo. Nato je odbornik Verza odgovoril na razne pripombe, in zlasti poudaril, da bodo z dohodki od te dajatve krili izgubo pri družinskem davku, ki se bo zaradi ugodnosti priznanih o-brtnikom in kmetovalcem, ter zaradi povečanja odbitka za preživljanje precej znižal. Končno so sklep oziroma dva sklepa, ker je šlo za dajatev za splošna izboljšanja in za specifična izboljšanja, izglasovali. Za sklepa so glasovali demokristjani, republikanci, socialdemokrati, komunisti in socialisti; liberalci in misovci pa so se vzdržali. V začetku seje so bila na vrst: vprašanja svetovalcev, h katerim se bomo še povrnili. ---«»---- Nezgoda v otroškem naselju na Opčinah V otroškem naselju na Opčinah se je včeraj dopoldne ponesrečil 12-letni gojenec Otta-vio Dionis, ki si je poškodoval dva prsta na levi roki in se bo zaradi tega moral zdraviti od 10 do 30 dni. Dečko je na dvorišču ustanove «Villaggio del Fanciullo« odprl stranico tovornika, ki pa je padla in mu potiijnila roko ob zid ter mu poškodovala prste. ---«»---- Smrtni padec po stopnicah V mrtvašnico glavne bolnišnice so včeraj popoldne pripeljali truplo 75-letnega Edoar-da Sigmunta, kj je nerodno padel po stopnicah v svojem stanovanju in se je močno u-daril po glavi ter pri tem zgubil življenje. stvom papiinice in občinskimi upravitelji prejšnji mesec. Najvažnejše vprašanje zadeva odstop jusarskega zemljišča iz Medje vasi, ki ga namerava papirnica odkupiti za gradnjo 200 stanovanj za delavce. Zupan je glede tega dejal, da so jusarji pripravljeni zemljo prodati — gre za kakih 100 tisoč kvadratnih metrov — vendar pod pogojem, da lahko z izkupičkom kupijo drugo zemljo, in sicer blizu Tržiča. Tudi jusarski komisar dr. Pa-lermo je za prodajo izrazil pevoljno mnenje, tako da bi se bilo treba pogoditi le za ceno. Ravnateljstvu papirnice se zelo mudi, saj bi hoteli še letos zgraditi kakih 50 stanovanj. V zvezi z nameravano gradnjo 200 novih stanovanj za delavce pa moramo postavjti nekaj konkretnih vprašanj. Predvsem nar zanima, katerim delavcem so ta stanovanja namenjena, saj se samo od sebe postavlja vprašanje, čemu toliko stanovanj, ko pa imajo delavci iz devinsko-via-brežinske občine vendar svpja stanovanja! Z drugimi bise-dami povedano — zdi se nbm, da so ta stanovanja namenjena delavcem, ki bi prišli izven devinsko-nabrežinske občine in izven tržaške pokrajine, kar pomeni, da bi se, če ne 200, pa prav gotovo 190 družin Iz drugih italijanskih pokrajin naselilo na področje devinsko-nabrežinske občine. Ne smemo namreč pozabiti, da je predvidena tudi gradnja 260 begunskih stano- zaposliti domačih delavcev v papirnici — delo v Tržaški predilnici v Industrijskem pristanišču v Zavijali, kjer bi lahko takoj dobilo zaposlitev od 20 do 26 žensk in nekaj moških. Kako se ta ponudba sklada z gradnjo stanovanj za 200 družin delavcev, nam pri vsej najboljši volji ni jasno, zlasti še ko vemo, da je toliko brezposelnih v dolinski občini. Za kroniko naj omenimo tu, da bi delavke iz Nabrežine vozili vsak dan na delo s posebnim avtobusom, ki bi ga dala zastonj na razpolago Tržaška predilnica, prijave pa že sprejema občinski urad za delo v Nabrežini. Vsekakor bi bilo treba dvome razčistiti, in sicer v smislu, da ravnateljstvo štivan-ske papirnice jasno pove, katerim delavcem bi bilo namenjenih 200 novih stanovanj pri Stivanu. Dokler se to vprašanje ne razčisti, lahko u-pravičeno menimo, da gre za drugo obliko naseljevanja devinsko-nabrežinske občine, se-veda v škodo slovenskega prebivalstva. Zupan je- nato če sporočil, da je podjetnik Sonzogno včeraj položil 750.000 lir v tržaško hranilnico, in sicer ‘ za dve leti zaostanka in letošnjo najemnino za SzkorlŠčanje kamnoloma SMAT, občina pa je umaknila tožbo. Obvestil je tudi svetovalce, da je ju-sarski komisar dr. Palermo izrazil povoljno mnenje za porabo denarja, ki so ga do' bili jusarji na račun prodanih zemljišč, in sicer tako, da področji, med Karnijo in Tržaško riviero, med Krasom in plažami Gradeža in Li-gnana. Podtajnik Lombardi je ob zaključku svojega govora čestital predsedniku tržaške PTU za dosedanje delo in za bodoči program ter zaželel novemu svetu mnogo uspeha v njegovem nadaljnjem delu. Na tajni seji, kateri so prisostvovali samo predsednik, 21 članov upravnega sveta ter ravnatelj, ki je imel funkcijo tajnika, je bil izvoljen izvršni odbor Tržaške pokrajinske turistične ustanove. Poleg predsednika so bili v odbor izvoljeni še svetovalci Goitan, Jona, Paterniti, Rigoletti, Ros-olini in Slocovich. Kot je znano, je član upravnega sveta Tržaške pokrajinske turistične ustanove tudi župan re-pentaborske občine Jože Bizjak. ----«»--- Predavanje o Španiji v p. d. «Skedenj» Sinoči je bilo v dvorani prosvetnega društva v Skednju predavanje, ki ga je imel naš fotoreporter Mario Magajna o svojem potovanju po Španiji. Vrsto barvnih diapozitivov, ki so prikazovali največje znamenitosti Toleda, Granade, Seville, Valencie, Kordove in drugih mest, je spremljala tekoča beseda popotnika, ki je Španijo obredel v lanski jeseni. Številni Skedenjci so z zanimanjem sledili predavanju in na koncu govornika nagradili s priznanjem. ——«»----- Z motorjem v avto Po Lonjerski cesti sta se včeraj popoldne peljala z avtom 42-letni Lionello Battistel. la iz Ul. Udine 44, ki je šofiral, in 40-letni Giovanni Or-dinanovillo iz Podlonjerske ceste št. 20. Imela sta smolo, ker sta trčila ob av.to, ki ga je vozil 33-letnj Tullio Igravalle iz Ul. Tedeschi 7, ki je prihajal z nasprotne strani. Zaradi močnega sunka in trčenja si je Ondinanovillo prebil levo koleno in se je pobil ter opraskal po desni nogi, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 30 dni. Bat-tistello se je le pobil po čelu vanj v Sesljanu, ki naj bi po ' bi s tem denarjem zgradili besedah raznih predstavnikov ’'-1 u‘ 1-;': -- OAPDG služila družinam, ki bi se zaposlile v velikem številu prav v štivanski papirnici. Dr. Guarnieri je ponudil občini — ker trenutno ne more kakšne objekte,’ ki bi bili njihovo splošno korist. V ta namen naj se pripravijo načrti. O razpravi v zvezi z letoš SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vljudno vabi na literarni večer mladinskega pisatelja TONETA SELIŠKARJA 15. 3. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa v Trstu 16.3. ob 17. uri v Gregorčičevi dvoran; za mladino Istega dne ob 20.30 v prosvetnem društvu na Proseku 17.3. ob 20.30 v prosvetnem društvu v Dolini VERDI Danes ob 20.30 za red C v vseh prostorih druga predstava Viozzijeve opere »Poganski kamen« z istimi izvajalci kot pri prvi predstavi. V soboto ob 20.30 za red A v parterju in na balkonih ter za red C na galeriji in stojiščih prva predstava opere »Madame Butterfly». Dirigiral bo Glauco Ouriel, glavno vlogo bo pela Gi-gliola Frazzonl, ostale pa Anna Maria Canali, Ruggero Bondino in Lino Puglisi. Zborovodja Gior gio Kirschner. Režiser Aldo Mi rabella Vassallo. Prodaja vstopnic za to predstavo se začne jutri. TEATRO NUOVO Tržaško stalno gledališče odpotuje danes v Bologno, kjer bo na dramskem festivalu nastopilo z delom «11 Santuzza«. V Trst se vrne v petek 16. t.m., ko bo ob 20.45 ponovilo dramo »Tri četrtine meseca« za red H. Slovensko gospodarsko združe nje vabi svoje člane, naj se čimprej zglasijo v uradu tajništva za davčno prijavo Vanonl, ker zapade rok konec meseca. Slovenski fotoklub v Trstu obvešča, da bo v sredo 14. marca redni sestanek v Ul. Montecchi 6-LII. Ob 20. uri tečaj za začetnike, ob 21. uri sestanek za vse ostale. Na dnevnem redu običajen spored, nato barvni diapozitivi M. Magajne. * Danes ob 18.30 bo na sedežu PSDI v Ul. sv. Frančiška pod okriljem Studijskega krož. ka predavanje o temi »Statistične in urbanistične proučevanje v zvez; z regulacijskim načrtom«. Predaval bo dr. G. Bonifacio, docent na tržaški univerzi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiuiniiiiiiniiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiHHiiiMiiiMiiHHiiiiii Zborovanje PSI v kinu cGrallacielo» Stališče socialistov do vlade levega centra Poslanec de Pascalis je dejal, da se bo PSI borila za posebno avtonomijo Trsta v okviru dežele KINO Nazionale 16.00 «Zlodejevo oko« (L’ocohio del diavolo). Ingrnar Bergmanov film. Prepovedano mladini. Fenice 15.00 »Senilnost« (SenlH-ti). Claudi« Cardinale. Prepovedano mladini, Excelsior 16.00 «Dekile z zlatimi očmi« (La ragazza dagll occhi d’oro). Marie Laforet. prepovedano mladini. Grattacielo 15.30 «NekaJ peče« (Qualcosa ohe scotta). Technt-color. Troy Donahue, Conni* Stevens. Arcobaleno 16.00 »Ido; žensk« — s' marca t.l. — V nedeljo je bilo v kinu | prosto cono in zaščito pravic »Grattacielo« zborovanje PSI. slovenske manjšine. Odpr) ga je tajnik tržaške federacije Pittoni in rekel, da se tržaški socialisti strinjajo z odprtjem na levo ter pričakujejo od vlade stvarne ukrepe za izboljšanje tržaškega gospo, darskega položaja. Prav tako pričakujejo tudi ustanovitev dežele, toda z glavnim mestom Trstom in s posebno zakonodajno in gospodarsko avtono- _ ■ ■ __ *l__ _____1 1 „ njim proračunom bomo poro- i mijo za tržaško ozemlje. Konč-čali prihodnjič. I no zahtevajo tudi integralno liiiiiiiliiiiiiilliiillliiiiillfiiimliimMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiilii Kriminalna skupina pred porotnim sodiščem Skoraj 17 let zaporne kazni zahteval tožilec za 4 obtožence Obtoženi so ropa, kraje, nenravnih dejanj in telesnih poškodb. Na zatožni klopi so tudi tri lahkoživkc Podtajnik za turizem poslanec Lombardi v razgovoru s komisarjem Mazzo, županom dr. Franzilom in repentaborskim županom Bizjakom Pred porotnim sodiščem se je začela včeraj obravnava proti skupini mladeničev, ki so obtoženi ropa in nenravnih dejanj, ter proti trem prostitutkam, ki so obtožene samo nenravnih dejanj. Mladeniči so: 22-letni Enzo Venturoli iz Gradiške, Ul. Ciotti 60 (v priporu); 22-letni Luigi Cassan iz Ronk, Ulica D’Annunzio 48 (v priporu); 22-letni Guido Mininel iz Ronk, Ul. D’Annunzio 48 ter 22-letni Guido Mosetti, tudi iz Ronk (sedaj v Švici). 2enske pa so: 43-letna Elena M., 34-letna Laura K. ter 34-letna Stefania J. Mladeniči so lani večkrat prihajali v Trst, kjer so se družili z lahkimi ženskami, ki so jih potem, če se je le dalo, oropali. Na popoldanskem zasedanju je javni tožilec dr. Pascoii zahteval, naj porotniki strogo kaznujejo vse štiri mladeniče. Zahteval je naslednje kazni; za Venturolija 7 let in 3 mesece zapora ter 80.000 lir globe, za Cassana 5 let in tri mesece zapora ter 60.000 lir globe, za Mininela 1 leto in 10 mesecev zapora ter 20.000 lir globe, a za Mosettija 2 leti in 4 mesece zapora ter 30 tisoč lir globe. Končno je javni tožilec zahteval, naj porotniki obsodijo inkriminirane ženske kot sledi: Eleno M. na 2 meseca zapora, Lauro K. in Stefanio J. pa vsako na 3 mesece zapora. V svojem govoru je dr. Pascoii zahteval od porotnikov izredno strogost, ker gre — je dejal — za sodobne oblike zločinstva, ki nimajo nobenega opravka s tatovi kokoši v nekakšni romantični preteklosti. Venturoli in Cassan sta obtožena, da sta oropalo E-leno M. 6000 lir ter raznih oblačil in predmetov v skupni vrednosti 20.000 lir. S soob-toženko sta se mladeniča zadržala 9. julija lani zvečer v neki ulici blizu barkovljan-skega nadvoza. Potem je eden izmed njiju dejal, da ne more pognati motorja, nakar sta izstopila njegov pajdaš in ženska ter začela porivati avto. Nenadoma . je