SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 35
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 8 de septiembre - 8. septembra 2005
STRPNOST Z NAPAKO
Ameri pki senator Harkin odlikovan
BOŽO RUSTJA
V	odzivih na nedavne nestrpne izjave nekaterih poslancev so nekateri pisci poudarili, da se uporablja neke vrste sprevržen logika: žrtev nestipnosti se sptemin'a v lablja v slogu: ,,Dobili ste le to, kar ste iskali. Sami ste si krivi!" Da, to je res sprevržena logika, katere ,,avtorji" so tako imenovani sociologi religije. Ti so pred nekaj leti ob raznih dejanjih (ne besedah!) nestrpnosti proti katoličanom govorili, da smo zanje odgovorni verniki sami. Šli so pe dlje in to spremenili v grožnjo: Če boste tudi v prihodnje govorili, kakor nam ni vpeč, potem ^! Tako logiko je v odnosu do nestrpnosti proti katoličanom zagovarjal tudi tisti, ki bi moral biti nap branitelj - varuh človekovih pravic. (Kako ignorantsko se je obnašal, naj pove samo zanimiva podrobnost. Zelo dolgo koprskemu škofu ni odgovoril na pismo o vrsti nestrpnih dejcmj proti kctol^čcm-om v njegovivkofijji.. V odgovoru pa je ncpiscd, da ne more pač n^č storiti proti pojavom nestrpnosti v njegovi župnij! Bi predsedniku republike tudi ncp^sal, da ne more n^čproti pojavom v njegovi občini
Ob nedavnih pojavih nestrpnosti so zlasti govorke poudarjale, da gre za žalitev žensk . Obsojam nestrpnost do nežnejšega spola, a obenem sprašujem: Ali ni bila za ženske tudi žalitev, ko so brezjanski Materi Božji dali v naročje podgano namesto otroka? Koliko mater pe danes spreleti srh ob spominu na tisto sliko. So se takrat odzvale ženske? Kako ne bi dal prav tistim, ki so se počutile užaljene ob besedah poslanca, ki je nedostojno govoril o ženskem telesu? A če me spomin ne vara, si je Boris Kobal v Lutkovnem gledališču ob navzočnosti takratne politične elite na čelu s predsednikom države privopčil veliko bolj vulgarne besede o ženskem telesu. Podobno je storil varuh človekovih pravic v eni od televizijskih oddaj. A takrat ni protestirala nobena ženska organizacija! Ob pojavih nestrpnosti v državnem zboru so nekateri zahtevali, da se opraviči vodstvo državnega zboia in drugi odgovorni ljudje . Če povlečemo vzporednico - je kdo zahteval opravičilo za izpade od državnega vodstva, ki je bilo priča vulgarne nestrpnosti do žensk in do pripadnikov ene politične opcije v Lutkovnem gledališču? (Marko Brecelj kot tudipožigalci stru^njainskega kr^ža so pred leti svoja nestrpna dejanja o^ncčili ^ umetni ške i^n^stadacije. Saj tudi takrat jaivn^ost ni z^tevala od umetnikov, ali n^hovih predstavnikov, da se opravičijo ^^idi raivna^nja svojih kolegov!)
V	razpravi o nestrpnosti so nekateri delavci v javnih glasilih javno postavili vpra ša^e ali, oziroma, koliko naj poročajo o tem . Kako je napredovala etična zavest novinarjev, da nočejo več sodelovati pri pospeševanju nestrpnosti! ,,Lepo. Prelepo!" bi vzkliknil, če pred leti ne bi predstavniki televizij ter drugih medijev nalašč navsezgodaj vstali in na najrazličnejše načine poročali o dejanjih nestrpnosti do katoličanov (mislim na požig strunjanskega križa in na Brecljevo vezanje kembljev). Še manj kot pred dvema letoma je direktorica regionalnega studia RTV Slovenija v Kopru novinarki Radia Ognjišče na njeno vprašanje, ali bi poslala televizijsko ekipo posnet ,,umetniško instalacijo", ko bi v začetku ulice, v kateri je tudi sedež RTV, demontirala tablo U^^ca OF, brez pomislekov odgovorila, da nikakor ne! Istočasno je ekipa iste televizije šla posebej posnet Brecljevo nestrpno dejanje v koprski zvonik ... Tragično je, da imamo v Sloveniji dvojna merila za nestrpnost! Da ne bi kdo narobe razumel: nič nimam proti sedanjim protestom proti nestrpnosti. Narobe je le, da se ti protesti niso pojavili že prej. Morda bi protesti ob prvih pojavih preprečili poznejša in današnja dejanja nestrpnosti.
Pravijo, da je Majda Širca kot visoka uradnica na Kulturnem ministrstvu imela v svoji pisarni sliko brezjanske Marije s podgano v naročju. Prepričan sem, da si ni mislila, da bo čez nekaj let sama postala žrtev nestrpnosti. Pravi, da ji je sedaj, ko je žrtev, zelo hudo. Morda je pomislila, da je bilo komu drugemu hudo že prej. Le zakaj bi morali vsi skozi tako šolo? Ali ne bi stopili skupaj proti vsaki nestrpnosti? Spoštujem razne izjave proti nestrpnosti, a verjemite, da bi jih spoštoval še bolj, če bi se z istimi vatli merilo vsako nestrpnost in se izjave ne bi pojavile prav v trenutku, ko sta bili užaljeni dve poslanki opozicije, ampak že prej, na primer ob nestrpnosti do Romov, drugih skupin ali pa še prej, ko smo bili žrtve nestrpnosti katoličani.
(Po Družini)
Predsednik republike Janez Drnovšek je ameriškemu senatorju slovenskega rodu Tomu Harkinu podelil odlikovanje zlati red za zasluge na diplomatskem mednarodnem področju v dobro Slovenije, njenem mednarodnem uveljavljanju in vključevanju ter krepitvi slovensko-ameriškega prijatljstva. Senatorja iz lowe sta ob tej priložnosti ločeno sprejela tudi predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel.
Senator Harkin je eden tistih uglednih ameriških politikov, ki so vrsto let podpirali razvoj tesnih prijateljskih in partnerskih odnosov med zDa in Slovenijo na vseh področjih. V zadnjih letih si je prizadeval za pridobitev podpore za vstop Slovenije v zvezo NATO. Harkin ima veliko
zaslug tudi pri tem, da je ameriški kongres v proračunskem letu 2002 in 2003 odobril nova finančna sredstva za delovanje Mednarodnega sklada za raz-miniranje in pomoč žrtvam min.
Predsednik vlade Janša je Harkina gostil na kosilu v Vili Podrožnik in mu ob tej priložnosti izrekel priznanje in zahvalo za njegov prispevek k slovenskim dosežkom na mednarodnem prizorišču ter h krepitvi prijateljskih vezi med Slovenijo in ZDA, so sporočili iz urada predsednika vlade.
Senator Harkin ima predvideni še srečanji z obrambnim ministrom Karlom Erjavcem in predsednikom DZ Francetom Cuk-jatijem. V Sloveniji se mudi v okviru turneje, med katero bo obiskal šE Afganistan in Pakistan.
Slavje verskega tiska
Parkirišče pred Postojnsko jamo je bilo v nedeljo, 4. septembra 2005, prizorišče velikega praznovanja: 40-letnice revije Ognjišče, 20-letnice revije Sončna pesem in 25. srečanja Prijateljev Radia Ognjišče (PRO). K praznovanju se je zbralo skoraj deset tisoč ljudi iz vseh krajev Slovenije. Slovesno mašo ob 11. dopoldne je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Z njim je somaševalo 12 duhovnikov, med njimi glavni urednik Ognjišča msgr. Franc Bole ter glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišča Franci Trstenjak. Peli so združeni mešani pevski zbori župnije Postojna.
Vsebino praznovanja je najlepše izrazil gospod nadškof, ko je dejal, da ,,za slovenski javni medijski prostor pomeni delovanje Ognjišča prepotrebno dopolnilo in poživljajočo alternativo drugim javnim glasilom, Cerkvi pa omogoča, da izraža to, kar sama misli in dela". Praznovanje je imenoval vesel dogodek v letu, ko obhajamo druge obletnice, povezane s tragičnimi dogodki v preteklosti.
Ob koncu maše je reviji Ognjišče čestital glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišča Franci Trstenjak in glavnemu uredniku mons. Francu Boletu izročil simbolični darilo, podobo evangelista sv. Marka. Izročil jo je z željo, ,,da bi si Ognjišče še naprej prizadevalo z vso vnemo in vztrajnostjo posredovati veselo oznanilo v tiskani obliki Slovenkam in Slovencem. Naj bo delo Ognjišča tako odmevno in glasno, kakor je mogočen glas leva, ki je simbol za evangelista Marka".
Mons. Franc Bole pa je v svoji zahvali povedal, da je po zadnji uradni raziskavi Ognjišče najbolj bran mesečnik v Sloveniji, saj ga bere vsak sedmi Slovenec, starejši od sedmih let".
