Leto II. PoSlnina plačana d bdMI. Liubliana, sreda 25. avgusta 1920. HI LIST Štev. 19 2e Cene po poilt: za celo Isto . H 8*1— za pol Ista . H izza četrt leta. H Zi-za 1 mesec. . H 7 — Za Ljubljano mesečno 7 R Za inozemstvo mesečno H IZ*— Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6 Uredn. telefon štev. SO ^samezna številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 60 vin. Nič skrivati: celokupno ^ned° - .n° z»vIien)e je s trdnih tal po-žyirie8\ln.iskrenega hotenja zlezlo v mo-den'' ^ar 'e holjših duhov, se z za- H^undkajo ^jm(jaije v ozadje, ta»; )udske mase pa brez kompasa iz-tej J°tp.ravo Pot in vero v vse obstoječe te> def deloma brezbrižne in cinič-cilji i °ma.Pa se love za sicer tujimi jim Hq ^ Sesli, Gredo pač ravno v nasprot-hego so šl edoslej, večinoma brez kfata prePr»čanja samo zato, da dajo later: Sv°ie»nu nezadovoljstvu s tistim, (a po,. sp bile sledile doslej. Težišče vse-Nad 1C,n.eža življenja se je preneslo v ■ainijt l r Se osredotcčuje v borbi za Junice ' listn.ice in z njimi zvezane izlitij6 jn horita. Dosedanje vodilne po-Bost ,anke so izgubile vsako načel-0rodipVS doslednost in postale slepo tih 5 ' .j^odnostni papir v rokah nekate->revra°t .v°diteljev. Kje so lepi časi izza i.:i . a in pripravljalne dobe, ko so se Ven iz močvirja! Izid volitev v Srbiji. Miri111 ed nami s svetim ognjem vrgli Ki 5v I*? s trdno vero, da mora s politične • 0 za v-edno zmagati med nami iedaj 9 111 dobrota in pravičnost, da mora 8 vedno biti konec vsemu grdemu Qda u61?11 v politiki. Še se bomo borili, »je, AN1** pošteno za pošteno prepričanji na na-čela .Kako britko smo se 8 pj^°^a kakor imamo razlogov dovolj »j«! j peč za nezadovoljstvo in za ogorče-Nvjc 0 n'mamo razloga za obup in ne da. bi vrgli puško iz rok in se k (jj1 »»sodo. Vedeti moramo, da je na-iama.ava tvorba, ki jo zahteva narava hi !n smemo zato zaupati, da bo čuvala »li r°ka božje Previdnosti. Zločinec !lrŽat,reC niora hiti tisti, ki bi hotel znova ;IileuiLPo ^sočletju in več tako čudovito Njo 0e- vez»- Razlike v veri in kulturi Niod tem poseben, globok pomen. Nijj hQ zaPad s» bosta v nas treh zdru,-'0, ,ratih še-le sedaj mogla podati ro-JMltav’ *e, govore naši zapadni sosedi o N' k Za°iji srednje Evrope — prišel bo 'ligo-t0 hodo spoznali pomen združitve Noj. °vanov in bodo hodili k nam v šolo, »iijp NSn»o in bomo še tudi mi hodili k W]^a skrb bo, da naša država ne bo Nad *lCa barbarstva, balkanizacije na »e v ’ an»Pak nositeljica kulture in praviti na vshod. t °!eg političnih in kulturnih pogojev sp država tudi naravnost sijajne go-»a Pogoje za obstanek. Kruha in in lesa imamo v izobilju, za in-i Nnam nudijo svoje sile roke, a mor-jja 0 neločljivo spojeno z našo zemljo, ov Vsa zloba in vsa sila naših sovraž-it J1. rnore ločiti od njega. Bodi zaen-ottlas.<; mesto ob njem ugodnejše ali i s— tu smo in tu si bomo ure-Kd*° ^t v svet, 1 boA bl spričo vsega tega obupaval točnostjo! Res je, strašno so zaga- zili naši politiki, ki jim ne sveti več nobena zvezda, ampak se love za močvirskimi vešami; državno premoženje se nesmiselno trati, z narodnim imetjem delajo bor-zijanci in drugi špekulanti, kapitalistični izsesevalci in parasiti kakor svinja z mehom; javna blaginja je postala uboga zani čevana vdova, ob katero si brišejo čevlje razni ministri in za njim nesramni trop krščenih in nekrščenih Židov, ki jim sledi. Toda vse to je le bolezen, ki jo ho naš, v jedru zdravi organizem premagal in od nje okreval. Treba le, da se že enkrat šiloma dvignemo iz močvirja, v katero smo zašli in se odtegnemo njegovemu, strupenemu ozračju, To moremo in tudi moramo mi vsi, ki smo dobre vere in poštene volje. Tu je vsak izmed nas dolžan pomagati. Kaj nam je storiti? Vrnimo se k načelom! Stranke naj zopet postanejo nosite-ljice idej in programov, ne pa