slednji iztrgal ženski torbico iz rok ter skočil v avto, ki se je takoj oddaljil. Pri tem-, je bila ženska tudi nekoliko poškodovana. Venturoli sam pa je bil obdolžen, da je 30. aprila oropal Lauro K. Povabil je žensko v neki lokal in ta je pustila torbico s 6000 lirami v avtu. Ropar je takoj nato sedel za krmilo ter se hotel odpeljati. Laura se je postavila pred avto, toda Venturoli bi jo povozil, če bi se mu ne umaknila. Venturolija so tudi obdolžili, da je ukradel budilko, ki je bila vredna 22.000 lir, neki drugi javni ženski. Cassana pa so obdolžili, da je prejel od Venturolija 2000 lir, ki so bile last Laure K. Podobnih zločinov so bili potem obdolženi posamezniki ali pa vsi skupaj. Na včerajšnji razpravi so obtoženci priznali dogodke, vendar pa so zanikali, da so uporabljali silo. ---«»---- Afera »Lauro« pred sodiščem Belullini obiski v beneški igralnici Pod predsedstvom dr. Edelu je kazensko sodišče zaslišalo včeraj številne priče, ki na- stopajo na procesu proti Belul-lovi in Gortanu. Velika večina teh prič pa ni znala ali mogla bistveno prispevali k izčrp-nejši pojasnitvi dogodkov, v katere sta zapletena obtoženca. Veliko pričakovanje je vladalo glede pričevanja pomorskega kapitana Gianmarie Vanzinija iz Benetk, ki je izjavil, da je spoznal Belullo-vo 1952. leta. Vsako razmerje z njo pa je prekinil 1960. Zelo je zanimalo sodnike zvedeti od Vanzinija, če je Belullova res razpolagala z velikimi vsotami denarja, ko je prihajala v Benetke. Govorilo se je namreč, da je imela Belullova tedaj s seboj po 200.000 do 300.000 lir ter da je precej denarja zapravila v beneški igralnici. Van-zini je to zanikal. Predsednik je nato vprašal Vanzinija, če je šel večkrat z Belullovo v «casin6«, kjer so igrali hazardne igre. Priča je zanikal tudi to okoliščino. Priznal je, da je šel z Belullovo v «casinb« samo enkrat'.. Ob tisti priliki sta potrošila pri igri le nekaj tisočakov. Več vprašanj so sodniki in javni tožilec zastavili Vahziniju v zvezi z nekim stanovanjem, ki ga je baje najela Belullova v središču mesta (menda v Ul. S. Laz-žaro) za njegovega brata, Ser-gia Vanzinija ter tudi plačevala ustrezno najemnino. Van. zini je potrdil, da je njegov brat najel stanovanje v bli- Nato je spregovoril član o-srednjega vodstva avtonomistične struje poslanec de Pascalis. V uvodnih besedah je orisal pomen nove vlade levega centra, ki uživa odločilno podporo PSI, kar se tiče gospodarskega in socialnega programa. Nastanek vlade levega centra predstavlja na splošni politični ravni srečanje med socialisti in krščanski demokrati in odpira novo fazo italijanskega političnega življe. nja. Za dosego tega rezultata se je PSI dosledno borila dolga leta ter s svojo pravilno politično linijo povročila novo usmeritev v katoliškem političnem gibanju in v delavskem gibanju sploh. Do srečanja med KD in PSI ni prišlo na Ideološkem torišču, marveč v skupni obveznosti, da se začne gospodarsko zedinjenje države, ki je glavno vprašanje že od leta 1900. Misleč predvsem na to vpra. sanje, je PSI predlagala strankam levega centra gospodarski program, ki je bil podlaga pogajanjem za ustanovitev vla. de in ki ga je vlada pretežno sprejela ter se obvezala, da ga izpolni. Socialisti so se obvezali, da bodo glasovali za u-resničenje točk programa, vzdržali pa so se pri glasovanju o zaupnici vladi, ker še ni pogojev za organsko zavezništvo. Med PSI in KD so še velike razlike in nasprotja glede vpra. sanj zunanje in notranje politike. Med mnogimi obveznostmi, ki jih je sprejela vlada na zahtevo PSI, je poleg vprašanja šol, cenzure, odprave spo-lovinarstva, zvišanja pokojnin itd. tudi obveznost, da se uresniči avtonomna dežela Furlanija - Juljiska krajina. Prav tako je vlada sprejela obveznost gospodarskega načrtovanja, ki je velike važnosti za tržaško ozemlje .in tudi za deželo. Glede dežele so se socialisti obvezali, da bo njen statut zagotovil Trstu posebno zakonodajno avtonomijo ter skorajšnjo ustanovitev proste cone. Na področju politike načrtnega gospodarstva so se socialisti obvezali, da bodo zahtevali tudi sredstva za akcijo, ki bo težila za tem, da se oživita javna i-n zasebna pobuda za gospodarski razvoj tržaškega ozemlja. Govorni«, je nato poudaril razlike med tremi vladnimi strankam; in socialisti, kar se tiče zunanje politike in dejal, da socialisti odločno nasprotujejo raketnim oporiščem v Italiji in politiki blokov, ker so ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE Dne 11. In 12. marca 1962 se je v Trstu rodilo 16 otrok, un»' lo pa je 24 oseb. UMRLI SO: 68-letna MaHa Zuzzl vd. Vol-pl, 58-letni vincf.T Zo Burgio, 84-letnl Giovanni u' cigrai, 62-letna Natalia Kupo vd-Lau renti, 58-letni Emiliano nenkel, 66-letna Paolina R|zz' 38-letna Luciana Valiach V0'" Marzocca, 59-letni Giovanni li, 72-letn; Sigismondo man, 72-!etna Erminla Col®uclf por. Barovina, 83-letna FranSo. sca Damianl por. Giorglolo, • letna Maria Marcolin por. A d' tn.na mmia i v 1111 giolinl, 94-letni Luigi Burlin, letna Luigia Cristofoli por. L lici, 55-letni Vittorio Gregorl, “■r letna Agnese Fratte por. Koba‘^ 83-letna Karolina Starc por- , kretič, 50-letna Paolina T11’?1' por. Pertan, 78-letna Enrica riifaclo vd. Ruzzier, 80-letna mi-lia Zeid-ler, 51-letni Aldo v . ta. 68-letna Ginevra Masari® .' Zandel, 84-letnl Mario Mam®1 ’ 36-letna Laura Bordon. ——«»-— NOČNA SLUŽBA LEKABN AlPAlabarda, Ul. dellTstrU 'j de Lelteuburg, Trg S. Giova 5; A| Due Mori, Trg Um« ’ Prendlnl. Trg Tiziano Vecelllo žini restavracije «Alle viole«, , 4JI „„ vendar pa je najemnino pla- se vedno zavzemali, da se do- čeval s svojim denarjem. Končno je Vanzini še pristavil, da se mu je zdelo, da Belullova ne razpolaga z večjimi količinami denarja sežeta pomiritev in mirno sožitje. Od komunistov pa jih loči različno pojmovanje oblasti, ker so socialisti za večstrankarski sistem. V počastitev spomina P0140!