the oldest and most popular -slovenian Newspaper
in united states of america.
J
and most popular -slovenian
AMER1KANSK1 SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
.'■.!.- JilL-Lli- JU ^
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih državah ameriških.
ŠTEV. (No.) 240.
CHICAGO, ILL., TOREK, 14. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 14, 1926.
LETNIK XXXV.
Nikola Pašič umri.-flmcrišKa mornarica v slabem stanji.
V PETEK ZJUTRAJ JE PREMINUL VELIKI JUGOSLOVANSKI DRŽAVNIK. — BOLEHAL JE ŽE DALJE ČASA. — ZA BIVŠO SRBIJO IMA VELIKANSKE ZASLUGE — BIL JI JE VODILNI POLITIK IN DRŽAVNIK — DUŠA RADIKALNE STRANKE-
Belgrad, Jugoslavija. — Desetega tega meseca ob 8:30 zjutraj, je preminul Nikola Pašič, veliki jugoslovanski državnik. Pogreb se je vršil v nedeljo na državne stroške.
Preminul je zopet eden iz-fred največjih evropskih politikov in diplomatov. Veliki Si b, Nikola Pašič, vsaj po ime-fiu ,ako ne osebno, najbolj poznana politična osebnost vsem Jugoslovanom to — in onstran frorja, je za vedno zatisnil svoje trudne oči.
Da govorimo odkrito, smrt tti-alokatere osebnosti je narod Sprejel s tako mešanimi občutki, kakor ravno vest o smrti tega moža. Je pač tako v Življenju; čim višjo vlogo kdo igra, čim vplivnejšo besedo kdo 5nia, tem več ima prijateljev, a Se neprimerno več pa sovražnikov.
Ako pogledamo v jugoslovansko državo, ki je nastala Po vojni. Kdo je bil faktični vladar v tej kraljevini, kdo je
^ifilJlifly^ JjL pdlQPujpco besedo? Država ima sicer kralja, ima svoj parlament, a vendar brez volje Nikole Pašiča d,a bi on ne imel svoie besede vmes, ni zgodilo ničesar. Da se je Po večini z' v,r> kakor je on hotel, ni dosegel z ukazi, s svojo zvitostjo, po ovinkih in večkrat tudi z navidezno popustljivostjo je dosegel daleko več, kakor če bi ukazoval — bil je v resnici popolni diplomat.
Občudovanja so vredni taki duhovi in občudovanja je vreden tudi Nikola Pašič. Koliko imel nasprotnikov, koliko lr>trig se je spletalo proti nje-mu __ a znai je j^i mimo vsega 111 preko vsega ter se stalno vzdržati na površju. Škoda, da bil ta veliki mož ob početku ll&osJavije vsaj za par deset-j^tij mlajši. Zakaj pravimo to? Ašič je bil že v predvojni Sr-> vodilni politik in državnik, ^ ^a ima za bivšo Srbijo veli-*nske zasjuge, tega mu niti ^eKovi najhujši nasprotnik Odrekajo. A predvojna Sr-k je bila mala državica, v }jv Gri so bile popolnoma raz-C:"e razmere, katera je imela ^°Polnoma različne potrebe, ^akor jih ima današnja velika 'žava Jugoslavije. Ko je ob ^•evratu zopet prevzel Pašič lx-avno vodstvo v svoje roke, •'e b>l že starček. Vsa svoja ^'adoHtna leta je posvetil bivši V »ji in ta mala državica mu •G takorekoč popolnoma pre-' a v meso in kri. Ni se zato ogel popolnoma vmisliti in '-iveti v vodstvo velike države. n ''avno to je bila menda vsa "Jegova slabost. ^ ^ko to upoštevamo, mu tudi j' oprostimo njegovo nežnost za Slovence in Hrva se". ^cnil je pač, da ima pred 1le Srbe, kakor v prejšnji rzavi in menda ni mogel za
a1??1' da je bil potek razvo" teh dveh narodov popolno
^^azličen od srbskega in da
POROČILO MORNARIŠKEGA TAJNIKA.
Tajnik Wilbur napada v svojem letnem poročilu Cool idge-jevo ekonomijo; toži, da je mornarica nepripravljena za vojno, ker ni sredstev, za popravila ladij.
POROČENA V ZRAKU.
Washington, D. C. — Mornariški tajnik Wilbur je v svojem letnem poročilu napadel predsednika Coolidgefc in kongres, ki odobruje predsednikov načrt, po katerem se dovoljuje le neznatni znesek v držav-nam proračunu za mornarico, ki je takorekoč prv.a obrambna črta naše dežele. Poročilo tajnika je pravzaprav obdolž-ba, s katero dolži predsednika jn kongres, ki ne dovoljuje potrebnih sredstev za popravila bojnih ladij; v stanu, v kakršnem so sedaj, so nesposobne z>a vojno, pa tudi še/ mesece bi vzelo predno bi se jih postavilo na stališče, da bi bile sposobne za vojno — sposobne postaviti se v bran sovražniku. V poročilu navaja tudi Wilbur, da radi pomanjkanja potrebnih sredstev za mornariško akademijo, manj ka potrebnega števila mornariških častnikov.
Drugo poročilo iz Washing tona se pa glasi, da je finančni odsek poslanske zbornice po tisnil na stran predlog za znižanje dohodninskih davkov. Poslanec Green, ki je predsednik finančnega odseka, je predlagal, naj bi se ta denar porabil za odplačilo ljudskega dolga. Demokrati obdolžujejo republikance, da zato odlašajo z redukcijo dohodninskega davka, da bi drugo leto, ko bodo bližje predsedniške volitve, z znižanjem davkov lovili glasove.
Slika nam predstavlja poročnika Chesterja Dawsona iz Lynn, Mass., in Mae Fantom iz Brockton, Mass., ki sta bila v Martin letalu visoko v zraku poročena. Ceremonije so se vršile, ko je letalo krožilo nad mestom Galveston. Več drugih vojaških letal je istočasno krožilo nad njima in spuščalo nanje cvetlice.
RAZSTRELBA V HAMMOND, IND,
Pri eksplozijski nesreči v tovarni Central Railway Signal kompanije je prišla ena oseba ob življenje; truplo je bilo vrženo 400 čevljev visoko v zrak.
Hammond, Ind. — V petek dopoldne je nastala pri Central Railway Signal kompaniji, kjer izdelujejo materijal za torpede eksplozija; ena oseba je prišla ob življenje, 12 jih je bilo poškodovanih, vse mesto se je streslo od silne detonacije.
Sreča je bila, da se je le eden izmed delavcev nahajal v bližini, drugi so bili toliko
ILEANA POROČI ITALIJANSKEGA PRINCA?
KRIŽEM SVETA.
— Pariz, Francija. — Iz O-slo, Norveško, je prišlo poročilo, da je bila priznana No-bel-ova nagrada za leto 1925 Charles G. Dawesu, podpredsedniku Zed. drž. in sir Austen Chamberlainu, angleškemu tajniku zunanjega ministrstva. Za leto 1926 je pa bila podeljena Aristide Briandu, francoskemu zunanjemu ministru in dr. Gustav Stresemannu, nemškemu zunanjemu ministru.	' •'
—	Sydney, Avstralija.— Prva podzemska železnica v Avstraliji je bila otvorjena v Sydney, prometu bo oddana, 20. decembra. Mesto ima 1 milijon prebivalcev.
—	Tokio, Japonsko. — Yoši Hito ,japonski cesar, ki je šel v pokoj leta 1921, ima pljučnico, njegovo življenje je v nevarnosti.
—	Ženeva, Švica. — Liga narodov bo povabila vlado Zed. drž., da bi sodelovala pri razgovorih za kontrolo nad o-boroževanjem. Posebna tozadevna konferenca se bo vršila v jeseni leta 1927.
Iz Jugoslavije
VELIKI PLAZOVI PO SLOVENIJI; LJUDJE SE PO NEKATERIH KRAJIH SELIJO IZ HIŠ; TUDI CESTE SO PO NEKATERIH KRAJIH NEDOSTOPNE. — DRUGE ZA-NIMIVE VESTI.
Iz Bukarešte poročajo, da bo v teku šestih mesecev prin cezinja Ileana poročila ita lijanskega prestolonasledni ka, kar pa v Rimu zaniku-jejo.
Bukarešta, Rumunija. — Iz
dvorskih krogov v Bukarešti je prišlo poročilo, da bo v teku šestih mesecev, Ileana, ru-munska princezinja, poročila italijanskega .prestolonaslednika Humberta. Če pa med teta časom umrje rumunski kralj, oče Ileane, bi se pa poroka vršila, ko bi bila končana običajna doba žalovanja. Princezinja
V	nedeljo 19. dec. bodo prijatelji ih somišljeniki A. S. pokazali, kaj s« stri, če vsak nekaj stri!
-o-
V	nedelj« dne 19. dec. bo vse agitifalo za "A. S.", ne pozabi tydi ti!
imata zato tudi popolnoma drugačne težnje. Odtod izvina tudi, da se mu je očitalo, da zatira Slovence in Hrvate. Bil je pač z vsem srcem Srb in vso Jugoslavijo si je predstavljal le kot veliko Srbijo.
Na svojo politično, srbsko radikalno stranko je imel neki direktno magični vpliv. In ravno njemu se ima ta stnanka tudi zahvaliti, da se je vzdržala na dosedanji višini in da se je v njej ohranila disciplina in ni prišla do razpada.
Ta stranka, kakor tudi celokupna Srbija, katere veren sin je bil, imate pač dovolj vzroka, da potočite solzo za Nikolo Pašičem.
oddaljeni od mesta nesreč« da so bili le od plina opečeni.
Ob življenje je prišel Henry Franks, katerega truplo je vrglo 400 čevljev visoko v zrak in je padlo na dvorišču na zemljo. Poslopje, kjer se je zgodila nesreča, je popolnoma razdejano. Tudi poleg stoječa poslopja so močno poškodovana.
Enajst deklet, ki so delale v drugih oddelkih v tovarni, so bile opečene od plinov ali pa ranjene od kosov stekla, ki je letelo na vse strani. Težko je bil tudi ranjen H. O. Bemisde-feV, superintendent podjetja.
Eno miljo daleč naokoli po mestu so bile vse šipe po oknih razbite. Ambulance so bile takoj na licu mesta, s katerimi so ranjence prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da bodo vsi okrevali.
JUGOSLAVIJA PRISTOPI ITALIJANSKO - ALBANSKI ZVEZI?
