155 številka. a mi Izdanje za četrtek 30. decembra 1897 (t Trstu, t Četrtek ^uferaj dne 30. decembra 1897.) Tečaj XXII, „■DINOST" Ukaja po trikrat na teden v fteitlb 1»-iMjih ob torkih, ietrtklh In »obotah. Zjntranje ladanje izhaja ob rt. ari zjutraj, večerne pa ob 7. veter. — Obojno ladanje stene: ■« Jedoimeanc , f. 1,—, in« Avstrija t. 1.90 aa tri nweo. . . 3.— , , , 4.M M pOl lstft . . . • — , , , ».-to TM lato ... 12.— . m . 18.— Naretalaa I« plaćevatt uprt] ■« nriikt krti prileten« a»r«6nlM «• ipnvi m •ztrn. feaamitne številke se dobivajo ▼ pro* dajalnieah tobaku v Trstu po a uvi, laven Trata po • ari, EDINOST Oglaal ae rajone po tarifa t petitu; sa aaalove s debelimi irkami ae plaČnjo prostor, koMkor obsega navadnih vre tis Poslana, osmrtnice in javne zahvale, 1 ■aii oglasi itd.se raflnnajo po pogodi a Tal doplal naj ae poftiljajo nredniitva ulica Casernsa it. 18. Vsako piamo ni.l biti frankovano, ker nefrankovnnn ao -3 sprejemajo. Rokopisi ae no vraftaja, Naroćniuo, reklamacije ln oglaae apie-jeuta upruvnistvo aliea Molino pic-solo hit. 3, II. nadat. Naroinino in oglasa je plafievati loco Trst. Odprte reklama eije so proato poitnine. 61 r rMaoaH J* auJ". Slovenci in bodočnost. Govoril dii. posl. dr. Žitnik na shoda katil. polit, društva v Ljubljani dne 19. decembra 1897. (Zvrietek.) Zadnjih dogodkov ne bosi omenjal, le toliko le pripomnim, da obžalujemo vsi, da grof Badeni li pokazal železne roke takej ob sestanka državnega zbora. Z jedno nogo stal je na desnici, z drugo na levici. Taktična napaka je bila tndi, da ni najprvo izdal jezikovne naredbe za Moravsko ter jo izvršil, predno je poskusil na Češkem, v tej hudi luknji, od koder prihajajo nemškoliberalni in pruski viharji nad vso Avstrijo. Na Moravske di je ključ do rešitve Češkega vprašanja. Tu vlada četrtina požidovljenega nemškega prebivalstva nad tremi četrtinami slovanskega; tu so nemški otoki raztreseni med češkim narodom. „Incidit in Seyllam, qui vult vitare Charjbdim*, to velja v tem oziru tudi o grofa Badeniju, ki pa je imel o tem najboljši namen, ■amreč češke zastopnike pritegniti k večini in resnems delo za državni in ljudski blagor. Kaj sedaj ? Odgovor na to vprašanje je kratek. Ne bodimo sicer preveliki optimisti, a tudi ne obupujmo! Bodimo pripravljeni na vse. Mi trpimo in morda bodemo še trpeli v bližnji bodočnosti, kajti ni še popolnem strta nemška hegemonija, po* - nosno dviga vso svajo glavo v Avstriji. Toda zavest nas tolaži, da nismo osamljeni, temveč smo Slovenci, Hrvati in Malorusi v državnem zbon važen faktor, člen sedanje desnice, s katero mora računati vsaka vlada. Srčna že^ja nada je, da ostane trdna in trajna slovanska vzajemnost, ki se je počela v drž. zboru in se širi od roda do roda v najnižje slojeve pre-4 bivalstva. Upamo tudi, da nemška katoliško-ljud-ika stranka ostane solidarna z desnico, ki je v Badnjem divjem bojn navzlic surovim napadom neustrašeno vstrajala pod praporom .za resnico in pravico". PODLISTEK. Znani češki rodoljub Fr. Pal»cky je pred 50 leti na slovanskem kongresu v Pragi rekel mej drugim: „Česar naši očetje niso pričakovali, o čemer smo v mladosti le sladko ganjali in česar se pred meseci nismo upali izreči, to je danes dejstvo pred našimi očmi. Slovanski bratje od blizu in daleč so se zbrali v naši starodavni Pragi kakor velike družina, podali si roke ter obljubili večno bratovako ljubezen'. Tedaj se je prikazala jutranja zarja, katero pa so kmaln zakrili temni oblaki, kajti tedaj je bil boj proti absolutizmu. A danes je boj Vseh slovanskih narodov proti jed neonu delu nemških zastopnikov, boj zatirane pravice proti predpravicam, jednakopravnosti proti hegemoniji. Nemci so zmagovali, ker Slovani niso bili jedini. Mi zahtevamo pravice do življenja, do obstanka. Kdor ima le iskrico pravnega čuta, mora priznati, da noben narod ne mere in ne sme zahtevati manje. A golega življenja na naši zemlji nam ne privoščajo nemški šovinisti in avstrijski brezdomovinci. (Klici: Izdajice 1) Mi ne iščemo pomoči zunaj drŽave, sklicujemo se le na božje ln državno pravo Konečno mora zmagati pravična stvar. V tem resnem času pa je nujna potreba, da ves siovensfet naroa stopi /eam «» združen na bojtsce proti skupnemu sovražniku na severu in jugu. Izdajica je naroda, Mor bi sedaj se bratil in družil z našim« neprijatelji, ki našo nejedinost izrabljajo proti nam. V tej nadi stopimo pomlajeni in poživ-Ijeni v novo leto, na staro delo: za vero dom in j cesarja I Če je istina, da je bila minolost romanska, da je sedanjost germanska, potem je prihod-njost slovanska \ Naj viharja moč razsaja, hraste cepi, skale taja, večna bo Slovencev čast. Maj , iz Brkinov. (Narodno blago, uredil Ivo Tro i t.) Več časa je blodi okoli, dokler ni zapazit v lesu brleče svetlobe. Krenil je proti lnči. Dospevši bliže je opazil, da je svetloba v borni koči. Podal se je notri in prosil prencčiiča. Mati in hči bili sti doma. Mati je zavrnila fantovo prolnjo, rekša: »Rada bi te ohranila, ali če pride moj mož domov, ubije te gotovo". Hčerka je prosila zanj : „Mati, saj ga skrijevi, in ako ne bode že drugače, torej bodrve prosile zanj*. Na to sti ga skrili pod klop. Mož še ni priftel prav do praga, in je že zakričal: .Tu imate živ krst!" Mati in hči sti začeli prositi za fanta. Mož ju je usliial ter rekel fantu: .Nič sa ne boj f Kar ven pridi l Če bodeš priden, imel te bodem rad." Deček se je res vedel po njegovi volji m imel ga je rad. Moi pa je opasil, da je fant vedno nekam žalosten. Vprašal ga je nekega dne, kaj da mu je. Ta mu je puvedal, da je bil izdan hudobi ie pred rojstvom. „Mulči, rekel mu je gospodar, jutri pojdeva v pekel". Fant se je zelč prestrašil tega. Dragi dan sta se res napotila tja. Ko sta prišla do vrat pekla, je gospo-dar močno potrkal na*nje. Notri je vprašal nekdo: _ „Kdo je ?