Slovenski verniki so s tržaškim škofom Ravignanijem proslavili veliki šmaren in sv. Roka /6 V Sočo pri Kanalu poletel tudi češki Superman »71 Poslovil se je Tržačan Tullio Kezich, starosta filmskih kritikov / 20 Primorski dnevnik TOREK, 18. AVGUSTA 2009_ št. 194 (19.593) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Zakaj ne verjamemo VVM zaščiti v narečij SandorTence S pravno zaščito narečij in lokalnih govoric Slovenci v Italiji nimamo dobrih izkušenj, prej nasprotno. Vsakič ko so v Benečiji ali Reziji postavili zahtevo po zaščiti dialektov, se je za tem skrival takšen ali drugačen politični poskus, da bi omejili pravice Slovencev in slovenskega jezika, čeprav v narečnih oblikah. Podobno se je dogajalo in se še dogaja na Tržaškem z zaščito tržaškega narečja. Zaščita narečij ima torej za nas v glavnem negativen prizvok. Zadeva bi si zaslužila drugačno pozornost in čisto drugačen pristop, od tistega (izrazito političnega), za katerega se je odločila Severna liga. Poučna so dogajanja, ki so spremljala obravnavo deželnega zaščitnega zakona za Slovence, ko so predstavniki desnice (zlasti Forza Italia) ne samo izkoriščali »proteste« skupine Rezijanov, ampak tudi skušali vsiliti zakonodajalcu neko slovansko narečje »po našim«, ki ne obstaja. Obstajajo številna slovenska narečja, ki jih je treba zaščititi in ovrednotiti, a v sklopu slovenskega jezika, kar se je potem tudi zgodilo. Zanimivo, da so vprašanje narečij v zvezi s Slovenci v naši deželi doslej v glavnem postavljali zastopniki Berlusco-nijeve stranke. Ligaši so bili glede tega še kar previdni, z izjemo predsednika videmske pokrajinskega uprave Fontaninija, ki se je večkrat odkrito zavzel za pravno ločitev Beneških Slovencev od Slovencev na Tržaškem in Goriškem. ITALIJA - Bossi o državni himni, narečjih in »plačnih kletkah« Severna liga vse bolj pogojuje Berlusconija V nedeljo napad, včeraj pa bolj spravljivi toni ŠPORT - 12. svetovno prvenstvo v atletiki Prvo zlato za Slovenijo V metu kladiva jo je z izidom 80,84 m osvojil olimpijski prvak Primož Komzus BERLIN - Slovenski atlet Primož Kozmus je v metu kladiva, po zmagi na lanskih olimpijskih igrah v Peking, včeraj v Berlinu osvojil tudi naslov svetovnega prvaka. To je šele tretja medalja za slovensko atletiko na dosedanjih SP in prva zlata; Koz-mus je bil srebrn v Osaki leta 2007, Gregor Cankar pa bronast v skoku v daljino v špan- ski Sevilli leta 1999. Kozmus je bil včeraj edini, ki je z metom dvakrat presegel mejo 80 metrov, zmagal pa je z izidom 80,84 m. Na 16. strani MILAN - Prej napad na državno himno, potem pa vsa krivda novinarjem, češ da so napačno tolmačili njegove besede. Minister za reforme in vodja Severne lige Umberto Bos-si je v spet glasno nedeljo zahteval zakon o zaščiti narečij in ukinitev Mamelijeve himne, potem pa si je premislil in govoril v bolj spravljivih tonih. Dejstvo je, da Liga vse bolj pogojuje desno sredino in vlado Silvia Berlusconija. Bivši predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi je prepričan, da smo priča tihemu poskusu odcepitve dela severa od juga Italije. Na 5. strani NSKS vložil ovadbo zaradi Dorflerja Na 2. strani Pri poskusu ropa v Mehiki umorili Openca Na 6. strani V goriškem zaporu prenatrpane celice Na 12. strani Goriška pokrajina vse bolj športna Na 12. strani Planinca iz Sovodenj rešili s helikopterjem Na 13. strani ŠPORT - Mladinsko EP v razredu 470 Čupina jadralca osvojila 3. mesto 17 ;vJ V ' Ül _ Popravljamo avtomobile in avtodome vseh znamk Meritve emisij izpušnih plinov motorjev (t.i. Bollino Blu) ENZO POOBLAŠČENA FORD DELAVNICA Opčine - Bazoviška ul. /Via di Basovizza 60 tel. In fax 040 214618 enzo.carli@autofficinaenzo.com - www.autofflcinaenzo.com Obutve elegantne in športne, torbice Roccobarocco Izkoristite zadnje dneve promocijske prodaje! od 10 do 80% pc*^ tRSt - koRzo saBa, 26 teL./fax 040 636038 2 Sobota, 15. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / celovec - Po ustavitvi preiskave proti deželnemu glavarju NSKS zaradi Dorflerja vložil ovadbo zaradi suma korupcije Narodni svet zahteval tudi obnovo postopka proti glavarju - Zeleni vložili ponovno ovadbo CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je pri posebnem tožilstvu na Dunaju vložil ovadbo zaradi suma korupcije, ker je tožilstvo ustavilo preiskave zoper deželnega glavarja avstrijske Koroške Gerharda Dorflerja zaradi suma zlorabe uradnega položaja pri dvojezičnih tablah. NSKS je obenem vložil zahtevek za nadaljevanje postopka proti Dorflerju. Kot smo podrobno že poročali, je avstrijski tednik Falter začel pretekli teden objavljati dokumente, ki naj bi dokazovali hude nepravilnosti v avstrijskem sodstvu pri politično perečih postopkih. Prvi objavljeni primer prikazuje razloge za ukinitev preiskav proti deželnemu glavarju avstrijske Koroške Dorflerju, ki ga je NSKS leta 2006 zaradi prestavljanja krajevnih tabel in neu-resničevanja odločb ustavnega sodišča o dvojezični topografiji ovadil zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Kot razkrivajo v Falterju objavljeni dokumenti, so preiskave proti Dorflerju med drugim ukinili z utemeljitvi- Karel Smolle jo, češ da nima nobene pravne izobrazbe in da je brez pomisleka upošteval mnenje svojega tedanjega "mentorja", umrlega deželnega glavarja Jorga Haiderja. Kot je včeraj na novinarski konferenci ocenil predsednik NSKS Karel Smolle, gre za očiten primer korupcije, saj naj bi se državno tožilstvo s takimi utemeljitvami za ukinitev postopka "politično vmešalo". Obravnavana zadeva tako niti ni prišla do neodvisnega sodnika, poudarja Smol-le. Rudi Vouk Ker obstaja sum, da so na državnem tožilstvu politično ukrepali v korist Dorflerja, Haiderja, proti kateremu je bil sicer postopek ustavljen samodejno zaradi njegove smrti, ter v korist Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO), je NSKS pri posebnem državnem tožilstvu za boj proti korupciji na Dunaju vložil ovadbo zoper osumljene odgovorne na državnem tožilstvu v Celovcu ter na ministrstvu za pravosodje na Dunaju. Podpredsednik NSKS Rudi Vouk je včeraj odločno zavrnil trditve av- slovenija - Avgustovska anketa dnevnika Delo Če bi bile volitve v nedeljo, bi SDS prepričljivo premagala SD LJUBLJANA - Če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo, bi zagotovo zmagala opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa Dela. Gre za trend, ki se je v prid SDS obrnil junija letos, kajti dotlej je od lanskih volitev primat na lestvicah anket ohranjala vladajoča SD. Tokratna razlika je največja doslej, saj znaša slabih deset odstotnih točk, kaže anketa Dela. Na vprašanje ankete Dela, ki je naključno izbrane prebivalce spraševala, katero stranko bi volili, jih je 25,3 odstotka odgovorilo, da bi podprli SDS. Za SD se jih je odločilo 15,6 odstotka, takoj za največjo vladno stranko pa bi podprli opozicijsko SNS s 6,1 odstotka. Sodelujoči v anketi so na četrto mesto uvrstili LDS s 4,5 odstotka glasov, iz vladnega četverčka pa ji sledita stranka Zares s 3,6 odstotka in Desus z 1,7 odstotka. Opozicijska SLS bi prejela 1,9 odstotka podpore. Avgustovska anketa je med anketiranci zaznala tudi navzočnost zu- najparlamentarne NSi, a ji je izreklo podporo samo odstotek vprašanih. Delež vprašanih, ki se je zatekel k odgovoru "ne vem" ali "podprl ne bi nobene", je dosegel najvišjo letošnjo vrednost, saj znaša kar 40,5 odstotka. Prejšnji mesec je bil delež takšnih odgovorov 37,8 odstotka, januarja letos pa le 27,4 odstotka. Vlada in državni zbor sta v novem, še ne leto dni starem mandatu vladajoče koalicije SD, Zares, Desus in LDS prejela najnižjo oceno doslej. Anketiranci so vladi podelili srednjo oceno 2,74 in državnemu zboru 2,70. Podpora vladi je od januarja, ko jo je z oceno pozitivno ocenjevalo dobrih 54 odstotkov, vztrajno padala in je tokrat prvič pod 30 odstotki. Avgustovska ocena dela vlade je na ravni lanskega julija in junija, ko je bila na oblasti še vlada Janeza Janše; na septembrskih volitvah je nato izgubila volitve. Na lestvici priljubljenosti politikov še naprej vodi predsednik repu- blike Danilo Türk, kljub rahlemu padcu povprečne ocene z julijskih 3,77 na 3,74 odstotka. Drugo mesto zanesljivo ohranja predsednik vlade Borut Pahor, ki se je v tem mesecu glede na julij popravil: z ocene 3,39 je skočil na 3,43. Vse bolj priljubljen je Zmago Jelinčič, ki zmanjšuje zaostanek za Pahorjem, glede na julij se je tokrat popravil tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Oceno so popravili tudi Janez Janša, Zoran Jankovic, Gregor Virant in Lojze Peterle. Ministrska ekipa Ljubica Jelušič, Karl Erjavec in Katarina Kresal je bila avgusta v primerjavi z julijem nekoliko slabše ocenjena. Z lestvice barometra sta tokrat izpadla evroposlanec Ivo Vajgl in mariborski župan Franc Kangler. Telefonsko raziskavo je med 11. in 13. avgustom na reprezentativnem vzorcu 712 odraslih državljanov za Delo naredil Delo Stik, oddelek za tržne raziskave. (STA) strijske pravosodne ministrice Claudie Bandion-Ortner, da je bil postopek zoper Dörflerja ustavljen, ker z njegovem ukrepanjem proti postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel ni "nastala nikakršna škoda" in da ni bila kršena "nobena subjektivna pravica pripadnikov narodne skupnosti." "Mar ustavni red in manjšinske pravice niso nikakršno dobro?" se je vprašal Vouk in poudaril, da je ustavno sodišče medtem izdalo že 18 odločb o dvojezičnih krajevnih tablah. "Še nobena od njih ni bila uresničena in v drugi avstrijski republiki doslej ni bilo niti ene same sankcije za kršitev manjšinskih pravic," je bil jasen Vouk. NSKS je vložil še zahtevek za nadaljevanje preiskav zaradi suma, da je Dörfler pri neuresničevanju odločb ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih tablah zlorabil uradni položaj. Narodni svet je včeraj predstavil tudi izjavo proti načrtovani razstavi v spomin umrlega deželnega glavarja Haiderja, ki jo nameravajo odpreti ob prvi obletnici Haiderjeve smrti 11. oktobra v nekdanjem bunkerju pod Križno goro v Celovcu, ki so ga za zaščito pred zračnimi napadi naredili nacisti. S to razstavo naj bi BZÖ zlorabljal pokojnega in s tem postavljal spomenik hudo sporni osebi, deželnemu glavarju, ki je zapustil globoko zadolženo, socialno osiromašeno deželo, in ki je številnim ljudem prizadejal škodo in trajno škodoval ugledu dežele avstrijske Koroške in republike Avstrije. Istočasno pa so Dörflerja zaradi prestavljanja krajevnih tabel v letu 2006 zaradi suma zlorabe uradnega položaja ponovno ovadili tudi Zeleni. Kot je v izjavi za javnost včeraj sporočil predstavnik Zelenih za manjšinska vprašanja Wolfgang Zinggl, v ovadbi zatrjujejo, da je Dörfler javno priznal, "da je v preteklosti vede in namenoma kršil veljavno ustavno pravo in odločbe ustavnega sodišča." Zato je po oceni Zinggla očitno, da je Dörfler s prestavljanjem krajevnih tabel in neuresni-čevanjem odločb ustavnega sodišča zlorabil uradni položaj, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Zinggl je sicer tudi mnenja, da zahtevek NSKS za nadaljevanje postopka proti deželnemu glavarju avstrijske Koroške, ni najbolj primerno sredstvo za sprožitev vnovičnih preiskav. To se lahko po njegovem mnenju doseže le z novo ovadbo. Podoben dvom je sicer včeraj izrazil tudi podpredsednik NSKS Vouk.(STA) Na Hrvaškem preučili črno skrinjico iztirjenega vlaka ZAGREB - Hrvaški strokovnjaki so po pregledu črne skrinjice vlaka, ki je iztiril 24. julija pri Splitu in terjal šest smrtnih žrtev in 55 ranjenih, ugotovili, da je v zadnjih nekaj minut pred nesrečo drvel s povprečno hitrostjo 99,5 kilometra na uro. Kot so dodali, so bile zavore popolnoma blokirane, kljub temu pa je vlak drvel z omenjeno hi-trostjo.Točne hitrosti v trenutku, ko je vlak iztiril, niso mogli ugotoviti. Opozorili pa so, da tovrstni vlak lahko iztiri le pri hitrosti najmanj 130 kilometrov na uro. Kot kažejo podatki, je strojevodja na 298. kilometru železniške proge od Zagreba proti Splitu zmanjšal hitrost na 24 kilometrov na uro, nato pa so kolesa zablokirala, a je vlak še naprej drsel po tračnicah. Štiri minute kasneje je iztiril, strokovnjaki pa so ugotovili, da je vlak nenadzorovano v treh minutah in 46 sekundah prevozil šest kilometrov in 245 metrov s povprečno hitrostjo 99,5 kilometra na uro. Zdaj je nedvomno dokazano, da je za nesrečo krivo protipožarno sredstvo retardant, ki so ga pred nesrečo nanesli na progo. Strokovnjaki so prejšnji teden tudi objavili, da je bil vlak tehnično brezhiben. Na slovenskih cestah minuli teden trije mrtvi LJUBLJANA - V minulem tednu se je na slovenskih cestah zgodilo 141 prometnih nesreč, v katerih so umrle tri osebe, 196 pa se jih je poškodovalo. Tekom zadnjega konca tedna je v devetih prometnih nesrečah umrla ena oseba, poškodovalo pa se jih je 20. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je bila neprilagojena hitrost. Letos je na slovenskih cestah umrlo že 110 oseb, v enakem obdobju lani pa 130. Hrvaški gorski reševalci na Velebitu našli V» V I IVv množično grobišče ZADAR - Delavci hrvaške gorške reševalne službe so med akcijo reševanja dveh kozličkov, ki sta padla v jamo na Velebitu, odkrili množično grobišče, so v soboto poročali hrvaški mediji. V 30 metrov globoki jami blizu vasice Pečice nedaleč od kraja Obrovec so reševalci odkrili kup človeških okostij. Kot je poročal hrvaški spletni portal In-dex.hr, gre po predvidevanjih za posmrtne ostanke ubitih med ali po drugi svetovni vojni. Hrvaški gorški reševalci so o odkritju obvestili policijo in preiskovalnega sodnika, ki bo izvedel nadaljnja preiskovalna dela. Zadrska policijska uprava za zdaj ni objavila drugih podatkov o jami. turizem Na Obali pliskovica - Od nedelje dalje v Mladinskem hotelu Nober obisk Ustvarjalne delavnice za osnovnošolce za praznike PORTOROŽ - V občini Piran so minuli konec tedna skupno zabeležili 17.276 nočitev oziroma štiri odstotke več kakor v enakem obdobju lani. Nočitev domačih gostov je bilo minuli konec tedna za 27 odstotkov več, tujih pa za sedem odstotkov manj kot lansko leto, kažejo podatki turističnega združenja Portorož. V različnih namestitvenih zmogljivostih občine Piran so minuli konec tedna zabeležili 10.770 nočitev tujih in 6497 nočitev domačih gostov. V hotelih na območju piranske občine je bilo v tem času skupno zabeleženih 12.198 nočitev, kar je približno pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V Hotelski verigi LifeClass je bilo zadnji vikend vseh šest portoroških hotelov polno zasedenih, zasedenost v prvi polovici avgusta pa je njihovih podatkih enaka zasedenosti v preteklem letu. V družbi Hoteli Bernardin so bili hoteli v avgustu 85-odsototno zasedeni, rezervacije za zadnji teden avgusta pa še potekajo. Zadovoljni so tudi v občini Koper, kjer so bile hotelske zmogljivosti 95-od-stotno zasedene. Organizira jih Zveza slovenskih kulturnih društev - Otroci se bodo seznanili z različnimi tehnikami izražanja PLISKOVICA - V nedeljo, 23. avgusta ob 17. uri se bodo v Mladinskem hotelu v Pliskovici pričele 11. poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev. Na programu bodo več-zvrstne delavnice, kjer se bodo otroci seznanili z različnimi tehnikami izražanja. Prvič se bodo srečali s tradicijo obdelave kraškega kamna in izdelovali predmete ob spretni roki kamnoseškega mojstra. Tokrat otrokom pripravljajo posebno presenečenje v kuhinji, kjer bodo spoznali kulinariko kot dragoceno umetnost, ki jim bo približala pristno domačo hrano z avtorico svetovne knjižne uspešnice o zdravi kuhinji za otroke, gospo Emilijo Pavlič. Rdeča nit celotnega dogajanja bo multimedijska delavnica, saj bodo otroci sami dokumentirali dogajanje z besedo in fotografskim aparatom ter objavljali prispevke. Delavnica bo potekala v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in s Krožkom za mladinsko ustvarjalnost Galeb. Vodja kolonije bo Jana Pečar, za varnost in udobnost otrok pa bodo skrbeli poleg mentorjev še vzgojitelji in spremljevalci. Vsak udeleženec se bo preizkusil v vsaki delavnici. Otroci bodo prijetno presenetili starše na zaključni prireditvi, ki bo v petek, 28. avgusta ob 17. uri. Prikazali bodo spretnosti in veščine, ki jih bodo osvojili v tednu ustvarjanja v Pliskovici (rsc). Lanske Poletne ustvarjalne delavnice v Rakovem Škocjanu (arhiv ZSKD) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 18. avgusta 2009 3 SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ - Šolsko leto 2009/2010 Programa Ekstra in Multi: slov i k SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KDNZDRCIJ že znan koledar dejavnosti Namenjena sta dijakom oz. študentom - Še nekaj dni časa za vpis GORICA - Pri Slovenskem izobraževalnem konzorciju Slov.I.K. se pripravljajo na novo študijsko leto 2009/2010. Do 21. avgusta je čas za prijavo na obšolski program Ekstra, namenjen dijakom višjih srednjih šol, nekoliko pozneje, 15. septembra, pa zapade rok za vpis na multi-disciplinarni program, namenjen univerzitetnim študentom. Med poletjem sta bila za oba programa dokončno izdelana tudi koledarja dejavnosti. Program Ekstra, ki ga organizirata Slov.I.K. in Dijaški dom Simona Gregorčiča, bo stekel 7. septembra, torej nekaj dni pred začetkom pouka na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici. V ponedeljek, 7., in v torek, 8. septembra, bosta v jutranjih urah na vrsti spoznavni delavnici. V sredo, 9. septembra, na prvi dan pouka, pa je predviden popoldanski izlet v Ljubljano. V ponedeljek, 14. septembra, bo nato stekla redna dejavnost s kosilom v Dijaškem domu ter s popoldanskim študijem in druženjem v prostorih Slov.I.K.-a - pri študijskih dejavnostih bodo dijake spremljali tutorji z Univerze v Novi Gorici: »Prav tako se z univerzo pogovarjamo tudi o strokovni pomoči pri organizaciji drugih dejavnosti, ki so predvidene po programu, torej tečaja komunikacije v slovenskem in angleškem jeziku ter tečaja računalništva,« nam je povedala Kristina Knez, ravnateljica Dijaškega doma. Multidisciplinarni program, namenjen univerzitetnim študentom, pa bo stekel šele oktobra, po septembrskih izpitnih rokih. Takoj na začetku bodo študenti prisluhnili 20-urnemu sklopu predmeta Poslovna etika, iz katerega bodo lahko opravili izpit na Gea Collegu in s tem pridobili kreditne točke, ki jih bodo nato uveljavili na matični univerzi: »Študenti, ki bodo letos obiskovali tretji letnik programa, pa se bodo lahko vključili v raziskovalni projekt Univerze v Novi Gorici,« je dodala Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slov.I.K.-a. V nadaljevanju objavljamo povzetek obeh razpisov. Celotno besedilo je objavljeno na spletni strani http://www.slo-vik.org, po en izvod je bil poslan na vse višje šole v slovenskim učnim jezikom v Italiji, za informacije pa je na razpolago e-nabiralnik info@slovik.org. Program Ekstra: novost Dijaškega doma Simona Gregorčiča in Slov.I.K.-a Razpis, namenjen bodočim dijakom 1. letnika višjih srednjih šol, je odprt do 21. avgusta Ekstra je obšolski program, ki dijakom višjih srednjih šol ponuja možnost učenja, dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, študijskega usmerjanja in druženja. Od dijakov, ki se vpišejo na program, se pričakujejo splošna razgledanost in kulturna osveščenost, zanimanje za aktualne teme, radovednost ter želja po osebni in študijski uveljavitvi. Dejavnosti, ki so predvidene po programu, bodo potekale med šolskim letom od ponedeljka do petka v popoldanskem času med 14. in 18. uro. Od 14. do 15. ure bodo dijaki v Dijaškem domu, kjer bodo dobili topel obrok in imeli možnost rekreacije, od 15. do 18. ure pa bodo v prostorih Slov.I.K.-a, kjer bodo lahko sami ali v skupini študirali ob pomoči tutorjev. V tem času bodo imeli dijaki možnost prostega izhoda iz prostorov Slov.I.K.-a in KBcentra, kar jim bo omogočalo, da opravljajo še druge popoldanske dejavnosti. Tutorji bodo dijakom nudili osnovno strokovno pomoč in jih usmerjali pri študiju. V redne dejavnosti so vključeni še krajši tečaji poslovne komunikacije v slovenskem in angleškem jeziku ter računalništva. Glede na želje in potrebe dijakov bodo lahko med letom organizirane še individualne ali skupinske inštruk- Arhivski posnetek z enega od študijskih programov, ki ga je organiziral Slovik bumbaca cije z različnih predmetnih področij, tečaji tujih jezikov s pripravo na mednarodne izpite, krožki s pripravo na tekmovanja in različne dejavnosti v času počitnic. Na program se lahko vpišejo dijaki, ki so opravili osemletno izobraževanje na osnovnih in nižjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji ter zaključni izpit na eni od nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ki so se vpisali na eno od višjih srednjih šol v slovenskim učnim jezikom v Italiji. Za leto 2009/2010 je razpisanih osem vpisnih mest v prvem letniku programa. Kandidati morajo izpolnjeno prijavnico z vso razpisno dokumentacijo oddati do 21. avgusta. Prijavnico s prilogami naj kandidati naslovijo na Slov.I.K., Korzo Verdi 51, 34170 Gorica s pripisom: PRIJAVNICA ZA VPIS NA PROGRAM EKSTRA - 1. LETNIK. Vpisnina za leto 2009/2010 znaša 50 evrov, šolnina, ki krije vse redne dejavnosti, ki so predvidene po programu, pa 2.250 evrov (250 evrov mesečno za 9 mesecev). Razpisani sta dve štipendiji. Vse informacije in razpisna dokumentacija so na spletni strani http://www.slovik.org. Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast Razpis, namenjen univerzitetnim študentom, je odprt do 15. septembra Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast je triletni ciklični obdiplomski študijski program. Vsak ciklus traja po eno šolsko leto, celoten ciklus programa se zaključi v treh letih. Organizirane oblike študijskega dela, predvidene po programu, so predavanja, seminarji, delavnice, obiski podjetij in druge oblike dela. Te dejavnosti potekajo praviloma med študijskim letom ob sobotah zjutraj, v skupnem obsegu 60 ur. Poleg tega so po programu za leto 2009/2010 predvidene še dodatne in dopolnilne dejavnosti: tečaj poslovne komunikacije v slovenskem jeziku, tečaj poslovne komunikacije v angleškem jeziku in tečaj računalništva, ki potekajo praviloma med študijskim letom ob petkih popoldne, ter obiskovanje Discover management programa na IEDC-Poslovni šoli Bled (devet dni v mesecu juliju) in delovna praksa. Na program se lahko vpišejo študenti, ki so opravili maturo na eni od višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji po letu 1999, še niso dopolnili 30. leta starosti in so vpisani na kateri koli univerzitetni (dodiplomski, magistrski ali doktorski) študij. Od študentov se pričakuje splošna razgledanost in kulturna osveščenost, zanimanje za aktualne teme, radovednost, želja po osebni in poklicni uveljavitvi. Za leto 2009/2010 je razpisanih petnajst vpisnih mest v vseh treh letnikih programa. Kandidati morajo izpolnjeno prijavnico z vso razpisno dokumentacijo oddati do 15. septembra. Prijavnico s prilogami naj kandidati naslovijo na Slov.I.K., Korzo Verdi 51, 34170 Gorica s pripisom: PRIJAVNICA ZA VPIS NA MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM - 1. LETNIK. Študenti, ki so že obiskovali Multidisciplinarni program, morajo do 15. septembra potrditi vpis v višji (2. ali 3.) letnik. Vpisnina za leto 2009/2010 znaša 150 evrov, stroške študija (šolnina bi sicer znašala 3.500 evrov) pa v celoti krije konzorcij. Vse informacije in razpisna dokumentacija so na spletni strani http://www.slovik.org. slovenija - Žrtev prometne nesreče V Ljubljani pogreb Srečka Košute LJUBLJANA - Na Žalah so se včeraj poslovili od Srečka Košute, priznanega zdravnika, ki je bil po rodu iz Križa iz Dovanerjeve družine. Košuta je skupaj s prijateljico Katarino Srečkar umrl v začetku maja v prometni nesreči na primorski avtocesti med odcepoma Nanos in Senožeče, njegovo truplo in truplo prijateljice Katarine Sre-čkar pa so v globeli po avtocesto odkrili šele pred nekaj dnevi. Od 89-letnega Košute so se na Žalah poslovili kolega dr. Boris Cibic ter predstavnika slovenskih zdravniških društev, ki so prehodili njegovo življenjsko in poklicno pot. Na pogrebu je bilo tudi kar nekaj Križanov, saj je pokojni - kljub temu, da je od mladih let živel v Ljubljani - ostal navezan na rodno vas. SKD Vesna in kriško vaško skupnost sta na žalni slovesnosti zastopala Niko Sirk in Igor Guštinčič. Pokojnikov sin Gor- rs Pokojni Srečko Košuta jan Košuta, priznani mednarodni violinist in glasbeni pedagog, ki ustvarja predvsem v Nemčiji, je svoj-čas nastopil v Sirkovem domu v Križu, Srečko Košuta pa je kriškemu kulturnemu društvu daroval sliko domačega umetnika Alberta Sirka. SDZPI IRSIP %ZKB<& -|Q/-\Q crédito cooperathc del carao lyUO ZBfrufrva kraška banka Qfîrapharl' NEONSEVEN T J cogeco <&bcc Doberdô e Savogna tí' OHHTOCOOPm™ ^ ZADRUŽNA BANKA Doberdob in Sovodnje SKLAD TRINKO ASSOCIAZIONE ea college Sklad I Fondazione v DORCE SARDOC ONLUS 4 Torek, 18. