M TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Semič: problem strokovnih kadrov in reprodukcijskega materiala Na vprašanje uredništva odgovarja tov. Franc Košir — direktor tovarne kondenzatorjev 0- Semič. . Kateri so važnejši izdelki bila vso potrebno opremo iz vaše tovarne in kdo so vaši uvoza za proizvodnjo kom Pogled v montažni oddelek stabilizatorjev v obratu Dobrepolje potencialni kupci? denzatorskega papirja, pa na Proizvajamo vse vrste pa- istih strojih dela cigaretni . ... , • z. papir, ki seveda ne zahteva pimih, folijskih m styr - taj.e tečnosti, kot papir za nih kondenzatorjev. kondenzatorje. Od celokupne proizvodnje Kljub temu, da je proizvod-dajemo pb vrednosti eca 25 % nja tekla v neprimernih pro- storih in brez prave tehnologije, ki se zaradi premajhnih tovarnam v okrilju podjetja, dočim ostalo proizvodnjo* nenačrtno grajenih pro-prodamo tovarni El Niš, RIZ stofbv ni mogla uveljaviti, Zagreb, »Rudi Cajavec« Ba- pa smo iz leta v leto več pro- S gim podjetjem, predvsem bili planirani v skladu z rast- lončaste in cos 0 kondenza- jo proizvodnje. torje. Delno tudi izvažamo in , (Dalje na 5.v strani) 'to predvsem na zahodno tržišče.- Spoznavajmo in spoštujmo človeka -Veliko svojega delovnega časa preživimo na sestan- gi odikrili, dobi primemo kih in večkrat imamo občutek, da so le sredstvo za fasado oz. embalažo, ali kot kolektivno izgubljanje časa. Ti občutki niso posledica temu pravimo v nekem po* našega odklonilnega stališča do sestankov na sploh, sebneril pogovornem jeziku, temveč naših neposrednih vtisov pridobljenih na samih tudi družbeno težino. Morda sestankih,, ali po njihovem včasih težko pričakovanem taki sestanki, kljub temu še zaključku. - vedno uspevajo zato, ker za Ti občutki so najbolj pogo- in ne aktivnega soustvarjal- Pfave delovne sestanke še sti takrat, ko Smo bili na de- ca,, kot «g pričakovali. lovni ‘sestanek povabljeni v V teh primerih gre torej za- p ■ . < J- , ' svojstvu »vernika k pridigi«- to, da vsebina, ki so jo dru- jgggjjg “sakSnu posamezni- Kako lahko ocenite poslovni rezultat tovarne v letošnjem prvem polletju? ' Plan proizvodnje je bil v tem letu povečan v primerja-' vi z letom 1963 za 48,9 %, a plan proizvodnje je bil v polletju dosežen , s ,100,3 %, dočim smo plan čistega dohodka v polletju močno presegli. Razširjeni kolegij je razprav ku, vendar bom to trditev skušal podkrepiti1' z osebnimi vtisi o ljudeh, ki jih na takih sestankih pogosto srečujemo. Ljubljana, 2. novembra — Danes dopoldne je znova V razpravi je bilo nadalje Na sestankih, ki jih imamo zasedal razširjeni kolegij podjetja, da bi razpravljal o ugotovljeno, naj bi skušali pri tem'v mišjih, so sodelo-edinf točki dnevnega reda — o planu uvoza reproduk- del deviznih sredstev, ki1 so vali ljudje, z delovnih mest, cijskega materiala v letu 1965. Po sklepu zadnjega kole- ,uam neobhodno potrebna za ki jih v organizacijski shemi gijar o katerem smo podrobneje pisali v prejšnjih uvoz zadostnih količin re- podjetja najdemo med prvo številkah, je posebna komisija prvotni plan uvoza produkcijskega materiala, za- in četrto stopničko, ali ran-žinaajšala na okrog 8,7 milijonov dolarjev, ¡g gotoviti s strani odjemalcev gom. če lahko vzamemo naših sestavnih delov, ele- rang kot merilo avtoritete. Spričo tega, da predvideni vam so v svojih poročilih mentov in drugega, kar le-ti vidimo, da so bile v skupini jjuujcijt, js.cn. luiu.1 »ma oKrog naaaijnjin puireo po —, — — • ... - - ^ -enroduk varha^ne dosega plana izvo- zmanjšanju uvoznega plana bi pri tem okrnili obseg mordi možno za, nain seveda deviz pri- prihodnje leto. manj kuj e. če bi upoštevali- potrebe kupcev, ki pa so precej večje od naših planiranih količin, smo seveda /izpolnili plan' nizko, kar negativno vpliva na kupce, odnosno, ima lahko tudi nezaželene/ posledice. , Od^ redno zahtevanih količin reprodukcijskega materiala iz uvoza srno prejeli do oktobra 75 %, če pa upoštevamo dodatni zahtevek, je dobava ‘ uvoznega repro-ma-teriala dosežena komaj, s' 55 odst.-letnega plana, še težja situáeija bo verjetno v letu 1965, ker tržišče zahteva ' precej večje količine od sedaj sprejetega plana za leto 1965. Pri uvozu reprodukcijskega materiala je treba pripomniti, da je tovarna na Reki do- proizvodnje. Plan proizvodnje bi bil lah- izvoz v letu 1965 ne bo ustva- sicer ugotavljali, da bi bilo vgrajujejo v svoje finalne precej velike razlike v for- ko Še bolje izpolnjen, če bi ril tolikšnega deviznega fon- konkretno za njihove enote izdelke za. izvoz, kajti na ta malni avtoriteti, to je avto- bil reprtidukcijski I material da, ge zlasti ne glede na iz- možno še za določen odsto- način, čeprav posredni», -so riteti, M jo daje poamezniku tekoče dobavljen. Tega uva- jjau Jjjvoza in s tem priliva . , __.~-.sx_« _nT,tP_ tudi naše tovarne udeležene položaj. Nekoliko manjše so žamb cca 80%, ostalo pa je deviznih sredstev v 1.1964, je , . , v izvozu. bile te razlike v šols-ki • ----- H povsod - tega _ , ' klovnih - izkuš- in staro-formal- I s____ „___ni avtoriteti ne bi: ovira- matenalom morda , v. .- „• ._ — 1 MisSRi £ j P .¿j ... Iocanju, smo se v samem za- datmh deviznih sredstev za gggg 'dog(wt>rili ^ |§j& uvoz ma . ^ • vrednost izraženih . idej oce- Naše tovarne stoje že zdaj, njevali po težini argumentov še pred težjim položajem pa s katerimi jih bo avtor zago-bodo glede reprodukcijskega varj,a] p0 odzivu, ki ga bo-niateriala v prvih mesecih do te ideje deležne pri osta-prihodnjega leta, preden bo udeležencih. Avtoriteti, ki realizacija izvoznih nalog -e strokovnega.zna- omogočila dobavo novega nja ;n pgggjj| osebnih spo-materiala. To stanje Pa še sobnosti posameznika, smo poslabšuje dejstvo, da žara- dajj torej gjednošt pred av-di borbe za Izvoz In drugih torjteto, ki jo posamezniku vzrokov nastajajo vedno več- daje položaj, ne oziraje se na je težave tudi z nabavo-do- njegove 'dejanske sposobno-ločenih domačih materialov, gti. ; ki prav resno ogrožajo red- Da smo temu dogovoru no proizvodnjo. pripisali takrat preveEk po Razprava je osvetlila vsa men, se zavedam šele danes, kritična vprašanja, od