8M£" Posamezna številka stane 12 v. Maribor,, dme 16 novembra 1917. ‘Ärodnina list»; — Ce&> leto . . K SO — -dajeta ...» s--— Cvijeta . . , 2-50 Ässeöto. . . , t- Avstrije: —— ■Celo leto v . * 15*--- Wwaanftpnk Številke «— 40 vinarjev. — •Ifre^niitv® in upravnlStvo: Maribor Iü«6«rö4ka utica. 5. Telefon št. ■'113. Neodvisen polšličen lisi xa slovensko Ifndsivo Inserat! «H oznanila ae računaj» p» 12 ffe »d 6 redne petftvraun W večkratnih oznanilih voRL popust. — „Straža“ izhaja v p®»* deljek in petek popokim. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govori® vsak dan od 11.-12. ure dopoWne. -n -Tnrwiirf m nmnrwtw MfF^iiiriiwfiiwTpirprittaNaiiii.fHiywiMWWWBiWAaBnii'ii wtiniwimff Jasno in edleeso! S tema dvema besedama je kratko označena ■politika/ Jugoslovanskega kluba. V svoji zgodovinski izjavi dne 30. majnika so naši poslanci jasno rekli: „Mi. zahtevamo na temelju narodnega načela in hrvatskoga narodnega prava, naj se vse zemlje mo-atarMje, v katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, ^dražijo pod žezlom habsburško-lorenske dinastije v j samostojno državno telo, ki bo prosto vsakega narod- I nega gospostva tujcev.“ Kakor tej izjavi ne primanjkuje jasnosti, tako tudi politiki 'Jugoslovanskega kluba ne primanjkuje odločnosti. „Za uresničenje te zahteve enotnega na,-roda bomo zastavili vse svoje sile“, so obljubili naši poslanci 30. majnika. Te svoje obljube so se zvesto /držali v trdni in odločni opoziciji proti dvema j vladama, ki nista imeli nobenega smisla za jugoslo- j vansJco zahtevo, ker sta bili preveč poslušni za nem- f škon acionalne zahteve. Ti vladi sta tudi krivi, da se j politika našega kluba od dne do 'din e radikalizira ve- I cino bolj. I Vse naše politično javno življenje odobruje od- j ločnost in jasnost Jugoslovanskega kluba s popolnim * in neprikrajšanim pritrjevanjem. 'Vse naiše politične stranke odobrujejo in potrjujejo klubovo izjavo in politiko, in V vse. tudi najširše kroge je prodrlo prepričanje, da je vsaka druga rešitev jugoslovanskega v-prašanja nepopolna, kriva in nezadovoljiva. Celo z bojišč prihajajo našim poslancem navdušene pritrdilne in izpodbudne izjave. So kajpada kakor povsod, tako tudi v politiki izjeme, ustvarjene od oseb, katere se dajo od samoljubja bolj voditi, kakor od rodoljubja. Tako izjemo zaznamuje notica „Slovenca“ z dne 10. novembra. Poslanec dr, Korošec je v razpravi o poljskem vprašanju v proračunskem odseku podal skupno izjavo Cehov in Jugoslovanov, v kateri se med drugim izjavlja: „Tudi za naše vojake je podana nova situa- cija, ker se bodo vprašali, Če se ne borijo za narodno smrt.“ K tej izjavi pripominja omenjeni list: „Slovenec“ je vedno stal na stališču, da, se politika ne sme zanašati v armado. Kadi tega tudi izjavljamo, da se ne strinjamo s to izjavo. Slovenski vojak je LISTEK. Stoletnica Trstenjakovega rofstvs. Predaval v „Zgodovinskem društvu“ dr. F» Kovačič. Dne 8. novembra t, 1. je poteklo 100 let, kar je v, Kralovcih pri Sv. Juriju ob Ščavnici zagledal luč sveta mož, ki je nad pol stoletja bil najmarkantnej-Ša oseba na našem književnem in znanstvenem polju zlasti na Štajerskem, mož, ki je bil v osebnem ali vsaj pismenem stiku več ali manj z vsemi slovenskimi pisatelji ter si dopisoval z najznamenitejšimi učenjaki svojega časa. Poleg Miklošiča je bil Trstenjak svoj čas najbolj čislan znanstveniki slovenski, Trstenjakova učenjaška slava je sčasoma obledela, da, mlajši zarod ga često stavi kot zgled, kako se znanstvo, zlasti jezikoslovje — ne sme obde- j lovati. Zgodovinska objektivnost in čut pravičnosti •zahteva, da si ob stoletnici ogledamo njegovo celokupno delo ter izluščimo zlato trajnih ; in resničnih zaslug iz navlake nepopolnosti, ki se drži več ali manj vsakega človeškega dela. • Temeljna zahteva nepristranske zgodovinske v$de je, da se osebe in njihova diela pretresajo in presojajo v okviru in pod vidikom Časovnih razmere v katerih so te osebe vznikle in se razvile, v kate- j rih in za katere so delovale. Časovnim razmeram s političnemu in kulturnemu ozračju Trstenjakove do- doslej storil svojo dolžnost za cesarja in domovino in s jo bo storil tudi zanaprej. Naš vojaki ve, da ima e- ! dino v Avstriji svojo domovino in da od druge Evro- j pe nima ničesar pričakovati.“ „.Slovenčeva“ izjava je j proniknjena z meglo z j „dvorca“ ter povdarja to, česar niti naglašati ni tre- [ ba. Naši vojaki so se najhrabrejše in vzorno vojsko- j vali za cesarja in 'domovino, kakor so tudi naši po- j slanci izjavili, da zahtevajo zedinjenje Jugoslovanov j pod habsburškim žezlom. Čemu je torej treba pove- j dati našim vojakom, „da bodo svojo dolžnost za ce- f sarja in domovino storili tudi zanaprej?“ Ko se vr- j nejo naši vojaki iz fronte, kjer se ne sme delati po- \ Iitika, ter pridejo v pomirjeno zaledje,^ bodo energič- ;< no pometli slovensko politično hišo, ter bodo temelji- j to poskrbeli za to, da pridejo gotove osebe definitiv- | no v politično zaledje. Več izjem pa je, in to moramo z obžalovanjem \ ugotoviti, v hrvaški politiki v kraljevini Hrvatski, j Tukaj pridejo v poštev cele stranke, ki se še niso iz- i javile za jugoslovansko deklaracijo ali ji celo nas- • protujejo. Poslednje velja o franko ve ih. To so ljudje, | ki vsled tradicij ustanovnika svoje struje, rajnega j pokrščenega Žida Josipa Franka, nikdar niso delali < stvarne in načelne politike, temveč vselej osebno in | sebično. Dne 20. okt. 1912 so na velikem hrv.-slov. taboru v Ljubljani frankovci z drugimi hrvatskim! poslanci pritrdili tej-le izjavi: „Mi .izjavljamo, da Hrvati in Slovenci tvorimo narodno enoto in celoto. Zato hočemo skupno delovati za zedinjenje, za pravice in za svobodni razvoj hrvatsko-slovenskega ljudstva v okvirju habsburške monarhije.“ Sedaj pa nočejo sprejeti slične izjave Jugoslovanskega kluba, marveč smatrajo Slovence kot politični balast. Zagrebško volilstvo je že obsodilo neznačajno frankov-stvo. Želeti je, 'da bi to storil ves hrvatski narod. Cim prej se bo to zgodilo, tembolj bo hrvatska politika rešena velikega in usodnega balasta. Jasnosti in odločnosti je treba želeti tudi večini v hrvatskem saboru, hrvatsko-srbski koaliciji. Njena politika ne pozna radikalizma, marveč obzirnost in popustljivost napram Madžarom. Pri tem se izgovarja, Češ, da mora tako ravnati, ker drugače pridejo na krmilo korumpirani elementi, „politična licitacija“, tako označuje zagrebški list „Novine“ večinsko politiko, „o najvzvišenejših narodnih idealih ie pri nas v polnem teku in trgovcem dobro uspeva v korist Madžarom, kateri znajo dobro izrabiti vsako priliko.“ To mora prenehati: treba je jasnosti in odločnosti. Popolnoma se pridružimo „Novinam“, ko izražajo željo in zahtevo: „Ta licitacija mora že vendar izginiti s pota, ker nam bo strla vrat . . . Vsi Slovani v monarhiji, ne izvzemši niti Poljake, smatrajo, 'da je djanes čas, ko je treba odločno nastopiti in radikalno rešiti narodni problem . . . Akcija naših ljudi na Dunaju potrebuje velike podpore v vseh naših krogih. Samo takrat bomo zmagali, če se vsi združimo v eno kolo. Ko bomo ene misli in enega diu-ha, takrat nas bodo respektirali Madžari in Nemci. Tako se pa nam oslabljenim in razdvojenim rogajo in smejejo, ker znajo, da vsako carstvo, razdeljeno v sebi, propade kakor hiša iz kart.“ 2d st slovenska obrtnike. (Izvirno poročilo iz Dunaja.) Obrtni odsek državnega zbora je dne ,7. t. m. razpravljal \ celodtnevni seji o predlogu glede stomilijonskega kredita za male obrtnike, ki so hudo trpeli vsled vojne. Poročevalec dr. Hoffmanu je predložil natančen načrt, katerega je sestavil po dogovoru z vlado. iD predlogu se je vnela obširna debata, v katero je v imenu Jugoslovanskega kluba pri splošni in špecijelni debati posegel poslanec dr. V e r s t o v-š e k. V splošni 'debati je zlasti povdarjal, da smatra za svojo 'dolžnost, odseku pojasniti stališče Jugoslovanskega kluba glede obrtniškega vprašanja na slovenskem in hrvatskem ozemlju. Radi zanemarjanja obrtništva na jugu monarhije od strani vlade in radi neznosnih razmer, v katerih živi slovensko o-brtniŠtvo na Slov. Štajerskem in Koroškem, naš klub ne more glasovati in sodelovati pri tako važnih akcijah, dokler nima zasigurano, da bodo vseh teh dobrot deležni tudi slovenski in hrvatski obrtniki. Ves denar, kar ga daje država in dežele v ta namen, gre v teh pokrajinah samo za nemške obrtnike in merodajni krogi, na Štajerskem in Koroškem uporabljajo razne fonde ne toliko za pospeševanje obrtništva in obrti, kolikor za germanizaeijske namene. Dr. Verstovšek je zlasti ožigosal neznosno stanje, ki se •e uvedlo proti slovenskemu obrtništvu po Slov. 'Šta- be so pripisovati njegove vrline, pa tudi njegove nepopolnosti. Časovno dobo, v kateri se je Trstenjak razvil in določil smer delovanju celega svojega življenja, lahko označimo z eno samo velepomembno be-sedb: romantika. V mamljivem svitu romantike se je izvršil naš narodni preporod, v njej se je iz-olikal tudi mladi Trstenjak, kakor Ceh Safari k, odtod njegova vsestranska delavnost, prav v tem pa tudi tičijo njegove nepopolnosti. L. 1830 pride 1 Metni Davorin na gimnazijo mariborsko. Ravno s tem letom se začenja v slovenski romantiki 'druga doba, ki ne zajema svojih vzorov več neposredno iz nemških romantikov, marveč iz slovanskih: Cehov, Poljakov, Rusov in Hrvatov.* Nova struja je našla odmev tudi na mariborski gimnaziji. Trstenjak sam pozneje (Zora 1, 1872, str. 22) novo dobo v Mariboru tako-le opisuje: „L. 1831 je posebno znamenito v zgodlovini slovenskega slovstva. Ko da bi duh božji bil nadahnil takrat mladeniče slovenske, tako se je začelo naenkrat vse gibati. :Od-kod ta prikazen? premišljeval sem večkrat. Odgoja niti domača, niti ona v šolah ni bila takšna, da bi se smelo reči: po njej se je zbudil narodni duh. Gimnaziji mariborska in celjska, iz katerih so izhajali prihodnji izobraženi sinovi naroda, bili ste nemški, vendar je v onem času ravno mariborska gimnazija največ rodoljubnih dijakov rodila.