^ ga Zdenka Colje daruje I',ertLij. Strancar 500 lir za Dijaško V počastitev spomina Fani V-mir.ove ob tretji obletnici j,, ne smrti daruje hčerka z° 5GO lir za Dijaško Matico. Benjamin Zerja; daruje 1 lir z« Dijaško Matico. Namesto cvetja na Erob. L,j« mame dr Ivana Artača, d„i;a-Sonja Prinčič 1000 lir za ško Matico. PRI MAUAZZINU FELiCB, *** Ul C2rducd 41, DOBITE: ske moške ta otroške delDe«jral' šče bunde, hlače, Jopiče 1» ce najboljših vrst In znam* naJnUlih cenah. g VESPAGENZIA. Trst. UH«' * Francesco 44. tel, 28-940. ta,M0 nja Izročitev VESPA t ŠPORT MODEL 1962 3lcudg ;2Š rezervnim kolesom m VESj,»em’ in 150 z dvoprostornlm s ,'»iia. Na obroke In brez Predp,«oTO Velika izbira SCOTER m ^ porabljene z Izrednimi po*°J‘ teVanJa hljClte PRI VAŠIH NAKUPIH o®15 trgovino »MAGLIABELLA« )( Korzu Garibaldi 11 Po znanih zapletljajih in odiranju zaradi slabega vreme-je bil v nedeljo v Miljah "Prevod pustnih alegoričnih ;°20v, ki je privabil veliko “Jevilo domačih in tujih go-tov, čeprav niti tokrat ni bi-1° Vreme naklonjeno priredi-miljskega karnevala. p°, miljskih ulicah je bilo pre-;eJ živahno in razne skupine tudi letos pokazale, kaj ‘hiorejo in kako znajo razve-j®liti občinstvo, vendar ni bi-»° Pravega pustnega razpolo-nja, ker je ves čas pršilo A je pustni čas pač že za na-r. Kljub vsemu je nedeljski 5®revod s tako udeležbo ob-jfhstva dokazal, da ima milj-j,..1 karneval že svojo tradi-i‘Jo in da je največja in naj-“°'j pomembna tovrstna pri-editev, ki bi jo morale razne Stanove še bolj podpreti. .Prvo nagrado 150 tisoč lir odnesla skupina «Ongia», drugo -nagrado (120 tisoč lir) skupina «Brivido», tretjo «Bel-lezze naturali« (90.000), četrto Mladinski krožek (60.000), peto pa krožek «Frausin» (40 tisoč). Tudi letos je bila ostra borba med skupinama Ongia in Brivido, ki sta pač najmočnejši in imata vsakikrat najlepše vozove ter največje število nastopajočih članov, mask in lutk. Vsaka večja skupina je imela tudi svojo godbo na pihala, tako da so V prevodu nastopale letos kar štiri take godbe. Na čelu sprevoda je igrala mestna godba na pihala, nato se je prva predstavila občinstvu skupina Bellezze naturali, ki je že poslala na Luno svoje astronavte, ki pa se zaradi nenadne okvare in slabega vremena v Miljah niso mogli več vrniti na Zemljo. Na čelu te skupine je resno KINO «IRIS» PROSEK Predvaja danes 13. t m. z začetkom ob 18. uri Atlantis tlim: VENERE GREHA (Le Veneri del peecato) Igra EVA BARTOK Mladlnj pod 1®- letom vstop prepovedan a vuauiu »iiiiijv Mask in lutk, ki občinstvo je bilo in možato, kot pravi astronavt, stopal komaj tri leta stari dečko. Sledila je skupina Brivido z vozom «Milje v maskah«, so zabavale vse polno na cesti in na lepem vozu, kjer je velika lutka dirigirala godbo. Člani krožka «Frausin» so s svojo skupino «Bu1li e pupe» hoteli prikazati drobec iz ruske folklore. Vlekli so malo rusko hišo, za katero je osliček vlekel trojko, vse naokrog pa so spretni fantje in dekleta plesali ruski ples. Mladinski krožek je prikazal Disneyeve junake, začarani grad, vlak v miniaturi in nekaj lepih lutk. Igrala pa je odlična mladinska godba. Skupina «Ongia» je gledalce povabila v deželo igračk, ki je bila zares polna lutk in mask, mladih in privlačnih drsalk ter hudomušne-žev. Predvsem pa je občinstvo občudovalo velike lutke in sproščenost ter razigranost vseh članov te skupine. Po končani prireditvi so se vse skupine zbrale na trgu pred županstvom, dokler niso objavili sklep žirije ter razdelili nagrade. nom v spomin še ne tako davne čase, ko so tudi sami imeli odličen pevski zbor. Pa ne samo spomin, temveč tudi željo, da bi tudi v lastnem društvu čimprej ponovno imeli zbor, ki bi gojil našo lepo narodno in umetno pesem. Zbor je pod Vrabčevim vodstvom zapel Švabovo »Večer na morju«, Laharnarjeva • Tone sonce, tone«, Devovo • Zarja«, «Oj jesenske duge noči« Josipa Slavenskega, venček narodnih pesmi Rudolfa Matza «Pesmi iz Turopo-lja«, Venturinijevo »Luna sije* * na Prešernov tekst ter na koncu »Bilečanko« in Kajuhovo «Samo en milijon«, obe v Vrabčevi priredbi, ki sta izzvali buren aplavz tako zaradi odlične izvedbe kot zaradi svoje vsebine. Barkovljanska baletna šola se je predstavila s solistko Sonjo Pulgerjevo, ki je srčkano zaplesala pizzicato iz Delibesovega baleta «Sytvia». V Dolini, Trebčah in v Križu Zveza demokratičnih žena je v soboto zvečer priredila proslavo 8. marca tudi v Dolini. Po otvoritvenem nagovoru vaščanke Justine Švab je spregovorila Nadja Pahor-jeva, sledil pa je kulturni program, pri katerem so sodelovali: Edvina Sancinova z recitacijo pesmi «0 materi«, Boris Pangerc z recitacijo • Slovenec sem«, Vitjan Sancin s solospevom »Mamica«, moški pevski zbor »Valentin Vodnik« pod vodstvom Ignacija Ote, ki je zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi, ter domača godba na pihala. Sledila je zabava. Podobna proslava je bila tudi v Ljudskem domu v Trebčah, ki so .io s svojim sodelovanjem poživili otroški orkester ter solisti pri klavirju in na violino ter mladi recitatorji. Zelo lepo uspelo proslavo so imeli v Ljudskem domu v Križu. O pomenu praznika je govorila Vera žužek, nastopila pa je tudi folklorna skupina iz Podlonjerja s plesi in glasbo. Domače žene so po lepem običaju pogostile udeleženke proslave s čajem :n slaščicami. iiiiHHiMimiiiiiimiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiniiimiiHMMmiiiiiHiiiHiiiMiiiiiHiiii lluda nesreča na delu Pri razdiranju ogrodja padel z višine 