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Veliki šmaren slavili povsod Miro Kocjan V istrski županji je bi sredi avgusta velik praznik. Številne so bile cerkvene slovesnosti ob prazniku Marijinega vnebovzetja, nič koliko pa raznih priložnostnih glasbenih, dramskih in drugih predstav, pa tudi srečanj na prostem pri bogato obloženih mizah z raznim blagom na prodaj, pa tudi, kakor je že navada, s kulinaričnimi dobrotami. Pri tem so izstopale zlasti ribe vseh vrst. Vrsta predstav je bila namenjena tudi otrokom. Skratka to je bil praznik vseh, kakor nagla-šajo tudi časniki. Po cerkvah so imeli obrede, ki so jih v glavnih mestih, v Pulju, v Poreču, na Reki in še kje, vodili najvišji domači prelati, opazno pa je bilo, da so okrasili tudi številne kapele in kapelice med posameznimi kraji. V nagovorih cerkvenih predstavnikov je letos izstopalo zlasti, da živimo v obdobju recesije, ki pa da ni samo gospodarska in finančna, marveč dobesedno človeška. Ergo, osrednji avgustovski praznik naj bo tudi spodbuda za spodobne, življenjsko prepotrebne človeške od- Istrski časniki poudarjajo, da je železniški promet v Sloveniji žal očitno zaostal in da je treba poskrbeti tudi za razvoj prometa na tirih. Nekateri mediji omenjajo tudi vezi med Trstom in Koprom kot nekakšno glavno vez južnega dela Julijske krajine in Primorske, pri tem pa vnovič navajajo »aktualnost« železniške povezave, ki naj bi jo, če ne bo velikih odporov, uredili med Trstom in Koprom. Na Cresu so bile slovesnosti namenjene Snežni materi božji, ki je zavetnica otoka. Praznik je že dolgo tradicionalen, saj so ga prvič priredili že, reci in piši, leta 1244, ko so se prvič srečali trgovci iz Reke, Pulja in drugih večjih krajev Kvarnerja in Istre na pogovorih o medsebojnih stikih, ki pa niso zadevali samo trgovino. Praznik je sčasoma postal tako pomemben, da je beneški dož Tiepolo leta 1543 sprejel sklep o nižjih davkih za ta kraj, leta 1839 pa je Franc Jožef prvi namenil Cresu tudi precejšnjo vsoto denarja. Zavetnico so imenovali Snežno, saj je na tem otoku menda okrog leta 1855 avgusta kar snežilo. Velja opozoriti, da je Cres znan pa izjemno blagi, čudoviti klimi. Tudi v Istri so prek medijev spremljali priprave za zahtevna cestna dela na Rebernicah in za gradnjo dveh predorov. Občila, ki so sicer pogosto pisala tudi o tem, kako so se obotavljali z gradnjo, navajajo, da je nova cestna povezava dragocena seveda za Ljubljano, predvsem pa za vso severno Primorsko, na drugi strani pa za vso Furlanijo-Julijsko krajino, ki bo s tem pridobila neposredno vez s Slovenijo. Zanimive so sicer tudi pripombe, očitno povzete po slovenskem časopisju, da je v Sloveniji sicer napočil čas, ko bo treba posvetiti večjo pozornost železniškemu prometu. Istrski časniki podčrtavajo, da je ta promet v Sloveniji žal očitno zaostal, zahtevna gradnja na Reberni-cah pa je po svoje tudi dokaz, kako je treba poskrbeti tudi za razvoj prometa promet na tirih. Nekateri mediji omenjajo tudi vezi med Trstom in Koprom kot nekakšno glavno vez južnega dela Julijske krajine in Primorske, pri tem pa vnovič navajajo »aktualnost« železniške povezave, ki naj bi jo, če ne bo velikih odporov, uredili med Trstom in Koprom. Še nekaj vesti je bilo spet namenjenih nedavni tragični nesreči na železniški proti s Splitom in temu, da je nesrečo povzročila posebna mast, ki naj bi upočasnjeva-la vožnjo. Na dlani je, da to blago ne pride zmeraj v poštev, podčrta-vajo listi, ki dokaj smelo zahtevajo, da se postopa proti krivcem. V Pulju so spet imeli festival tako imenovanih subkultur, elektronske glasbe in novih tehnologij na raznih področjih. Prireditev je že tradicionalna, saj je bila zdajšnja že enajstič. Predstavo so imenovali »Media mediterranea«, v bistvu »Streets of Interaction«, prizadeva pa si naglasiti vse, kar je novo na raznih tudi in zlasti tehnoloških področij, ki pa sodijo, poudarjajo, v »kulturne dosežke«. Stališče je nekako v tem, da preprosto ni razlike med tehniko in kulturo. Tokrat so med drugim organizirali tudi posebno konferenco (tudi ta je bila mednarodna) o arhitekturi, ki naj bi jo doživljali v desetletjih. Osrednja tema je bila »Mesto v postkapitalizmu«, razlagal pa jo je Emil Jurcan in to pred izjemno številnim avditorijem. Bilo je prisotnih nad sto strokovnjakov, seveda zvečine s področja arhitekture, ki je letos bila središče razprav. Prišli so iz domala vseh evropskih držav, srečanja pa so imeli v zgradbi »Rojc«. To je bila že 11. edicija teh srečanj, ki se jih je spet udeležilo, kakor je bilo pričakovati, tudi veliko število študentov. Na dlani je, pišejo časniki, da Pulj zgledno pridobiva na slovesu kot evropsko tehnološki, bolje kar široki kulturni center. Pomembna novica je, da je »Sklad za zaščito okolja in za napredek energetike« namenil firmam, ki se v Istri in na Kvarnerju ubadajo z okoljskimi vprašanji ter z razmahom energetike. Ravnatelj tega sklada kvarnerske pokrajine je Vinko Mladineo, ki je dogovor podpisal skupaj s predsednikom pokrajine Zlatkom Komadino. Od te vsote bo največ pridobila kvar-nerska regija, in sicer 6,85 milijonov kun, zatem mesto Reka (2,57 milijona kun) in občina Fužine, ki pa bo dobila 1,40 milijona kun. Zanimivo je, da je tekmovalcev za črpanje sredstev iz tega sklada kar veliko, več kot 150. Sklad začenja posvečati pozornost tudi problematiki glavnih smetišč, ki je tako na Kvarner-ju, kakor tudi v Istri, kar se da aktualna. Pa smo spet pri praznikih, ki jih je v Istri nešteto prav avgusta. V Umagu so imeli praznik »paradižnika«, na katerem je zmagal Nino Codiglia, ki je uspel gojiti paradižnik, ki tehta kar 1.395 gramov. Čedna teža. Druga je bila družina Vuk s paradižnikom težkim 1.152 gramov. Tudi ta praznik je kajpak bil sila pester, kakor navsezadnje vsako leto, letošnje teže pridelka pa so res rekordne. Seveda so se tudi tokrat v Umagu odrezali z imenitno kuli-nariko (paradižnik in njegove izpeljanke, tunina, ragu, morski sadeži) in razprodali so hrane za šest tisoč krožnikov, od tega pa so imeli seveda tudi precejšen zaslužek. In za vesel konec spet tradicionalna avgustovska prireditev tokrat v Vodnjanu, ki jo je pravzaprav užival kar tri zaporedne dni. Glavno predstavo so vnovič imeli »bum-barji«, pozornost pa zasluži stalna razstava, ki so jo odprli in namenili 29 najbolj znanim domačim družinskim emblemom. Vodnjan je bil zmeraj zelo pomemben, zdaj prav tako. JEZIK NA OBROBJU Ob prebiranju slovenskega tiska v Italiji ali ob poslušanju radia in televizije se mora bralec ali poslušalec iz Slovenije večkrat kar precej potruditi, da razume vse, kar zapišejo ali povedo »tu-mejci«, ki so pod močnim vplivom italijanščine. Namesto nekdaj splošno rabljenega vpliva in glagola vplivati bo ob vseh mogočih priložnostih naletel samo na pogojevanje in glagol pogojevati. V italijanščini je namreč glagol condizionare v vsakdanjem govoru tako zelo razširjen, da se zdi tukajšnjemu Slovencu pogojevati glagol, s katerim lahko pove vse tisto, za kar bi moral v prejšnjih časih uporabiti glagole vplivati, povzročiti ali povzročati kaj, pa še zveze biti odvisen od česa, biti vzrok česa ali pa tudi postaviti pogoje za kaj. Vse kaže, da glagola pogojevati ne more pogrešati noben pisec v dvojezičnem okolju, zato ga srečujemo v vseh mogočih in nemogočih zvezah in pomenih, kjer bi celo Italijani uporabili kak drug glagol, npr. influenzare, incidere, agire, suggestionare ali di-pendere. Zaradi kompleksnosti rabe glagola pogojevati se bomo morali k njemu še povrniti, saj v knjižni slovenščini do danes še ni dobil potrebnega blagoslova. Šele zadnji SP navaja dva zgleda s kvalifikatorjem publicistično. Ob pogojevanju pa velikokrat beremo tudi o pogojih. Množinska oblika je bila po pravopisu iz l.1950 še prepovedana. Prvič jo zabeleži šele Pravopis iz l.1962 v zvezi postaviti pogoje. V Pravopisu l.2001 najdemo določiti in spremenili pogoje, pa še mirovni pogoji, kar dokazuje, da se jezik vendarle spreminja. Nobenih omejitev ni pri rabi pogoja v ednini. Že zelo dolgo poznamo zvezo: kupiti stanovanje pod pogojem (ali s pogojem), da bo kmalu vseljivo. S tem je raba samostalnika pogoj (v edn. in množ.) v knjižnem jeziku izčrpana. V publicističnem jeziku pa se raba pogojev vztrajno širi, zato večkrat beremo: živeti pod težkimi pogoji. Če bi se hoteli izražati pravilneje, bi morali zapisati: živeti v težkih razmerah. Prilagoditi se novim življenjskim pogojem, kar pogosto zapišejo naši mediji, bomo lepše povedali: prilagoditi se novim življenjskim okoliščinam. Namesto materialni pogoji bomo rekli: materialne možnosti. Kdor redno prebira tržaški in goriški tisk, bo zaman iskal v takih in podobnih zvezah razmere, okoliščine ali možnosti. Italijanščina ima res možnost povedati isto še z nekaterimi drugimi izrazi, vendar so v splošni rabi skoraj vedno le condizioni, kar močno vpliva na siromašenje slovenščine v teh krajih. Pogoj smemo namreč uporabljati, samo kadar govorimo o nečem, kar se mora izpolniti, da se lahko izpolni (ali zgodi) kaj drugega. Zgled: Pogoj za to službo je znanje tujih jezikov. Poglejmo si nekaj zgledov, kjer bi morali namesto pogoji zapisati razmere: Razmere v nekaterih domovih so slabe. Tekstilna industrija v novih razmerah propada. Jutri bodo ugodne vremenske razmere. Pa še možnosti namesto publ. pogojev: Reforma prinaša možnosti za uspešno delo. Študentom je treba ustvariti ugodne možnosti za študij. Naša skupnost ima vse možnosti, da se ohrani. Z dobro voljo bi lahko marsikatere »pogoje« zamenjali z besedami razmere ali možnosti, le potruditi bi se morali. S.L. dutovlje - Izredno pester program 39. prireditve Praznik terana in pršuta privabil obiskovalce od vsepovsod Najboljših deset vinogradnikov z novo kraljico terana Nežo Milic iz Zagradca in slovensko vinsko kraljico Karolino Kobal olga knez DUTOVLJE - Letošnja izvedba že 39. tradicionalnega Praznika terana in pršuta je v osrčje dežele terana, v Du-tovlje, privabila veliko število obiskovalcev. Organizatorji so v treh dneh ob praznovanju velikega šmarna ponudili številne kulturne in športne prireditve, manjkalo pa ni niti etnografskih, kulinarično in zabavno obarvanih dogodkov. Na Kras, v enega najmanjših slovenskih vinorodnih okolišev, ki obsega 650 hektarjev vinogradov, od tega jih je približno dve tretjini zasajenih s trto re-fošk, ki daje žlahtno vino teran, in kjer je registriranih 905 pridelovalcev grozdja, največji je seveda sežanska klet Vi-nakras, ki gospodari na 50 hektarih vinogradov, so prišli ne le s kolesom in »h nuogm« na teran in pršut iz raznih krajev Slovenije, ampak tudi iz tujine. Na Bunčetovi domačiji so predstavili narodne noše in oblačila, na osnovni šoli pa so odprli zanimive razstave številnih avtorjev, ki so jih poimenovali Kraški mozaik. Mladi so se pomerili v družabnih in zabavnih kraških igrah in proslavili 10-letnico Rocka na Krasu. Terana in pršuta ni manjkalo. Za vodeno de-gustacijo najrazličnejših teranov sta poskrbela Vinakras in Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa. Blizu štirideset pa se jih je pomerilo v rezanju pršuta. Osrednji nedeljski del praznika je bila povorka kmečkih vozov, ki so jo najavili starodobniki, kraška pihalna godba, povirske mažoretke in lipiška kočija, kjer se je ob slovenski vinski kraljici Karolini Kobal vozila novoizvoljena kraljica terana Neža Milič iz znane vinogradniško turistične kmetije iz Za-gradca. Skupaj z njima so se zbrale tudi vinske kraljice slovenskih vinorodnih okolišev. V povorki je bilo 14 okrašenih vozov, med katerimi je zmagal voz iz Štanjela, ki je prikazal kraško ohcet v Ferrarijevem vrtu v Štanjelu, pred vozom iz Merč (s prikazom oranja z živinsko vprego) in vozom iz Dan pri Sežani, ki so v živo na prireditvenem prostoru prikazali mlatenje žita (pšenice) z mlatilnico. Ze sredi junija je za ocenjevanje vin za dutovski praznik prispelo 44 vzorcev teranov, ki jih je posebna strokovna komisija ocenila. Majda Brdnik s sežanske izpostave novogoriškega Kmetijskega in gozdarskega zavoda podala prerez lanskega letnika, ki ga je ocenila kot dobrega, kar tudi izkazuje dejstvo, da je bila razlika med prvouvrščenimi desetimi najboljšimi pridelovalci manj kot 0,5 točke. Razglasili so najboljše vinarje. Ti so postali: Tomaž Škerlj (Filipčje Brdo, 18,01 točke), klet Pupis (Tomaj), Vina-kras Sežana, Anton Abram (Tupelče), Bogdan Cotič (Škrbina), Petelin Roge-lja (Tomaj), David in Rajko Štok (Duto-vlje), Valter in Robi Uršič (Sežana), Dušan in Roman Rebula (Brestovica pri Komnu) in Oštirjeva kmetija (Voglje, od koder je bila doma nona po očetovi strani letošnje kraljice terana Neže Milič). Slavnostno pa so proslavili tudi 30-le-tnico izbora kraljic terana Olga Knez ocinca - V nedeljo Tradicionalno borčevsko srečanje OCINCA - Na Ocinci bo tudi letos potekalo tradicionalno borčevsko srečanje. V prijetni hladni senci gozdov se bo spominsko in družabno srečanje odvijalo teden dni prej, kot smo ga bili navajeni vsa ta leta, in sicer v nedeljo, 23. avgusta, v spomin na prihod prve partizanske skupina na Kras 28. avgusta 1941 leta pod vodstvom Ervina Dolgana in začetek oboroženega upora proti okupatorju. Slavnostna govornica na prireditvi, ki se bo pričela ob 17.uri, bo Mojca Drčar Murko, bivša slovenska poslanka v evropskem parlamentu. Na slovesnosti bodo podelili tudi plakete in priznanja za delo in sodelovanje v organizaciji NOB in sežanski borčevski organizaciji. V kulturnem programu bo nastopil pihalni orkester Divača, moški pevski zbor Tabor Lokev in dramski igralec Rafael Vončina. Prireditev, ki jo bo vodila Ana Godnik in se bo zaključila z družabnim srečanjem z glasbo in plesom, prirejajo Občina Sežana, Območno združenje borcev za vrednote NOB Sežana, Krajevna skupnost Štjak in Lovska družina Vrabče-Štjak. (O.K.) / ITALIJA Torek, 18. avgusta 2009 5 POLITIKA - »Senatur« med drugim odklanja državno himno Bossi vse bolj trn v peti Berlusconijeve koalicije Vodja Lige včeraj obtožil novinarje, da so »napačno tolmačili« njegove besede RIM - Umberto Bossi vse bolj pogojuje desnosredinsko koalicijo predsednika vlade Silvia Berlusco-nija. »Senatur« vztraja pri t.i. plačnih kletkah in zakonski zaščiti narečij, predlaga pa spet ukinitev sedanje državne himne. Po njegovem bi morala italijanska himna postati znan zborovski napev Va'pensiero iz Verdijeve opere Nabucco. Bossi je s svojimi izjavami in predlogi še kar razgibal velikošmar-no obdobje, čeprav je včeraj obtožil no vinarje, da so napačno tolmačili njegove besede. Stara zgodba, ki je stalnica v italijanski politiki, čeprav voditelj Severne lige navadno stoji za svojimi besedami. »Če ljudje pojejo Va'pensiero to še ne pomeni, da odklanjajo uradno Mamelijevo himno«, meni Bossi, ki je sicer prepričan, da prebivalci t.i. Padanije slabo poznajo oziroma sploh ne poznajo besedila državne himne. Kulturni minister Sandro Bondi (Ljudstvo svobode) se je na Bos-sijev predlog odzval z besedami, da bi bilo odpraviti Mamelijevo himno enako kot odpovedati se simbolu enotnosti Italije. Še bolj jezni na Bos-sija pa so zastopniki Berlusconijeve stranke, ki izhajajo iz vrst nekdanjega Nacionalnega zavezništva. Namestnik vodje poslancev desne sredine Italo Bocchino meni, da parlament ne bo nikoli odobril zaščitnega zakona za narečja. Prvič, ker v Italiji nihče ne čuti potrebe po tem zakonu in drugič, ker zaščita lokalnih dialektov ne sodi v volilni in v politični program desnosredin-skega zavezništva. Bocchino in somišljeniki so vsekakor prepričani, da s takšnimi predlogi hoče Severna liga le okrepiti svojo vlogo v večinski koaliciji. Da je zadeva še kar resna, je prepričan nekdanji predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi, o katerem je Bossi dejal, da mu je dosti bolj všeč aktualni predsednik Giorgio Napolitano. Ciampi je prepričan, da smo že nekaj časa priča poskusu tihe odcepitve dela severne Italije od preostale države. Zelo kritični do Bossija so tudi v levosredinski opoziciji. Medtem ko je Antonio Di Pie-tro prepričan, da je Bossi prekoračil vse meje, so v Demokratski stranki mnenja, da se bosta Bossi in Berlusconi, kot vedno, pobotala, tudi zato, ker se v resnici nista nikoli sprla. Umberto Bossi za svoje polemične izjave o italijanski himni in zaščiti narečij krivi novinarje... kroma gospodarstvo - Kljub hudi krizi »Bog« mobitel Italijani mnogo govorijo (po mobitelu), a manj berejo (knjige in časopise) RIM - Gospodarska kriza vztraja. Bruto domači proizvod bo letos v Italiji padel za 4,8 odstotka. Šele prihodnje leto naj bi se nekoliko zvišal (za 0,6 odstotka), leta 2011 pa še za nianso več (plus 0,8 odstotka). Take, zaenkrat sila črnoglede, so napovedi, ki izhajajo iz poročila študijskega centra združenja Conf-commercio o gospodarski krizi v državi. Ta je bila »globlja in daljša od pričakovanj«, je bridka ugotovitev izvedencev. Letos bo padla potrošnja za 1,9 odstotka, prihodnji dve leti pa naj bi porasla za 0,6 odstotka. Najbolj prizadeto je bilo področje avtomobilov in motornih koles, Italijani pa so si tudi privoščili manj letovanj kot leta prej. Edini sektor, ki mu kriza ni mogla do živega, so bili mobiteli. Študija združenja Confcommercio poudarja, da so se posledice svetovne krize zaznale v Italiji že konec leta 2007. Lani je potrošnja padla za cel odstotek. Italijanski državljani so začeli varčevati, kar je spravilo nekatere sektorje v težave. Najhuje je bil prizadet sektor avto- mobilov in motornih koles. Prodaja se je znižala za 15,1 odstotka. Manj občuten je bil padec v prevoznem sektorju (minus 7,4 odstotka), italijanski državljani pa so nakupili tudi manj gospodinjskih strojev (minus 7,1 odstotka). Tudi mize Italijanov niso bile tako bogato pogrnjene kot leto prej. Prodaja rib je na primer padla za 5,4 odstotka. Na italijanskih mizah pa je vse več mobitelov. Prodaja le-teh je narasla za 15,4 odstotka, nekoliko več kot prodaja naprav za dom in vrt (plus 14,3 odstotka). Za mobitele je bilo preteklo obdobje sploh svetopisemsko obarvano: obdobje debelih krav. V zadnjih sedmih letih se je prodaja teh pogovornih strojčkov povečala za kar 189 odstotkov. Zanimivo se je povečala tudi prodaja zdravil in sanitarnih artiklov (plus 40 odstotkov), nastradali pa so knjige (minus 9,4 odstotka) in časopisi (minus 11,3 odstotka). Govorjenje je pač v Italiji mnogo bolj priljubljeno kot branje. Eksplozija uničila poslopje: en mrtev TURIN - Malo po 7. uri je včeraj v kraju Settimo Torinese pri Turinu eksplozija skoraj do tal uničila dvonadstropno poslopje. V nesreči je izgubil življenje 69-letni Marco Panzica. Gasilci so našli njegovo truplo kakih 50 metrov od ruševin. Vzroke nesreče še preiskujejo, kaže pa, da naj bi eksplozijo sprožil plin. V nesreči so bila lažje poškodovanja tudi nekatera bližnja poslopja. Pod ruševinami niso odkrili drugih žrtev. Na srečo so bili ostali prebivalci v poslopju na počitnicah. Umberta Bossija VICENZA - V kraju Recoaro so neznanci obglavili kip Umberta Bos-sija, ki so ga postavili v tem kraju v spomin na prvi javni shod Lige venete pred 30 leti. Tajnik krajevne sekcije Severne lige Franco Besco je neznane vandale pozval, naj »vrnejo Bossijevo glavo«, da jo bodo restavrirali. l'aquila - Italijanski komik obiskal območje, ki ga je aprila opustošil potres Benignijev Pekel med potresenci Šaljivi utrinki, stik s prebivalstvom in recitiranje Odisejevega monologa iz Dantejevega Pekla - Všotoriščih še več kot 20 tisoč ljudi L'AQUILA - Po peklenskem potresu 6. aprila je opustošeno območje v Abrucih ob velikem šmarnu previ-haril obisk italijanskega komika Roberta Benignija z njegovimi skeči, šaljivimi domislicami na račun mogočnih, človeškim predajanjem trpečim ljudem in, seveda, z nezamenljivim pesniškim utrinkom iz Danteveje Božanske komedije. Oskarjev nagrajenec je vsaj za nekaj ur priklical smeh na od muk osušene ustnice prizadetih. Obiskal je »drevo spomina«, mogočni javor, pod katerim so pokopali štirideset žrtev potresa iz kraja Onna. Zaustavil se je v enem od šotorišč in v slogu znanega srečanja z Berlinguerjem, iz radosti dvignil v naročje obilno kuharico Valerio ter delil kosila domačinom. V družbi vodje civilne zaščite Guida Bertolasa si je ogledal gradbišče novih protipotresnih poslopij. In že je bil na vrsti dovtip: »Prišel sem z Bertolasom, ki nas ščiti pred naravnimi katastrofami. Moral pa bi nas zaščititi tudi pred Berlusconijem in nje- Roberto Benigni v objemu potresencev v L'Aquili ansa EVRO 1,4072 $ -1,55 govimi obiski na potresnem območju, ki postajajo podobni deroči reki,« je opozoril. Berlusconi je v štirih mesecih in desetih dneh obiskal L'Aqui-lo in druge prizadete kraje kar 20-krat. Benigni je vendarle opozoril: »Nadzorovali bomo, da bodo obljube spoštovane. Osebno sva se z Bertolasom podala do Berlusconija in mu zabičala, da mora biti tako,« je zagotovil ko- mik, ki je nato v dvorani, v kateri je potekalo srečanje G8, sklenil svoj nastop z recitiranjem Odisejevega monologa iz Dantejevega Pekla. Benignijev obisk je predstavljal kratek, šaljiv obliž na nezaceljene rane prizadetih ljudi. Kljub optimističnim uradnim novicam o hitrem napredovanju popotresnih del, ostaja realnost s svojimi krutimi številkami vse prej kot rožnata. Na potresnem območju je še vedno odprtih 138 šotorišč, v katerih živi 20.115 prizadetih. 19.160 je nameščenih v hotelih na obali, 9.705 v zasebnih hišah. Med tiskovno konferenco 7. avgusta je predsednik vlade Berlusconi izjavil, da so vsi tisti, ki živijo v šotoriščih »presrečni«. V glavnem šotorišču v L'Aquili niso podobnega mnenja. Med 1.027 prisotnimi je 116 dojenčkov, otrok do 10. leta starosti in nad 65. letom starosti; enajst jih je starih nad 85 let, 50 ljudi je ne-pokretnih. Pred potresom so živeli v domovih za ostarele. Doslej ni še znano, kje bodo preživeli jesen in zimo. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. avgusta 2009 valute evro (povprečni tečaj) 17.8. 14.8. ameriški dolar japonski jen 1,4072 132,94 1,4294 135,61 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,6203 45,4800 68 8120 9,7688 45,1200 68 9610 II lUlJjISa 1 ULilJCI danska krona hntancrU'! ti int 7,4435 0,86290 uo.iu 1 J 7,444 08616 L/1 1 Ld1 OISI 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ \J,\J\JZ- ZJKJ 10,2880 8,7265 10,1835 86165 1 1UI VCjISa ISI Ul Id češka krona 25,785 1,5212 25,733 1,5267 jVIUCIIjM 11 al lIS. estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 274,07 15,6466 269,20 1 1 ictulo i olsi 1 ii 1 l poljski zlot 4,1980 1 5621 4,1240 1,5509 isal laustsi uuidl avstralski dolar nAlnarcKi 1,7208 1,9558 1,6939 1 9558 uuiuai sisi icv romunski lev II1y*\\/<:k i ifac 4,2245 3,4528 4,2130 3,4528 IILUVjISI IILao latvijski lats hr37l ICki fAPlI 0,7000 2,6396 0,2130 2,6020 L/ia£H|3isi icai islandska krona ti ircKa lira 290,00 2 1222 290,00 21160 LUljISa lila hrvaška kuna 7,3027 7,3120 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 17. avgusta 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) .... LIBOR (EUR) .... MROR (CHF) .... EURIBOR (EUR) 0,512 0,861 1,114 1,335 ZLATO (999,99 %%) za kg ^^^^^^ 21.287,90 € -330,81 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. avgusta 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,26 IMTCDCI IDr»DA « ~>Q .2,84 .2,94 KRKA 1 UKA KOPER 70,50 .1,44 .1 93 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,37 162,00 +1,42 TELEKOM SLOVENIJE 303,30 163,01 .0,49 .0,08 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,70 AERODROM LJUBLJANA 31,22 DELO PRODAJA . CTni .0,38 .2,32 ISKRA AVTOELEKTRIKA . . ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,69 h/11 IMnTCCT .2,58 KOMPAS MTS . . Mil/A PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 26,95 1486 +1,13 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA 28,00 .3,45 SAVA TERME ČATEŽ 236,58 +0,54 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 83,20 20,98 +0,72 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 17. avgusta 2009 -2,81 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,223 5,11 14 78 .2,55 .3,22 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,04 .3,52 .3,67 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,453 4,6425 1 093 .0,82 .0,48 EDISON ENEL ENI 3,885 15 82 .1,18 .2,14 FIAT FINMECCANICA 8,085 1061 .2,23 .2,59 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,47 .2,84 .3,55 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,755 15 52 .3,92 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,26 +0,39 .2,49 .1 08 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,335 9,435 1 743 .3,28 .1 02 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,3115 1198 .3,56 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 18,30 3 1225 .3,62 .2,66 .016 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,255 1 034 .1,87 .1 99 TENARIS TERNA 10,27 .3,48 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,47 0,313 1017 .0,40 .5,15 .1 36 UNICREDIT 2,29 .3,78 SOD NAFTE (159 litrov) ^^^^^^ 66,73 $ -0,03 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. avgusta 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.130,15 1.016,40 .0,48 .0,46 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.884,44 .1,73 FIRS, Banjaluka . . RaLv 1 Ç ii/1^11 SRX, Beograd BIFX Saraievo 286,03 1.916,62 .3,08 +2,74 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 16.151,14 2.536,62 +2,78 .0,17 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.135,34 1.930,84 .2,00 .2,75 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 979,73 1.063,97 5.201,61 .2,43 .0,66 .2,02 .1 64 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 4.645,01 4.645,01 3.419,69 2.324,98 .2,16 .2,67 a i x, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.128,70 2.603,79 .3,65 .2,46 EUnOSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.268,61 2.545,98 20.137,07 2.870,63 14.784,92 .3,10 .3,25 .3,61 .5,79 .4,07 1 2 Torek, 18. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu VELIKI ŠMAREN - Ob udeležbi dosedanjega tržaškega škofa Evgena Ravignanija Praznični konec tedna v znamenju verskih obredov Ob raznih mašah tudi nastop tržaških pritrkovalcev in nabrežinske godbe Tudi letošnja praznovanja velikega šmarna na Tabru so se uspešno zaključila. Po četrtku in petku, ki sta bila kulturno obarvana in o katerih smo v našem dnevniku že poročali, sta bili sobota in nedelja namenjeni skorajda izključno verskemu doživetju tega praznika. Svoj višek je namreč praznovanje doseglo v soboto dopoldne, ko je slovesno romansko sveto mašo pod senco košatih lip daroval dosedanji tržaški škof Evgen Ravignani, ki bo svoje mesto čez slaba dva meseca prepustil nasledniku Giampaolu Crepaldiju. Poleg njega sta dopoldansko sobotno slavje oblikovala še predstojnik slovenskih salezijancev Alojzij Snoj in seveda domači župnik Anton Bedenčič, ki se je dosedanjemu škofu Ra-vignaniju zahvalil predvsem za njegovo stalno prisotnost na Tabru ob praznovanju velikega šmarna, pa tudi na drugih verskih srečanjih, ki se jih udeležujejo slovenski verniki. Zbrani so nato odhajajočemu škofu namenili topel aplavz. V svoji homiliji je Ravignani poudaril predvsem vlogo cerkve v današnjem času, ko ji je spopad s sodobnim svetom večkrat težaven. Njena naloga pa je, da ostane zvesta prvotnemu izročilu, torej evangeliju in se ne spušča v prevelike kompromise. Na koncu svoje pridige se je odhajajoči tržaški škof zahvalil vernikom za vso toplino, ki je je bil deležen v času svojega dušnega pastirstva v našem mestu, hkrati pa zaželel vse dobro prihajajočemu škofu, ki bo svoje mesto zasedel 4. oktobra. Versko praznovanje se je na veli-košmarno soboto zaključilo s popoldansko romarsko mašo, ki jo je ob 17. uri daroval g. Jože Bajzek, verskemu obredu pa je sledil še nastop pritrkovalskih skupin s Tržaškega. Nedelja je bila na Tabru namenjena praznovanju domačega zavetnika svetega Roka ali po domače žegnanju, in sicer z dvema svetima mašama, sklop verskih in kulturnih prireditev pa je sklenil nastop Godbenega društva Nabreži-na pod taktirko Sergia Grattona. (ps) Kradla na šagri v Škednju V nedeljo zvečer sta se udeležila ša-gre, ki jo v Škednju prireja združenje Servolainsieme, pa ju je zamikala torbica ene od organizatork prireditve. »Na žalost« (za njiju, seveda) nista bila pri tem nečistem opravilu dovolj spretna, saj so ju domačini opazili. Tatinski par (on, M.S, star 60 let, ona M.F.A., 16 let mlajša) se je skušal s silo oddaljiti, a organizatorji so ga prehiteli: zaprli so vhodna vrata dvorišča, na katerem se je odvijala šagra, in poklicali policijo. Agenti so zmikavta legitimirali in aretirali pod obtožbo ropa. Oba so odpeljali v zapor. Mlad »star znanec« policije spet v zaporu Nedelja po velikem šmarnu se je slabo končala za 22-letnega Tržačana D.S.-ja. Mladenič je že star znanec policijskih organov zaradi tatvin in drugih kaznivih dejanj proti tuji lastnini. Nahajal se je na nadzorovani svobodi, maja pa so ga prijavili sodstvu zaradi novega kaznivega dejanja: zasačili so ga, ko je s pajdašem kradel gorivo in parkiranih avtomobilov, pri sebi pa je imel izvijač, klešče in drugo orodje, »primerno« za tatvine. Po novi prijavi so sodni organi izdali zanj odredbo o dodatni zaporni kazni, in sicer za 15 dni. Agenti mobilnega oddelka so ga zato aretirali in ga spet prepeljali v zapor. »Vinjeni« polo zbil pet avtomobilov V križišču Ul. Geppa in Ul. Roma je volkswagen polo izsilil prednost, a je pri tem zadel fiat pando in nato treščil levo-desno še v štiri parkirane avtomobile. Voznika pola, 48-letnega G. S.-ja, so mestni redarji le stežka umirili. Za nemirnost je bil kriv zaužiti alkohol (1,40 gramov na liter, skoraj trikrat več od dovoljene meje), zaradi česar je bil ob vozniško dovoljenje, 15 točk na dovoljenju in ob 200 evrov. Vozniku fiata pande je šlo le za spoznanje bolje. Tudi on, 49-letni G.C. je zaužil kozarček preveč od dovoljenega (0,66 g/l), zato so mu zasegli vozniško dovoljenje in bo ob 10 vozniških točk. ČRNA KRONIKA - Tihotapljenje ljudi Rachi za zapahi Romuna aretirali v domovini - V Trstu obsojen na 25 let zapora »Rachiju«, enemu od vodij nezakonitega priseljevanja ljudi iz Romunije v Italijo, je - po desetih letih begov in skrivanja - vendarle od-klenkalo. Sodelovanje med mobilnim oddelkom tržaške kvesture in romunskimi policijskimi organi je obrodilo zaželene sadove: 11. avgusta so v kraju Suceava na vzhodu Romunije, aretirali 34-letnega Toa-derja Irimio, znanega z vzdevkom Rachi, in 40 letnega Aurela Marinela Irimio. Oba je tržaško kazensko sodišče leta 1999 obsodilo na 25 oziroma 20 let zapora zaradi nezakonitega priseljevanja ljudi v državo. Italijanski sodni organi so izdali mednarodno tiralico, ki so ji romunski organi pred nekaj dnevi zadostili. Po aretaciji je prizivno sodišče v kraju Suceava za oba odredilo pripor, in sicer za dobo 30 dni. V tem roku bodo morali italijanski sodni organi dostaviti romunskim oblastem vso dokumentacijo za izročitev obeh obtožencev, kot to predvidevajo evropske norme o izročitvi. Toader Irimia in Aurel Marinel Irimia sta bila sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja med organizatorji cvetočega posla tihotapljenja ljudi iz Romunije (ki takrat še ni bila članica Evropske unije) v Italijo. Za vsakega priseljenega sta prejela po tisoč in tudi več nemških mark. Organizacijo je »odkrila« preiskava tržaškega javnega tožilstva, ki jo je vodil javni tožilec Nicola Maria Pace. Junija 1999 je bil na tržaškem kazenskem sodišču proces proti enajstim romunskim članom kriminalne združbe; »Rachiju« in Aurelu Marinelu Irimii so sodili v odsotnosti, ker sta se pravočasno izognila roki pravice. Po desetih letih pa je le-ta vnovič trdo potrkala na njuna vrata. Gorela električna centrala v Ul. S. Nicolo Včeraj popoldne so ognjeni zublji zajeli električno centralo z zmogljivostjo 10 tisoč voltov v Ul. S. Ni-colo 6. Gasilci so s hitrim posegom pogasili ogenj. Ugotovili so, da je zagorelo olje. Zaradi požara je v središču mesta za več kot pol ure zmanjkal električni tok. opčine - V vasi odjeknila vest o nasilni smrti domačina Tolpa mladih roparjev umorila v Mehiki živečega Sandra Furlana Zgodilo se je v petek v Ciudad de Mexico - Bil je upokojeni železničar, v mladosti je tudi pel pri zboru Tabor Opčine je te dni pretresla vest o umoru priljubljenega domačina, 60-let-nega Alessandra oz. Sandra Furlana »od Jedreta«, kot pravijo v vasi njegovi družini, ki je že nekaj let živel v Mehiki. Ravno v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico je Furlan v petek postal žrtev roparske tolpe. Zgodilo se je okoli 13.30 po lokalnem času na nekem avtobusu, v katerem sta med potniki bila tudi Furlan in njegova življenjska sopotnica Teresi-ta Cabrera. Na istem avtobusu pa se je nahajala tudi skupina mladih - po vsej verjetnosti mladoletnih - roparjev, ki so z orožjem v roki od potnikov zahtevali, naj jim izročijo vse, kar so imeli s sabo. Sandru Furlanu to ni šlo v račun, vstal je in začel kričati proti mladim roparjem, ki pa so začeli streljati. Nekaj strelov je zadelo tudi Furlana, ki je umrl na kraju dogodka, med streljanjem pa je bila ranjena tudi neka druga mlada potnica, medtem ko so roparji zbežali. Te-resita Cabrera je o Sandrovi tragični smrti obvestila svojce in prijatelje, širša javnost pa je za tragedijo izvedela včeraj. Medtem so v Mehiki že opravili obdukcijo in Furlanovo truplo upepelili. Že pred časom je pokojnik izrazil željo, da bi del pepela razpršili na plaži, kjer se je spoznal s Teresito, preostali pepel pa prepeljali na Opčine. To naj bi se zgodilo v roku približno dvajsetih dni, potem ko bodo urejene vse potrebne formalnosti. Kot že rečeno, je smrt Sandra Fur-lana pretresla Opčine, saj je bil pokojnik poznan kot človek odprtega srca in značaja ter zelo dobra oseba. Rodil se je leta 1948 na Reki, le nekaj dni po rojstvu pa ga je teta Jolanda Hrovatin pripeljala na Tržaško. Sandro je živel na Opči-nah, zaposlil pa se je pri železnici, kjer je delal do upokojitve, nakar je nekaj časa pomagal v openski sladoledarni Ar-noldo. V mladih letih je tudi prepeval pri Mešanem pevskem zboru Tabor, sta nam povedala predsednik zbora Armando Škerlavaj in pevec Silvano Fer-luga, ki je bil Furlanov prijatelj in je bil z njim povezan tudi preko interneta, zadnjič pa sta se pogovarjala le dan ali dva pred umorom. Sandro Furlan se je v Mehiko preselil leta 2004, ker mu je tam življenje ugajalo, na Opčine, kjer živi njegova teta, pa se je vračal v bistvu vsako leto za mesec ali dva: zadnjič se je tu mudil ves lanski december in dobršen del letošnjega januarja, pravi Fer-luga, ki je Furlana takrat tudi pospremil na letališče. Na neki mehiški plaži je svoj-čas tudi spoznal študentko umetnostne zgodovine Teresito Cabrera, ki se je tudi zaradi tega zanimala za stvarnost Slovencev v Italiji: pogovor z njo smo pred dvema letoma, ko je opravljala primerjalno raziskavo med našo manjšino in Mehičani v ZDA, tudi objavili v Primorskem dnevniku. Kljub razliki v letih je vzklila ljubezen, ki pa jo je pretrgala petkova tragična smrt, ki ji je morda botroval prav Furlanov altruistični in odprti značaj, pravi Silvano Ferluga, ki dodaja, da »dobri ljudje so prvi, ki gredo.« / TRST Sobota, 15. avgusta 2009 7 nabrežina - Vrhunec praznovanj ob godu zavetnika sv. Roka V nedeljo občutena maša s procesijo po vaških ulicah Daroval jo je novomašnik Mirko Butkovič - Vrsta pobud v organizaciji domačih društev, občine in župnije Praznovanje zavetnika sv. Roka v Nabrežini je v nedeljo dopoldne doživelo svoj vrhunec s slovesno mašo in procesijo, ki ju je vodil letošnji slovenski goriški novomašnik Mirko Butkovič, ki je bil deležen prijetnega sprejema domačinov. G. Butkovič je mašo daroval skupaj z domačim župnikom Jankom Hajškom in zgoniškim župnikom Jo-žetom Markužo, maši pa je kot običajno sledila procesija z Najsvetejšim po vaških ulicah, ki jo je spremljalo igranje v narodne noše oblečenih članov nabrežinske godbe in se je zaključila z blagoslovom pred cerkvijo, zvečer pa je bil na sporedu še nastop skupine Kraški šopek iz Sežane. Versko slavje je predstavljalo kronanje večdnevnega praznovanja nabrežinskega zavetnika, ki je potekalo v znamenju številnih kulturnih in razvedrilnih pobud, pri organizaciji katerih so bila soudeležena SKD Igo Gruden, združenji Ajser in Pro loco Mitreo, SK Devin, nabrežin-ska župnija in devinsko-nabrežinska občinska uprava. V Kulturnem domu Igo Gruden in v bližnji kavarni so bile tako na ogled kar štiri razstave: v glavni dvorani razstava Iz vinograda v klet, posvečena staremu orodju za vinogradništvo, v Radovičevi dvorani so bile na ogled šahovnice z vsega sveta iz zbirke Dušana Kalca, v drugem nadstropju pa slike Vladimirja Klanjščka, medtem ko so si obiskovalci kavarne Gruden lahko ogledali fotografije Miloša Zidariča o Barcolani. V župnijski dvorani so bila razstavljena dela Tonkine klekljarske šole iz Slovenije, v Kam-narski hiši Iga Grudna pa je združenje Ajser priredilo slikarsko razstavo Devin-Nabrežina vhodna vrata tržaške pokrajine - Glasba in barve. Kdor pa si je zaželel domače hrane in pijače, je lahko obiskal stojnice na vaškem »placu«, ki so jih upravljali člani SKD Gruden in SK Devin, vsak večer pa sta bila na voljo tudi glasba in ples. Nedeljsko procesijo (levo), je spremljalo igranje nabrežinske godbe, katere člani so bili za to priložnost oblečeni v narodne noše (desno) kroma gornji grad - Razstava ročnih del Obisk iz Boršta Na vsakoletni razstavi ročnih del so izdelki borštanskih žen poželi veliko zanimanja Marca 2008 smo si gornjegrajski upokojenci, predvsem pa članice ro-čnodelske sekcije, ogledale razstavo ročnih del v Borštu. Naše članice so bile navdušene nad izdelke prizadevnih in spretnih žena iz Boršta. Vsak prti-ček, zavesa in pladenj je bil čudovita umetnina, vredna ogleda. Ker tehnika ažur šivanja pri nas ni poznana, smo se že takrat dogovorile s skupino žensk, da pridejo k nam v Gornji Grad in nam pokažejo tehniko njihovega vezenja - ažurja in tkaničenja. V juniju letos, ob prazniku občine Gornji Grad, je društvo upokojencev oziroma naša ročnodelska sekcija priredila vsakoletno razstavo ročnih del in izkoristila priložnost povabiti žene iz Boršta, da sodelujejo na naši razstavi in da pokažejo tudi širšemu krogu ljubiteljev ročnih del njihove čudovite izdelke. Z veseljem so se odzvale vabilu in pripotovale k nam. Njihov razstavni prostor je bil vse dni dobro obiskovan in med obiskovalce požel izredno zanimanje. Gostje iz Bor-šta so prijazno odgovarjale na vprašanja obiskovalcev, vzele pa so si tudi čas, da bi nas naučile osnovo tehnike vezanja ažurja. Ob vseh teh dogajanjih je zmanjkalo časa, da bi gostom pokazali za- nimivosti krajev v okolici Gornjega Gradu. Upamo, da bomo to nadoknadile ob naslednjem obisku. Srečanje je bilo nadvse prijetno in iskreno, bilo je čutiti ponos, pripadnost slovenskim koreninam in rodni grudi. Obisk slovenskih zamejk je bil prvi, vendar srčno upamo, da ni bil zadnji. Naša skupina se bo trudila, da bo sodelovanje ohranjala in še utrdila. Jelka Tajnšek Policijske akcije ob velikem šmarnu V treh dneh ob velikem šmarnu (od 14. do 16. avgusta) so agenti tržaške kvesture opravili vrsto nadzornih posegov. Ugotovili so istovetnost 1.548 oseb, dve osebi so prijavili zaradi groženj, poškodovanja lastnine, povzročitve telesnih poškodb in nasilnih dejanj v družinskem krogu, pet pa so jih prijavili zaradi upravnih nepravilnosti. Nadalje so naprtili 35 glob zaradi cestnih prekrškov, pregledali so 33 tujih državljanov držav izven Evropske unije, štiri so jih izgnali, enega pospremili do meje. Nocoj koncert pravoslavne sakralne glasbe Tržaška srbska skupnost praznuje kot znano letos dve pomembni obletnici: 140-letnico posvetitve cerkve sv. Spiri-diona in 240-letnico prvega verskega obreda v stari cerkveni slovanščini. Obletnici so počastili z razstavo, ki je ta čas na ogled na gradu sv. Justa, med spremljevalnimi prireditvami pa je tudi niz koncertov. Na Trgu sv. Antona, v neposredni bližini srbsko-pravoslavne cerkve, bo tako danes, ob 21. uri, mogoče prisluhniti tradicionalni sakralni glasbi. Večerni koncerti v muzeju Sartorio V mestnem muzeju Sartorio se nadaljuje šestnajsta izvedba niza Muzeji zvečer. Vsak teden se v parku zvrstita dva koncerta. Nocoj ob 21. uri bodo prišli na svoj račun ljubitelji »ragtime in country blues« glasbe, ki jo bo izvajala trojica The Red Wine Serenades. Jutri (prav tako ob 21. uri) pa bo skupina LAgante uprizorila igro Il mondo e il teatro, ki je posvečena življenju Carla Goldonija. Še danes čas za prijavo na Open-Mic Samo še danes se lahko prijavite, če želite spregovoriti ob »odprtem mikrofonu« Open-Mic. Dogodek spada v niz Oh Poetico Parco, ki poteka v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu. Mikrofon bodo prižgali 28. avgusta ob 21. uri, vsak govornik pa bo imel na voljo največ pet minut. Dodatne informacije in prijave na naslovu anna.castella-ri@gmail.com. Pupkin Kabarett v Boljuncu Kleti družine Parovel bodo v četrtek gostile Pupkin Kabarett. Ob 21. uri bodo občinstvo obiskali priljubljeni Laura Bussani, Stefano Dongetti, Alessandro Mizzi, Massimo Sangermano, Ivan Zer-binati in člani skupine Niente Band! Vstopnica (v katero je vključena aperi-tiv), znaša 10€. KRIŽ - Praznovanje svetnika s škofom Evgenom Ravignanijem Kdaj obnovitev cerkvice sv. Roka? Stavba sredi vasi je jusarska last - Obljube župana Roberta Dipiazze in pristojnost deželnega spomeniškega varstva V Križu, kot v nekaterih drugih vaseh, so v nedeljo počastili sv. Roka, po katerem nosi v Križu ime cerkvica v zgornjem delu vasi. Ob tej priložnosti je Križ obiskal škof Evgen Ravignani, ki se je v spremstvu župnika Maksa Suarda in vernikov udeležil procesije od cerkvice do glavne vaške cerkve. V procesiji so tudi nosili sliko Sv. Roka, ki krasi cerkvico. Verskemu obredu je sledilo družabno srečanje v Slomškovem domu. Kriška skupnosti je ob tej priložnosti opozorila škofa Ravignani-ja na veliko zamudo, ki spremlja obnovitev cerkvice sv. Roka. Stavbo so sicer že pred časom zaščitili z zidarskim odrom, dela pa še se niso začela. Predsednik kriškega jusar-skega odbora Klaudio Stergonšek je Ravignanija opozoril, da je cerkvica Škof Evgen jusarska last (uradno je bila vknji- Ravignani pred žena leta 1835). Škof je obljubil, da cerkvico sv. Roka, bo glede tega urgiral pri tržaškem ob njem kriški županu Robertu Dipiazzi in, če bo župnik Maks Suard. potrebno tudi pri vodji deželnega spomeniškega varstva Robertu Di Paoli, saj je cerkvica tudi zaradi značilne kamnite strehe spomeniško zaščitena. Župan Dipiazza vsekakor dobro pozna ta problem. Ob nedavni obnovi »štierne« pred kriškim pokopališčem si je ogledal cerkvico in predsedniku zahodnokraškega rajonskega sveta Brunu Ruplu obljubil hitro ukrepanje. V to ga poziva tudi peticija, ki jo je pred nekaj meseci podpisalo več sto Križanov in Križank. Obnovitvena dela naj bi po županovih besedah stekla septembra. Zidarski odri okrog cerkvice sv. Roka so prikrajšali okolico kar za nekaj parkirišč, ki postajajo vse večji problem ne samo »gurnjega kraja«, temveč celotnega Križa. Domačini dejansko nimajo več kje parkirati svojih avtomobilov, da ne govorimo o gostih. Na tapeti je kar nekaj načrtov za nova parkirišča, postopki za njihovo uresničitev pa so zelo počasni. 8 Torek, 18. avgusta 2009 TRST / RADENCI - Zveza cerkvenih pevskih zborov Pevci na »aktivnem« oddihu Zveza je tudi letos priredila enotendenski poletni seminar, tokrat v zdravilišču Radenci »Služba« cerkvenega pevca je pač taka, da zanj, če seveda stvar jemlje resno, praktično ni dopusta: pevec v cerkvenem zboru poje namreč vsako nedeljo in praznik ne glede na letni čas. To velja tudi za pevce, ki v okviru raznih zborov s svojo dejavnostjo bogatijo potek maš in drugih verskih obredov v slovenskem jeziku na Tržaškem, za katere pa Zveza cerkvenih pevskih zborov od leta 1970 prireja enotedenske poletne seminarje, ki nudijo možnost pevskega izobraževanja, hkrati pa tudi oddih za udeležence in njihove družinske člane. ZCPZ se tej večdesetletni tradiciji, ki spada med stalnice njenega delovanja, ni izneverila niti letos, saj je od 2. do 8. avgusta priredila seminar, za tokratno lokacijo pa je izbrala znamenito zdravilišče Radenci, kjer je aktivni oddih preživelo preko sto udeležencev. Kongresna dvorana hotela Radin je vsak dopoldan bila prizorišče več ur trajajočih vaj več kot 70-članskega pevskega zbora, ki je naštudiral tako posvetni kot sakralni program: prvega je izbral mladi, a že uveljavljeni zborovodja Mirko Ferlan, ki se je odločil za štiri skladbe pretežno primorskih avtorjev (Filejevo Pojdem med polja in Mihelčičevo Pa da bi znal za moški zbor ter Srebotnjakovo Kraško jesen in Boštjančičevo Prišel ljubi je pod okno za mešani zbor), drugega pa so pevci naštudirali pod vodstvom starega znanca seminarjev ZCPZ, priznanega dirigenta Tomaža Faganela in ob orgelski spremljavi Angele Tomanič, med skladbami pa je treba omeniti vsaj tri: v bistvu nepoznano Himno Josipa Ipavca ter noviteto Damijana Močnika, Slavnostno mašo 2009, in pesem Marija, pomagaj Ivana Florjanca, ki je tudi obiskal tržaške pevce. Oba sporeda je zbor izvedel 7. avgusta, sakralnega pri večerni maši v radenski župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda, ki jo je v spomin na pokojne udeležence seminarjev ZCPZ (na letošnjem seminarju so se posebej spomnili dolgoletnega tečajnika Antona Korsiča, spomin na katerega je počastil Aleksander Furlan) daroval škofov vikar za tržaške slovenske vernike msgr. Franc Von-čina ob somaševanju domačega župnika Janka Ivančiča in drugih duhovnikov, posvetnega pa v hotelski Kongresni dvorani, kjer so na svoje prišli tudi najmlajši udeleženci seminarja z recitacijo in pesmijo, ki so ju naštudirali pod vodstvom mentoric Lučke Susič, Renate Vereš Klančič in Urške Šinigoj, ter baritonist Marjan Škerlavaj in tenorist Marjan Štrajn s solističnima točkama ob klavirski spremljavi Gregorja Klančiča in Vinka Škerlavaja. 7. avgusta je v radenski cerkvi po maši potekal tudi zaključni nastop udeležencev orgelskega tečaja, ki je že vrsto let nepogrešljiva komponenta poletnega seminarja ZCPZ: letošnji tečaj je vodil mladi organist Matej Lazar, na Jenkove orgle v župnijski cerkvi pa so vadili Vinko Škerlavaj, Veronika Kos, Rok Dolenc in Niko Trento, poleg njih in mentorja Lazarja pa so na zaključnem koncertu nastopili še Angela Tomanič in Gregor Klančič, ki je pri orglah spremljal soprogo, sopranistko Renato Vereš Klančič. Že omenjeni Gregor Klančič, primorski rojak iz Mirna ter organist v ljubljanski stolnici in bivši dirigent Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec, pa je bil tudi protagonist izobraževalnega momenta, posvečenega li-turgiki, saj je udeležencem orisal poglede cerkvenega učiteljstva na vlogo glas- tabor - Razstava Na ogled fotografski Kraji duha Štefana Grgiča Včeraj danes Danes, TOREK, 18. avgusta 2009 HELENA Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 20.08 - Dolžina dneva 13.59 - Luna vzide ob 3.17 in zatone ob 18.57 Jutri, SREDA, 19. avgusta 2009 TEKLA VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, veter 5 km na uro zahodnik, vlaga 71-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 26,7 stopinje C. [I] Lekarne Skupina udeležencev seminarja se je podala v Porabje be v liturgiji skozi koncilske odloke, beseda pa je tekla tudi o liturgični glasbeni praksi v cerkvi. Seminar pa ni potekal samo v obliki pevskih in instrumentalnih vaj: udeleženci so imeli namreč na voljo vso ponudbo zdravilišča Radenci od tamkajšnjih bazenov pa do savn, opeli in masaž ter pitja zdravilne radenske slatine. Poleg tega so številno občinstvo pritegnile vnete partije šaha, mnogi so izkoristili tudi inter-netno točko, medtem ko je bil za najmlajše na voljo otroški kotiček. Ob uživanju omenjene ponudbe pa so bile na sporedu tudi druge zunajpevske ponudbe, kot npr. izleta v Gornjo Radgono z obiskom tamkajšnje kleti ter v Beltince in Odrance, še posebej pa je bil pomemben obisk Porabja in tamkajšnje slovenske manjšine: po prečkanju nekdaj izjemno zastražene meje (o kateri med drugim priča tudi opuščena sovjetska vojašnica), ki pa je danes popolnoma prehodna (tudi Madžarska je stopila v schengensko območje), je tržaškim pevcem v slovenskem informativnem središču v Mono-štru stvarnost porabskih Slovencev orisala urednica tednika Porabje Marijana Sukič, gostiteljem pa so se tržaški rojaki oddolžili tako, da so oblikovali večerno mašo v Gornjem Seniku. Udeleženci seminarja so se srečali tudi z murskoso-boškim škofom msgr. Marjanom Turn-škom, ki je bil 6. avgusta na obisku v Radencih, in sooblikovali njegovo mašo v župnijski cerkvi. Skratka, ob pevski dejavnosti je bil na voljo tudi čas za sprostitev, tržaški pevci in organisti pa so se domov vrnili polni lepih vtisov ter s ščepcem glasbenega in liturgičnega znanja več, ki ga bodo gotovo s pridom izkoristili. (iž) Do sobote, 22. avgusta 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Cavana 11 - 040/302303, Oširek Osoppo 11 - 040/410515, Boljunec -040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040/390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 17.40, 19.05, 20.30, 22.15 »Alieni in soffitta«; Dvorana 2: 16.30, 19.30, 22.00 »Harry Potter e il principe mezzosangue«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Killshot«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sex movie«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta za poletni premor. H Prireditve PUPKIN KABARETT - prvič v Dolini Glinščice: razburljiva poletna noč v produkciji gledališča Miela in v organizaciji »Parovel events«, bo omamila in predramila vso Dolino Glinšči-ce! Humor za sladkokusce, glasba za dušo, vse to se bo dogajalo v kleti Pa-rovel v Boljuncu v četrtek, 20.avgusta ob 21.uri. V slučaju slabega vremena bo predstava 21.avgusta ob isti uri. Tel.št.: 346-7590953 - www.parovele-vents.com. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. Loterija 17. avgusta 2009 AMBASCIATORI - Dvorana je zaprta za poletni premor. ARISTON Poletna arena: 21.00 »I love Radio Rock«. CINECITY - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Alieni in soffitta«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sex movie«; 16.00, 17.00, 18.45, 20.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il principe mezzosangue«; 16.30, 18.30, 20.15 »Ken il guerriero«; 18.