nositeljice posameznih voditeljev. Konec bodi nemoralnih kompromisov. na ljubo ministrskih listnic željnim posameznikom. Vlado naj prevzame stranka ali skupina sorodnih strank, ki naj izkaže vrednost svojega programa v praksi. Ostale stranke naj ostanejo na straži, naj pošteno pomagajo, kjer gre za neoporečno dobro delo, v nasprotnem slučaju naj brezobzirno, toda zopet pošteno kritizirajo, ugovarjajo in z vsemi poštenimi sredstvi skušajo preprečiti, kar bi bilo po njihovem mnenju državi ali ljudstvu v kvar. Tako bi se naše politično ozračje zopet razčistilo, med strankami bi se vnela zdrava tekma, v kateri bi dobile razmaha najboljše sile. Da bi se pri tem država in splošnost visoko dvignili moralno in gospodarsko, je očividno. Ta rešilni preobrat v naši politiki bo mogoč pa še-le tedaj, kadar bodo vse stranke odvrgle vse farizejstvo in svoja prava, najnotranjejša načela in cilje v svojem programu, jasno in iskreno izpovedale, Kdor je brezverec, republikanec, monarhist, centralist, pristaš kapitalističnega družabnega reda, naj to brez ovinkov pošteno pove, da bo javnost vedela, s kom ima opraviti in se b o mogel res vsak po svojem prepričanju pridružiti stranki, katere program smatra za pravi. Nehati se mora tisto nemoralno lovljenje v kalnem, da stranka na eni strani kuje svobodomiselne naklepe proti veri, na drugi pa zatrjuje, da ji je vera nedotakljiva svetinja ali da se kiti z demokratizmom in socializmom, v resnici pa stremi za absolutizmom in podpira kapitalizem. Povedali smo pošteno svoje mnenje, kako bi se dale ozdraviti naše okužene politične razmere. V naših vrstah, vemo, da ne bomo naleteli na nasprotovanje ,saj je naš program vsa naša moč, ker temelji na večnih resnicah in se strinja z mišljenjem in predanjem ogromne večine našega, veri in delu udanega ljudstva. Naš program je jasen in iskren in ne prikriva nikakih tajnih ciljev, za katere bi vedeli le voditelji. Naj tudi druge stranke napravijo enak red v svoji vesti in svoji hiši — ven iz močvirja! Iv. K. LDU Belgrad, 24. avgusta. Po uradnih podatkih so dobili radikalci večino v 469 občinah, demokrati v 451, nevtralci v 55, zemljoradniška stranka v 49, sporazumna listina radikalcev in demokratov v 31, komunisti v 27, republikanci v 2 občinah, v petih občinah pa se bodo izvedle ponovne volitve. Srbija ima 2152 občin, rezultati še niso znani v 1064 občinah. Pričakuje se, da bo končni rezultat znan koncem tega tedna. Ponarejena Knezova moka. Danes so se zagovarjali pred sodiščem razni ljubljanski trgovci in peki, ki so prodajali pokvarjeno moko, katero so kupili od veletržca Kneza, Kdor je bral včerajšnje »Jutro«, glasilo liberalnih mladinov, je prišel do spoznanja, da je g. Knez seveda nedolžen. Danes pa so obsojeni zato trgovci, ki so od g. Kneza kupili pokvarjeno moko. Iz tega bi sledilo, da so krivi tisti, ki kupujejo, ne pa tisti, ki prodajajo slabo blago. Toda sodišče Knezove zadeve še ni zaključilo. Zato počakajmo, kaj poreče sodišče. * • * Poročilo o današnjih obsodbah se glasi: Jakob Zalaznik, pekovski mojster, je kupil od tvrdke Knez koncem meseca aprila 15 vreč moke št. 0 in 15 vreč št. 3. Ko je pa že 4 vreče prodal, je opazil, da je moka slaba. Opozoril je na to g. Kneza. Ta je vzel na to nazaj 10 in pol vreč moke št, 3. Moko št. 0 je g. Zalaznik že porabil. Sodba se je glasila na 300 K denarne kazni. Terezija Bizjak, pekarna na Poljanski cesti, je bila danes tudi vsled slabe moke obsojena na 1 teden zapora. Jakob Tomc, trgovec v Ljubljani na Karlovški cesti št. 14, je obtožen, da je prodajal slabo moko. Koncem meseca maja je kupil g. Tomc od g. Kneza 6 vreč moke št. 3. Mislil je, da moka g. Kneza nikakor ne more biti slaba. Ko je prišlo tržno nadzomištvo k njemu, je g. Tomc skoro vso moko že prodal, le kake pol kile jo je še ostalo za »mušterček«, kakor se je izrazil g. Tomc. Kupec se ni noben pritožil čez moko. Sodba: 200 kron denarne kazni. Marko Soklič, trgovec Pred konjušnico 4, je tožen, da je prodajal slabo moko. Maja meseca je kupil g. Soklič 2 vreči moke št. 3 po 11 kron kg. Mislil je namreč, da ga Knezova tvrdka ne bo goljufala, Eno vrečo je deloma prodal, deloma sam porabil doma. Drugo vrečo so g. Sokliču zaplenili. G. Soklič je pekel iz moke doma kruh in vsi so bili zadovoljni ž njim. Obsojen je bil g. Soklič na 100 K denarne globe, toda napravil je vzklic, ker se mu zdi to krivično. Marjia Pok, trgovka, Opekarska cesta 26, je tožena, da je prodajala kislo in slabo moko. Tudi ga. Pok je kupila od g. Kneza eno vrečo moke št. 0 in eno vrečo moke št. 3. Nekaj te moke je prodala, drugo je porabila doma. Zagovarja se kakor g. Soklič in g. Tomc. Sodba se glasi 50 kron denarne kazni. Jos. P o d e r ž a j, trgovec Krakovska ulica 27, je obtožen, da je prodajal slabo moko. Tudi g. Poderžaj je kupil od gosp. Kneza 4 vreče moke št. 0 in 2 vreči moke št. 3. Prodal ni bele Knezove moke še nič, ko je prišlo k g. Poderžaju tržno nadzorstvo. Moko št. 3 je prodal eno vrečo. Prišel pa je g. Kneza hlapec in odpeljal vso moko nazaj, kar je je še g. Poderžaj imel. Sodba se glasi: 50 kron denarne globe. LDU Ljubljana, 25. avgusta. Obratno ravnateljstvo južne železnice javlja: Dr- žavne železnice dolgujejo južni železnici iz že dovršenih obračunov medsebojnega prometa za mesec februar, marec, april in maj preko 22 milijonov kron ,katerih ne morejo izplačati južni železnici. Iz še nedovršenih obračunov za mesec junij, julij in avgust pa znašajo terjatve južne železnice najmanj tudi 20 milijonov kron. Te tirjatve izvirajo v glavnem iz tega, da mora južna železnica izplačevati odpošilja-teljem visoka povzetja, katera pa sprejemajo postaje državnih železnic obenem z general wrangel. ^ p! Garigrad, 24. avgusta. (Dun. VuHavas)- General Wrangel je v rpo-^ Pov ?• a^omani sprejel naslov vrhovne-Usi-11lba ruske armade. Na ukrajin-vjvlja aN ie naslovil proglas, kjer jih po-"fl.se združijo z njegovimi četami, ,eva| °el izjavlja kozakom, da se bo bo-0 končne osvoboditve Rusije. Hav ^ Garigrad, 24. avgusta. (Dun KU N vi *as) Poročilo o operacijah na Wran-r jih 1°n,ti veli: Čete generala Wrangla, iNale Podpirai° vstaški kmetje, so se iz-Nci ^v.Ravkazu in so zasedle Ardler in N'Wele so 200 ujetnikov in uplenile ■■ Mja Z obrežja Azovskega morja in N»šha °na so pregnale boljševike. Bolj-(Notj, a?e.n2>va v smeri Orehov se je po-Wn1Zj.alovila- Wranglove čete so za-^st0 ujetnikov ter zaplenile 34 topov * Nn,. r°in*c. Levi breg Dnjestra so po-6 UsD . °svobodile. Očakovske baterije Sn° obstreljujejo. RUSKO-POUSKA MIROVNA POGAJANJA. LDU London, 24. avgusta. (Brezžično.) »Daily Chronicle« poroča iz Varšave, da spričo poljskih uspehov ruski odposlanci v Minsku izpreminjajo svoje zadržanje napram mirovnim pogojem, zlasti glede točke 4. (razorožitev in ustvaritev milice). LDU London, 24. avgusfa. (Brezžično.) »Daily Herald« poroča iz Minska, da se ie v tretji seji komaj moglo preprečiti pre-kinjenje pogajanj. Poljski odgovor zavrača ruske predloge skoraj v vseh važnih točkah, Curzonova nova meja se ni niti omenila, pač pa ustvaritev vmesnih držav. Odklonili so tudi demobilizacijo, ako hkrati ne razorožijo tudi Rusi. Daniševskij je odgovoril, da ruska razorožitev ni mogoča, dokler se Rusija mora boriti še z drugimi sovražniki. Sedanji vojaški položaj bo nemara prekinil pogajanja. Poljski proti-predlogi ne nudijo podlage za resnejše posvetovanje. Splošni vtis je, da bo prihodnja seja tudi zadnja. Dolgovi državne železnice. Samopomoč fužne železnice. nakazano voznino. Ker je južna železnica navezana le na svoje obratne dohodke, je primorana s 1. septembrom t. j. ukiniti medsebojni obračup