kate- ko mislim, da sem našel pra-rih je v polni meri odvisna ve odgovore na »nenačelna, realizacija ,pr6izvodnega pla- prikrita, formalistična, nepo-i . Dalje na 3. strani) (Dalje na 6. strani) Enotnost in solidarnost Komaj smo se malo oddahnili od potresa v Skopju in nekoliko ublažili strahotne posledice s pomočjo velikega humanizma in iskrene solidarnosti, naših narodov in narodov vsega sveta, že je surova stihija prizadela naše drugo mesto Zagreb in neštete kraje v Sloveniji In na Hrvatskem. , Tudi zdaj lahko ugotavljamo, kako postanejo ob nesrečah vsakršni drugi osebni problemi majhni in-kako jih znamo pozabiti. Sosed postani? res sosed, človek postane širokosrčen, razumevajoč In plemenit. Marsikateri so se utesnili v stanovanju, da so lahko sprejeli brezdomca pod streho in varno zavetje. škoda, ki nam jo je voda prizadela, gre v milijarde. Vse te hude posledice pa bomo prebrodili le s skupnimi močmi. Enotni in solidarni bomo izkazali .moč v hudih preizkušnjah. Iščemo nove sodelavce za redna delovna razmerja PRODAJNO-SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA 1. mojster delavnice — avtoelektričar Pogoj: izučfen v stroki z večletno prakso 2. več servisnih tehnikov in mehanikov za popravila radijskih sprejemnikov, merilnih instrumentov in kieoojačalnih naprav Pogoj: tehniška srednja šola elektro stroke S prakso ali izučen v stroki s prakso 3. več stenodaktilografov in daktilografov Pogoj: administrativna šola Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA KRANJ — Pro-dajno-servisna organizacija, kadrovska služba Ljubljana, Kotnikova 6. TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV KRANJ 1. šefa finančnega sektorja - Pogoj: dokončana ekonomska fakulteta s 5 let prakse ali dokončana srednja šola z večletno prakso. 2. več elektro in strojnih inženirjev 3. več elektro in strojnih tehnikov. Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA KRANJ — tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov, kadrovska služba — za upravni odbor tovarne 'v Kranju, Savska loka 2. * Razpis velja do zasedbe delovnih mest. TOVARNA ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI 1. več elektro inženirjev jakega toka Stanovanje zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe ^ delovnih mest. Ponudbe pošljite na naslov:. ISKRA KRANJ — tovarna elektromotorjev Železniki. TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV LJUBLJANA 1. adminisirativno-tehnični referent — tajnica sektorja Pogoj: administrativna šola ali ESš 2. knjigovodja Pogoj:/ ekonomska srednja /šola 3. KV ali priučene strugarje, rezkalce, orodjarje, brusilce, galvanizerje in graverje. 4. KV električarja in mizarja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe pošljite na naslov: ISKRA KRANJ — tovarna-elektronskih naprav Ljubljana, Stegne b. š., ' poštni predal 269/V (kadrovski oddelek). Je elektrotehniški priročnik nepotreben? Pretežni del proizvodnje našega podjetja je namenjen investicijski potrošnji. To dejstvo narekuje Propagandni službi prav posebne oblike dela na številnih področjih, seveda tudi na področju izdajanja najrazličnejših komercialno-tehničnih publikacij. Porabnikom naših izdelkov' običajno prospekti in katalogi mnogokrat ne zadoščajo! želijo si zgoščen prikaz uporabnosti posameznih izdelkov in celih panog z vsemi podatki, ki so potrebni za načrtovanje najrazličnejših naprav in skupin naprav, v katerih sodelujejo tudi naši izdelki. Iz te težnje, ki izhaja predvsem iz vrst projektantov vseh kategorij, je po zgledu številnih firm doma in v tujini zrasla želja za —izdajo primernega elektrotehniškega priročnika, ki naj bi tematsko zajemal področja elektrotehnike, ki sodijo v proizvodni program našega podjetja. j V tem priročniku naj bi nudili porabnikom čim več splošnih podatkov, združenih s prikazi naših izdelkov. Slednje naj bi podali v čim. bolj nevsiljivi in za projektanta in podobnega strokovnjaka sprejemljivi obliki. Prvo izdajo takega priročnika je Propagandna služba ob sodelovanju zares številnih strokovnjakov iz ZZA in Iskre izdala ob koncu, preteklega leta. Že ob zelo zamudnih in obsežnih pripravah za prvo izdajo je postalo docela jasno, da bo ta izdaja lahko kvečjemu uspešen poskus, ki bo šele dokazal vse potrebe in napake. Prva izdaja je uspela precej bolje, kot so mogle predvidevati tudi najbolj optimistične napovedi. Danes je — kot moremo soditi iz številnih pisem in ustmenih priznanj— Elektrotehniški priročnik Iskre med najbolj iskanimi strokovnimi publikacijami pri nas. Ker predstavlja celotna izdaja precejšnjo vrednost — okrog 13 milijonov dinarjev — je bilo že ob izidu Priročnika dogovorjeno, da morajo vse tovarne in skupne služ- be, ki ga delijo za nas zanimivim strokovnjakom, voditi toono evidenco, komu so dale posamezne izvode. Za vse izvode, za katere takšnih dokazil ne bi' bilo, je dobila Propagandna služba nalog, naj jih v polni vrednosti zaračuna prizadeti tovarni ali skupni službi. Kmalu ob izidu prve izdaje je Propagandna služba ža- . Iz prodajnega oddelka ■Prodajno servisne . organizacije smo izvedeli, da v zacj-njem času na področju SR Makedonije vlada precejšnje zanimanje za naše naprave za javljanje požara, ld jih izdeluje tovarna električnih aparatov. To je zadovoljivo dejstvo, bolj neugodno pa je to, da dela pri montaži objektov, ki imajo naročene te signalne naprave, ne teko tako, kot bi bilo. želeti. Montažna dela so se skoraj na vseh objektih precej zavlekla, čemur je v določeni meri krivo tudi neredno dobavljanje potrebne opreme. Kljub objektivnim težavam, ki spremljajo proizvodnjo teh pomembnih signalnih naprav, menimo, da bi bilo treba posvetiti vso pozornost izvršitvi vseh začetih montažnih del, še zlasti pa poskrbeti, da bo manjkajoča čela pripravljati drugo izda-•jo. Ob sodelovanju ustreznih služb v podjetju in 7XK je bil imenovan nov uredniški odbor, ki ga kot pri prvi izdaji .vodi ing. Špiler Franc. Da bi mogli drugo izdajo prilagoditi željam prejemnikov, je Propagandna služba najprej razposlala skrbno pripravljeno anketo vsem: prejemnikom. . Pri tem pa so se pokazale prav' zanimive