“ Na gimnaziji mariborski se je Trstenjak pridno pečal' z nemškimi pesniki, pa tudi š Shakespearjem in Byronom, ob enem pa je pridno proučeval Dajnkovo in Murkovo slovensko slovnico ter je že na gimnaziji veljal kot najboljši poznavalec slovenskega jezika. Prof. Fulfo * Grafenauer, Z godov, .nov. slov. slovstva, I, str. 36. je bil učitelj v slovenščini, ta pa je njega učil laš-čine. Pod vplivom romantike in pa prof. naravoslovja Mally-a in Puffa se je že dijak Trstenjak tudi navdušil za zgodovino. Ravno romantika je odprla pot zgodovinskemu naziranju v znanosti in iumetno-sti ter vzbudila vnemo za narodno slovstvo in zgodovino, narodopis in jezikoslovje: pod njenim obnebjem se je rodila tudi slavistika, romanistika in germanistika, L. 1836 pbide Trstenjak v Gradec, kjer že ?iajde Cafa, Miklošiča in Vraza, Leta 1839 se pa preseli v Zagreb, kjer se je sprijateljil s hrvaškimi veljaki Gajem, BabukiČem. Mažuraničem, Demetrom i. dr. To je v kratkem zunanje ogrodje, v katerem se je vršil duševni razvoj mladega Trstenjaka, V tem času se poskuša kot pesnik, ne brez uspeha, celo v nemški jezik so bile prevedene nekatere njegove pesmi. Tudi kot bogoslovec v Gradcu se živo zanima za slovansko slovstvo, občuje z Vrazom ter si dopisuje z drugimi literarnimi veljaki. Kot novoposvečen duhovnik pride 1. 1844 za kapelana v (Slivnico pri Mariboru, dočim je v sosednem Framu služboval Caf. Pod njegovim vodstvom se je Trstenjak lotil primerjajočega jezikoslovja in cela 4 leta intenzivno nadaljnje proučevanje sanskrita, zenda in jezika starih Gotov, Čita klasike in pridno zbira gradivo za svoje poznejše zgodovinske in mitološke razprave. Na literarnem polju v tem Času popolnoma molči. L. 1848 se zopet pojavi v književni javnosti ter ne odloži več peresa do svoje smrti. Občudovanja vredna je njegova delavnost; vsepovsod ga srečavamo, sedaj pod pravim imenom, sedaj pod izmišljenim, v Cigaletovi „Sloveniji“ in Prausovi „Südslavische Zeitung“, v praški „Union“ in Jordanovih „Jahrbii- jerskem. in Koroškem začetkom vojne. Slovenski trgovci, obrtniki itd, so morali skoro vsi k vojakom . dočim so se nemški in nemškutarski obrtniki večinoma oprostili in so dobili javne funkcije, ki niso niti v zvezi z njihovo obrtjo. V slovenjegraškem okraju je nastavljen za nakupovalca živine nek trgovec, za žitnega komisijo-narj.a v istem okraju je bil nek komi iz Celja, samo da je bil oproščen vojaške službe. Tako se je rav- venski obrtnik, mu .delajo politične , oblasti največje težave. - Iz vseh teh razlogov je zahteval dr. Verstovšek, da mora obrtni odsek vzeti v vladno predlogo določbo, da se pri vseh teh akcijah glede stomilijonskega kredita pzira, na narodnostne razmere po deželah. , ; VV:'"'- V popoldanski seji so nasiali hrupni' prizori, zlasti ; poslanca Einspinner ^ in; Hoffmajjm-n.Vellenln “ mdo splošno v slovenskih delih obeh dežel, zato so | sta skušala ovreči trditve dr. Verstovšeka, ki v teh pokrajinah najbolj prizadeti slovenski obrtniki. Iz teh razlogov ima Jugoslovanski klub tem več po voda zahtevati, da se zakonite določbe uredijo tako, da bodo tudi slovenski obrtniki deležni državnih in deželnih podpor. Od dežele Štajerske kakor tudi Koroške nima slovensko obrtništvo nikdar ničesar tipati. Tako n. pr. ima Štajerska v proračunu 1. 1917 za obrtne namene, dasi so se Črtale razne postavke, še vedno približno 100.000 K. Od te svote dobi slovensko obrtništvo na Slov. Štajerskem k večjemu 80Ö kron. so pa podprte z uradnimi podatki. V popoldanski seji je odsek prvotno odklonil Verstovšekove dodatne predloge, končno pa, ko je bilo videti, da se sicer razbije odsek, so le obveljali. S tem je torej po možnosti poskrbi jenov da bo imel tudi naš obrtni* živelj nekaj koristi od te velike finančne pomoči. Konečno še navajamo vsebino odsekovega sklepa: 1. Pravico do kreditne podpore' irnajö vsi oni obrtniki, ki so vsled vojne težko poškodovani in v eksistenci ogroženi, v prvi vrsti oni, ki so takozvani Poleg tega pa treba še pomisliti, da dežela Sta- ■ „vojni udeleženci“, njih vdove ter mladoletni otroci', jerska vsako leto izdaje na raznih poslopjih'in stav- ] na katere je prešla lastnina obrti, Če je obrtnik vsled: bah do 100.000 K. da, v nekaterih letih nad 1,000.000 j vojne umrl, razun teh pa tudi oni obrtniki, ki so ne- v—-W 1 I -» vi '3 _ 1 _ _1 * _IV*rn /1 A IrvÄlrrt v\*nf it /3 • vif U l'T' K., Od tega zaslužka ne dobe slovenski obrtniki ni- ^ kdar ničesar. Isto je s prispevki, ki jih daje država jj v teh deželah. Za obrtno 'šolstvo na Štajerskem ima j IclrŽava v proračunu 268.776 K, na Slovence odpade j öd tega zneska celih 100 (en sto) K, na Koroškem f 349.892 K. za Slovence niti vinarja. Na subvencijah * za obrtno-nadaljevalne šole na Štajerskem plačuje j 'država 127.200 K, na Koroškem 46.600 K. Od teh j dveh svot odpadle slovenskemu obrtno-nadaljevalnemu : šolstvu k večjemu kakih 1000 K. !Kako se skrbi za , Slovence v tem oziru, dokazujejo nadalje še te Šte- J vitke: Štajerska ima 54 obrtno-nadaljevalnih Šol, iz- med teh le 4 slovenske, Koroška 33 nemških šol, a j že poprej. navadno težko prizadeti vsled vojnih razmer. To podporo 'dobe oni, ki pripadajo 3. ali -1. razredu o-brtnega davka ter se bo še posebej natančno poizvedovalo glede potrebnosti. (Obrtniki, ki si morejo dobiti kredit v zadostni meri drugod, ne bodo upoštevani. 2. Da se morejo obrati nadaljevati ali zopet začeti, se bodo dajala cenena posojila do 4000 K prvo leto brez obresti; ta posojila bo treba polagoma a-mortizirati v 11 letih. Prošnje se bodo sprejemale Še le v prvih dveh letih po sklenjenem miru, posebne določbe pa bodo dovoljevale, da se prosi tudi lahko nobene slovenske. Nadalje ima Štajerska 3 nemške | obrtne strokovne Šole, Koroška 7, toda nobene slo- • venske. Državno obrtno Šolo imajo na Štajerskem in J Koroškem le Nemci v Gradcu. ; Isto razmerje vlada tudi v raznih trgovskih šo- j lah. Slovenski Štajerci in Korošci nimajo niti jedne ; takšne šole, dočim jih imajo Nemci na Štajerskem 9, j na Koroškem 7. Razun tega imajo Nemci trgovsko a- j kademiio v Gradcu, | Na Slov. Štajerskem se nahaja v avtonomnih ;■ •mestih Mariboru, Celju in Ptuju 2154 glavnih in 127 j postranskih obratov, od teh, smelo trdim, 80% slovenskega pokolenja, v okrajih Ljutomeru, Mariboru, Slovenj gradcu, Celju, Brežicah, Ptuju 10.697 glavnih obratov ter 413 postranskih, izmed katerih je gotovo samo do 5% nemškega pokolenja. Vendar vsi ti oblati nimajo nikakih pravic, ker jih (nemška) trgovska in obrtna zbornica v Gradcu, ki obsega Srednje-in Spodlnje-Štajersko, ne pripušča do sodelovanja in pospešuje obrtništvo le tam, kjer je upanje za germanizacijo. Zato si tudi že dolgo prizadevajo razne zadruge po Slov. Štajerskem, da bi dobile svojo lastno zbornico, Česar pa dosedaj vsled ljutega odpora Nemcev niso mogle doseči. Slovenski obrtniki morajo hoditi tem hujšo trnjevo pot na, Slov. Štajerju in Koroškem, ker so vse oblasti, zlasti pa avtonomna mesta, njim nasprotne. Že Če se nastavi kje kak slo- 3. Za organizacijo se bodo po deželah ustvarili posebni odbori, kjer bodo sodelovali obrtno-pos-peševalni zavodi, država, lokalni činitelji, občine in zadruge itd. Vsled dr. Verstovšekovega predloga je sedaj predpisano, da se pri organizaciji kakor tudi pri razdeljevanju mora ozirati tudi na narodnostne razmere. Pozor torej, obrtniške organizacije vseh vrst, da se pravočasno oglasijo, da se jih' pri sestavi odborov ne bo prezrlo! Za narodlno mešane dežele bi najbolj kazalo izposlovati deljene odbore. darakth, ib radi. 'Jaželad- kprovigacije,v katerega. sd'/se* udeležili 'p$ß .ministr- .. skega predsednika ludi ces- namestnik' grof Clar.vp, ' rp mister za prehrano Hofer? in več dragih irrstdm ■ ] kov iz raznih, ministrstev,. Ker so bile vse prošnje *, vs® zahtove, katere so stavi li dosedaj na names L ' aijo in na razne urade poslanci, občine, okrajni* zastopi in drugi merodajni možje Slovenskega Sta* j#3rja ssastonj, so sklenili slovenski poslanci v $pi,„ / ki se je vršila tik pred tem posvetovanjem, <&*>«• ne vdeležgo nadaljnih posvetovanj, kar ne zaupa-. (jo deželni vladi v Gradcu primerne M.zdehtve,^a'z-nili zahtev .na .posamezne-dele..dežel®. .r J'; Poslanec R o š k a r je podal v pričo vseh vdeležencev in v nazočnosti slovenskih poslance,^ Lile igavo: »Zastopniki,Slovenskega Štajepja .se zahvaljujemo ekscelenci ministrskemu predsednikuj da je blagovolil tudi zastopnike Slovenskega Štajerja povabiti danes k posvetovanju gospodarskih zadev ( štajerske dežele V neštetih pismih, osebnih po j sredovanjih in interpelacijah smo se opetovano pri-j f iževali. kako hudo zlasti zadenejo Slovenski Sta j jf f razne težave te vojne. Ker se ekscelenca c. j kr. namestnik grof Clary ni potrudil, da bi razne I"vojne zahteve na vse dele V deželi primerno in j pravično razdeli), tudi nimamo in ne moremo imeti Hi > njegove ekscelence in do njemu podrejenih or-I g inov nobenega zaupanja. Zaradi tega tudi ne j--moremo niti danes niti v bodoče' se vdeležiti ka j kih skupnih posvetovanj, dokler se nam ne za-j jamči popolnoma pravično in objektivno posto-: panje.« I Po tej izjavi so slovenski poslanci Spodnjega j štajerja odšli in zapustili posvetovalno dvorano. j Izjava je mučno učinkovala in videlo se je, da je pmadjala namestnika grofa Cjaryja. rstfiv.**>**»■>« *r Odlcicea nastop slovanskih državnih poslaneev v gospo-darsklh zadatak mm Staj «reskom* V torek, dne štajerski poslanci Dunaj, 14. nov, 13. t. m. so bili povabljeni vsi. na posvetovanje zaradi gospo- Državni zbor. V torek, dne 13. novembra, je imela državna zbornica, dve seji. V začetku dopoldanske seje se je zbornični predsednik dr. Groß spominjal v" toplih besedah srečne rešitve našega cesarja iz smrtne nevarnosti. Nato se je vršila razprava o nedeljskem počitku in o ureditvi izplačevanja plač in mezd rudari jem, zatem razprava o poročilu proračunskega, odseka glede zvišanja draginjskih doklad za ljudsko-šolsko učiteljstvo. Zbornica je sprejela predlog odseka, da se Ijudskošolskemu učiteljstvu zvišajo dlra-ginjske doklado za le o 1917 za 70 milijonov K, kateri znesek se bo nakazal deželam, odklonila je pa predlog poslanca dr. Korošca, da se ljudskošolskemu učiteljstvu dovoli draginjska doklada 100 milijonov K. Zbornica je nato razpravljala o poročilu zdravstvenega odseka glede omejitve jetike ali tuber- eher“, v Slomšekovih „Drobtinicah“ in v Bleiweiso-vih „Novicah“, v katerih je celih 29 let nagromadil ogromno člankov; od 1. 1852 do 1872 je napisal nad 200 znatnejših člankov arheološke in mitološke vsebine o najstarejši slov. zgodovini. Sploh ni lista in publikacije iz tistega časa, kjer bi ne srečali Trstenjaka sedaj kot pesnika, sedaj kot novelista in humorista, kot jezikoslovca, mitologa, narodopisca, arheologa in zgodovinarja. Piše hrvaški, slovenski in nemški, po L 1851 večinoma le slovenski. V tem se kaže popolnoma učenca romantike, saj so tudi po drugod literarni možje ob enem pesniki in učenjaki. ;Ta vsestranska delavnost je vsekako občudovanja vredna, a tudi usodna za kakovost njegovih spisov. Tudi naj večji genij bi ne mogel na tako različnih poljih ustvariti del trajne veljave. Kar se tiče Trstenjakovih leposlovnih spisov , je sicer njegova znana pesem „Tam za goro zvezda sveti . . .