z državnimi železnicami ter odrediti, da se morajo frankirati pošiljke, ki «so namenjene na postaje državnih železnic v Jugoslaviji za potek po južni železnici, ter da se ne prevzamejo pošiljke s povzetjem in predujmi za postaje državnih železnic. To je edina samopomoč, ki preostaja južni železnici, da more izplačevati svoje uslužbence, plačevati izdatke za premog in materijal ter na ta način vzdržati obrat, ŠVICA IN ITALIJA. LDU Bern, 24. avgusta. (DunKU — Švicarska brzojavna agentura.) Vračajoč se iz Luzerna v Turin je imel Giolitti danes dopoldne četrtinko ure trajajoč sestanek z zveznim predsednikom Motto na bernskem kolodvoru. Motta je sporočil Giolittiju pozdrave zveznega sveta, ki se ni dal zastopati po več članih, da bi se obvaroval neoficielni značaj sestanka. — Giolitti je poudarjal, da mu je razgovor z zveznim predsednikom važen in dragocen. Izrazil je svojo zadovoljnost o uspehih razpravljanj v Luzernu in o sprejemu, ki mu ga je priredilo švicarsko prebivalstvo. Motta je odvrnil, da je te veljalo možu miru in sprave, kar oboje vidi švicarsko prebivalstvo vtelešeno v Giolittiju. Motta se je zahvalil za podporo Italije v vprašanju sedeža zveze narodov v Švici; nato je Giolitti zagotovil, da bo pozorno uvaževal interese Švice v Italiji. V porazgovoru, ki je bil jako prisrčen, sta se ruskega vprašanja dotaknila le kratko. NEODVISNOST EGIPTA. LDU London, 23. avgusta. (Brezžično.) »Times« objavljajo vsebino dogovora med lord Milnerjem in egipčanskim zastopnikom Zaglul pašo. Anglija se zavezuje, pripoznati neodvisnost Egipta in jamčiti za posestno stanje Egipta ob vsakem zunanjem napadu. Egipt bo pripoznal pred- pravice Anglije v nilski dolini in Angliji dopuščal vsako možnost za svobodni pristop. Anglija bo na prekopnem ozemlju vzdrževala posadke. Egipt bo popolnoma svoboden glede svojih zunanjih oanešajev, s pogojem, da se ne bodo sklepale nobene pogodbe zoper Anglijo, in bo vzdrževal lastne diplomatske zastopnike. Kapitulacije se razveljavijo. Dogovor se predloži angleškemu parlamentu in egiptovski narodni skupščini v odobrenje, ITALIJANSKI VERIŽNIKI NA DUNAJU. LDU Dunaj, 24. avgusta. (DunKU) — Korespondenca Hercog poroča, da so zaradi udeležbe pri velikem valutnem veri-ženju zaprli tudi nekatere Italijane, ki so pripadali k italijanski komisiji za premirje, in sicer grofa Areseja, poročnika Esposita in korporala Platea, ki je bil menažni načelnik misije. Pri aretirancih so dobili šest milijonov lir in poleg tega druge valute v vrednosti več milijonov kron. NAPAD ALBANCEV NA NAŠE MEJE, LDU Belgrad, 23. avgusta. Napad na naše meje severno od Skaderskega jezera se je nanovo začel dne 19, t. m. ter se je ponovil dne 20. in 21, t. m. Vsi napadi so bili med tem časom odbiti. Sirite „Bečerni list Stran 2 »Večerni list«, dne 25. avgusta 1920. Štev. 192' Politične novice. 4- Pomiloščenje, Prestolonaslednik regent Aleksander je izdal 18. avgusta t. 1. obširno pomiloščenje za civilne obsojence v Sloveniji, ki so bili obsojeni do dneva amnestije po IX. in X. poglavju S. K. Z. (razžaljenje Veličanstva, žaljenje uradnih oseb po § 104. srb. k. z.) Kaznjiva dejanja te vrste, zagrešena do dneva amnestije, se ne zasledujejo. Pomiloščenje obsega denarne in zaporne kazni. Izvzeti so tatovi, goljufi, defravdanti, oderuhi, navijalci cen in verižniki, ako so bili že predkaznovani. Še ne predkaznovanim in na 3 mesece obsojenim, se odpusti kazen pod pogojem, da v teku dveh let na zagreše nobenega omenjenih kaznjivih dejanj. Obsojenci od 6 mesecev do 1 leta morajo prestati tretjino kazni, drugo pa se jim odpusti pogojno kot v prvem slučaju, — Sadov te amnestije bodo deležni Anton Marinček s tovariši in obsojenci z Ojnice, Zanimiva je amnestija tudi zato, ker navaja pogojno kazen, kar je za nas pravna novost. -j- Zastave na