stvari. Od tovarn in skupnih služb, ki so skupaj doslej prejele 5848 izvodov priročnika, je Propagandna služba prejela samo 1740 naslovov prejemnikov, čeprav je te naslove ponovno zahtevala in najresneje opozarjala, da bo vse neeviden- (Dalje na 6. strani) oprema čim prej na mestu, kajti le tako bomo Še tudi druge naročnike ogreli za nakup naših naprav za javljanje požara, za katere bi bilo prav, da bi si jih omislile vse gospodarske organizacije, zlasti še tiste, pri katerih obstajajo, večji pogoji za nenaden izbruh požara. V glavnem mestu Makedonije teko nadalje tudi .montažna dela na 6 križiščih, kjer bodo usmerjali promet ISKRINI semaforji. Montaža teh semaforskih naprav mora biti gotova do kanca letošnjega leta. Tudi pri teh delih nastopajo nekatere težave, vendar se bo treba postavljenega roka vendarle držati, posebno še zato, ker bo verjetno tudi , v prihodnje treba semaforizirati še nadaljnja križišča v Skopju. SR Makedonija postaja vedno močnejši odjemalec naših izdelkov Mnenje in kritika V nasprotju s statutom Menimo, da je odkrita, dobronamerna kritična beseda o osnovah, to je o merilih, ki jih predvideva osnutek pravilnika o formiranju sredstev za osebne dohodke našega podjetja, za delavce v izvozu — tokrat dvojno na mestu. Tako predvsem zaradi tega, ker je predvi-\ deno, da bo Centralni DS našega podjetja še ta teden razpravljal in odločal o vsebini tega, nedvomno pomembnega pravilnika. Na drugi strani pa upamo, da bo ta prispevek pa čeprav nepopoln, vsaj delno osvetlil pot in vzroke, ki so pripe ljali do tega, da bi se od določenega števila članov našega kolektiva — to je delavcev v izvozu — v kolikor bi bil sprejet 16. člen obravnavanega osnutka pravilnika — zahtevalo nič več in nič manj kot da moralno in materialno odgovarjajo za delokrog, ki ne sodi v njihovo pristojnost oziroma za delo, ki ga ne opravljajo in ki o njem tudi ne odločajo. Omenjeni 16. Nem osnutka, ki določa merila za formiranje OD za delavce v izvozu, ima naslednji tekst: — vrednost, izvoza po fakturirani vrednosti — razlika med domačo in izvozno prodajno ceno — funkcionalni stroški Prva izmed omenjenih osnov oziroma določil pomeni. da hi bila sredstva za OD samo pri delavcih v izvozu neposredno odvisna od dejanskega izvoza — beri: odpremi jen ih proizvodov preko meje. Le-to merilo, tako me-nij bili podane že ko- člani komisije za OD niso misiji JJO, samemu UO" far bili preveč navdušeni-za rea-tadi ina zasedanju centralne- lizacijo tega predloga, pa če-ga DS v mesecu juliju letos, prav so ga sami ovrednotili če so nekateri člani upra- kot smotrnega, ve podjetja im komisije za Glede drugega, kriterija _za OD pri UO podjetja takrat določanje mase. Oti za de--odbijali predlog komisije DS lavce v izvozu, ki naj bi ZTO, da se materialno nepo- upošteval razliko med doma-sredno povežejo oziroma sti- čo in Izvozno prodajno ceno, mulirajo v odvisnosti od pa je treba resno premisliti, .ustvarjene proizvodnje za V kolikor bi namreč — ozi-izvoz tudi merodajni tovari- roma bodo — rasle cene naši v proizvodnji, razvoju, šim proizvodom na doma-upravi, propagandi itd. z čem trgu, toliko bolj bi se utemeljitvijo, da je omenje- širile škarje med uvoznimi ni 'predlog sicer dober, da in izvoznimi cenami. Spričo pa se praktično ne da izvesti, znanih tendenc v gibanju cen posebno v naglici ne, — po- pa bi to pomenilo le ne-tem bodi sedaj prav, če od- osnovano znižanje osebnih krito ugotovimo, da je bilo dohodkov delavcev v izvozu, od zasedanja DS do končne Spet moramo ugotoviti, da redakcije osnutka zadosti je komisija za nagrajevanje časa vsaj za poizkus,'da bi pri DS ZTO v tej smeri predse obravnavani predlog v‘ lagala, da naj bi se kot.sti-interesu pospešitve izvoza in mulacija za dosego višjih torej v očitnem interesu cen na zunanjih trgih upo-podjetja vključil v predlog števala kot kriterij povpreč-osnutka. Tako pa se je žal no dosežena Eaven cen po-težko izogniti dvomu, da ne- samezmim artiklom na posa-kateri tovariši v unravi in meznih tržiščih v minulem letu. Poleg tega pa naj pod- ran in da vsak odgovarja 'za črtamo, da je kot nadaljine svojo dolžnost. V kolikor •stimulativne faktorje predla- delavcem na izvozu ne bi gala' komisija DS ZTO sti- uspelo pravočasno zagotoviti mutacijo za prodajo proizvo- prodaje in urediti ostalih dov na nova tržišča, stimu- operacij, ki zadevajo odpre-' lacijo za plasman novih ar- mo, carinske ter bančne po-tiklov in plasman naših ar- sle v zvezi z izvozom, naj hi tikiov na področjih čvrstih bili Zato materialno in mo-valut. Od vseh omenjenih ralmo odgovorni, predlogov, katerih stimula- Delavci na izvozu ne odkla-tivno vrednost naj ocenijo njajo v obravnavanem osnut-bralci sami, pa v obravnava- ku pravilnika predvidene nem osnutku pravilnika ni osnove v obliki dejanske najlti sledu. realizacije izvoza, kot so to Kakšno pa je sicer stališče — zopet moramo podčrtati delavcev na izvozu glede — gismeno in ustmeno po-osnovinih meril za določanje sredovali merodajnim foru-OD? Kot so pokazale razpra- mom. Zahtevajo pa le enaka ve že pred časom, menimo, merila za. vse povsod tam, da bi bilo najdosleclnejše, Iyer so le-ta možna in še če bi se kot osnova upošte- več: potrebna!, kar v kon-vale predvsem; sklenjene pro- kretnem primeru pomeni za-dajne pogodbe z inozemski- htevo, da morajo biti materni odjemalci, in. to seveda rialmo stimulirani na dejan-pogodbe, katerih vsebina skem izvozu tudi vsi tisti v bi bila v skladu s planom naši gospodarski orgahizaci-izvoza in tedaj v soglasju ji, od katerih je izvoz v da-s proizvodnjo. Tako bi bilo našnjih okoliščinah pretežno dosledno uveljavljeno nače- tudi odvisen, lo. da ie Pač vsak stimuli- Predlagana- enaka merila za vse, od katerih je bodisi neposredno ali posredno odvisen izvoz ter redno in jasno seznanjanje članov kolektiva o izvršitvi izvoza oziroma vzrokih njegove neizpolnitve, bi kaj verjetno kmalu učinkovito prispevalo h korekturi dosedaj večkrat nejasne podobe številnih članov delovnega kolektiva naša ISKRE O resničnih vzrokih delnega neizpolnjevanja izvoznega plana. Leto pa bi pomenilo dober korak na-, prej