18 metrov Zadobil je hude poškodbe in številne zlome Vzroki nezgode še niso bili pojasnjeni Na delu se je včeraj dopoldne hudo ponesrečil 42-letni Giovanni Valenta z Opčin — Ul. Volpi št. 16, kt so g.a sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek in je njegovo zdravstveno stanje zelo resno • Valenta je včeraj dopoldne demontiral železno ogrodje «Innocenti» ob novi stavb) v Ul. Italo Svevo. ki jo je zgradilo podjetje «Covelli». Iz neznanih vzrokov je zgubil rav-notežje in padel s 6. nadstropja iz višine 18 m. Njegovi delovni tovariši go mu takoj priskočili na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. .Pri padcu s je nesrečni delavec zlomil desno nogo in verjetno tudi levo ramo ter je dobil rahel pretres možganov. ----«#--- Kar dva v bolnišnico iz Gabrovice št. 2 V nedeljo je pojedel za malico ribjo konzervo 62-letni Mario Brischia doma iz Gabiovi-ce št. 2, kateremu je kasneje postalo slabo in se je moral včeraj zateči na pomoč v bolnišnico. Zdravil se bo 8 -10 dni. Nekaj prej pa so prav tako v bolnišnici sprejelj Emila Brischia tudi iz Gabrovice št. 2. ki pa je nesrečno padel v Ul. Bovedo in se udaril po glavi in roki in se bo moral zdraviti 10 dni. ----«#---- Obilen plen tatov v stanovanju Ko se je v nedeljo pozno zve. čer 60-letni Mario Trevlsini iz Ul. Orladini 10 vrnil v svojo ženo domov, je zapazil, da so malopridneži izkoristili ugod-no priložnost in obiskali stanovanje, ko ni bilo nobenega doma. V stanovanju je bil pravi nered in vse je bilo razmetano ,iz predala omare pa so neznanci odnesli razne zlate predmete v skupni vrednosti 70.000 lir in 30.000 lir v gotovini. ■ Trevisin1 je takoj obvestil policijo, ki je uvedla preiskavo. Tatovi so se vtihotapili na vrt za hišo. razbili okno kopalnice in tako prišli v stanovanje ter odšli s plenom, ne da bi jih kdo zapazil. Na seji pokrajinskega sveta Pokrajinski upravi več avtonomije pri ukrepih na gospodarskem področju Soglasno sprejeta resolucija za reformo predpisov o kontroli vinske proizvodnje - Nad 37 milijonov za vzdrževanje pokrajinskih cest v tekočem letu Po zaključku debate o pokrajinskih cestah, o kateri smo poročali že v naši nedeljski številki, je pokrajinski svet na svoji zadnji seji preteklo soboto odobril tudi dobavo gramoza za vzdrževanje makadamskih cest. V ta namen je določenih nekaj manj kot 25 milijonov lir, od tega približno osem milijonov za kraške ceste, med katerimi sta tudi doberdobska in cesta iz Gorice v števerjan. Polovico manj bodo v obdobju od 1.4.1962 do 31.3.1963 porabili za popravilo asfaltiranih cest. Na vrsto je prišla tudi resolucija, ki so jo predložili komunistični svetovalci o pravici pokrajine, da posega na gospodarsko področje. Resolucijo je obrazložil svetovalec Bergomas in v njej ugotavljajo, da je notranje ministr-»tvo dalo prefektom posebna navodila, s katerimi se skuša ovirati pokrajinska avtonomija na tem področju in poudarjajo, da so krajevne u-stanove osnovnega pomena za ekonomski, socialni in politični napredek ter da ima pokrajina pravico in dolžnost, da nekako koordinira delovanje takih ustanov na svojem področju. Ker je tudi pokrajinski odbor predložil svojo resolucijo o tej zadevi, je bil sprejet sklep, da se združita obe, kar je bilo potem sprejeto soglasno. V resoluciji zahteva pokrajinski svet od nove vlade, naj temeljito spremeni zakon o občinah in pokrajinah ter naj prizna pokrajinskim upravam vodstvo in pobudo v vsem gospodarskem in socialnem delovanju na področju pokrajine, ter pooblašča predsednika pokrajine in odbor, da delujeta v tem smislu. Ze na eni prejšnjih sej so levičarski svetovalci predlagali, naj bi pokrajina v znak solidarnosti nakazala določeno vsoto denarja za pomoč stavkajočim uradnikom CRDA. Takrat so na posvetovanju načelnikov posameznih skupin ugotovili, da je tako nakazilo nemogoče, dokler ni proračun za tekoče leto odobren, ker gre za fakultativne stroške. Kljub temu so potem komunistični svetovalci vztrajali pri tej zahtevi, ki pa seveda ni prodrla. Kot smo že v nedeljo omenili, je pokrajinski svet soglasno odobril tudi prehod šti. rih cest pod pokrajinsko u-pravo. Med temi sta tudi doberdobska in cesta v Stever-jan, ki ju je sicer tudi do sedaj upravljala pokrajina, vendar pa pravno nista bili pod njeno upravo. Svetovalec Papais (KPI) je nato obrazložil resolucijo o nadzorovanju proizvodnje in prodaje vina, ki sta jo predložila skupaj z Marizzo. V tej resoluciji predlagajo, naj bi pokrajinski svet protestiral proti zakonskemu odloku od 14. decembra 1961, ki je ponovno uvedel nadzorstvo nad vinom in to na tak način, da bi bili vinogradniki oškodovani, ker ga v tisti obliki ne bi mogli izvajati. Resolucija predlaga, naj bi vlada izdala nove ukrepe, s katerimi naj bi ukinili davek na poslovni promet za vino v steklenicah, ukinili naj bi obvezno prijavo vinske proizvodnje od stra. ni vinogradnikov in tudi predpise, ki zahtevajo posebno dovoljenje za prodajo vina v osmicah in po zadrugah. Odbornik Vezil je obrazložil, da ima omenjeni vladni odlok namen preprečiti pro- dajo umetnih vin, vendar je priznal, da je odlok zelo pomanjkljiv. Zato je tudi tu predložil dopolnilo k predlagani resoluciji, ki je bila nato soglasno sprejeta in poslana merodajnim činiteljem. Seja se je zaključila s potrditvijo svetovalcev Marinčiča in Zorzenona za zastopnika pokrajine v odboru ustanove za turizem (EPT) ter z izvolitvijo odbornika Pecorarija kot zastopnika pokrajine pri šolskem patronatu; zanj je glasovalo 14 svetovalcev, 8 glasov pa je dobil prof. Mu-litsch. Pred zaključkom seje je predsednik dr. Chientaroli po. vedal, da bo v kratkem poskrbel Z8 ogled vseh pokrajinskih cest Vrsta