—	Rim, Italija. — Fašistov ska vlada v Italiji je izobčila od prizivnih sodišč 17 sodni kov, na podlagi obdolžbe, da so nasprotni fašizmu.
—	Rim, Italija. — Italijanski listi obdolžujejo Francijo da tajno oborožuje Jugoslav! jo. Spričo vseh sličnih vesteh pa 'ni nobene vojne nevarnosti v Evropi.
Ileana je stara 17 let, Humbert pa 22.
Poročilo pravi, da se je ta Ziaroka skovala meseca septembra, ko se je vršila rumun-sko-italijanska konferenca, na kateri !je dobila Rumunija od Italije kredita v znesku 1 mi-ijon dolarjev.
Od kar se je kraljica Marie vrnila s princem.in princezinjo iz Amerike, nosijo, zlasti Ileana, le v Ameriki kupljene o-bleke. Posebno za šport ji u-gaja ameriška moda.
Rim, Italija. — Kakor hitro se je raznesla vest 6 zaroki italijanskega prestolonasledni ka in Ileane, je takoj italijansko zunanje ministrstvo izdalo poročilo, da so te vesti izmišljene; italijanski kralj noče, da bi se njegov sin ppročil že sedaj, ker je še premlad.
Belgrad, Jugoslavija. — Italijanski poslanik v Belgradu, Bordrero, je predložil jugoslovanski vladi predlog Mussoli-nija, v katerem italijanski diktator Italije vabi Jugoslavijo, naj pristopi k italijansko-al-banski zvezi, katera je naplavila zadnje oase toliko vznemirjenja v Evropi. To bi bila po Mussolinijevem načrtu nekaka trozveza. Italija je že dovolj jasno pokazala, kako zna držati pogodbe.
STENOGRAFISTINJA
BANČNA ROPARICA.
• . ■
Austin, Tex. — Rebecca Bradley, stara 21 let, steno-grafkinja v uradu generalnega pravdnika Dan Moody-ja, je bila v soboto aretirana, na podlagi obdolžbe, da je oropala Farmers Exchange banko v Buda, Tex.
Opoldne je prišla Rebecca na banko, ko so bili uradniki, razen dveh, vsi pri kosilu. Prosila je, naj ji dovolijo za nekoliko časa pisalni stroj, na katerega bi rada nekaj pisala Nič hudegai sluteča, sta ji u-službenca dovolila. Hipoma pf potegne mladenka revolver ir ukaže uslužbencema, da mo rata v blagajno, kamor ju za pre. Takoi nato pa seže po de
— Peking, Kitajsko. — V Si-anfu je umrlo na stotine do mačinov vsled lakote .Glad je ljudstvo prisilil, da so postali ljudožrei. 700,000 ljudi je trpelo pomanjkanje, vse m.ačke in pse so poklali in pojedli, pa tudi mrliče, mesto, da bi jih pokopali, so jih spekli in po jedli.
Največji plaz na Pilštanju.
Ljudje pravijo, da bo sodni dan, ker se je začela zemlja tako čudovito gibati in premikati, ker se gore znižujejo in doline napolnjujejo. To je strašno razdiralno delo večjih in manjših plazov. Povsod jih je letos dovolj in še preveč.
Največji plaz je gotovo pri nas blizu trga: največji po svojem obsegu in tudi po svojem uničevalnem delu. Začel se je že pri največji povodnji, kar jih pomnijo pri nas stari ljudje, dne 8. avgusta. Voda se je pod zemljo nabirala gotovo že stoletja. Odtekala je le po malih izvirkih v dolini. Takrat pa se je v spodnjih plasteh zemlje nabralo hkrati preveč vode, ki ni imela dovolj prostora odtoka. Zato je vzdignila najprej vinograd pofeestnika Štritiha blizu trga in ga je počasi nesla v dolino. Bil je lep vinograd, ki je dal že do 45 hI dobrega vina — zdaj ga ni več. Obenem s tem sta se začela trgati tudi dva sosednja vinograda posestnika Brileja in Toplišekovih deklet. V Brilejevem vinogradu je kmalu nastal prepad, globok do 10 m. Zemlja s trsjem pa leze v dolino po globoki strugi, ki je nastala po prvem plazu v Štritihovem vinogradu.
Cela ipasa se premika počasi a stanovitno naprej in že je deloma uničila štiri nižje ležeče vinograde. Zdaj vzdiguje travnike, njive, sadonosnike z drevjem vred in vse nese v dolino proti okrajni cesti (Kozje-Pil-stanj - Planina - Št. Jurij ob južni žel.). Že je razrušila dve vinski kleti, dvoje gospodarskih poslopij, druge pa poškodovala. A strašna skiuvna moč ne miruje; nevzdržljivo rije naprej pod zemljo. V sredo je zopet padlo veliko dežja in v četrtek zjutraj smo že s strahom gledali njegove pogubo-nosne posledice.
Plaz je pokazal popolnoma svojo smer. Na obeh njegovih straneh je zemlja počila čez okrajno cesto do potoka Bistrice v Starem trgu. Velikanska masa se potnika počasi vedno naprej. Na premikajočem se plazu so zdaj nanovo ogrožene štiri stanovanjske hiše in troje gospodarskih poslopij. Hiše že izpraznujejo; okrajno cesto pa morajo zapreti za vsak promet.
Kaj bo, se s strahom povprašujemo. Okrajni glavar iz Šmarja si je.ogledal kraj nesre-|če in je obljubil pomoč tistim, |ki jim je uničilo stanovanja. jPoslal je na lice mesta tudi In-jženerja, ki je obljubil, da se bo delalo, če se bo dobila pod-
nja sobota in posebno še noč od sobote na nedeljo je bila za slo-venjebistriški okraj usodepol-na. V vasi Brezje pri Prager-skem je izbruhnil v omenjeni noči požar, ki je do tal upepe-lil Štiri objekte. Na kako uspešno gašenje od strani gasilnih društev ni bilo misliti, ker ni bilo v bližini vode. — V noči od sobote na nedeljo so neznani lopovi vlomili v trgovino trgovca s poljedelskimi pridelki g. Jegliča na Pragerskem in so mu odnesli 42,000 Din. gotovine. Za vlomilci še ni nobene sledi. — Na Tinjah so v soboto pretepači tako opasno obdelali z noži nekega Juharta, da so ga peljali prijatelji na vozu k zdravniku v Slovensko Bistrico. Predno je dospel voz do zdravnika, je Juhart umrl in so ga mesto pri zdravniku izlo-žili v mrtvašnici v Slov. Bistrici.
-o-
Šestdesetletnico
svojega rojstva je praznoval v Komendi g. Andrej Mejač, župan, trgovec in bivši deželni poslanec.
Umrl je
v mariborski bolnišnici Anton Šel, hišnik v Mariboru, star 76 let. Rajni je bil rodom iz Do-brenja pri Št. Ilju, kjer je bil dober kmetski posestnik. Šol je bil zvest somišljenik Slovenske ljudske stranke.
Pretep. Janez Urek in Anton Šepec sta že dolgo v prepiru. Doma sta iz Jereslave. Ko je dne 12. m. m. ponoči sijala lepo bleda luna, jima ni bilo mogoče spati, sta zapustila vsak svojo postelj in šla na zrak. In res sta se srečala in spoprijela tako zelo, da leži sedaj Šepec z razbito glavo v bolnici v Bre-žicahk Urek pa premišljuje doma o minljivosti tega sveta.
narju, katerega je bilo okrog $2000,/s katerim pobegne.
Policija je bila obveščena, i ki je banditko kmalu izsledila in aretirala. Rebecca ni niČesaV tajila. Pod varščino $5000 je bila izpuščena na proste noge.
pora. A zdaj, ko je pretrgana okrajna cesta in <tako preki njen tudi promet, zdaj se bo pa menda le moralo začeti delati! -o-
Usodepolna sobota.
Slov. Bistrica, 15. nov.—Zad-
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo. v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir, lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din ......................S 9.45
1,000 Din 2,500 Din 5,000 Din 10,000 Din
100 lir _____
200 lir ____
500 lir___
.............._yt$ 18.60
__________________$ 46.25
..................$ 92.00
..............T.....$183.00
--------------$ 4.75
...$ 9.20
------------$22.00
1000 lir ______________________$43.00
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po oošti aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJSEK & ČESAR ;
455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.Y.
"Roža sveta"
NAS NOVI ROMAN PRIČNE V KRATKEM- KER JE TO NAJZANIMIVEJŠI ROMAN, KI SMO JIH DOSLEJ ŠE IMELI, OPOZARJAMO VSE NAŠE ČITATELJE, PA NAJ TA ZANIMIVI ROMAN ČITAJO OD ZAČETKA, DA JIM NE BO POZNEJE ŽAL. OBENEM PROSIMO VSE NAŠE PRIJATELJE IN SOMIŠLJENIKE, NA/TE DNI ŠE OPOZORETUDl VSE SVOJE PRIJATELJE IN ZNANCE, KI MORDA ŠE NIMAJO NAŠEGA LISTA, DA SI ISTEGA NAROČE, DA BODO ČITALI TO KRASNO POVEST. ČITAJTE VSI ZANIMIVI ROMAN "ROŽA SVETA 1"
-AMERIKANSKI SLOVENEC"
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
f * " Ustanovljen leta 1891.

Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-tleljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING pO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto ......................................$3.00
2a pol leta ...................................... 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ...................................... 6.00
Za pol leta ........................................ 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: ' 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
For one year ....................................$5.00
For half a year....................................2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year .................................... 6.00
For half a year.................................. 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, jdo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class, matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Beseda k odkriti besedi.
V štev. 238. tega lista priobčen je bil članek "Odkrita beseda." Člankar pripoveduje o važn6sti katol. časopisja. Potem pa navede tudi vzroke, zakaj da je tako med nami v tem oziri^.
Pribita resnica je, da se mi katoliški Slovenci veliko premalo zanimamo za svoje časopisje, ki je naša avantgarda na vseh naših poljih. Saj mi ni treba navajati, kako se nasprotniki v nas zaletu,jejo. Kdor ni slep, ta vidi. Slovenski katoličani smo predmet večnega sramotenja in zasmehovanja, ki prihaja iz vseh nasprotnih liberalnih in socialističnih vrst. Sramotijo nas, blatijo nas Zato, ker smo ostali zvesti veri svojega naroda. Slovenska duhovščina se sramoti dnevno po nasprotnem framasonskem in rdečem časopisju. In na vse to slovenska javnost' v večini molči. Ko bi ne imeli "Amer. Slovenca," bi sploh ne imeli sredstva za obrambo. Ali se pa tega ameriški Slovenci zavedamo ?