• — .Jaz sem, jat, kempate, le odprite*, je rekel mož. IPolltiAke vesti, V TRSTUt dne 39 decembra ltt«7. Petek bodi — srečen začetek! Ako je kaj resnice na Ijndski veri, da je petek „najnesrečniši" dan v tednu, torej bi morali v (smislu te vraše, .Po kaj ste prišli?" .Kaj ne veste, da jaz prihajam k vam vedno rad. Saj sem vam pripravil že mnogo duSie. Akt mi obljubite, da mi storite neko ljubav, hočem vam jih pripraviti še*. Hudič je obljubil. .Kaka reč pa je to ?* je vprašal potem. .Ta moj hlapčič*, je rekel mož, .je isdan vaieom slugi. Obrubljena ljubav je ta, da ms ss-poveite, naj ga izbriše.* Hudoba se je kar prestrašil. .Ker sem obljubil, naj velja*, rekel je na to moža. Hudič je zakričal. Kar je prišlo k njemu služabnikov ko listja in trave. Povprašal je vsakega: .Ali imaš ti zapisanega tega fantiča? Ti, ti* itd. Sleherni je odgovoril, da ne. Potem je zažvižgal v drugič. Zopet je priletelo hudičev ko listja in trave. Hndič je povpraševal kakor prvikrat, a nikrio ga ni zaznamoval. Zaklical je torej tretjič : prišlo jih je neizmerno veliko. Vprašal je kakor prej, toda še le zadnji hromi budiček ga je imel zapisanega. Poglavar ms je zapovedal, naj ga izbriše takoj, a ta ni hotel. Pretil mu je, ako ne sluša, da ga da semleti ko prah; a to ni ustrašilo hudička. Potem ie rekel poglavar, da ga d& zribati ko repo; a tudi to ga ni strašilo. de le. ko je slišal, da ga d& ' t, tV 411X1 M, v seveda) gojiti bojazen, da ne bode srečna era, ki se prične z novim namestnikom tržaškim, grofom Gc6ss om! Kajti zadnji dan v Um mesecu in zadnji v tem nesrečnem leta, bode petek. fte spominjamo se sicer več dobro, da li je bil tndi dan nastopa bivšega namestnika tržaškega istotako petek, ali sodeči po izkuinjah, ki sme jih doživljali v dobi vladanja viteza Rinaldinija, bi dejali, da je bil. Dan SI. t. m. bode petek. Stari pregovor pravi: „V petek slab začetek*. In dne 31. t, m., torej v petek, začne vladati na Primorskem novi namestnik, grof GoSas. Ali naj izvajamo iz tega dejstva, da bodi tndi ta doba nesrečna za Slovence v Primorju? Morda pa temu ne bode tako, kajti včasih se dogaja rado, da je bai začetek, storjen v pstek, obrodil dobrega sada in je ljudij, ki imajo celd vero, da je petek oni dan, ko ae treba lotiti vsakega važnejega posla, ako hočemo, da se posreči. Želims, da bi pripadal novi tržaški namestnik grof Go&js tem ljudem, da bi se njemu posrečilo nadaljevati v petek dne 31. t. m. zapričao veliko in velevažno opravilo na srečo vseh primorskih narednoitij: da bi se posrečilo njemu, kar se m noteio posrečiti njegovemu preuui*u; da dorede do javnega življenja v naši pokrajini v smislu gesla „viribu* unitis", da bi se mu posre< Čilo doseči ono združenje narodnostij na Primorskem, katero jedino zamore koristiti državni ideji avstrijski in gmotnemu ter duševnemu blagru tukaj zbranih narodnih skupin; naj bi se mu posrečilo iztrebiti ono strankarsko in msterijalistiiko jednostranost, ki je bil s dosedaj koristna le jed-nemu delu prebivalstva, dočim je donadala dragemu neizmerne Škode. Vse to naj bi se posrečilo novemu namestniku tržaškemu in potem bodemo prepričani, a dan njegovega nastopa, doui je bil petek, ni bil dan nesreče, ampak dan sreče 1 Deželni zbori. Včeraj so se selli deželni zbori Nižje Avstrijski, Štirški, Gališki, Silezijski, položiti na Ciprijanovo posteljo, slušal je svojega poglavarja. Ciprijan je bilo ime gospodarju onega fantiča. Bil je tak hudodelnik, da je hudič navlašč zanj dal napraviti železno posteljo. Ko je izvedel gospodar, da je hlapčič izbrisan, napotila sta se domov. Fantič pa ie bil še vedno žalosten. Gospodar ga je vprašal zopet: .Ne boj se nič. kar povej mi, zakaj si ie vedno žalosten ?" Dečak mu je rekel: „Ko sva bila zadnjič v peklu, veste, da me ni hotel izbri-sat oni hromi hudiček, dasi mu je glavar tako hudo pretil. Še le ko mu je rekel, da ga akaže deti aa Ciprijanovo posteljo, potem jo ubogal komaj*. .Molči, drngi dan pojdeva zopet v pekel", je rekel gospodar fantu. Podala sta se tja. Ko sta prišla pred peklenska vrata, je potrkal gospodar. Notri se je oglasil nekdo: .Kdo je ?* „Jaz sem, kompare, le odprite*, je rekel sooi. „Pa nas obiskujete pogoatoma". .Kaj ne veste, da vas imam rad. Saj vam pridobivam vedno aovih dsš. Jedno ljubav mi pa vendar morate učioiti". .Kaj takega*, je vprašal hudič. „Vaše sobe bi videl rad*. (Pride ie). Kranjski in G >r ško-Gradiški. Poslednji se je pa tudi hitro razšel, ker slovenski poslanci niso prifili in je bil zb n nesklepčen. Bili so torej v dforani le laški poslanci, pred katerimi je gosp. deželni glavar potoki par debelih solz radi nenavzačnosti Slovencev. Piedstavil jim je gosp. okr. glavarja in razšli so *e. Da li so premišljali, grede po stopnicah doli, o žnlostn h razmerah na Primorskem?! Italijanski poslanci pa so staknili giave skupaj, kaj bi bilo storiti P M*v so oni prišli na pravo misel? Ne! Iu kako jeduostanio bi bilo vse to 1 Pravični n*j postan-jo slovenskemu d^lu dežele, pripoznaj ) naj SI »vence jeduakopra vuimi in Slovenci bodo gotovo zadnji, ki bodo mislili na politiko abstinence ! Ali ne! Izdati hočejo manifest, v katerem bodo pretakali krokodilove solze radi tega, ker ni možno delovati za interese dežele. Kakor da bi se z hinavskimi manifesti odpravljale stare krivica I Dopolnilna volitev. Veleposestvo Kranjsko je izvolil j svojim poslancem v deželnem zboru Friderika pl. R e c h b a c h a. Ali je res nepornšna ta ostalina iz temnih časov zgodovine slovenske ? Dr. Ferjančič o političnem položaja. Dr. Ferjančič j« ozuačil na shodu v Postojni položaj tako nejasnim, da nikdo ne pozna sredstva, ki bi zjasnilo ta položaj. Ta nejasnost je dovela, da se danes vlada absolutistiški, pomočjo §. 