prometnih nezgod v Gorici Z vespo trčil v avto Sopotnik motorista si je pri trčenju zlomil nogo motorist pa se je le laže poškodoval V nedeljo zvečer okrog 21.45 je 42-letni Giuseppe Monte-vecchio iz Gorice, Corso Ita-lia 239 vozil svoj Alfa-Romeo po Ul. Aosta proti Ul. Trieste. Pri hiši št. 41 je hotel obvoziti neki avto, ki je stal na isti strani ceste. Vtem je privozil iz nasprotne strani z vespo Jožef Pahor iz Rupe Ul. Dante 49, ki je imel na zadnjem sedežu prijatelja Franca Buttija iz Gorice Ul Ma-meli 6. Pri trčenju sta oba potnika z vespe zletela na tla in se ranila. Z avtomobilom Zelene, ga križa so ju odpeljali v civilno bolnišnico v Gorico. Zdravniki so Pahorju ugotovili le nekaj manjših poškodb, ki bodo ozdravele v 7 dneh. Slabše je bilo za Buttija, ki si je pri padcu zlomil levo nogo ter dobil še druge poškodbe, zaradi katerih so ga pridržali v bolnišnici na zdravljenju za 40 dni. Skoda na obeh vozilih ni velika. V nedeljo popoldne okrog 17. ure je 41-letni Renato Go- rian iz Gorice Ul. Aosta 41 vozil svoj avtomobil Innocen-ti iz Gorice proti Standrežu. Ko je prišel do Trga je hotel zaviti na levo proti cerkvi. Takrat je na svojem motociklu Iso privozil od Sovodenj 19-letni Adriano Bon iz Ro-mansa. Med obema voziloma je prišlo do trčenja, pri katerem je Bon dobil le lažje poškodbe ter bo ozdravel v 4 dneh. Tudi vozili sta utrpeli manjšo škodo. Včeraj popoldne okrog 16.20 je 42-letni goriški trgovec I-van Plahuta iz Ul. Aosta 23 vozil svoj avto Lancia-Appia po Ul. Aosta. Ko je prišel do križišča z Ul. Ristori je hotel svoje vozilo obrniti. V tem pa je z vespo pripeljal od Ul. Manzano 40-letni Marij Bajc iz Lovrenca, ki je imel na zadnjem sedežu sestro Marijo Bajc. Na križišču je prišlo do trčenja obeh vozil, vendar na srečo ni bil nihče ranjen, le vozili sta utrpeli manjšo škodo in Plahuta je plačal globo cestni policiji, ki je prišla na kraj trčenja. iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniitiMiMiniuitiiiiiiuiiiiiiitHitiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiininniiiiiiiimiiiiiniiiiiiMiiiiimiMiiiiiiiiniMiuia Izlet v organizaciji društva «Ivan Trinko» Slovenski mladinci iz Benečije £0*1 j e v Ljubljani in Postojni Koristni ogled in spoznanja delavskega življenja v Ogled kmetijskega kombinata tovarni Po dolgih letih je društvo Ivan Trinko organiziralo obisk skupine mladih beneških Slovencev v Slovenijo. Beneška dekleta in fantje so bili dva dni gostje mladine v Sloveniji. V soboto zjutraj okrog 8. ure so na bloku pri Rdeči hiši pričakali in pozdravili beneške mladince člani okrajnega odbora Ljudske mladine Slovenije ter predstavnik Mia. dinske iniciative, ki jih je spremljal na vsem potovanju. V avtobusu je bilo vse ži- mmtimiiMiMmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitt m lunini m umu niiiiiiiniii m mi ii n ti ■miiiiiiuiti umi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiii V nedeljo v Gorici Odlikovanja CONI za goiiSke Športnike Desetim društvom so podelili 1.400.000 lir v denarju, zlate in srebrne kolajne V nedeljo dopoldne, okrog 11.30 je bila v mali dvorani Unione Ginnastica v Gorici uradna razdelitev nagrad, ki jih je CONI določil za nekatera športna združenja in njihove voditelje na Goriškem. Nagrade veljajo za leto 1961 v okviru štiriletke 1961-1964. l5elegat CONI za Gorico, Lino Bregant, je najprej pozdravil predstavnike oblasti, med katerimi so bili prefekt dr. Nitri, predsednik pokrajiJ ne dr. Chientaroli, župan dr. Poterzio, zastopnik nadškofa in drugi. Navedel je tudi pomen športa in njegove potrebe na Goriškem. Nato so posamezni predstavniki izročili predstavnikom nagrajenih združenj določene nagrade Prvo nagrado 400.000 lir in zlato kolajno je prejela Unione Ginnastica Goriziana, drugo 300.000 lir in zlato kolajno društvo »Cosulich« iz Tržiča, tretjo 250.000 lir in zlato kolajno društvo veslačev «Timavo» iz Gorica dora čev »Timavo« iz Tržiča, 200.000 lir in srebrno kolajno je prejelo društvo »Torriana« iz Gradiške, 150.000 lir in srebrno kolajno AGI iz Gorice in 100.000 lir in srebrno kolajno veslači «Ausonia» iz Grade-ža. Razdelili so še nekaj kolajn in diplom tudi drugim društvom, med katerimi so tudi SAFOG in CAI ter teniško društvo iz Tržiča. Pred razdelitvijo nagrad sta spregovorila po nekaj besed tudi prefekt dr. Nitri in goriški župan dr. Poterzio, ki je poudaril prizadevanja go-riške občinske uprave za ureditev novega stadiona. IZ DOBERDOBA Izplačevanje pokojnin INPS Poštno ravnateljstvo v Doberdobu sporoča, da bo z mesecem marcem začelo izplačevati pokojnine INPS vsakega 15. v mesecu. Za druge kategorije pokojnin bodo roki izplačevanja ostali neizpreme. njeni. Prizadeti se prosijo, da se zglasijo na poštnem uradu da dvignejo pokojnine v navedenem roku. ---«»---- Zopet je pobegnila iz poboljševalnice Ni dolgo tega, ko smo pisali o mladi Goričanki, Renati Pa-dovan, ki jo je pred časom sodišče za mladoletne poslalo vo. Večji del udeležencev izleta je namreč prvič prestopil jugoslovansko mejo. Vsi so si radovedno ogledovali Vipavsko dolino in Nanos ter si skušali vtisniti v spomin to lepo pokrajino. Nekaj po 11. uri so prispeli v Ljubljano, kjer so jih že pričakovali predstavniki CK LMS. Skupno so krenili na ogled tovarne Litostroj. Vodstvo tovarne ter njeni mladinski predstavniki so beneške mladince zelo toplo sprejeli. Razkazali so jim natanko vse obrate v tovarni. V razgovoru so delavci in vodstvo tovarne obrazložili razvoj tovarne ter mladince upoznali z delavskim samoupravljanjem. Mladinci so bili navdušeni nad pogoji v tovarni, posebno zato ker so bili to beneški mladinci, katere socialni pogoji in pomanjkanje dela silijo po