Mons. Bole je potem spomnil na današnje ovire, ki po njegovih besedah izhajajo iz nas samih: ,,Bere se vedno manj, časopisov je vedno več. Ognjišče premetavajo drugačni valovi; morda celo bolj nevarni: nimamo časa za koristno branje, za vzgojno branje, za versko branje. Danes uspeva rumeni tisk, časopisi, ki se ukvarjajo s senzacijami, škandali, seksom. Za nas pa je tisk način, kako oznanjamo Kristusa in kako Kristusa posredovati sodobnemu človeku. Prav to je tisto: danes še bolj potrebujemo Kristusa, ker edini on nam da smisel našega življenja in moč, da živimo to svojo srečo in srečo tistih, ki nas obkrožajo. To vam hoče Ognjišče in Radio Ognjišče nuditi še naprej, brez odstopanja levo ali desno, po poti evangelija."
Nadškof Uran je nato še povabil k zahvali Bogu, ki jo je vsa množica izrazila s petjem zahvalne pesmi. Po maši pa se je nadaljevalo prijateljsko druženje vseh zbranih. Vsak udeleženec je dobil zastonj topel obrok -golaž in kruh. Za veselo razpoloženje so poskrbeli ansambel Čuki, pevka Nuša Derenda in ansambel Franca Miheliča.
Kriv je Rupel?
Vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v odstopu Franc Pukšič je v pogovoru za Dnevnik glede svojega odstopa dejal, da z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom nista „dosegla tistega, kar smo si mi predstavljali".
Minister po njegovem mnenju žal nima dovolj posluha za Slovence zunaj meja države. Pukšič je sicer napovedal, da se bo, potem ko mu bo DZ vrnil mandat poslanca, vrnil v poslansko skupino SDS.
Pukšič je prepričan, da je potrebno imeti enak odnos do vseh Slovencev zunaj meja države, ločevanje, kakršno se je dogajalo prej, pa je krivično in nepošteno. ,,Takšna je bila tudi delitev institucij v Sloveniji, ki delujejo za Slovence po svetu. S sistemom financiranja lahko marsikaj reguliraš in to smo letos že spremenili."
Po njegovem prepričanju je za to, da se zadeve niso premaknile, kriv Rupel. ,,Midva nisva dosegla tistega, kar smo si mi predstavljali. On si je stvari predstavljal drugače, in dopisovanje med nami je pripeljalo do tega, da smo ostali vsak na svojem bregu. In potem je bilo treba, če si hotel biti korekten do S ovencev zunaj, narediti korak. Ocenil sem, da ga drugi ne bo naredil, zato sem ga naredil sam," je pojasnil Pukšič.
Zbogom Nemčija 2006?
vrgel žogo v kazenski prostor, kjer je bila domača obramba spet nepazljiva -Carew je bil vi^i od Mateja Mavriča in žogo "podaljšal", neoviranemu Lun-dekvamu pa je ni bilo težko potisniti v mrežo.
Na začetku drugega dela je gledalce na svoj način na noge spravil Cimerotič, njegovi prodori in vstop Lav-riča - zamenjal je neopaznega Ačimoviča - so bili znak za popolno ofenzivo. In je bilo kar nekaj poizkusov, ki pa niso bili uspešni. K temu so tudi pomagali španski sodniki (Medina, Giraldez, Ayete), ki niso hoteli piskati vsaj ene enajstmetrovke (norveški branilec je jasno ,,branil" z roko).
Ofenziva se je nadaljevala, gol je visel v zraku, za dobro igro pa so bili zele-no-beli vendarle nagrajeni, ko je bil po kotu v kazenskem prostoru najvišji Žlo-gar in z glavo zatresel mrežo.
Toda žal jim tudi tega izida ni uspelo zadržati. V sod-n i k o v e m podaljšku moštvo ni držalo žoge pod čevljem, obramba ni bila zbrana in Pedersen je sam prišel pred Mav-riča ter prek njega poslal žogo v mrežo. Sanje o nastopu Slovencev na drugem svetovnem prvenstvu bodo težko izvedljive.
Slovenija je sedaj na tretjem mestu v svoji skupini s petimi točkami zaostanka za Italijo in tremi za Norveško. To sredo se bodo (so se) pomerili z Moldavijo v Chisniau. A le poraz Norveške in Italije bi ji ponovno odprlo možnosti na poti do Nemčije 2006.
Slovenska nogometna reprezentanca je v sklopu kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2006 (skupina 5) v Celju preteklo soboto izgubila proti Norveški z 2:3.
Slovenska vrsta se po tem nesrečnem porazu najverjetneje poslavlja od realnih možnosti za uvrstitev na svetovno prvenstvo.
Obe reprezentanci sta že takoj pokazali, da ju zanima zmaga in da bosta nasprotnika poskušali zlomiti z napadalno igro. Slovenija si je že v uvodnih minutah priigrala dve priložnosti, katerih glavni protagonist je bil Rodič, toda prvi so v tretji minuti zadetek dosegli gosti. Slovenska obramba je neodločno posredovala, Carew je sam prišel pred Boruta Mavriča in ga na podoben način kot v Oslu tudi premagal. Veselje vikingov pa ni bilo dolgo. Le malo zatem, ko so varovanci Braneta Oblaka krenili s sredine, je prišlo do izenačenja. File-
kovič je poslal dolgo žogo pred kazenski prostor, Cimerotič je žogo lepo sprejel, se istočasno otresel svojega čuvaja, sam pritekel pred vratarja ter poslal žogo mimo njega.
Po izenačenju je Slovenija prevzela pobudo, toda v 24. minuti spet doživela ploho: na semaforju se je zasvetilo 1:2. Pedersen je izvajal avt z leve strani,
©tudijski dnevi Draga 2005
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Na Opčinah pri Trstu so se izvedli jubilejni 40. ntudijski dnevi Draga 2005, ki jih prireja Druntvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Uvodno predavanje je imel publicist ter kulturni delavec iz slovenske Istre Milan Gregorič, ki je govoril na temo Na dveh straneh meje. Sicer sta se današnjega uvodnega predavanja udeležila tudi predsednik DZ France Cukjati in minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič.
Gregorič je govoril o pomenu povezovanja med Slovenci z obeh strani slovensko-italijanske meje ter utrjevanja narodne zavesti, kar je pe vedno aktualen problem in hkrati nujna skrb obeh delov Primorske. Izpostavil je predvsem slovensko stvarnost na južni strani zahodne meje, pri čemer se je dotaknil zlasti delovanja civilne družbe pri povezovanju Slovenstva.
Drugi dan 40. študijskih dni Draga je filozof Dean Komel predaval o položaju Slovenije po osamosvojitvi, demokratizaciji in vstopu v EU predvsem v luči duhovnega stanja.
Udeležence sta med drugim pozdravila tudi evropski poslanec Lojze Peterle in tržanki poslanec v italijanskem parlamentu Ettore Rosato.
Dean Komel je v predavanju poudaril, da je po vstopu Slovenije v EU pripo do neke določene zadrege, kdo Slovenci smo in kaj bomo naredili v
prihodnosti. Slovence je tako napadlo vprašanje identitete na nov način, ki ga je potrebno definirati na več ravneh: kulturni, gospodarski in politični.
Dopoldne pa je potekal sklepni del 15. Drage mladih, katere osrednji del je potekal že julija v Celju. Letonnja osrednja tema je bila Solidarnost v sodobni družbi, solidarnosti pa je bila posvečena tudi zaključna okrogla miza na temo Solidarnost v kontekstu sodobne ekonomije in psihologije. Mladim so spregovorili profesor psihologije iz Gorice Piergiorgio Gabassi, nekdanji direktor te ekomunikacij-ske družbe Siol Miran Kramberger in novinarka TV Slovenija Vida Pet-rovčič.
V okviru študijskih dni je v dopoldanskih urah potekalo tudi predavanje Janeza Grila na temo ,,rKc d.d. ali po čem je danes odrenenje?" Predavatelj je opravil primerjavo med Cerkvijo in gospodarskim podjetjem in pri tem uporabil tudi gospodarsko izrazoslovje, ko je orisal nekatere značilnosti uspennega poslovanja.
Dopoldne je bila za udeležence Drage 2005 tudi mapa, ki jo je daroval koprski pomožni pkof Jurij Bizjak.
Letonnjo Drago je zaključila okrogla miza na temo ,,Ali nismo preveč ravnodupni pred demografsko krizo?", na kateri so spregovorili Marjeta Cotman, Nasto San-cin, Bogdan Žorž, Janez Malačič in Tomaž Merpe. Kot
TONE MIZERIT
prvi je spregovoril Janez Malačič, ki je prikazal demografsko piramido Slovenije, kjer ženska rodi povprečno 1,2 otroka, prebivalstvo pa se stara. Ob tem je opozoril, da bi, če bi trenutno stanje zamrznili, od danapnjih 1.990.000 prebivalcev čez nekaj desetletij Slovenija imela le pe 1.650.000 prebivalcev z vsemi posledicami na področju dela, pokojnin, varnosti dohodka, zdravstva, ekonomije, rasti bruto družbenega proizvoda in blaginje nasploh.