pri odpravljanju pomanjkljivosti, kar pomeni» da bi prešli od nenačelnega iskanja »grešnih kozlov«, kaf sedaj ni redkost, na realneje ša, objektivnejša tla. Jože Žižek Dopisujte v »Iskro« NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ, TAVČARJEVA 43 Kontrola kvalitete v „Elektromehaniki“ Že pred dobrim letom je tovarna v Kranju spoznala, da je treba z drugimi očmi začeti gledati na kvaliteto in temu primerno kontrolo^ kvalitete tudi organizirati. Zato je s pomočjo Zavoda za produktivnost v Ljublja-^ ni začela sistematično delati na tem področju. V začetku. je bilo čutiti proti novi organizaciji kontrole gotov odtpor, kakor je to navadno pri vseh novostih. Da bi slišali, kakšno mnenje, vlada v tovarni zdaj, je bil sklican proizvodni sestanek, kjer so bili prisotni vsi vodilni, delavci iz produkcije; kakor tudi predstavniki kontrole, ki naj bi povedali, če se jim zdi sistem v osnovi v redu, kakšne napake bi bik) treba odpraviti in v koliko je treba sistem še prilagoditi našim razmeram. V uvodu je šef proizvodnega Sektorja poudaril, da je v-tpvami vsem' jasno, da moramo delati kvalitetno. Vprašanje je samo, kako delo organizirati/ da rezultati dela v proizvodnji ne bodo samo izdelki v količini, ampak da bodo ti izdelki tudi- res kvalitetni. Gre za funkciji sektorja tehnične kontrole in kakšna naj bo delitev dela med kontrolo in proizvodnjo. Princip kontrole mora biti v tem, da slabo kvaliteto preprečuje, ne pa ugotavlja, ko je delo že izvršeno. Tekoča' kontrola je nujna, dovršilna oblika te kontrole pa je av-tokontrola, kjer delavec sam kontrolira in istočasno loči slabe kose od dobrih. Da ne bi prišlo do trenja med_de-lavci, ki kontrolirajo in delavci, ki proizvajajo, je bil že od začetki sprejet princip, da kontrola delavcu ugotavlja kvaliteto, dooim je proizvodni delavec dolžan, da te ugotovitve stalno spremlja in ukrepa, če je to potrebno. V razpravi, ki je sledila, so prisotni predlagali, da bi čim-prej uvedli ta sistem-tudi v montažah, tako da bo mojster vsak dan sproti seznanjen, koliko in kakšne napake nastopajo na izdelku. V proizvodnji delov se je poka- zalo, da bi bilo treba tudi pri av tbkontrolor j ih kontrolirati prvih pet kolov. Vsi so bili mnenja, da bi bilo tre-bo nov sistem kontrole popularizirati tudi na ta način, da bi redno objavljali uspehe/ ki sp doseženi z novim sistemom. Ta obvetila bi morala prikazati zmanjšanje slabe kvalitete v času, kb je bil uveden nov način kontrole. Da bi bili podatki bolj oprijemljivi, bi moralo biti razmerje podano v vrednosti. Precej razprave je bilo tudi o tem, kje naj se prikazuje slaba kvaliteta; ali na operaciji, kjer je bila ugotovljena, ali pa na mestu, kjer ' leži vzrok slabe kvalitete. Poseben problem je vprašanje kvalitete surovin, • saj v tem slučaju proizvodnja ni kriva, če nastane slaba kvaliteta izdelka. Šef proizvodnje je pojasnil, da je praktičiio nemogoče vedno iskati krivca, ker bi to zahtevalo posebno skupino ljudi. Vsak je dolžan, da tudi iz slabše kvalitete materiala izdela uporaben izdelek š tem, da v delo vloži več truda. Sistem nagrajevanja po kvalitetni normi je tak, da zaradi tega poedinci ne trpijo škode. Vsak naj skrbi, da bo dosegel čim boljšo kvaliteto na svojem delovnem mestu, poleg tega pa naj vpliva tudi na delavce na perdhodnih operacijah, da se bo delo izboljšalo. Razprava je pokazala, da je obstoječi sistem v redu, pač pa da ga je treba iz-boljšati. Poglobiti je treba občutek za kakovost in dognati strokovni nivo tako delavcev v proizvodnji, kakor tudi kontrolorjev. To pa bo najlažje doseči z uvajanjem sistema avtokontrole, ki ga je treba čimbolj propagirati. Preizkušnja kondenzatorjev za TV-stabilizatorje Mladinska konferenca v TSŠ , Konference se je udeležilo 180 učencev in 20 gostov. Med gosti so, bili Franci Thaler, predsednik obč. komiteja ZMS, ing. Dovič, predstojnik šble TSŠ, ing. j Prinčič, direktor ŠC, tov. Tišler, predstojnik poklicne šole, predstavniki mladinske organizacije s poklicne šole v Ljubljani in Kranju in drugi. Po običajni izvolitvi. de- njem delu med drugim dejal; lovnega predsednika je sledil »Mladinski komite je imel 7 referat dosedanjega pred- sestankov, na katerih smo sednika Mira Ipavca. V švo- reševali - tekoče zadeve, ki so jem referatu je< o doseda- nastajale na šoli. 25. maja Zanimanje za naše hotelske telefonske centrale Glede na vsako leto močnejši priliv inozemskih turistov v Dalmaciji so v poslednjem času začele rasti na tem področju tudi potrebe po ureditvi telefonskega-prometa. številne uprave hotelov se zanimajo za našerho-telske avtomatske telefonske centrale M/60, ki bi ustrezale potrebam teh turističnih objektov vzdolž jadranske obale. Solidno pripravljeni opisi, in podrobnosti o tovrstnih naših telefonskih centralah in končno tudi njihova kvaliteta sta zanesljivo jamstvo, da ne bo ostalo le pri zanimanju dalmatinskih hotelov zanje, pač pa bo prišlo do naročil, za katera bo pa vsekakor nujno treba poskrbeti, da. jih bomo izpolnili v postavljenih rokih. smo za dan mladine organizirali izlet na' Gorenjsko, ki so se ga udeležili tudi AA študentje. Za ta izlet bi lahko rekel, da je lepo upel. 8. in 9. junija smo imeli dvodnevni športni dan, na katerega smo povabili dijake tehniške šole; , iz Varaždina. Ustanovljen-je bil tudi športni j, klub, kj pa v lanskem letu ni imel posebnih uspehov.« V nadaljnjem izvajanju se je predsednik pogumno lotil vseh problemov, tako problema malic, garderob, mladinskih ur, neprimernih prostorov, neurejenega predmetnika ipd. Po končanem referatu se je razvila živahna diskusija,-v kateri je sodelovalo precej dijakov. Posebno pereč in vzrok vseh ostalih problemov je problem prostorov. Šola .obstaja že štiri leta, svojih prostorov pa pravzaprav nima. V prostorih, kjer pa ie sedaj, ie njeno delova- (Dalje na 8.