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 16.00, 18.50, 21.45 »Transformers«; 16.00, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - Dvorana je zaprta za poletni premor. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 20.30 »La misma luna«; 18.45, 22.15 »Niente velo per Jasira«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15 »Co-raline e la porta magica«; 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Obsessed - Il thriller«. KOPER - KOLOSEJ - 15.10, 17.20, 19.20, 21.20 »G-Force«; 16.50, 19.00, 21.10 »Snubitev«; 18.00 »Harry Potter in Princ mešane krvi«; 20.50 »Bruno«. Bari 18 46 48 67 34 Cagliari 73 36 51 68 15 Firence 47 21 51 79 31 Genova 46 11 84 1 23 Milan 8 81 90 49 18 Neapelj 15 25 81 59 23 Palermo 66 71 84 79 65 Rim 75 60 57 68 78 Turin 53 80 17 18 85 Benetke 15 18 5 72 33 Nazionale 62 20 38 15 17 Super Enalotto Št. 98 4 10 27 28 34 57 jolly 71 Nagradni sklad 15.471.743,22 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 135.900.000 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 73 dobitnikov s 5 točkami 31.791,26 € 9.294 dobitnikov s 4 točkami 249,70 € 330.037 dobitnikov s 3 točkami 14,06 € Superstar 58 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 27 dobitnikov s 4 točkami 24.970,00 € 1.372 dobitnikov s 3 točkami 1.406,00 € 20.303 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 120.783 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 248.922 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € V okviru prireditev ob velikem šmarnu so prejšnji četrtek odprli tudi fotografsko razstavo Štefana Grgiča z naslovom Kraji duha. Razstava bo na ogled v popoldanskem času ob vikendih do konca avgusta, ko se bo prav v cerkvi na Tabru odvijala Kraška ohcet. / TRST Torek, 18. avgusta 2009 9 Ü Čestitke 16. avgusta je praznoval 10 let MANUEL SEDMAK. Želimo mu vse najboljše! Nonoti iz Križa in Domja. 18.8.1984 -18.8.2009 Danes je veliko slavje, ker Daniela in Boris Valentič praznujeta srebrno poroko Da bi jima življenje še naprej nudilo mir, ljubezen, zdravje in veselje v domačem krogu, jima želijo vsi domači in vsi, kiju imajo radi. ÜÜ Osmice M Izleti vom po Dravi v nedeljo, 13. septembra. Odhod s trga v Nabrežini ob 8.00, ob 11.30 vkrcanje na splav v Gortini (občina Muta), dvourna vožnja s programom in flosarsko malico, popoldne še obisk Prežihovine in ogled pivovarne v Trobljah. Povratek okoli 20. ure. Cena izleta 35,00 evrov. Vpisovanje v kavarni Gruden in v trgovini Sergija Kosmine v Nabrežini. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: info@gruppo85.org, tel. 3485289452 ali 338-7417105. □ Obvestila H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta. RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa obvešča dijake, da bodo potekala preverjanja za odpravljanje primanjkljajev v dneh 27., 28. in 29. avgusta po koledarju, ki je izobešen na oglasni deski na sedežu in objavljen na spletnem mestu www.zigazois.it. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik št. 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medjavas 21. OSMICO je odprl Zahar v Borštu 57. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci 22. Tel. 040229180. TERČONOVI so v Cerovljah odprli osmico. Tel. 040 - 299435. V REPNU »NA OREŠJU« ima družina Škabar orpdrto osmico. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabimo na skupno goriško-tržaško romanje na Barbano, v ponedeljek, 31.avgusta. Po skupni sv.Maši na Bar-bani bomo šli na kosilo v Bilje, potem pa na Sv.Goro, kjer bomo imeli pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Avtobus bo odpeljal iz Opčin ob 7.00, s Trga Oberdan ob 7.15, s Proseka ob 7.30, iz Sv.Križa ob 7.35, iz Sesljana ob 7.40. Povratek okrog 20.30. Za vpis in ostale informacije pokličite čimprej na tel.št.: 040220693 ali 347-9322123. KRD DOM BRIŠČIKI organizira 11., 12. in 13. septembra izlet v Salzburg. Za rezervacije in informacije lahko pokličete na tel. št. 040-327062. SKD IGO GRUDEN vabi na izlet s spla- KULTURNO DRUŠTVO Mešani pevski zbor Sežana vabi v sezoni 2009/10 k sodelovanju nove pevke in pevce. Pevske vaje so vsak torek od 20. do 22. ure. Informacije na tel.št.: 031-369859. Vabljeni. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) do 4. septembra. Zaprta bo od 10. do 21. avgusta. PILATES - SKD F. PREŠEREN V času premora prirejamo za kondicijo in družbo pohod do Drage. Zbirališče danes, 18. avgusta, ob 19.15 na parkirišču kolesarske steze nad Ricmanji. S seboj prinesite žepno svetilko. Vabljene telovadke in vse, ki si želite drugače preživeti večer. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta bodo tudi letos v Domu Blagrov (Le Bea-titudini) do srede, 19. avgusta. Vodil bo pater Silvin Krajnc. Prijave na tel. št. 040-299409 (Norma). ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-delavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v petek, 21. in 28. avgusta, od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. V torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 3200488202. KMEČA ZVEZA IN PATRONAT INAC v Trstu obveščata da so uradi zaprti zaradi počitnic do 21. avgusta. OBČINE OKRAJA 1.1 (DEVIN NA-BREŽINA, ZGONIK IN REPENTA-BOR) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem v petek, 21.avgusta popoldne, od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnica: »Igrajmo se alkimista - igre z vodo«, »Znaki...stripov«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13.ure. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do petka, 21. avgusta. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pli-skovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040-635626, fax: 040635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Ni-kol) ali na info@cheerdancemille-nium.com. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi. Predvpisnine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 3346989857, Fulvio Battistuta 3383681964, Juren Igor 335-6041844, info@juren.it. OBLAČENJE NOŠE (ob bližnji Kraški ohceti) - Skupina žensk za šivanje noše pri KD F. Prešeren obvešča, da bo v ponedeljek, 24. avgusta, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren v Boljuncu srečanje: Praktična navodila za zavezovanje rute na glavi in oblačenje noše. Zainteresirane naj prinesejo ruto. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040-226841 (Sandra) ali 040-226480 (Zdenka) po 20.uri. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. KRUT obvešča, je da poletni urnik uradov sledeči: od 9. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu SPD Krasje v Trebčah od 31. avgusta do 4. septembra vsako jutro od 9. do 13. ure. Prijavite se čim prej (ne nujno za vseh pet dni)! Info na tel.št.: 333-1176331 (Nidia). DELAVNICA LIČENJA Za vse mlade od 14. do 29. leta starosti, ki si želijo preobrazbe. Od 31. avgusta do 5. septembra se lahko na Festivalu mladinske ustvarjalnosti brezplačno naučite kako poudariti svoj obraz. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave Živa Kušče tel. 339-1693030 ali MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI Otvoritev in sejem mladinske ustvarjalnosti ter modna revija v ponedeljek, 31. avgusta. Od 1. septembra do 5. septembra brezplačne delavnice za mlade od 14. do 29. leta starosti: gledališka, plesna, likovna, fotografska, kulinarična, kantavtorska, ličenje, debatna. V soboto, 5. septembra, ob 10. uri okrogla miza na temo Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu. Kraj dogajanja: Fin-žgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mla-dika@hotmail.com. FOTOGRAFSKA DELAVNICA Želite bolje ujeti za večno najlepše trenutke? Od 31. avgusta do 5. septembra Festival mladinske ustvarjalnosti ponuja možnost, da se brezplačno preizkusite v umetniški fotografiji. Toplo vabljeni vsi od 14. do 29. leta starosti. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 3452669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. GLEDALIŠKA DELAVNICA Festival mladinske ustvarjalnosti vabi na brezplačno gojenje gledaliških talentov. Celo tedenska delavnica je namenjena mladim od 14. do 29. leta starosti ter članom M.O.S.P.-a ter S.K.K.-ja. Kdaj: od 31. avgusta do 5.septembra, kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Op-činah (Dunajska 35). Za informacije in prijave Lučka Peterlin tel. 3386820498 ali MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. KANTAVTORSKA DELAVNICA Če se vam v mislih rojevajo pesmi in ne poznate sredstev kako jih spravit na dan, se lahko udeležite Kantavtorske delavnice, ki je namenjena vsem glas- benim ustvarjalcem od 14. do 29. leta starosti. Vabljeni! Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. KULINARIČNA DELAVNICA Za vse od 14. do 29. leta starosti, ki si želijo po-bližje spoznati pristno kraško kulinarično zakladnico, lahko od 31. avgusta do 5. septembra obiščejo Festival mladinske ustvarjalnosti in se udeležijo brezplačne Kulinarične delavnice. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladi-ka@hotmail.com. LIKOVNA DELAVNICA od 31. avgusta do 5.septembra bo v Finžgarjevem domu na Opčinah potekale brezplačne urice namenjene likovnemu ustvarjanju. Toplo vabimo mlade od 14. do 29. leta starosti ter članice likovne skupine M.O.S.P.-a da se na Festivalu mladinske ustvarjalnosti pod mentorstvom Mateja Sussija prepustijo svetu barv. Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta do 31. avgusta. PLESNA DELAVNICA Vsi navdušenci za ples od 14. do 29. leta starosti ter članice plesne skupine M.O.S.P.-a vabljeni na brezplačno delavnico sodobnega plesa, ki bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti od 31. avgusta do 5. septembra v Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave Raffaella Petronio tel.339-7046331 ali MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mla-dika@hotmail.com. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. SEJEM MLADINSKE USTVARJALNOSTI: OD IDEJE DO IZDELKA IN MODNA REVIJA Vabimo vse mlade ustvarjalce od 14. do 29. leta starosti, da 31. avgusta predstavijo svoje izdelke. Brezplačno. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. Toplo vabljeni vsi na otvoritev Festivala mladinske ustvarjalnosti in ogled Sejma mladinske ustvarjalnosti. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli-terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Žekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Makarovič, Slovenija, Evropa in glo-balizacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in viš-ješolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdan-cemillenium.com. DEBATNA DELAVNICA Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu. Koliko možnosti imajo mladi? Kakšno pot je potrebna za uveljavitev idej in projektov? Je tujina edina možnost? To so teme o katerih si bodo lahko mladi od 14. do 29 leta starosti izmenjali mnenja in jih ob koncu Festivala mladinske ustvarjalnosti 5. septembra predstavili na okrogli mizi na temo »Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu«. Vabljeni vsi, ki imate kaj za povedati. Kdaj: od 31. av- gusta do 5. septembra, kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. OKROGLA MIZA NA TEMO »INOVATIVNOST IN USTVARJALNOST MLADIH V ZAMEJSTVU« 5. septembra ob 10. uri se bo pričela okrogla miza, kjer bodo mladi iz zamejstva ter udeleženci poletnega dela Drage mladih predstavili zaključke na temo. Vljudno vabljeni vsi. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladi-ka@hotmail.com. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi do 11.septembra poslovali od 9. do 13. ure. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s spla-varji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas). Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljencev. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skde-vin.it ali pa na 040-209873. LETNIKI 57 od Milj do Devina organizirajo v soboto, 26.septembra, enodnevni izlet. Za informacije tel. št.: 340-8321902 (Marta); 040-327019 (Renzo) v večernih urah. S Poslovni oglasi IŠČEM GOSPO za pomoč v gospodinjstvu, 2-krat tedensko po 3 ure (Chiadino). 335-268197 0 Mali oglasi BLIŽA SE KRAŠKA OHCET - pohitite, če vam rabi naramna ali naglavna ruta. Imam jih na razpolago še nekaj. Kličite na tel. št. 040 - 299820. DAJEM V NAJEM dvosobno stanovanje pri Sv. Jakobu študentom ali ne-stalno-bivajočim v Trstu. Tel. 3478187056. NABREŽINA CENTER v dvonadstropni stavbi prodajamo mansardo, 170 kv. m. z že prisotnimi priključki vode, plina in elektrike, avtonomno ogrevanje in z načrtom za eventuelno razdelitev na eno ali dve stanovanji. Cena 125.000 evrov. Tel. 335-205539. PRODAJAM učbenike za vse razrede znanstvenega in klasičnega liceja. Pokličite na tel.št. 040-226323 v jutranjih urah. PRODAM orehovo kraško skrinjo, motiv rože »intalzirane«, dolžina 1,50, 50x50. Tel. 339-7396098. PRODAM KNJIGE za prvi razred liceja: Obča geografija, Intrecci, trame e canti (narrativa) in L'Italiano: gram-matica e scrittura. Tel. 040-213011. PRODAM celotno zbirko Cankarjevih del in zbirko Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Tel. 3346148351 ali 349-4958823 (najraje od 10. do 13. ure). PRODAM otroško posteljico/stajico za kamping »baby relax«, mere 125 cm x 65 cm x h.80 cm, stolček »Prima pappa Peg Perego« in hojico, vse v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na tel. št. 040-946702. Prispevki Ob 25. obletnici smrti drage mame daruje Norina 25,00 evrov za Sklad Luc-hetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. V spomin na Marjota Legišo darujeta Štefanja in Nino 25,00 evrov za cerkev v Mavhinjah. Ob obisku je darovala Milka Capponi 20,00 evrov za cerkev na Pesku. Ob 5. obletnici smrti drage mame Marije Babič vd. Trampuž darujeta Vojka in Enči 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Igorja Luxo daruje družina 1.000 evrov za AIL. V spomin na preminulo Nevo Grilanc darujeta Ada in Lino 50,00 evrov za otroke iz Bolivije. 10 1 0 Sreda, 19. avgusta 2009 KULTURA / salzburški festival - Angažirana govorica beneškega skladatelja Luigija Nona Velik uspeh za opero Al gran sole carico d'amore Predstava o ženskah in njihovi pomembni, a manj vidni vlogi v revolucionarnih gibanjih Operni program salzburškega festivala obravnava vezno temo nepravične oblasti v glavnem z operami, ki se na različne načine dotikajo politične in socialne problematike, a niso izrecno nastale s tem namenom. Ideološki aspekt umetnosti se je najbolj neposredno odražal v angažirani govorici beneškega skladatelja Luigija Nona z uprizoritvijo njegove opere Al gran sole carico d'amore«. Libreto dvodelne »scenske akcije« sta leta 1975 sestavila skladatelj Nono in režiser Jurij Ljubimov na podlagi dokumentov in literarnih tekstov, ki z besedami Brechta, Castra, Gorkija, Che Guevare, Gramscija, Marxa in drugih prehodijo zgodovino komunizma od pariške komune do vojne v Vietnamu. Al gran sole carico d'amore je predvsem predstava o moči žensk, ki so imele pomembno, a manj vidno vlogo v razvoju revolucionarnih gibanj: komunard-ka (članica pariške komune) Louise Michel, gverilska aktivistka na Kubi in v Boliviji Tania Bunke, ruska mati komunistične delavske družine in mati turinskega delavca podjetja Fiat v času sindikalnih protestov in stavk. Vse so bile v prvi liniji v boju za boljše življenjske razmere, kjer so njihove roke »postale blede nad kovinsko površino mitraljezov, pod velikim, z ljubeznijo prepojenim soncem«, po verzih pesnika Rimbauda, ki dajejo operi naslov. Opera je sad sodelovanja skladatelja in režiserja, kar postane neizogibna osnova katerekoli nadaljnje izvedbe. Ekipno delo in ustvarjalno sodelovanje pri samem nastajanju glasbeno-gledališkega dela je namreč eden od temeljnih principov Nonove poetike. To je bilo povsem jasno tankočutnim poustvarjalcem, ki so se v slogu tesne povezave različnih umetniških govoric poklonili politično-ume-tniškemu manifestu z velikopoteznim projektom, v katerem so se glasba, gledališče in video spojili v heterogeno in emotivno ter vizualno zelo spodbudno celoto. Dirigent Ingo Metzmacher se je iz- Profesionalna, skoraj brezhibna predstava v režiji angleške režiserke Katie Mitchell kazal z učinkovitim vodenjem in obvladanjem zelo zahtevne koordinacije kompleksne celote, ki predvideva simfonični orkester (v tem primeru Dunajski filhar-moniki) z izrazito okrepljeno sekcijo tolkal, magnetofonski trak, zbor in skupino solistov, katerim so se v tej uprizoritvi pridružili še igralci in video-ustvarjalci, ki sodelujejo v živo. Publika lahko namreč sočasno tudi na velikem ekranu sledi prizorom, ki se dogajajo na odru in prikazujejo vsebine tekstov v petih, zelo natančno in v minimalnem prostoru rekonstruiranih situacijah. Efekt ni tisti »webcam opazovanja«, saj sta izvrstna uporaba luči in kakovost slike ponujala gledalcem pravo filmsko doživetje, ki je vseskozi spremljalo glasbeno izvedbo z vizualnim branjem vsebin. Moderna in prikupna govorica predstave, ki se je vzporedno razvijala na različnih nivojih, se ni izneverila namenu angažirane opere, saj je ohranila željo po posredovanju človekoljubnih sporočil, predvsem v odnosu do kolektivne odgovornosti. Okoliščine nastanka so vsekakor vezane na že zgodovinske dogodke in vsebine, zato je angleška režiserka Katie Mitchell posredovala ta vtis z distanco in obenem spoštovanjem do muzejskega dokumenta, saj tako pevke kot dodatna video situacija prikazujejo stik z obravnavano temo preko eksponatov, ki jih pro-tagonistke vzamejo iz vitrin. Sporočila so v tej operi pomembnejša od izoblikovanja likov, saj ni oseb v tradicionalnem smislu, niti zaključenih prizorov, kljub temu, da se rapsodija besedil razvija skozi zgodbe petih glavnih, zgodovinskih in fiktivnih protagonistk. Pevski del, ki je bil zaupan skupini mladih solistov, postavlja nezanemarljive tehnične zahteve, saj je obravnava glasov v skrajno visokih legah zasnovana kot asimilacija pevskega in instrumentalnega izraza, na drugi strani pa doživlja integra- cijo z zborom, ki je nosilec glavnega, koralnega sporočila. Skoraj nerazumljiva izgovarjava (tudi med branjem) večjezičnega teksta je bila morda edina šibka točka prepričljive pevske izvedbe. Zbor dunajske državne opere je potrdil svojo profesionalnost in fleksibilnost in se je tudi igralsko, učinkovito vživel v svojo vlogo. Detajli in prvi plani v video predvajanju pa so vzporedno izpostavili ekspresivne sposobnosti odličnih igralk. Kompleksnost lepljenke se je zrcalila v strukturi uprizoritve, ki je bila izpeljana tudi tehnično izredno profesionalno, saj je stalno prenašanje rekvizitov, premikanje kamer in prižiganje luči na odprtem odru, v tesnem sodelovanju izvajalcev in tehnike, potekalo brez vsakršnega motečega vpliva na glasbeno dogajanje. Ustvarjalci so poklonili predstavo letos preminuli koreografinji Pini Bausch. Rossana Paliaga Oktobra 15. izvedba festivala Mesto žensk Društvo za promocijo žensk v kulturi bo med 9. in 18. oktobrom organiziralo že 15. mednarodni festival Mesto žensk. Letošnja tema bo Svetovni Jug. Skozi prizmo umetnosti in kulturnega dialoga bodo nastopajoče premislile stereotipizacijo in negativne konotacije, ki ga pojem juga zavzema v mednarodnem političnem in ekonomskem kontekstu. Na festivalu se bo predstavilo več kot štirideset predstavnic z vsega sveta. Kot je opomnila Urša Vidic, na festivalu odgovorna za stike z javnostjo in promocijo, želijo še posebej opozoriti na umetnice iz Bosne in Hercegovine. Alma Suljevic, Leila in Lala Čmajčanin, Danijela Dugandžic in Adela Jušic bodo izvedle performans Bujrum, izvolite!, ki je nastal kot spomin in reakcija na vojno in bistveno stvar za preživetje - hrano. Drugi performans Dobrodošli! bo obravnaval problematiko pridobivanja viz in izhoda iz države. Toda opozoriti velja vsaj še na en nastop: v Ljubljano prihaja vsestranska Diamanda Galas, ki prepriča tako kot performerka kot tudi pianistka in vo-kalistka. Galasova, avtorica številnih politično angažiranih in čustvenih performansov, je ena izmed najbolj znanih in izvirnih pevk, »katere pesmi o ljubezni, erosu in tanatosu so obarvane z ostrino,« so zapisali pri Mestu žensk. Ruski muzej holokavsta Ruski judovski kongres se pripravlja na velik projekt, odprtje prvega muzeja, posvečenega holokavstu, v Rusiji. Muzej ne bo namenjen le razstavam, temveč bo imel tudi bogat znanstveni in izobraževalni program. Muzej bo predvidoma v Moskvi, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass., načrtujejo pa tudi projekt Vrnitev dostojanstva, ki bi evidentiral velika množična grobišča, v katerih so končale žrtve nacistov v Rusiji in nekaterih drugih državah. Program naj bi bil po presoji tamkajšnjih judovskih organizacij še posebej pomemben v času, ko izid 2. svetovne vojne dobiva nove interpretacije in ko je zanikanje holokav-sta postalo že vsakodnevna debata. (STA) INTERVJU - Ob premieri opere Al gran sole carico d'amore Ko je Eleonora Jankovič v Scali nastopila v vlogi ruske matere ••• Ko je opera Al gran sole carico d'amore 4. aprila leta 1975 premierno zaživela v dvorani milanskega gledališča Alla Sca-la, je v eni od glavnih pevskih vlog nastopila tržaška mezzo-sopranistka Eleonora Jankovič (na arhivskem posnetku KROMA). Pred dirigentskim pultom je stal Claudio Abbado, izvajalci pa so delali v tesnem stiku z avtorji predstave, to so bili skladatelj Luigi Nono, režiser Jurij Ljubimov in scenograf David Borovskij. Kako sta si skladatelj in dirigent predstavljala izvedbo te nekonvencionalne opere? Nono je bil izredno prijazna oseba. Z veseljem je sodeloval s pevci in jim po potrebi prilagajal parte, da bi lahko dosegli najboljši rezultat. Njegova opera je vsaj ob premieri predvidevala ustvarjalno vlogo izvajalcev. Ko sem ga na primer vprašala, kako naj bi zagotovo dala pravilno intonacijo zboru po a solo točki brez spremljave, mi je odgovoril, naj ne skrbim, saj bi lahko tudi variirala na osnovi napisanih not. Tudi Abbado je v glavnem prepustil pevcem precej svobode pri interpretaciji, ni vsilil nekih obveznih izvajalskih pristopov. Režija je imela zelo pomembno vlogo pri tej uprizoritvi. Kako si je Ljubimov zamislil vaš nastop? Spominjam se, da sem morala na svoj nastop čakati med orkestra-ši; napetost se je vsak večer nabirala, saj nisem pela med prvimi, prav gotovo pa je bil efekt nepričakovanega prihoda na oder iz orkestrske luknje zelo posrečen. Kako je avtor gledal na vašo vlogo, na lik ruske matere? Mati Gorkijeve novele bi lahko bila po njegovem mnenju katerakoli mati in njen sin katerikoli človek, ki dela v tovarni in se bori za boljše razmere. Ko je opera nastala, se je veliko govorilo o protestih delavcev in te vsebine so bile pekoče aktualne. Kakšen je bil odziv publike na premieri? Premiera je doživela dober sprejem. V dvorani je sedelo veliko mladih, to ni bila ravno najbolj »klasična« operna publika. Vse je potekalo v duhu vsebin; v sozvočju z bolj pro-letarskim videzom so orkestraši igrali v srajcah, na odru pa so se pojavile kavbojke, nad katerimi je bil Ljubimov posebno navdušen. Seveda je Nono v skladu s svojim angažma-jem in jasno politično usmeritvijo ustvaril močno opredeljeno delo, kar je omejilo njegovo širitev v določenih okoljih. Mislite, da so tovrstna sporočila nekoliko zaprašena za današnjo publiko? Danes ne more biti isto. Opera sloni na idealih, ki so vezani na določen okvir in čas. Okoliščine so se spremenile, hrepenenja pa so ostala nespremenjena. Pravzaprav lahko ugotovimo, da smo v smislu zavesti in kolektivnega angažmaja morda naredili še kakšen korak nazaj. Mladi se bojijo za bodočnost, ideali so izhlapeli, problemi pa so ostali. Rossana Paliaga LOCARNO - Podelili zlatega leoparda Ona, Kitajka Prejela ga je režiserka Xiaolu Guo - Največ nagrad filmu Nič osebnega Osrednje nagrade se je veselila kitajska režiserka in romanopiska ansa V švicarskem Locarnu se je v soboto zvečer sklenil 62. mednarodni filmski festival, na katerem so zlatega leoparda podelili kitajski režiserki in roma-nopiski Xiaolu Guo za njen film z naslovom She, a Chinese (Ona, Kitajka). Film, ki ga je mednarodna žirija pod vodstvom režiserja Jonathana Nossiterja izbrala za najboljšega, pripoveduje zgodbo mlade ženske, ki zapusti domačo kitajsko provinco in se odpravi v Veliko Britanijo, kjer pa jo čaka izkoreninjeno življenje. Med osemnajstimi tekmovalnimi filmi je film Nothing personal (Nič osebnega) Nizozemke poljskega porekla Urs-zule Antoniak pobral pet nagrad, med drugim za najboljšo žensko vlogo, ki je šla v roke Lotte Verbeekde. Ta film je bil obenem nagrajen kot najboljši prvenec, prav tako pa je dobil nagrado kritikov. Nagrado za najboljšo moško vlogo je dobil Antonis Kafetzopulos za igro v grško-nemškem filmu Akadimia Plato-nos režiserja Filipposa Tsitosa, ki je prejel še dve drugi nagradi. Posebna nagrada žirije je šla v roke Rusu Alekseju Micgirevu za film Bu-ben.Baraban, ki je dobil tudi nagrado za režijo. Letošnji filmski festival, ki se je začel 5. avgusta, se je z retrospektivo Manga Impact tokrat poklonili japonski animaciji. (STA) / SVET Sobota, 15. avgusta 2009 283 ingušetija - Samomorilski napad s tovornjakom bomba v Nazranu V eksploziji na sedežu policije ubitih preko 20 ljudi Gre za najbolj krvav napad letos - Medvedjev odstavil notranjega ministra Ingušetije NAZRAN - Na sedežu policije v mestu Nazran v nemirni republiki Ingušetiji na jugu Rusije je včeraj eksplodiral tovornjak bomba, pri čemer je bilo po zadnjih podatkih ubitih 20 ljudi, ranjenih pa kakih 60 ljudi, od tega jih je deset v kritičnem stanju. Gre za najbolj smrtonosen napad v Ingušetiji letos. Manjši tovornjak ruske izdelave, napolnjen z eksplozivom, je skozi varnostni vhod na območje sedeža policije zapeljal ravno v času, ko je bilo ob začetku jutranje izmene tam zbranih več policistov. Policisti so sicer streljali na voznika tovornjaka, a ga niso mogli ustaviti. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je spričo napada, ki bi se mu po njegovem dalo izogniti, že odstavil notranjega ministra Ingušetije Ruslana Mairijeva. Kot je poudaril, napad "ni zgolj posledica težav, povezanih s teroristično dejavnostjo, temveč tudi nezadostnega dela sil redu v republiki". Ingušetija, ruska republika na severu Kavkaza, v kateri živi pretežno muslimansko prebivalstvo, se že dalj časa spopada z islamskimi skrajneži, ki vodijo vedno bolj krvav upor proti lokalnim prokremeljskim oblastem. Nazran je kot glavno mesto In-gušetije pogosto tarča napadov islamskih upornikov. Do napada je prišlo štiri dni po napovedi predsednika In-gušetije Junusa-Beka Jevkurova, da se kljub resnim poškodbam, ki jih je utrpel v bombnem napadu 22. junija, vrača na svoj položaj. Minulo sredo je bil v napadu na njegov urad ubit inguše-tijski minister za gradnjo Ruslan Amerkanov, zaradi česar se je okrepil strah, da razmere v Ingušetiji, sosedi nemirne Čečenije, uhajajo izpod nadzora. (STA) Eksplozija tovornjaka bombe je povzročila pravo razdejanje ansa Rusija: Pogrešano ladjo našli pri Zelenortskih otokih, posadka živa MOSKVA - Ruski obrambni minister Anatolij Serdjukov je včeraj sporočil, da so pogrešano tovorno ladjo Arctic Sea našli približno 300 morskih milj od Zelenortske-ga otočja, člani posadke pa so živi. 15 ruskih članov posadke so prepeljali na rusko vojaško ladjo in jih zaslišujejo, poročajo tuje tiskovne agencije. Arctic Sea, ki je bil na poti v Alžirijo, je izginil v čudnih okoliščinah pred tremi tedni. V iskalno akcijo so se vključile številne države, med drugim Finska, od koder prihaja lastnik ladje, Malta, kjer je plovilo registrirano, in Šved-ska.Informacije o ladji si je preko Interpola in Europola izmenjalo okoli 20 držav. V nedeljo se je pojavila informacija, da je bila ladja opažena blizu Zelenortskih otokov. Usoda Artic Sea je bila skrivnost od 24. julija, ko naj bi jo v švedskih vodah napadla skupina oboro-žencev, ki so se predstavili za pripadnike enote za boj proti dro-gam. Po 12 urah so ladjo ladjo zapustili, ne da bi karkoli vzeli s seboj. Ladja, natovorjena z lesom v vrednosti 1,3 milijona evrov, je iz Finske odplula 23. julija, namenjena pa je bila v Alžirijo. moskva - Voda v noči na ponedeljek poplavila strojnico hidroelektrarne v Vzhodni Sibiriji V nesreči v hidroelektrarni najmanj 8 mrtvih Pogrešajo še 65 ljudi - Številne tovarne aluminija brez elektrike - V nevarnosti čistost Jeniseja, v katerega se je izlila nafta iz poškodovanega transformatorja MOSKVA - V nesreči v največji ruski hidroelektrarni, do katere je prišlo med popravljalnimi deli, je po zadnjih podatkih umrlo med osem in deset ljudi, 14 je bilo ranjenih. Še okoli 65 ljudi, ki so bili v času nesreče v strojnici, ki jo je zalila voda, pogrešajo. Vzrok nesreče v elektrarni v kraju Sajano-Šušenskaja ob reki Jenisej na jugu Sibirije ni povsem znan. Ruski preiskovalci trdijo, da je med popravljalnimi deli razneslo transformator. Eksplozija je uničila stene in strop v strojnici, kjer se nahajajo turbine, prostor pa je poplavila voda. Lastnik elektrarne, družba Rus-Hydro, medtem pravi, da je do poplave prišlo zaradi naraslega pritiska v ceveh z vodo. Kremelj je v izjavi sporočil, da je nesreči botroval nedoločen "hidravlični vpliv", ki je vodil v zaprtje vseh desetih energetskih enot elektrarne. Ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev je že naročil ministru za izredne razmere Sergeju Šojguju in ministru za energetiko Sergeju Šmatkoju, naj odletita na prizorišče nesreče in osebno nadzorujeta krizne razmere. Po poročanju AFP je v nesreči umrlo osem ljudi, ameriška tiskovna agencija AP, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ministr- Najmanj osem ljudi je umrlo, 10 je ranjenih, 68 pa jih pogrešajo zaradi delne poplave strojnice elektrarne ansa stva za izredne razmere v Sibiriji Romana Docova pa piše o desetih smrtnih žrtvah. Nekatere izmed smrtnih žrtev so utonile, druge pa so zmečkale razbitine, je še dejal Docov, ki je tudi pojasnil, da reševalni delavci preiskujejo prizadeto strojnico, da bi našli od 50 do 65 pogrešanih. Nesreča je uničila dve od desetih turbin, eno pa huje poškodovala. Družba lastnica elektrarne še vedno preučuje stanje preostalih sedmih turbin. Popravila bodo težavna in bi lahko bo besedah ruskega ministra za izredne razmere Sergeja Šojguja zahtevala več let. Kot je še dejal Šojgu, pa v nesreči ni bil poškodovan jez elektrarne, tako da ni nevarnosti za prebivalstvo mest, ki ležijo ob nižje ležečih predelih ob reki Jenisej. Je pa po nesreči na reki nastal velik naftni madež, ki meri okoli 25 kvadratnih kilometrov, so sporočili z ruskega ministrstva za naravne vire. Zaradi nesreče so elektrarno, ki z elektriko oskrbuje več tovarn aluminija v ruski republiki Hakasi-ja, že zaprli. Vlada je sporočila, da so zaradi primanjkljaja energije na območje preusmerili zaloge elektrike iz drugih elektrarn, kljub temu pa iz regije poročajo o izpadih električnega toka. (STA) afganistan - Konec volilne kampanje Za konec množična zborovanja pred četrtkovimi predsedniškimi volitvami KABUL - V Afganistanu so včeraj ob zadnjem dnevu kampanje pred četrtkovimi predsedniškimi volitvami potekali še zadnji dogodki v okviru predvolilnih kampanj. Dva izmed glavnih predsedniških kandidatov, nekdanjega zunanjega ministra Abdulaha Abdulaha in nekdanjega finančnega ministra Ašra-fa Ganija, je na zborovanjih podprlo več tisoč ljudi. Okoli 17 milijonov volivcev v Afganistanu bo v četrtek lahko drugič v zgodovini volilo predsednika države, vzporedno pa na lokalnih volitvah tudi pokrajinske svete v 34 pokrajinah. Sedanji predsednik Hamid Karzaj, ki državo vodi od leta 2001, sicer velja za glavnega favorita, a močna kampanja Abdulaha krepi možnosti za drugi krog volitev. Na stadionu v Kabulu je Ab-dulaha včeraj podprlo več kot 10.000 ljudi. "Afganistanci želijo spremembe," je na zborovanju dejal Abdulah. "Če ne bo prišlo do volilne prevare, Hamid Karzaj ansa bodo zmagali ljudje in pokvarjena vlada se bo končala," je še dejal nekdanji zunanji minister, ki je svoje podpornike tudi pozval k udeležbi na volitvah, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Da bo "pokvarjeno vlado" zamenjal z "legitimno", je na zadnjem predvolilnem zborovanju v vzhodni provinci Nangarhar obljubil tudi Gani. "Karzaj vam bo dal hrano zdaj, jaz pa bom priskrbel hrane za 100 let, ker bom poskrbel za službe za milijon ljudi in zgradil milijon hiš," je obljubil Gani. Gani je bil sicer eden izmed dveh Karzajevih protikandidatov, ki sta ga v televizijski debati v nedeljo zvečer označila za odgovornega za neugodne varnostne razmere v državi. Po Ganijevem mnenju je razlogov za slabo varnost več, med njimi pa sta tudi "koruptivna policija" in "nesposobne provincialne vlade". Kritika na računa Karzaja je letela tudi iz ust protikandidata Ramazana Ba-šardosta. Afganistan naj bi v luči krhkih varnostnih razmer v državi za zaščito volišč mobiliziral vse varnostne sile. Uporniški talibani namreč grozijo, da bodo v četrtek napadali volišča, vlada pa se boji, da bi grožnjam lahko sledila nizka volilna udeležba in posledično dvomi o legitimnosti volitev. Število volišč, ki bodo na volilni dan odprta, še vedno ni znano. (STA) 1 2 Torek, 18. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Goriška pokrajina na 23. mestu športne lestvice dnevnika Il Sole 24 Ore Z vlaganjem v mladino višajo nivo telesne kulture Brandolin:»Razpolagamo z dobrimi objekti in telovadnicami - Za profesionalne ekipne športe ni denarja« Nivo telesne kulture v goriški pokrajini se viša. »Zaradi vlaganja v mladino in zaradi dobrega odnosa, ki so ga športna društva vzpostavila s šolami,« pojasnjuje pokrajinski predsednik zveze CONI in deželni svetnik Giorgio Brandolin in poudarja, da ga ne preseneča 23. mesto, ki ga je goriška pokrajina dosegla na športni lestvici časopisa Il Sole 24 Ore. Osrednji italijanski finančni in gospodarski dnevnik je včeraj objavil rezultate raziskave, ki jo je v italijanskem športu opravila ustanova Clas. V pretres so vzeli število športnih društev in njihovih članov, razširjenost športnih objektov po teritoriju in njihovo stanje, športne uspehe ekip in posameznikov. Na koncu so izdelali lestvico, na kateri je na prvem mestu pokrajina Livorno, kjer žanjejo uspehe v nogometu in košarki, hkrati pa tudi v plavanju, judu, kanuju in sabljanju z Aldom Montanom na čelu. Videmska pokrajina se je uvrstila na šesto mesto, tržaška na sedmo, goriška pa na 23. mesto, pri tem pa je glede na lansko leto napredovala za okrog trideset mest. K izboljšanju uvrstitve goriške pokrajine je prispevalo osmo mesto na lestvici individualnih športov in 16. mesto na lestvici razširjenosti športnih društev. »Čeprav v goriški pokrajini ni velikih podjetnikov, ki bi z mastnimi denarci podpirali profesionalne ekipe, se naše športno gibanje zelo lepo razvija zaradi vlaganja v mladino.« pravi Brandolin in poudarja, da zveza CONI že več let pripravlja projekte gibalne vzgoje za otroke, ki so izrednega pomena za rast nivoja telesne kulture. »Za širjenje športnih aktivnosti je bistvenega pomena delo, ki smo ga opravili po šolah, saj smo vzpostavili stik med šolskimi institucijami in društvi,« razlaga Brandolin. Po njegovih besedah šolniki zaupajo športnim delavcem iz goriške pokrajine, ki so po drugi strani zelo dober odnos vzpostavili tudi s starši. »Jasno je, da v naši pokrajini nimamo denarja in podjetnikov, ki bi lahko podpirali profesionalne ekipe. Emblematičen je primer košarke v Gorici, kjer po odhodu družine Terraneo ni bilo nikogar, ki bi bil pripravljen vlagati v vrhunsko ekipo,« poudarja Brandolin in opozarja, da je za širjenje športa zelo pomembna kapilarna razširjenost športnih objektov. »Če se ne motim, samo števerjanska občina nima svoje telovadnice. Povsod drugje imajo svoj pokriti športni hram, v katerem vadijo najrazličnejše Giorgio Brandolin bumbaca športne discipline,« pravi Brandolin in poudarja, da k športnim uspehom prispevajo tudi čezmejne pobude, ki mlade spodbujajo tudi k tkanju novih prijateljskih vezi. Po besedah Brandolina je po pokrajini razpršenih veliko resnih društev, ki se ukvarjajo tudi z manj razširjenimi športi in dosegajo zelo dobre rezultate. »V Združenih državah Amerike se pravkar mudi deželna selekcija bejzbola, ki jo sestavljajo v glavnem igralci iz naše pokrajine,« pravi Arhitekt Mario Botta (zgoraj) in goriški sedež Tržaške univerze v poslopju nekdanjega Malega semenišča v ulici Alviano; v njegovem zavetju je nastal konferenčni center (krožna stavba na fotografiji), ki še vedno čaka na odprtje bumbaca Brandolin in poudarja, da so ob tem zelo uspešna tudi navtična in kolesarska društva na Tržiškem, mali čudež pa je nogometna ekipa Itala San Marco iz Gradišča. Čeprav ne dosegajo vrhunskih rezultatov, zelo dobro delajo tudi odbojkarska društva, medtem ko se v košarki že obrestuje delo z mladimi, ki so ga zastavili v Tržiču. Po mnenju Brandolina ima dober mladinski sektor goriška Ardita, kar daje upanje za preporod košarke tudi v Gorici. (dr) gorica - Arhitekturni trienij bo imel mednarodni pečat Botta za začetek Priselitev fakultete bo »blagoslovil« svetovno znani švicarski arhitekt - Vpisujejo še do 28. avgusta S predavanjem svetovno znanega in (skoraj vedno) cenjenega švicarskega arhitekta Maria Botte se bo 6. oktobra začelo prvo akademsko leto arhitekturnega trie-nija na goriškem sedežu Tržaške univerze. Ker gre za pomembno priložnost, so povabili arhitekta, čigar ima se drži nekaterih »spomenikov« sodobne arhitekture, posejanih po vseh celinah sveta. Najbolj pomenljive med temi bo sam predstavil med svojo Lectio Magistralis v Gorici. Z univerze so včeraj tudi sporočili, da še vedno zbirajo vpise za goriški trienij; rok vpisovanja bo zapadel 28. avgusta. Istočasno s pospeškom poteka nadgradnja mednarodnih sodelovanj, ki bodo tržaško fakulteto za arhitekturo preobrazile v Mednarodno arhitekturno šolo. V ta okvir sodi tudi preliminarni dogovor, ki sta ga podpisala Hassan Ali Laghai, docent na School of Enviroment and Energy na Islamic Azad University v Teheranu, in Gia-como Borruso, ravnatelj tržaške arhitekturne fakultete. Na osnovi dogovora bosta univerzi razvijali sodelovanje med fakultetama na raziskovalnem in izobraževalnem področju. To pomeni, da bosta omogočali izmenjavo docentov in študentov, vodili skupne projekte in snovali skupne doktorate. Dogovor bo imel učinke tudi za goriško arhitekturo, ki ji Tržaška univerza namerava vtisniti mednarodni pečat. Z novo fakulteto pričakuje Gorica 150 študentov; sprejeli jih bodo na podlagi vstopnega izpita 8. septembra. Na Vrhu brez elektrike Z občine v Sovodnjah ob Soči so sporočili, da zaradi vzdrževalnih del na električnem omrežju, ki jih bo opravljalo osebje družbe ENEL, bo danes med 8.30 in 11.30 prekinjena dobava elektrike na celotnem območju Vrha. Goričanka kradla v Benetkah Ukradla je denarnico ženski, ki se je sprehajala po tržnici v Mestrah, vendar opazil jo je policist v civilnih oblačilih, ki je opravljal nadzor tržnice, in ji nataknil lisice. Račun s pravico je odprla 50-letna Goričanka, ki na sojenje čaka v zaporu v Benetkah. Tatica je svojo roko vtaknila v torbico svoje »žrtve« in iz nje potegnila denarnico. Lastnica ni ničesar opazila, ves dogodek pa si je ogledoval policist; iznenadil je tatico, ko je imela denarnico še v roki. Prijavili turističnega delavca V Gradežu so karabinjerji prijavili turističnega delavca, ki je zaposlil dva mladoletnika, ne da bi le-ta opravila potrebni zdravniški pregled. Med zaposlenimi je bil tudi moški, ki je delal na črno, zato pa je turistični delavec dobil tudi slano globo. V okviru poostrenega nadzora cestnega prometa so kara-binjerje dalje prijavili še štirinajst voznikov, ki so za volan sedli pod vplivom alkohola. Zidarju odnesel denarnico V Štarancanu so karabinjerji prijavili mladeniča, ki je ukradel denarnico zidarja. Delavec jo je pustil znotraj gradbišča, ko je zaključil z delom, pa je ni bilo več. V Tržiču so medtem prijavili mladeniča, ki je ukradel kolo osem-najstletniku in se je z njim vozil po mestu. Zaradi istega razloga sta si prijavo prislužila mladoletnika iz Vidma, ki sta si v Gradežu »izposodila« kolo priletne Tržačanke. V Škocjanu so nazadnje karabinjerji preverjali stopnjo alkohola v krvi voznikov; zaradi vinjenosti so vozniško dovoljenje odvzeli dvema Trži-čanoma, trem Videmčanom, trem Go-ričanom in enemu moškemu iz Bocna. Od bonifikacije do rezervata V sprejemnem središču v kraju Isola della Cona ob izlivu Soče bodo danes ob 21. uri priredili predavanje z naslovom »Zgodovina teritorija. Od bonifikacije do naravnega rezervata«. Spregovorili bodo občinski odbornik iz Štarancana Matteo Negrari, predsednik krožka Legambiente iz Tržiča Michel Tonzar, direktor biološke opazovalnice Isola della Cona Fabio Perco ter Renato Cosma in Renato Duca v imenu konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine. gorica - Center za duševno zdravje Tisoč ljudi poiskalo pomoč V centru za duševno zdravje v Gorici, ki deluje v severnem delu goriške pokrajine v okviru zdravstvenega podjetja, je lani iskalo pomoč tisoč ljudi. Podatek so posredovali po srečanju, med katerem se je prejšnji teden v Gorici direktor centra Paolo Bertagno sestal z ožjim odborom županov. Med srečanjem - na njem je goriško občino predstavljala odbornica Silvana Romano - so pojasnili, da center deluje 24 ur na dan vse dni v tednu. V njem je šest ležišč in sprejemajo osebe z najrazličnejšimi psihičnimi težavami. Dejavnosti centra so speljane po dvojnem tiru. Kot prvo nudijo zavetišče osebam, ki doživljajo hudo psihično stisko in potrebujejo takojšnjo pomoč. Le-tem zagotovijo potrebna zdravila, operaterji se z njimi pogovorijo, jim prisluhnejo in jim nudijo pomoč pri vzpostavitvi stikov s sorodniki. Hkrati v centru zastavijo tudi delo, ki poteka zunaj strukture. Operaterji se namreč odpravljajo k varovancem domov, k njihovim družinam, na njihovo delovno mesto; na ta način operaterji pomagajo duševnim bolnikom, da se ponovno vključijo v družbo, ljudem, ki živijo okrog njih, zlasti svojcem, pa, da jih razumejo in da jim bolje pomagajo. Center za duševno zdravje sodeluje z raznimi službami zdravstvenega podjetja, ki gredo od družinske svetovalnice do ustanove SERT. Center je seveda v stiku tudi z družinskimi zdravniki, ki evidentirajo začetek patologij in tako omogočajo čim uspešnejše zdravljenje. V lanskem letu je center zastavil projekt »Mani in pasta«, ki ga bodo razvili s finančno pomočjo Fundacije Goriške hranilnice. Nekaj varovank centra bo zapisalo svoje zgodbe, katerih rdeča nit bo hrana; pri realizaciji projekta bodo sodelovali še ustanova Slow-food, združenje La Rosa dei Venti in restavracija Rosenbar. Iz tega naj bi nastala zadruga, ki ji bodo zaupali okrepčevalnico v okviru parka Basaglia. Tudi tako pomagajo premagovati duševno stisko. gorica - Senator DS Marco Perduca obiskal zapor Prenatrpane celice »Zapornikov je devetintrideset, a bi jih moralo biti dvajset - Paznikov premalo« Goriški zapor pesti huda prostorska stiska, zato pa so njegove celice prenatrpane s kaznjenci, ki pod poletno pripeko še toliko bolj trpijo. »Zapornikov je devetintrideset, v resnici pa bi jih lahko bilo le okrog dvajset,« opozarja senator Marco Perdu-ca, ki je v nedeljo obiskal goriški in tržaški zapor ter center za priseljencev CIE v Gradišču. Perduca, radika-lec, ki je bil izvoljen na listi Demokratske stranke, je opozoril, da imajo težave domala v vseh italijanskih zaporih. »Zaradi tega bomo od državne vlade zahtevali, da pripravi načrt za rešitev vozla dotrajanih in prenatrpanih zaporov,« poudarja Perduca in pojasnjuje, da so v Gorici v glavnem zaprti italijanski državljani. Ena tretjina izmed njih čaka na začetek sojenja, približno polovica jih je zaprta zaradi prekupčevanja mamil. Senator nazadnje opozarja, da je v ulici Barzellini paznikov premalo, zaradi česar so tudi delovni pogoji v zaporu zelo slabi. Celica goriške kaznilnice v ulici Barzellini bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Torek, 18. avgusta 2009 13 GORICA - Nesreča brez hujših posledic med sestopom z Velikega špičja Zaradi zvitega gležnja v dolino s helikopterjem Vlado Klemše se je ponesrečil tik pred zaključkom dvodnevne ture SPDG-ja Vlado Klemše si je v nedeljo med sestopom z Velikega špičja zvil gleženj, poškodba je bila tako huda, da so ga v Trento prepeljali s helikopterjem. 63-letni upokojeni novinar in občinski svetnik v Sovodnjah se je na dvodnevno turo v Julijske Alpe odpravil skupaj z drugimi 27 člani Slovenskega planinskega društva Gorica. V soboto so se s kombiji in avtomobili odpeljali v Lepeno, od koder so se povzpeli do koče pod Bogatinom, ki se nahaja na nadmorski višini 1.513 metrov. Od tod se je v nedeljo skupina planincev odpravila k Triglavskim jezerom, druga pa se je povzpela na Veliko Špičje (2.398 metrov). Skupini sta se v popoldanskih urah srečali pri Zasavski koči na Prehodavcih (2.071 metrov), od koder sta skupaj nadaljevali pot v Trento. Klemše je hodil v skupinici sedmih planincev, ki so zadnji sestopali z gore. Med hojo je okrog 18. ure stopil na kamen, ki se je odvalil, zato pa se mu je gleženj močno zvil. Čeprav steza ni bila speljana po posebno strmem pobočju, je bila poškodba tako huda, da Klemše ni uspel nadaljevati poti. Ostali pohodniki so mu nudili prvo pomoč, zatem pa so se odločili, da pokličejo gorsko reševalno službo. Na kraj poškodbe, od koder je bilo do doline potrebna le še poldruga ura hoje, je priletel helikopter slovenske vojske, ki je Klemšeta prepeljal v dolino. V Trenti so mu pomagali s helikopterja, nato pa so ga peljali domov s kom-bijem enega izmed članov planinskega društva. Včeraj so mu poškodovani gleženj pregledali v goriški bolnišnici. m% K in ■v: ■ m Slovenski gorski reševalci na delu j** '.S-: ■V«_ NOVOGORISKA POLICIJA V gorah brez ustrezne opreme Policista opozorila preko trideset planincev Novogoriška policista posebne policijske gorske enote sta na območju Mangarta v soboto izvajala preventivno akcijo za zagotavljanje splošne varnosti v gorah. Tako na poti na vrh Mangarta kot tudi ob sestopu sta v več kot 30 primerih ugotovila neustrezno opremljenost planincev. Policista sta že na Mangartskem sedlu na neprimerno opremo opozorili šest planincev. V času preventivne akcije je proti vrhu gore po Slovenski plezalni poti odšlo okoli 50 planincev. Med temi je policija na neprimerno opremo opozorila štiri Slovence, ki niso imeli zaščitnih čelad in samovarovalnega kompleta; večina je bila sicer primerno opremljena za takšno turo. Policijska patrulja gorske enote novogoriške policijske uprave se je v dolino vrnila po Italijanski plezalni poti ter na neprimerno opremo opozorila še dve družini z otroki. Še 20 planincev, poleg slovenskih tudi češke in italijanske državljane, pa je opozorila zaradi neprimerne obutve. Novogoriški policisti bodo s podobnimi aktivnostmi nadaljevali; trdijo namreč, da so bile dosedanje akcije dobro sprejete. Policisti novogoriške policijske uprave so sicer v prvem polletju 2009 obravnavali dve gorski nesreči, v katerih je ena oseba izgubila življenje, ena pa se je laže poškodovala. V celotnem lanskem letu pa so obravnavali osem gorskih nesreč, v katerih sta umrli dve osebi, hudo poškodovane so bile štiri, laže poškodovani pa dve. KANAL OB SOČI - Skoki z mosta spektakel za preko tri tisoč gledalcev Češki Superman poletel v reko Navratil zmagovalec tekme svetovnega pokala v skokih z višine - Med najboljšimi tudi Auber - Sabini Pance letošnji naslov Miss Soče Kanal ob Soči je bil v nedeljo od jutra do večera v znamenju tradicionalnih skokov z mosta, s katerimi so v Kanalu po zgledu skokov v bosanskem Mostarju začeli pred dvajsetimi leti. Po mesecu dni, ko je cel kraj živel za pripravo tradicionalne prireditve, je kanalsko dogajanje vrhunec doseglo ob 15. uri, ko se je pred več kot tri tisoč obiskovalci s 17-metrskega mosta v Sočo pognalo dvanajst skakalcev pretežno iz Slovenije. Med njimi sta bila tudi legendarni 71-letni Tržačan Pino Auber in njegov vnuk Gabriele Auber, ob njiju pa še pogumni nizozemski turist Levi Brinkman. Soča je bila letos pod mostom globoka deset metrov, tako da so bili lahko organizatorji za razliko od minulih let, ko so morali tekmovanje zaradi prenizke vode nekajkrat celo odpovedati, povsem mirni. Po dveh serijah skokov z mosta je v kategoriji skoki na noge zmagal Gabriele Auber iz Trsta, med skakalci na glavo je bil najboljši Jeseničan Jernej Klinar, tudi že stari znanec skokov v Kanalu, figurativne skoke pa je najbolje izvedel Jan Vončina iz Spodnje Idrije. Ob 17. uri se je začela še poslastica za ljubitelje skokov, s katero so v Kanalu letos nadgradili tradicionalne skoke, in sicer tretja letošnja tekma svetovnega pokala v skokih z višin. Z lesene konstrukcije, narejene iz odsluženih goriških mlajev, ki jo je izdelal inženir Danilo Magaj-na in je odskočišče dvignila na 24 metrov, se je v figurativnih skokih z doskokom na noge pomerilo enajst tekmovalcev iz Ukrajine, Nemčije, Velike Britanije, Češke, Avstralije, Bolgarije, Srbije in Slovenije. Skoki so se v spomin na lani preminulega večkratnega zmagovalca svetovnega pokala Sergeja Zotina iz Rusije začeli z bučnim aplavzom, ki je nadomestil dogodku manj primerno minuto molka. Gledalcem na obeh bregovih reke Soče je bilo letos na voljo tudi veliko platno, na katerem je bilo mogoče spremljati počasne posnetke vsakega skoka, saj so se v živo vijaki in salte v zraku za marsikoga odvili prehitro, da bi bilo mogoče v celoti dojeti njihovo zahtevnost. Prvič pa so bili skoki tudi v neposrednem prenosu predvajani na dveh slovenskih televizijah. Med obema serijama so zbrane zabavali mladi skakalci, ki so se v Sočo poganjali z manjših skakalnic na njenem levem bregu, in vrvohodci, ki so svoje mojstrsko obvladovanje ravnotežja prikazovali na vrvi, napeti čez reko. V kanalski tekmi svetovnega pokala v skokih z višin se je najbolje izkazal 24-letni češki skakalec Michal Navratil, ki je po zaključku uradnega tekmovanja za publiko s 24-ih metrov uprizoril še atraktiven Supermanov skok. Drugo mesto je osvojil Britanec