Nasto Sancin, strokovnjak, ki si je nabral izkupnje po Evropi (trenutno živi v Parizu), je v svojem posegu dejal, da Slovenija potrebuje čimprej učinkovito in realno demografsko politiko, pri čemer se mora nujno posluževati izkupenj svojih sosedov. Sancin se je posebej osredotočil na politiko priseljevanja, pri čemer je opozoril, da mora Slovenija dati prednost priseljencem, ki so ji kulturno in mentalno blizu, saj nekritično priseljevanje vodi v getizacijo, ustvarjanje mafij ter v verski in ideolopki fanatizem.
Udeleženci Drage 2005 so imeli na voljo tudi zbornik predavanj in razprav, ki so potekale v okviru lanskih ptudijskih dni Draga 2004 z naslovom Slovenci brez meja. Zbornik, ki ga je uredila Nadia Roncelli, objavlja prispevke predavateljev in diskutantov v celoti, kot jih je zabeležil magnetofonski trak.
Srečanje treh dežel
Tradicionalno srečanje treh dežel je na Sveto goro privabilo več kot 1000 ljudi iz Slovenije, Furlanije in Koropke. Osrednji del srečanja pod geslom Evharistija, sonce napega življenja je bila sveta mapa, ki jo je vodil ljubljanski nadpkof in metropolit Alojz Uran. Kot je poudaril v nagovoru, je treba različnosti danes zbranih predstavnikov treh narodov ohranjati, saj sta lastno izročilo in materin jezik veliko bogastvo.
Letopnje srečanje treh dežel, ki ga vsako leto izmenično organizirajo ljubljanska, videmska in celovpka nadpkofija, je bilo že 24. po vrsti. Poleg ljubljanskega nadpkofa so somapevali pe videmski nadpkof Pietro Brollo, celovpki pkof Alois Schwarz, goripki nadpkof Dino de Antoni, grapki pkof Egon Kapellari, koprski pkof Metod Pirih in mariborski pkof ter predsednik Slovenske pkofovske konference Franc Kramberger.
Kot je uvodoma dejal Pirih, so Slovenci, Furlani in Koropci vedno romali na Sveto goro. Ta je bila po Uranovih besedah skozi zgodovino prizoripče najhujpih strahot, ki jih lahko povzroči človepka omejenost in zaslepljenost. Uran je Sveto goro označil za simbolno podobo dogajanja v teh krajih. ,,Ljudje različnih narodov in jezikov, ki se povečini pe nikoli prej niso videli, so se morali sovražiti in pobijati zaradi interesov ozkega kroga zaslepljenih politikov in vojskovodij," je dejal.
Kramberger je v svojem nagovoru poudaril, da je mir božji dar, ki smo ga ljudje dolžni drug drugemu poklanjati, Brollo pa izpostavil, da bi morali predstavniki treh sosednjih narodov za resnično združitev preseči lastni individu-alizem. S tem se je strinjal tudi de Antoni, ki je dejal, da bi morali ljudje v tem delu Evrope živeti kot ,,bratje in sestre".
Bogoslužje je na Sveti gori potekalo v petih jezikih: slovenskem, italijanskem, nempkem, furlanskem in latinskem. Prihodnje leto se bodo slovenski, furlanski in koropki verniki ter duhovniki srečali v Italiji, saj bo srečanje organizirala videmska nadpkofija.
Smrt v Bagdadu
Praznovanje piitskega verskega praznika v Bagdadu se je v nekaj trenutkih sprevrglo v katastrofo skoraj nepojmljivih razsežnosti. Zaradi govoric, da je med njimi samomorilski napadalec, se je desettisoče ljudi pognalo v panični beg po mostu čez reko Tigris. Pri tem so pomendrali ptevilne starejpe ljudi, ženske in otroke, potem pa je popu-
stila ograja na mostu in ljudje so padali v reko. Po raznih podatkih, je umrlo okoli 1000.
Irapki predsednik Ibrahim Al Džafari je razglasil tridnevno žalovanje, minister za zdravje Abdel Muta-leb Mohamed Ali pa je notranjega in obrambnega ministra obtožil, da sta odgovorna za tragedijo, in ju pozval, naj odstopita.
Tretja avtocesta v Italijo
Minister za promet Janez Božič je odprl celoten, 2,4 kilometra dolg odsek hitre ceste od mejnega prehoda Škofije do razcepa Srmin. Božič je odsek označil kot zahteven, potreben in pomemben odsek ptiripasovnice, saj "z vsakim dokončanim kilometrom nove prometnice nape predvideno avtocestno omrežje dobiva svojo končno podobo". Poleg Fernetičev in Vrtojbe je to že tretji slovenski mejni prehod z Italijo, povezan z avtocestami.
Volilna kampanja je v polnem teku, a kaj malo predlogov prodre do naveličanih volivcev. Težka vsakdanjost prevladuje v skrbi državljana in nezani-manje je glavna oznaka prihodnjih volitev.
Pričakovan obrat. Še preden se je formalno začela volilna kampanja, je bistveni del govorov predsednika in njegove žene-kandi-datke bil napad na Duhal-deja in njegovo skupino, ki je v provinci Buenos Aires obdržala ime justicialistične (peronistične) stranke. Formalni napad je predstavljal obenem obtožbo, da bivpi predsednik in bivpi guverner načeluje neke vrste mafiji. Ker pač tega nihče ne bi mogel dokazati, in ker se je v volilnem telesu porajalo rastoče nezanimanje za te obtožbe, smo pretekli teden v vladnih nastopih lahko opazili spremembo. Polagoma so obtožbe izginjale v govorih, napadov na nasprotno stran je bilo nekoliko manj, pričela pa se je samohvala „globokih in pozitivnih" sprememb, ki da jih je sedanja vlada uvedla v življenje in delovanje države. Ta bo verjetno do nadaljnjega temeljni kamen, na katerem bo Kirchner gradil vladno kampanjo.
Katere spremembe? Ni nap namen razčlenjevati posebej vsako vladno trditev. Primerno pa je, da ločimo razne poteze, ker smer korakov kaže, od kod vlada izhaja in kam gre. Kar zadeva gospodarstva, notranje ureditve in tudi zunanje trgovine, se dejansko pe vedno izvaja politika, ki jo je uvedel Duhalde. Saj je tudi gospodarski minister isti in vsa čast Lavagni, ker ni zapadel vladni histeriji proti Duhaldeju in obdržal nevtralnost v tem medsebojnem obračunavanju. Glede političnih potez lahko beležimo isto težnjo po absolutizmu, le da se je zamenjala oseba, ki vodi ta postopek. Priznati moramo Kirchnerju bolj odločen nastop proti zunanjim upnikom in izhod iz defaul-ta. Tudi je nenavadna njegova ostrina proti Mednarodnemu denarnemu skladu (FMI). A obenem je sedanja vlada najboljpi plačnik dolgov, ki jih ima država do mednarodnih finančnih ustanov. Le ena bistvena razlika je med sedanjo vlado in Duhaldejevo: Kirchner izvaja ostro politiko na področju tako imenovanih človekovih pravic. Znova prihajajo pred sodipča vojapki oficirji, obtoženi krpenja teh pravic in že pripravljajo posebne prostore v jetnipnicah, kjer bodo čakali ponovne sodbe. A ta poteza je Kirchnerju nujno potrebna, če hoče obdržati glasove levice, ki po drugi strani ostro kritizira njegovo gospodarsko, finančno in tudi socialno politiko.
Opozicija. Tudi opozicijske stranke so padle v vladno past medsebojnega
obračunavanja. Ni predlogov, ni načrtov in v javnosti se slipijo le napadi na vlado in njeno postopanje. Vse to pa je obenem izraz sedanje dobe. Strokovnjaki, ki raziskujejo ozadje javnega mnenja trdijo, da volivci niso v stanju sprejeti in razumeti konstruktivnih predlogov. Večina se bolj zanima za to nenehno prepiranje kot pa za načrte glede prihodnosti. Po domače: masa želi spopadov in krvi (neke vrste moderni medijski cirkus) in to ji mora nuditi vsak ki noče, da bi ga masa zavrgla in pozabila. Zato vidimo nenehen mimohod raznih kandidatov, ki samo streljajo na vlado s kanjoni težkega kalibra. Celo najbolj resne, ki bi želeli govoriti o načrtih in prihodnosti, časnikarska vprapanja končno postavijo na mesto modernih gladiatorjev, katerih cilj je preživeti za vsako ceno.
Blokada na blokade. Novost tedna pa je gotovo bila sprememba stalipča vlade do gibanja piketerov. Kar nekajkrat je močnim policijskim skupinam uspelo preprečiti blokado mosta Puey-rredon, ki je bil najbolj priljubljena točka piketerov. V petek 2. septembra je varnostnim organom tudi uspelo ponovno preprečiti zasedbo majskega trga. Ob tem se seveda prebivalstvo utemeljeno sprapuje da, če je stvar tako enostavna, zakaj ni vlada že prej izvedla tega preventivnega posega. Odgovor je jasen: sedaj se nahajamo pred volitvami in vladni kandidat v prestolnici komaj dosega tretje mesto. Je pa primerno, da zadevo nekoliko obrazložimo. Stvar ni tako enostavna. Najprej je jasno, da ti posegi zaposlijo ogromno ptevilo policistov, ki so krvavo potrebni drugje, saj v teh dveh letih sedanje vlade nismo nič pridobili na varnosti. Po drugi strani pa se je delovanje piketerov spričo dosedanje vladne pasivnosti tako razbohotilo, da ne verjamemo, da se bodo zadovoljili s sedanjim stanjem. Sprememba strategije, ki jo gibanje napoveduje, lahko povzroči enake ali pa pe hujpe posledice kot dosedanje blokade. Treba bo pazljivo slediti razvoju dogodkov, ki nam lahko prinesejo marsikatero presenečenje.