- strani) Pravljica o Iskri in Ambulanti . (Vsa imena in dogodki so pravljični) V nekem lepem kraja nase dežele je stala nekoč velika tovarna, Iskra po imenu. Nekega dne je Iskra dobila svojo lastno ambulanto. Med vsemi delavci je zavladalo veselje, kakor da se je . rodila Sneguljčica. Če je 'kdo zbolèl, mu je nemudoma nudila pomoč, ( kajti.. Ambulanta je bila blizu in zdravniki- so bili dobri. Tako je potekal čas v veliko zadovoljstvo m korist kolektiva, ki je bil zdrav kot nikoli. V tistem-časti je strahovala 'deželo zlobna vila, ki so ~ ji rekli Rotacija. Ljudje so se je zélé hsji, kajti samo redkim je prinesla srečo. Najrajši je napadala vodilne delavce. Sredi noči jih je prenašala iz kraja v kraj. Ljudje včasih niso vedeli, kakšno bo njihovo vodstvo naslednji dan. Dogajalo se je, da so ljudje dobivali vedno drugačne ukaze in predpise, ki so kili v nasprotju s prejšnjimi. Marsikomu se je pripetilo, da je naenkrat postal odveč, čeprav so njegovo delo vse do tedaj cenili in upoštevali. Tudi Iskri ni prizanašala. Vodstva so se menjavala, z njimi so se menjavali ' tudi predpisi. Nekega dne je bil razglašen tale ukaz: »Vhod v Ambulanto s tovarniškega dvorišča je prepovedan in bo zaprt. Vstop je dovoljen samo z zunanje strani. Kdor bi želel obiskati Ambulanto, bo dobil prepustnico za izhod iz tovarne.* . V tisti dobi je bila zavest še zelo nizka, zato so okrog tovarn postavljali visoke ograje. Skozi ograjo so vodila vrata. Na vratih šd noč in dan stražili - strogi vratarji. Pri svojem delu so se natančno ■" držali§ navodil, ki - so jih dobili, lato so puščali delavce skozi vrata le ob 'točno določenem času, ko so prihajali na delo. ali odhajali domov. Med delom so puščali samo tiste, ki so imeli prepustnico, vsestransko overjeno in podpisano. O vseh prehodih so vodili strogo evidenco in te podatke že takrat znanstveno obdelovali. Novi ukrep, da namreč pot v Ambulanto drži skozi tista vrata, je nekatere bolnike hudo prizadejala. Resnejših primerov bolezni je bilo malo. Lažji •bolniki in simulanti (tudi teh je že bilo nekaj) pa so se veselili. Prepustnica med delom je za tisti čas predstavljala prostosti Omogočala je razne opravke v mestu. Omogočala je sprehode okrog tovarne. Pomenila je rekreacijo, ki je bolnikom tako zelo potrebna. Še bolj kot prej so bili nekateri zadovoljni sedaj. >Prvemu ukazu je sledil drugi: »V-sak delavec mora imeti svojega zdravnika, ki ga bo stalno zdravil in negoval. Delavcem je 'svobodno prepuščeno, katerega zdravnika si bo izbral.* Težko je bilo izbirati in se odločiti, kajti vsi zdravniki so bili zelo dobri. Kljub temu so bili prav kmalu odtisnjeni žigi z imeni zdravnikov v vseh knjižicah, kamor "so se takrat vpisovali podatki o obiskih pri zdravniku. Nesreča, je hotela, ,da je bilo zdravnikov manj kot delavcev, zato je prišlo do težav. Takraj tudi zdravniki še niso bili iz železa in zgodilo se je, da je kateri od njih zbolel. Ostali -so najprej zdravili, seveda svoje | paciente, ki so sedaj postali njihovi varovanci ih ljubljenčki. Prišlo je do nesporazumov in celo do prepirov med zdravniki in bolniki.-Čas čakanja v Ambur. lanti se je venomer povečeval, mnogim v veselje. Tedaj se je razjezilo takratno vodstvo (izročilo pravi, da je bilo zelo modro) in nemudoma ukazalo faz glasiti. spet neve ukrepe: »Prvič: obisk v Ambulanti je med delovnim časom najstrožje prepovedan, kajti bolezen je privatna Zadeva! Drugič: Izjeme se dovoljujejo samo v izredno nujnih primerih! Semič: problem strokovnih kadrov,.. (Nadaljevanje s 1. strani) Kje, po vašem mišljenju, ležijo razlogi za uspešno zaključene proizvodne naloge vaše tovarne? Zasluga .za večanje proizvodnje in s tem dohodka, gre v veliki meri celotnemu kolektivu, ki je, zavedajoč se problemov na tržišču in 1. v »talni skrb: za rast tovarne, dal vse od sebe. Prav poseb-. no pa so se izkazali strokovni kadri, čeprav' jih je malo, so veliko pripomogli za dosego navedenih rezultatov. Kakšen bo zaključek poslovnega leta za vašo tovarno? v O poslovnem rezultatu lahko trdimo samo to, da bo fi-, nančno dober, skrbi pa nas, - kako bo z materialom za- prihodnje mesece, kar, bo odločilno vplivalo na rezultat sam, s tem pa tudi na naše Stalne odjemalce in ha pian proizvodnje v prihodnjem letu. Že sam prenos proizvodnje v nove proizvodne prostore bo Omogočil povečanje storilnosti, poleg tega pa bo-imo ž nabavo novih strojev dosegli;- da nam prehod na 42-urni tednik ne bo delal te-‘žav. V zadnjem' kvartalu imamo odobreno 'že £ po 1; prosto soboto. Kakšni So bili povprečni OD v prvem polletju in kakšni bi morali biti po planu, ter kje leže razlogi za nastalo razliko? | Višina g osebnih | dohodkov na zaposlenega je bila nižja od planirane. V januarju so znašali -čisti osebni dohodki na zaposlenega v rednem delovnem času 33.148 din, v , septembru pa 34.146 din. V tem času je bil dvakrat izplačan gibljivi del OD v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, zato znaša povprečje osebnih dohodkov na zaposlenega v devetih mesecih (brez nadur) 35.366 din. Kljub stremljenju, naj ne bi bilo v tovarni nižjih osebnih dohodkov od dih- 25.000 (brez draginjškega dodatka) ugotavljamo, da jih 25 v juli- ju, 51 v avgustu in 38 v septembru, ni doseglo te višine! Glavni, vzrok so neizvršene norme, zato bo potrebno s temi delavci, ki so v navedenih mesecih v glavnem eni in isti problem resno obravnavati. Res je, da'mlajši delavci v začetku težje izpolnjujejo normo kot -izkušeni, ruj. drugi strani pa so., tudi starejši, ki jim delo ne gre od rok. Kaj lahko poveste o vaših notranjih problemih v tovarni in' kako jih rešujete? ' Največji'; problem v naši tovarni je uvoz .rčprodukcijV skega materiala; kadri, stanovanjsko vprašanje in sever:; da še nekaj .manjših problemov. " g S hitrim porastom proizvodnje se vse -.občutneje, postavlja vprašanje, kako čim hitreje priti do dobrih 'kadrov. Da bi to vprašanje. rešili, Smo se odločiti, da dajemo čimveč rednih štipendij; .Tako imamo sedaj v raznih .rednih šolah 48 štipendistov,: jzredno pa študira. 