svetu, kjer doživljajo bridka izkustva ravno na tem področju. Niso vedeli zlasti da je tovarna last delavcev samih, da jo oni sami upravljajo in razpolagajo celo z dobičkom tovarne. Po kosilu v Študentovskem naselju so šli na ogled Agrokombinata, kjer so se spozna, li z racionalno rejo prašičev in živine. Nato je sledit kratek ogled Ljubljane. Po večerji so jim gostitelji pripravili presenečenje: povabili so • Beneške fante« od RTV Ljubljana, ki so jim zapeli in zaigrali pretežno domače beneške pesmi. Naslednjega dne, v nedeljo, so po kratkem ogledu Ljubljane obiskali muzej narodnoosvobodilne borbe, nato pa so se napotili proti Postojni, kjer so si ogledali slovito jamo in kjer so jim priredili še kratko južino. Preostali del poti proti domu je potekel ob pesmih in željah, da bi se čimprej lahko ponovno srečali z bratskimi mladinci v Sloveniji. Aretacija tatu Včeraj ob 17.30 so aretirali 26-letnega Domenica Oppedi- iniiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitimiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitHHiHiiiniuiHiiMiiiiiiiiiiiiiiniHimiiiiitiHiiHtitiiiiiiiaiiiiiHii v zavod za mladoletne v Benetkah. Padovan se je naveličala discipline v poboljševalnim, premagalo jo je tudi domotožje in pobegnila je k sorodnikom, ki živijo v Podgori, v Ul. Calvario 18. Njena prostost pa je bila zelo kratkotrajna in policija jo je odpeljala že naslednji dan nazaj v zavod. Preteklo soboto zvečer pa s« je Renata zopet prikazala na vratih stanovanja svoje sestre v Podgori. Ponovno je pobegnila iz zavoda in s pomočjo avtostopa pripotovala v Gorico. Da bi ne imeli sitnosti, so sorodniki takoj obvestili ženski oddelek policije v Gorici. Vendar je Renata dobila dovoljenje, da je prebila nedeljo pri svojcih, včeraj pa so jo ponovno odpeljali v Benetke, kjer bo morala počakati, da ji poteče rok, ki ga je zanjo določilo sodišče za bivanje v zavodu. ---«»----- Z lestve je padel Včeraj okrog 15. ure so pripeljali v goriško civilno bol- nišnico 82-letnega Giuseppeja Spessota iz Gradiške. Zdravniki so i gotovili, da se je starček močno ranil na glavi in si prizadejal še druge poškodbe. Zato so ga obdržali v bolnišnici s pridržano prognozo. Spessot je ko j’e hotel pred hišo. padel z obrezati lestve, latnik SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vljudno vabi na literarni večer mladinskega pisatelja TONETA SELIŠKARJA dne 13.3. ob 17. uri v Prosvetni dvorani v Gorici istega cine ob 20.30 v pros-vetnem društvu v Pevml dne 14.3. ob 17. ur; v prosvetnem društvu v Doberdobu Goriški nogomet Sovodenjci so nastopili z rezervami in izgubili tekmo z gosti iz Kaprive Visok poraz Juvcnline v Spilimbergu ne odgovarja dejanskemu poteku igre, v kateri so gostje igrali brez vratarja Čeprav so v nedeljo Sovo-denjci na domačem Igrišču izgubili tekmo proti moštvu iz Kaprive, ki je zadnje na lestvici, ne zaslužijo graje za ta poraz, ker so se igralci požrtvovalno in vztrajno borili. Eden od glavnih vzrokov za končni rezultat 2:1 za Kapri-vo je pripisati dejstvu, da je bilo v sovodenjski ekipi odsotnih nič manj kot 6 titular-cev, ki zaradi bolezni niso mo-,g'i na igrišče. Čeprav so nastopili z rezervami, so domačini v prvem času prevladoval: in ga zaključili z rezultatom 1:0 sebi v prid. V drugem polčasu pa so gostje po-kazali večjo rutino in tudi bolj ostro igro ter izkoristili neizkušenost rezervnih igralcev iz Sovodenj. Kot rečeno, pa so sovodenjski nogometaši pokazali tokrat disciplinirano igro in so napravili dober vtis. To daje upanje, da bodo pri prihodnjih tekmah, ko se bodo tudi mladi novi igral- ci nekaj naučili iz izkušnje, bolj uspešni. V nedeljo gostujejo Sovo-denjet v Gradiški, kjer hodo igrali proti S. Marcu, ki je na-lestvici za sedem točk pred njimi. • • * Standreška Juventina še no-benkrat ni prišla s pozitivnim rezultatom iz Furlanije in tudi preteklo nedeljo ga nismo pričakovali, zlasti še, ker je imela za nasprotnika močno e-kipo iz Spilimberga, ki je igra-'.a povrhu še na domačem igrišču. Da bosta ostali obe točki domačinom, je bilo že skoro vnaprej določeno. Vendar pa nismo pričakovali rezultata 6:0 v prid domačihom. Resnici na ljubo je treba priznati, da rezultat ne odgovarja poteku igre. pri ka*eri so se Juventinci dobro postavili v bran tudi potem, ko so končali prvi polčas z rezulta tom 5:0 m ni bilo več nobe- nega upanja niti za neodločen rezultat. Juventina je igrala brez vratarja, ki je bil bolan In v njenih vrstah je bilo precej novih igralcev, ki pa so pokazali borbenost in vztrajnost. Zlasti naj omenimo Pe-tejana, ki je imel smolo, da jo pri streljanju v vrata kar dvakrat zadel v prečko. Med novimi igralci naj omenimo v juventinskih vrstah še Tomazina, Priska, Paškulina in Rop. po, ki so se vsi dobro izkazali. Očividno vodstvo ekipe, ki se že pripravlja za bodoča tekmovanja v II. kategoriji, preizkuša in uvaja nove igralce, s katerimi namerava okrepiti ekipo v prihodnji sezoni. Juventina je v nedeljo nastopila v naslednji postavi: Nanut, Tomazin. Gaiotto, Pri-sco, Paškulin. Hess, Kaufer Ferfolja, Roppa, Petejan in Marega. Sodil je Cover Iz Pordenona. V nedeljo igra Juventina doma, proti moštvu jz Manzana. sana iz Tržiča, Ul. 24. maja št. 39. Proti njemu je bilo 8. marca izdano zaporno povelje, ker mora zaradi kraje presedeti v zaporu eno leto in 8 mesecev ter plačati 12.000 lir globe. ---«»---- Tudi apolkfi morajo plačati avtomobilsko takso Dindo Losette, ki se je pred 50 leti rodil v Španiji, je apo-lidni cigan. Pred nekaj dnevi se je mudil v Gorici s svo- S0LA GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo Glasbene Matice dnevno na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ul. Ascoll 