Vsakdanji kruh. Pozitivno je le, da kljub nesmiselni volilni kampanji in izbruhom pocestnega nasilja gospodarski ustroj nemoteno stopa po poti izboljpanja. Davčna nabirka raste in proizvodni stroj je v razmahu. Za prihodnje leto napovedujejo rast v vipini 5%, kar je izredno. Moramo pa zapisati tudi, da po podatkih uradnega zavoda za statistike, kar 6 milijonov prebivalcev (skoraj 20% celote) živi komaj z dvema pesoma ($2.- = 0,69 USD) na dan. Seveda, če se temu sploh lahko reče življenje.
SLOVENCI V ARGENTINI
Lepa si, zemlja slovenska
že mesec dni je poteklo, odkar je RAST XXXIV zapustila lepo slovensko zemljo, ki smo jo skozi en mesec vsak dan občudovali, uživali in se v njej prijetno počutili. Zdaj samo pe obujamo spomine, ko nam uide kakpen nov slovenski izraz, nove besede ali, ko si ogledujemo nape albume s fotografijami.
Na prvih slikah smo vsi uniformirani, nervozni, veseli in nestrpni, ker čakamo na trenutek, ki smo se ga skozi vsa ta leta na tečaju zaželeli: stopiti na letalo in zleteti s prijatelji čez ocean v deželo naph starih starpev: Slovenijo. Ta želja se nam je uresničila 29. junija, ko smo stopili na slovenska tla.
očarane obraze. Nato pa
ROZMANOV DOM
Nova obletnica na pe solidarnosti
Na slikah vidimo vesele in sledijo fotografije Dijaškega doma Poljane, kjer smo skoraj tri tedne stanovali. Znova vidimo jedilnico, kjer smo se gostili s slovenskimi jedmi, po večerji pa smo pe malo kvartali; seveda, igrali smo ,,truco" in medtem pili mate.
Sledijo slike nastopov: v Lescah, kjer je bilo odkritje Kunčičeve ^ spominske plopče; v Škofovih zavodih na Taboru Slovencev po svetu; v Kočevju; in v telovadnici poletne pole, kjer je bilo veliko gledalcev.
Pregledujemo slike in se ustavimo ob dveh, ki imata zgodovinski pomen. Prva je bila posneta v Kočevskem rogu, kjer smo se udeležili svete mape v spomin žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. Druga je iz Cankarjevega doma, kjer smo se udeležili akademije ob 60. obletnici begunstva.
Še naprej listamo in zagledamo pkofa Piriha sredipče Ognjipča v Kopru. Potem pa pe nadpkofa Urana v Ljubljani in urade Družine. Po vseh teh krajih so nas krasno sprejeli in povrnili smo jim s pesmijo in skromnim darilom.
Naslednje slike imajo čudovite naravne barve in nas spominjajo na nape izlete v raznovrstne slovenske kraje. Bili smo na slovenski obali, v
in
Trubarjevi hipi, v Mariboru, v Postojnski jami, na Dolenjskem, v Bohinju in na Bledu. Kaj je boljpega kot pozvoniti
v cerkvici na otoku in nato plavati do obale? Daljpi izlet vidimo na slikah na Koro-pkem, kjer smo bili tri dni.
Potem so slike, ki dipijo po Srednjem veku. Vrstijo se razni gradovi: Turjapki, Ljubljanski, Predjamski, Blejski, grad Otočec, Bogenpperk.
Imamo tudi precej slik v poletni poli. Napi lektorji so nas mnogo naučili in zadnji dan podelili diplome.
Res smepne slike imamo v bazenu in na sprehodih po Ljubljani. Skoraj na vseh slikah smo veseli, vendar na poti na Triglav imamo vsi utrujene obraze. Ampak smo bili veseli, ko smo prispeli do Kredarice in zagledali najvipjo goro Slovenije. Zardi slabega vremena smo se vrnili, ne da bi dosegli vrh.
Kar naenkrat ni nobenega sopolca na slikah. Seveda, saj smo preživeli zadnje dni vsak pri svojih sorodnikih in se srečali pele na letalipču, ko se je začel nap povratek. Po eni ure poleta smo pristali v Frankfurtu, kjer so nape slike na obisku dobile nem pko barvo.
Zadnje slike tega albuma pa nas spominjajo na napo vrnitev. Zdaj zapiram ta album čudovitih doživetij, vendar bo ostal odprt v srcu in spominu vsakega, ki se je tega potovanja udeležil.
Savika Podržaj
V nedeljo, 28. avgusta smo rojaki v dokaj lepem ptevilu obiskali ta dom slovenske solidarnosti. Sv mapo je tokrat daroval g. Matija Borptnar. Nagovoril nas je z vzpodbudnimi mislimi o ljubezni do bližnjega. Med mapo smo ubrano peli pod vodstvom gospodov Stariča in Selana.
Po mapi nam je najprej predsednik Doma Peter Čarman omenil, da je v teku obnova prostorov v pritličju in prvem nadstropju. Da bi vse to boljpe razumeli je povabil arhitekta Kogovpka, ki je vso to obnovo podrobno razložil.
Občudovanja vredni so nap javni delavci in dobrot-
niki, ki že dolga leta nesebično žrtvujejo svoj čas in denar za obstoj in razvoj te hipe slovenske ljubezni, ki so jo pred dolgimi leti uresničili preživeli slovenski domobranci v spomin na svoje pomorjene soborce pred 60 leti. Daj Bog, da bi mlajp slovenski rod sledil njihovemu zgledu.
Sledilo je kosilo, ki so ga pripravile in postregle nape drage sodelavke, sanhupke žene. Po dobrem kosilu pa je sledil razgovor med prijatelji in znanci; žal nas je vedno manj. Vsem obiskovalcem te prireditve najleppa hvala in na svidenje prihodnjič.
Nace Frančič
Romanje v Lourdes in biserna ma pa g. Pogačarja
V nedeljo, 21. avgusta smo Slovenci v Argentini poromali v Lourdes V spodnji cerkvi ogromne bazi ike, ki stoji v predmestju skoraj na robu argentinske prestolnice, so se zbrali romarji. Kot je že tradicija, smo najprej molili rožni venec. Sledile so pete litanije Matere Božje, ki jih je vodila priložnostna pevska skupina. Nato je bil blagoslov z Najsvetej pim.
Sledila je sveta mapa, ki je bila obenem tudi slavje bisernomapniptva, saj jo je daroval gospod Andrej Pogačar. Še pred začetkom sta ga pozdravila deklici v narodnih nopah in mu podarili slovenski popek. Z njim sta somapevala pe delegat slovenskih dupnih pastirjev dr. jure Rode in dr. Mirko Gogala. Pri pridigi se je gospod bisernomapnik spomnil težkih vojnih let, ki jih je preživel kot bogoslovec. Povedal je o turjapki tragediji in o svoji propnji Bogu, da bi bil vsaj en dan duhovnik. Bog mu je podaril pestdeset let duhovniptva, za kar se mu vsak dan zahvaljuje. Priporočal je čepčenje Matere Božje, ki pe ni nikogar zapustila, če se je k Njej zatekel.
Sledila je mapna daritev. Svečanost je povzdignilo mogočno ljudsko petje, ki ga je na orglah spremljala gospa Anka Savelli Gaser. Po obhajilu sta dve Marijini pesmi zapela solista Ani Rode in Luka Debevec.
Ob koncu smo zapeli pesem ,,Marija, skoz' življenje ...". Njej, ki je milostna Mati, smo izročili svoje težave, ji priporočili nape bolnike in vso slovensko skupnost.
IZ MOJIH SPOMINOV
FRANC ZOREC
III. V NEMŠKEM ZAPORU NA REKI IN V TRSTU
V Reki me je nempki komandant, ki me je že poznal zaradi intervencije varačanov iz Ilirske Bistrice, pozdravil in po tolmaču nagovoril: ,,To, kar si ti naredil za svoj narod, bi bilo meni v čast, če bi jaz storil za svojega!" Vprapal me je, če mislim pobegniti. Ko sem odgovoril, da ne, je odredil: ,,Bodi stražar pred mojimi vrati in spupčaj ljudi v pisarno. Dobil bop podofi-cirsko hrano, spal bop pa v zaporu." Tako sem bil približno tri tedne, potem pa me je
poslal v Trst.
V Trstu na cesti Coroneo 2, stanza No. 25 sem dobil strogi zapor, imeli so me v temnici. Tri tedne sploh nisem pel na zrak. Hrano so mi dali enkrat na dan, ob enih: skodelica juhe z nekaj makaroni in za pest kruha. Ob nedeljah zjutraj poleg tega pe za palec sira. Po tem siru sem vedel, kdaj je bila nedelja.