9 slušateljev. Poleg jrednih šol pa organiziramo tudi občasne teženje.' Imamo, tudi nekaj zaposlenih, ki so še mladi-in na takih delovnih mestih,- da ..se bodo morali odločit; za študij oz,- zamenjavo delovnega mesta,-ki zahteva večjo izobrazbo. - Pri kadrih je .sestpvni del stanovanje. Do sedaj imamo samo 13 stanovanj. Zalo bo v prihodnje nujrio graditi za strokovni kader- stanovanje, ostalim pa nuditi pomoč za popravilo, . ali novogradnje zasebnih stanovanj (Saj pravilnik že imamo' — le denarja ni!) Kako pri vas skrbite za vaše zaposlene,- za njihovo zdravje, stanovanja, in dobro počutje na delovnem mestu? V mislih imam zdravstveno in stanovanjsko problematiko, rekreacijo, prehrano (topel obrok). Za izboljšanje zdravstvenega stanja smo zaposlili višjo medicinsko sestro, v prihod- njem letu pa bomo zaposlili še zdravnika, V tovarni imamo-retini topli obrok za malico in kosilo. Kakšno je sodelovanje: to-, varna — podjetje, tovarna — ■ZZA, tovarna —, obč. skupščina? Uspešni napredek in rast tako 'velikega kolektiva "kot je Iskra, je predvsem odvisen od zelo dobro organiziranega sodelovanja in, čvrste povezave, sloneče na zdravih temeljih in seveda upoštevajoč zakonite pravice. Ne-1 pravilno se nam zdi, da nekaterim tovarišem ne gre v glavo, da si y.pa posamezen organ upravljanja r tpvarne razpravljati. o problemih pod- ’ jetja in dajati svoje predloge in pripombe. Stremeti moramo za čim več zdravih po-, bud in predlogov 'in skušati, iste uresničevati, ne pa iste smatrati, kot nerganje in neupravičeno kritiko. Večjo pozornost in več hitrih:' rešitev bo potrebno 1 za 'razvoj posameznih. razvojnih, nalog, kar • brez zadostnega števila dobrih kadrov ne bo šlo.. Sodelovanje je sicer v redu in' dobro, želimo pa, da bi šli s. proizvodi,. ki jih pro-. izvajamo, v skladu z razvojem v Svetu. : Kar zadeva: sodelovanje z. občinsko skupščino pa smatramo, da je v redu. Ali menite, da lahko naš časopis odigra pozitivno , vlogo pri obveščevanju vaših Članoy kolektiva o problematiki, tovarne in pri reševanju te problematike? časopis lahko odigra zelo pozitivno vlogo, seveda pod pogojem, da prinaša pozitivne članke, kar pa je‘dokaj odvisno od nas, zaposlenih v podjetju Iskra, ki pa po našem mišljenju ne odigramo tiste vloge, ki bi jo morali. Naša iskrena želja je, da podjetje kot celota ‘vloži vse sile za še hitrejši razvoj in da na ta način; čimprej z dobrimi proizvodi v zadostili meri pokrivamo potrebe tržišča. sSBlili m* - S? lik 'MpMp m « £ S|| . ||||1||| 1 | & H I s Jgg¿ I i ¡¡¡¡p Era llllp |Hh i mi mMŠ 1 H 1 MmgmM -MmS: jfeSp IbH ■ i m UjÁ H ¡¡¡¡¡j I mrnsm Iz produkcije v kranjski tovarni Razmestitev skupnih služb podjetja Nek plan našega kolektiva si je obrnil na uredništvo našega glasila z vprašanjem, zakaj, toliko selitev raznih služb, čemu potreba po neki upravni zgradbi v Ljubljani in zakaj se nista predčasno odkupila nebotičnik v Kranju odnosno bivši hotel »Stara pošta« v Kranju za potrebe služb podjetja. Na kratko je treba pojasniti v zvezi s premestitvijo skupnih služb naslednje.: Odstop od nakupa dela »nebotičnika« v Kranju, kakor tudi od bivšega hotela. »Stara pošte« v Kranju je bil razlog v trenutnem pomanjkanju finančnih sred- Tretjic: kar velja za delavca, velja tudi za zdravnike! Zato se z danasn jim dnem vpelje dvoizmensko delo tudi Za Zdravnike!« Od tedaj so se začele dodajati zelo čudne reči.' Delavci so zahtevali od mojstrov zamenjavo izmen tako, da hi. bile nasprotne izmenam njihovih zdravnikov. Vsem niso mogli ugoditi. Mnogi so pro-rj 'sili, da se jim omogoči obisk drugih oddaljenih ambulant vzaradi ugodnejših zvez, Zdrav--, niki: niso: imeli več prilike| da i se srečajo s tistimi\ ki so jih izbrali — drugih niso hoteli zdraviti. Čakalnice šo bile polne — ljudje bolhi — zdravniki§ brez dela. Obiski na domovih so s'e povečali. In se razno druge neprijetne reči. Tako še \ je zgodilo, da je nekega dne zbolela tildi delavka Marjetka. Zbolela je sredi dela, kar je_ bilo proti takratnim predpisom. Ker je delala na isti izmeni kot njen zdravnik, je' zaprosila, naj jo izpustijo kar med delom. To ni hilo dovoljeno. Pričela se je dolgotrajna razprava, če se Marjetkina bolezen lahko smatra kot nujen, primer. Bilo-je osnovano celo nekaj posebnih komisih Ne, to he bi bilo pošteno. • Marjetka ni 'Vedela kaj/so predpisi.s Drugi so ve-deli, zato je med delovnim časom niso : pustili k zdravniku. : Naslednji dan: Marjetke ni hilo v tovarno in se dolgo po tem tudi he. Dolgo je bolova-la in. hnluie še ~dartp^ če je dobra Morana ni poklicala v svo' e kralj'estv o. • - Kmalu‘jpo tem dogodku je deželo obiskala dobra vda, ki le premazala zlob v n ~~v\lo in baje rev<’lz :vse ■ Pvohlémé. Dali so ji ime F ^ Akcija. hir bi danés pomenilo — rešiteljica. Pisma bralcev KDO BO DOBIL STANOVANJA? Tovariš urednik! Ker se pogosto širijo govorice o''bodoči preselitvi zadružnikov s Planine v svoja nova stanovanja, zanima stanovalce Pianine, če je stano-vajska komisija Iskra že sklepala o bodoči dodelitvi stanovanj in, če šo dodelitve izvršene po novem Pravilniku o razdeljevanju stanovanj DS Iskra leta 1962, kjer je minimalni dohodek na člana 17.000 din. Povsod se govori, da je več posameznih stanovalcev' s tremi, člani v družini (z dvema članoma v delovnem razmerju), predvidenih Za dvosobno stanovanje.. Želeli bi, naj stanovanjska komisija, jasno in prek glasila odgovbri na te izjave. Tovariški pozdrav! Vsi prizadeti, ki budno zasledujejo te govorice Odgovor: Predsednik upravnega odbora je daljiaslednje pojasnilo: »Stanovanja, ki bodo izpraznjena na Planini, bodo dobili aktivni | udeleženci NOB, po spisku, ki ga ' je predložila komisija za vprašanja borcev pri sindikalni podružnici »Elektromehani-ke«. Stanovanja bodo dodeljena po kriteriju kritičnosti, ob upoštevanju velikosti stanovanja; in številu družinskih članov. Ta sklep je-sprejel UO na 20. seji dne 12. oktobra 1964.