“ z Ipavčevim napevom postala skoraj narodna pesem, v „Novicah“ nastopa kot prvi novelist in humorist slovenski, a Če njegove leposlovne spise merimo s strogim umetniškim merilom, ne dobimo veliko umetniškega v njih, kar bi imelo trajno vrednost in bi se le od daleč moglo primerjati z našimi leposlovnimi klasiki. V poznejši zreli dobi je tudi Trstenjak popolnoma opustil beletristiko in se omejil le na znanstvo. Tu je najbolj zaslovel po svojih etimoloških, zgodovinskih in mitoloških razpravah. V formalnem oziru se tudi Trstenjakova znanstvena proza ne more smatrati kot vzor stilistične in jezikovne umetnosti v slovstveni zgodovini. Priznati se pa mora, da je v znanstvenem oziru Trstenjak mož obširnega znanja in dalekovidnoga pogleda., toda čuti se pomanjkanje izšolane metode in zistematike. O Trstenjaku kot jezikoslovcu mi ne pristoja sodba, njemu v čast se pa mora reči, da je prav spoznal važnost jezikoslovja za zgodovino. Le prepogosto mora zgodovinar poklicati na pomoč jezikoslovca in jezikoslovec zgodovinarja. Tega razmerja se je Trstenjak popolnoma zavedal in se 4 leta z resnimi Študijami uril v jezikoslovju. Iz načelnega stališča je to gotovo njegova odlika, četudi konkretno v svojem izvajanju ni imel sreče, zlasti mu je pečanje s sanskritom in indijsko mitologijo postalo | vcasi fatalno. Nikakor pa ni opravičeno, kar sploš- I no odrekati vso vrednost Trstenjakovim jezikoslov- f nim razpravam, saj se celo taka avtoriteta, kakor je j •togic. izraža o njegovih spisih glede slovanskih ele- t mentov v romanščini, naj bi njih vsebino kratko po- ! dal v nemščini in jo predložil v pretres milanskemu j profesorju Aseoliu, svoj Čas najznamenitejšemu ita- j klanskemu jezikoslovcu, ker le ta bi bil kompetenten ) ! soditi o tem. f Glede stvarne vrednosti Trstenjakovih z g o - f 1 d o v i n s k i h spisov se tukaj ni mogoče spuščati v f I podrobno analizo njegovih neštevilnih razprav. Go- | ! ovo je v kvar Trstenjaku, da so njegovi spisi pre- | I več raztreseni po vseh mogočih časopisih in zato [ f mlajšemu zarodu malo znani. Tudi kot zgodovlinar f I je Trstenjak učenec svoje dobe — romantike in pa | I odvisen od kulturnopolitičnih razmer slovenskega | I naroda. Slavni angleški kritik in zgodovinar Ma- j I eaulay (izg.: Mäkale) pravi, da je morda najbolj f redko duševno svojstvo, biti v resnici velik zgodovi-j nar. Pod’ solneem sicer nič ni popolnega, tudi naj-I večjim znanstvenim in umetniškim tvorbam lahko kri-s tika to in ono' očita, vendar pri nekaterih umotvorih spreminjati le kako besedo ali stavek, bi se reklo prestavljati gore. Zgodovinska dela so pa v tem ozir ru na najslabšem; subjektivno stoji zgodovina na mejniku med razumom in domišljijo, zgodovinar mora imeti hladen razum kakor matematik, pa bujno domišljijo kakor umetnik. Kako lahko se ha škodo resnici in pisatelju prekorači meja na eni ali drugi strani! Objektivno je pa zgodovina ocean, ki se nikdar ne izčrpa, komaj je' eden iz njene skrivnostne globine spravil na dan zakopane zaklade, že drugi vrže mrežo in zajme nove. Zatorej pravi Macaulay, ni zgodovinskega dela, ki bi le približno odgovarjalo idealu zgodovinske vede. Ob preporodu našega naroda bi bil zgodovinar po priliki v onem ozračju kakor Herodot pri Grkih, če se sme majhno primerjati z velikim; naivno in prostodušno pripovedovanje odgovarja taki stopinji omike. Na višji stopinji omike ljudje izgubljajo otroško naivnost in prostodušnost; o- Čemur so prej dvo- mili, to hočejo sedaj vedeti, kar so prej imeli morda za gotovo resnico, o tem začnejo sedaj dvomiti. V širnih slojih našega ljudstva Trstenjak ni dosegel one popularnosti kakor Krempelj s svojimi „Dogodiv-šinami.“* Ce listamo stare letnike „Novic“ in „Slov. Gospodarja“, listov namenjenih širjim slojem, srečavamo tu Trstenjakove arheološke, etimološke, bajeslovne razprave in zgodovinske razlage starih listin. Tu vidimo učenjaka, ki znatno nadkriljuje duševni nivo večine svojih čitateljev. V temnem in nedotaknjenem pragozdu domače zgodovine je Trstenjak prvi krčil pot. Kakor se iSlomšek po pravici imenuje velik pedagog slovenskega ljudstva in šolske mladine, tako je Trstenjak zlasti med štajerskimi Slovenci kažipot na polju historičnega znanstva. Dobra in potrebna lastnost Trstenjakarzjgodo-vinarja je njegovo resno zanimanje za jezikoslovje in proučevanje klasikov; opažamo pa pri njem Še drugo dobro .stran njegove historične metode, to je izkustvo in pa oziranje na p r v o t n e v i reli s t i n e. Kot profesor na mariborski gimnaziji 1. 1850—1861 potuje Trstenjak o počitnicah po krajih nekdanjega Norika in Panonije, ogleduje lego kraja, pozveduje po ljudski tradiciji, opazuje živalstvo in rastlinstvo, dela risbe in nabira starine. V tem oziru nam je Trstenjak še dandanes učitelj, žal, da se malokdo da od njega poučiti. Tujci prihajajo v naše kraje proučevat naših starin in narodopisnih posebnosti, mi pa hodimo kakor slepci mimo vsega. tega. Ce pregledamo naše zgodovinsko slovstvo, zadenemo na celi gozd vsakovrstnih kompilaeij „po raznih virih“, navadno po nemških zgodovinskih knjigah. Trstenjak se v svojih spisih, kolikor mu je mogoče, opira na prvotne vire, na listine, kar takrat ni bil lahek posel, ko še ni bilo kritičnih, izdaj lišim in mu ni bilo možno potovati v inozemske arhive. Gotovo je lepo znamenje, Če si Trstenjak da n. pr. po Czörnigu oskrbeti prepise raznih listin v videmskem patriarhalnem arhivu. Ni čuda, da si je Trstenjak med svojimi vrstniki stekel veliki ugled. Nemški profesorji mu dostavljajo v pregled svoje spise in celo veliki Mommsen, Grimm i. dr. ga vprašajo večkrat za svet. (Dalje prihodnjič.) ! öGrcrve-mbra 1917: ■ « -'-•••v* K'Äji^s’Är«'®<^^558Si&«Sä^l^*1S5&*»-m I I|»I ni i »■ Tl uri Ul «HI» «»Hi»«! kqloze in glede spolnih bolezni. K predmetu jo govoril med drugimi tudi notranji minister gred Toggou-burg; :ki je "zagotovil zbornico, da ji bo vlada šo v tein letu predložila temeljito izdelan zakonski načrt o imenovanih dveh zadevah ter izrazil upanje, da se-; bo tudi to važno vprašanje dalo rešiti v interesu države in. splošnosti. ~;v ; d Vloženih je bilo nato več vprašanj, predlogov in interpelacij. Poslanec dr. Korošec je vložil interpelacijo glede preskrbe invalidov, goriški poslanec Fon glede povrnitve škode, povzročene po vojni, poslanec dr. Ravnihar, je vprašal notranjega ministra za vzroke, iz katerih se vlada brani ustanoviti društvo. slovenskih zasebnih uradnikov za vse slovenske dežele, poslanec dr. Benkovič glede razdelitve mlinskih okrožij v brežiškem okraju. V ustavnem odseku se je vršila razprava o zakonski predlogi gledte ustanovitve posebnega ministrstva za socialno preskrbo. Odsek je sprejel predlog poslanca dr. Korošca, da se v nanovo ustanovljeno ministrstvo imenujejo uradniki, ki naj bi bili strokovnjaško usposobljeni, ter da bi se naj pri tem tudi oziralo na vse avstrijske narodnosti. V drugi, t. j. v večerni seji državne zbornice so se pa vršile volitve v delegacije, o katerih se je že v naprej znalo, da tokrat ne bo šlo povsod tako gladko, kakor ‘druga leta, saj bo vendar letošnje zasedanje delegacij izvanredno važno iy je pričakovati zanimivih razprav o zgodovinsko velevažnih dogodkih. V delegacijskem zasedanju bo skoro gotovo prišlo do razprave o poljskem, jugoslovanskem, bosanskem in o drugih vprašanjih. Volitve v delegacije so bile koj v začetku zanimive, kajti na Češkem je propadel znani vsenemški politični kričač poslanec K. H. Wolf; nav njegovo mesto je bil izvoljen socialdemokrat poslanec Glöckel. Značilno pri tej volitvi je bilo tudi to, da je celo velik del .nemškpnacionalnih poslancev glasoval proti njemu. Temu je sledila še druga zanimivost; Na Koroškem je pogorel znani Dobernig, ki je bil pri zadnjem zasedanju delegacij celo predsednik delegacij, in na njegovo mesto je bil izvoljen dr. Walduer. Štajerska je tokrat poslala v delegacije Nemca poslanca barona Pantza, poslanca Tomaseliitza in" kot .nadomestnika poslanca Prischin-ga. Za Kranjsko je bil izvoljen dr. Korošec, za nadomestnika. pa poslanec vitez Pogačnik: za Goriško poslanec Fon in za nadomestnika pa. poslanec Gregorčič: za Trst socialni demokrat Pittoni; za Dalmacijo poslanec. Cingrija in za nadomestnika poslanec Sešardič. Za Istro se volitev ni vršila. Vršila se do v eni prihodnjih sej. Delegacije se sestanejo dne 3. decembra. Za predsednika 'delegacij bo tokrat bržčas izvoljen prelat Hauser. N«jaf«!i položaj v Ru$i]i O položaju v Rusiji nimamo jasne slike. Najprvo je bila poslana v svet novica, da je Kerenskij pregnan in da sta Lenin in Trocki prišla na krmilo. Kmalu nato so štokholmska poročila raznesla vest , da se je Kerenskij ojačil ter je zbral močno armado, s katero je pred Petrogradom užugal Leninove Čete. Dne 13. novembra pa je došlo preko Londona poročilo, da sta bila Kerenskij in Kornilov dne 12. rov. v bitki pred Carskojem Selu. popolnoma poražena. Na Čelu Leninovih čet stoji general Muravijev. V bitki med Kerenskega armado in Leninovimi Četami je baje padlo nad 1000 mož. O miru. Nova papeževa mirovna ponudba.. švicarskim listom se dne 14. novembra poroča iz Rima, da bo v kratkem objavljena nova papeževa nota o mirovnih pogojih. Nota bo razposlana na vse vojskujoče se države. Sovražniki naj odgovorijo! V bavarski poslanski zbornici je rovi ministrski predsednik pl. Dandl imel dne 13. nov. daljši govor, v katerem je povdarjal, da četverosporazum še dosedaj ni odgovoril na našo mirovno ponudbo. Star rq pravno načelo je, da se. na- vsako ponudbo da kmalu odgovor. Skrajni Čas je torej, da odgovori četverosporazum na. našo mirovno ponudbo. talijansko # 8 -t, . ?-I %! s** I.,., . Boji se vršijo sedaj večinoma le na črti Feltre - -Asiago—Arsiero, dočim naše ob spodnjem toku reke Piave 'stojišče armade čakajo na končni uš! s eh prodiranja Hotzendbrf-Krobatinovih Čet, Pri Asiagu so naši večinoma prodrli že preko onih točk, ki so jih dosegli pri ofenzivi meseca maja 1916. Na planoti • ge diem občin smo dne Ki. t. m. zavzeli močno u-tr.^črio goro Klonte Casfel Gomberto. Sovražnik je o-jghil svoje čete na ozemlju Sedmih občin, da tako krije umikanje italijanskih oddelkov iz" Sugariške'da bilo 'za italijansko \ armado ob Piavi usodepolno in bi se morala umak- j niti od Piave še predno bi Boroevič in Belov udari- 1 la na njo. Italijansko armadno vodstvo je spoznalo !