Koroškem, Medzavez-niška plebiscitna komisija je nadalje sklenila, da se po 10. septembru 1920 ne smejo razobešati ali uporabljati nikake zastave katerekoli vrste v celovškem plebiscitnem ozemlju, izvzemši zastav, ki jih uporabljajo člani komisije. Edino mali znaki, ki jih bo kdo nosil na sebi, bodo dovoljeni. (Ta bi bila lepa, da bi še mali znaki ne bili dovoljeni, ki se nosijo na obleki. Plebiscitna komisija entente je res milostna, ko dovoljuje ljudem, da smejo nositi kravate kakor sami hočejo.) Prepoved velikih slovenskih zastav je zopet značilen čin te komisije! + Vlada in komunistične občine. Zagrebške »Novosti« poročajo iz Belgrada, da je bila 23. t. m, seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o izidu volitev v Srbiji in na kateri je bilo sklenjeno, da se počaka na postopanje komunistov v onih občinah, v katerih so dobili večino. Razpravljalo se je tudi o zunanjem položaju, pri čemer se je ugotovilo, da se je položaj na albanski meji obrnil na bolje, Istotako je bilo v razpravi vprašanje o agrarni reformi ter je pripravljen ukaz o oddajanju zemljišč v zakup na štiri leta, + Komunistična stranka na Češkoslovaškem, Češko boljševiško glasilo »Cerven« naznanja, da se je v Pragi ofi-cielno ustanovila komunistična stranka, ki stoji na temelju III, internacionale. Stranki so razven Čehov pristopili tudi Nemci in Judi, -j- Delavski svet na Angleškem, »Pe-tit Parisien«poroča iz Londona: Dne 2. septembra se sestane konferenca »Trade Union«, da sklene ustanovitev stalnega splošnega delavskega sveta, ki bo nadomeščal nedavno ustanovljeni akcijski komite in nadziral delavsko gibanje, da se zagotovi enotno postopanje »Trade Union« v primerih splošnega značaja. Voditelji, ki priporočajo to misel, se nadejajo, da bo splošni delavski svet, obstoječ iz 30 članov, sestavljen že do omenjenega roka, da bo mogel poseči v konflikt rudarjev in preprečiti občno prekinjenje dobave premoga, + Ameriški socialisti za III, internacionalo, Iz New Yorka poroča Reuter, da se je socialistična stranka Združenih držav temeljem splošnega glasovanja izrekla za III. internacionalo, toda z nekate- rimi pridržki. Med drugim je zavrgla diktaturo proletariata po ruskem vzorcu. -j- Mednarodni kongres kovinskih delavcev se je minoli petek otvoril v Ko-danju. Zastopanih je bilo enajst dežela. Dnevne novice. — Socialen tečaj na Sv. Joštu, Vsem udeležencem tečaja naznanjamo, da skupno odhajamo na Sv, Jošt v petek 27, t. m, okrog 20. takoj po dohodu vlakov iz Ljubljane in Jesenic, Zbirališče pred kolodvorom »Kranj«. — Odbor, — Amnestija, Po zmislu včeraj popoldne izdanega ukaza o amnestiji, se je danes dopoldne ob 11, u,ri po primernem nagovoru izpustilo iz jetnišnice deželnega sodišča v Ljubljani 62 kaznjencev, ki so deležni Najvišje milosti. Nepogojno se je odpustila kazen 16 kaznjencem deželnega in 5 kaznjencem okrajnega sodišča, pod pogojem, da tekom dveh let od dneva pravomočnosti sodbe ne zagrešijo nobenega po hudodelstvu kaznjivega dejanja ali nobene tatvine, goljufije, poneverbe ali oderuštva pa 39 kaznjencev deželnega in dvem kaznjencem okrajnega sodišča. Vsem tem kaznjencem so odpuščene tudi vse posledice kazenskih obsodb. Glede vseh obsojencev, ki niso v zaporu, ki pa so deležni Najvišje milosti, se vse potrebno ukrene že prihodnje dni, — Potovanje po koroškem plebiscitnem ozemlju. Vsled sklepa medzavezniške plebiscitne komisije se bo po 10, septembru 1920 zahtevalo od vseh oseb, ki redno prebivajo v plebiscitnem ozemlju, da nosijo pri sebi osebne izkaznice o njih identiteti, Tudi otroci od 10 let naprej jih bodo morali imeti. Take izkaznice izgotove občinski uradi prebivalcem občine, jih pošljejo nato okrajnemu glavarstvu, ki pritisne nanje uradni pečat ter jih izroči pristojnemu okrajnemu svetu (district coun-cil). Okrajni svet