« Uredništvo štev, katera bi morali imeti že likvidna na skladih za nakup teh stavb. Poleg tega pa nam prostori v .»nebotičniku« niso; odgovarjali iz razloga, ker bi lahko dobili le nekaj nadstropij, ostala nadstropja pa so bila razprodana nekaterim drugim gospodarskim organizacijam v Kranju, predvsem pa je bil »nebotičnik» namenjen za stanovanja. Tako vsekakor funkcionalno ti prostori ne bi odgovarjali za poslovne prostore našega podjetja. Prav tako tudi prostori v. »Stari, pošti* z ozirorp na potrebe skupnih služb podjetja niso niti pro-stominsko niti funkcionalno bili primerni za namestitev naših skupnih služb. V kolikor bi šli v nakup stavbe za poslovne prostore, kar pa zaenkrat niti ni predvideno, ker še namerava graditi lastna Upravna Stavba v Ljubljani, ki nam je nujno potrebna, bi morali, kupiti tako stavbo,, v kateri! bi lahko namestili vse skupne službe. To pa v primeru nakupa hotela. »Stara pošta« ne bi bilo možno doseči. Potrebe po konsolidaciji naših skupnih . služb iri v smeri koncentracije skupnih služb podjetja v Ljubljani, kjer sp namerava graditi tudi naša upravna stavba, o čemer so organi upravljanja že sprejeli: ustrezne sklepe, so zahtevale določeno namestitev skupnih služb v Ljubljani, tako PSO, ZTO, finančnega sektorja, programskega sektorja, investicijskega sektorja ter propagandne službe. Za namestitev vseh (Dalje na 8. strani) Spoznavajmo in spoštujmo človeka (Nadaljevanje s 1. strani) svoje stališče. To je lahko Stena in odklonilna« reagira- spoznanj, da ga v nja posameznikov. Da nisem Podjetju ne cenijo več, da bil v taki sodbi osamljen so se drugi ukvarjajo s stvarmi, mi pritrdili tudi nekateri -ki ti jih lahko edino on ob-udeleženci teh sestankov, s jektivno ugotovil in presodil, katerimi sem kasneje iraz- da mu pripravljajo namestni-pravljal o svojih vtisih. To me ta itd. Odklonilno mnenje je je prepričalo, da zelo dobro njegovega negativ- poznamo materijo, ki je predmet take obravnave, to- nega stališča, po katerem da skoraj nič ne vemo o tem, presoja tudi ostala na kakšen način jo moramo dejstva, ki so v zvezi z nje-posredovati, da jo bodo ljud- govim položajem in ugjedom je razumeli in sprejeli, člo- v podjetju, čeprav z obranma-veka poznamo bolj kot izvor vano zadevo nimajo nobene delovne sile, veliko premalo zveze. Da bi spremenil svo-ali skoraj nič pa ne vemo o je mnenje, bi moral najprej njem kot bitju, ki ima svoja spremeniti svoje stališče, za čustva in razum. Zato ocen ju- to pa je potreben daljši čas, jemo njegova mišljenja (oce- zlasti pa odprava činiteljey, ne in sodbe), kot reakcijo na ki pogojujejo tako stališče, dejstva, ki smo mu jih pred- posebno zaskrbljujoči so po-očili. Običajno tudi mislimo, javi,, ko posameznik menja da mnenja porajajo stalisca, svoje mnenje brez predhod-čeprav je dejansko ravno nega pojasnila ali opravičila, obratno. " in takrat, ko šfe mu to zdi Iz tega sledi, da pri delu najbolj primemo. Kaj hitro z ljudmi ne uporabljajmo najdemo za takega človeka spoznanje, da dejstvo kot kakšno udomačeno, (krepkej-dražljaj in stališče kot člove- Jo) besedo, ali pa si misli-kov apriorni odnos do sočlo- mo, da je pokvarjen ali ne-veka ali stvari, oblikujeta značajen. Velikokrat je ta mnenje, ki ga skuša človek z njegova neopredeljenost ali argumenti dokazati. Zato ti-- labilnost posledica premajh-sti, ki ustvarja svoje mne- nega strokovnega znanja, ob-nje le na zaznanih dejstvih, čutka manjvrednosti in priželo hitro menja mnenje, bo- rojenih ali pridobljenih iz-disi pod težo nasprotnih do- kušenj, da ni dobro izražati kazov ali drugih, včasih tudi svojih misli ter presojati,-taktičnih razlogov. Nasprot- kdo ima prav in kdo ne. no pa zelo težko menja mne- Ljudje is /takimi navadami nje tisti, ki ima do oseb veljajo sicer za dobre sode-ali stvari svoje pozitivno ali lavce, toda na njihovo mne-negativiio stališče. Zato se nje se ne morete zanesti, ker nam večkrat dogaja, da sku- so brez .pozitivnih stališč, ki samo sprejeti tako rešitev, ki veljajo koi pogoj za izražanje bo v soglasju z večinskim argumentiranih mnenj, mnenjem skupine v kateri AIj bcMno lahko | takimi delamo, ^dar ugotovmio, ljud shaali v prihottoje? dia nas potem nekaj »zanose« J ... in naredimo drugače. Pošte- Naloge, ki jih moramo v. no bi bilo v takem primeru\P°^jefju reševati,^ ^ postajajo priznati svojo zmoto ali ma- ^radi vedno večje delitve lomarnost. Toda, ker se nam dela vse bolj enostavne, nji-to ne zdi ugledno, postopamo h°vo poenostavljenje pa po-rajši takole: stavlja pred strokovne kadre vse bolj zahtevne in obsežne »Zakaj mislite, da obstoje- naloge, ki jih posameznik ča rešitev ni več primerna?« ne bo mogel sam reševati, je vprašanje. Tem nalogam borno lahko kos brez izdatnih kadrovskih prilivov, če bomo namesto novih in novih inženirjev in tehnikov zaposlili nekaj več ekonomistov, psihologov in sociologov, ki bodo omogočili bolj intenzivno izr&bo sredstev in človeških sposobnosti, na ta način, da bodo s svdjiiin delovanjem ustvarjali večji interes za skupin-, sko delo. če bi bolje poznali sposobnosti, ki jih mora imeti posameznik, za opravljanje določenega dela in ¿e bi vsak opravljal delo za katerega ima največ sposobnosti, bi bili naši uspehi veliko večji. To poznavanje 'pa zahteva precej bolj načrtno in poglobljeno delo š kadri, saj vemo, da so za delo primemo osposobljeni in ustrezno motivirani ljudje v stanju opraviti tudi take naloge, ki se nam zdijo neuresničljive. Bogastvo podjetja ni torej v materialnih dobrinah, temveč v ljudeh, ki te dobrine ustvarjajo. Zato jim posvetimo vsaj toliko strokovne pozornosti in nege, kot jo posvečamo mrtvi materiji. Z ljudmi naj dela torej tisti, ki je za to delo strokovno dcn volj osposdbljen in ne prepuščajmo tega samoukom (amaterjem) in vseznalcem, za | katere v. tehničnih disciplinah že davno ni več mesta. Začnimo torej čimprej s sistematičnim iskanjem tistih, ki imajo sposobnosti za delo z ljudmi, dajmo jim primerno znanje o "človeku in o metodah, ki jih pri komuniciranju z njimi uporabljamo. če bodo ta prizadevanja uresničila samo to, da bo JAZ sam izstopil iz središča vseh dogajanj, kjer danes tiči močno zasidran, zato ker bo našel večje zadovoljstvo v skupnem delu in uspehih, bomo dosegli dovolj. Franc Križaj iz proizvodnje TV stabilizatorjev v'- Dobrepolju Dopolnilno izobraževanje v tovarni elementov Vodstvo tovarne elementov Za elektroniko je v skladu z, določili statuta glede pridobivanja potrebne strokovne kvalifikacije zaposlenih, omogočilo v 1. 