Nekega dne pa je obiskala zapor nempka vojapka inppekcija. Ko je pripa do mene, sem se pritožil: ,,Tisti, ki so obsojeni na smrt, imajo pravico zapustiti celico, jaz pa ne! Pa čeprav sem že toliko časa zaprt!" Pritožba je zalegla. Eden od inppektorjev je odredil, naj ,,od jutri naprej hodim na zrak
skupaj s komunisti!"
Drugi dan sem se res ,,sprehajal" v družbi samih partizanov po prostoru, ki je bil sedem metHotel Soča v Idriji. V njem je marca 1944 Zorec
prislupkoval pogajanjem med partizani in Nemci.
rov dolg in ptiri metre pirok, obdan s ptiri metre visokimi stenami. Bilo jih je devet ali deset. .
Ko smo tako hodili drug za drugim z rokami na hrbtu, je stopil eden od partizanov k meni in me vprapal: „Narednik, kaj pa vi tukaj delate?"
,,To, kar vi," sem odgovoril, ga pogledal in osupnil. Bil e partizanski ekonomski komandant, katerega sem dober mesec prej ujel!
Ni se mogel načuditi in je spet vprapal: ,,Pa kako?"
Po svoje sem mu razložil: ,,Mi smo prav tako proti Nemcem, kot vi! Razlika je v tem, da se vi borite tudi za komunizem, mi pa samo za narod!"
Potem se je ,,znanec" obrnil k svojim tovaripem in rekel: „Poglejte tega človeka, ima samo pe par dni življenja!" Bil sem zaradi izstradanosti zabuhel, da čevljev nisem mogel več sezuti. Ko me je pa prijel za roko, so odtisi prstov ostali globoko v roki. „Narednik, vi imate samo pe par dni življenja, če ga imate!"
Ostali so se ustavili in naju obkrožili. Nato me je vprapal: ,,Kaj vam dajo za jesti?"
Odgovoril sem: ,,To, kar mi dajo!"
On pa: ,,Samo tisto juho in kruh?"
Jaz: ,,Da."
On: ,,Mi dobimo pakete od doma!"
Jaz: ,,Zame pa sploh nobeden ne ve, da sem zaprt! Za mano je res izginila vsaka sled."
Franc Zorec danes
Partizanski komandant je nato pe to povedal svojim tovaripem: „Poglejte! Ta človek me je ujel, zaradi njega sem v zaporu! A je postopal z mano po človepko! Prvo, kar mi je dal, je bil kruh in hrana, da sem jedel."
Od takrat naprej so vsi partizani odstopili nekaj svoje hrane meni, ker so živeli od paketov, ki so jih prejemali od doma. S tem so mi verjetno repili življenje.
To najino srečanje v zaporu je bilo približno mesec in pol po tistem, ko sem ga ujel.
Pobeg iz ječe
Obe vojapki komandi, domobranska in nempka, sta bili v Trstu. Iz zapora so me poslali na zaslipanje na domobransko komando. Na tej poti sta me spremljala domobranski oficir in nempki vojak. Zaslipanje je poteklo brez problema in so obljubili, da mi bodo plačali vse dni, ki sem jih prebil v nempkem zaporu. Po zaslipanju se mi je na hodniku približal domobranski oficir Cvirn, mi stisnil v žep pet praznih, s podpisi in žigi nempke tajne policije oprem jenih vojapkih dovolilnic, in pepnil: ,,Zorec, če morep izgini! Nemci te bodo ubili!" To je menda zahteval neki gestapovec iz Rajhenburga, ki je zaradi nape parade z menoj že v Ilirski Bistrici zelo sovražno postopal.
VEČER SDO/SFZ
Glasba v ptirih letnih časih
V jesenskem vzdupu je potekal letopnji 36. pevsko glasbeni večer. Kdor je pozabil osnovne pojme zemljepisa, je lahko obudil razlage o Ekvatorju, zemeljski osi, letnih časih ob spremstvu Vival-dijeve „Štiri letni časi". V teku programa pa je bil vsaka točka predstavljena v smislu vremenske napovedi z bogatim besednim zakladom.
Pa preidimo na program. Večer je otvoril že znani otropki zbor Zarja mladosti, ki je letos
precej manjp po ptevilu pevcev. Otroci so najprej zapeli dve zahtevni priredbi: narodno Le sekaj smrečico in Mavrica, Lenčke Ku-per. Pri tretji pesmi, ki je bila veliko bolj vesela in pozitivna, smo lahko skupaj z otroci uživali.
The B.A. Blues so začeli repertoar s ,,pogojno" slovensko sklad-
bo, saj je bila res pod pogojem zaigrana. Claptonova Wonderful tonight, precej povrpno zaigrana in po nepotrebnem dolga (več kot original). Uživali smo lahko samo solo prve kitare, kateri je bil dobro pripravljen. Zadnji komad, brez dvoma ni bil Door-sov Johny B. Good (Chuck Berry), katera je bila dobro zaigrana.
Poseben odstavek si zaslužita brata Su pnik. Zaigrala sta Paseata (Martin Supnik) in Piazzollovo Adios nonino. Tomaž na klavirju je temeljito spremljal Martina, najprej s flavto kasneje pa s harmoniko. Obe skladbi sta bili zaigrani s čustvi, s srcem. Stalno sta iskala in tudi napa piano in forte, in to pri obeh skladbah. Opazili
akustično verzijo Patience (GČR). Priznati je treba, da so jo zelo lepo priredili in z velikim spoptovanjem do originalne verzije. Danes zelo popularna In my place (Coldplay) je dovolila Luku Klemenčiču, da je pokazal božji dar glasu, ter neobhodno potrebno obvladanje odra. Pali in Ivan sta vestno in točno spremljala z inptrumenti in vokali.
Veronika Malovrh in Marko Strubelj sta prevzela del solo petja tega večera.
smo, da se nista pripravila samo za ta večer. Torej enkratno, odlično.
Za Sapiko Podržaj lahko povemo, da vsakič bolje obvlada klavir. Sklepamo lahko, da je v nastop vložila veliko ur vaj, pri
(prir. Liliana Cangiano).
Deklipki zbor Milina, prerasle deklice Zarje mladosti, se je prvič predstavil v Slovenski hip, tudi
venčku narodnih pa njeno uživanje ob igranju znanih melodij.
V pomaldi sta skupaj z Mar-janko Ayerbe Rant (čelo), ki se že drugič predstavi na glasbenem festivalu, zaigrali narodno Barči-co, Rigadoon (H. Purcell) in Gavotte (J.B. Lully). Začeli sta korajž-no, skoraj precizno a jima je žal trema malo nagajala. Dekleti, kor-ajžno tako naprej.
O Marcosu Sanchez in Giseli Carrera ne morem kaj več opisati
pod taktirko prof. Marjane Jelenc. Hrup v preddvorani je zelo motil in se ni dalo slediti prvi skladbi. Zahtevna Nobody knows je bila odločno a s pomanjkljivostmi zapeta in Te quiero (Cangianova), sta bili lep ^začetek za novi deklipki zbor. Želim veliko vztrajnosti in veselja do petja.
Charlies T. je simbol country glasbe v nap skupnosti. Res je užitek poslupati sladki in nežni
Dokazala sta nam redno učenje in dobro sprejemanje vokalne tehnike s težkimi skladbami (včasih dolgočasnimi). Pravi zadetek je bila v duetu zapeta Notturno (Don Pas-cuale G. Donizzeti). Tudi publika je to potrdila z aplavzi.
Skupina Baruc nas je presenetila z Jaz pa pojdem na Gorenjsko
ker sem bil zadržan s Sanhupkim zborom za nap nastop.
Se razume, da o Menanem pevskem zboru San Justo ne morem pisati, saj je to ,,od znotraj" nemogoče. Omenjam le, da smo pod vodstvom prof. Andrejke Se-lan Vombergar zapeli Stoji gartelc zgrajen (prir. Oskar Dev), Zagorski zvonovi (prir. Drago Šijanec) in Si Buenos Aires no fuera as^
glas Kristine Mehle. Naznaniti je treba skoraj točno spremljavo orkestra Mehle, kateremu se vidi da uživa ob izvajanju country glasbe in se trudi za oleppanje vsakega komada z dodatnimi inptrumenti, kot so npr. orglice.
Exaudi: Prvikrat sem slipal
s saksofonom. Čudno in simpatično. Zaigrali so dve skladbi njihove priredbe a žal nista pripi do pravega izraza (vokal in inptrumenti), ker tonski mojster, zgleda, ni imel „pravega večera".
Enak problem je imel Toni Podržaj s slabo ojačeni-mi globokimi toni pri skladbi Vals venezolano, saj so hudo izstopali. V Cello suite pt. 1 (J. S. Bach) nam je dokazal spretnost svojih
po vsem vratu kitare.
Mlada Florencia Hrovat
se nam je prvič predstavila z Beli cvet, I will always love you in Reza una ple-garia. Zadnji dve sta ji veliko bolj pasali kot prva, v glavnem v podajanju in identificiranju s skladbami.