14 naše ustave. Nikdar se ni mislile, da pride kedaj do tega. Gled« na vzroke žalostnemu parlamentarnemu življenju v Avstriji je povdarjal govornik, da je Nemcem zmešalo pamet to, da so Slovani prišli v zbornico v večem števila in da so ustvarili večino, ki se je pokazala zanesljivo vselej do sedaj! Nikakor se niso mogli udati v ulogo manjšine in porabili so jezikovne naredbe za najdivje agitacije med nemškim ljudstvom. A posledioa temu je bila, da so poslanci zgubili vajete iz rok, katere je vzelo v roke razdraženo ljudstvo. Govornik je opisal potem postopanje opozicije, ki je dosegla, da se je zaustavilo ustavno delovanje. Ali ustava se je v teh 30 letih ukoreninila tako, da je ni možno odpraviti trajno. Iti ravne v ostavo stavljamo Slovenci svoje nade. Ko se po-▼me ustavna življenje in delovanja državnega zbora, Myde zopet slovansko parlamentarno večino. To je ravno največi vspeh, da se je ustanovila, uglobila in ukoreninila parlamentarna večina, v kateri so idrnženi vsi avstrijski Slovani!! Govornik je opisoval potem, kako so se združili na Dunaja vsi naši držami poslanci, ne da bi se bili izneverili načelom svoje stranke. Tudi to je ' za nas velik vspeh. O Gautschevi vladi se je iz- : javil govornik — kakor ni drugače mogoče — j jako rezervirano. Ako bode Gautsch postopal pravično, nas njegova minolost ne bode motla v sodbi. Slednjič je govoril o razmerah na Kranjskem. Dotična izvajanja njegova smo že priobčili v glavnem. Shod v JPostojui je vsprejel nastopne re-solucije: ; I. Shod odobrava združenje slovenskih, hr- • vatskih in maloruskih poslancev v državnem zborn na Dunaju v „Slovaasko krščansko narodno zvezo" ter solidarno postopanje le-te z združeno desnico. — II. Shod izraža svoje ogorčenje na nečuvenem In skrajno surovem postopanju zjedinjene levice, < ki je z brutalno silo onemogočila v državnem zboru i vsako plodonosno delovanje — čestita predsedni- j štvn poslanske zbornice na odločnem in možatem i postopanju napram zjedinjeni obstrnkciji, — in iz- j raža svojo radost na solidarnem postopanju zjedi- j njene desnice, trdno pričakuj^, da ostane ista i združena Se v prihodnje v svrho izvršitve popolne jednakopravnog vseh avstrijskih narodov. — III. Shod pričakujn od naših poslancev, da bodo z vso dostojno enetžijo in brez mehke popustljivosti vladi ali združenim strankam nasproti zahtevali od vlade nemudno sistematično izvedbe narodnih in gospo-darskih pravic za slovenski narod na podlagi vseslovenskega shoda dne 14. septembra t. 1. v Ljubljani. — IV. Shod spoznava, da je želeti z ozirom na politične razmere v državi in deželi, da se narodna in katoliško-narodna stranka v deželnem zboru kianjskem, na podlagi popolue jednako-veljavnosti in s potrebnimi garancijami proti poljubnemu druženju jedne ali druge stranke s tretjo, dogovorita o sporazimnem postopanju v deželnem zboru. — Shod pričakije z gotovostjo, da se bode od strani obeh strank lojalno in od- kritosrčno delovalo na sporazumljenje posamičnih J stanov m slojev na Kranjskem in uvaževala v javnem življenju zmožnost in ne le strankarska korist. — V. Shod pričakuje posebej še od notranjskih poslancev, da se bodo glede na slabe gospodarske razmere osobito kmetskega prebivalstva na Notranjskem o vsaki priliki potezali za potrebna sredstva, s katerimi bi se zboljšale sedanje žalostne razmere. Za Ferjančičern je poročal obširno gosp. dež. Iposl. Lenarčič. Bavil se je temeljito z gospodarskimi, trgovskimi in obrtnimi stvarmi. Zborovalci . so glasno pritrjevali poročila Lenarčičevemu. Konečno nam je še pridodati zadovoljstvom, da se je uhod v Postojni vršil v znamenju brato-Jjubja. Udeležile sti se ga obe stranki. Čuti je bilo — lo je tadi naravno — pomislekov od te in one strani, ali razprave je pievejal duh dobrohotnosti in spravljivosti. Tako je n. pr. g. kapelan Mlakar pritrjal besedam dr«. Ferjančiča pozivaje, da se zjedinimo v teh nevarnih časih, ter je veseljem pozdravljal namerovano spravo. V Italiji se motajo stvari čim dalje, tem Sudneje. Lev XIII., ki motri svojim jasnim duševnim očesom vse to „prenovljenje in presnovljenje*, a ne more zazreti nikjer — mirn v političnim življenju Italije, ima pač dovolj uzroka, da vzklika: Samo politična, administrativna jednota Italije še ne zamore osrečiti domovine in naroda italijanskega, ako pa je drugo vse razcepljeno, razdrto ! V prvi vrsti so seveda finance, gospodarstvo, eno pereče vprašanje, ki dela velike preglavice italijanskim državnikom in sosebno še novemn ministerstvu Rudinijevemu. Malo nade je torej, da bi se posrečilo novi vladi, da bi pojasnila motni položaj, kakor se ni ' hotelo posrečiti prejšnji vladi. Vse je tako nejasno j in položaj vlade je tako negotov, da bode ista prisiljena najbrže, da zopet odloži zopetni sestanek j parlamenta, ki je bil že napovedan na dau 25. t m. Vlada bi storila še najbolje, tako menijo o ne- ' katerih krogih italijanskih, ta sploh zaključi sedanje sasedanje, a otvori potem novo. Mej tem pa naj bi bila naloga merodajnim krogom, da delujejo izven zbornice na pomirjenje duhov in na .to, da se ve- j čina v zbornici ojači ter da pride