1964 dopolnilno izobraževanje 50 delavcem na različnih šolah v Ljubljani in Novem mestu. Na dopolnilnem izobraževanju na Teh. srednji šdli — strojni oddelek v Ljubljani je 5 slušateljev, na elektro oddelku iste šole 7, na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani 2 in na administrativni šoli 5 delavcev. Vsi ti slušatelji so iz ljubljanskih obratov tovarne, medtem ko je na dopolnilnem izobraževanju iz obratov za proizvodnjo upo- rov in keramičnih kondenzatorjev v Šentjerneju in Žužemberku na TehnišM srednji šoli v Novem mestu na-daljnih 25 zaposlenih. Poleg naštetih na fakultetah za strojništvo in elektrotehniko študira 7 izrednih Slušateljev, na Viš.-uprav. šoli 1, na podiplomskem študiju pa sta 2 osebi. Vsi našteti so v tovarni in njenih obratih v rednem delovnem razmerju, stroške za dopolnilno izobraževanje pa za slušatelje iz obratov na Dosenjskem nosi šolski center Iskra, do-čim za slušatelje na področju Ljubljane gredo stroški za dopolnilno izobraževanje iz sklada za kadre tovarne. »Zato pač, ker..-. ker pač ... ker | smo ugotovili (včasih dodamo še besedo neikje)-, da nam na sedanji stopnji razvoja ne odgovarja več!« In komentar k takemu odgovoru? človek n« pozna dejstev, 'zato ker jih ni) ker so preveč delikatna (osebno pobarvana), ali ker je bil poslan v žerjavico po kostanj. Zato nima svojega mnenja niti dokazov, to pomanjkljivost pa skuša nadomestiti s sklicevanjem na svojo formalno avtoriteto ali avtoriteto imenovanega, še večkrat >pa neimenovanega organa, skupine ali nadrejenega posameznika (nekje, mi^ta in ta). Ali drugi primer: »Kljub temiu, .da vsi s tem soglašate, še vedno vztrajam pri svojem nasprotnem mnenju, zato ker...« Običajno tudi njemu zmanjka besed za argumentirani zaključek stavka. Ta verjetno ima'svoje mnenje, vendar ga noče jasno izrazit/. zato ker čuti, da bi lahko na ta način razkril Je elektrotehniški priročnik nepotreben? (Nadaljevanje z 2. stremi) tirane, vendar razdeljene priročnike zaračunala. Tako je Propagandna služba prejela od Elektromehani-ke Kranj naslove samo za 30% poslanih naročnikov, od Elementov Ljubljana 0%, od Avtomatike Pržaaj 0%, od Aparatov Ljubljana 45%, od Avtoelektrike Nova Gorica 100 %, od Elektonnotorjev Železniki 44%, od Naprav Ljubljana samo 78 %, od Elektronike Horjul 100%, od Instrumentov Otoče 54%, od Kondenzatorjev Semič 56 %, od PSO s filieilami vred 10%, od ZTO 9,5%, od CNO 49%, od Uprave 0%, od ZZA 96%, od Usmemiških naprav iNo-vo mesto 40% in od šolskega centra Kranj 100%. Še več: oraiemniki ankete so se začeli oglašati, da priročnikov sploh niso dobili, čeprav smo anketo pošiljali točno po seznamu prejemnikov. Takšnih primerov je najbrž precej, čeprav so se le nekateri oglasili: iz PSO 5, iz CNO 2, iz Elektromehaniike Kranj 1 in tako naprej. Anketa je sedaj v obdelavi in bomo o pripombah anketirancev — odzvalo se jih je žal samo 62 (!) — poročali v eni izmed naslednjih številk časopisa. Propagandna služba se najresneje vprašuje, ali je druga izdaja Priročnika sploh potrebna, saj so po podatkih sodeč tovarne in skupne službe razdelile samo 29,8% prejetih priročnikov! Seveda je jasno, da ti podatki niti približno ne ustrezajo dejanske- mu stanju — pač pa bodo najbrž v marsikateri tovarni in enoti skupnih služb ob k^ncu leta precejšnje težave, ko bo treba pokriti stroške za vso razliko iz lastnih sredstev. V Propagandni službi se včasih prav malodušno vprašujemo, kako mora potem šele teči trošehje prospektov in katalogov, ki nas stanejo letno preko 100 milijonov dinarjev in v katere je vloženega toliko truda. in časa ... ' Je Elektrotehniški priročnik nepotreben? Prav zagotovo ne! Precej nepotrebni pa so očitno našemu podjetju ljudje, ki tako malomarno ravnajo s sredstvi, ki jih ustvarjamo s skupnim delom. mt Vse kaže, da se bo strokov- ' na struktura, kadrov v tovarni elementov za elektroniko v 2 — 3 letih, vštevši vse redne učence poklicnih in drugih strokovnih šol, ki jih Štipendirajo, dvignila na zadovoljivo raven, kar je jamstvo, za uspešno izvrševanje nadaljnjih proizvodnih nalog. Uprava tovarne je pa razen tega šolski center ISKRA naprosila še za organizacijo tečajev za mlade proizvajalce iz Ljubljane in Zunanjih obratov ter tečaj za PIV metodo za nižji vodilni kader, za prihodnje leto pa so planirali dopolnilno izobraževanje še za nadaljnjih 20 oseb, ki naj_bi si v doglednem času pridobile potrebno strokovno kvalifikacijo 'za sedanja delovna mesta. To kaže, , da se v tovarni elementov za elektroniko res no zavedajo potreb po za: dostnem strokovnem kadru zato temu vprašanju posve čajo največjo možno pozornost. -C- Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ji 17. seje UO podjetja (23.10.1964) Sklepi 17. seje Tovarne, katere so imele loga ni potrebno spreminjati ” J izgubo in so dobile kredit, pravilnika o delitvi OD, pač so dolžne v času, ki je doto- pa naj tovarna v okviru občen s posojilodajalcem, po- stoječega pravilnika razdeli vrniti celoten izposojeni zne- razpoložljiva sredstva, ki ji Pri obravnavanju rebalan- sek z dogovorjenimi ob- pripadajo po delitvenem raz-sa gospodarskega plana za restmi. mer ju iz gospodarskega pla- letq 1964 so bili sprejeti na- © Glede predloga za na- ■naslednji sklepi: knadno odobritev sredstev ® Upravni odbor 'spreje- ® Z ozirom na to, da v za pokrivanje stroškov pro- ma na znanje poročilo pro-letošnjem letu ni možno vež pagandne službe se ugotav- izvodnega sektorja o izpol-bistveno vplivati na spre- Ija, da je podjetje postavlje- nitvt plana proizvodnje za membo plana proizvodnje, no pred dejstvo, da te stro- september 1964. kakor tudi na spremembo ške poktije. Hkrati UO srna- © Upraviii odbor spreje-biagovnega prometa, upravni tra, da taka prekoračitev ni ma na znanje poročilo ko-odbor akceptira rebalans za utemeljena in je to kršenje merriainega sektorja o pro-predvideno znižanje in ga finančne discipline. UO se blematiki v septembru, predlaga delavskemu svetu v zato strinja s predlogom go- TTr> , - J, potrditev. V zvozi s korigi- spodarske 'komisije, da se T • UO -».■>"-* s predlogom ranjem fizičnega obsega pro- odgovorne osebe pokličejo izVodnje se upravni odbor na odgovornost. Za ta ukrep Wm Tr..riT, . T - i T™' pil»MMiill Zaton.. tih gospodarskega plana. odboru najkasneje do 20.1. del