E.Q.E. so začeli s hitom slovenske glasbe prejpnjega stoletja: Slovenija obljubljena. Vredna pohvale je bila November rain z
odlično spremljavo klavirja (bravo Tomaž), precej dobro intonirani-mi glasovi a malo razglapeno kitaro pri solu. Toda zelo spoptljiva verzija originala.
Naj omenim, da je bil scenski prostor enostavno pripravljen a zelo bogat, skupaj z svetlobnimi efekti na slikah, ki so predstavljale ptiri letne čase.
Dragi mladi: Bodimo Bogu in skupnosti hvaležni, da imamo tukaj v Argentini in danes to možnost, da delimo skupaj z napmi svoje talente.
Bog daj vsaj m 36. pevsko glasbenih večerov.
Grega
Vlak trčil v medveda
V Slpveniji se dogajajo čudni prizori, na katere nismo navajeni. Vlakovni odpravnik železnipke postaje v Postojni je obvestil policiste, da je vlak na relaciji Rav-barkomanda-Postojna trčil v medveda. Zaradi trčenja vlak ni imel zamude. O povoženju živali so bili obvepčeni člani pristojne lovske družine. V Sloveniji je nekaj sto medvedov, ki so se priklatili iz Bosne. Pač svoje vrste južni ,,bratje", po čutenju svetega Frančipka.
ZENA IN NJEN SVET
Slovenska žena v sliki in likovnem ustvarjanju
(18)
Grafičarka Graciela Mravlje se je rodila v Cordobi leta 1957.
Oče France Mravlje po poklicu urar je pripel v Argentino 1948 leta. Njena pokojna mama je bila Argentinka, ima pe dve sestri in brata.
Po končani osnovni in srednji poli je Graciela ptudirala grafiko na Likovni Akademiji univerze v Cordobi. V grafiki se je izpopolnjevala tudi pri profesorju Suhy.
Leta 1988 je bila eno leto v Sloveniji, kjer je dopolnjevala svoje ptudije. Pozneje je poučevala na osnovni poli, kakor tudi na Likovni Akademiji Filozofske Fakultete v Cordobi.
Imela je več razstav v Cordobi, Buenos Airesu in San Juanu. Izven Argentine, v Južni Ameriki, je razstavljala pe v Peruju in Braziliji. V Evropi je imela razstave v Španiji, Italiji, Angliji in Sloveniji. Razstav-
ljala je tudi na Japonskem.
Gospa Celia Marco de Pont je o njenem delu napisala sledeče: Grafična disciplina doseže hitro zvezo med umetnico in publiko. V svojem delu Graciela tukaj izraža popolno obvladanje, kako pripeljati do te intimne globoke zveze in razumevanja njenih del.
Po drugi strani moramo dodati, da tehnika aguafuerte in agutinta, ki jo uporablja kažejo pazljivo ustvarjanje in izdelavo. V odtisih je najvažnejpa barva v različnih kombinacijah, včasih svetlih, drugič temačnih. Vendar na oba načina razkazuje ten-kočutnost umetnice v svojem izražanju.
Grafična umetnost tako izražena, je ena vrsta poezije ki uporablja barvo in sence za izražanje čustev in ginjenosti.
Leta 1994 je končala pe Pedagopko polo na Likovni Akademiji. Danes je direktorica
v srednji poli, pe vedno poučuje na likovni Akademiji in v Cordobi poučuje tudi slovenpčino.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem g. Gracieli za poslane podatke in lep original ki ga je priložila, in ji želim da bi bila pe dolgo uspepna v svojem poklicu in ustvarjanju!
Zalka Arnpek se je rodila leta 1962 v kraju San Carlos de Bariloche v Argentini. Po končanem ptudiju umetne in domače obrti v Buenos Airesu se je v rodnem mestu učila kiparstva v keramični delavnici kiparke Ruth Viegener in grafike pri prof. Patri-ciji Alcaide.
V Argentini je poučevala likovni pouk na raznih polah in vodila keramično delavnico v barilopki Šoli za umetnost.
Leta 1988 je za svoje delo prejela prvo nagrado na državni razstavi umetnipke keramike. Leta 1990 je pa v Slovenijo, kjer trenutno poučuje kiparstvo otroke in mladino. Leta 1998 je likovno opremila prvi slovenski prevod Tagorejeve knjige Lipika
in v glini obiskovala opremo za kapelo Doma Marije in Marte v Logatcu.
Karla Skvarča se je rodila v Buenos Airesu 18. marca 1978. Študirala je v CONSUDEC (Consejo Superior de Educa-cion Catolica), na kateri se je specializirala za slikarstvo in kiparstvo, diplomirala, ter postala profesorica umetnosti.
Imela je mnogo skupnih razstav, v Buenos Airesu, večkrat v Slovenski hip pod okriljem SKA (2000, 2001, 2002).
V Bariločah in v Villa La Angostura je razstavljala z naslovom ,,Pinceladas Argenti-no-Eslovenas". Sodelovala je pri mnogih razstavah po slovenskih domovih v Argentini.
Delovala je kot profesorica umetnosti v raznih polah in je ustvarjala in modelirala keramiko v ateljeju v Ramos Mehiji v provinci Buenos Aires.
Preselila se je na jug in sedaj živi v Calafate provinca Santa Cruz.
Iskreno se zahvaljujem vsem umetnicam ki so mi posredovale svoje podatke.
Polona Makek
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
CETIS BO IZDELOVAL BIOMETRIČNE POTNE LISTE
Na javnem razpisu za izdelavo biometričnih potnih listin je bilo izbrano celjsko podjetje Cetis, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. Poleg Cetisa sta ponudbi pravočasno poslali še novomeški Mirage ter ljubljansko podjetje Prosum skupaj s francoskim partnerjem. Naročnik je ugotovil, da le ponudba podjetja Cetis izpolnjuje vse zahteve javnega razpisa in da je to podjetje ponudilo najnižjo ceno.
MARIBORSKI DAN
Pred stolno cerkvijo na Slomškovem trgu je potekala slovesnost v počastitev spominskega dneva mesta Maribor, s katerim so obeležili prenos sedeža mariborske škofije v mesto ob Dravi. Mariborska župnija, ki se prvič omenja v prvi polovici 12. stoletja, je cerkvenopravno spadala pod salzburško nadškofijo, pozneje pod krško, in še pozneje pod sekovsko-graško škofijo. Po preselitvi škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor leta 1859 je prišla pod jurisdikcijo lavantinske, sedaj mariborske škofije. Škof Anton Martin Slomšek je 4. septembra 1859 sedež škofije prenesel v Maribor, takrat pa je mestna župnijska cerkev Sv. Janeza Krsnika postala škofovska cerkev oz. stolnica in kot taka duhovno središče.
NE INFLACIJA, AMPAK DEFLACIJA
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin avgusta znižale. V primerjavi z julijem so bile nižje za 0,6 odstotka. Inflacija na letni ravni je znašala 2,1 odstotka, povprečna letna inflacija pa 2,7 odstotka. Kot šE navajajo statistiki, je avgustovska deflacija predvsem posledica nižjih cen b aga, medtem ko cene storitev šE vedno rastejo.
PO SVETU
KATRINA JE GROZNO PUSTOŠIL
Orkan Katrina, ki je zadnje dni pustošil vzhodno obrežje Združenih držav, je gotovo najhujša naravna katastrofa zadnjih let. Ameriški minister za zdravstvo Michael Leavitt je izjavil, da bi orkan Katrina lahko zahteval več tisoč smrtnih žrtev. Ameriški minister za domovinsko varnost Michael Chertoff pa je zagotovil, da ima ameriška zvezna vlada v mestu New Orleans razmere pod nadzorom, potem ko oblastem v minulih dneh ni uspelo uspešno evakuirati vseh prebivalcev.
Evakuacija in dostavljanje pomoči prizadetim prebivalcem potekajo, tudi ob pomoči zveznih oblasti, je pristavil Chertoff, ki pa ni želel dajati ocen, koliko žrtev bi orkan po končnih podatkih utegnil zahtevati. ,,Državo je potrebno pripraviti na to, kar prihaja," je dejal.
Na prizadetih območjih na jugu ZDA je zadnje dni najhuje v New Orleansu, kamor je v petek prispel prvi konvoj nacionalne garde s hrano in vodo, vendar pa več tisoč ljudi šE vedno čaka na pomoč. To je priznal tudi ameriški predsednik George Bush, ki je na prizadeta območja poslal dodatnih 7000 vojakov ter obljubil nadaljnjo pomoč in nov obisk na terenu, ki ga je izvedel v ponedeljek 5. t.m.
Reševalci so ob koncu tedna v New Orleansu začeli množično pokopavanje žrtev in zbiranje trupel, ki ležijo na poplavljenih ulicah te metropole ameriškega juga, da bi preprečili širjenje nalezljivih bolezni. Po navedbah ameriških televizij se iz mnogih poplavljenih hiš New Orleansa širi grozljiv smrad po razpadajočih truplih.
Razen majhnega števila tujih turistov in študentov je večina nemočnih žrtev orkana, ki iz objektivnih vzrokov niso mogli zapustiti mesta, temnopoltih Američanov. Večina Američanov, ki so New Orleans poznali po francoski četrti, zabavah in glasbi, se je šele sedaj zavedla, da je velik del prebivalcev mesta živel pod mejo revščine.