Povdar.jal sem že, da močan katoliški dnevnik je naša edina rešitev. Imeti bi ga morali sicer že davno, a vzrok je naša lastna malomarnost. Svoj denar trosimo celo za časopisje drugega duha, za svojega ga pa nimamo. Porečete, s svojim denarjem lahko delamo, kar hočemo. Res je to. Tudi z vžigalicami lahko delate v lastni hiši, kar hočete. Ali nevarnost je, da se hiša vžge. Zdaj pa pride vprašanje, če je to pametno?! Odgovorite si.
Kadar je treba podpirati to kar je našega, imamo polno izgovorov. Ampak, Slovenci, to ni prav! Mi se moramo zavedati svojih dolžnosti. To kar je naše, je prvo.
S tem, da, sem sam dober katoličan, ni potreba in ni pravilno, da sem zraven tudi zaspan. Ako nasprotniki agitirajo, doprinašajo'žrtve za svoje zmotne nauke in načela, smo menda katoličani še toliko bolj dolžni doprinesti žrtve in delati za svoja načela, za svojo vero, ki vemo čegava je in kdo jo je nam dal kot edino zveličavno sredstvo za na pot skozi življenje trpljenja. Dobri katoličani bi morali biti najbolj agilni in najbolj morali delati tudi za svoje katoliško časopisje. Saj pravi pregovor, da vzgledi mičejo . . .
Zato pa, čitatelji (ce), ki ste našega duha, vprašajte se, kaj ste storili pri vas v vaši naselbini v zaključni jubilejni kampanji za Amer. Slovenca, za naš katoliški dnevnik? Vprašajte se ! Pomislite na razmere, pomislite, koliko nasprotniki žrtvujejo za svoje časopisje, potem si pa odgovorite.
Zastopniki (ce), koliko je napredoval naš katol. list v.vaših naselbinah?
Dne 20. decembra t. 1. se bo zaključila sedanja zaključna jubilejna kampanja. Trajala je od 1. novembra naprej. Koliko se je storilo v tem času za naš katoliški list? Koliko novih naročnikov ste dobili? Vsak čitatelj je vedel za to kampanjo. Dovolj se je pisalo o njej.
Še skoro teden dni imamo na razpolago v tej kampanji. Se je čas, da vsakdo nekaj stori za svoj list te zadnje dni. Apeliram na vse sloje našega naroda, da se podajo prihodnjo nedeljo, dne 19. decembra, vsi, ki so našega duha, na agitacijo za naš najstarejši slovenski list v Ameriki. Pojdite med svoje prijatelje in znance in pridobite jih, da se na list naroče. Vaša dolžnost je to!
O božičnih praznikih se srečavamo s prijatelji in znanci. Skoro vsakemu damo kak božični dar in če tega ne, pa *saj lepo besedo, ki izrazi naše voščilo za praznike. Prijatelj rojak, kaj boš pa dal za božični dar svojemu najstarejšemu slovenskemu listu "Amer. Slovencu," ki že dolgih 35 let brani tvojo vero in tvoje prepričanje v tej novi domovini? Kaj mu boš dal? Prijatelj, veš, kaj je najprimernejši dar Amer. Slovencu? Pridobi mu novega naročnikaKrasen dar bo to za. tvoj list, pa tudi krasni dar za onega, ki se bo na list naročil, zakaj dal mu boš za božični dar najboljšega spremljevalca in
prijatelja dober katoliški list. Na delo Slovenci te dni!
Za prihodnjo nedeljo, dne 19. decembra, je razglašena generalna agitacija po vseh naselbinah. Zastopniki (ce), dvignite svoje zastave visoko in idite naprej, na delo za svoj list. Naj ob koncu dolge dobe 35 let list "Amer. Slovenec" prejme priznanje in plačilo v tem, da mu prihodnjo nedeljo in te dni do 20. decembra pridobi vsak, ki misli katoliško in slovensko, vsaj enega novega naročnika!
Ljubezen do svojega slovenskega naroda mi narekuje te vrstice, ti, slovenski narod pa glej, kaj je tvoja dolžnost!
—Rev. James Cherne.
=i= * *
PRIJATELJI IN SOMIŠLJENIKI, VSI NA PLAN PRIHODNJO NEDELJO, DNE 19. DECEMBRA!
Naša zaključna jubilejna kampanja se zaključi prihodnji pondeljek, dne 20. decembra zvečer. Trajala je od 1. novembra in se bo zaključila 20. decembra.
Prihodnja nedelja, 19. decembra, je določena za gene,-ralno agitacijo po vseh slovenskih naselbinah. Prijatelji in somišljeniki, pojdite te dni prav vsi na delo. Obiščite pa vaših naselbinah vsako hišo. Gre se za čast vaših naselbin. Odziv vsake naselbine bo merilo katoliške zavednosti po naselbinah. Zato naredite načrte za prihodnjo nedeljo in agitirajte na vso moč, da se Amer. Slovenec razširi kar največ mogoče v vsaki naselbini.	v
Za agitacijo imate krasne nagrade. Vsak nov naročnik dobi krasni stenski koledar, torej lep dar in dobro .sredstvo, ki vam pomaga agitirati za Amer. Slovenca.
Vsak, ki pa pridobi vsaj enega novega naročnika, pa bo dobil krasno nagrado, lepi stenski veliki zemljevid, kakoršne-ga še niste imeli. Zemljevid predstavlja novi svet, meje novih povojnih držav. Torej je prilika lepa. Potrudite se vsi po vseh naselbinah te dni, osobito pa vsi na agitacijo prihodnje nedeljo, dne 19. decembra. Vsak naročnik naj se spomni svojega lista ter mu v obliki novega naročnika bodisi tu ali za stari kraj pošlje božično darilo.
Pošlji te "Amer. Slovencu" novega naročnika za božično darilo!	Uredništvo.
—'HM12MK
"Za resnico in pravico - od boja do zmage".
To geslo je zapisano na našem listu "Amer. Slovencu" na prvi strani pod imenom lista. Na podlagi tega gesla smo začrtali temeljno pot še našemu prejšnemu listu "Edinosti," ki smo ga prekupili od oo. frančiškanov meseca avgusta 1. 1923. In ko je naša tiskovna družba prekupila in rešila najstarejši slovenski list v Ameriki, "Amer. Slovenca," smo mu zapisali isto geslo pod njegovo glavo. To geslo je zvezda vodnica našemu listu, mu je sedaj in mu bo, dokler bo izhajal.
Zakaj to geslo listu? Zato, ker predobro vemo iz preža-lostnih skušenj naših izseljencev v Ameriki, kako se je naš ubogi delavski narod zavajalo na vse strani. Videli smo, da je potreba nabrusiti meč in iti v boj za resnico in pravico. To smo storili radi ljubezni do naroda.
V imenu tega gesla smo bičali neustrašeno vse in vsakogar, ki je hotel pod kako krinko zavajati narod bodisi v tem ali onem oziru. Amerikanski Slovenec je vedno gledal na to, da je slovenski javnosti odkrival resnico, ali pa bičal tiste, t-e so jo slučajno skrivali toliko časa, "da so prišli na plan in povedali narodu, kaj so storili.
Kakor je znano slovenski javnosti, vodilo se je akcijo za slovensko zavetišče. Začela se je pred leti. Bilo je to še pred vojno. Kar naenkrat pa je vsa stvar utihnila. Od nikoder ni bilo nobenega glasu. Marsikdo se je čudil, kje je vsa stvar, zakaj se molči, zakaj ne pride nihče s kako izjavo na dan. Opravičeno si je mislil vsak, raznovrstne stvari, kaj pa drugega, zakaj pa molče, zakaj pa ne pridejo z izjavami na dan?
In Amer. Slovenec je zadnje čase zopet v imenu svojega gesla "za pravico in resnico" stopil v akcijo proti temu nečednemu molku. Prijel je za palico ter tlesknil po onih z vso ve-hemenco, ki so akcijo vodili. ' In to ni bilo brez uspeha. Te dni je prišel G. N. s svojo izjavo, ki se glasi tako-le:
slovensko zavetišče.
"Ker so se začela zadnji čas pojavljati nekaka namigavanja, glede fonda, ki je bil nabran za Slovensko Zavetišče, je potreba, da se zadeva razjasni, da ne bo kdo pokrivem osumljen ali obtožen.
Ideja za Slovensko Zavetišče je bila sprožena v Chicagu.
Skupina rojakov je pogledala v bodočnost ter se vprašala: — "Kaj bo z našimi reveži in našimi pohabljenci? Pohabljencev je dosti, ke,r so naši ljudje procentualno zaposleni pri najrizkantnejšem delu."
In ukrenili so, da bi bilo dobro s prostovoljnimi prispevki ameriških Slovencev nabrati potreben kapital za zgradnjo Slovenskega Zavetišča, v katerem bi našli svoj dom naši siromaki ter bi. bili v njem preskrbljeni do smrti.
Prpd vojno in še par let po vojni je bila agitacija jako uspešna. Izbran je bil tudi odbor, v katerem je bil — to naj bo mimogrede omenjeno — tudi Mr. Pavel Šchneller, večletni predsednik KSKJ.
Med vojno še je zanimanje rojakov osredotočalo v vse druge zadeve kot pa v Slovensko Zavetišče.
Glas Naroda je pa zanj še vedno deloval in ^največ prispeval.
Glas Naroda je bil tedaj'še glasilo Jugoslovanske Katoliške Jed-note.
Ves denar, ki bi ga imel sprejeti za oglaševanje Jednotinih zadev, je namenil Zavetišču.
Zanimanje je pa polegalo in polegalo ter je bilo samo enkrat ali dvakrat predramljeno posebno začasa konvencij tistih slovenskih podpornih organizacij, ki so bile pri Zavetišču zainteresirane.
Odbor Slovenskega Zavetišča so tvorili zastopniki listov, ki so idejo za Zavetišče podpirali ter odborniki onih podpornih organizacij,
ki so bile Zavetišču naklonjene.
Blagajnik je bil pod bondom, kot blagajnik JSKJ. in kot blagajnik Slovenskega Zavetišča.
Blagajnik/JSKJ., Mr. Geo. L. Brozich je odstopil pred svojim terminom.
Takoj nato se je predsednik Slovenskega Zavetišča pobrigal, kaj je z denarjem, nabranim za Zavetišče.
Najel je na svoje stroške odvetnike in odvetniki so mu sporočili, da denarja ni na banki.