• ta položaj in zategadelj pošilja velika ojačen ja prod f Asiago in v prostor južno od mesta Feltre. Hötzen- j dorl in Krobatin se kljub temu z vsakim dnem ved- | no bolj bližata ■benečanski ravnini, kjer bo menda ! prišlo do kake večje bitke. Od Adrije do gore Pasu-bio (zahodno od Arsiera) stoji naša armada popolnoma na italijanskih tleh. — Kakor je posneti iz poročil, ki prihajajo iz Italije, je Gadoma vendar moral odložiti vrhovno poveljstvo italijanske armade, katero jo prevzel maršal Diaž. Francoski in angleški generali, ki so dospeli Italijanom na pomoč, svetujejo, na,) se glavna italijanska obrambna črta -preloži za reko Acližo ter se še h; tam organizira resen', odpor. ! Temu pa nasprotuje Diaz in italijanski generalni j štab, ker bi. po angleško-irdncoskem načrtu morali j Italijani opustiti tudi Benetke, kar pa bi vzbudilo v Italiji gotovo veliko razburjenje. Iz tega se da sklepati, da se bodo Italijani trudili -držati obrambno Črto ob Piavi. Naše armade se združile. Med Boroevič-Beiovo ter -Kronatiu-HUtzenciori-ovo anuadb jo bila ob Piavi, oziroma' v gornjeitali-janskem' gorovju, precejšnja vrzel, skozi katero so se umikali bežeči italLari?;« ođjMkl z gorovja. Dne 13. L m. pa 'so naše čete vkorakale v mesto Feltre, kij leži dober kilometer oddaljeno od. Piave na zahod- J nem bregu .reke, južnozaliOdiio od mesta Belluno. Ob j 'enem smo ta dan zasedli' zahodno od Feltre ležeči 1 kraj Fonzaso. S tem so se zaprla vrata, ki so loči- j ia obe naši armadni .skupini drugo od druge. Z zavzetjem teli dveh i ostojank in bližnjih močno utrjenih gorskih trdnjavic je premagala, naša armada zadnjo 'znatno oviro pri prodiranju proti črti Treviso-Basšano-Scliio. Od morja do gore PasuMo na sovražnem ozemlju. Naše armade stojijo sedaj odi Adrije do gore Posubio (zahodno od Arsiera) ha italijanskih tleh. Samo od Pasubia do Adiže .in nekoliko še tudi zahodno od reke ima Lah zaseden del avstrijskega ozemlja. Koliko ozemlja so že izgubili Italijani? Od 8 beneških pokrajin je Italija do sedaj po-j'olnoma izgubila provinco Videm z 16588 štirj. kilometri in 628.000 prebivalci. Provinci Bellum in Tre-vizo z 3349 štirj. km'in 491.000 prebivalci s. že tudi večinoma izgubljeni, dočim so province Benetke , Padova 'in Vieenea neposredno ogrožene. S T» Prodiranje Angležev proti Jeruzalemu. Neugodne klimatiČne razmere — neznosna vročina v poletni dobi — so skozi celo poletje izključevale vsako važnejše vojno podvzetje na turških frontah tako v Palestini kakor v Mezopotamiji. Sedaj pa, ko so se spremenile vremenske razmere na bolje, so se pričeli Angleži živahno gibati na sirsko-arabski fronti v južni Palestini in tudi v Mezopotamiji. V dobi med 2. in 7. novembrom so pričeli Angleži s spiošno ofenzivo v južni Palestini. Dne 2. novembra so zasedli mesto Berzeba, 80 km južno-vzhodno od Jeruzalema, Padec Berzebe je omogočil Angležem zavzetje mesta Gaze ob morski obali dne 7. novembra. Angleži so nato prodirali v dveh kolonah proti južnemu bregu reke Vadi-el-Hessi, kjer se jim je posrečilo predreti turško fronto ter prisiliti turškega vrhovnega poveljnika, generala Djemal-pašo, da se je moral umakniti v severni smeri proti Jeruzalemu in Hebronu, ki je odldaljen 40 km južnovzhodno od Jeruzalema, Prodiranje Angležev v Palestini ima oči-vidni namen zasesti Jeruzalem, Čegar posest bi 'Angležem odpirala nedogledne politične in tudi strate-gične možnosti, ker bi angleški armadi v Palestini s tem bila dana možnost se združiti z angleško armado prodirajočo v Mezopotamiji v smeri proti mestu Mozulu. Angleško prodiranje v Mezopotamiji. Nič manj opasno in velikopotezno je tudi angleško prodiranje v Mezopotamiji ob rekah Fvffat in ta bojišča. Stran %,. Tigrih, kjer so že prodrli v severni smeri ođ staro** slavnega Bagdada Za Celih 200 km. Med 2. in 7. novembrom šo zasedli, važni mezopotamijski mesti Đur in Tckrit ob reki Tigris in odvzeli Turkom veliko skladišč za vojaške potrebščine in jim prizadjali težko. izgube. 'Operacijsko ozemlje je tu pokrajina in stara karavanska eešth, po kateri je že v starem verni Käenofon peljal svojo armado skozi Kurdistan ln Armenijo proti Črnemu iribrja. Cilj angleškega prodiranja je zasesti starodavno zgodovinsko mesto Možni (v bližini še nahajajo razvaline Ninive) v Sev. Mezopotamiji; kar še bo Angležem skoro gotovo posrečilo doseči, kajti ozemlje za uspešno ustavljanje turških Čet je tukaj skrajno neugodno. S’ padcem Mo-Zula bi bila Angležem dana prilika se proti zahodu združiti z angleško armado, ki prodira v Palestini, na severni strani pa se združiti z rusko kavkaško armado, ki še nahaja na Črti Mush—Bitlis južno od jezera Van. Politične vesti Za jugoslovansko deklaracijo. Iz Dunaja nam poročajo: »Županska zveza za okraj Radovljico« je poslala Jugoslovanskemu klubu na Dunaju d->* pis, v katerem sporoča resolucijo, katero so skl e nile v odborovib sejah, dne 21. oktobra 1917 ob Čine v Radovljici, Predlrgu, Lancovem, Lescah, Breznici, Mošnjah, Lešah, Koroški Beli, Bohinjski Bistrici. Ratečah, Ovšiše-Podnartu in Dovjem. Resolucija se glasi: 1. Odobrnjemo in pozdravljamo združitev vseh slovenskih in hrvatskih poslancev v jednotnem »Jugoslovanskem klubu« na Dunaju. 2. 1 Udružujemo se klubov! deklaraciji z dne 30. maja, 1917 o samostojni državno pravni obliki jugoslovanskega naroda pod vlado Habsburžanov. 3. Radostno pritrjujemo ljubljanski izjavi zastopnikov vseh naših političnih strank, ki so se pod' vodstvom presvetlega knezoškofa dr. jegliča, dne 15. septembra 1917 izrekle za skupno delo na podlagi narodnega programa in mirovnih slremljerj papeža Benedikta XV. 4. Jugoslovanskemu klubu izražamo svoje najgloblje sožalje ob prezgodnji smrti naj večjega Slovenca dr. Kreka! V njegovem duhu naprej do zmage! Končno še dostavlja »Žulj panska zveza«: Veleugledni »Jugoslovanski klub« 1 bodi zagotovljen vseh naših simpatij pri tako agil-j nem in složnem delu za boljšo bodočnost Jugoslovanov! Ne več hlapec, gospod na svoji zemlji hoče biti naš zd uženi narod Vsenemci in naša deklaracija. Slovenski pionir nam piše: Nedavno se je zglasil v vsenemškem listu »Ostdeutsche Rundschau» znani nemški agitator Pavel Pogatschnigg ter izvajal med drugim Sledeče: »Da se krha nemški National verband, da so odstopili nemški radikalci, in vseh drugih ho-matij v parlamentarnem življenju Nemcev niso krivi posamezniki in tudi ne splošnošt. Krivo je le žali bog dejstvo, da Nemce ne veže tista skrivna moč, katera veže naše največje nasprotnike v Avstriji — Slovane, posebno Jugoslovane, katerim ni nič mar, četudi se morajo bojevati z najrazličnejšimi elementi za s v o j obstanek. Pred očmi imajo edinole narodno-politifini moment, in le temu se imajo zahvaliti za svojo edinost.« — Tako .sodi Vsenemec o nas. Zapomnili si borno torej to, kar uvažujejo naši politični sovražniki, namreč edinost med Slovani. Pot, katero nam je začrt.! jugoslovanski velikan dr. Krek, nas naj vodi k srečnejši bodeč nesti. Nikdar ne bomo prenehali v boju zoper vsenemško agitacijo, dokler si ne iz voj ujemo končne zmage Pomagati pa moramo vsi. da se čim-prej uresničijo naše stoletne želje. Iztrebiti morimo torej iz naše sredine one mlačneže, kateri ho čejo obtežiti svojo vest z nesrečno bodočnostjo jugoslovanskega naroda. Torej boj vsem tistim, kateri nam branijo ustanovitev jugoslovanske države v okvirju habsburške monarhije! Bili smo vedno vdani cesarju in očetnjavi, zato pa tudi zahtevamo, da se avstrijska vlada ozira na naše upravi • čene avtonomne želje. Pri tem pa tudi pripomnimo, da je jugoslovanska deklaracija naša minimalna zahteva, Našteli bomo neštevilne vnebo-pijoče krivice, katere nam je zadala germaiiizac j-ska politika. Umrl nam je oče naših idej dr. J. E. Krek, toda njegovi ideali so nam najlepša deđšči-na, katero si bomo znali dobro upravljati. Vsenemški patriotizem. „Mnrburger Zeitung* (16. nov.) piše: „Dunajsko osrednje vodstvo pbdvzet* ia. za vojne-grobove se ie kakor znano ošmelilo, poslati v Maribor in v druga nemška mesta Spodnje- Sira n: 4._____________________________ ga-štajerskega v. slovenskem. jezijosestavljene ti.s-iofvfnot,in-fepake, ki so vabili ža prispevke k oškt-' bova n ju vojnih grobov. Kajpada so v Mariboru: in tudi drugod ta za dan vojnih grobov zelo Škodljiva izzivanja poslali nazaj, in če je znesek zbirke trpel a sled narodnega razžaljenja našega prebivalstva, je zato izključno odgovorno osrednje vodstvo m Dunaju.“ Takšen je torej patriotizem spodi\ieštajer&k(iga nemštva, N$ši slovenski, vojaki so na tisoče in Uspeo krvaveli in umrli na bojišču, da obranijo Avšlri-jo ih da hkrati tudi branijo nemškbnaoionalne' in nemškutarske driickebergerjep ki se na siotfne iii tisoče stiskajo po spodiije-štajerskih mestih in trgih, in sedaj, se drznejo ti nemškonacionaloi ij* nemšku-targk.i oš§bneŽi tako kruto žaliti materinski jezik svp^ jih braniteljev, ki sp dgli' gyöje žit lje nje za domovino ! Slovenski jezik, jezik junaških braniteljev Avstrije^ je razžalitev za spodnještajersko nemštvo! Slovenska beseda nemške nacionale« in nemškutarje.: tako. razburi in. razkači, ,, da nočejo prispevati. za grobove, kjer počivajo bojevniki za Avstrijo, Takšni patrioti,; šo spodnještajerski Nemci ,|n /nemškutarji., 'Avstrijskega Čuta nimajo nič, njim gre le za nemštvo,'samo za nemštvo in edino za nemštvo: Mandati' obsojenih poslančev. V ithnnitetnern odseka se je dne !&. novembra vr&Ud glasovanje o mandatih pomiloščenih poslancev Brniva!a, dr KraSfiara: dr. TUšinaV Markovs," ‘ Kuryiovtoa.Cho-ca, Vöjne in Netölicha. Odtok je z 9 proti 8 gla sovom odloči!, daje ie samo mandat poslanca Burivala še v veljavi, , glede mandatov ostalih poslancev je pa z večino glasov, in sicer pri Choca, Vojni ,i.n,. Nptolicki z 9 proti 8, pri drugih ya z 10 proti? glasov, sklonih .da, so .imenovajp C poslanci i/juhili svoje mandale. • , : -i - .. Vprašanje predsedstva v delegacijah. Iz Dunaja se porbča, da so se dne 14. novembra češki in jugoslovanski poslanci pcsv^|oVali radi predsedniškega'’ vprašanja v .delegacija/. . Slišati so se gla sovi, ki so povdarjali, da se ni treba .držali 'stare- i ga kompromisa, po katerem bi bil podpredsednik enkrat Nemec, drogokrat pa Slovan Slbranski poskoči hočejo'zastopal» zahtevo, da imajo posa mezne frakcije desnice enako pravico do predsed niške časti, lako da bi Čehi in Jugoslovani tudi dobili svoje zastopnike v predsedstvu in ne samo Poljaki, kator je bilo to običajno do sedaj. Dalmatinski namestnik odstopi? Iz Dunaja se poroča intern, da bo dalmatinski cesarski namest. nik Marij grof Attems — nekdanji okrajni glavar v Mariboru — odstopil. Na njegovo mesto bo baje prišel podpredsednik namestništva grof Thun Hrvatski sabor. V seji ine IB. novembra se je saborski predsednik spominjal v loplih besedah rešitve česa rja., iz smrtne nevarnosti. Poslanci so se dvignili s sedežev in so enoglasno zaklicali: »Živio kralj!