UMIK IZRAELSKE VOJSKE
Izraelska vojska se bo z območja Gaze in dela Zahodnega brega, kjer so avgusta izpraznili judovske naselbine, umaknila do 15. septembra, je sporočil vodja logistične službe v izraelski vojski Eran Ofir.
Palestinski predsednik Mahmud Abas, ki se bo šE ta mesec sestal z izraelskim premierom Arielom Šaronom, je medtem opozoril, da bo Izrael kljub umiku šE vedno zasedal del palestinske zemlje na območju Gaze.
CHIRAC DOBRO OKREVA
Francoski predsednik Jacques Chirac, ki so ga v petek zvečer zaradi težav z vidom odpeljali v bolnišnico, zelo dobro okreva, so sporočili iz pariške vojaške bolnišnice Val de Grace, kjer se zdravi.
Po navedbah zdravnice so bile zdravstvene težave 72-letnega Chiraca posledica manjšega izlitja krvi v mehko tkivo, njegovo stanje pa se izboljšuje. V bolnišnici so v soboto pojasnili, da je bil Chirac sprejet v bolnišnico zaradi manjših težav z ožiljem, ki so imele za posledico lažje motnje pri vidu, ki bodo najverjetneje izginile v nekaj dneh. Ob tem so ocenili, da bo moral predsednik ostati v bolnišnici teden dni.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Slovensko dušno pastirstvo je povabilo slovenske rojake, stare in nove naseljence — na skupno romanje k Lurški Materi božji v Lurdes z namenom, da bi vsi počastili Marijino brezmadežno Srce in obnovili posvetitev Marijinemu srcu, ki je bila izvršena lani na istem kraju.
Vabilu slovenskih dušnih pastirjev se je odzvalo lepo število slov. rojakov, ki so se zbrali pred lurško votlino. Tu je bil najprej rožni venec, nato pa letanije Matere božje. Ob 16. uri so se verniki uvrstili v procesijo, ki se je pomikala od lurške votline skozi gornjo cerkev v kripto bodoče bazilike, kjer je bila nato najprej slovenska pridiga, nato pa tudi v kastel-janskem jeziku, ker je bilo v svetišču zbranih precej domačih vernikov. Slovensko pridigo je imel g. župnik Janez Markič, v kasteljanskem jeziku pa poddirektor g. Jože Jurak. Po večerni maši je bil blagoslov z Najsvetejšim, nato pa slovo od Marije in razhod.
CORDOBA
Po precej dolgem dopustu je že čas, da tudi mi v Cordobi malo popišemo svoje življenje v tem tako starodavnem mestu. Med tem časom je razveselila svoje staršE novorojenka Ines Maria Mravlje, Pav-lovčičevi družini je pa napravil veselje drugi sinček, ki so mu pri krstu dali ime Gabriel-Tomaž. Pa tudi našemu nekdanjemu pevovodji se je rodil sinček Matiček Romulo Godin.
Razveselilo nas je tudi praznovanje 50 letnice naše priljubljene narodne delavke gospe Gaserjeve. Ob tej priliki smo imeli Slovenci skupno mašo v baziliki Sv. Dominika, kjer ima svoj prestol tudi naša Brezjanska Marija. Pod vodstvom našega organista in pevovodje g. Pangerca je slovenski pevski zbor pel lepe našE cerkvene pesmi.
Istega dne popoldne smo se vsi zbrali pri Gaserje-vi mami ter smo z njo preživeli lepe popoldanske ure. Slavljenko je toplo pozdravil naš predsednik Jazbec ter poudarjal neumorno javno delo ge. Gaserjeve doma in sedaj tu. Ob tej priliki je izročil njenemu sinu g. Srečku Gaserju diplomo o izučenem urarskem poklicu.
Tudi naš duhovni vodja g. prof. Levstik nam je povedal nekaj vzpodbudnih besed. Da mora vsako delo najprej služiti v božjo čast in biti tako usmerjeno, da materializem ne prevlada duše.
Z veseljem smo sprejeli v našo skupnost tudi gdč. Heleno Arnež, ki je pred kratkim prispela iz Severne Amerike.
Imamo pa v Cordobi tudi več drugih novic. N. pr. Kaiserjeve tovarne avtomobilov, kjer se dobro zasluži, več drugih podjetij in vsak večer kako narodno zabavo.
Kor. Kar.
OBVESTILA
Romanje Družabne Pravde se vrši letos v nedeljo, dne 18. septembra. Romali bomo k Mariji Pomagaj v novo slovensko semeniško kapelo v Adrogue. Ob 10. uri bo sv. maša, nato romarski shod z dvema kratkima govoroma, ki bosta obravnavala vprašanje našE prilagoditve v novem socialnem okolju. Sledi skupno kosilo; popoldne ob 15. uri litanije. Toplo vabimo na to romanje člane D. P. In vse prijatelje slovenskega krščanskega gibanja in tudi vse njihove svojce. — Družabna Pravda
Svobodna Slovenija, 8. septembra 1955 - št. 35
SLOVENCI IN ©PORT
NOVA LETALSKA NESREČA
V strmoglavljenju indonezijskega letala na gosto naseljeno četrt tretjega največjega indonezijskega mesta Medan je umrlo najmanj 147 ljudi, od tega 47 ljudi na tleh. 16 potnikov je nesrečo preživelo, med njimi 18-mesečni fantek, so sporočile indonezijske oblasti. Območje nesreče blizu letališča mesta Medan je takoj zajel ogenj, ki pa so ga gasilci ob pomoči dežja hitro ukrotili.
KOŠARKARJI SE OGREVAJO
Slovenska košarkarska reprezantanca je na tur^nirju Efes v Carigradu premagala Italijo s 85:68, Srbijo in Črno goro s 83:82, v polfinalu izgubila s Turčijo s 67:79 in nato tudi z Rusijo ter zasedli četrto mesto.
TUJSKA LEGIJA PRI OLIMPIJI
Košarkarski klub Union Olimpija dobiva končno podobo za sezono 2005/06. Kot deseti je pogodbo (enoletno) podpisal 21-letni Izraelec Yotam Halperin, poleg njega so pa še Hasan Rizvič, Teemu Rannikko, Andres Rodr^guez, Manučar Markoišvili, Toni Dijan, Jimmy Oliver, Dragiša Drobnjak, Remon Van den Hare in Sašo Ožbolt.
Literarni natečaj revije Mladika
Tržaška revija Mladika razpisuje 34. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Zainteresirani naj rokopise pošljejo v dveh natipkanih izvodih A4 formata na naslov Mladika, ulica Donizetti 3, - 34133 Trst, Italija. Rok za oddajo je 1. december, izid natečaja, ki je odprt za vse, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku -Prešernovem dnevu.
Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro.
Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim
geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi, ki naj ne preseže števila deset.
Prva nagrada za prozo znaša 300 evrov, druga 200 evrov in tretja 150 evrov. Prva nagrada za pesmi znaša 150 evrov, druga 100 evrov in tretja 70 evrov.
Komisijo pri natečaju sestavljajo pisatelj Alojz Rebula, prevajalka prof. Di-omira Fabjan - Bajc, pisateljica Evelina Umek, prof. Marija Cenda ter odgovorni urednik revije Mladike Marij Maver.
SLOGA
Uspel tečaj
Mutual SLOGA je v petek 26. avgusta organizirala srečanje; točno ob 20. uri se je pričel tečaj ceremoniala in protokola v mali dvorani Slovenske hiše. Priredil ga je lic. Carlos Daniel D^az Bruno, ki je zelo jasno razložil temeljne pojme in osnovna pravila za potek javnih shodov in za vedenje na njih.
Ta dejavnost, ki je bila sprva predvsem diplomatska, se je tako razširila in razvila, da se poučuje celo na višjih šolah in univerzah. Razumljivo je, da se o tako široki panogi ne da vsega povedati v pičlih dveh urah; zato smo se vsi — prireditelj, organizatorji in udeleženci — dogovorili za ponovno srečanje, verjetno dvakrat v septembru (vsakršna obvestila ali spremembe bodo objavljeni v časopisu).
Udeleženci smo prejeli tudi gradivo obravnavani snovi in potrdilo o udeležbi na tečaju.
jr
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
Dne 9. julija 2005 se je v Miamiju (ZDA) rodil v družini Damijana Eiletz in Paule Bottaro sin Matija Jože.
Srečnim star šem iskreno čestitamo!
Nova diplomanta
V ponedeljek, 22. avgusta, je na državni univerzi v Tucumanu diplomirala Liliana Ferjančič in prejela naslov Licenciada en Administracion de Empresas.
Na državni univerzi UBA v Buenos Airesu je dokončal študije Gabriel Možina in prejel naslov ,,Licenciado en Sociolog^a".