Predsednik Zavetišča se je obrnil na družbo, ki je položila bond. Družba mu je odvrnila, da denarja ni več, ker je blagajnik žnjim krivo gospodaril in denar zagospodaril.
Preostajalo je edino sredstvo — blagajnika aretirati. Zaporno povelje bi moral nekdo podpisati.
Sakser hotel podpisati zapornega povelja, ampak je prepustil to zadevo drugim odbornikom Slovenskega Zavetišča.
In kot kaže, so bili tudi ostali odborniki istega mnenja kot Mr. Sakser, namreč: — Ce ga damo zapreti, bo Slpvensko Zavetišče najmanj na dobičku. Ce mu pa damo priliko, da poravna svojo krivdo, bo mogoče nekega dne sklad Slovenskega Zavetišča do centa tak kot mu je bil izročen in zaupan.
In pri tem je ostalo.
Tempotom pozivamo v imenu resnicoljubnosti ostale odbornike Slovenskega Zavetišča, naj podajo svoje izjave.
Tudi blagajnik George L. Brozich naj poda svojo, stiku" U mora biti zadeva najbolj znana, ker je bil ž njo v najožjem
NAŠ KOMENTAR K IZJAVI.
Izjava G. N. zdaj jasno pove, kaj se je zgodilo z denarjem, ki je bil nabran za Slov. Zavetišče. Izjava pove, da je denar zagospodarjen. Bil je že pred par leti. Zdaj pa pra-šamo, zakaj se ni informiralo slovenske javnosti takoj o tem. Zakaj se je o vsej stvari toliko časa molčalo, da je moral šele naš list "Amer. Slovenec" pritisniti na stvar in izsiliti izjavo'' Še na to hočemo izjave in odgovora!
K celi zadevi pa še to-le: Slovenska javnost zdaj menda ve, da je treba biti od sile prepričan o vsaki akciji in o onih, ki akcijo vodijoi Med nami ameriškimi Slovenci se je vodilo že neštete pomožne in druge akcije. A le malo jih je srečno končanih. > Poglejte sedaj na Slov. Zavetišče. Zdaj izjavljajo, da je denar zagospodarjen. Poglejte na milijonski fond! Za uboge Primorce, da se odreši naše zasužnjene brate, se je govorilo. Vprašamo te, narod, koliko so dobili od tega fonda Primorci? Kaj se je storilo za odrešenje Primorske? Kje je Slov. zavetišče? Narod je za vse to dajal svoje krvave žulje. Kje je denar? Odgovorite na to vi licemerski liberalci v New Yorku in vi širokoustni socialisti v Chicagi! Kje je ljudski denar? Pri Slov. zavetišču so izjavili, da je zagospodarjen. Pri milijonskem fondu pa bogve kako je . . .
Slov. duhovnike in katoliške Slovence se toliko napada in sramoti v liberalnem in socialističnem tisku. Pa jim mora kdo dokazati kaj takega? In tisti, ki jih napadajo, naj zdaj kaj takega dokažejo! Bolj kot kedaj smo prepričani zdaj, da tisti, ki po protiverskem časopisju neprestano vpijejo: primite tatu! — so sami taki!
Slovenski javnosti bo pa to temeljito odprlo oči. Če kedaj, bo slovenski narod v Ameriki spregledal zdaj! Spregledal bo, kdo je res njegov prijatelj in kdo ne!
John Jerič, urednik Amer. SI.
KAKŠEN JE NJIH VSPEH?
Rothbury, Mich.
Pod tem naslovom hočem napisati svoje vtise, katere sem dobil za časa mojega potovanja po spodnjem Michiganu kot potovalni zastopnik Amer. Slovenca in Ave Maria.
Iz listov, ki so nasprotni naši sveti veri, bi človek sodil, da imajo 75 odstotkov našega naroda pod njihovim vplivom in kontrolo. Kar je pa zelo nespametno misliti. Ne zanikam, da večina naših ljudi ne čita in podpira v svoji nezavednosti njihove liste. Ali kljub temu se ne morejo nasprotniki ponašati da so to vsi njih pristaši.
Dolgo že sramotijo vse, kar je katoliškega, obhajajo svoje 20- in 25-letnice ' svojih bogokletnih listov, pa kljub temu ne morejo pokazati kakih zdat-nejših vspehov. In ko bi se šlo danes za splošno glasovanje pri slovenskem narodu v Ameriki, kakor se gre za obliko vlade ali kaj drugega, da bi narod sam izrazil svoje mnenje potom glasovnic glede Spasitelja
(Stvarnika), stavim, da bi 99 odstotkov našega naroda pri-poznalo, da veruje v Boga.
Priprosto ljudstvo sledi, vsaj na videz, onim krivim prerokom rdečega socializma. Ni jim pa udano tako, kakor si to voditelji nasprotnikov mislijo. Tu pa tam se dobi kak zapeljanec, ki trobi v njih tako imenovani napredni rog. A ko človek pri taki priliki malo postane in poseže malo bolj globoko v pogovor, pa vidite povsem drugega človeka. Naj mi bo dovoljeno, g. urednik, da objavim en sam tak slučaj.
Bil sem, v nekem kraju, ko je bilo par takih prenapetnežev. Od gotove strani sem bil opozorjen, da naj tja ne hodim, tam so sami odpadniki od vere in Boga, tam se ne bo nihče naročil na Amer. Slovenca. Oni čitajo le brezverske liste. Jaz se pa na to nisem nič oziral, šel sem tja in povedal kdo sem. Na moje prigovarjanje, ako se" želi naročiti na list Amer. Slovenec, mi odgovori takole: Veste, tu pri nas najbrž ne boste nič
opravili z vašim listom. Tukaj smo večinoma vsi naprednega mišljenja in čitamo samo napredne liste. — Kaj pa rhislite, vprašam jaz, o našem listu? — A, kaj, mi odgovorijo, to je far-ški list, tako mi je rekel možakar, s katerim sem govoril. —-Vse podrobnosti, kaj sva govorila, ne morem tukaj objavljati, vzelo bi preveč prostora. Le to omenim, ko sem ga naposled vprašal — če on ne verjame v Boga in posmrtno življenje, da sem pri tem vprašanju takoj o-pazil, da je prišel v zadrego in mu je zaprlo sapo. Nato mi je pa na tiho rekel, da to veruje, a v farje pa ne. Toraj, voditelji in slepitelji naroda, smatrate vi take za svoje somišljenike? Veste, kako dolgo Jim že trobite na uho, da so potomci opic? Kljub vsej vaši bogokletni in zavijalski pisavi, ste zelo slabo napredovali. Mnogim ste sicer zmešali in zastrupili možgane, a tudi ti se bodo začeli zavedati in vas bodo obsodili kot iz-rodke slovenskega naroda.
Mnog« rojakov poznam, ki so nekoč mislili, da bo res kakšna rešitev delavskega problema prišla od vas, bodisi iz Crawford ali Lawndale ceste, pa so prišli do spoznanja, da je to vse le bluf. Izprevideli so in sedaj s prstom na vas kažejo, kot na lovce, ki po morju kozle streljajo in po zraku elefante na zanjke lovijo.
Kmet se raduje in veseli, ako mu njegove njive in travniki obetajo bogato letino. A P*"' vsej tej radosti ga obdaj*1 strah, ako bo tudi ves pridelek lepo brez nezgode spravil P0(1 streho. Dobro se zaveda, da obstajajo razne vremenske ne" zgode, ki pretijo, da mu uničijo ves njegov trud. Ako bi ne bilo velikih viharjev, močnih nalivov s točo, suše itd., bilo b1 prav lepo za kmeta, nič bi se mu ne bilo treba bati. Ker Pa to vse v resnici obstoja, i111^ dovolj povoda za bojazen. Mi m smešno in pomilovanja na pisarija naših odpadnikov« ki se bojujejo proti Bogu, katerega pa, pravijo, nikjer m-Pa če se čita njih liste, mora Pa vendar eksistirati, sicer bi nasprotni listi ne pisali zoper NJe' ga. Seveda, kdor je pa že tako daleč padel, da ne verujejo v drugega, kot da je sto funtov mesa velik kos, takega pa tu d1 lahko nafarbate, da citrone P° hrastih rastejo in na severne«1 tečaju črešnje cveto.
Gotovo nisem proti temu, da bi se položaj revnejših ne zboljšal. Nasprotno — želim-da bi se socialno vprašanje iz" boljšalo. Kajti, kakor je delavec v tovarni, tako je tudi fa1" mar izkoriščan od nenasitnega kapitalizma. Pribito pa ostane-da od slovenskih rdečih markov ni pričakovati za proleta?' sko maso kakšnega izboljša nja.
Dolžnost — sv§ta dolžnost nas vseh je, da storimo, k«1" največ moremo za naš list A"1' Slovenec. Ta list navaja na§e rojake k dobrem in se postavlja v bran sramotiteljem naše vere. Pomagajmo listu, ki tako neustrašeno bojuje za naše pravice — za naše prepriča; nje. S tem bomo dali najbolj*1 odgovor nasprotnikom.
(Dalje na 3. strani.)
Rev. Aleksander, O.F.M.:
PRILIKA 0 ROMARJU, KI JE ZGUBIL OČETOV TOLAR.
(Dalje.)
Prosvetni minister ravno tako. Kakor da bi se bili zmenili.
!§§|eer sem jaz akonfesijonalen, »to se pravi, ne verujem. A moji učitelji naj imajo vero v duši, hočem reči, tolar-vsemogoč-nik v mošnji, če ne, mi še narod.na kant spravijo."
Kaj je hotel Tomaž? Ali se zapišeš med brezposelne in prosiš kruha od hiše do hiše, ali pa po tolar h kanalu ? Vrnil se je Tomaž h kanalu. Prišel je do univerze, a se ni upal h kanalu:.Ljudje so hodili mimo. Gledali bi bili in strmeli:
"Glejte no, glejte: lnteligent v gosposkih hlačah, pa se s kanali ukvarja. Tomažu je klonilo srce v brezbrižnost.
"Grem in si bom s peresom zaslužil tolar. Bom videl, če ne, bo več veljal kakor očetov. Študiral sem, oče ni študiral."
Zvečer je bil že v knjižnici. Sprva mu je bil sladak vonj knjižnice, v tem vonju spe davnine in pradavnine. Z višjih polic se smehljajo otroci zadnjih let v razkošnem ornatu, po nizkih pa čepe starci — kodeksi v preperelih klasičnih haljah in hrepenijo po grobu in trehnobi . . .