« Sekcijski načelnik za uk in bogo častje je ns zna nit, da se bo otvorila na zagrebškem vseučilišču še tekom tega učnega leta medicinska fakulteta. Nato se je nadaljevala indem-nitetna razprava. Volilna reforma na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da bo ogrska vlada še ta teden predložila državnemu zboru predloge o volilni reformi. Poljski vladarski svet potuje v Berolin in na Dunaj »Lokatanzeiger« poroča, da bo poljski vladarski svet kmalu odpotoval v Berolin in na Du naj, da se pogovori z vladarji Nemčije ia Avströ-Ogrske o važnejših poljskih vprašanjih. Francosko ministrstvo Painieve odstopilo. Francosko ministrstvo Painieve je radi hudih napadov, katerim je bilo izpostavljeno v tajni seji francoske zborno e, v kateri se mu je izreklo zaupanje le z majhno večino glasov odstopilo. Kot naslednika bivšega min sirskega predsednika Painieve se imenujeta Clemenceau in Briand. Za prvega se za vzemata francoski senat in Anglija. Tedenske iinvlce. Naš cesar proti dvoboju. Naš cesar je izdal na armado in vojno mornarico povelje, da je odslej naprej prepovedan dvoboj v armadi in vojni mornarici, kakor tudi vsaka udeležba dvoboja. Nadalje je zaukazal, da bodo v bodoče morebitne spore med pripadniki armade in vojne mornarice poravnavala posebna vojaška častna razsodišča. Minister dr, vitez Zolger »prejema odslej vsako soboto od 10. ure predpoldne do t. ure popoldne. Prostori njegovega urada se nahajajo na Dunaju, L, Opernring 5, lil. nadstropje. Duhovniška vest. Župnijo Sv. Križ nad Mariborom je dobil tamošnji provizor vlč. g. Martin Ga-berc* Osebna vest. Iz Dunaja se nam poroča, daje naš rojak dr. Ivan Matko c. in kr nadzdravnik v 8 t H A % ..A, :garnizijsfci bolnici 2* in demonstrator * pri prof' j Ortnerjn nedavno dobil- iz knez T/chtenateinovega l ^znanstvenega Tonda j na^t^do 500 < za ddličn« : stroko vuo-znanstveno dejo. ^ripomniitto, da je tej: že draga nagrada, kp jb.je., mj^đt, u^i^ak^ltrokoiv j njak prejel od iroenoyajnegä fonda danajske uni verze in akademije- v priznanje neumornega znan stvenega miško* anja. ■ čestitamo n ašemu učenjaku k temu odličnemu uspehu. > Odlikovana' $yeosfci-di^^ skl tovarni za izdelovanje žveplene kisline Jožef Skočir in Blaž Košič sla bila odlikovana.? Vojnun kt-.žcem za.civilpe zasluge .4* razreda. Poziv. Jugoslovanski klub potrebuje o preganjanjih v vseh naših skrajiteivizza: pofeetka vojne,- :po-sobno o n ačhra pdstöpmij a: -proti našim ljudem točne inlormaoijer (podatke); Navesti je treba ne le dejstva,' »nip«k tudi imena prizadetih..ter priče. Splošno je potrebno, da. ae vsaka stvar more dokazati. : Vsled tega ee prosi, da še pošiljajo vsi podatki o preganjanjih in krivicah na slovenskem jugu ah v priporočenem pismu, ali pa potom zaupnih oseb na: Predsedništvo JugoSlovausEega. kluba na Dunaju 1, parlament. — Dunaj; dne-6. novembra 1917. Načelnik:----..' Ai:-.;:;;;, h je% gl Odškodnine za nedolžno obsojene. Z Dunaja-ise nam poroča: Pododsek justičnega odseka je danes sklenil zakon o odškodovanju nedolžno obsojenih. Po tem zakonu dobijo odškodnino tudi tiste civilne osebe, ki so bile od vojaških sodišč, poslujočih na podlagi cesarskih naredb; po | 14 po neđolžncmobso-jehe. 5000 K za nemškega volilen. Pred tremi leti je kupil v Slov. Bistrici lekarno neki Nemec Laut-ner, ki nikdar ne razobesi avstrijske zastave, ampak samo nemško. Mož je prišel iz Gornje-Stajers-kega, a Slovenski Stajer se mu ni nič kaj priljubil, zato je že davno hotel svojo lekarno zopet prodati. Klical je na pomoč vsa nemška bojna društva, pa „Tagespošta“ in „Tagblatt“ sta zaman vabila verne Nemce na Slov. Štajersko. Ko je Lautner uvidel, da mu zvonenje z „ohranitvijo nemškega posestva“ ne. bo prineslo kupcev, je začel ponujati svojo lekarno javno po vseh larmacevtičnih listih in tako je izvedel za to lekarno tudi nek hrvatski lekarnar M. iz Zagreba. Pripeljal se je v Slov. Bistrico in sklenil z Lautnerjem perfektno kupčijo. Cez par dni pa mu je Lautner brzojavil, da odstoni od kupčije; Lekarnar M. je nato Lautnerja tožil na izpolnitev pogodbe in tu se je Lautner branil izpolniti pogodbo pred vsem radi tega, ker se je M. branil zavezati se, da ne bo nikdar volil v „nemško sovražnem smislu.“ Lautner je do obravnave ponujat M.-ju v poravnavo 250 K odiškodnine, več nikakor ni hotel dati. Pri obravnavi, ki se je vršila minuli teden pri okrožni sodniji v Mariboru, pa je bil naenkrat voljen in se je končno tudi zavezal M.-ju plačati za odstop od pogodbe 5000 K. Lahko si torej mislimo, kdo bo ta denar v resnici plačal, samo da se ohrani v slovenskem mestu nemškega volilca, ker lekarnar Lautner je vse prej, kot radodaren razsipalec tisočakov. Proti takšni denarni premoči je seveda boj težak in bilo bi nam ob tem dogodku težko, če ne bi verovali, da pride prej ali slej oni naš veliki dan, ko bodo vsi Lautnerji zelo. zelo radi izginili iz naše lepe domovine, Nemci proti agitaciji za vojno posojilo. V Slov. Bistrici je razvila češka „Živnostenska banka“ živahno agitacijo za sedmo vojno posojilo. Dopisnik „Marburger Zeitung“ se huduje nad tem in poziva slovenjebistriške Nemce, naj odklanjajo podpisovanja vojnega posojila pri Češki banki. Nemcem in-nemškutarjem torej ni ljubo, da bi Slovani agitirali za vojno posojilo. To so patriotje! Uradna slovenščina. Vedno pogosteje nam prihajajo pritožbe, da ja uradna slovenščina naših o-krajnih glavarstev in davčnih oblasti tako spake-drana in pomešana s tujkami, 'da jo mnogokrat ni mogoče raztolmačiti. Mnogi župani nam pošiljajo razglase teh uradov in pas prosijo, naj v „Straži“ ali v „Slov. Gospodarju“ razložimo in raztolmačimo, kaj oblast pravzaprav hoče od njih. Nemškega besedila ne razumejo, slovensko pa je navadno tako spaked-rano, da se Bogu usmili. Pozivamo naše e. kr. urade, naj vendar nastavijo za prevajalce ljudi, ki obvladujejo pravilno slovenščino, a ne take spake-kur-zovce, ki mnogokrat nalašč kvarijo lep slovenski jezik. Odlikovani slovensko-štajerski fantje 87. pešpolka, prideljeni k 97.-6. vojni stotniji: Narednik J. Omisl s srebrno kolajno II- vrste v drugič in bronasto. četovodja Alojz Solar s srebrno II. vrste in bronasto, desetnik Karel Korenjak s srebrno IT. vrste in bronasto, Ferdinand Kumar s srebrno TI. vrste in bronasto. Vinko Serbak s srebrno II. vrste in bronasto, Jožef Strgar z bronasto, poddesetniki Andrej Živič s srebrno IT. vrste in bronasto, Jan. Škofič s srebrno II.‘vrste in bronasto, Karel 'Smodila s srebrno IT. vrste in bronasto, pešca Ignacij Puškar s srebrno II. vrste in bronasto in Ignacij Cer-nec 's srebrno II. vrste in bronasto. Graški Slovenc! se spominjajo dr, Kreka. Ne na dna smrt našega, nepozabnega dr Kreka je pre «apetita hjdp graške - Slovence. ; Bil je .^attd čtafe stav.- kat Akad. tebn. draštva >Zarja«, {trešdavii jiB- nico za prerano amriim sivojim častnim Clai om' Jnevl 5. oktobra*, katere se je polnoštevilno vdele-žiia. Navzočih je bilo tudi več Kresjank in-dra. sihf graSkijb Slovencev; ki so Se ob praveib čiasn za,d|o slti^boy božjq zvedeli, — O zavzetja, njiSe Gorice po avstrijskih četah so graški Siovenci z^e-deli v nedeljoydne 28. oktobra pri svoji' slovejoski složbi božji. Z navdušenostjo so takoj zapeli ob (oacu omenjene božje službe zahvalnico. ».Te/Oe-unp< Bogu v zahvalo in v priprošnje nadalujega božjega .blagoslova za naže orožje proti našim .južnim sovražnikom. r . .. Dimen. .Poročil sp je ,dne 14.. ,t. m.;; v'J^jiki . oo frančiškanov; v Mariboru sekundarni ' zdrav- mir 'Vt ’ 's- 'T 'f M’Srinvr’ cv. ^M&nihoru:,'' ž; gospico i MaFieO v^JarižokovIB, ličarko veteposestiiika bergu pri Mariboru. Poročni obredi bili. so izredno slovesni,; kakor jjhi dandanes ni zlahka,„videti. .Mpo . rt1 m * J fvs rt i» V ~i rtrtll A W , rt v *• A A A ;, rt rt* t ■ rt /S ’J’iJ if'* Jt ** * .v 'želo primernim in ganljivim nagovorom ter g. profesor H. Druzovič s krasnim in umetnim igranjem na zmago-Vito-donečih orglah in s slavnostnim moškim zborom io srečno r * ... jt , Iz učiteljske Službe. N a trir nžredni -' dfekliški budski šoli v Rogaški Slatini jo razpisano ihesto nadučitoljice j: prošnje' do dne 31.1 decembra: Na * štirirazrednici pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji (3 plačilni razred) je razpisano mesto učiteljice; ' prp’š-nje do 30. nov. V:": jareninčanl za Tiskovni dom. Misel »Tiskovnega doma« je tudi v srcih požrtvovalnih in narodnih Jareninčanov odzvala navdašen odmev. Veliko so domoljubni Jareninčani darovali ob raznih priložnostih za svojo širšo domovino Avstrijo, a ravno tako radodarne bodo njihove roke za ožj > domovino, za ljubljeno, od narodnih sovražnikov teptano Slovenijo, v katere povzdigo in napredek bo veliko pripomogel Tiskovni dom v Mariboru, Vsak bo po svojih močeh prispeval, kakor jih je že mnogo obljubilo. Preč. g dekan je daroval v ta namen 1000 K, Čitalnica 200 K in drugi rodoljubni Jareninčani še sledijo. Pohorci za Tiskovni dom. Na Martinov večer so zbrali zavedni Pohorci v narodni gostilni g. F. Glaser j a na Smolniku 80 K za 1 štirj. m stavbenega prostora za nov Tiskovni dom. Živeli darovalci in njih posnemovalci! Vojaški domovi za vojne invalide. Naprušenj. smo, da objavimo: Ubožni oženjeni vojni invalidi z najmanj 75% delanezmožnosti (slepci so izključeni) se lahko potegujejo za vojaški dom, t. j. za malo hišo, pri kateri je nekaj zemlje. Prošnje naj pošljejo čimprej na c. k. posredovalnico dela za vojne invalide (podružnica v Mariboru, Eisenstr št. 6). Vložijo se lahko ustmene ali pismene prošnje. i Zadružni tečaj na Dunaju se vrši v času od 1 januarja do konca marca za mlajše zadružne u-radnike, kateri žele svoje znanje izpopolniti in se u-sposobiti za službe pri zadružnih zvezah ali večjih zadrugah. Zahteva se starost vsaj 20 let, znanje nemščine v govoru in pisavi in nekoliko prakse v zadružništvu. Kot udeleženci pridejo tudi invalidi, ki se Zanimajo za kako službo pri zadrugah, v poštev. Natančnejša poročila se dobe pri Zadružni zveži v Mariboru, priporoča se pa, da nemudoma vložijo prošnje za sprejem na naslov: „Allgemeiner Ver- band landwirtschaftlicher Genossenschaften“ na Dunaju, VIII., Langegasse 74. Finančna straža. Clan c. kr. finančne straže nam piše, da so ponekod mnenja, da so nameravanega novega vinskega davka krivi finanearji. Zatr-• ju j e se nam, da so člani c. kr. finančne straže pripravljeni iti ljudem povsod na roko in da se prav nič ne veselijo in nimajo od tega nikakega dobička, če bo moral kmet plačati visok davek in bo financa-rjem naročeno stikati po kleteh. .založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani pod naslovom „Tolovaj Matej in druge slovenske pravljice. Knjigo ■■ ■■" J !