Gary Hunt, tretje pa Avstralec Steve Black. Kdo bo skupni zmagovalec letošnjega svetovnega pokala, bo znano že danes zvečer, ko bo v Kopru na sporedu zadnja, četrta in odločilna tekma, po kateri bo najboljši skakalec letošnjega leta domov odnesel lepo denarno nagrado. Nedeljsko dogajanje, ki se je v Kanalu začelo že z dopoldansko spretnostno vožnjo starodobnih vozil in njihovo predstavitvijo pred občinsko stavbo, se je po skokih preselilo na nabito polno igrišče osnovne šole, kjer so podelili pokale in nagrade najboljšim skakalcem ter izbrali Miss Soče; krona je letos pripadla Sabini Pance iz Nove Gorice. Prireditev se je malo pred polnočjo zaključila z ognjemetom, organizatorji - Turistično društvo Kanal ob Soči, tamkajšnja občina in organizacija Fedemar, ki organizira svetovni pokal v skokih z višin - pa so bili z letošnjim obiskom in potekom prireditve zelo zadovoljni, saj je minila brez vsakršnih zapletov. Poškodb oziroma nerodnih doskokov v vodo, ki so lahko z višine 24-ih, pa tudi že 17-ih metrov vsaj zelo boleči, če ne kaj hujšega, letos ni bilo. Ljubitelji skokov bodo lahko na svoj račun ponovno prišli v soboto, 22. avgusta, ko bo na Mostu na Soči slovensko prvenstvo v skokih z višin, naslednji dogodek, ki bo vreden obiska v Kanalu, pa bodo sonate pod mostom. Dne 24. avgusta ob 21. uri bo namreč prav tam, kjer so v nedeljo pristajali pogumni skakalci, na splavu nastopil domači pianist Ivan Skrt, ki je projekt načrtoval že pred dobrim mesecem dni, a ga je takrat preprečilo slabo vreme. Nace Novak Supermanov skok v Navratilovi izvedbi (desno), vratolomni skoki so bili paša za oči in fotografske objektive (spodaj) foto n.n. RDEČI KRIŽ Krepak porast socialne stiske Na novogoriškem združenju Rdečega križa so letos pomagali že 370 družinam, socialno ogroženim pa so z različnimi oblikami (prehrambnimi paketi, hrano iz intervencijskih zalog, finančnimi sredstvi, oblačili in obutvijo) namenili za več kot 92 tisoč evrov pomoči. Podatki iz leta 2008, ko so s skupno 70 tisoč evri pomagali 180 družinam, kažejo drastičen dvig socialne ogroženosti na Goriškem. »V zadnjem času se največ dela na področju sociale. Letos so nam elementarne nesreče prizanesle, tako da smo vsa razpoložljiva sredstva lahko prihranili za ublažitev socialne stiske. V poletnih mesecih pri nas sicer vlada manjše zatišje, a kljub temu se pri nas vsak dan oglasita vsaj dve družini,« pravi sekretar združenja Aleš Marko-čič. Pričakuje, da se bodo v naslednjih mesecih na njih po pomoč obrnili še delavci Iskre Avtoelektrike, ki so te dni v roke dobili pogodbe o prekinitvi delovnega razmerja. Že septembra bo Rdeči križ stopil skupaj s sindikatom in Iskrinim delavcem, tako kot so to storili že v primeru Mip, predstavil oblike pomoči in načine, kako do njih. »Na jesen smo pripravljeni. Na zalogi imamo tisoč prehrambnih paketov, tudi oblačil bo dovolj. Največji problem so finančna sredstva,« pojasnjuje Markočič, a dodaja, da je dobrotnikov še vedno dovolj. Od anonimnih posameznikov, ki so se letos odzvali klicu na pomoč v akciji Rdečega križa Slovenije Lepo je deliti, prostovoljcev in članov, ki za programe Rdečega križa prispevajo s članarino, do številnih donatorjev, ki socialno ogroženim namenjajo hrano, higienske pripomočke, oblačila, obutev, belo tehniko, pohištvo, posteljnino in še kaj. Dvema najpomembnejšima donatorjema - podjetjema Enoteks iz Šempetra pri Gorici in FERMA-JR iz Mirna -, ki z novogoriškim Rdečim križem redno in zgledno sodelujeta, se je te dni pridružilo podjetje Vama Trade Povšič iz Črnič, ki socialno ogroženim namenja za 16.242,65 evrov oblačil blagovne znamke Gas. »Vsi podjetniki smo se znašli v težki situaciji, ko večina razmišlja predvsem o svojem lastnem preživetju. A težave ljudi, ki živijo v tem našem okolju, z nami, ne smejo mimo nas. Verjamem, da je finančna sredstva težko nameniti, lahko pa podjetniki pomagamo materialno,« je svojo odločitev za donacijo pojasnil Valter Povšič, direktor te črniške hitrorastoče firme, ki je zastopnik za številne tuje blagovne znamke v Sloveniji. In ker stiska ne izbira ne časa, ne prostora, je bilo poletje na območnem združenju karseda delovno. V Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič so brezplačno ali z minimalnim prispevkom staršev omogočili letovanje 32 socialno ogroženim otrokom, te dni pa so s tisoč evri poskrbeli še za znosnejši začetek novega šolskega leta. S pomočjo socialnih služb na osnovnih šolah so oblikovali seznam, na katerem se je znašlo kar sto osnovnošolcev iz najbolj ogroženih družin, ki te dni na sedežu no-vogoriškega Rdečega križa prevzemajo šolske torbe, napolnjene z najnujnejšimi šolskimi potrebščinami. (tb) PIERIS Zaprli most čez Sočo Do 2. oktobra bo zaprt most čez Sočo pri Pierisu, ki ga bodo obnovili in utrdili. Cestno zaporo so postavili včeraj, namestili pa so tudi cestne znake, ki av-tomobiliste usmerjajo proti obvozom. Za prehod iz Laškega v Furlanijo bo treba Sočo prečkati v Vilešu in nato voziti po Rudi do državne ceste št. 14. Obvoz bo pot z enega brega na drugega podaljšal za približno 18 kilometrov, toda zaprtje mosta je bila po besedah županje iz Škocjana Silvie Caruso edina rešitev. »Obnova mostu je prepotrebna, uvedba enosmernega prometa pa bi povzročila še več težav z zastoji in dolgimi čakalnimi vrstami,« pravi Caru-sova. Da bi se dela zaključila čim prej, bo podjetje Galiazzo poseg izvajalo v več izmenah. Na ta način bo most obnovljen do decembra, saj bi se drugače prenova zaključila prihodnjo pomlad. 1 4 Torek, 18. avgusta 2009 GORIŠKI PROSTOR / VELIKI ŠMAREN - Vrhunec poletnega časa doma in na tradicionalnih prireditvah Namesto dopusta šagra in sejem V goriškem središču vrvež kljub pripeki - Naval obiskovalcev v Podturnu in Gradišču - V nedeljo vrste za nakup jestvin Gorica se ni izpraznila niti za veli-košmarenski vikend. Potem ko je že ves prejšnji teden ulice mestnega središča zaznamoval za avgust neznačilni vrvež, je tudi v soboto in nedeljo marsikateri Go-ričan ostal v mestu in se udeležil tradicionalnih prireditev, ki zaznamujejo vrhunec poletnega časa. V soboto so tako beležili izreden naval obiskovalcev na ptičjem sejmu v Gradišču, kjer se je pasjega lepotnega tekmovanja udeležilo okrog 400 psov raznih pasem, medtem ko jih je 120 je tekmovalo v disciplini »agility«. Med desetinami nagrad, ki so jih podelili na ptičjem sejmu za posamezne sorte v naših krajih najbolj razširjenih ptic kot tudi za papige, druge eksotične primerke in perutnino, je naj-prestižnejše priznanje, državno nagrado za ščinkavca »Memorial Sergio Franzot« prejel Mauro Tosoratti iz kraja Bagnaria Arsa. Med liščki je zmagal goriški Slovenec Stefano Bensa. Goriška občina je v soboto na gradu priredila večer z de-gustacijo vin in s koncertom mestnega pihalnega orkestra, medtem ko je v Gra-dežu potekala bela noč, ki je priklicala več tisoč ljudi, privlačna pa je bila tudi zaradi obrednega ognjemeta. Zelo zadovoljni z obiskom so tudi prireditelji praznika sv. Roka v Podturnu. Vse dni je bila šagra polno obiskana, tako da je bilo skoraj vsak večer zelo težko najti mesto ob mizah, čeprav je bilo sedišč okrog dva tisoč. Praznovanje se je zaključilo v nedeljo, ko so dopoldne v cerkvi v Podturnu podelili priznanje Opeka na opeki; zaradi človekoljubnih zaslug znotraj krajevne človekoljubne skupnosti sta jo prejela Donatella in Bruno Sut- Letošnja dobitnika priznanja Opeka na opeki (levo), otroka na ptičjem sejmu (desno), odrasla na pasjem tekmovanju v Gradišču (levo spodaj); goriška občina je v soboto na gradu priredila brezplačen večer z degustacijo vin in koncertom mestnega pihalnega orkestra (desno spodaj) bumbaca teri. Zvečer se je praznik sklenil s plesom in tombolo; obiskovalcev se je trlo, tako da je bilo treba za pijačo in hrano kar nekaj časa potrpežljivo čakati v vrsti. Naval na šagro in vrvež v goriških ulicah dokazujeta, da so se navade Goričanov glede na prejšnja leta precej spremenile, kar so nam v prejšnjih dneh potrdili tudi na turističnih agencijah. Ljudje so se letos odločali za cenejše hotele, kdor je uspel, pa se na počitnice ni odpravil avgusta, ker so v tem obdobju cene višje. Naval so v nedeljo dopoldne doživele tudi trgovine z jestvinami. Nekaj jih je bilo odprtih tudi v Gorici, še največjo gnečo pa so beležili v novogoriških komercialnih središčih. Opoldne je bilo pred blagajnimi Interspara v Qlandii treba čakati okrog pol ure; med kupci so bili poleg domačinov tudi številni Italijani, mnogo je bilo tudi priseljencev iz drugih držav bivše Jugoslavije. GORICA - Lantieri Na dvorcu bo odmeval kontrabas Vhod v PALAČO Lantieri Goriški dvorec Lantierijev bo ponovno odigral vlogo kulturnega in umetniškega središča z mednarodnim pridihom. S četrtkom, 20. avgusta, in do 27. avgusta bo v vsakem kotičku palače na trgu Sv. Antona odmevala glasba. V Gorico namreč prihajajo mladi poustvarjalci iz Avstrije, Nemčije, Portugalske, ZDA in Izraela, ki se bodo udeleževali izpopolnjevalnega tečaja v igranju kontrabasa. International Doublebass Masterclass bo vodila Christine Hoock, priznana koncer-tantka in docentka na solnograškem Mozarteumu. Pobudo bodo izvedli v sodelovanju s kulturnim združenjem Palača Lantieri, med potekom tečaja pa bodo v dveh priložnostih odprli vrata občinstvu in ponudili koncerta. Prvi glasbeni dogodek pod naslovom »World wide bass«, na katerega bo vstop prost do zasedbe mest, bo v četrtek, 20. avgusta, ob 20. uri, ko bo na otvoritvenem koncertu nastopila kontrabasistka Christine Hoock s spremstvom pianistke Tomoko Taka-hashi. V večer bo uvedla s sonato 163 ameriškega skladatelja Franka Prota, sledile bodo skladbe Japonca Koza-bura Hiraia, Libanonca Rabiha Abou-Khalila in Turka Erdala Tugculara, izvedla bo skladbi »Mozart-new-look« Francoza Jeana Francaixa in »Motivy« Bolgara Emila Tabakova, v zaključku pa se bo poklonila Astorju Piazzolli. Palačo bodo spet odprli v četrtek, 27. avgusta, ravno tako ob 20. uri, ko bodo koncert z naslovom »Bas-semble« sooblikovali udeleženci iz-popolnjevalnega tečaja. Program večera in sestavo zasedb, ki bodo nastopile, bodo oblikovali med potekom tečaja, in sicer na osnovi izbir in značilnosti posameznikov s posebnim ozi-rom na njihove umetniške in tehnične afinitete. Vhod v palačo je možen po prehodu mimo gradbišča, ki zaseda trg Sv. Antona. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 0481-80023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 0481-99214. Q Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 20. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 20. avgusta. ~M Koncerti MED ZVOKI KRAJEV: 25. avgusta, ob 21. uri v palači Marchese de Fabris v Škoc-janu koncert pianistke Tatjane Kaučič in klarinetista Dušana Sodje; 2. septembra ob 21. uri na sedežu društva Skala v Ga-brjah koncert tria Inchordis; 4. septembra ob 20. uri na gradu Kromberk v Novi Gorici koncert južnoameriških melodij klarinetista Giovannija Lanzinija in kitarista Fabia Montomolija; 6. septembra ob 21. uri v cerkvi v Marianu koncert kvartetov Maffei-Arion. NOTE V MESTU 2009: 19. avgusta ob 20.30 v župnijski dvorani na Rojcah koncert dua Daniela Brussolo (flavta) in Serena Vizzutti (harfa); 20. avgusta ob 20.30 v dvorani v ul. Brigata Pavia 21 koncert Gary Guitar Quartet; 25. avgusta ob 20.30 v parku Attems v Podgori koncert kvarteta Sax4et; 2. septembra ob 20.30 v cerkvi pri Madonini koncert gojencev, ki so se udeležili tečaja kitare glasbene fundacije »Citta di Gorizia«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile ponovno objavljene pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol, dopolnjene s kandidati, uvrščenimi na lestvice goriške pokrajine, ki pa so zaprosili za vpis tudi na rep tržaških lestvic. S Izleti POHOD OD ŽELINA DO VOJSKEGA - v spomin na prenos več kot sto ranjencev od Cerknega do Črnomlja leta 1944 - bo 29. avgusta. Zbirališče in odhod sta predvidena ob 7. uri, prihod na Vojsko ob 16. uri, po slovesnosti bo vrnitev z avtobusi v smeri Idrije in Želina; informacije, vpis in zavarovanje na tel. 3485298655. SPDG priredi 20. septembra avtobusni izlet na Koroško z ogledom soteske Gar-nitzen pri Modrinji vasi (Moederndorf) pri Šmohorju. Pohod skozi sotesko po urejeni in opremljeni poti traja okrog tri ure, okrog dve uri pa je po- trebnih za povratek na izhodišče. Priporoča se planinska oprema, zlasti pa primerna obutev. Avtobus bo odpeljal ob 6.30 iz Gorice, povratek okrog 20. ure; informacije in prijave na tel. 0481882079 (Vlado) v opoldanskem času ter 20. avgusta od 19. do 20. ure na sedežu društva. SDPG obvešča, da izlet na Pelmo v petek, 28. in soboto, 29. avgusta, odpade zaradi organizacijskih težav. H Čestitke Mitja in Francesca sta starša postala. Štorklja jima je v naročje SE-BASTJANA podala. Sreče, zdravja in mirnih noči jim KD Briški grič želi. □ Obvestila DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici bo do 22. avgusta zaprta. Možni bosta le izposoja in vrnitev knjig med 10. uro in 12.30. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi zaprti do 21. avgusta. KMEČKA ZVEZA sporoča, da bo njen goriški urad zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta do 28. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v avgustu anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti v popoldanskih urah. URAD ICI goriške občine je odprt ob po- nedeljkih in sredah med 8.45 in 12. uro ter med 16.30-17.30. URAD MLADINSKEGA DOMA bo zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta; informacije na tel. 0481-536455. 11. USTVARJALNA DELAVN ICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pliskovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30) in zaključi v petek, 28. avgusta, ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev; informacije nudi ZSKD na korzu Verdi 51 int., tel. 0481-531495, faks 0481-550004, gori-ca@zskd.org, www.zskd.eu. OK VAL IN ZSŠDI prirejata od 24. do 28. avgusta v telovadnici v Štandrežu in od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici v Doberdobu odbojkarski kamp za deklice in dečke od 6. do 12. leta starosti. V Štandrežu bo potekal med 15. in 19. uro, v Doberdobu pa med 7.45 in 13. uro (brez kosila). Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hrovat. Društvo bo poskrbelo za prevoz iz sosednjih občin; informacije in vpisovanje na tel. 3281511463 (Ingrid) ali 393-2350925 (Sandro v večernih urah). GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 28. avgusta. Izjema bo samo petek, 21. avgusta, v jutranjih urah, ko bodo sprejemali vpise za poletno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 24. do 28. avgusta za otroke od 6. do 11. leta starosti. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 zaprt do 31. avgusta. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost prireja od ponedeljka, 24., do sobote, 29. avgusta, na igrišču v Doberdobu poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti; informacije in vpisovanje na tel. 334-6989857 (Domenico Don-da), 338-3681964 (Fulvio Battistuta), 335-6041844 (Igor Juren), info@ju-ren.it. MOPZ SKALA obvešča člane zbora, da bo prva vaja nove sezone v torek, 25. avgusta, ob 20.30 v Gabrjah. Pogrebi DANES IZ GORICE: 14.00, Anella Turrini vd. Tirel iz bolnišnice Sv. Justa v stolnico v Krminu (ob 14.30) in na pokopališče v Koprivnem. DANES V GORICI: 10.00, Augusta Cane-vali iz bolnišnice Sv. Justa na glavno pokopališče; 11.30, Maria Marassi iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Pietro Presta iz splošne bolnišnice v Gorici v cerkev Sv. Duha (ob 11.00) in na vaško pokopališče. DANES V MOŠU: 8.00, Clelia Cossio por. Cucit iz Spinee v cerkev (ob 10.00) in na vaško pokopališče. DANES V ROMANSU: 10,00, Maria Ste-fania Feresin iz splošne bolnišnice v Gorici v cerkev (10.30) in na vaško pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.20, Giuseppe Gallo iz splošne bolnišnice v Gorici v cerkev Device Marcelliane (ob 11.00) in na glavno pokopališče. PRIREDITVE Torek, 18. avgusta 2009 1 5 Festival Ljubljana v tem tednu ponuja koncerte različnih glasbenih zvrsti. Na svoj račun bodo prišli tako ljubitelji vrhunske klasične glasbe, za kar bo poskrbel Londonski simfonični orkester z dirigentom Valeri-jem Gergijevim kot oboževalci Vlada Kreslina. Mogoče si bo ogledati flamenko predstavo in prisluhniti komornemu orkestru UECO. Sinoči je v atriju Uršulinskega samostana namesto napovedane skupine Camera-te Lysy nastopil Komorni orkester Združene Evrope (UECO) pod taktirko Massima Palumba, solisti so bili violinistka Suela Mullaj ter kitaristi Pineiro Nagy, Pedro Luis in Miguel Vieira da Silva. Orkester je uvodoma ponudil navdih Sredozemlja. Koncert so začeli z glasbo Luigija Boccheri-nija, nadaljevali z delom »Intermezzo« iz opere Goyescas skladatelja En-rica Granadosa in delom Isaaca Al-beniza. Orkester je izvedel še Ciganske melodije Pabla de Sarasateja in več del Petra Iljiča Čajkovskega. Drevi ob 20.30 bodo na svoj račun prišli oboževalci Vlada Kreslina, ki, kot piše v festivalskem katalogu, »ne bi bil to, kar je - torej vseslovenska glasbena ikona za vse čase in vse žanre -, če ne bi ostal fant iz Beltin-cev, ki ob spremljavi nekih starcev špila na kitaro tiste napol ciganske vi-že«. Kreslin bo pod prenovljeno streho Križank nastopil skupaj z italijansko pevko Garbiello Gabrielli in pevskim zborom Glasbene šole Slovenska Bistrica. Kot posebno doživetje letošnjega festivalskega poletja organizatorji izpostavljajo predstavo »Asi-metrias« flamenko ansambla pod vodstvom Andresa Marina, ki bo jutri, 19. avgusta, v Križankah (na sliki). Marin je leta 2002 ustanovil svoj ansambel, s katerim pripravlja odmevne glasbeno-koreografske predstave flamenka. Njegove predstave so, kot piše v festivalskem katalogu, vselej nekaj posebnega, kar velja tudi za »Asimetrias«. Prizore, ki jih Marin predstavlja na odru in ki v svojem bistvu skrivajo konfliktno naravo značaja flamenka, spremljajo dve kitari in trije vokali, vključujejo pa tudi netipične instrumente, kot je trobenta. V četrtek, 20. avgusta, bo Festival Ljubljana postregel s koncertom slovitega Londonskega simfoničnega orkestra pod taktirko prav tako priznanega Valerija Gergijeva, ki ima v orkestru mesto glavnega dirigenta. S simfoničnimi skicami Morje bo orkester izrisal impresijo dopoldneva na morju, igre valov ter dvogovor med vetrom in morjem, kot jih je v glasbenih simbolih naslikal Claude Debussy. Izvedli bodo tudi eno izmed treh simfonij, ki jih je Dmitrij Šostakovič napisal med drugo svetovno vojno, in sicer Simfonijo št. 8 v c-molu, imenovano »Stalingrajska«. (STA) AJDOVŠČINA - Sinji vrh Od včeraj mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se je včeraj začela 15. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas, ki bo potekala do 21. avgusta. Geslo letošnje kolonije in potujočih prodajnih razstav je Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Izkupiček prodanih del bo namenjen otrokom, katerih starši so zaradi gospodarske krize izgubili zaposlitev. Letošnjo kolonijo bodo krojili Vesna Čadež, Metka Erzar, Silva Copič, Tea Curk Sorta, Janez Medvešek, Lenče Mitevska, Marjan Skumavc, Ubald Trnkoczy, Jana Vizjak, Edi Zerjal in Franko Zerjal. V času kolonije bodo prisotni tudi strokovni sodelavci: umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn ter slikarji Jože Bartolj, Lucijan Bratuš, Primož Brecelj, Silva Karim, Azad Karim, Mira Ličen Krmpotič in Tone Seifert. Za dva dneva so povabljeni udeleženci lanske likovne kolonije in dva posebna gosta - Marta Jakopič Kunaver in Janez Mohorič. Častni gost jubilejne 15. kolonije bo tudi kipar Mirsad Begič. V sredo, 19. avgusta, bo ob 20. uri pogovor o umetnosti in dobrodelnosti, ki ga bo vodil urednik kulturnega programa Radia Ognjišče Jože Bartolj, so sporočili s Tiskovnega urada škofije Koper. V četrtek, 20. avgusta, bo dan odprtih vrat, na katerega so povabljeni tudi drugi likovni ustvarjalci, ki bi želeli svoj likovni zapis narediti ta dan ali ga darovati za namen kolonije. Nastala in darovana dela bodo na ogled na priložnostni razstavi, ki je od leta 1995 do danes 150. po vrsti. Še nekaj statistike: na dosedanjih 14. likovnih kolonijah je sodelovalo 828 avtorjev s 1235 likovnimi deli. V teh letih je bilo 149 prodajnih razstav doma in v tujini. (STA) LJUBLJANA - Sanje Na 8. festivalu več kot 80 dogodkov S koncertom Orlekov se je sinoči v Miklošičevem parku začel 8. festival Sanje. Direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik je napovedal, da bo letošnji festival, z več kot 80 dogodki, v ambientu, okrašenem v slogu pravljice Frana Milčinskega z naslovom Laž in njen ženin, »še bolj entuziastičen kot prejšnja leta«. Urednica pri založbi Tjaša Koprivec je dodala, da bo festival, ki »želi osrečevati in osrčevati z besedami«, ohranil vitalnost in vedrino preteklih let, »saj ima trajne zaveznike - obiskovalce«. Osrednji prostor festivala bo Miklošičev trg, ki se nahaja v neposredni bližini knjigarne založbe Sanje. Le ta bo predstavljala informativno točko in dodatno prizorišče, še posebej za otroke, je povedal izvršni producent festivala Gašper Troha. Festival prinaša obsežen literarno-glasbeni program, pravljične dopoldneve ter posebna predavanja pod skupnim naslovom Znanost na robu pameti. Selektorica glasbenega programa Katarina Juvančič je povedala, da se bo na festivalu zvrstilo 30 koncertov, med katerimi je izpostavila otvoritveni koncert skupine Orlekov ter nastope skupine Sedef, finskega kitarista Ramija, jazzista Roberta Jukiča ter koncert prve dame slovenske ljudske pesmi Bogdane Herman in Tomaža Raucha. Festival bodo 16. septembra sklenili Uršula Ra-moveš in Fantje z Jazbecove grape. Koncerti med tednom bodo večinoma v parku, ob sobotah in nedeljah pa v Art Caffeju v Tivoliju. Vodja Festivala Sanje pod Krvavcem Martin Bolka je predstavil festivalske dogodke, ki bodo potekali izven Ljubljane v «sproščeno intimnem vzdušju». Sanje pod Krvavcem bo odprla etno skupina Katalena, nastopili pa bodo med drugim tudi Chris Eckman, Gal Gjurin in Dejan Lapanja. Ob ultramaratonu po Sloveniji so pri Sanjah izdali knjigo Ul-tramaratonec: izpovedi neustavljivega tekača Deana Karnazesa, ki jo je na novinarski konferenci predstavil prevajalec Jure Capuder. Po njegovih besedah je sporočilo knjige, da si mora vsak človek izbrati svoje področje, na katerem si postavlja cilje in izživi svoje sanje. Karnazes si je izbral tek, je povedal Capuder in dodal, da je celo pričujočo knjigo »napisal med tekom«. Pojasnil je, da knjige ni pisal sam, pač pa je tekst narekoval med tekom. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA pristanišče san rocco (milje) Kongresna dvorana V soboto, 22. avgusta ob 21.00 / Velika komorna glasba: poklon Haydnu in Mendelssohnu. Dirigent: Romolo Gessi. _SLOVENIJA_ ljubljana ■ Festival Ljubljana 09 Danes, 18. avgusta ob 20.00, Križanke / Vlado Kreslin z gosti. Jutri, 19. avgusta ob 20.30, Križanke / Asimetrías, Andrés Marin's in flamenco balet. V četrtek, 20. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Londonski simfonični orkester. Dirigent: Valerij Gergijev. V ponedeljek, 24., v torek, 25. in v sredo, 26. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Akademski državni Bolšoj teater iz Rusije, Peter Iljič Čajkovski: Jev-genij Onjegin, opera. Dirigent: Aleksander Vedernikov. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Zgodovinsko-umetniški muzej in la- pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. škedenj Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. milje Občinska umetnostna dvorana Giuseppe Negrisin, Trg Marconi 1: še danes, 18. avgusta je na ogled antološka razstava Silvia Pecchiarija. opčine Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. repen Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. nabrežina Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. gorica Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. romans V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. videm Občinski muzeji na gradu: do 23. avgusta bo na ogled znamenito Tiepolo-vo delo »Consiliun in arena«. _SLOVENIJA_ sečovlje Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. padna Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. strunjan Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. lokev Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. divača V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). tomaj Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). štanjel Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. ajdovščina Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. branik Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). nova gorica Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. kanal V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. tolmin Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. idrija Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. cerkno Cerkljanski muzej: do 23. avgusta - razstava čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica. kobarid Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. trenta Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. ljubljana Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. vojsko Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (15. 