Zvečer je šel Tomaž v knjižnico in drugo jutro se je vrnil iz nje. Tako je delal dan na dan, noč za nočjo, teden za tednom, a tolarja si ni prislužil.
V knjižnici je bilo malo luči in dneva': Tomaž je klonil v onemoglost. Prepeljali so ga v bolnico.
"Kdo si?" je tiho prosila usmiljenka.
"Tomaž-romar."
"Priimek, prosim."
"Napiši romar, pa amen! Če hočeš, lahko še napišeš romar brez tolarja; romar, ki je zgubil očetov tolar . . . Napiši, kakor se ti ljubi."	-j
Sestra pa ni razumela. Drugi dan je pra-šala zdravnika:
'^Gospod primarij, kaj je to: romar, ki je zgubil očetov tolar. Ta pacijent pravi, da mu je tako ime."
Gospod primarij pa se je smejal, kakor se večkrat nasmejijo gospodje primariji, kadar jim pridejo sestre s priprostostjo in svetniško skromnostjo naproti. Gospod primarij je že vedel, kaj je to romar brez tolarja, medicino je študiral.
"Gospod primarij, recite prosim, tej sestri, naj odstrani ono razpelo nad posteljo.
Križani človek mi "draži živce." "Z veseljem, g. pacijent." In usmiljenka je s tresočo roko snela razpelo.	|g
Drugo jutro je prosil Tomaž-romar: "Gospod primarij, recite vendar tej sestri, da bi v našem oddelku ne bilo treba svečenika vsak drugi dan. Črni človek mi draži živce."
"Z veseljem, g. pacijent." . In duhovnika oni teden ni več bilo. Tretje jutro pa je romar zopet prosil: "Gospod primarij, ali smem zapustiti bolnico? Popolnoma zdrav sem. Voščeni človek v nunski, halji mi draži živce." "Kakor želite, g. pacijent." In gospod primarij mu je z veseljem napisal odhodnico. Sit je že bil Tomaža-ro-marja. Potem je rekel primarij sestri: "Zdaj veste, kaj je romar brez tolarja."
"Ne."
"Romar brez tolarja-vsemogočnika človek brez potrpežljivosti, brez srca i" usmiljenja, sitnež prve vrste in čez pra£ 0 njim prvo uro." '
Romar je zaukal, ko je stopil iz bolnic?'
Zdravje! Da, to je več ko očetov tola1'' Prideš iz bolnice kakor iz zatohle tem«icC kostenjakov in vse telo ti zauka v dan, ^ vsi zvedo, kako si zdrav . . .
"Reci pa kar hočeš, Tomažek, ti nisi zdrav, odkar romaš brez tolarja."
Očetov spomin mu je časih tako-le gov°" ril:
"Hodi se solit," je rekel Tomaž, ^ tvoj'tolar," in je zbrisal očetov spomin • ' srca.
Oče pa. je trkal in trkal.
(Konec prih.)
več
AMERIKANSKI SLOVENEC
;] ... ' Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. J. C. Smole?
Strojev ne poznajo. Bombaž in kava raste divje, treba bi bilo le malo znanje v kultivaciji, pa bi se lahko napravila s pridelkom, ki gre sicer v nič, velika kupčija. Tukaj tudi raste sladkorni trs, datelni, palme in grozdje. Dežela zavzema 350 tisoč kvadratnih milj in šteje 8 milijonov duš.
Nenavadna interesantna je vožnja po teh krajih. Vedno nekaj novega, vedno nekaj bolj zanimivega je videti. Ljudje so še vedno navezani na svoje stare tradicije, z novostmi se jim nič ne ustreže.
Nekaj pa je tukaj, kar je za Amerikanca ali Evropejca nevarno, to je solnce. Domačini hodijo tukaj'gologlavi okrog, a gorje belemu človeku, ki bi si upal na solnce gologlav. Pripovedovali so, da je nedavno neki Amerikanec dvignil le toliko klobuk, da je rekel odhajajočemu prijatelju z Bogom, že se je mrtev zgrudil na tla. Nekega mladega Evropejca so svarili, naj ne hodi mnogo okoli ko solnce najbolj žge. Za svarilo se ni brigal. Kmalu nato so ga našli ležati ob potu nezavestnega; bil je črn, kakor zamorec. Tri mesece in pol je bil pod zdravniško oskrbo, predno je okreval.—Popotnik.
Naš STENSKI KOLEDAR in list "AMERIKANSKI SLOVE-NEC" je primerno božično darilo za svojce v starem kraju!
MALI OGLASI
LASTNIK MORA ŽRTVOVATI 2 nadstr. poslopje na 3124 N. llidge-way blizu Milwaukee Ave. 5-5 sob, parna tp. rent v drugem nadstr.1 $65.00. Vredno $15,500 proda takoj za $14,000. $2000 takoj, ostalo z obrestmi $65 mesečno. Lastnik M. Hart, 4653 S. Parkway. Pho. Oakland 0818. 82-t,sr,č
2 NADSTR. hiša 5, garaž, posebno vel. lota, samo $3500 takoj, priprava za graditelja, lahko napravi hišo s 36 do 42 stan. 2715 Barry Ave. Taff Realty Co., 7338 S. Halsted. Stewart
_ 9511._75-t,sr,č
UGODNA PRILIKA.
NAJSTAREJŠE PODJETJE V CHICAGI.
Imano dva dobra mesta v slovanski naselbini, za 2 moška, čedne zunaj-nosti v starosti od 24.-45 let, ki bi obiskovala slovansko ljudstvo.
Ni treba imeti nobenega znanstva. Mi vas naučimo. Dobra bodočnost in napredek.
Vprašajte Freund ali Mr. Brown, 6131 W. 22nd Str., Cicero, 111.
t do t
LAHKO ZASLUŽITE nekaj za praznike, mi potrebujemo človeka, ki bi obiskoval Slovence zvečer in ob nedeljah. Ni treba nobenega s znanstva. Mi • vas naučimo. Lepa prilika, tedensko od $35 do $50. — 6131 W. 22 n d St., Cicero, 111.
H__70-t do t
GROCERY, delicatessen na vogalu, ustanovljeno pred 20. leti, 3 sobe in kopel. Proda store in pohištvo za $1800; brez pohištva $1400. Lastnik __odpotuje, 5025_N. Clark St. 81-t SOFT DRINK "PARLOR," plesna dvorana, kegljišče v ~3 vrste, kegla-nje vsaki teden. 5 letni lease, 2402 St. Charles Rd„ Bellwood, 111.
..	80-t,sr,č
CHEESE & WHOLESALE GROCERY SPECIALTY. 18 let obstoječe. Prilika za podjetne moške. Ph. Normal 6959 med 9. in 12. uro dop. Cena nizka. 6834 S. Chicago Ave.
_________ 77-t,sr,č
F A R M g N A PR OD A J 29 AKR. FARME za fige, 16 akr. sadja, 4 leta staro. 13 akr. neobdelane zemlje ob glavni cesti. Za pojasnila: N. Correnti, 5149 Pattison Ave., St.
i___Louis, Mq. ____78-t
~ POSEBNO DOBRA žitna farma na prodaj. 20S A. samo 3 in pol milje do Ottawa, 111. 90 milj do Chicago, dobra črna zemlja, 2 studenca voda mrzla; za živinorejo; dobra poslopja, cena nizka. D. E. Pcrrot, 7531 . Roftef« Ave., Chicago, 111. 79-t _ODDA STA NOV ANJE STANOVANJE odda 4 sob~e~ $38.0(1 kuri se v stan. 4851 Walton St. Tudi 4 sobe $30.00 v stan. za kurit, vpra-_ šajte 4851 Walton St	76-t,sr,
____POHIŠTVO NA PRODAJ.
NOVA PIANO orehov les, preproge, parlor set, pa tudi za jed. sobo in postelje, lepa miza, radiola. 5701 — Mtebton. Epglewood 5941.52-s do s POHIŠTVO za 4 sobe, jed. šobo, kuhinjo in druge. 3111 Milwaukee.
73-t do 1
DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. J.
CLEVELAND. O.
Odbor za tekoče leto 1926: ..Predsednica, Helena Mally, 1105 E.
63rd St.
Podpredsednica: Mary Bombač. Tajnica: Frances Ponikvar, 1011 E. 64. Street.
Blagajničarka: Frances Debevc, 6022 Glass Ave. Zapisnikarca: Rose Hrovat. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: Christina Pirnat, Mary Bajt, Cecilia Znidaršič. Duhovni vodja: Rev. J. B. Ponikvar. Zdravniki: Dr. J. B. Seliškar, Dr. M. Oman in Dr. L. F. Perme.
DRUŠTVO SV. VIDA gj§QDS| štev. 25, K. S. K. J.
CLEVELAND, O.
Predsednik Anton .Strniša, .1001 E. 72nd Place.
Podpredsednik, John Melle. Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E <54 St.
Zapisnikar, Joseph Ponikvar. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vider vol. John Zupan.. Zastavonoša, Anthony Gliha. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin, 9020 Parmelle Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno za-. ^arovalnino in sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj sc ravn« po Jedno-tinih pravilah stran 102 do 109.
Seje se vrše v stari šoli sv. Vida, vsaki prvi pondeljek v mesecu. Pobira se asesment tudi na domu tajnice 18. in 19-stega.
Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne.
KATOLIČAN BREZ KATOL1 ŠKEGA LISTA JE NlCl
RAD BI IZVEDEL,
kje se nahaja Katarina Zupan-ček, rojena v vasi Gradnik, fa-ra Semič, omožena z Matijo Stariha iz Osojnika, fara Semič. Mož ji je umrl v Iowa. — Ako kdo ve za njen naslov, naj ga blagovoli poslati na: Matija Konda R. 2 Spearville, Kans.
ZA SORODNIKE, PRIJATELJE, KATERIM ŽELIŠ POKAZATI SVOJO NAKLONJENOST.
PRAVE HOHNER "CRIMES" ORGELJCE, srednje velikosti dvojestranski tremolo v dveh različnih durih, 48 perfektno uglašenih strun, poniklane bokrove z okraski,
v lepi močni baksi. (t t AA Cena	$ 1
ŽEPNI NOŽ, ena velika klina, ključ za odpiranje pločevinastih posod, vijak (screw driver) in ključ za odpiranje stekleWtc, koščeni ročaj, obrobljen z medjo, praktičen za^akogar.	$ 1 .QQ
Velika božična razprodaja
Da pomoremo svojim odjemalcem pri izbiri BOŽIČNIH DARIL, smo znižali ceno zalogi
Rožnih vencev
od $3.50 na
$2.00 ,
Ta znižana cena velja samo do Božiča.