•• .) .. . ■■ ieta 1911. „Tolovaja MatajaVie .o&nisil Mcademični «lijror 'Ivp. V!avj>oliö s 15 oelosträaskimi tot. Knßgä že sabdinskim uradom vinorodnih krajev ‘pozivi, r.jäa-. najvpošljejo vinogradniki tamošnje občine na drža-d! • zbor odločen ugovor proti nameravanemu vins-kem« davivu. Prosimo občine, da podpišejo te ugovore in jih dajo podpisati tudi od vinogradnikov, ali če so isti v vojaški službi, od žen ali drugih doma ostalih sorodnikov. Podpiše naj vsak, ki iina kako trio, ker »speh je odvisen le od množine podpisov. Pole s podpisi se naj kakor nitro mogoče pošlje kakemu izmed rešil) državnih poslancev na Duha-i, Parlament/ — Ce bi kaka občina pomotoma ne dobila tiskovine za ugovor, naj sporoči uredništvu „Slov. Gospodarja“ ali „Straže“, ki bo takoj, poslala -tiskovino. Besedilo ugovora je sledeče: „Visoka, zborni- ca! podpisani .vinogradniki občine . . . protestirajo proti'Vladnemu načrtu vinskega davka iz sledečih razlogov: 1. V zadnjih letih so se mnogi vinogradi nanovo nasadili. Dobili smo veselje do dela, ker smo imeli sipanje; da se bo delo zopet izplačalo. Ce se pa nameravani načrt uresniči, bo najboljše, delo v vinogradih opustiti; Naše vino se je prodajalo v miru po 12 do 20 v liter; najboljše je doseglo 40 do 44 v. Ko se produkcija piva po vojski zopet pomnoži, bodo tudi vinske cene postale normalne; torej se obdelovanje vinogradjov ne bo več izplačalo. Pri nas je pa glavni kmetov dohodek, iz katerega pokrije vse druge potrebe, ravno skupicek iz vina. 2. Izseljevanje je bilo v naših krajih že pred vojsko tako številno, da hlapcev in moških delavcev skoraj ni bilo mogoče dobiti. Zdaj bomo še gospodarji zgubili veselje do dela in šli v tovarne in mesta ali celo v inozemstvo, kjer se nam bo obetal dober zaslužek. 3. Mi smo sami večinoma zadolženi in zlasti vinogradniki komaj izhajamo; malokdo bo imel toliko gotovine, da bi davek precej poravnal. Prisiljeni bomo, vino trgovcu oddati. Š tem pa diobe kapitalisti odločilno besedo in naše vino postane blago kakega mogočnega kartela. Da s tem konsumentom ne bo ustreženo, je jasno. 4. Naši kraji so najbolj revni v celi državi in ravno ti bodo morali največ tega davka plačevati. Z vinom drugih držav, ki bi ne bilo tako obremenjeno, bi ne mogli konkurirati, 5. V vojski smo storili v vsakem oziru svojo dolžnost in ravno naša dežela, ker leži blizu vojnega ozemlja, je največ žrtvovala. Ce se izpelje ta načrt, smo gospodarsko uničeni, zgubili bomo veselje do dela in iskali si bomo zaslužka drugod. Prosimo torej, da visoka zbornica ta načrt soglasno odkloni. Kraj, (fatum, podpisi. Pristranske postopanje. Iz ljutomerskega okra ja nam piše župan: C. kr. okrajno glavarstvo Ljutomer nam je sporočilo z dopisom z dne 1. nov. 1917, št, 17.999, da ima naš okraj za mesec november oddati 545 komadov živine aprovizačni komisiji v Gradec, 25 komadov za v okraju nastanjeno vojaštvo in 20 komadov za civilno prebivalstvo trgov Ljutomer in Gornja Radgona. Vse ostalo prebivalstvo celega okraja nima pravice do dobave mesa. Ta krivična razdelitev je vzbudila po celem okraju opravičeno razburjenje in nevoljo. Le dva kraja, Gornja Radgona in Ljutomer, naj imata torej prednost, da si lahko privošči tamošnje prebivalstvo meso, vse ostalo prebivalstvo v okraju pa se smatra kot ljudje druge nižje vrste in ima samo pravico oddajati živino, pravice do mesa pa ne! Ne glede na to, da ima tudi kmet pravico, tuintam ob nedeljah si privoščiti vsaj boljšo juho, koliko takih družin je v okraju, ki nimajo nobenih drugih jedil na razpolago, koliko ubogih viničarjev, ki naj le od tega živijo, 'da se much vsakih 14 dni po 1 kg moke? Mi vemo, odkod piha ta veter ! Groi Clary skrbi le za svoje ljudi, za tujce-meščane, kmetsko prebivalstvo pa naj bo zadovoljno, da sme tujcem, živino rediti. Drastičen dokaz, kako bas ti tujci ljubijo! Zato pa. veljaj naš klic: Proč, le proč od Gradca! Dajte nam .jugoslovansko državo . v kateri nas ne bodo komandirali' tujci ter ne bomo hib^jih '»užhtip-|iripak'::#:l-- avtih zemijh dami hVojfago-iv spodaj-jü -c Öd drug,e- strani, se nam zopet piše: Pod? patronanco cesarskega namestnika j. grofa Cla-ryjfi se bo na Štajerskem upeljala tudi prjsilti» oddaja svinj. Kmetu hočejo gospodje iz Clary je ve bli-1 Žine odmeriti, koliko svinj in kako težke bo smel v bodoče zaklati domačo rabo. Na eni strani mora kmet oddati svojo govejo živino za mesta, industrijske kraje in vojaštvo — kmetske občine itak ne dobijo nič govedine — in sedaj nam M bodo trohico svinjskega mesa in zabele tako odmerili, da ne bo za Živeti in ne. za umreti. Grof Clary, ali tako zapostavljanje in šikaniranje kmetskega prebivalstva ne: vpije do neba? -CN Ph • V/K n -fa .?> Rekviriran je krompirja ha Dravskem polju. Pred sklopom uredništva smo dobili poročilo, da se na: Dravskem polju (ptujski okraj) rekvirira krompir ha- neverjetno čttden .način,- ‘Nek- komisijonar. Reich pritiska zv vso silo na : kmete; in male posestnike. Komisija ima /predpisali / ki. uč -3-) • meterskih stotov za 1 hektar, dasiravno je po jacriskusBemilfopanju m. pau-radnih žetvenih komrsar| jb* iogn a.n.o, .da . je na hektarju z rast to. le /50—60: meterskih stotov krompirja. Med ljtiästVöm vlada/: velike^azburjenje, ker -mnogi. ne bodo .ihteli- krompirja ne,-.žii- hrgno. in ne za seme/ Kmetijska podružnica in : žetvena- komisija prhBv,. Lovrencu na Dravskem polju se je brzojavno obrnit;,; la d© prehranjevalnega nadzornika: v Celju, Mia deželno vlado v Gradcu in ha ministra Za ljntfeko;pr.e-hrano na Dunaju, da naj takoj; ustavijo nasilno: in1 v mnogih slučajih krivično rekyinrauje krompirja. fz kmetov se norčiujejp. Brnet iz Kamnice p.i‘i Mai-iboru nam jporoča: V sredo, dne 14. t. m., proti 11. uri predpoldne, sem pripeljal, kakor mi je predpisalo c. kr. okrajno glavarstvo, več'meterskih stotov žita v Serbaumovo skladišče v Mariboru. Čakal in čakal sem pred skladiščem, a nihče ni maral prevzeti žita. Izgovarjali so se, da nimajo časa. da imajo mnogo 'drugega nujnejšega dela in so me končno odslovili na popoldne. Tako sem moral iti z vozom v mesto,... postaviti vole v gostilniški hlev in čakati na popoldne. S tem se mi je,po nepotrebnem napravilo obilo izdatkov, zamudil pa sem tudi vsled krivde skladiščnika, ki se baje kliče na ime Gral, mnogo dragocenega Časa, Ker imam daleč v hribe, sem moral v trdi temi voziti proti domu. Svetilke nisem imel pri sebi in lahko bi se mi zgodila kaka nesreča. Vprašam c. kr. ograjno glavarstvo v Mariboru: Kako hočete opravičiti tako postopanje vaših nasta-vljeneev? Zvišani železniški tarifi. Na Dunaju se vršijo v železniškem minis'rstvu pogajanja med vlado in železniškimi družbami glede povišanja blagovnih in osebnih tarifov. Zvišani tarifi bi baje vrgli državi in družbam okrog 400 milijonov kron več dohodkov. Obrtniški denarni zavodi, obrtno-kreditni zavodi, pozor! Ko bo prišlo do izvršitve lOOmilijonske podporne akcije, bodo igrali odločilno vlogo obrtno-kreditni zavodi, preko kojih se bo večinoma izvajalo pod jamstvom države zagotovljeno ceneno kreditiranje. Kjer so taki zavodi, naj bi že danes mislili na to bodočo nalogo, kjer jih pa ni, bi se naj jih poklicalo v Življenje. 1 Sploh bi trebalo poklicati zopet v življenje tudfi druga obrtniška društva, ki zdaj počivajo; kjer jih ni, bi kazalo jih na novo osnovati. Okrajni žitnj nadzorniki. V Avstriji ima i o 310 okrajnih žitnih nazornikov. Od teh je samo 105 poljedelcev, oziroma v poljedelski stroki nekoliko izurjenih, 193 je uradnikov. Kako vpošteva vlada kmetski stan, je zopet razvidno iz teh številk. Najvišje cene za marmelado. Izšla je ministrska naredba, ki določa najvišje cene za marmelado, in sicer za i kg po 4 K 10 v za marmelado iz jabolk, bresk in sliv. Najvišje cene za maline. Ministrstvo za ljudsko prehrano je določilo za sok iz malin pri prodaji na drobno kilogram 6 K 20 v kot najvišjo ceno ne glede na izvor blaga. Navadni koren je prav dobro nadomestilo za kavo. Vkljub visokim cenam ni skoraj mogoče dobiti kake kavine primesi (cikorije), za to pripo-čam uporabo navadnega korena. Ako se namreč navadni koren prav čisto opere — ne olupi — na kar mogoče majhne kocke (burfelce) razreže, te v kružni peči ali pa pečnici štedilnika do dobrega posuši, potem pa kakor kavo praži (žge) ter na mlinčku zmelje, zadobi se kavino primes, ka tera istotako dobro diši, kakor vsaka druga, in naj bode še tako draga. Da je temu tako, je pisatelju iz lastne skušnje znano. Na Slapu pri Vipavi bil je namreč svoj čas duhovni gospod (kurat), kateri je strastno rad belo kavo užival. Dvakrat na dan si jo je privošči), dasi je bila njegova klet vina polna. No, obče znano je pa bilo, ea si ni slabe, ampak prav dobre kave privoščil ier z njo i svojim gostom postregel, ako so si je želeli Nekateri svetujejo, na enaki način sladkorno peso upo- rafeljafi, ^a...4y*.ir*9C^’'Ist 'jäla hat tako prfpa-ročjjha,. kaJtor je koren. ) B.'lh ■" ;:.-»nsvv>. Ä* RaznenoTice. Šestnajstkrat oženjen. Pred nekim franroskim vojnim sodiščem je stal na zatožni klopi neki »pogumen dezerter«. Med razpravo «e je izfažalC da je, 1 bkrat oženjen ih da Se živfjo vse njegove žeae. Mož je 8e le 40 tet star. V 20. tein se je poročil prvokrat; kmalu pa je zapustil svojo ženo in meni nič/tebi nič, poročil dia|0. S to je storil istotako in tudi s tretjo, četrto in dalje eiia ko. Štirinajsto, 16, in 16. poroko je sklenil lahkim potom — potom ) vojne poroke^ Ker si jezna! pridobiti; vedno novih dokumentov in je vedno: menjal prebivališče, so ostali njegovi prestopki prikritij Sedaj se jej pa naznanil sam, paf ne morila, ker bi se bal 17. žene, ampak,) ker bi rad dobil daljšo kazen in mu tako ne bo treba na fronto, —- Pri prihodnji končni obravnavi ječbilo povabljenih vseh 16 žen, Razprava je morala biti zelo zanimiva. Posojilnica v Maribora (Narodni dom) sprojiwoa prijave za s e d m o a v s t r i j s k o veja o p o s o j i 1 o. Maribor. Urad, ki deli karte za obleko ih druge neobhodno potrebne predmete za občine: Vrhov dol, Studenci, Kamnica, Jelovec, Krčevine, Leitersberg, Limbuš, Sv. Martin pri Vurbergu, Sv. Peter, Pekre. Pobrežje, Rošpoh, Radvanje, Gornji in Spo dnji Duplek, Tezno, Brestrnioa in Ciglence, se nahaja v Mariboru, Koroška cesta št. 26, 2. nadstrop je (pisarna okrajnega zastopa). Uradne ure so samo vsako sredo, soboto iti nedeljo od 9. do 12. ure do Maribor. Spodnještajerska ljudska posojilnic t v Stolni ulici sprejema prijave za 7. vojno poso ilo. Sv. Peter pri Mariboru. Ves čas sem smo dobivali od naših vojakov znane zelene dopisnice „Jaz sem zdrav in se mi dobro godi!