1, telefon 2495. Sprejemamo gojence za klavir, violino, kitaro in harmoniko. jim avtomobilom znamke • Vauxhall» z evidenčno tablico MI 185166. Budno oko policaja je pri ogledovanju avtomobila ugotovilo, da lastnik ni plačal letošnje avtomobilske pristojbine. Ko ga je o-pozoril na kršitev zakona, je Losette imel takoj pripravljen odgovor: dejal je, da njemu kot apolidu pristojbine ni treba plačati. Policaj mu je dokazal, da nima prav in mu je v smislu člena 35 zakona od 3. februarja 1953 prisodil globo. -----«»------ Poštena najditelja ženske zapestne ure Gianna Cubej, stanujoča v Ulici Baiamonti 14, je v nedeljo okoli 9. ure zgubila zapestno uro znamke ka Van Looya in Nemca Rudija Altiga. V splošni lestvici je vodilno mesto prevzel Anglež Tom Simpson, kateremu sledijo Belgijec A. Desmet, Belgijec PlaIL kaert, Nemec Altig, Italijan Defilippis, Belgijec Van LooK itd. 11111111111111 lllillllHIllIlIlllIlltiiiiiiiitiitlllliiMiiiiimillllllMllllinllillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllim Občni zbor Kmečke zveze Stiki in odnosi organizacijami in oblastmi (Nadaljevanje s 3. utrani) Tudi letos z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je sodelovanje z bratsko Zvezo malih posestnikov še okrepilo, V tej stopnji sodelovanja prihajamo do spoznanja, da bi združitev teh dveh organizaciji bila koristna za novo združeno organizacijo in za kmete sploh, zato si želimo da v bližnji bodočnosti bi enotnost obeh zvez končno postaja dejstvo. Ko obravnavamo vprašanje odnosov, moramo ponovno izraziti naše negodovanje, ker do danes še ni bil vključen v tržaško komisijo za kmečke sezname in v pokrajinsko posvetovalno komisijo za Kmečko bolniško blagajno ter v druge komisije predstavnik Kmečke zveze. S tem se izvaja nedopustna diskriminacija v škodo naše zveze z izgovorom, da mi ne predstavljamo neposrednih obdelovalcev, saj se naše ilalijansko ime glasi »Unione Agricol-tori*. Letos sta bila vključena dva predstavnika Kmečke zveze v specializirano komisijo za kmetijske spore pri prizivnem sodišču. Ta komisija predstavlja najvišjo stopnjo na našem področju. Ko z zadoščenjem sporočamo ta u-speh, ne moremo zamolčati našega negodovanja, da so sodne oblasti popolnoma prezrle naše kandidate za enako komisijo pri tržaškem sodišču. Tudi v tem primeru so oblasti le delno upoštevale zakon, ki predvideva, da morajo predstavniki kmečkih organizacij bili vključeni tako v komisijo prve kot druge stopnje. Na to moramo odgovoriti z vso ostrino in zahtevati, da odgovorne oblasti spoštujejo duh in črko državnih zakonov. Z našim vztrajnim delom smo v neštetih prilikah dokazali vsem odgovornim činite-ljem našo pripravljenost sodelovati v korist naših kmelov in v obrambo le teh. Prepričani smo, da s stalno podporo naših članov bomo uspeli še nadalje razviti in poglobiti vse potrebne vezi tako, da bodo naši kmetje in naše kmetijstvo dosegli vse tiste pravice, ki jim po zakonu pripadajo. Ena sama zavest nas mora družiti, zavest, da delamo za dobrobit naših ljudi. Eno samo zahtevo moramo postavljati, da tesno stopamo po poti dela zato, da lahko bi dosegli uspehe, ki si jih obetamo. Od 1. do 3. februarja letos sta tročlanska delegacija Kmečke zveze in dvočlanska delegacija Zveze malih posestnikov sodelovali na kongresu Vsedržavne kmečke zveze v Rimu. Na tem kongresu je upravni tajnik Kmečke zveze pozdravil v slovenščini vse prisotne delegate in orisal probleme kmetovalcev dežele Furlanija — Julijska krajina, ki pripadajo slovenski etnični skupnosti. 834 prisotnih delegatov je z zanimanjem sledilo čitanju ital. prevoda omenjenega poročila in z večkratnim ploskanjem izrazilo simpatijo in razumevanje za naše probleme. Upravni tajnik Kmečke zveze je bil ob tej priliki izvoljen v državni svet. Preden zaključimo to P0; glavje moramo spregovoriti tudi nekaj besed o Federaciji neposrednih obdelovalcev i* Ulice Roma. V svojem poročilu na obč-nem zboru leta 1961 je ravnatelj te organizacije omenil, da se njihovo propagandno delo razvija in prodira med kmeti kljub nelojalni konkurenci nasprotnikov, ki rušijo vsa moralna in socialna načela. Izhajajoč iz te ugotovitve omenjeni ravnafelj ocenjuje kot zelo hvalevredno njihovo propagando. Zdi se mi, da je vsem J3®' no, kdo naj bi bili ti nelojalni nasprotniki, ki rušijo moralna in socialna načela. Na to smo dolžni postavi*1 sledeča vprašanja; Naši člani ali zastopniki n'-so nikomur rekli, da mor* imeti člansko izkaznico Kmečke zveze zato, da bo dobo seme. To seme deli nadzor; ništvo. V Mačkoljah v Medi1 vasi s0 nekateri izjavili nf' Sim kmetom, naj vzame)0 kmečko izkaznico, da bodo lahko dobili seme. V imenu kakšne organizacije so lc {1 nastopali? Na zadnjem občnem zboru Federacije je bilo prisotnih precejšnje število udeležencev tečajev. Iz tega občnega zbora so se vračali naši ljudi® razočarani in ponižani. Kij00 temu, da so slovenski kmetJ® bili v ogromni večini ni bil8 spregovorjena niti beseda v naši materinščini. Mislim, da je to dejstv® zgovoren dokaz o duhu, k> preveva to organizacijo. Mi govorimo našim kmetoh’ v njihovem in našem jeziku in to ne samo v Trstu, k)®r le ti predstavljajo večin0-ampak smo ponesli naš mat®" rinski jezik tudi v Rim n* Vsedržavni kongres Kmečk* zveze. Precejšnja razlika je m®^ nami in njimi, to razliko 'an' ko vidimo tudi v poročilu delovanju naše Zveze, ki 5 vsakodnevno bori za praVlC( posameznika in skupnosli trdnim prepričanjem, da do danes storila vse, kar bilo v njeni moči, za dobr bit kmetovalcev bodisi, . pripadajo slovenski ali ita janski etnični skupnosti. Izvršeno delo v minulem let11 Ob koncu je ing. Pečenj spregovoril na kratko še vsakdanjem poslovnem °e.e I