Izdelava teh rožnih vencev je krasna. Zlata verižica z zlatim križcem, garantirano za 10 let. Barva jagod na izbiro, plava, lila, zelena, bela, roža in črna.
Rožni venec prejmete v okusni vatimni škatljici.
V RESNICI PRIMERNO DARILO.
Zaloga je le omejena. Zato pišite,takoj na dolnji naslov in priložite potrebni znesek v Bank Draftu, Money Ordru ali v gotovini.
ZA DEKLETA IN ŽENSKE oprema za žepno toaleto, kakor kaže slika, kar zna zlasti mlajši svet ce- <fc 1 AA niti. Ceha	T
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL
DENARNICA narejena iz dobrega usnja, rujava. Ima v sredi za papirnat denar. Na sredi in na vsaki strani poseben prostor za vizitke, denar in druge take stvar. Ja-^praktičen.	QQ
Pogled na sliko pokazuje zakaj VORTEX pere hitreje, ne da bi perilo pri tem kaj trpelo.
Liti aluminum "Vorttex" je nastavljen na dno bakrene kadi (top) in ko sc vrti sem in tja, povzroči v milnici nekako pretresovanje, kateremu se umazanost ne more zoperstavljati in se od perila loči polovico preje, nego pri drugih pralnih strojih, in kar je poglavitno — perilu ne škoduje prav nič. — Valjarji z mehkega gumija in zadostno silo pove-oajo popularnost
THE HAAG VORTEX.
Še bolje bi znali ceniti ta stroj, ako bi ga videli, kako deluje, ali pa, ko je že enkrat opral vaše perilo. Prav nič vas ne stane, ako vam mi v vašem domu dokažemo z VORTEX, koliko truda si prihranite in pri te"m imate najbelejše perilo, kakor si ga morete le misliti. Ko bi moški umeli, koliko trpe ženske pri perilu, bi ne bilo hiše, v kateri ne bi imeli tega stroja za pranje. Dobite lahko na male obroke.
KRASEN DAR ie vojaški sestav, ki obstoji kot na sliki iz lepe lične krtače, lepega glavnika, pilice za čiščenje nohtov ter je v jako ličnem ovitku. Zlasti pripravno za
£Tnja' $>.00
Vsak izmed navedenih predmetov se naroči lahko posebej. Kdor naroči vseh pe£ predmetov skupaj, si lahko zbere enega zase brezplačno. Poštnino plačamo mi. Pošljite nam vaš natančen naslov in naročilo. Plačate poštarju, ko vam prinese blago v hišo.
Chicago Trading Company
P. O. BOX 1844	CHICAGO, ILL.
\
Naročajte v svojem maternem jeziku. Naše geslo je: Točna postrežba — pošteno blago!
ELY, MINN
TEDENSKI KOLEDAR., j
4. adv. — Janez Krst., ozn. j pokoro. Luk. 3.
19	Nedelja — Nemezij, m.
20	Pondeljek — Kristijan, j škof.
21	Torek — Tomaž, apostol !
22	Sreda — Zeno, muč.
23	Četrtek— Viktorija, dev. r in muč.
24	Petek — Adam in Eva.
25	Sobota — Božič, Rojstvo Gospodovo.
i!
—0—
ČETRTA ADVENTNA NEDELJA.
In vse človeštvo bo videlo zveličan je božje.
—Luk. 3, 6.
Predno je Kristus Gospod, ko je prišel na svet, pričel svoje javno delovanje, pripravljal mu je pot Janez Krstnik. Hodil i je po pokrajini Jordanski in o- j znanjal krst pokore v odpušča- j nje grehov. "Pripravljajte pot i Gospodu," tako je vabil vse in 1 dodjal: "In vse človeštvo bo | videlo zveličanje božje."	i
Kaj pa pomenja: Vse člove-1 štvo? To pomenja, da bo vsaki človek videl zveličanje božje.! Toda, prijatelji, človek se mo- j ra na to zveličanje pripraviti, i Kako'pa se moramo pripraviti? | Ta priprava mora imeti poseb-i no lastnost, sicer ne bomo dosegli zveličanja. To lastnost hočemo pa danes premišljevati, i * * *
Eno posebno lastnost, pravim, mora imeti vsak človek, če j se hoče zveličati. In to lastnost i ima vsak prav lahko; ni treba j za to nikakega premoženja, nikakega imetja, da bi si jo o-j skrbeli morda samo bogatini; j ni treba daleč potovati, da bi, dobili to lastnost; to lastnosti ima Mka vsak človjek, bogatin in revež, učenjak in preprost človek, doma in v tujini — in ta lastnost, ki je k zveličanju potrebna, je dobra volja.
Ko je bil rojen Kristus Gospod v betlehemskem hlevu, slavili so angeli njegovo rojstvo: "Slava Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje." Dobro voljo so torej angeli oznanjali kot pogoj zveličanja. In to dobro voljo more in mora vsakdo imeti.
Potrebujemo namreč dobro voljo radi vere. Me li more kdo siliti, da bi veroval? Gotovo ne! Zgodovina nas uči, da so nekateri vladarji prisilili pod-jarmljene poganske narode, da so prejeli sv. krst; bili so kršče^ ni, toda so li ti pogani tudi verovali? Ne, na oko so bili kristr jani, v srcu pa pogani. K veri spada dobra volja.
In še dandanes zametujejo mnogi vero. Zakaj? Odgovor je en sam: Nimajo dobre volje. So preveč napuhnjeni, da bi ponižali svojega duha, da bi se uklonil Kristusovemu nauku. Njihove slabe razvade jim branijo, da bi prejeli Kristusovo
b
vero, ker bi tako razuzdano ne n mogli živeti, zato je pa prejeti p nočejo. Imajo razne izgovore: češ, da v veri ni nikakega na- i predka, samo mračnjaštvo, da j omejuje voljo človekovo in Bog v ve kaj še, toda resnični vzrok je, da nimajo dobre volje, da je t nočejo sprejeti. "Kolikokrat v sem hotel zbrati tvoje sinove, d kakor zbira koklja svoja pišče- j; ta, pa ti nisi hotel," je klical d Gospod Jeruzalemu; in te Kri- i stusove besede veljajo tudi na- d šim brezvercem. Vidite, kdor i hoče verovati, mora imeti do- t bro voljo.	t
Imejte torej, prijatelji, do- 11 bro voljo; ne bqdite taki, kakor t so bili farizeji, ki so poslušali Kristusove nauke, samo da bi ^ ga vjeli v kaki besedi, spreje- t majte Kristusov nauk, da bi se c res poučili. Potem bote spozna- 2 li in čutili, kako oblažujoča je s vera Gospodova! In če bote t imeM dobro voljo, ne bote samo v srcu verovali, marveč bo- 1 te z veseljem izpolnjevali, kar vas vera uči, z veseljem bote -molili, z veseljem bote preje- ■ mali sv. zakramente, z vese- t ljem se bote pokorili za svoje * grehe, z veseljem bote hodili za Kristusom. Imeli bote mir in 2 radost v svojem srcu, izpolnilo c se bo na vas, kar so prepevali t angeli: "Mir ljudem, ki so do- c bre volje," izpolnile se bodo j nad vami Janezove besede: j "In vse človeštvo bo videlo zve- \ iičanje božje."
Dobro voljo potrebujemo pa tudi, če hočemo vršiti dobra dela. Vemo, da moramo vršiti dobra dela, ker na dan sodbe ' bo rekel Gospod: "Pridite blagoslovljeni mojega Očeta . . . i Bil sem lačen, pa ste mi dali je- 1 sti . . . Nasprotno pa bo rekel: • "Poberite se od mene, prokleti, • v večni ogenj. Bil sem lačen, pa f mi niste dali jesti . . ."
Dobra dela moramo vršiti, ta. ' so neobhodno potrebna k zveli- . čanju. Toda vsi jih ne moremo • v isti meri vršiti, v mnogih slučajih je to celo nemogoče. Zdi se nam, da more bogatin več 'storiti za nebesa, kakor pa kak J revež, ki sam nima pogosto ko-ščeka kruha, sam nima, da bi j si preskrbel potrebno obleko itd., pa naj bi še drugim poma-'gal! Toda, potolažimo se, prijatelji! Veste, česia potrebujemo, da bodo naša dela zaslužna za nebesa? Edino le dobre volje! Ko bi podali revežu še tak velik dar, če pa nimamo pri tem dobre volje, da mu hočemo res pomagati, če mu pomagamo samo, da bi nas drugi hvalili, ali pa da se ga znebimo, potem naše dobro delo nima pred Bogom nobene vrednosti. I Apostol Pavel pravi: "Ko bi razdal vse svoje premoženje ubogim, pa bi ne imel ljubezni, mi vse to nič ne pomaga." j(Kor. 1, 13, 3.) -T© se pravi: Ce ne storim dobrega dela iz
ljubezni, iz dobre volje, da bi bližnjemu pomagal, nima to dobro delo za večno življenje nikake cene.
In narobe: Če dam revežu še tako majhen dar, imam pa dobro voljo, da mu bom po možnosti pomagal, ima tako delo pred Bogom veliko vrednost. Veliko večjo ceno je imel pred Bogom en sam vinar, katerega je v templju darovala uboga vdova, kakor vsi veliki zneski, katere so dajali farizeji v templjevo blagajno. Uboga vdova je darovala svoj vinar z dobro voljo, dala vse, kar je imela, farizeji so dajali svoje darove, da so jih ljudje hvalili. Tako odločuje pri vseh naših dobrih delih edinolg dobra volja. Revež vrši ravno tako lahko dobra dela kakor največji bogataš. Dobra volja, ta krasna in zlata lastnost, odprla bo tudi revežu nebesa.
Pripravljajmo, prijatelji, pot Gospodu! Pripravljajmo jo s tem, da napolnimo naša srca z dobro voljo do Kristusove vere, z dobro voljo do dobrih del, pa se bodo tudi nad nami izpolnile besede današnjega evangelja: "In vse človeštvo bo videlo zveličanje božje." Amen.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA."
FRESH FLORIDA ORANGES
Sveže pomaranče iz Floride
zaboj $3.00 tristo lepih komadov. Sadje je zdravo in garan-' tirano; ako ne ugaja, vrnemo denar. Mi plačamo ekspress. Zaboj pomaranč je lepo božično darilo. Z naročilom pošljite denar.
ACME FARMS Gainesville, Florida.