več predlog v razpravo, ki naj bi povspešile zlasti gospodarski blagor Italije. Posebne važnosti bi bilo, da se reši predloga o znižanju nekaterih davkov, vsled Cesar j bi si nekoliko opomogli vsaj revniši sloji prebivalstva. Vsakako utegne priti v bodočem zasedanju do novih vročih bojev, in finančni program vlade bode preporno jabolko. Proti temu programu so že vzdignili svojo pest vodje raznih opozicijonalnih frakcij: Sonnino, Colombo, Fortis in Giolitti. Prvi vojskovodje novega kabineta, namreč minister predsednik Rudini, Visconti-Venosta, Zanardelli in Brin bodo morali nabrusiti vse svoje orožje pred zasedanjem zbornice, |ako hočejo izvojevati nekako premirje na političnem polju, premirje, katero bi moralo koristiti tudi gospodarskemu delu vladnega programa. Toda videti je, kakor bi tudi v Italiji, isto-tako kakor v Ogerski, nekateri elementi hoteli namenoma zamotavati stvari na političnem polju, samo da bi ne prišlo do očistenja razmer tudi na gospodarskem. V blaženi Italiji pa je le preveč kosmatih vistij in Ijndi, katerim je tem dražje, čem dalje se ne zbistrijo flaančne razmere v državi. A ljudstvo? No, ono naj strada še nadalje! Različne vesti* Za spravo na Kranjskem. Ljubljanski listi prijavljajo nastopni komunikć: Dne 37. t. m. zbrali so se v Ljubljani vsi slovenski državni poslanci iz Kranjske i. s. gg. Ferjančič, Krek, Kušar, Pfeifer, Pogačnik, Povše, Šuklje, Šusteršič in Žitnik ter sklenili po daljnem vsestranskem posvetovanju in razmotrivanju naslednjo resoluoijo: „Slovenski državni poslanci iz Kranjske izražajo svoje trdno prepričanje, da sedanji politični položaj neobhodno v interesu slovenskega ljudstva in njega bodočnosti zahteva, da se obe slovenski stranki v deželnem zboru kranjskem združite. Da je to združenje mogoče, dokazuje prijateljsko so-delotacje državnih poslancev obeh strank v ,Slovanski kršč. narodni zvezi"". Zbrani poslanci so sklenili, da takoj uvedejo spravne poskuse mej strankama. V to svrho i«vo-lili so poseben odbor, ki povabi obe stranki na skupno posvetovanje. Vrhni predstavitelji naroda so torej spregovorili, kakor smo pričakovali od njih rodoljubja. Sedaj ne treba druzega, nego dobre volje od obeh strani in tujinstvo deželi kranjski bode kar čez noč pahneno v svoj ni5. V deželi neverjetnosti! Mi smo vsakako specijaliteta med kronovinami avstrijskimi. Te .časti* in .slave" si ne damo kratiti od nikogar. Čim abnoimalneja je stvar, čim neverjetneja je, tem večo pravico do domovinstva ima v naši pokrajini. In ko smo stvari srečno postavili popolnoma na glavo, tedaj je v nas .velik praznik*, kadilnice se vihte pred onimi, ki so srečno dovršili tako veliko delo in ob vseh oglih se pojo veličanstvene himne — kakor bi rekla „Triester Zeituug" — njihovi .einzig dem Wohle der Kronlaader ge-weihten Thatigkeit* Taka neverjetnost je n. pr. naša proslula zavarovalnica za slučaj nezgod. V tem zavoda ima italijanski živelj v svojih rokah — vse, da-si je njega območje slovansko po ogoromai večini prebivalstva. Ogromna večina interesovanih zavarovancev je slovanskega rodo. V dragih deželah, kjer velja za pravilo to, kar je naravno, bi govorili tej večini v jeziku, ki ga ume tudi ona. Toda mi živimo v deželi neverjetnosti, pri nas je tem vel-javneje pravilo, čim nenaravneje je. Zato se uraduje v tem zaveda z večino celo v dveh jezikih, ki pa imata ukupno jedao .lepo* lastnost: da nista ni jeden ni drugi jezik večine. V slovansko Dalmacijo eksportira ta zavod italijanske dopise, v nič manj slovansko Kranjsko pa nemške 1 Za svoje uradne objave se poslužuje ta za* vod časnika, ki izhaja malene ob popolnem izklju-čenju javnosti in ki ogromni več ni interesente? ni znan niti po imenu. Drngod seveda, kjer velja za pravilo, kar je naravnega, imajo uradne objava v prvi vrsti ta namen, da jih oni, katerih se tiče, čiUgo in umejo! Mi pa živimo v deželi nuverjet-nosti in je seveda umevno samo ob sebi, da ia uradu« objava »polnila svoj namen se le tedaj, ako je ni nikdo, ali le malokdo čital in — umel! Tako je gori omenjena zavarovalnica neki svoj „comunicato* (št. 3381) objavila le v .Osser-vatoru* in le v italijanskem jeziku. Ako bi živeli v deželi, kjer velja za pravilo, kar je naravnega, izplafialo [bi se morda vpraianje: .Ali je zavod, ki razteza svojo moč preko tržaške okolic*, Istre, Dalmacije, Goriške, Kranjske, res le za Italijane ? 1« Tako bi vprašali radi. Ali ne vprašujemo, ker vemo, da živimo v deželi neverjetnosti in ker vemo, da moramo ukloniti tilnik svoj pred dejstvom, da je pri nas pravo in znak prosvitljenega (ge-l&uterten, kaj ne, „Triester Zeitung" f 1) umevanja potreb prebivalstva ravno to, kar je — krivo I Tako velja v deželi neverjetnosti! Boj proti pericami „Indipendente* od dne 28. t. m. piše podnaslovom: „Nova pritožba proti — pericam", celo vrsto rekriminacij proti uaiia okoličanskim pericam. Da se nam ne poreče, d« pretiravamo, navedemo naj ta omenjeni članek v prevoda. Č'anek slove: „Dragi .Indipendente" ! Drugikrat že si sprejel mojo pritožbo proti oni nesnagi, kakoršno si dovoljujejo gospe peric is okolice s tem, da hranijo umazano perilo na javnih ulicah. Ulica Stadion je še posebno obložena s takim perilom, osobito pa trotoar je na nekaterih krajih založen tako, da ni mogoče niti hoditi. Danes sem videl, kako se je razvezal omot umazanega perila — pomislite v kako zdravstveno — korist! Lepe to, oh! za mesto, kakoršno je nače? Kaj pravi k temu naša zdravstvena oblast? To se dogaja v sred ni mesta, v najlepših ul cnh, a naš magistrat se ne briga za to Vprašam : kje bi se trpelo tako svinjarijo?! Mar se hoče toliko za zabranitev tega? Ali imajo morda naše „drage" perice .slovenske' svoje predpravice in se jim ni treba brigati za mestne zakone ? Stanovalec iz uliee Ginlia". To je torej najzadnji poklon, ki ga pošiljajo naši lahoni našim .dragim" „slovenskim" pericam („care" .slave"). Opetovano se je že naskakovalo na one revice, n x one mnčenice, ki morajo v pota svojega obraza prati in čistiti vso laško „svinjarijo*, kakor jo imenuj* sam „Indipendente". Na vse mogoče načine se je hujskalo in doseglo, da revice peiice nimajo niti več prostora, kjer bi mogle hraniti m e s t n o perilo. Prodajalnice so jim zabranili, hišne veže so jim prepovedali, a sedaj naj se jim prepove še ulica 1 Mi bi ne imeli prigovarjati ničesar, ko bi vedeli, da je lahonom res za snago in zdravje, toda mi vemo, da njim je samo do tega, da preganjajo Slovenke, ne pa perice! Ko bi imeli aade, da bodo uvaže-vali naš nasvet, bi jim svetovali, naj vsaj v vsakem mestnem okraju določijo po jelno shrambo na mestne stroške. Tako bode shranjena „svinjarija" in našim okoličankam ae bode treba zmrzovati po javnih nlicah ! Kaj m slite gospoda na magistrata ? „Indipendentu" pa svetujemo, naj se potrudi na staro „Reno", tam tam bode videl prave „porka-rije'! Naj si ogleda vse hišne prage in na vaakem najde stranišče — za vso hišo ! 1 Najde dve- tri-■eterne „sobe", kjer ni mogoče niti stati, ker je .soba" visoka, ako treba, za cel meter! Videl bode, da v takih „sobah" stanuje po 5 oseb, a odpadke vse hiše treba nositi — kakor gori rečeno — pred prag 1! Tja torej, dragi Izak, tja pojdi iskat resnične svinjarije, potem ti bodemo verjeli, da delaš za stvar in ne za nesramno protislovensko agitacijo! Zakaj da se ogiblješ Bene in starega mesta, to ti povemo o drugi priliki, ko se nam bode ravno ljubilo. — Ve, drage perice, pa ostanite kar ste, bile in potrpi te, saj pregovor pravi, da .oslovski glas ne seza do nebes". Doneski za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. V gostilni g. Babiča je nabral g. Josip Čebovin v družbi botrov pri krsta 4 krone 38 st., g. Miha Hervatin je dodal 40 atot. Pri maršali se je nabralo 2 kroni 39 stot. Mohorjani starega L. Antona so darovali 2 kroni 40 stot. V Slovenjemselu se je nabralo 9 kroni 94 st. Velečastita družina Rebek-ova je darovala za božićnico 10 kron. G. Fran Planinec je nabral med starejšinstvom županije v krčmi g. A, Ma-horčiča v Motovunu po dovršeni občinski seji 20 kron. Živeli darovatelji in nabiratelji! Silvestrov večer „Tržaške ja Sokola*. Jutri bode zaduji dau leta. Star običaj je, da ljudje čakajo ua Silvestrov večer ure, ko se je staro leto pogreznilo v globino proslosti in nastopa novo leto, vzbujaje v nas novih nad in novih želj&. V tem treuotku si ljudje radi sezajo v roko, radisezdrn-injejo v ukopno željo, da nam donese novo leto, kar nam je odreklo stare, preminolo, nemilo leto. A ne ie posamičniki, tudi uarodi imajo svoje želje in nade in primeren kraj za izražanje željft ukupnosti so naši narodni organi, naša društva. Zato poživljamo tržaške Slovence, naj se jutri zbero v svojih društvih v znamenje medsebojne ljubezni v bodočem letu. Sosebno naj se mestni Slovenci zberejo na Silvestrovem večeru „Tržaškega Sokola", kjer hočemo vsklikniti soglasno: Srečno novo leto, nam pojedincem, in našemu narodu I Prijatelje „Sokola", ki so kaj namenili za tombolo, prosimo, naj dopošljejo svoje prispevke pravočasno slugi „Slovanske čitalnice". Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljab vabi na Silvestiov večer, ki ga priredi jutri v petek dn« 31. de c. v dvorani „Narodnega doma" v fiar-kovljah. Na programu so : petje, sviranje na glasoviru, šaljivi prizor, igra, srečkanje itd. Ustop-niua za osebo 20 nč., vsaka srečka 10 nč. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Na obilno udeležbo vabi utjudno ODBOR. Razglasi Od c. k. poštnega in brzojavnega ravnat,'lj^tva.;smo;prejeli nastopni razglas o ispre-menitvi dosedauja peš-pošte med Sušujevico, Bel-lay-ein, Paasom in Cerovljem v redao vožnjo pošto : S 1. dnem januvarja 1898 stopi nauieito dosedanje peš-poSte med poštnim uradom v Sušajevici, nabiraluicama za pisma pri Bell»y u in Paasu-u in poštnim uradom v Cerovlju vsakdanja vožnja pa*ta, ki bode imela sledeči vozni red: Odhod ob 12 opol. Cerovlje Prihod ob 1045 predp. „ . 1 pop. Paas (nabiral.) „ „ 915 n „ „ 190 , Bellay n , B B Prihod „ 2 „ Sušnjevica Odhod „ 8 zjutraj. „Delalsko podp. društvo v Trstu" naznanja s tem svoji« členom, da z novim letom stopijo v veljavo premeiijena in od vlade potrjena pravila. Na podlagi istih imelo bode diuHvo dve vrsti rednih udov. Redni udje prve vrste bodo vsi odra- ščeni in .sicer možki od 18 do ueprekoračenega 45., žei^ke pa od 18. do neprekoračene a 40. leta-Redni udje druge vrste pa nedorasli dečki in deklice od 14—18. leta. Prvi bodo plačevali, kakor do sedaj: možki 30, ženske pa 15 nč. na teden, oni druge vrste pa: dečki 15, deklice 10 nč. na teden. Kedor zaostane 6 tednov z udnino in je podvržen zavarovanju, neha biti ud našega društva. Bolniška podpora za vsak dan znala za ude prve vrste : za tnožke 1 gl., za ženske 50 nvč. ; za ude druge vrste pa: za dečke 50 nč., *a de-klioe pa 30 nvč. O tej priliki nočemo omenjati koristij, ki jih uživajo udje, temveč izražamo željo, da bi naši sodrugi kmalu prišli do prepričanja, da so slovenske krvi, ter da bi začeli uvaževati geslo: „Svoji k svojim J" .Tržaško podporno In bralno društvo" priredi dne 31 decembra v svojih prostorih „Silvestrov večer" po jako zanimivem vsporedu. Pričetek ob 8 in pol uri zvečer. Na mnogobrojno udeležbo društvenikov in po njih povabljenih gostov nljudno vabi Odbor. V puščico „Tržaškega podp. in bral. društva" je podarila gospa Kariževa 1 krono za drnžbo sv. Cirila in Metoda. Dekansko pogrebno in podporno društvo bode imelo dne 2. januvarja 1898, ob 3. uri popoludne svojo četrto redno sejo. In 9. januvarja pa drugi občni zbor ob 3. uri popoludne v dvorani g. J. Mahuiča. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Porodilo blagajnika. 4 Vpisovanje novih udov. 5. Razni nasveti. 6. Volitev novega odbora. Odbor. Plačevanja davkov In pristojbin davkarijam vseh v tej državni polovici zastopanih kraljevin in dežel posluževanjem nakaznic (čekovnega in klirinškega prometa) poštne hranilnice. Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva smo prejeli nastopni razglas; Počenši s 1. januvarjem 1898. morejo se vršiti vsa plačila (izvzemši carinska) vsem ces. kr. davčnim uradom (glavnim davkarijam) kraljevin in dežel, v tej državni polovici zastopanih, dalje c. kr. finančnim blagajnicam na Dnnaji, tudi potom c. kr. poštne hranilnice in sicer ali v gotovini na vsakem avstrijskem poštnem nradu in na poštno-branilničuem uradn ua Dunaju, ali pa potom čekovnega prometa z nakazanjem dotičnega zneska iz računa dotičnega plačilnika na račun prejemne blagajnice, in sicer pod naslednjimi pogoji. O vsakem takem plačevanju ali nakazovanju posluževati se je „vplačilnic", ki se dobivajo po 6 nč. na poštuih uradih, v prodajalnah pisem* skih znamk (mark) in na postno • hranilničnem uradu. Vplačinica mora biti izpolnjena na ta način, da je vplačani znesek, take na prejemnici kakor na položnici, napisan z številkami in na prejemnici še razven tega tudi z besedami; nadalje morata biti natanjčno zaznamovana ime blagajnice, za katero se hoče plačati, in kronovina, v kateri se nahaja blagajnica, poleg tega mora vplačilni k natanjčno naznaniti na položnici svoje krstno ime in priimek, posel (obrt) in bivališče, osobito pa kakovost in vrsto plačila (davek, pristojbina al: kaj druzega) s pobližojimi znaki (datum, dan) in številko plačilnega naloga, označenje predmeta pla* Čilu ali uradnih listin, z ozirom na katere se vrši plačilo* Tudi se mora dopisnica na vplačilnici, ki služi v uradno potrdilo in se svoječasno dopošlje plačilniku, že v naprej opremiti z natanjčnim naslovom plačilnikovim. O plačilih potom nakazovanja zneska iz imet-nikovega računa ua poštni hranilnici na račun prejemoe blagajnice odposlati se ima na poštno hraniluico zajedno s pravilno izpolnjeno vplačilnico tudi o«k, ki se glasi na isti znesek. Čeki, katerim niso priložene pravilno napisane vplačilnice, se ne vsprejemajo od poštne hranilnice. Ravno take se more na nakaznice imetnikov računa v čekovnem in klirinškem prometu poštne hranilnice ozirati le tedaj, ako znaša njihova imovina toliko, da zadostuje preostanek po odbiti matici v popolno pokritje nakazanega zneska. Prejem z vplačilnico plačanega zneska potrjuje urad plačilniku s prejemnico. Da se plačilo prpozu,\ veljavnim tudi od davkarije (blagagajnice), treba je : 1) da služi blagajnica, za kateio se je kak znesek vplačal, tudi kakor prejemnica takovih plačil ; 2) da more le ta iz položnice glede kakovosti in vrste plačila razvideti s6 siguru stjo, n* ime katerega dolga da ima zaračuniti vplačani zne sek, in 3) da je blagajnica v onih slučajih, v katerih i se mor«* plačati le na podlagi dobčenih p >lnžnic, ; deklaracij ali priglasnic (osobito pri užitninskih davkih), že preje prejela dotične listine. R»di tega je potrebno v takih slučajih, da se v vplačilnici omenja izrecno, je-li so se pobžnice že doposlale ali se zajedno dopošljejo blagajnici. Ako je plačilnik ugodil vsem tem zahtevam, dopošlje mu blagajnica uradno potrdilo z dati za-računjenja. Za resnično vplačan velja oni znesek, ki je označen na uradnem potrdilu in kakor Čas izvršene plačilne dolžnosti glede gori omenjenega zneska velja dan, katerega se je vplačilnica izročila poštnemu uradu, o nakaznicah v klirinškem prometu pa dan, katerega se je vknjižil ček na poštni hranilnici. Če plačilnik ni ugodil vsem zahtevam v svrho veljavnosti plačila, obvesti ga blagajnica o tem, vplačani znesek pa se tako dolgo smatra le začasno pohranjenim, dokler niso odstranjene ovire glede zaračunjenja. Blagajnice, katerim veljajo plačila, so obvezane, da o izvršenem plačilo takoj obvestijo stranka, plačujoče potom poštne hranilnice; vendar se plačilniku z ozirom na različne poštne razmere ne more natanko določiti čas, do katerega najkasneje se mu mora doposlati gori omenjeno uradno potrdilo. Iz Rojana nam pišejo: Ozirom na notico v današnjem zjutranjem izdanju o cerkvenih zborih v Rojanu, prosimo vas, da isto popravite v toliko, da tu nimamo možkega narodnega cerkvenega zbora, ampak poje pri slovenskih mašah ženski zb r „ce-cilijank". In še to malo, bojimo se, se poizgubi kmalo, ako ne poseže vmes kaka druga oblast, kajti že sedaj se oglaša gospod župnik z zahtevo, da morajo cecilijanke peti latinski. V polnem obsegu pa se pridružujem pozivu v Vašem lista, da naj farani rojanski, ki imajo le količkaj slovenskega čuta v sebi, ne prepnste izključno le gospoda župniku in njegovim pristašem vso skrb za njih pevski zbor. Ta pevski zbor je gola protislovenska demoustracija. Saj prepevajo — kakor se je zgodilo tudi na Sv. dan — same italijanske pesmi in med temi posebno demonstrativno tisto Manroner-jevo himno! Res prava sreča je, da je pri naa ljudstvo tako mirno, sicer ne vemo, kaj bi se dogodilo lahko. In gospod župnik, ako je že toli skrben za te svoje somišljenike, naj bi jih poučil tndi nekoliko o javni morali in o avstrijskem patrijotizmu, da se ne bede dogajalo, kar se je dogodilo na drugi praznik, ko so kričali v neki gostilni .Evviva Italia, fora i ščavi tM In dejstvo je, da so naslednjega dne redarji deli pod ključ par teh tičkov, da-si ne moremo trditi še sedaj, da se je zgodilo ravno radi tega kričanja. Umrljivost v Trotu. Od nedelje 12. pa do sobote 18. t. m. je umrlo 45 možkih in 39 ženskih oseb, skupaj 77 oseb, nasproti 103 istega tedna v lanskem letu. Od teb je doseglo starost do 1 leta 13 oseb, 6 po i let, 8 po 30, 4 po 30, 5 po 40, 15 po 60 22 po 80. 