tudi pritisne svoj uradni pečat ter jih pošlje občinskim uradom, da jih izroče naslovljencem. Ti morajo imeti tako izgotovljene izkaznice na vsak način do 10. septembra 1920 ter jih nositi seboj vselej in povsod. — Poudarja se izrecno: a) da osebne izkaznice niso potni listi; b) da osebne izkaznice morajo pečatiti okrajni sveti (District Councils), ki jih je postavila medzavezniška plebiscitna komisija; c; da osebam, ki izpremene prebivališče iz enega glasovalnega okraja v drugega, v teku dveh dni pritisne na osebno izkaznico svoj uradni pečat okrajni svet, v čigar okraj je oseba dospela. Za »izpre-membo bivališča« se smatra že, če je kdo odsoten od doma samo tri dni; d) da okrajni sveti, ki smatrajo koga za nevšečnega, to pripomnijo na zadnjo stran osebne izkaznice, — Glede oseb, ki hočejo potovati iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali iz Avstrije v pas II. ali I., se zahteva, da dajo vidirati svoje potne liste po delegatu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v plebiscitni komisiji, čigar urad je v hotelu Kaiser v Celovcu, ako hočejo potovati v pas I., odnosno po avstrijskem delegatu, ki ima svoj urad v hotelu Moser v Celovcu, ako hočejo potovati v pas II. — Pristojbine za časopisne brzojavke v Francijo in Anglijo, Za časopisne brzojavke v Francijo in Anglijo je plačati počenši s 15. avgustom t. 1. od besede 16 cent, ali 32 par oziroma 23.5 cent. ali 47 par, Te brzojavke se pa morajo ujemati s predpisi mednarodne brzojavne pogodbe. — Proti malariji. Ministrstvo za narodno zdravje potrebuje čim več zdravnikov za antimalarično akcijo, Ker so bili za časa vojne mnogi zdravniki zaposleni v posebnih bolnicah za malarične, poživlja zdravstveni odsek one zdravnike v svojem področju, ki bi hoteli sodelovati pri odvračanju malarije, da se čim preje javijo ministrstvu za narodno zdravje, Reflektanti naj 'pred-lože dokazila o svojem delovanju proti malariji, kakor tudi naj označijo svoje zahteve, odnosno plače in kraj, kjer bi hoteli delovati, — Valute. Dne 24. avgusta na zagrebški borzi: 1 dolar 103 K; 100 avstrijskih kron 40 K; 100 carskih rubljev 130 K; 100 francoskih frankov 702 K; 1 napoleondor 375 K; 100 nemških mark 209 K; 100 ru-munskih lejev 234 K. Ljubljanske novice. lj Povratek Fr, Terseglava, Fr, Terseglav, prvi urednik »Mladosti« in organizator Orlov, se vrne dne 26. t, m. zvečer iz ruskega ujetništva v Ljubljano, Pripelje se z večernim zagrebškim vlakom. Orlovska zveza ga bo na kolodvoru slovesno sprejela. Zbirališče ob 8, uri zvečer v Ljudskem domu, odkoder odidejo Orli z godbo na čelu na glavni kolodvor. Vabimo prijatelje in znance orlovske organizacije, da se udeleže sprejema. Orli v krojih, Orlice v navadnih oblekah. lj Orli, Orlice ljubljanskih in bližnjih okoliških odsekov, ki se udeležb 29, t. m, blagoslovljenja orlovske zastave na Viču, naj se zbero ob četrt na 8. pri Ljudskem domu. Točno ob pol 8. odide od tam salezijanska godba. lj Uprava kr. Narodnega gledališča v Ljubljani poživlja gg, dosedanje abonente, ki reflektirajo za bodočo sezijo na svoje dosedanje prostore, naj se zglase do 5. septembra v pisarni opernega gledališča med 10. in 12, ter 2, in 5, uro. Od 6, septembra dalje se sprejemajo novi abonent-je. Cene ostanejo iste kakor lani. Sezona se otvori v obeh gledališčih dne 16. septembra, lj Ljubljanska društva v nedeljo dne 29. t. m, na Vič, kjer se vrši dopoldan blagoslovljenje orlovske zastave, popoldan pa javna telovadba! Pridite z zastavami! Zbirališče ob ^8 pri Ljudskem domu* Točno ob pol 8, uri odhod, (k) lj Smrtna kosa. Po kratki, mučni bolezni je umrla Bricelj Štefka, gojenka državne trgovske šole v Ljubljani. Radi tega se vabijo vse sošolke in kongrega-nistinje k obilni udeležbi pogreba, ki se vrši 26. t, m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Hranilniške