RADA BI IZVEDELA,
kje se nahaja Frank Movrin, doma iz vasi Sela št. 5, fara Dragatuš, Dolenjsko. Pred tremi leti je bival v Butte, Mont. Ako kdo izmed rojakov ve, kje je, naj mi ii&zntirii, ali pa naj se mi on sam oglasi. t,sr,č
Katie Gasperich, RFD 174 No. 2, Calumet, Mich.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Popravek. — Rotbury, Mich. V zadnjem mojem dopisu meseca oktobra se je vi'inila mala neljuba pomota v poročevanju glede Father Lekmana, župnika na Brunswicku. Omenjeni gospod si ni izposodil denarja za nakup kipa Male Cvetke sv. Terezije in križa za tamošnje pokopališče, marveč je ono svo-to denarja izprosil pri dobrosrčnih ljudeh izven tamošnje okolice za omenjena dva kipa. S tem popravljam pomoto. Naj mi tamošnji rojaki oprostijo, ker nisem bil pravilno poučen. —R. Snider.
pisisii,
Za petdeset ameriških dolarjev se pride z vlakom v prvem razredu od Djibouti do Adis Abbeba. Hoteli tamkaj so fini in je vse preskrbljeno za udobnost potnikov. Kuhinja je francoska. Ko se človek vozi po teh puščavah, le malo misli na to, koliko je stalo, predno so speljali po teh krajih železniško progoi Vlak vozi tukaj dva ali trikrat na teden. Ko sem medi vožnjo gledal skozi okno, sem I videl mnogo divjačine, ki se jej brezskrbno pasla v bližini, ne j meneč se za železnega konja, ki je sopihal mimo.
Mesto Adis Abbeba, ki leži j na visokem hribu, je obdano s krasotami, kakor malo katero. Pa tudi v mestu samem skrbijo prebivalci, da ima vabljivo li-1 ce. Skoro vsaka hiša ima svoj vrt. Največja stavba v mestu jej cerkev sv. Jurija. Domačini, Abesinci, so veren narod. H krščanstvu, so pristopili v 14. stoletju, njih učitelji so bili menihi, ki so \imeli velik samostan v egiptovski puščavi.
V oddaljenih krajih, to je v gorovju, kjer žive hribovci sa-
SVOJEGA BRATA Franca Kočevar, doma iz Kota pri .Semiču, išče Matija Kočevar, Habinghorst, Kronprinzen Strasse 125^ Kreis Dortmund, Westfalen, Deutschland.
mi za sebe in pridejo le redko-kedaj v dotiko s civiliziranim svetom, se dobijo še pagani, ki verujejo v moč čarovnic. Tukaj niso nikoli tujci dobrodošli, le zdravniki imajo prednost. Ako hoče kakšen tujec med te ljudi, je najbolje, da se založi s krog-ljicami proti glavobolu ali me-lisnimi jagodami, pa bo imel dostop v najboljšo hišo.
Abesinci so močili in lepi ljudje — pravi aristokrati, ki se bavijo z živinorejo. Ženske so na glasu kot lepotice, pa tudi kot dobre gospodinje so znane daleč na okrog. Katoliško poročenih je le ena četrtina, drugi žive v divjem zakonu. V največjih slučajih- moški nevesto kupi, ali pa da v zameno kakšno živinče. Tudi tukaj, kakor je bilo še nedavnega časa v Turčiji, mora žena opravljati najtežja dela — mož jo ima za sužnjo. Le pri zakonih, sklenjenih po katoliško, smatra mož ženo kot svojo družico.
V mestu Adis Abbeba^se vidi le malo pešcev. Vsakdo jezdi konja. Vidijo se krasne živali, največ arabskih konj, katere se lahko kupi po 50 Marije Terezije tolarjev.
j V Abesiniji so še danes v ob-jtoku tolarji Marije Terezije, I ki nosijo letnico 1781. Pred več j kot sto leti so trgovci iz Leg-, horn delali velike kupčije v teh i krajih. Kupovali so kože in ka-jvo, tudi sužnje. Za blago so plačevali s tolarji, na katerih je bila podoba Marije Terezije, i avstrijske cesarice. Ti tolarji so še danes v teh krajih v cir-l kulaciji. Domačini tudi radi vzamejo mesto denarja sol in municijo za svoje puške.
Abesinci so po večini poljedelci. Njih poljedelska industrija je pa le še malo razvita.
Joseph Mantel Hardware
'	^v*	TV* -V.S	"*y\ "N*	*V»A	-r« »* >V> j
Lepa in praktična j božična darila
/
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
P.
ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA
Zdravilo za oteklino.
"Kaj je dobro za oteklino, gospod doktor?" — "Žganje, gospod Kšajt." — "Gospod doktor, hitro! Notri v grlu imam vse oteklo!"
Francoski spisal Erckmann-ChatrUa, Poslovenil Al. B.
) "Kje je to?"
"Dest minut nad mostom."
Takoj je izdrl sabljo in zavpil s silnim gla-|5om:
"Fantje, za mano, ti pa naprej!"
Zganil se je ves bataljon, ki je štel samo še dvesto mož. Ko je kakih sto drugih videlo, .da odhajamo z odločnim korakom, so se nam pridružili, ne vedoč, kam' gremo. Avstrijci so bili že na višini ob drevoredu; niže doli so se širili s plotovi eden od drugega ločeni vrtovi do Elstere. Poznal sem to pot, po kateri sva večkrat hodila s Zimmerom poleti, ko je bilo vse v najlepšem cvetju. Streljali So n.a nas, a mi se nismo več zmenili za to. Jiaz sem prvi stopil v reko, za mano stotnik ,Vidal in potem paroma drugi. Voda nam je segala do ram, ker je bila narastla zaradi jesenskega deževja, vendar smo srečni prišli čez. Nobeden ni utonil. Prišedši na drugi breg, smo imeli še skoraj vsi svoje puške. Marširali smo kar naravnost čez polje. Nekaj dalje naprej smo prišli do majhnega lesenega mostu, ki je držal v Schleussig, odtod pa smo krenili proti Lindenauu.
Molče smo korakali dalje. Zdajinzdaj smo se ozrli nazaj v daljavo na drugo stran Elstere in smo opazovali bitko, ki se je še vedno bila po lipskih ulicah. Še dolgo je odmevalo za nami divjo vpitje in votlo bobnenje streljanja. Šele proti drugi uri, ko smo videli velikansko premikanje čet, topov in bagažnih vozov, ki se je vleklo proti Erfurtu, kakor daleč je segalo oko, so se nam ti glasovi zlili v drdranje vozov in topov.
3tXI.
k
Doslej sem pripovedoval o velikih vojnih dogodivščinah, o bitkah, ki so bile slavne za Francijo klj.ub našim napakam in naši nesrfe-či. Ako smo se sami — po eden proti dvema in večkrat proti trem — vojskovali proti vsem evropskim narodom in smo nazadnje podlegli ne toliko njih pogumu in zmožnosti, ampak izdajstvu in številu, potem bi ne bilo prav zardevati nad takim porazom, zmago-,valci pa bi imeli še manj prav, ako bi bili na to ponosni. Velikosti naroda ali vojske ne dela število, ampak hrabrost. Tako si mislim v svojem priprostem srcu in upam, da bodo tako mislili po vseh deželah sveta ljudje, ki imajo kaj srca in pameti.
Sedaj p.a moram pripovedovati o bednem 5n napornem umikanju, in prav to, se mi zdi, pe najbolj rnučno.
Pravijo, da zaupanje človeka naredi moč-jiega. Res je to, posebno kar se tiče Francozov. Dokler gredo naprej, dokler zaupajo ,V zmago, toliko časa so združeni kakor prsti ene roke, toliko časa je volja poveljnikov, zakon za vse. Vsi čutijo, da je gotov uspeh samo v disciplini. Čim pa so prisiljeni umikati se, gleda vsak samo nase in se ne zmeni več za poveljnika. Potem se ti ponosni možje, ki so šli smejoč se v boj proti sovražniku, raz-krope posamezno ali v manjših skupinah na desno in na levo. Tisti, ki so sicer trepetali pred njimi, se ojunačijo. Od početka prodirajo boječe, ko pa vidijo, da jim ni škode, postanejo predrzni in prevzetni. Po trije in po štirje se lotevajo zaostalih, da jih uničijo,
V nedeljo 19. dec. bodo prijatelji in somišljeniki A. S. pokazali, kaj se stri, če vsak nekaj stri!
ŠIRITE AMER. SLOVENEC
^PISANO POLJE
....................'m milil
kakor pozimi vrani napadajo ubogega, onemoglega konja, kateremu bi si na pol ure daleč ne upali pogledati v oči, dokler je bil še na nogah.
Vse to sem sam doživel. . . Videl sem beračem podobne kozake, v cunje oblečene in s staro, oguljeno kosmato kapo na glavi, raz-qapance, polne mrčesa, ki si nikdar niso počesali brade, ki so brez sedla in z vrvjo namesto stremen sedeli na starih, mršavih kiju-setih in so imeli za streljanje staro, zarjavelo pištolo in namesto sulice dolg zebelj na i koncu droga — videl sem, kako vam je tak j potepin, podoben staremu, plesnivemu Židu, ustavil po deset, petnajst, celo dvajset vojakov in jih odgnal kakor čredo ovac!
Potem pa še kmetje tisti dolgo zaspanci, ki so nekaj mesecev poprej še trepetali, samo če jih je človek postrani pogledal — videl sem, kako so ošabno in prevzetno ravnali s starimi vojaki, kirasirji, topničarji, španskimi dragonci, z ljudmi, ki bi jih bili lahko , s pestjo ubili. Slišal sem, kako so trdiil takrat, ko je po vsej okolici dišalo po peki, da nimajo kruha naprodaj in da nimajo niti vina niti piva, dočiin je bilo od vseh strani slišati žvenketanje kozarcev. A nihče si jih ni upal prijeti in jim pokazati, tem lopovom, ki so se posmehovali našemu umikanju, ker nismo bili več združeni, ker je vsak marširal, kakor se mu je zdelo, ker nismo več pripo-znavali poveljnikov in smo bili brez discipline.
Vrhu tega glad, pomanjkanje, silni napori in bolezni — vse naenkrat je prišlo čez nas. Nebo je bilo sivo kot svinec, neprestano je lilo kot iz golide in jesenski veter nas je stresal. Koliko jih je bilo med ubogimi rekruti, ki so bili še brez brade in tako shujšani, da se je skoro skozi nje videlo, koliko teh siromakov je moglo prenašati take težave? Na j tisoče in tisoče jih je poginilo — ob cestah ! je bilo videti same mrtvece. Grozna bolezen, ki so jo imenovali tifus, nas je spremljevala povsod. Nekateri pravijo, da je bila to nekaka kuga, katero so povzročali mrliči, ki jih niso pokopavalvdovolj globoko, drugi pa, da ji je vzrok preveliko trpljenje in pomanjkanje, kar presega človeške moči — kaj je res, ne vem, a elzaške in lotringijske vasi, v katere smo zanesh tifus, bodo vedno mislili na to: izmed sto bolnikov jih je ozdravelo komaj deset do dvanajst!