4 po čez 80 let. Povprečna umrljivost tega tedna znaša toraj 24 5 pro tisoč. Povprečui uzroki smrti so kakor navadno pljučnica in bolezni sopnih organov. Mesto Bukarešt cesarju Fran Josipu. V spomin bivanja nnšoga cesarja v Rumnuiji, je poklo« nilo mestno predstujiustvo Bukarešte Nj. Veličanstvu krasen album z izbranimi slikami romunske stolice. Podoben album izroči Bukarešta grofa Goluchow-kemu, avstrijskemu ministru za vnanje reči. Najnesrečneji dnn v tednu. Vraža pravi, da je petek najnesrečneji dan v tednu, ker se v ta dan dogaja baje največ neprijetnosti in nesreč. Statistiki pak so izračunali, da je najnesrečneji dan f tednu — ponedeljek. V ponedeljek se dogaja ne-prilik 16 74 odstotkov, v petek pa samo 16'88. Najmanj jih je v sredo, namreč 15-31 odstotkov. li tega ln ae dalo izvajat, sledeče; v poaeisljek je človeška glava povpreč no »nejasna1 in človek vsled počitka v nedeljo malce — neroden. Proti sredi tedna je buljav ker »es je Človek utrdil, * proti sklepa je slabše, ker se je zopet utrudil. Morda imajo vendar le atatiskiki pravo. Vate« da Gama. V Portugalski bodo slavili meseca maja 1898 velikansko slavje štiristoletnice odkritja vodne poti v Indijo. Va<>c» da Gama si je priboril za to odkritje isto zaslugo, kakor Kri-ataf Kulamb z odkritjem Amerika, kajti Vanco je bil prvi, ki je nalel pot po morja iz Portugalske v bogato Indijo. Odbor slavja, ki bode trajal* 17* 20 maja, priredi na morja ob Lizboni, glavnem mestu Portugalske, velikansko ladijsko demonstracijo, katere «e adeleiž tudi neki triaiki parnik. Kolera v Indiji. Po nradnib izvestjih je umrlo aa kolero v Indiji od jessni pa do sedaj sledeče itevilo oseb in sicer: Bomba? (mesto) od 19. oktobra pa do 16. nov. t. I. 43 oseb, Kalkuta (mesto) od 16. okt. pa do 13. nov. 47, v bengalski provinciji meseca avgusta 1.1. 95.930(1), v septembru 10.807, Madras (mest«) od 15. okt. do 13. nov. 8, a meseca februvarija t. 1. 8984, v provinciji Madras meseca marca 5892, aprila 4101, Barma (provincija) od 9. okt. do 13. nov. 6, v osrednjih provineijab od 2. okt. do 6. nov. 6, meseca avg. 1960, v severno zapadnih provincijah OudhodU. okt. do 7. nov. 33, meseca avg. 7978, v provinciji Psnjab od 2. do 30. oktobra 96, Goorg, prov. meseca septembra 8, Hjderabad, prov* meseca avgusta 4126, skupaj 69.148 oseb. St. 2424—Pr. Naznanilo o napovedih za odmero osebne dohodnine, pla-carine od viših službenih prejemkov in prihodnine za leto 1898. Davčni obvezanci, ki hočejo svoje napovedi ustmeus podati na davčni oblasti, naj to store kolikor prej mogoče. Dolžnost podati napoved in nasledki, ako kedo to opusti, so neodvisni od vročitve posebnega v §. 204 omenjenega poziva. Za prvo priredbo osebna dohodnine, t., j. za ieto 1898., napovedati je po §. 156 dohodke zemljišč in poslopij v povprečnem zneska zadnjih dveh let 1896 in 1897, vse druge bodisi stalne ali nestalne dohodke z dejanski v zadnjem letn sprejetim zneskom. Kedor ni imel dohodkov še dve, oziroma eno teto, jih mora napovedati po povprečni dobi njih nživanja oziroma se zneskom, ki ga upa dobiti v dobi jednega leta. Ista načela veljajo za računanje troškov, ki se smejo odbiti. Določile za obdačenje novih davčnih zave-tancev in njih dolžnost, predložiti napoved, nahajaj« se v §§. 227 in 228. Natsnčneja določila, kako je postopati o sestavi napovedi za osebno dohodnino, nahajajo se t I. delu v drž. zak. št. 108 ez 1897 razglašenega izvršitveoega predpisa k IV. poglavju zakona od 15. oktobra 1896, drž. zak. št. 220. Ponatisek tega dobe lahko brezplačno davčni obvezanci v Trsta na c. kr. davčni admin:straciji, na Goriškem in v Istri pa na pristojuih c. kr. okr. glavarstvih odnosno na c. kr. davkarijah, ki niso na sedežu okrajne g6 glavarstva. Ako kak dSvčni obvezanec ne poda dolžne napovedi v predpisanem roku, pripravi se odmera po novem poziva na podlagi g. 205 lahko uradoma; ruzven tega mu je pričakovati, da se nvede proti ajemu preiskava zaradi davčne zatajbe. Kazenska določila zaradi davčne zatajbe, davčnega prikrajšanja in opuščene napovedi objemaj« 229, 941, 243 ift 244. Napovedi ss zakonom od 28. oktobra 1896, dri. zak. št. 220 na uovo uvedeno prihodniuo je predložiti glasom §. 138 istega zakona na pristojni da«čni oblast* ob pr*v tistem času, kakor napovedi aS osebno dohodnino. V svrho odmere prihodnine za leto 1898. se poživljajo torej vse osebe, ki uživajo v Trstu, na Goriškem ali v Istri v smislu §. 194 pribodnini fodvižnne prejemke, da do 81 jannvarja 1898 predložd napovedi o vseh teh prejemkih, izvzemši one, pri katerih se prihodnina odtegne dolžnikom poobraaca, zaukazanem z itvršitveoim predpisom k Hi. poglavja zakona o osebnih davkih, razgla- šenim drž. zak. št 171 ex 1897. Te napovedi se vlagajo, oziroma tudi dado ustmeno na zapisnik na isti davčni oblasti, katera je po pričujočem naznanila pristojna za sprejemanje napovedi o osebni dohodnini. Tiskovine za napevedi dob6 se lahko brezplačno na istih oblastih in uradih, kakor tiskovine za osebno dohodnino. Prih,dnini je po §. 