“ Tu in tam so nam pa prišla od onih, ki so bili bolj za vetrom, vendar tudi druga poročila. Žalostna vest je prišla iz soške fronte, da je dne 15. septembra padel Ernest Gradišnik iz Metave in bil dne 20. septembra pokopan v Lokah pri Gorici. V nedeljo, dne 14. oktobra, se mu je zvonilo po obeh cerkvah eno uro in na 30. dan njegovega pokopa je bila črna sv. maša in libera zanj. Bil Še je le komaj 20 let star. Bog mn daj večni mir in pokoj 1 St. Peter niže Maribora. Korporal Franc Ger-lič pri tehnični skupini 47. pešpolka si je zaslužil s svojo hrabrostjo k majhni Še veliko srebrno hrabro-stno svetinjo. Dobil je rano na licu pri desnem ušesu, ki pa ni nevarna. — Vjet je korporal Franc Ribič iz Celestrine in je v italijanskem vjetništvu v f mestu Ospedale da Čampo. Ranjen je v nogo. — Hudo se godi našim vojnim vjetnikom na Ruskem. Gonijo jih iz enega kraja v drugega, brez prenehanja. — Prehvaležni smo Nj. Veličanstvu presvitlemu cesarju Karlu za njegovo povelje z dne 11. septembra t. L, v katerem je zapovedano, da se ne smejo več v fronti, naravnost v vojnem ognju, pustiti edini sinovi družin,, od katerih sta'p^dla že dva ali umrla na bolezni, ki sta si jo nakopala v vojni, in tudi ne o-četje, ki morajo skrbeti za 6—7 neoskrbljenih otrok. C. kr. okrajna glavarstva so jako pozno izdala le-ta razglas. Naj delajo sedaj nitro, da ne bodo v prihodnjih ofenzivah pokončani tisti, ki imajo pravico do življenja po želji predobrega in Ijudomilega našega cesarja Karla! Jareniua. V soboto, dne 10. nov. smo spremili k zadnjemu počitku svetovalca poličke obči d e Janeza Cvirn. V Srbiji je zbolel, ležal tamkaj do1-go v bolnišnicah, naposled pa toliko okreval, da so ga zdravniki pustili v — od njega tako zaže-ljeno — domačijo. A ravno ta pot in hrepenenje po domovini, mu je bilo usodepolno. Tri dni med vožnjo ni dobil skoraj ničesar za jesti in se je tako, oslabljen cd bolezni, popolnoma pokvaril. Prišedši domov, hodil je iz Maribora do Jarenine 8 ur, so mu moči popolnoma odpovedale, pridružila se je še nova bolezen in dne 8. nov. je sprevideti s sv. zakramenti, umrl v starosti 47 let. Njegov pogreb je bi!, kakor se spodobi hrabremu branitelju domovine, veličasten. Nosili so ga sami vojaki; zadnjo pot mu pa je posodila velika množica ljudi in na grobu mu je govoril v slovo preč. g. dekan. Veliko si pretrpel, dragi domačin, a »ena se želja je tebi spolnila, da truplo v domači ti zemlji leži;« Duša tvoja pa naj — prisrčno že limo domačini ti vsi — že sniva v nebeških višavah. Jarenina. Na svatbi c. k. narednika Ivana Slrašer z Julijano Komauer so nabrali svatje za KSfeSä avstr. »Rdeči križ« 20 K, katera svota so je od- | b^.;> katere io izkazi svojemu _ tlečo^mu narodu, o tnesip. — V ir njega Kmetskega bralnega društ a se S* Ulit *5« J'-' S Ufi' > Vi .. . ....~ posipa na pristojno mesto. - V imenu iukujš j ^^ prijateljskem sestanku so duhovniki ko-' * * ■;• .„a t njisse (leiramje darovali ru^ a ,se h\ a* . I navzoči duhovniki drugih dekanij bodo enako storil dr. Kreki m maša &»dttšnica in »e je zajedno da- j v svojih dekanijah. .Vseh 17 dultbvnikov «e j«[-sr rovalo za njegov spomenik 50 K. Hoče. Kmetska hranilnica in posojilnica spre jerrm prijave za 7 vojno posojilo Cmurek. V sredo, dne 14 t. m. je nem-.do ma umrla Aoa Lapp, pi »«sinica. in gostilničarka. Rajna je bila vrla katoliška zena in mati. Imela je obširna viuogradna posestva v Slov. goricam Napra n svojim viničarjem je bila zelo iiubeznjiva jrr darežljiva M o ' * Sv. Benedikt v Slov. gor. Dne 23. septembra je imelo naše Bralno društvo po treh letih zopet dobro obiskan občni zbor. Na sporedu so bile volitve in ustanovitev, oziroma obnovljenje Dekliške zveze. Z največjim zanimanjem so sledili zborovalci izvajanjem govornikovim, ko jim je pojasnjeval vzroke, zakaj moramo zopet spraviti v Bralno društvo življenje. Gos, odarski oložaj, vsakdanje življenje, delo naših poslancev rfa Dunaju, posebno njihova izjava dne 30. maja, nas sili, da si vse to natančneje ogledamo v predavanjih Bralnega društva. Mi dajemo državi dan za dnem vse, kar rabi, ljudi v bojni črti, živila in denar doma, zato moramo in tudi lahko zahtevamo, da postane „Slovenec na svoji zemlji svoj 1120 K za Tisi ovrii dom «:• storili ...fpj no izrazilo za znaao /deklihracljo Jugoslovanake-ga kluba. S?. Andraž pri Velenju. Dne 28. oktobra se je pri g. M Krajnc v veseli družbi nabralo ža Rdeči kri5 12 K. Šmarje pri Jelšah. Državni poslanec dr. Jankovič bo imel dne 8. grudna t. 1. v Šmarju pri Jelšah gospodarski, sestanek za vse občine šmarskega okraja, ‘dne 9. grudna pri Sv. Križu pri Slatini za vse občini rogaškega okthja in dne 16. grudna v Kozjem za vse občine kozjanskega okraja. Pričetek povsod ob treh popoldne. Pri Sv. Križu bi se zbrali v Društvenem domu, v Kozjem v dvorani okrajnega zastopa, v Šmarju se bo prostor šele določil in ga bodo vsi zvedeli na dan sestanka. Zaupniki vseh občin in posebno vsi, ki hočejo v gospodarskih zadevah staviti vprašanja, prijaviti pritožbe itd., se naj blagovolijo temu pozivu odzvati. Sv. Jurij ob južni železnici. Podružnica kmetijske družbe bo zborovala v nedeljo, dne 18. t. m., dopoldne ob 9. uri v ljudski šoli v St. Juriju. Na sporedu bo med drugim tudi rdzprava o predlogi no-vega vinskega davka, katera preti obremeniti vinogradnike pa se jim često po I ve: da e.-5 se nihče več ne sprejme! Prosimo me-j rodajm- oblasti od pom oči. — -Potrpežljivi pr potnik, Bizeljsko. Dne 15. oktobra je bil že v drugič j odlikovan naš topniški vodja Alojz Kocijan, doma, iz j Gornje. Sušice, in sicer sedaj s srebrno hrabrostno I kolajno II. razreda. Hrabri slovenski junak, ki se - že vojskuje od leta 1914, je bil lansko leto na Južno-Tirolskem težko ranjen, se mn je posrečilo, dne 27. septembra po zelo visokih hribih priti s svojim torom v bližino par sto metrov do sovražnika. Takoj -ie odlprl grozno uničevalni topniški ogenj na sovražno baterijo in je popolnoma razstrelil dva sovražna lopova in eno opazovalno postajo. ji popola došla n pete!; in li, novembra. If m j Mw# ji® m t&mS, n m »f««JJa« fit gospod“, a samo pod vlado ljubljenega cesarja Kar- j Celje. Dolga vojska povzroča sicer povsod la I. in njegovih naslednikov. Povdarila se je tudi j trpljenje in nas uči potrpežljivosti, a take zineš potreba prenoviti m izpopolniti društveno knjižnico, | 0jave menda ni nikjer kakor na celjskem kolo kar seje danes, ko to pišemo, ze zgodilo. Ustanov- s , - . , L .. , Ijena Dekliška zveza je imela že eno mesečno zbbro- I u ) °' iU. 0 VSdkt dan. Navzlc velikanskemu ria vanje z zanimivim predavanjem. Predavanja začelo! ya!U p1- tujočega občinstva, civilnega in vojaške-m, Bralno društvo pa bodo tedaj, kadar bo potrebno go- j je vendar odprta le ena blagajna; poslujoči u-v oriti o kaki posebno važni zadevi. Takoj po obč- j radnik rabi menda po 10 minut in še več za e-o nem zboru je dobil blagajnik okoli 90 K udnine. j stranko, ljudje se prerivajo po 2 uri in še \w, Oorrja Radgona. Posojilnica v Gornji Radgo j da pndejo‘do blagajne, kjer pa se jim često ni sprejema prijave za sedmo avstrijsko vojno po ‘ sojilo. Prijavi se lahko vsak dan ob navadnih uradnih urah. Dolžnost prebivalstva gornj er ad go riškega okraja bi bila. da vse zneske, katere hoče dati za vojno posojilo, prijavi edinole pri svojem domačem, slovenskem denarnem zavodu. Ljutomer. Dne 27. oktobra se je -oglasil iz I italijanskega vj« trošiva Tonček Cimerman. Nahaja se ranjen v bolnišnici v Ca pni Bil je 13 mese- cev neprenehoma na soški fr nti in dne 28. avgusta je prišel v pest Lahom. Trgovišče pri Veliki Nedelji. Alojzija Sah r, sestra č. g Franca Toplak, kaplana v Sv. liju pod Turjakom, v Trgovišču je dobila prežalostno poro čilo, da je njen soprog Martin dne 15, sept. t i , previden s sv. zakramenti, umrl na griži v bolnišnic: v Tr denhi Daleč na okoli so poznali mirnega. tihega Mo rti na, dobrega sodarja, zavednega Slovenca. Dragi Mariin, dvakrat si prišel ranjen iz gaiiške fronte, pol leta si bil na italijanski fronti, zdaj pa si obnemogel, da ne moreš k svoji mali družinici, kar s: si vedno tako prisrčno .želel Počivaj v miru tam v daljni Capeili! Ostaneš nam nepozabjiV tudi onkraj groba. Ptuj. V Gradcu je umrl tukajšnji okrajni šolski nadzornik za nemške šole na Slov. Štajerskem in občinski svetovalec ptujskega mesta Anton Storing v starosti 55 let. Ptuj. Kmetska hranilnica in posojilnica v Ptuju (minoritski samostan) naznanja, da so uradni dnevi odslej vsak Četrtek in nedeljo predpoldan. Sprejema tudi podpisovanja za 7. vojno posojilo. Sv. Vid pri Ptuju. V juniju umrlo trgovčevo soprogo gospo Betiko Tombah, ki je bila začasno pokopana v grobnici obitelji Krajnc, so dne 28. n’ t hira dvignili iz grobnice in v velikem spremst >; <■••■■■ nesli v lastno novo zidano obiteljsko grobnico v tukajšnjem mirodvoru. Vurberg. Preteklo nedeljo dne it novembra je imel pri nas poslanec Brenčič gospodarsko zborovanje. Govoril je o vseh potrebnih rečeh, katere mora kmet dandanes vedeti, zlasti še o tem, kako se naj ljudstvo obnaša o priliki rekvirira nja. Vkljub dežju je prišlo precej ljudi. Ljudstvo je poslancu Brenčiču in Jugoslovanskemu klubu z-rek>o soglasno zaupanje. Prihova. Župnija prihovska je na zelo lep način proslavila spomin nezabnega in nenadomestljivega g. dr. Kreka dne 5. novembra. Čeravno delavnik, bila je cerkev skoraj natlačeno polna. Spretne dekliške roke so oltar okrasile z rožami in mrtvaški o-der je bil ves odet z zelenjem in belimi cvetlicami. Ob 5411. uri se je zbrala skoro polnoštevilna dekanijska duhovščina (tudi iz sosednih dekanij je bilo 6 duhovnikov) v oerkvi in so opravili mrtvaške molitve. Nato je nastopil vlČ. g. župnik Pankrac Gregorc in je v tolažilni pridigi narisal delovanje nesmrtnega voditelja Jugoslovanov v gospodarskem, izobraževalnem in verskem oziru. Potem se je služila asistirana Črna sv. maša za dušni mir in pokoj rajnega „Evangelista“ in po odpetem „Uibera“ so duhovniki in. vsi. zbrani verniki molili, naj ljubi :Bog po-'vrne riijneftfiri v nebesih neštete in neprecenljive do- Večertm poročila. Dunaj, 15. novembra. Armadna skupina maršala pl. ÖönräSa je ¥ Suganski