Ko pa že moram nadaljevati te žalostne doživljaje, naj še povem, da smo 19. oktobra prenočili v Lutzenu, kjer so se polki zopet u-redili, kolikor so se mogli. Drugi dan smo morali že navsezgodaj na pohodu proti Weis-senfelsu streljati na Vestfalčane, ki so nas zasledovali do vasi Oeglitsch. 22. smo prenočili na erfurtskem polju, kjer so nam dali nove čevlje in obleko. Tam- se je kakih pet ali šest razkropljenih stotnij zopet združilo z našim bataljonom. Bili so skoro sami novinci, ki niso imeli drugega kot golo življenje. Nove obleke so nam bile dosti preširoke, tičali smo v njih kakor stražnih hišicah, a njih blagodejno toploto smo čutili vendarle; zdelo se nam je, da znova oživljamo. 4
VSPORED UPORABE
Cerkvene dvorane v So. Chicago, 111.
1.	DRUŠTVO VITEZI SV. FLORIJANA K.S.K.J.
Prvo nedeljo vsakega meseca ob 2. uri.
2.	PODPORNO DRUŠTVO SV. JURIJA.
Vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri.
3.	ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO MARIJA ČISTE-
GA SPOČETJA K.S.K.J.
Vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri.
4.	ALTARNO DRUŠTVO, OZIROMA SKUPŠČINA
KRŠČANSKIH MATER.
Vsako četrto nedeljo v mesecu ob popoldne.
5.	DRUŠTVO MOŽ IN IMLADENIČEV NAJSVETEJ-
ŠEGA IMENA (HOLY NAME SOCIETY).
Vsako drugo nedeljo v mesecu ob uri.
6.-	POLITIČNI KLUB.
Vsaki prvi pondeljek v mesecu ob JA8. uri.
7.	SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO "SLOGA?
Vsaki prvi torek v mesecu ob JA8- uri zvečer.
8.	DRAMATIČNI KLUB SV. JURIJA.
Vsaki drugi pondeljek v mesecu ob Yi8. uri zvečer.
9.	CERKVENI PEVSKfzBOR "ZARJA."
Ima vaje ob torkih in petkih.
10. SEJE CERKVENEGA PEVSKEGA DRUŠTVA "ZARJA."
Drugi četrtek vsakega meseca ob Vfi. uri zvečer.
11.	2. TOREK: ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SV.
NEŽE K.S.K.J.
V	mali dvorani ob 8. uri zvečer.
12.	4. TOREK: CERKVENA^EJA!~
V	mali dvorani ob 8. uri zvečer.
...a. n ■ • n ^ * m m^—•¥>.* — — -a a a j
BARVE - MIZARSTVO - ŽELEZN1NA
Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiSe znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem 02iru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.)
John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z ČEI-EZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, III. Phone: Canal 0490.
Pristopajte

Zakaj se mučite
S POKLDANJEM LINOLEUM A, KO VAM MI TO STO-RIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00.
EICHHOLZER & CO.
S27 MAIN STREET,
FOREST CITY, PA. ^»•ooooooooooos&ociopoooooial
Prijatelji in somišljeniki držite se gesla: vsak naročnik naj pridobi enega novega naročnika v zaključni jubilejni kampanji!
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar.
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere.
Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1758 W. 21 st Street in Wood, Chicago, 111.
Izvrstni sladoled, mize za goBte
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
Nen^ceK
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. IZDELUJE NAJBOLJSF
SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$2,825,153.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD 1OO-PROCENTN A.
Njeno premoženje znaša $1,600,000.00.
Članstva v obeh oddelkih Šteje nad 30,000. Ima 170 krajevnih društev širom države.
Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite >a glavnega tajnika: Jo«. Zalarja, 1004 N. Chi-cago 9t., Joliet, III. Nagrada za ustanovitev znala $20.00.
V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA.
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI!
Drobtine iz kraljestva boljševi-kov . . .
Ugledni ruski socialistični voditelj Arhapgeljskij piše pod 'gornjim nasldvom v "Češkem Slovu":
"Med voditelji komunistične stranke v Rusiji se je odigral v zadnjem mesecu krut boj. Danes je ta boj sicer že končan, ali ostali so nepomirjeni zmagovalci in premaganci. Na čelu zmagovalcev stoji Stalin na čelu premagancev pa Trockij in Zinovjev. Premaganci so podpisali kapitulacijo in se zavezali, da razpuste svojo skupino in da se smatrajo kot krivci razdejane strankarske discipline. — Zmagovalci so obljubljali, da ne bodo uporabili proti premagancem nobenih represa-lij — toda besede niso držali. Stalin je odstranil Zinovjeva iz Kominterne, izključil Trockega iz Politbiro-a in zapodil iz stranke veliko število privržencev Trockega in Zinovjeva.
Boj se nadaljuje.
Kdo sta Stalin in Trockij?
Stalin je glavni tajnik komunistične stranke v Rusiji. V njegovih rokah se stekajo vse niti organizacije in ves aparat stranke. Je v ognjišču vseh strankarskih zadev in zato je njegov vpliv na stranko vsako leto rastel. Njegov duh je čil, čeprav mogoče ne preglobok.
V političnem testamentu Lenina, ki so ga nedavno objavili ameriški listi, je ta karakteristika Stalina: "Stalin je preveč surov. Ta hiba pa je nemogoča za človeka, ki je glavni tajnik stranke. Zato predlagam, da bi tovariši pašli pot za odstranitev Stalina z mesta generalnega tajnika." Surovost Stalina je posledica njegovega poveljujočega temperamenta. Stalin hoče povsod! ukazovati s trdo ro-;ko, ne trpi nasprotnikov in se trudi, da utrdi svoj osebni vpliv v stranki in državi. Do nasprotnikov je Stalin tudi neizprosen in krut. Te njegove lastnosti pa se družijo V njem 's precejšnjo porcijo zvitosti in zahrbtnosti. Pristaši Stalina pišejo po evropskih listih, da hoče Stalin izvesti "nacionalno diktaturo premožnih kmetov," toda o istem Stalinu pišejo v sovjetskih listih, da utrjuje diktaturo proletariata. V "Obser-veru" priporočajo Stalina evropski javnosti kot prvega prijatelja koncesij Evropi, toda v Rusiji preganja Stalin skupino Medvedjena, ker da je naklonjena kapitalizmu, ko zahteva politiko koncesij. Pri gospodu-jočem značaju Stalina in njegovem stremljenju, da okrepi v političnem življenju cjespoti-
|Zem, morajo neizogibno riasta-jti tako v vrstah komunistične ^stranke, ko med delavci daljši (boji za osvobojenje od despo-tizma.
Na čelu premagancev stoji danes Trockij, zelo dober govornik, bister žurnalist, častihlepen in samoljubiv, a obenem nadarjen in energični politik. jNekaj časa je imel v svojih rokah poveljstvo armade in tedaj |So mu prorokovali kariero rdečega Bonaparta. Strah pred jTrockim je bil tako velik, da je |Zinovjev, danes Trockijev prijatelj, zahteval od Stalina aretacijo Trockega. — Trockij je bil odstranjen iz armade in se je posvetil organizaciji narodnega gospodarstva. Pokoril se je Stalinu, toda njegova udeležba v zadnjih bojih je dokazala, da je' bilo njegovo "po-■mirjenje" samo formalnost. — .Trockij vidi zelo jasno vse ne-jdostatke vladajočega režima in je pripravljen gledati na ruske > razmere silno trezno. Toda nima pozitivnega programa.
Ampak ni to njegov nedosta-jtek. Pozitivnega delovnega |programa tudi Stalin nima. Ta-jko Stalin ko Trockij skušata rešiti eden in isti problem: kako I organizirati komunistične kroge pri izvajanju nove gospodarske politike. Oba skušata ta nerešljivi problem rešiti s kvadraturo kroga; izmišljujeta si različne načine rešitve in si medsebojno naštevata vse svoje neuspehe in vse medsebojne boje. Danes je zmagovalec Sta-hn. Ni izključeno, da bo jutri (slavil zmago Trockij. Toda niti |Zmagovalci in še manj premaganci se ne čutijo sigurne. Vsi jPa so zagovorniki komunistične ,diktature. Mnogi sicer ^že spoznavajo, da ta diktatura ovira gospodarski in duhovni razvoj dežele, toda politični moči se ne morejo pdreči. Mnogi od njih sicer vidijo, da se ruski 'komunizem v resnici vedno manj razlikuje od državnega kapitalizma. Toda kvadrature kroga ne morejo rešiti. Preo-stajajo samo proslave zmag nad včei-ajšnjimi prijatelji. Danes triumfira eden, jutri drugi.
Končna zmaga pa gre le ruskemu narodu, ki se vedno bolj in bolj obrača od despotičnega režima."
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Doatav-na dom.
Cene zmerne.
Prva adventna nedelja
pričenja
novo cerkveno Seto.
Kakor imamo za navadno leto, ki se pričenja s 1. januarjem, koledar, ki nam pokaže vse dneve, njih ime in pomen, tako spada v vsako katoliško hiso drugi koledar, iz katerega so razvidni vsi pomenljivi dnevi v cerkvenem smislu. -
Da zadostimo mnogobrojnemu povpraševanju, smo tudi letos naročili knjigo z naslovom
Razlaganje cerkvenega leta
ali SLOVENSKI GOFF1NE
')
V njej je natančni popis vseh važnejših dni, praznikov in nedelj in njih pomen, popis in razlaga cerkvenih obredov, berila in evangeliji za vse take dni, zanimivi posnemki iz življenja svetnikov ter mnogo drugega poučnega in koristnega berila.
Naročili smo večjo množino teh knjig, a prejeli smp Jih le pičlo in omejeno število, zato nam bo mogoče, postreči z njo le tistim, ki nam prvi pošljejo naročilo. Kdor torej želi sigurno dobiti to knjigo, ki stane samo
$1.50
naj piše takoj po njo in priloži pismu Money Order ali Bank Draft za omenjeno svoto.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22ad STREET,
CHICAGO, ILL.