124 zavezan, ked»r iz imovinskih predmetov ali imovinskih pravic dobiva prejemke, katerih ni že naiavnost zadela zemlja-rina, hisnina, pridobnina in plsčarina. 8em spadajo posebno v §. 194 št. 1—7 navedene obvesti, rente, tekoča plačila, oprave i. t d. Ker se prihodnina nasprotno od osebne dohodnine ne odmeri po gospodarstvih, nego za vsako osebo posebej, zato se opozarja še posebno na to, da mora vssk posamezen upravičenec prejemkov odnosno njegov postavni zastopnik pod zakooitimi pogoji podati napoved. Osebe, katerih prihodnini podvrženi prejemki niti sami zase, niti skapno s njihovimi drugimi dohodki ne presezajo letnega zneska 600 gld., so po §. 125 št. 7 sploh proste prihodnine, torej tudi niso dolžne podati napovedi. Podrobna sakonita določila e sestavi napovedi za prihsdnino, so natisnjena ns zadnji strani obrazca za napoved v pouk davčnim obv«saneem. Po §. 128 tega zakona oblačiti je stalne ter za priredbo prihodnine za 1. 1898. tudi po svoji velikosti še nedoločene in premenljive prejemke se zneskom v zadnjem letn (t. j. leta 1897.) res doseženim. Kedor ni imel prejemkov ie toliko časa, mora jih napovedati po povprečni dobi njih obstanka oziroma se zneskom, ki ga upa doseči ▼ enam letu. Določila za obdačenje na novo v davčno dolžnost stopajočih oseb in njih dolžnost, podati potrebno naznanilo, nahajajo se v §■ 145. Kedor ne podi pravočasno napovedi odnosne omenjenega naznanila, se izpostavi tndi pri prihodnini kakor pri sebni dohodnini pravnim posledicam, da so davčne oblasti glasom §. 142 pooblaščene uvesti oblačenje uradoma, ter da se po §§. 243 št. 4 in 244 more kazenski postopati radi davčna zatajbe. Tudi gledć prihodnine so dolžn«, podati napoved in nasledki opuščenja iste so neodvisni od tega, je-li bil davčni obvezanec za to osebno pozvan ali ue. C. kr. fitpmino ravnateljstvo. Trst, dne 20. decembra 1897. Dr. Maksimilijan Schnster pl. Bonnott c. kr. dvomi svetnik in finančni ravnatelj. •C Rojaki! Spomnite a« družbe sv. Cirila in Metoda. Sloveča vina iz Visa v zalogi vin Via S. Lazzaro št. 4. Opolo iz Visa po 34 novč. liter, „ „ fino „ 36 „ „ belo sladko „ 40 „ „ Kakor tudi Majfinejša desertna vina. Prosto na dom od 5 iit. naprej. __Peter Benuari iz Visa. y.v.v.v.w.\v.v.\v :j Kolesarjem! • Podpisani naznanja, da ima v ulici 8« # Lazzaro št« O lastno mehanično dela v a meo v nateri popravlja kolesa, iivslne str jo # itd. po najnižjih cenah $|£RL ANTON a* \\\\\•• Svečar v Gorici J. KOPAČ Solkanska cesta it. S. priporoča velečastitemn svećenstvu, cerkvenim upravan, ter aiavnemu občinstvu priatne Voščene sveče kilogram po 2 gld 45 nft Ha ao one avžo, koja noaijo pretokolirano tvornftno znamko, nepokvarjena, jamčim se svoto 1000 kron. ,, Sreče slr.beje vrate za pogrebe in postransko raa* avatljnvo cerkva doMvaj" so po jnko nizkih cenah. Prodaje« tudi tamijan za carkve: Lacrima najflneji.......klgr. po gld. 1.20 . običajni......... ,, T.- ................... „ — Blago poftilja a« na vso atrani a?stro-ogersko monarhije poitmne proato. STzaioba pohištva in ogledalS <3* Rafaela Italla «£> <3* Via Maleanton it. I. 4£> <3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in <£> <3> »prejemnice, žimnic in peresu ic, ogledal in ^^ železnih blaganj, po cenah, dn se ni bat^rs,., ^r konkurence. J ^ ^ AAAAAAAAAAA C? C"' '' O Najnovejie veatl. Dunaj. „Wieuer Zuitung" objavlja cesarsko naredbo od 28. decembra t. 1., ki na podlagi §. 14. državnega temeljnega zakona od 21. decembra 1867 določa 6 mesečni proračunski provizorij od 1. jauuvarja do konca junija 1898.; potem cesarsko naredbo od 26. decembra t. 1. o spremembi nekaterih zakonskih določil o sodniških pristojbinah in slednjič izvrltlne naredbe finančnega in pravosodnega ministarstva k gornji zadnji naredbi. Dana j 29 „Fremdeoblatt* pravi glede proračunskega provizorija, da se je določila 6 mesečna doba, da-si se nameruje sklicati državni zbor na ustavno delovanje takoj po zasedanjih deželnih zborov, to pa zato, ker nči skušnja, da treba več mesecev, dokler se i zgotovi državni proračun. Sicer pa treba takoj po sentantu držav-nega zbora zaprositi indemu teto za to navedbo. Trgovlnak« braojAVke In v Saaimp*«'» Paoh'oa A*je*«u 9.38 9'35 Ptenina -a spomlad l*P8 12 08 to 12,09 Ovea /.a apamlad 6.38—6.4» [ti it«. speariad8.74 8 76 Koru** ,.>■ maj-juai 18«? 6.43 644 Potmira nova od 78 kil. f. 13 05-13.15 >". 7b fcdo 13 20 18 26 80 kil f. 13.30—13 35 , oH Hi W 18.30 18-86, o<' k i. —•— —.—. 6'80 9.- prom. 615- 6 45 Pienioa: ponudba srednje, povnraievanje boljlc. Predaja 20000 m. st. 6—10 nč. eeneje Trama: megla. Havra. Kava Hanto« »tjon t«Mran tt» dae. 40.50 ib april 41.— 3atttTtf. ^»ntoi koimI itn daoamtier ■>■*■ u mare 34.— *»» maj 34.75 sa aaptomber 85.6o mimo. Dnna^ahik hora« 29 decembra - »»-o? dsnea vSoraj Drlavui dale v papirja . . 1U1 So 102. - p t .rebrn . . 101.95 101.65 4vatrij«ka renta t slatu . . 12186 131.85 t k * onu h . . 101.80 101.80 Kreditne akcije............»61 40 351.60 IjoctoTi !0U. . . 120 05 119 96 N -.uoJ«on ... y.68> 9 64 20 mark • 11.77 tl.79 mo Hali ... \><><>*>«><><><>«L X Hotel Volpioh I pri črnemorlu^ (Aqiula nera)2 * T H R T M TRST , „ V X Via S. Spiridione, Corse, Via 8. Mleslb, ▲ V najbolj v središču ▼ A popolnoma nm- nov* opra*V*Hm g jKOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM«Z 9 v i-riiličju .Restavracija Pila en" y £ od F. Volpicha. A T