dolini zopet napredovala. Berolin, 15. novembra. V gorovju na obeh straneh doline reke Brente prodirajo naše čete boreč se naprej. Velika zmešnjava v Rušiti Pet vlad. Stokholm, 14. novembra. Od včeraj naprej jo brzojavna zveza med'Rusijo in Finsko pretrgana. Neznano je, kdo je razrušil brzojavni kabel. Avtentičnih poročil torej popolnoma manjka. Gotovo je, «.P: ja' cela država v državljanski vojski in da je sedaj v Rusiji pet vlad. Poročila listov si popolnoma nasprotujejo. Nekatere ve-I sti poročajo o zmagi, druge pa zopet o popolnem porazu Korenskega. Listnica uredništva. Poljčane: V list take stvari ne sp a Pritožite se raje na okrajno, glavarstvo. Pozdrav! Tolar, krono, vinar, iz žepov! [akor iz mnog; n snežink nastanejo lavine, kakor znosi mnogo malih mravljic posamezne dele v velik kup, tako morajo tudi pri y. vojnem posojila iz neštevilnih tnalih'podpisov zrasti milijarde, ki jih rabi domovina, da končno zlomi trmo sovražnikov. Zato podpiši! Dunaj, 15. novembra. Italijansko bojišče. Na gorski planoti Sedem o b Ö i n so včeraj avstro-ogrski bataljoni z naskokom zavzeli goro C a-s t e 1 Go m b e r t o. V Suganski dolini smo vrgli sovražnika v smeri Čez P r i m o 1 a n o. Južno-zahodno od mesta F e 1 t r e napredujejo naši napadi. Ob reki Piavi nobenih posebnih vojnih dogodkov. Albansko bojišče. Zahodno od jezera Ohrida so se Francozi umaknili iz svojih najprednejših postojank. Vzhodno bojišče. Nobenih pomembnih dogodkov. Iz nemškega uradz&ega ■ poročila, : Berolin, 15. novembra. itAiljansko bojišče. Naši Oddelki, ki so v gorovju F o n z a s o i n F e 11 r e prodrli proti jugu, se nahajajo v vojnem stiku s sovražnikom. Ob spodnjem toku reke P i a v e nič novega. Francosko bojišče. Vsled meglenega vremena je bilo artilerijsko koza, drva, različno orodje, kuhinjska oprava 1 delovanje vobče zmerno in je proti večeru pri Dix- | omara itd. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sp rej-mudte in na raznih odsekih tlandrijskega bojnegaJ, mejo, kupnina se mora takoj plačati, premičnine . polja naraslo do večje silovitosti. I pa se takoj ostraniti. . . Pri vspešnih poizvedovalnih bojih so prišli v--| C. kr. okrajno sodišče v Celju, oda. n... ;etniki in strojne puške v naše roke. j (^ce 1K novembra 1917. A IV 627/17*6. Prostovoljna sodna dražba nepremičnin in premičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju, odd iV je po prošnji dedičev v zapuščini dne 3. okt. T917 umrle Ane Bračič, posestnice v Runtolih št 1 na prodaj po javni dražbi kmetsko posestvo v Rudo-lih hišna štev. 1, obstoječe iz zemljišč vi. št. 901 k. o. Arclin in vi. št. 190 k o Forstwald : njive v izmeri 1 ha 90 a 98 m2,, travniki v izmer: 2 ha 77 a 78 m2, gozdi v izmeri 3 ha 72 a 18 m2) s pritiklino vred, (5 glav goveje živine, .8 svinje, krma, slama, vozi. sedi, p?jug, brana itd;) za izklicno ceno v znesku 16.4Ö0 K. Dražba se bo vršila pondeijek, dne 2T no-v e m b r a 1917 ob 8. uri predpoldne na licu mesta v Runtolih Št 1. Ponudbe pod ižkiicno ceno se ne sprejmejo Dražbeno izkupilo- je „položiti dražberiih pogojev v roke sodnije, Vadij " znaša 2000 K. Dražbene pogoje je' mogoče vpogiedaii pri tej sodniji v sobi št. Tl. Po sklenjeni dražbi Ijišč se bodo ravno tanv tudi prodate potom proeto-:'-voljne "sodne dražbe razne premičnine, kakor 1 pri Vogrincu v Kamnici pfl Mariboru priporoča svoja prsima, 'izborna stara in. nova vina: iz ■ okolice, ■ sadjevec m pristno žganje. Izborna kuhinja in točna postrežba! Poior! i'Ugodna prilika za nakupovanje za Božič kot majhne pisalne mize za ženske, omare za knjige in foteli, rjavi s krasnimi slikami, 2 izrezljani stojni uri brez kolesja za lovske sobe in obednice. Salonska omara in omara za knjige, 4-krasno izrezljani fotelji z mizo vred čne barve. Oljnata slika snemanje križa 2 m 8 cm visoka, 2 m široka, salonska slika s krasnim okvirjem 2 m 40 cm dolga 2 m visoka, Starinska stenska ura, skoro nov stol za otroke z mizo vred na pregib itd. Prevzemajo se vsakovrstna okvirja za podobe v oglati, podol-gasti ali okrogli obliki. Kiparski mojster A. Ijosclimig* Maribor Kaiserstrasse in Wiesengasse na vogalu pri mestnem pokopališču. Kupim zamaške im steklenice. KISLO VODO razpošilja A. OSET, pošta Gnit am j, Koroške. MT Brinje zn kuhenje igania ©cfcfisiP w veiiih In manišlh n$n©žf»8te tvrdka IVAN JELAČIN LJUBLJANA, Emonska cesta 2. Za pnstflost in um.m jamči y gglnem ibsegB. mmtk be®«* retain In 'Zrn» ■Wmwm§%::- (dalmatinska) od 56 ! naprej po povzetju prodaja ip razpošilja tvrdka F. CVITANIC vdova V MARIBORU, šolska ulica št. 5. Posojiiiiica v Brežicah razprodavala bo svoje zemljišče „Grič** w Ca« tešu na Kranjskem, dne 18» novembra 1917, ob I uri p«poldne na licu mesta. Posestvo meri prilično 20 oralov, večinoma travniki in gozdovi. Na posestvu je dobro idoč hotel in dve vili. Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri »Posojilnici v Brežicah, ki je tudi za vsa daljna pojasnila na razpolago. KUPIM finske Me ter tropine v vsaki množini. Ceni. ponudbe naj se pošiljajo zganjam! ROBERT DŠEHL, Cii*. Čevlji lenimi podplati» isajbotjše kakovosti, okovani, znotraj •bložop? « -»žuhevin*. Št 26—28 K 14 — „ 29—84 K 17*—, „ 35—38 K 20*—. „ 39—41 K 23—. ri 42—46 K 26— ‘ i: ,-r {>ošiipjaje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovolfeim! Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v. M. Schram, Maribor ob D. GOSPOSKA ÜLICA. . 9* Knjigama, simcfisisic in ü§«I§«iia* Goričar & Leskovšek ------Celje - ----- 00000000000009 Cvetje iz vrtov SV. Frančiška (glasilo 111, reda) izhaja v Kamoiku na Kranjskem in stane za celo leto 2 K. oooooooooooooS iti» trgovina s papirjem, pisalnim?: 'm risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisnic P° raznih cenah. XX Zrn aostilniiarla: Papirnate servijete vsled novih predpisov .uamestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. IZDELOVANJE raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovijeaje istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umetniku 'podobarju in pozlatarju Ivanu Suj© Maribor, Reiserjeva ulica št. 26. ■n 15 SZUtSXH Ü SHS*** Tiskarna sv. Cirila v Mariboru! m*«,«******i m>im»mn »miiBinnmimiHmBMriii'iiMffiwmiiirrirTrn-iTrn—nir-Tn-TiTir^-r-riiiTi—r-TTfr-rnrr-i—r—ura—mmT-rrrrmr^ —rnmmnr—-* CMIova tisksrn« aiprej«sw *•** štokavska široko spsdafofis dela kakor« ^esmllre- knflp brošur«, «tenak« k drag«, koledarje, i» v J. Smmjsk* «sad* sp&vnim a». «Mjitnsk« listi* ■ fete, ritöta mmim tiskam, mte avitk» s sate« glare te.? s*» «nuHabe »agš» fc. farm «Missik©, šolske, fe drage arade- andne »rišita, mbmSb; a* ,Sfc .-TAgkM, plačila« predpisa, prejema* petrüls HI Zb otetaito k ■ssew* 'piana, «»ritke, okražaie«, 3*žtme, epamma, amim, eeasike, §e-ttaslornicc, letake ia lepak» a Sraim m dragebamita «iste*®, peMjSaiee, sacra«* ra droStva: pravila, Mpisaike, priftBfstee S® t&m-lete* poročil», rateudM samjalk®, dräftveae xaaJ», «l& M, ..S* HR hetmke. wss») - £ Trgovina tiskarne sv* Cirila | MAšišOB, v lastni MSI Koroška cesta štev. $ | priporoča mi» veliko mtegs mnoge pspkja, psreeaiko», «s. sperassike. «vfačeikov, radirk, kaswiwiko?, šablia, «tuii, .«*»& is Mik, r vmh velikost»}, fcjsjig, mmmm in kb i SiiS« fflsSm $ v '4s ik»Öj«k, taapeisK Hl — jsedefcs tike w ste»»k»), pera«, fes®-*« aa^itkoT (kir !10t«SCT, pMMMeeg'J rmpcb. ««h T«äkM*i, (B»Üt*««ikt, molski, ' ää» m am-i-h šs 4t, — J'eatrotlS'» w-Sb.4 pismu»*®' (ma^, ** ■M mmmsmmimmmmmmummmmmBimsmiimmsscmssm smsmusmm-- f -j. H&xüfiiiii. Kmečka hraniiniea in posojilnica v Ptuju reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo. Uradne ure eredo, vsak petek in vsak eejmgki dsa »d B. vsako nedeljo od 8. do pol 10. ture doni izplačuje se redno samo ob uradnih »e dajejo vsak dan od 8, do 12, ure dop. Uradni prostor! shajajo v minoritskem samostanu v Ftajn. Hranilne vloge obrestaje po 4 */o j °4 1- !a 16- v mesca po vložitvi in de 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tam obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so -strankam 'brezplačno' poštno-hranilae položnice ät. 118.060 m domači nabiralniki. Posojila s® dajejo na vknjižbo po &%, n po 5 •/., J« “«>«<» P» *%, listin is tekoči račen ped Prevzamejo se dolgovi pri prošnje as sodnijo za vknjHčbo i posojilnic» brezplačne, ctraska s :--3 Alofzlja Weber v Kamnici pri Mariboru priporoča svoja izvrstna nova in stara vina, sadjevec, mrzi a in topla jedila v vsakem času v veliki iz beri. Cene zmerne, postrežba točna! iLrf c< s~=:: ' o Edina italmka steklarska narodna trgovina Na debelo! Its drob— I FRANC STRUPI ::: Graška cesta pr!f»«sr©&s* fjMBH 5R®|tsiŽJiti cenah svoje, bogato zažono iNciooM! poaodc» svetilk, ogledsl, VaakovrotKift Sip in okvkr|«v 'MMteN. — Nrm^e vseh" steklarskih del pr! cerkvah I» Na|soll|titdfša lii tobia postrežba. ateibfeaUblibfcJul^fcibdtafci SUHE GOBE (JURČKE) 4 kupuje v vsaki množini in po najviših cenah M. E ANT, KRANJ, 4 lajveeja ekspertna tvrdka suhih gob, 4 SMMg Vinski kamen, suhe gobe, k umno., med, vosek, sveže in suho sadje smrekove storže, sploh vse deželne m gomdne pridelke, kakor tudi vinske .-ode iu vse vrste praznih vrbČ kupi vsako množino veletrgovec ANTON KOLENC, CELJE. vffniaačcim veščo 6lovenske in nemške stenogra-t* UJC»flOlVUj fije gprejme odvetnik dr. Florjan Kn-kovec v Slovenski Bistrici. Nastop 15 decembra, event. 1. januarja. Plača po dogovora. Ustanovljeno t. 1893. Ustanovljeno I. 1893, Ure! Ure! z Vzajemno podporno društvo a&i v Ljubljani i Potovaini uradniki ge »pr*?meja j po l ugodnimi pogoji takoj. 61a? j no zastopstvo aižjeavsirijgke de-j ž®!ne zavarovalnice Marioor, Go-I sposka ulica 38. i Krava »d am mašeče v breja, se ta-; koj proda zaradi prensalaga pro- I «tora. Lembašk» cesta li4, Stm-I deed pri Maribora. ¥ veliki izbiri I» mo nizklk mmA Za vsako uro se jamči! Pisemske sre, Sehafh&u£...... v.'» *T.«SSV»'. e»OT-1* hre^ilnica in posojilnica v Celi* f^krtr«9vasMi »adlriag» m mmmm» xmvmxm xtsuKnWKr*aHM V »N; gs . £». rjünganje denarja p® pošti so s» ra»f.«»lh fogp^ !niAti»k ft Ira» i-><& 1rvk«*Viiln.*4rv£ii Ttm n« it 31,465. Uradna ure sm« ¥itp K$ms u b m&s p Posojila dale 0 članom na vknjižba», m poroštva ® «»stav« pid ?,«le t^ndzHini pagoji. Vknjižb* tn dni- ' ioi&iee o. kr. pošte« hma!*»«* m D&tutju U 3f,465.‘ go ssemljeinsjjžu« izpeljav«- izvršuje posöjü- teavnik ®d 9. d& 12. ure cfopoJdna. B*i0tni dhVftk pl&ČTSii* g«4nigh mcasams hrttaptačuo: «trnoka.nJaea 1« kolek* - j* m m. m w #N ■......Ü Ij Im ffii Koaaoroij Wir tam« sv. v Mariboru. Motel Boli we Groika itmsmlm coste it 9.