Obema čestitamo in želimo mnogo uspehov!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / PropiEtario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / TElEfon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / E-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru štvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, France Zorec, Saška Podržaj, Nace Frančič, Polona Makek, Gregor Modic, Jože Rupnik, Metka Mizerit, Marjana Petkovšek. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri pošiljanju po pošti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanjE z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Nov napad na dvojezične table
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM . :■	Letalske karte,
Jf-illi^ylf;:-?!-	rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupcinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
V občini Bilčovs na avstrijskem Koropkem so v noči neznani storilci znova nasilno odstranili dvojezične krajevne napise. Tokrat so se spravili nad kažipot v smeri iz Bilčovsa proti Pod-gradu in nad krajevni napis za Kajzaze v smeri iz Bilčovsa. Ta kažipot so vrgli pred hipo poslanke v avstrijskem državnem svetu Ane Blatnik.
Izpred mrtvapnice na pokopalipču v Bilčovsu pa je izginila spominska plopča v čast pestim prebivalcem omenjenega kraja, ki so bili žrtve nacističnega nasilja. Dvojezično plopčo so slovesno odkrili 22. junija.
Predstavnik občine Bilčovs in občinski odbornik Miha Zablatnik je odstranitev topografskih napisov obsodil kot neodgovoren napad na mirno in enakopravno sožitje v občini, so sporočili iz Enotne Liste in dodali, da je predsednik stranke Vladimir Smrtnik zgrožen nad odstranitvijo topografskih napisov in spominske plopče pred mrt-vapnico.
Po njegovem za tem gnusnim dejanjem stojijo isti storilci, ,,kajti kdor se pregrep nad spominom za žrtve nacističnega nasilja,
OBVESTILA
tudi dvojezičnim krajevnim napisom ne bo prizanapal".
V	NSKS so v sporočilu za javnost pe pozvali vse, pe zlasti pristojne politike, da začnejo resno vplivati na javnost v smislu uveljavljanja in spoptovanja enakopravnosti narodov na avstrijskem Koropkem.
V	občini Bilčovs je pri-po do novega napada na dvojezične napise. Neznanci so namreč odstranili slovenski napis "pola" na krajevni ljudski poli, sta sporočila Narodni svet koropkih Slovencev (NSKS) in Enotna lista (EL).
NSKS je zaradi dogodkov v bilčovski občini izra-
zil zaskrbljenost in pozval oblasti, naj zapčitijo slovenske napise, izsledijo storilce in dejavno branijo demokratično pravno državo.
Občinski odbornik EL in predstavnik občine Bilčovs Miha Zablatnik pa je menil, da je za ponoven napad na dvojezičnost odgovorna skupina domačinov, ki se počuti zelo varno in terorizira prebivalstvo v občini. Zablatnik je zato vse frakcije v občinski upravi, pa tudi vse stranke in politične dejavnike na deželni in zvezni ravni, pozval, naj ostro obsodijo napade na znamenja vidne dvojezičnosti v Bilčovsu, so sporočili iz EL.
SLOVENCI PO SVETU
„Katrina" na Floridi
Pretekli teden je oko orkana ,,Katrina" doseglo območje med Broward in Miami-Dade. Veter je pihal 147 km na uro in deževalo je vso noč (padlo naj bi več kot 30 cm dežja na kvadratni meter).
Orkan je zahteval več življenj, policist Broward občine je v kritičnem stanju in družina petih ljudi je bila repena iz morja. Poleg tega je več kot 1.7 milijona domov in podjetij ostalo brez električne energije, ko se je orkan pomikal zahodno v smeri proti Mehipkemu zalivu, predno je dosegel New Orleans in pe huje pustoral.
Izpad električne energije je povzročil ogromno zmedo v cestnem prometu, veliko bencinski črpalk je zaprtih, večina trgovskih centrov in podjetji so morala zapreti svoja vrata. Nekateri bodo morali čakati kar do petka, da bodo dobili električno energijo.
Tudi Slovenci, ki živimo v Floridi v prizadetih območjih, smo si za konec tedna izmenjali s prijatelji nekaj besed preko telefona in ugotovili, da razen izgube električne energije, smo vsi OK.
Klub ..Slovenska Palma"
VODORAVNO: 1. vir svetlobe; 4. pravniki, ki odločajo pri sodnem postopku; 10. mamilo (plin); 12. ptič s pisanim perjem, ki rad krade blepčeče predmete; 13. stisnjena masa (pomanjpevalnica); 15. izobraževalni center; 17. vzdih; 18. osebni zaimek; 19. spanje; 20. huda bolezen; 22. pivalna potrebpčina; 23. prva žena; 25. osebni zaimek; 27. igralna karta; 29. predlog; 30. velika dvorana; 32. slovenska božja pot; 34. svetlobi odmaknjen del; 36. jedilni list; 37. prodajalna kruha; 38. izrastek na koži.
NAVPIČNO: 1. prodajalna zdravil; 2. tolažba; 3. lesen zamapek; 5. nadležna žuželka; 6. kratica akademskega naslova; 7. kar imamo; 8. svete podobe; 9. brst; 11. večno mesto; 14. prodajna vrednost; 16. Wolfgang — Mozart; 19. že v letih; 21. nalepka za plačano pristojbnino; 24. spopad velesil; 26. žensko ime; 28. oblika pomožnega glagola; 31. kar je ustvaril Bog; 32. predstojnik banovine; 33. zelipče; 35. kemični znak za krom.
ČETRTEK, 8. septembra:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Ob 16.30
razgovor s prof. Jelisavo Dobovpek Sethna iz Tokia. Seja Upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. v
Slovenski hipi. PETEK, 9 septembra:
V Slovenskem domu v San Martinu ob 20 uri Ping-Pong
klinika. Vabljena posebno mladina. Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. v Slovenski hipi. SOBOTA, 10 septembra:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v
Slovenski hipi. NEDELJA, 11. septembra: Mladinski dan v San Justu ČETRTEK, 15. septembra:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena - San Martin, Ob
16. uri nas bosta ,,S cvetjem in petjem v pomlad" popeljali ga. Gabrijela Tomazin Kastelic (strokovnjakinja za rožne aranžmaje) in prof. Lučka Marinček Kastelic s petjem. SOBOTA, 17. septembra: Spomladanski ples v San Martinu. NEDELJA, 18. septembra: 44° obletnica Slom pkovega doma. SOBOTA, 24. septembra:
Proslava polskih otrok na čast Antonu Martinu Slompku. Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v
Slovenski hipi. NEDELJA, 25. septembra:
Referendum. Voli se na veleposlaniptvu RS v Buenos Airesu.
Mladinski dan v Slovenski vasi. SREDA, 28. septembra:
Učiteljska seja voditeljic, ob 20. v Slovenski hipi. SOBOTA, 1. oktobra:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v
Slovenski hipi. NEDELJA, 2. oktobra: Mladinski dan na Pristavi SOBOTA, 8. oktobra:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v
Slovenski hipi. NEDELJA, 9. oktobra: 49. obletnica v Napega doma v San Justu.
PRILOŽNOST DODATNEGA ZASLUŽKA
za Slovence v Argentini
Mednarodno podjetje izbira za začetek delovanja v Sloveniji poslovne partnerje s strokovnimi, poslovnimi ali osebnimi stiki v Sloveniji in Argentini. Za dodatne informacije pipite na poslovpartner@yahoo.com.ar
Hrva pki ribiči se bodo fizično uprli slovenskim
če hrvapka država ne bo pčitila svojih ribičev, se bodo ti sami organizirali in reaktivi-rali ptab za zapčito integritete hrvapkih teritorialnih voda in se fizično uprli navzočnosti slovenskih ribičev in slovenske policije južno od razmejitvene črte v Piranskem zalivu.
Kot dodajajo časnikarska poročila, bo stanje s slovensko razglasitvijo epikontinen-talnega pasu po mnenju istrskih ribičev pe slabpe.
,,Doslej smo bili strpni, nismo sprejemali nikakrpnih provokacij, vendar je stanje na terenu vsak dan hujpe. Napetosti se povečujejo, problem pa se ne repuje. Zahtevamo, da se nam omogoči neovirano delo ob spoptovanju hrvapkih zakonov na območju Hrvapke," je dejal podpredsednik ribipkega ceha z območja Buj Danilo Latin.
Dodal je, da bodo hrvapko ozemlje branili s svojimi plovili. ,,S plovili bomo preprečili vstop Slovencev v hrvapko morje, to bodo storili ribiči, ki bodo v trenutku približevanja tujih plovil na območju," je pe pojasnil Latin.
1	2	3		4	5	6	7	8	9	
10			11		12					
13				14			15			16
17			18			19				
20		21		22				23	24	
		25	26			27	28		29	
30	31				32			33		
	34			35			36			
37								38		
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Žrebanje pri Zvezi mater
Zveza mater je izvedla žrebanje za srečolov, ki ga je organizirala v dobrodelne namene. Žreb si je izbral sledeče ptevilke:
1° 148; 2° 91; 3° 237; 4° 256; 5° 132; 6° 293; 7° 302 in 8° 245.
Zveza čestita dobitnikom in se zahvaljuje vsem rojakom, ki so kupili srečke. Bog povrni dobrotnikom!
CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vabi na predavanje, ki ga bo imela
gospa prof. BIBA DOBOVŠEK SETHNA
z naslovom
SLOVENŠČINA NA TUJIH UNIVERZAH
- primer iz Japonske -
v mali dvorani Slovenske hipe R. Falcon 4158 v soboto 17. septembra ob 20. uri