8. 2009) Vodoravno: Bikaner, Katanec, avo-kado, Adelina, Volarič, Larisa, ide, Alabama, aki, Sar, jamica, O. R., Enigma, Katerina, Aleksander, Re-non, Frau, Lavrin, no2, primus, kita, Ipavec, radar, Pacino, Arno, Ace, april, ekonomita, kec, sti taks, levica, Godina, Kosanica, Teja, Korejec, Ari, pir, Aca, atamani; na sliki: Aleksander Furlan. 1 2 Torek, 18. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ATLETIKA - V Berlinu zmaga Primoža Kozmusa v metu kladiva Zdravljica prvič zadonela na SP V dosedanjih 12 izvedbah za Slovenijo le srebro in bron - Isinbajeva brez uvrstitve! BERLIN - Zlati olimpionik Primož Kozmus je v metu kladiva tretji dan 12. svetovnega atletskega prvenstva v Berlinu osvojil zlato medaljo (80,84 m). To je šele tretja medalja za slovensko atletiko na dosedanjih SP in prva zlata; Kozmus je srebrn v Osaki leta 2007, Gregor Cankar pa bronast v skoku v daljino v španski Se-villi leta 1999. Drugi je bil Poljak Szymon Ziolkowski, nekdanji olimpijski zmagovalec (Sydney 2000) in nekdanji svetovni prvak (Edmonton 2001), ki je vrgel 79,30 m, tretji Rus Aleksej Zagorni (78,09 m), šele četrti pa Madžar Krisztian Pars, olimpijski podprvak (77,45 m). Pars je letos pred SP kar osemkrat vrgel prek 80 m, ostali so skupaj zbrali pet takih metov, od tega enega Kozmus. »To je bila nenavadna tekma. Sam sem pričakoval, da bom vrgel več, vendar so imeli tudi drugi težave. Pars je, denimo, povem odpovedal. Tako je bil že moj drugi met (74,74), dovolj za zmago. Čakal sem sicer do zadnjega na Parsa. Ne glede na vse bi lahko en sam met 'zadel' in potem bi bilo lahko povsem drugače. Sicer sem se osredotočal le na svoje mete, imel dober občutek in treme nisem čutil,» je dejal Koz-mus, ki je vodstvo prevzel že po drugi seriji, mejo 80 m pa presegel šele v petem metu, ko je dosegel izid 80,15. Ko je Ziolkowski v zadnji seriji vrgel le 76,89 m, je bilo jasno, da je Kozmus osvojil še drugo zaporedno zlato na velikih tekmovanjih, kar je z 80,84 m le in svojim najboljšim izidom sezone še potrdil. Izjemno je bil vesel tudi Kozmusov trener Vladimir Kevo, tudi sam nekoč slovenski rekorder v metu kladiva, dosežek mu je odvzel prav Kozmus. Dobil je še drugo odličje na velikih tekmovanjih v sezoni; na 6. svetovnem prvenstvu za mlajše mladince v Bressanoneju v Italiji v metu kladiva osvojila zlato odličje 17-letna Primož Kozmus je včeraj edini presegel mejo 80 metrov, zmagal pa je natančno na dan, ko je lani v Pekingu osvojil tudi olimpijsko zlato ansa Barbara Špiler, ki je izboljšala tudi slovenski članski rekord. Na tribuni se je Kevo objel s fizioterapevtom slovenske reprezentance Khalidom Nasifom, ki je skupaj z Marjanom Ogorevcem v dolgih mesecih doma in na hrvaški Bjelolasici, Koz-musovem pripravljalnem taboru, skrbel, da težave slovenskega rekorderja s hrbtom in koleni niso bile tako moteče, da bi preprečile boj za odličja na SP, čeprav so precej vplivale na Kozmusov ritem tekmovanj in treningov. Kozmus je bil pred SP z 80,34 m tretji po izidih sezone na svetu; pred sta bila le Belorus Jurij Šajnov (80,72 m), ki je izpadel že v kvalifikacijah, in Pars (81,43), olimpijski podprvak. Poleg Šajnova v finalu ni bilo tudi olimpijskega prvaka iz Aten 2004 Japonca Kodžija Murofušija, ki v zadnjem obdobju tudi sicer ni veliko nastopal. V finalu Berlina je nastopil tudi Italijan Nicola Vizzoni, ki pa je izpadel po prvih treh metih. Zaročenec naše zdaj že upokojene vrhunske atletinje Claudie Coslovich je imel dva neveljavna meta (kar je zanj nenavadno), v tretjem pa je dosegel izid 73,70, kar mu je navrglo končno 9. mesto. Za osmouvrščenim Belo-rusom Krivitskijem, zadnjim, ki si je priboril pravico do še treh dodatnih metov, je zaostal za 2,30 metra. Kar zadeva preostalega sporeda je bolj kot zmage v preostalih petih disci- plinah, v katerih so včerajdelili kolajne, odmeval polom »kraljice« med ženskami, ruske skakalke s palico Jelene Isin-bajeve. Nesporna favoritinja je namreč ostala brez uvrstitve. Sedemindvajsetletna Isinbajeva, dvakrat zapored prva na OI in SP; je tako kot na veliki večni tekmovanj izpustila začetne višine in prvič skočila šele na 4,75 m. Tedaj sploh ni prišla čez letvico, ampak je zaradi napačnega prihoda do korita za odri-vno palico padla na blazine pred njo. Potem se je odločila za nadaljevanje na 4,80 m, kjer pa je letvico podrla dvakrat in nejeverno zmajevala nad razpletom. Na velikih tekmah zadnjič ni bila najboljša leta 2003 na SP v Parizu, kjer je bila bronasta. Končne odločitve VČERAJ Moški 10.000 m: 1. Kenenisa Bekele (Eti) 26:46,31; 2. Zersenayja Tadeseja (Eri) 26:50,12; 3. Moses Masai (Ken) 26:57,39; 4. Imane Merga (Eti) 27:15,94; 5. Bernard Kiprop Kipyego (Ken) 27:18,47; 6. Dathan Ritzenhein (ZDA) 27:22,28; 7. Micah Kogo (Ken) 27:26,33; 8. Galen Rupp (ZDA) 27:37,99. Kladivo: 1. Primož Kozmus (Slo) 80,84; 2. Szymon Ziolkowski (Pol) 78,30; 3. Aleksej Zagorni (Rus) 78,09; 4. Krisztian Pars (Mad) 77,45; 5. Sergej Litvinov (Nem) 76,58; 6. Markus Esser (Nem) 76,27; 7. Andras Haklits (Hrv) 76,26; 8. Pavel Krivicki (Blr) 76,00. Ženske 100 m: 1. Shelly-Ann Fraser (Jam) 10,73; 2. Kerron Stewart (Jam) 10,75; 3. Carmelita Jeter (ZDA) 10,90; 4. Veronika Campbell-Brown (Jam) 10,95; 5. Lauryn Williams (ZDA) 11,01; 6. Debbie Ferguson-McKenzie (Bah) 11,05; 7. Chandra Sturrup (Bah) 11,05; 8. Aleen Baily (Jam) 11,16. 3000 m zapreke: 1. Marta Dominguez (Špa) 9:07,32; 2. Julija Sarudneva (Rus) 9:08,39; 3. Milcah Chemos Cheywa (Ken) 9:08,57; 4. Gulnara Galkina (Rus) 9:11,09; 5. Jennifer Barringer (ZDA) 9:12,50; 6. Habiba Ghribi (Tun) 9:12,52; 7. Ruth Bisibori Nyangau (Ken) 9:13,16; 8. Gladys Jerotich Kipkemoi (Ken) 9:14,62. Palica: 1. Anna Rogowska (Pol) 4,75; 2. Chelsea Johnson (ZDA) in Monika Pyrek (Pol) 4,65; 4. Silke Spiegelburg (Nem) 4,65; 5. Fabiana Murer (Bra) 4,55; 6. Kate Dennison (VBr) 4,55; 7. Anna Battke (Nem) inTatjana Polnova (Rus) 4,40. Troskok: 1. Yargelis Savigne (Kub) 14,95; 2. Mabel Gay (Kub) 14,61; 3. Ana Pjatik (Rus) 14,58; 4. Biljana Topic (Srb) 14,52; 5. Trecia Smith (Jam) 14,48; 6. Tatjana Lebedeva (Rus) 14,37; 7. Cristina Bujin (Rom) 14,26; 8. Dana Veldakova (Slk) 14,25. V NEDELJEO Moški, 100 m: 1. Usain Bolt (Jam) 9,58; 2. Tyson Gay (ZDA) 9,71; 3. Asafa Powell (Jam) 9,84. Ženske, hoja, 20 km: 1. Olga Kaniskina (Rus) 1:28,09;2. Olive Loughnane (Irs) 1:28,58; 3. Liu Hong (Kit) 1:29,10. Krogla: 1. Valerie Vili (NZl) 20,44; 2. Nadine Kleinert (Nem) 20,20; 3. Lijiao Gong (Kit) 19,89. Sedmeroboj: 1. Jessica Ennis (VBr) 6731; 2. Jennifer Oeser (Nem) 6493; 3. Kamila Chudzik (Pol) 6471. V SOBOTO Moški, hitra hoja na 20 km: 1. Valerij Borčin (Rus) 1:18,41 ; 2. Wang Hao (Kit) 1:19,06; 3. Eder Sanchez (Meh) 1:19,22; 4. Giorgio Rubino (Ita) 1:19,50. Krogla: 1. Christian Cantwell (ZDA) 22,03; 2. Tomasz Majewski (Pol) 21,91; 3. Ralf Bartels (Nem) 21,37; 8. Miro Vodovnik (Slo) 20,5.0 Ženske, 10.000 m: 1. Linet Chepkwemoi Masai (Ken) 30:51,24; 2. Meselech Melkamu (Eti) 30:51,34; 3. Meseret Defar (Eti) 30:51,95. NEVERJETEN PODVIG USAINA BOLTA NA 100 M Prestavil meje mogočega Prejšnjo znamko izboljšal kar za 11 stotink sekunde - Bo junak tudi danes na 200 m? BERLIN - V ospredju zanimanja svetovne športne javnosti je atlet, ki je v nedeljo zvečer v Berlinu prestavil meje mogočega. Sprinter Usain Bolt je v finalu na SP enako kot pred letom dni na OI v Pekingu v teku na 100 m zmagal s svetovnim rekordom (9,58). Vprašanje je le, kolikokrat bo «ja-majška strela» še udarila. Bolt je kar za 11 stotink izboljšal najhitrejši izid doslej, ki ga je postavil sam 16. avgusta lani, ko je za zlato v Pekingu tekel 9,69 sekunde. Najhitrejši Zemljan je nedvomno upravičil bliskovitost, ko se je izstrelil iz startnega bloka in razvil največjo hitrost, ki je dosegla neverjetnih 45 km/h. Takšen dosežek mu je uspel prav na olimpijskem stadionu, na katerem je na olimpijskih igrah davnega leta 1936 temnopolti Američan Jesse Owens rušil zakoreninjene rasne predsodke in s štirimi zlatimi odličji preprečil nacistično slavje in porušil mite. Za zdaj dvaindvajsetletnemu Jamaj-čanu, ki bo 21. avgusta dopolnil 23 let, prav nihče ne more blizu. Pričakovanja so visoka, vesoljska, takšna kot njegovi dosežki. Po izboljšanju lastnega svetovnega rekorda na 100 m in prestavitvi meje verjetnega na 9,58 sekunde, Jamajčan zdaj napada še prvo svetovno lovoriko in rekordno znamko na 200 m. Le malo ljubiteljev «kraljice športov» si od Bolta obeta kaj manj. A Bolt ostaja z nogama trdno na tleh in se uvršča med dvomljivce, da bo Berlin v atletski zgodovini postal drugi Peking, ko bi rekorda vpisal še v teku na 200 m in štafeti 4 x 100. Usain Bolt bo konec tedna dopolnil šele 23 let ansa »Dvomim, da bom v torek vpisal rekordno znamko na 200 m. Še težje bo, ker sem pravkar 'vzel' Tysonov naslov svetovnega prvaka na 100 metrov. Prepričan sem, da na 200 metrov ne bo naslova prepustil zlahka. A šel bom na stezo in z vsem srcem tekel. Zabavno bo,« si peruti v svojem optimističnem slogu striže sam Bolt, ki pa bo najverjetneje spremenil mnenje, ko si bo še enkrat ogledal legendarni tek na 100 m, ko ga je najmočnejša svetovna konkurenca gledala v hrbet. Še njegov največji tekmec in zdaj bivši lastnik svetovne lovorike Tyson Gay se je zdel počasen, čeprav je z 9,71 postavil nov rekord ZDA. Boltu je v enem letu uspelo tisto, za kar so njegovi predhodniki potrebovali 28 let, vse od leta 1968, ko so začeli z elektronskim merjenjem časa. A lastnik drugega najhitrejšega ča- sa na svetu na 100 m Gay, ki je z 9,71 tekel tretji najhitrejši čas v zgodovini, ne deli mnenja z Boltom in si pred novim spopadom z bliskovitim atletom beli glavo s številnimi skrbi in dvomi, forma pa mu kopni tudi zaradi slabega počutja, ki je posledica bolečin v predelu trebuha. Zato je ubranitev svetovnega naslova na 200 m še toliko bolj vprašljiva. Počutje Bolta je popolno nasprotje. Zdravstveni križi in jamranje niso njegov slog. Pri njemu je vse v znamenju «svobode gibanja«, kar kaže tudi z vedrim značajem in iskrivim proslavljanjem berlinske zmage in rekorda, ki ju je proslavil s častnim krogom v Powellovi družbi, medtem ko so vsi zasloni kazali njegov široki nasmeh. Štafeta je na sporedu v soboto, kamere pripravljene, da zabeležijo neverjetno ... BRANDENBURŠKA VRATA Berlin ist doch Berlin! (Berlin je vendar Berlin) Med tremi urami, kolikor sta trajali obe preizkušnji v hitri hoji na 20 km, so morali športniki in športnice desetkrat prehoditi slovito berlinsko alejo Unter den Linden (pod lipami) proti vzhodu in nato proti zahodu. Ob vsakem obratu na zahodni strani so šli skozi slovita brandenburška vrata (Brandenburger Tor) in po drugem prehodu znova vstopili v nekdanjo staro mestno jedro. Aleja in vrata spadata med simbole Berlina. Aleja izhaja iz sredine 17. stoletja. Zaželel si jo je cesar Friederich Wilhelm, da bi v lepem okolju potoval od svoje palače do lovišča, ki se danes imenuje Tiergarten. Aleja, ki vsebuje sprehajališče pod lipami, na obeh straneh pa sta vozišči, je bila do izbruha druge svetovne vojne pojem elegance in gla-mourja. Vojna je pomenila popolno uničenje skoraj vseh zgradb ob njej, izginile pa so tudi lipe. Pretežno so jih posekali ljudje, da bi imeli les za kurjavo. V današnji obliki, tu pa tam so kako drevo zasadili tudi kasneje, je Unter den Linden od leta 1950. Ob njej je nekaj elitnih ustanov: državna opera, Humboldtova univerza, narodna knjižnica, ruska ambasada in druge. Za časa realsocializma so ob njej zgradili tudi nekaj navadnih stanovanjskih blokov. Brandenburška vrata imajo zelo razgibano zgodovino. Bile so v logu berlinskih olimpijskih iger in večkrat nastopajo v nacistični simboliki. Vrata je kot simbol miru dal zgraditi pruski kralj Friederich Wilhelm II med leti 1788 in 1791. Arhitekt von Langhans se je pri načrtovanju zagledal v atensko Akropolo. Nad vrati, ki imajo pet prehodov, so postavili kvadrigo in kip Zmage. Po zmagi Napoleonove vojske v Jeni leta 1806 je dal veliki Francoz kvadrigo odnesti v Pariz, po njegovem propadu pa je leta 1814 znova romala na svoje mesto. Leta 1961 in kasneje so zgradili berlinski zid, ki je tekel neposredno zahodno od vrat. Iz vzhodnega dela mesta do njih ni bilo mogoče. V primerni razdalji so postavili »baby« zid, izza katerega so lahko obiskovalci opazovali vrata. Med hladno vojno so bila Brandenburška vrata večkrat v ospredju dogajanja. Leta 1963je Berlin obiskal ameriški predsednik Kennedy in imel zahodno od spomenika velik miting. Sovjetske oblasti so vrata v celoti prekrile z rdečo zastavo. Leta 1987je kraj obiskal Reagan in večkrat opomnil Gorbačeva, da mora zid podreti. 22. decembra 1989 sta se pri Branden-burških vratih srečala zahodni kancler Kohl in vzhodni premier Modrow. NDR (Nemška demokratična republika) je bila že odpisana. Med drugo svetovno vojno vrata čudežno niso utrpela prevelike škode. Dobro so jih vsekakor obnovili pred sedmimi leti. Bruno Križman / ŠPORT Torek, 18. avgusta 2009 17 JADRANJE - Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta bronasta na mladinskem EP na Madžarskem Na Blatnem jezeru osvojila obljubljeno 3. mesto 52. na svetovni ranking lestvici v razredu 470 - Trenirali bodo v Zadru s članskim evropskim prvakom Čupina jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta se z mladinskega evropskega prvenstva v olimpijskem razredu 470 na Blatnem jezeru na Madžarskem vrnila z bronasto kolajno, kar je eden njunih največjih uspehov. V soboto in v nedeljo zaradi brezvetrja niso izpeljali niti enega plova, tako da je ostala lestvica v zlati skupini in v boju za medalje (medal race) nespremenjena. »Od drugega mesta sta naju ločili le dve točki, četrta pa sta bila le štiri točke oddaljena od naju. Če bi jadrali, bi s kančkom sreče imela možnost, da bi se uvrstila celo na drugo mesto. Lahko pa bi naju prehitela tudi četr-touvrščena Grka, tako da sva z dosežkom zelo zadovoljna,« je ocenil krmar Simon Sivitz Košuta in dodal: »Vložili smo veliko truda. Trdo delo je bilo poplačano. Po mladinskem svetovnem prvenstvu v Solunu, na katerem nismo dosegli pomembne uvrstitve, smo se vrnili domov nekoliko razočarani. Prav zaradi tega smo v Izoli veliko trenirali in se dobro pripravili na EP.« Simonov in Jašev nastop je zelo pozitivno ocenil tudi njun trener Matjaž Antonac. »Tretje mesto je lep dosežek. Izboljšali smo lansko sedmo mesto in domov smo kot obljubljeno prinesli medaljo. Prvouvrščena Francoza Sofian Bouvet in Jeremie Mion sta razred zase. Stara sta 20 let in prepričan sem, da se bosta prebila v sam svetovni jadralni vrh. Sta zelo talentirana. Solidna sta tudi Nemca Ferdinand Gerz in Tobias Bolduan (oba sta stara 21 let), ki sta se uvrstila na 2. mesto. Nemca nista nepremagljiva. Če bomo dobro trenirali, lahko še veliko napredujemo. Na svetovni ranking lestvici sta Jaš in Simon 52. Francoza sta 27., medtem ko sta Nemca 37. Upoštevati moramo, da so do 25. mesta na ranking lestvici le profesionalci, « pravi Antonac, ki je tudi poudaril, da sta Jaš in Simon stara 18 Krmar Simon Sivitz Košuta in flokist Jaš Farneti (desno) na zmagovalnem odru na Madžarskem let, prihodnje leto pa ju čaka tudi matura (Jaš obiskuje znanstveni licej France Prešeren, Simon pa sekcijo geome-trov na trgovskem zavodu Žiga Zois). »Prav zaradi tega bomo nekoliko spremenili in prilagodili programe za prihodnjo sezono. Do konca sezone bomo izpeljali še nekaj regat, nato pa bomo pozimi trenirali v Zadru. Na hrvaški obali bomo 'sparring-partner' evropskemu članskemu prvaku v razredu 470 Šimetu Fantelu. Z nami bo trenirala tudi avstrijska reprezentanca. Treningi bodo kakovostni in samo tako bomo lahko še napredovali,« je prepričan Antonac. Flokist Jaš Farneti se prav tako veseli bronaste kolajne: »Tretje mesto je pravično. Veliko smo trenirali, tako da je bil ves trud poplačan. Za boljše uvrstitve pa moramo še veliko trenirati.« (jng) KONČNI VRSTNI RED: 1. S. Bouvet/G. Mion (Fra), 2. F. Gerz/T. Bolduan (Nem), 3. Simon Sivitz Košuta/Jaš Farneti (Ita), M. Stavrou/S. Papadopo-ulos (Grč); 8. Mitja Mikulin/Sebastian Prinčič (Slo). »Naj« dosežki 2007 3. mesto na članskem EP (v razredu 420) v Turčiji (decembra sta prestopila v olimpijski razred 470) 2008 7. mesto na mladinskem EP v Zadru; 9. mesto na mladinskem SP na Poljskem; državni mladinski naslov 2009 16. mesto na predolimpijski regati v Franciji; 2. mesto (absolutno in mladinsko) na DP; 47. mesto na članskem EP v Avstriji; 14. mesto na mladinskem SP v Grčiji; 3. mesto na mladinskem EP na Madžarskem NOGOMET - Italijanski pokal Spodbudno za Triestino Prvoligaša Cagliarija je izločila kljub ofenzivni postavitvi - Naslednji pokalni nasprotnik bo Sassuolo - V petek start B-lige TRST - Triestina je pred petkovim krstnim nastopom v B-ligi izločila prvoligaša Cagliarija iz državnega pokala. V tekmi drugega kroga ga je na stadionu Rocco premagala z 1:0, edini zadetek pa je devet minut pred koncem tekme dosegel Jaroslav Sedivec, za katerega upajo, da bo letos uspešnejši kot pred dvema sezonama, ko v Trstu ni zapustil dobrega vtisa. Zmaga sama po sebi (še) ne pomeni veliko, tekma proti močnejšemu nasprotniku, kot je bila v prvem krogu Foggia, pa je pokazala, da lahko Triestina uspešno brani svoja vrata tudi z drznejšim konceptom igre, kakršnega si je omislil novi trener Gotti, predvideva pa dva na- padalca in dva ofenzivna bočna vezi-sta. V nedeljo je imel sicer vratar Agaz-zi precej dela in ocena o nastopu Trie-stine bi lahko bila drugačna, če ne bi vsaj trikrat odlično prestregel nasprotnikove strele. Ugodno je presenetil tudi komaj 18-letni Brosco, ki je ob Cottafavi igral v sredini obrambne vrste. Naslednji pokalni krog bo na sporedu šele novembra, v njem pa se bo Triestina pomerila s Sassuolom, ki je izločil Verono (2:0), petkov nasprotnik tržaškega moštva v 1. krogu B-lige Mantova pa je gladko izgubil proti Chievu (3:0). Prav gotovo pa bo v Mantovi pela drugačna pesem. VSE NAJBOLJŠE Usain Boltje v nedeljo frapiral svet, zaradi česar bodo o njem še dolgo poročali vsi mediji sveta. Po naključju pa ga moramo omeniti tudi v tej rubriki, saj bo svetovni rekorder v teku na 100 metrov ravno ta teden praznoval rojstni dan. Veselil se ga bo v petek, 21. avgusta, dan po tem, ko bo na .SP v Berlinu finale v teku na 200 metrov. Tudi tam bi Bolt znal izboljšati svetovni rekord, ki je sicer že njegov. Med brskanjem, ali se med Slovenci v Italiji lahko kdo ponaša, da praznuje rojstni dan skupaj z najhitrejšim človekom na svetu, pa smo zasledili ime Andreja Berdona. Danes je predvsem odvetnik in v prostem času planinec, po naših informacijah pa tako kot v mlajših letih še vedno rad igra in gleda košarko. Med ostalimi zamejci, kipraznu-jejo ta teden, pa velja omeniti podpredsednico društva Melanie Klein Ingrid Bersenda (jutri), Borovega košarkarja Mirana Boleta (20. avgusta), od-bornico za šport v Občini Zgonik Mo-nico Hrovatin (21. 8.) in odbojkarico združene ekipe Bora in Brega Katjo Spe-tič (22. 8.). (p. v.) BALINANJE - Zamejsko prvenstvo Znani udeleženci finalnega dela Po zadnjem krogu kvalifikacij so znani udeleženci finalnega dela zamejskega prvenstva, predviden v začetku septembra. Mesto v finalu sta si pred tem že zagotovili ekipi Gaje in Zarje. Neodločeno je še bilo le v skupini A, kjer sta se za prvo mesto potegovali Polet in Mak. Pred tem je Polet v torek remiziral zaostalo srečanje z Nabrežino. Zmagi za Nabrežino sta prispevali Bruno Cos-sutta, v enojkah proti Mariji in trojka, v postavi Sardoč, Bubnich, Kojanec, proti Rabusinu, Viscontiju in Tavčerju. V tem srečanju je blestel Stane Kojanec z res brezhibno igro. Za poletovce je bil uspešen običajni Capitanio v krogu proti Pieriju in v dvojicah, skupaj z zvestim Kramarjem, proti nabrežinski postavi Leban-Pieri. Srečanje med Poletom in Makom je bilo privlačno in mestoma razburljivo. Obe ekipi sta prikazali dobro igro, pa tudi očitne pomanjkljivosti. Za Polet je bil tudi tokrat uspešen Capitanio v krogu proti nezbranemu Crapizu in v dvojicah skupaj s Kramarjem proti postavi Terpin - Moruccio. Slednja dva sta že vodila z 10:0, nakar se jima je zataknilo. Nasprotnik je postajal iz obrata v obrat boljši in na koncu zmagal. V enojkah je Marjan Devetak premagal Rabusina. Domača trojka Visconti, Štoka in Maria pa je klonila proti makovcem v postavi Crapiz, Doro Pelizon in Frandolič. Neodločeni rezultat je nagradil poletovce s prvim mestom v skupini. Zadovoljni pa so tudi Štandrežci, saj so s petimi točkami postali najboljša drugouvrščena ekipa, kar jim zagotavlja mesto v finalu. V skupini B je Kras gostoval pri Gaji. Z osvojitvijo točke bi še obdržal upanje na uvrstitev v finalni del, vendar s prikazano igro ni bil kos nasprotnikom in je zasluženo izgubil. Čast krasovcev je rešil Marčelo Doljak, ki je v krogu, z odličnim rezultatom 26:22, strl odpor Darija Calzija. Res je, da je Kras tokrat nastopil brez svojega najboljšega predstavnika Skupka, vendar to ne opravičuje bledega nastopa ekipe. Drugo srečanje v skupini C med Sokolom in Kraškim Domom je bilo enosmerno in se je zaključilo z rezultatom 8:0 v korist Sokola. Finali del prvenstva, ki bo določil zamejskega prvaka, bo na sporedu v dneh 1., 3. in 8. septembra na nevtralnem igrišču, po vsej verjetnosti na stezah Doma pristaniških delavcev v Briščikih. (E.K.) MOTOCIKLIZEM Rossi še povečal svojo prednost BRNO - Pred dobrim mesecem in pol je bil boj za naslov prvaka v razredu motoGP izredno napet, trojico najboljših pa je ločilo le deset točk. Zdaj je zgodba povsem drugačna; Rossi je z zmago v Brnu, peto v sezoni krepko povečal naskok pred tekmeci, Jorge Lorenzo je drugič zapored ostal brez uvrstitve in za moštvenim sotekmovalcem zaostaja že 50 točk, Casey Stoner pa v Brnu zaradi bolezni sploh nastopil. Dirka V Brnu je bila pravzaprav večji del le dvoboj med dirkačema Ya-mahe. Rossi, začel je z najboljšega startnega položaja, je vodstvo izgubil le za pol kroga, nato se je spet prebil na prvo mesto. Lorenzo je napadel šest krogov pred koncem in bil uspešen, prigarano vodstvo pa je nato spretno obdržal tudi v nekaj naslednjih zavojih. Toda veselje Španca ni trajalo dolgo. Že krog kasneje je, tudi pod pritiskom napada Rossija, naredil napako, zdrsnil po asfaltu in končal v pesku ob progi. Zmago v četrtlitrskem razredu, tretjo v sezoni, si je priboril lanski svetovni prvak Marco Simoncelli. V najšibkejšem razredu je Nico Terol drugič v karieri stopil na najvišjo stopničko. Naslednja dirka bo čez 14 dni preizkušnja za VN Indianpolisa v ZDA. SP 2010 - Znani so vsi evropski udeleženci moškega odbojkarskega SP, ki bo prihodnje leto v Italiji. To so poleg Italije reprezentance Rusije, Nemčije, Bolgarije, Češke, Poljske, Francije, Srbije in Španije. Doslej so se na SP že uvrstili tudi Brazilija, Venezula, Porto-riko, Kitajska in Avstralija. Ena od kvalifikacijskih skupin sklepne faze bo, kot znano, v Trstu, kjer bi želeli videti na delu Srbijo. V FORMI - Pred začetkom EP je slovenska košarkarska reprezentanca na prijateljski tekmi v Pazinu še drugič premagala Hrvaško, tokrat z izidom 77:72. Strelci za Slovenijo: Lakovič 10, Brezec 13, Nachbar 12, Jagodnik 9, S. Udrih 3, Golemac 4, E. Lorbek 18, D. Lorbek 8. PRVAKI - Iranska moška košarkarska reprezentanca je osvojila naslov azijskih prvakov, potem ko je v finalu s 70:52 presenetljivo premagala gostiteljico prvenstva Kitajsko. SUPERPOKAL - Katalonski nogometni velikan Barcelona je z 2:1 (0:1) dobil prvo tekmo španskega superpo-kala v gosteh pri Athleticu Bilbaa. Na tekmi je Oscar de Marcos v 44. minuti najprej gostitelje popeljal v vodstvo, v drugem delu pa sta za goste zadela Xavi Hernandez v 58. in Pedro Dominguez v 67. minuti. Povratna tekma na stadionu Camp Nou bo v nedeljo. CONTADOR - Na lestvici Mednarodne kolesarke zveze UCI je vodstvo zadržal Španec Alberto Contador (527 točk), na drugem mestu je Luksem-buržan Andy Schleck (334), na tretjem pa Čeh Roman Kreuziger (310). □ Obvestila AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira na odprtem igrišču v Nabrežini naslednje poletne priprave v košarki: Letniki 1998, 1999 in 2000 od ponedeljka 31. avgusta do sobote 5. septembra 2009 od 17.30 do 19. ure. Letniki 1996 in 1997 od ponedeljka 31. avgusta do sobote 5. septembra 2009 od 8. do 12. in 30. ŠD KONTOVEL in AŠD SOKOL organizirata v sodelovanju z ZSŠDI odbojkarski kamp od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra od 8.30 do 16.00. Kamp je namenjen deklicam letnikov 2002-1996. Vpis neposredno pred začetkom kampa. Zbirališče bo v ponedeljek, 31. avgusta (ob 8.30) na igrišču na Kontovelu. INFO: 3383277407 (Nicole) in 3397702957 (Anja). ŠZ BOR GIMNASTIČNI ODSEK obvešča, da bodo potekale intenzivne priprave za vsa dekleta od 6. leta dalje, ki se že ukvarjajo z ritmično gimnastiko od 31.8. do 9.9. od 9. do 12. Za informacije in prijave pokličite na tel. 3282733390 (Petra) OK VAL in ZSŠDI prirejata od 24. do 28. avgusta v telovadnici v Štandrežu in od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici v Doberdobu odbojkarski kamp za deklice in dečke od 6. do 12. leta starosti. V Štandrežu bo potekal med 15. in 19. uro, v Doberdobu pa med 7.45 in 13. uro (brez kosila). Informacije in vpisovanje na tel. 3281511463 (Ingrid) ali 3932350925 (Sandro v večernih urah). CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OS Bevk na Opčinah, od 24. do 28. 