hiše št, 1. Udeležite se gotovo! lj Revež izgubil denar. Od Šentpeter-skega mostu do sodnega trga je danes dop, med 9. in 10. uro izgubil reven kmetič, Jože Srebernjak iz Gorenjskega iz Vogelj št. 8, pošta Št. Jurij pri Kranju listnico-z več sto kronami. Najditelj se naproša, naj denar vrne ali na uredništvo »Slovenca« ali na naslov Jože Srebernjak* Voglje 8, p. Št, Jurij pri Kraniu. Razne nežice. r Kako so Nemci podpirali boljševike. Znani rusovski publicist Burcev piše o tem tako-le: Ko se je vnela svetovna vojska, so prijeli na Nemškem in v Avstriji mnogo odličnih rusovskih boljševikov. y vsi ostali Rusi morali občutiti.na ^ pomeni tako jetništvo v vojski, s ^ ske boljševike izpustili iz *aP°.r°it,'0 stik-temu, da so bili dolžni nositi voja ^ ^ njo in sicer povsem zdrave kadar so se zanesli nanje, da bo o ; sovskem širili boljševištvo in ?afUS0YSii njih pomočjo povzročili razpad države. Nekateri izmed njih so 0 P ^ v Švico, kjer so v Zimmerwaldu ^ thalu dali temelje bodoči b°*ise . ternacionali, drugi pa na ^US?V :eli< nin, Zinovev, Buharin in drugi s ^ Švici delovati. Nemški agentje s povelje iz Berolina vsemogoče P ^ ustanavljati boljševiške °rŽanl^a s^o. ^ javljati in širiti boljševiško slo , vseh podjetjih rusovskih boljše vojski in po vojski se kaže r0“a ^jf agentov. Že v letu 1916. in \ $ bil Lenin rusovski begun, je nave ^ ^ j, z nemškim vojaškim Pove'in. °, 0|tfeK ^ boljševiške demonstracije kakor f ^ r Socialisti v Italiji so napad*1 V.^ sijo. Kot poročajo iz Milana, so P° vj»J novega socialističnega poslanca Pr'^ Js5 napadli socialisti procesijo v Aba ,epf Salvatore. Več katolikov je bilo \f nih, neki duhovnik celo težko ra^1'cef!s£, jaki, ki so prišli in hoteli braniti ^ j, so bili sprejeti s streli iz revolvcfl ^ cialisti so vdrli v cerkev in Neki mož in en otrok kakor tudi d v v? ta sta ubita. Vojaštvo se je umaknl jašnico in jedva zabranilo, da ]e ■ ® palilt. Aretirali so več oseb, naka bruhnila generalna stavka. Odgovorni urednia Joie Izdajatelj konzorcij »Večerne^3 Jufoaiovanfcfca tiskarna* T Tiska spsmiBiijts se jmske I «0 Jaj b va nij Po tor sv. oč **1 sp Iv S\ Bi h JU 01 li k it 0 d \ ( 1 LISTEK. Koroške pripovedke. CERKEV PRI ŠMARJETI V ROŽU. Cerkev sv. Marjete v Rožni dolini bi morala biti na drugem mestu, nego je sedaj. Ko so bili zidarji pripravljeni, da zidajo cerkev, ko so postavili temelj in preskrbeli potrebnega materijala, da bi prihodnji dan začeli takoj z zidavo, so drugega dne z začudenjem opazili, da je čez noč zginil ves materijal. Preiskali so ves kraj in našli že postavljen temelj in zraven materijal na griču, kjer stoji sedaj cerkev. Spravili so ga zopet na prejšnje mesto in vse pripravili, a so ga naslednji dan našli zopet na griču. Ta čudež jim je dal nemalo misliti in da se prepričajo, kdo to dela, so tretjo noč postavili stražo. Videli so ob 12. uri ponoči, kako je prevažal materijal angel na vozu, pri katerem sta bila vpre-žena sosedova črna vola. Na vsakem- rogu sta nosila mošnjo polno zlata, ki js bilo določeno za posestnika volov. Tedaj je spoznalo ljudstvo, da je božja volja in je zidalo cerkev na sedanjem mestu. Pravijo, da je imel kmet iz kraja skozi vse tri noči enake sanje: če ne bi bili postavili cerkve na to mesto, bi se prigodila celemu kraju marsikaka nesreča in nezgoda. Mesto, na katerem naj bi se zidala cerkev, se še sedaj imenuje cerkveni pro- stor in ljudstvo časti to mesto kot sveto, Tam se še vidi razpalo zidovje, ki naj predstavlja temelj. V sedanji cerkvi visi slika, na kateri je upodobljena prejšnja hiša božja. Če se v cerkvi glasno govori, se sliši izpod temelja udarec, znamenje, da temelj cerkve ni postavljen od človeških rok. Pripovedujejo tudi, da se na cerkvenem prostoru sliši vsako leto enkrat strašno ropotanje in