8., ter od 31. 8. do 4. 9. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 3356278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. 1 8 Torek, 18. avgusta 2009 POTOPIS 4 44 imperij mmm Presenečenje: dva tedna smo bili v Iranu, pa se nam ni nič hudega zgodilo*«« PT Dvotedenski izlet Primorskega dnevnika v Iran, ki ga je v aprilu priredila potovalna agencija Aurora, je bil pravzaprav velik izziv.Čeprav je Iran zelo vabljiva destinacija in je s tega vidika izlet obetal veliko zanimivega, je medijska kampanja, ki že leta spremlja dogajanja v Iranu, marsikoga odvrnila; tako se nas je na pot podalo vsega skupaj štirinajst, kar je skoraj »privatiziralo« izlet, saj je to omogočilo izpolnitev domala vseh želja, ki jih je bilo kar nekaj, čeprav ne preveč. Res je, da se moraš na to potovanje pripraviti. To velja predvsem za ženske, ki se morajo opremiti z ustreznimi rutami, ki so v Iranu obvezne, od trenutka, ko se izkrcajo na teheranskem letališču pa do konca potovanja. Potem je bilo treba malo obnoviti zgodovino; sam se novejšo zgodovino Irana poznal še kar dobro, stara zgodovina o Perzijcih in Grkih, o Ter-mopilah in Maratoni pa o Aleksandru Velikemu pa je v teh letih šla nekoliko v pozabo. Ampak dobro je, da si človek pred takim potovanjem osveži spomin. Vse ostalo pa je dokaj »normalno«, seveda za ljudi, ki precej potujejo: oprema je klasična, saj v času, ko smo bili v Iranu, ni bilo prevroče, pa tudi zeblo ni. Ostajala pa je neznanka, saj smo o Iranu brali kot o zelo zaprti, zaostali državi, kjer živi na milijone verskih fanatikov in te lahko kaj hudega doleti, če se ne paziš. Vsega tega dejansko ni bilo. Iran je normalno urejena država, hoteli v turističnih krajih ustrezajo mednarodnim standardom, v manjših krajih so nekoliko slabši. Povsod je dostop do interneta, v številnih hotelih televizija z glavnimi zahodnimi programi, mobilni telefoni delujejo brezhibno, ljudje so povsod prijazni in nenavadno komunikativni. Zanimivo je, da v razliko od islamskega sveta, zahodno od Irana, in hindujskega sveta, na vzhodni strani, trgovci niso vsiljivi, ne vlečejo te za rokav in ne ponujajo ti svoje krame za vsako ceno. Seveda, za ceno se lahko pogovoriš, če kupiš kaj več, dobiš tudi popust, vendar po standardih, ki so dokaj podobni našim. Veliko srečo smo imeli tudi z vodičem. Sorab, profesor italijanščine, ki je del študija opravil na univerzi za tujce v Pe-rugii, sicer pa odličen poznavalec Irana, se ni omejil na program, ki ga je moral izvesti; pokazal nam je veliko več, z dodatno razlago, da smo bolje razumeli kraje, ki smo jih obiskovali, in ljudi, s katerimi smo se srečevali. Program potovanja je bil skrbno izdelan. Prvi del je bil pravzaprav klasična tura po Iranu, iz Teherana z letalom v Ši-raz, tu ogled Perzepolisa in okolice, torej enodnevna »kopel« v antiki, v časih pred Aleksandrom Velikim, v Širazu ogled dveh Skupinski posnetek izletnikov Primorskega dnevnika z vodičem Sorabom grobnic velikih iranskih pesnikov Hafeza in Sadija, nato pa dolga vožnja v Kerman in tu ogled Rayana, starega mesta iz obdobja Sasanidov, zgrajenega dejansko iz blata, vendar dobro ohranjenega. Pot smo nato nadaljevali po puščavi, pri čemer pa so nas v daljavi vseskozi spremljali zasneženi vrhovi, kar daje puščavi poseben šarm. Naslednja etapa je bil Yazd, srednje veliko mesto v puščavi, kjer smo se seznanili z značilnostmi zoroastrske vere, se sprehodili po starem mestu in si ogledali glavno mošejo, nakar smo se odpeljali v Esfahan, najlepše iransko mesto, ki smo ga uživali skoraj tri dni. Tu je bilo veliko zanimivosti, od glavnega trga z guvernerjevo palačo in dvema mošejama, biseroma perzijske arhitekture, do kraljevih palač v središču mesta, znamenitih mostov in, za nas, manjšince še posebno zanimivega obiska armenske skupnosti, kateri je namenjena posebna mestna četrt. Iz Esfahana smo poleteli v Teheran, kjer se je začel drugi del našega potovanja, po krajih, ki jih turisti običajno ne obiskujejo. Z avtobusom smo prečkali gorovje Alborz, z vožnjo po ozki in strmi gorski cesti do vrha (in tu res zelo tipično za-kusko), nato pa navzdol vse do Kaspijskega morja, v povsem drugačno pokrajino, z nasadi čaja in velikimi riževimi po- lji, celo z gozdovi, ki skrivajo gorsko vasico Mazuleh, pa tudi z umazanijo, z največjo sladkovodno laguno na svetu, ki je polna smeti in strupa, in s tržnicami, ki so namenjene izključno domačinom, saj tja turisti ne zahajajo. In potem še po-vratek s skoraj mističnim vzponom na Alamut, goro z ostanki gradu, o katerem je pisal naš Vladimir Bartol, ki sem ni nikoli prišel, vendar mu gre priznanje, da je bil opis zelo veren. Tako, vmes še postanek v Kazvinu, nekdanji prestolnici, z ogledom starega iranskega športa, nekakšne telovadbe s kiji iz časov, ko so Mongoli Perzijcem prepovedali rabo orožja, prav na koncu pa zopet obisk Teherana z ogledom nekaterih muzejih in skupno večerjo v zabaviščni četrti pod Alborzom. No, ko smo že pri večerji, hrana je bila vseskozi dobra, okusna, čeprav povsod enaka: jogurt, ričet in ražnjiči, zraven pa veliko jaj-čevcev, ki so v Iranu najbolj tipična zelenjava. Pijača pa ... kar molčimo. Alkohol je v Iranu prepovedan, tako da smo ostali kar pri vodi, včasih kakšna oranžada ali kokakola, iransko brezalkoholno pivo pa je baje popolnoma zanič; tako so zatrdili tisti, ki so ga poskusili. Na osnovi tega, kar smo videli in slišali, pa tudi vsega, kar sem v tem času prebral, je nastal ta zapis, ki je in ni potopis; Iran sem skušal prikazati vsebinsko in za- to je bilo geografsko preskakovanje s kraja v kraj nujno potrebno, skušal pa sem prikazati tudi ljudi in probleme in nenazadnje demitizirati zgrešeno podobo, ki jo o tej državi ponujajo naši mediji; ne po njihovi krivdi, ampak zaradi nekakšne politične logike, ki danes potiska Iran med države na črnem seznamu lestvice vrednot zahodne civilizacije. Pri pisanju sem naletel na nemalo težav, začenši s terminologijo. Pomagal sem si, kot sem mogel, tudi zato, ker v različnih slovenskih knjigah najdeš različno terminologijo. Za imena antike sem tako uporabljal izraze iz Wellsove Svetovne zgodovine, ki je v slovenščini izšla v 30.le-tih prejšnjega stoletja. Kar je bilo mogoče sloveniti, sem slovenil, za imena zadnjega obdobja pa sem uporabljal terminologijo, ki se je uveljavila v slovenskih medijih. Nekaterih besed kljub temu nisem mogel sloveniti in zato jih, s kratkim opisom, za kaj gre, navajam v izvirniku oziroma v obliki, ki jo v latinici uporabljajo angleški avtorji. Kar zadeva ime države, Iran ali Perzija, sem se znašel pred dilemo, s katero se srečujejo domala vsi avtorji. Rešil sem jo tako: pišem o Perziji, ko se nanašam na dogodke do prve polovice 20. stoletja, uporabljam pa ime Iran za dogodke od dinastije Pahlavijev dalje, kajti prvi šah te di- nastije je državi spremenil ime. Kar zadeva mesta je edina novost Esfahan, ime, kot ga izgovarjajo v Iranu. Med knjigami, ki sem jih v tem času prebral in na katere sem oprl svoje pisanje, naj omenim predvsem dve. Obe sta novi: Zgodovina Irana Michaela Axworthyja, ki je izšla leta 2007 v Londonu z naslovom Iran, Empire of the mind (Iran,.imperij razuma), in ki menda še ni bila prevedena ne v italijanščino in niti v slovenščino; tu sem si izposodil tudi naslov tega zapisa, in sodobno zgodovino Irana z naslonom Storia dell'Iran 1890 - 2008, ki jo je napisala Fa-rian Sabahi, profesorica zgodovine islamskih držav na univerzi v Turinu in profesorica filologije, zgodivine in religije Irana na univerzi La Sapienza v Rimu. Ta knjiga je izšla letos pri italijanski založbi Bruno Mondadori. To je vse, za uvod. Bil je dolgočasen, čemur se v uvodu ne moreš izogniti. Potrudil sem se, da bi pisanje, ki mu bo sledilo v prihodnjih dneh, ne bilo dolgočasno. Upam, da mi je uspelo. Vsem, ki me bodo spremljali na tej papirnati poti po Iranu, pa želim prijetno branje. In, kdo ve, morda se bo še kdo odločil, da si ogleda to državo. se nadaljuje Fotografija (levo) po kosilu s skupino iranskih deklet, ki so bile na šolskem izletu. Receptor hotela v Kermanu nas je sprejel s slovensko zastavico na pultu (desno) / RADIO IN TV SPORED Torek, 18. avgusta 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po Sloveniji - Nezaslišan dogodek v živalskem vrtu 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14. Distretto 11.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il maresciallo Rocca 16.40 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 23.10 Dnevnik 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Film: Unico testimone (triler, ZDA '01, r. H. Becker, i. J. Travolta) 23.00 Dok.: XXI secolo 0.10 Glasb.: Uto Ughi e la musica oltre il tempo V^ Rai Due 6.00 Variete: Spensieratissima 6.15 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.20 Dok. odd.: Cina sulla montagna dello Huanghsan 6.40 Aktualno: Tg2Eat Parade 6.50 Agenzia RiparaTorti, sledi Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.05 Atletika 10.40 Dnevnik - Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '03, i. E.S. Ricci) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Numb3rs 15.40 Kolesarstvo 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 17.45 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 18.10 Atletika 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 20.45 Atletika 21.15 Nan.: L'ispettore Coliandro 23.15 Nočni dnevnik 23.35 Nan.: Supernatural ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Film: Il bandito (dram., It., '46, i. A. Magnani) 10.30 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.55 15.00 16.30 17.15 18.00 18.25 20.00 20.15 20.35 21.05 21.10 23.15 23.45 14.05 15.35 16.00 17.25 19.35 19.50 20.30 21.10 21.50 23.20 8.30 8.40 9.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.20 17.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Variete: Trebisonda - Melevisione Šport: odbojka na mivki, DP, Chieti Nan.: Squadra Speciale Vienna Dok.: Geo Magazine 2009 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Moon Walk 19691999 Nan.: Wind at My Back Nad.: Un posto al sole d'estate Dnevnik Film: Toto', Peppino e la malafem-mina (kom., It., '56, r. C. Mastro-cinque, i. Toto') Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Dok.: Viziati 3 - E la TV creo il mondo Rete 4 Nan.: La grande vallata Nan.: T. J. Hooker Nan.: Mac Giver Nad.: Vivere Nad.: Febbre d'amore Nan: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan: Doc 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: I fanciulli del West (kom., ZDA '37, i. J. Horne) Nad.: Sentieri Film: La legge del Signore (western, ZDA, '56, i. G. Cooper) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Nan.: L'onore e il rispetto Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Cornetti alla crema (kom., ZDA, '81, i. E. Fenech) i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Dok.: Miracoli degli animali Film: Amanda (kom., ZDA, '96, r. B. Roth, i. K. Culkin) 16.00, 22.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Distretto di polizia 8 Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nan.: Il mammo Film: Inga Lindstrom - Il lupo solitario (i. B. Zimmermann) Film: Ballando alla luna di settem-bre (dram., ZDA '02, i. J. Bisset) Kviz: Sarabanda (v. T. Mammucari) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Volo 534: panico ad alta quota (triler, ZDA '01, r. J. Cassar, i. E. Roberts) Film: Lo squalo (pust., ZDA '75, i. R. Shaw) O Italia 1 6.25 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Phil dal futuro 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: Sleepover Club 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima! 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Le riserve (kom., ZDA, '00, r. H. Deutch, i. G. Hackman) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.00 Nan.: Bionic Woman ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Aktualno: Storie tra le righe 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nan.: Don Matteo 5 12.00 Dnevnik - kratke vesti 13.15 Variete: Ape regina 13.50 Aktualno: ... Nel baule dei tempi 14.30 Klasična glasba 15.05 Borgo Italia 15.30 Dokumentarec o naravi 16.20 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Divertiamoci ..... 20.00 Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Incontri al caffe de la Versilliana 22.40 Aktualno: Appuntamenti con i big 23.40 Film: Virtu' facile('27, r. A. Hitchcock) LA 6.00 7.30 10.10 10.25 11.25 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Il meglio di Omnibus Estate, sledi il meglio di Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Uccidete Rommel (voj., It, '69, i. C. Parker) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder call 0.30 Dnevnik Variete: Grazie al cielo sei qui -Sketches Nan.: The District (i. C. T. Nelson) Nan.: Cold Squad (t Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.45 Na zdravje! (pon.) 9.00 Na potep po spominu 9.25 Lutk. nan.: Bisergora (pon.) 9.40 Grimmove pravljice 10.05 Nan.: Hiša eksperimentov (pon.) 10.25 Zgodbe iz školjke 10.50 18.40 Risanke 11.00 Dok.: Portret Otona Župančiča (pon.) 12.00 Družinske zgodbe (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Eutrinki 13.25 Pisave (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan: Zgodbe iz divjine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 1.15 Dok .odd.: Rjavi medved 18.00 Nad.: Ključ do svetlobe 18.25 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Čez planke 21.05 Dok. oddaja: Angola, prezrta dežela 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Charles Darwin (t Slovenija 2 6.30 9.00, 0.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal, sledi Otroški infokanal 13.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.55 Na lepše (pon.) 14.20 Dober dan, Koroška (pon.) 15.25 Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 18.8.1991 15.50 Na obisku 16.50 Kuharska odd.: Za prste obliznit (pon.) 17.15 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 SP v atletiki, prenos 19.00 Večerni gost (pon.) 21.00 Prava ideja! 21.45 Dediščina Evrope 23.30 Lit. nad.: Doktor Živago Koper 13.45 14.00 14.20 15.40 16.10 16.50 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 21.00 21.35 22.35 23.00 0.25 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.00 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Film: V dobrem in slabem Sredozemlje Pogovorimo se o... Artevisione - magazin Maremetraggio Dok. odd.: Soča Vremenska napoved 0.05 Primorska kronika 22.20, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Atletika - Svetovno prvenstvo Dok.odd.: Nautilus »Q« - trendovska oddaja Biker explorer 27. mednarodni pokal v plesih Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka Dnevnik TV Primorka (pon.) 1.00 Videostrani 10.00 Novice 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino, oddaja o ku-linariki (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Mladinska oddaja: Naši prijatelji Pravljica Spoznajmo jih: Jože Pirjevec (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved Primorski tednik Asova gibanica Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni Studio D; 11.30 Čustvena inteligenca; 12.15 Srečko Kosovel, človek v magičnem kvadratu; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, odprta knjiga; 18.00 Jazz odtenki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Jazz, etno, folk festivali; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrož-venket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Pogovor o...; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Proti etru; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 18. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno X\ zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla vremenska slika V deželo doteka iz srednje Evrope topel in suh zrak. Danes se bo atlantska fronta zadrževala severno od Alp in bo s sabo prinesla nekaj nestanovitnosti v gorah. Jutri in v četrtek bo k nam _ n dospel topel anticiklon. Nad južno polovico Evrope je območje dokaj enakomernega zračnega pritiska. Nad naše kraje priteka topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 20.08 Dolžina dneva 13.59 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.17 in zatone ob 18.57 BIOPROGNOZA Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo danes za večino ljudi ugoden, le pri najbolj občutljivih se bodo predvsem na zahodu in severu države pojavljale manjše težave. PLIMOVANJE Danes: ob 3.36 najnižje -68 cm, ob 10.24 najvišje 43 cm, ob 15.57 najnižje -19 cm, ob 21.35 najvišje 50 cm. Jutri: ob 4.10 najnižje -74 cm, ob 10.55 najvišje 49 cm, ob 16.35 najnižje -26 cm, ob 22.14 najvišje 53 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............29 2000 m ..........16 1000 m ..........23 2500 m ..........13 1500 m ..........19 2864 m ..........10 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 7, v gorah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 17/30 TOLMEČ O 16/31 TRBIŽ O 15/30 CELOVEC O 17/29 0 O iS/27 KRANJSKA G. O TRŽIČ 16/3D O iS/29 S. GRADEC CELJE 16/31 O MARIBOR 017/30 PTUJ O M. SOBOTA 016/3D S-H V VIDEM O "¡fí 18/36 O PORDENON 19/3S i8/34 ČEDAD O u KRANJ 19/35 ^ 0 LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 18/32 N. MESTO 17/31 5?,RI,CA O ■,<,/,„ POSTOJNA O O 13/30 --- „ KOČEVJE ^¿P Jsm^i"^ A^-^s0 , O '" PORTOROŽ O - " ^ 19/32 r— jO UMAG OPATIJA,— POREČ O PAZIN O ZAGREB 18/32 O ČRNOMELJ EČ^ PA REKA 22/33 / (^NAPOVED ZA DANES' V nižinah in ob obali bo jasno ali delno oblačno, toplo bo, Sončno bo, popoldne bodo predvsem v severnih krajih po-v gorah bo pretežno jasno z možnostjo posameznih ploh samezne nevihte. ali neviht. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 27 do 34 stopinj C. V,_> O CELOVEC O 17/3D O GRADEC i7/3D & TOLMEČ O iS/31 TRBIŽ O 14/3D O 14/28 KRANJSKA G. -> ,, \ VIDEM O «¡f* 18/36 O PORDENON 19/3S ČEDAD O 19/3S O TRŽIČ 16/3D O KRANJ O 16/29 S. GRADEC CELJE 17/31 O MARIBOR 018/30 M. SOBOTA 017/3D PTUJ O 0 .0 & '' o LJUBLJANA GORICA O ° N- GORICA 18/31 N- MEST° 17/31 21/36 ^ 18/33 O^M KOČEVJE trst cur.r\ /f \ _ o 25/33 "'-l^r J^-n - o PORTOROŽ O /-•••.¡tŽ' V CRNOMELJ 19/32 REKA 21/33 OPATIJA ZAGREB 18/32 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo prevladovalo jasno vreme, po nižinah in v notranjosti alpskih in predalpskih dolin bo vroče in soparno, v gorah bo jasno, v popoldanskih urah se bodo na nebu pokazali posamezni oblaki, ki pa v glavnem ne bodo sprožili dežja. Zgodaj zjutraj bo ob obali pihal severovzhodni veter, ki se bo kmalu spremenil v šibek lokalni veter. Nadaljevalo bo sončno in vroče vreme, po nekaterih nižinah bo zjutraj megla ali nizka oblačnost. POREČ UMRL JE TULLIO KEZICH - Čez mesec dni bi praznoval 81. rojstni dan Odšel je starosta filmskih kritikov Do zadnjega je pisal za dnevnik Corriere della Sera, bil pa je tudi dramaturg in scenarist - Med lanskim intervjujem za naš dnevnik se je želel Primorskemu dnevniku »opravičiti« Tullio Kezich je odšel včeraj zjutraj, komaj nekaj dni pred začetkom 66. beneške Mostre, najstarejšega svetovnega filmskega festivala, kateremu je sledil še kot študent, ko se je njegova življenjska pot srečala s svetom filma. Umrl je za neizprosno boleznijo, ki mu je tudi onemogočila, da bi se maja udeležil festivala v Cannesu. »Tullio Kezich je arheolog, ki je pred šestdesetimi leti odkril faraonov grob, danes pa se zaveda, da je bil v resnici tudi sam med tistimi, ki so ga takrat zgradili«. Simpatično prispodobo je pred nekaj leti uporabil Callisto Cosulich, eden številnih Kezichevih prijateljev, hkrati pa tudi njegov someščan in kolega, s katerim je do nedavnega delil obilico spominov, anekdot, trenutkov, načrtov in želja, ki sta ju pred štiridesetimi in več leti iz rodnega Trsta odpeljala daleč drugam. Hkrati pa jima tudi omogočila, da sta v času postala najpomembnejša italijanska filmska kritika. Kezich, starosta italijanskih in svetovnih filmskih kritikov, pisatelj, scenarist, producent in celo filmski igralec, se je rodil 17. septembra 1928 v Trstu, in že pri trinajstih letih začel s pisanjem recenzij. Njegove ocene filmov so bile objavljene na straneh malodane vseh najpomembnejših italijanskih časopisov, od Repubblice (bil je tudi med ustanovitelji rimskega dnevnika) do milanskega II giorno, tednika Panorama in dnevnika Corriere della sera, s katerim je še sodeloval. Med njegovimi najpomembnejšimi scenariji je prav gotovo La leggenda del santo bevitore, za katerega je režiser Ermanno Olmi prejel zlatega leva. Velik del publicistične dejavnosti je Kezich posvetil Federicu Felliniju, saj ga je z režiserjem iz Riminija družilo več desetletno prijateljstvo, v imenu katerega je po Fellinijevi smrti napisal zajetno biografsko delo. Celo ena najbolj znamenitih scen Fellinijevega Amarcorda, tista v katerem ladjo Rex na pomolu v hipu osvetlijo, je baje nastala v Trstu. In to prav med sprehodom, ki sta si ga Kezich in Fellini privoščila po tržaškem nabrežju. Takrat je namreč bila zasidrana na pomolu orjaška ladja in Fellini si je zaželel stopiti na krov, a komandant tej njegovi želji ni ustregel. Ko pa je Kezich obrazložil poveljniku, čigavo željo je zavrnil, se je komandant oprostil tako, da je v Fellinijevo čast osvetlil celotno ladjo. Tullio Kezich je bil sin priznanega mestnega odvetnika, ki si je pri devetnajstih letih »lakomno« ogledoval katerikoli film, ki je z »ene ali druge strani meje prispel do Trsta«, kot je vselej zelo rad razlagal. »Takrat sem zahajal v Cinema del mare, ki se je nahajal tam, kjer stoji danes gledališče Miela in kjer je Zveza komunističnih sindikatov, ki je tisto kinodvorano tudi upravljala, stalno predvajala serijo dragocenih ruskih, iz Jugoslavije uvoženih filmov«. V Trstu pa je Kezich, v vlogi produ-centovega pomočnika, vodil tudi snemanje filma. To je bilo v prvih povojnih letih, ko je Luigi Zampa izbral Trst in Kras za postavitev svojega Cuori senza forntiere, v katerem sta nastopala Gina Lollobrigi-da in Raf Vallone, producent filma pa je bil sloviti Carlo Ponti. Na ta film se je Kezich posebej spomnil pred letom dni, ko smo ga intervjuvali ob priložnosti njegovega osemdesetega rojstnega dne in mu povedali, da bo pogovor objavil Primorski dnevnik. »Ha, tržaški dnevnik, ki se mu moramo po tolikih letih opravičiti,« je povedal že na začetku. »Ko smo snemali Zampov film so nas ves čas krivili, da pripravljamo imperialistični film in tudi snemanje na Krasu se je nekega dne končalo s hudim prerekanjem in kamenjanjem. Takrat tega nisem razumel, ko pa sem si pred časom spet ogledal film, mi je bilo jasno, da smo bili takrat res veliki ignoranti.« Krasu in svojim spominom na otroštvo je Kezich posvetil tudi knjigo Il cam-peggio di Duttogliano (Počitnice v Duto-vljah, kjer je preživel velik del »kratkohla-čniških« poletnih mesecev), v kateri simpatično opisuje tudi doživljanje dvojezičnega Trsta. Mesta, ki mu je predvsem z gledališčem La Contrada - Teatro Bobbio že posvetilo kar nekaj poklonov (enega tudi v starorimskem gledališču leta 2005) in za katerega je tudi sam neutrudno pisal gledališka dela. S predstavo L'americano di San Giacomo je namreč leta 1998 stopil tudi na pot narečnega gledališča, sicer pa se je v vlogi dramaturga preizkusil že daljnega leta 1964, ko je poskrbel za adaptacijo Svevovega romana La coscienza di Zeno. Teater in film torej, njegovi veliki življenjski ljubezni. Kezich se je namreč ponašal tudi z res svojevrstnim rekordom, saj je bil najstarejši in najbolj zvesti obiskovalec beneške Mostre; udeležil se je namreč več kot petdesetih izvedb. Ravno beneški Lido je s časom postal kraj, kjer je še zelo mladi Tullio Kezich srečeval italijanske in evropske filmske ustvarjalce, s katerimi je nato postal tudi neločljiv prijatelj. In to v številnih vlogah: igralca, produ-centa, ocenjevalca, celo režiserja in nazadnje še kritika. Takega, ki se običajno ni oziral za trendi in ni pisal ocen, ki si jih želijo brati posamezni režiserji. Brez dlak na jeziku je vztrajal na svoji poti in v znamenju te intelektualne poštenosti bo najbrž še dolgo živel v spominu vseh, ki so se tudi s pomočjo njegovih kritik učili spoznavati in ljubiti svet filma. Na njegovo osebno željo, bodo telo upepelili, pogreb pa bo potekal v družinskem krogu. (Iga) Tullio Kezich v Trstu poleti 2005, spodaj pa posnetek iz leta 2001, ko mu je tržaška univerza podelila častni doktorat. Starosta filmskih kritikov je takrat dejal: »Drugi kraji mojega življenja predstavljajo dejansko spremenljivo sceno, vendar oder dogajanja ostaja Trst.« kroma