rožljanje, J, Š.: ; Kapitalizem in krščanstvo. Če bi danes leta 1920. vstal iz srednjeveške grobnice mož, ki je živel pred 700 leti, in bi šel v katero izmed velikih tovarniških mest ali bi si ogledal katero izmed svetovnoznanih industrijskih središč, to bi se čudil kako da se je obličje zemlje izpremenilo! Spoznal bi, da naš čas ne stoji v znamenju veličastnih cerkva, ampak v znamenju neutrudnih tovaren; namesto nemirne večne luči je pritrjen železni kotel z rdečim žarom, namesto pisanih ministrantov sajasti kurjači, topilci in kovači. Stopil bi razočaran dalje in prišel do nebotične hiše z velikimi okni, Tu hodijo ljudje noter in vun, kakor da je to hram božji. Toda to ni hram božji, ampak velika banka, in verniki ne prihajajo s pogledom v nebo, ampak z očmi, obrnjenimi v tla. Stopijo in počaste boga mamona, se mu krčevito priporoče in odhajajo s po- gledom v mater zemljo. Naš čas stoji v znamenju tovaren in tovarne stoje na t!eh kapitalizma. Tovarne — razvoj moderne industrije in kapitalizem, kaj reče krščanstvo k temu; saj krščanstvo trdi, da ima odgovor za vse čase in vse razmere! Najprej moderni velikanski razvoj industrije! Ali ni morda cerkvi tesno pri pogledu na ta zmagoslavni sprevod modernega človeštva? Besno hiteča kolesa strojev v tovarnah, kadeče se pečnice, votlo doneči valjarji v železnih plavžih, ropotajoči propelerji v zbeganem zraku, sopihajoči avtomobili na prašni cesti, jokajoči ladijski vijaki na vodi, vse to je kakor godba k visoki pesmi novega časa. Daleč smo prišli. Cerkev gleda to zmagoslavje in iznajdbe novega časa, pa jih ne kolne. Cerkev ne kolne visokega poleta modernega napredka s prerokom Abdijem, ki je dvignil žugajočo roko proti Ninive, rekoč: »In če bi poletel visoko kakor orel in bi postavil gnezdo med zvezde, prišel bom do tebe in te odnesel,« Ne, katoliška cerkev, ki ve, da šteje med iznajditelji veliko svojih najboljših sinov, ta napredek sam na sebi celo blagoslavlja. V rimskem obred-niku najdemo poseben blagoslov za železnico, za brzojav, za železolivarne, za mostove, ekeltrične naprave in tako dalje. Na oltarju med mašo sicer gore stare sveče, toda v ostalem cerkvenem prostoru gori nova električna luč. In če se bo katoliškemu italijanskemu duhovniku Marconiju posrečilo dobiti brezžičen odgovor na telegram, poslan do morda obljudene pre-mičnice, ki spremlja nam najbližjo stalnico Alfa Centaur, čakal bo žalibog fe~ ^ Ce' in šest mesecev, potem jaz misli®' . pj t1 kvi ne bo treba ravno žalovati, , s kraljevskim pevcem lahko relua ijO Stvarniku: Gospod, zdaj ti bomo o v o pesem. Resnica je, da p?aV f obema rokama sodelujemo pri 01 fj te*'1 gospodarskem napredku časa »n P cf. obema nogama stojimo na tleh s jjjiijr kve. Cerkev le to materinsko človeka, da naj ne stori tako *a. .j,p J* daj Ezav, ki je bratu Jakobu za Jo prodal svoje prvorojenstvo, ali ebr*7 Jr iz mesta Keriota, ki je za par sf tatfj <• j odstopil svojo dušo. Zato cer.^e]Vralje5*':. nes kliče: »Iščite najprej božje ‘lT Ne pravi: Iščite edino, anlPa.jj prej. Zato pravi, naj rečemo: j/ ^ kraljestvo, še preden smo pros 1 *' toniti hudega. Cerkev pravi: De^a' razsetljavi iz večnosti! Naj obločnice; toda zaradi njih naj ^ obratu tovaren večna !uč Pr,!Či di^i bernakljem ne obledi in obla* dimnikov, ki se spenjajo nad zv ^ ^ ne zatemne pogleda k zvezda®- bi moderne ljudi zadelo socialnega oznanjevalca Izaija: ^gljal'^- T t A# m P?‘Lso! *W! trol tisoč plavžev naj gori. Tudi nad n Jifl _______________:____________ „r>ip. star* r socialnega oznanjevalca Izaij*- elja!'/"0' popravili ste mestno obzidje,v.n ^ $ našega časa: Naj kroginkrog i* .X _i ^______ • - 't* j: «nu * -ali1 dovode in zbrali zaloge orozi3- 0ifi°x± spodu svojega Boga ste ob tem . Ne, ostati mora tako kakor Pr . j^ic*« som stoje zvezde in srce poje sv (Dalje.)