Ptuj, torek, 27. februarja 2007 letnik LX • št. 16 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ¡it cena: 0,63 EUR (150 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski <3\ Tehnični pregledi traktorjev na terenu Več na strani 14. Dominko d.o.o.t Zadiu2ni trg 8, 2251 Ptuj 02/788 11 75 Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Šport RK Jeruzalem Ormož • Novi predsednik je Martin Hebar Stran 8 Werde mrrrr bwin Slednja dva nogometna kluba sta velikana evropskega in svetovnega nogometa, sta stalna člana Lige prvakov, njihova letna proračuna se zapisujeta z devetmestnimi številkami, igrata v italijanski in nemški elitni ligi, ki sta med petimi najmočnejšimi na svetu ... Kako lahko v takšni družbi omenjamo ime ptujskega prvoligaša, kakšna je stična točka med temi klubi? Več na strani 7! Jože Mohollč Rokomet • Ptujčanke premočne za Olimpijo Stran 8 Prihodnji torek priloga: Kakovost bivanja 48 strani nasvetov za gradnjo in dom '>. . t. ■ " •-A . Foto: Črtomir Goznik Tednikov pogovor Rozina Šebetič • Veselim se vsakega dneva v naravi ... Stran 3 Doma in po svetu Slovenija • Hofer in Tuš napadata Stran 2 Po naših občinah Trnovska vas • Rešitev, ki bo sprejemljiva za vse Stran 4 Po naših občinah Majšperk • Življenje ob meji kot ga vsiljuje politika Stran 4 Reportaže Stanovno • Zanimiv sosed na številki forty-four Stran 6 Kmetijstvo Zg. Žerjavci • Kaj čaka kmete v obdobju 2007-13? Stran 12 Črna kronika Ptuj • Šlo je za eksplozijo bencinskih hlapov Stran 16 Slovenija • Kako so tržili veliki trgovci Hofer in Tuš napadata Trgovska družba Mercator je z vidika povpraševanja po izdelkih za vsakdanjo rabo lani v primerjavi s predlani v Sloveniji povečala tržni delež za 0,4 odstotne točke na 45,8 odstotka, Sparu se je znižal za 1,2 odstotne točke na 20,5 odstotka, Tuš pa ga je povečal za 1,6 odstotne točke na 16,4 odstotka, je pokazala raziskava, ki jo je novembra lani na vzorcu 2834 ljudi opravila družba Gfk Gral Iteo. Lansko leto je zaznamoval prihod diskontnega trgovca Hofer, ki je dosegel 2,1-odstotni delež. Gfk Gral Iteo raziskavo opravlja vsako leto, in sicer novembra štiri tedne anketira ljudi glede nakupovanja izdelkov za vsakdanjo rabo. Tako dobijo reprezentativne podatke glede na regijo, tip naselja, vrednost nakupa, kraj, trgovsko verigo in tip prodajalne, je v okviru seje upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije pojasnil direktor družbe Darko Dujič. Mercator je tržni delež povečal za 0,4 odstotne točke na 45,8 odstotka, in sicer kljub nakupu Ere, ki je imela lani 3,4-odstotni tržni delež, kar dejansko pomeni, da je Mercator tržil nekoliko slabše. Sparu se je tržni delež znižal za 0,3 odstotne točke na 20,5 odstotka, Tuš pa ga je povečal za 1,6 odstotne točke na 16,4 odstotka. V lanskem letu se je na trgu pojavil Hofer, ki je imel 2,1-odstotni delež, sledi pa mu Leclerc z 1,9-odstotnim tržnim deležem (lani 1,6 odstotka). Uvodnik Mercator močnejši na zahodu, Tuš in Spar na vzhodu Razdelitev po regijah kaže, da je Mercator močnejši v zahodnem delu Slovenije, medtem ko sta Spar in Tuš bolj prisotna na vzhodu. Na Primorskem je Mercator nekoliko povečal tržni delež, medtem ko se je Sparu in Tušu ter malim trgovcem nekoliko znižal. Na Gorenjskem, kjer je Mercator najbolj prisoten, se mu je tržni delež znižal; pojavil se je Hofer, tržne deleže pa so povišali tudi manjši trgovci. V osrednji Sloveniji sta Spar in Tuš ohranila tržna deleža, medtem ko je Mercatorju tržni delež upadel, predvsem na račun Hoferja in Leclerca, ki ima z eno trgovino petodstot-ni tržni delež v tej regiji. V savinjski regiji, kjer je bila v preteklosti precej močna Era, je Mercatorju uspelo le polovično prenesti nakupe Ere, Tuš pa je intenzivno izva- »Zvonček« za grajski hrib Na ptujskih velikih infrastrukturnih objektih, na katere bodo do polletja simbolično obesili smrečice, dela potekajo po načrtih. Puhov most bodo te dni sklenili, tudi ceste, ki vodijo nanj, so v zaključni fazi izgradnje, v gledališču dela celo prehitevajo. Pokritju se bliža prvi ptujski hotel s štirimi zvezdicami. Pod streho pa je že prvi vzorčni model izgradnje na podlagi podeljene stavbne pravice, vrtec Zvonček, kije že na začetku tako glasno zazvonil, da ga posnemajo tudi v drugih okoljih. V teh dneh naj bi postalo jasno, kako bo s ptujskim jezerom, ali bomo gradili pristanišče ali ne, kajti lansko oktobrsko oznanjenje, da je občina že pridobila 80 odstotkov denarja za ta projekt, je bilo čista predvolilna farsa. V mestnih in primestnih četrtih pa bodo še kar lep čas morali čakati na uresničevanje svojih cestnih programov; skorajda ni okolja, ki ne bi imelo za milijon evrov ali več tovrstnih potreb. Medtem ko je pod grajskim hribom še kolikor toliko normalno infrastrukturno stanje oziroma se nekaj dogaja, še celo krožišče Suha veja postaja realnost, pa se na hribu že dolgo nič ne dogaja. Obnovljena nekdanja konjušnica že dobri dve leti čaka, dajo bodo dokončali, sicer pa svojo novo zgodbo skuša pisati najmanj celo obdobje nove slovenske države. Tudi letošnja turistična sezona bo šla mimo grajskega hriba. Država že nekaj let obljublja, da bo njegovo upravljanje prenesla, pa tega še vedno ni storila, morda Ptuj v tem primeru ni dovolj glasen. Skupna kandidatura za kulturno prestolnico, ki jo občine vzhodne Slovenije oddajajo te dni, bi morala vsebovati tudi ta projekt, ki je veliko bolj realen kot nekateri drugi. Upravljalstvo gor ali dol, nekdo bi moral potegniti dovolj odločen korak, da bi se na grajskem hribu pričelo premikati infrastrukturno (za dokončanje nekdanje konjušnice je pogoj urejena voda, kanalizacija, plin) in tudi statusno. V Pokrajinskem muzeju ne morejo naprej tudi zato, ker ustanova nima temeljnega dokumenta, odloka o ustanovitvi. Pri vsej ptujski in dr-žavnipameti je to zagotovo nepojmljivo. Majda Goznik Ne glede na nižji porast tržnega deleža Mercator še zmeraj zavzema dobrih 45 odstotkov na trgu maloprodaje izdelkov za vsak dan. V Podravju je največji porast tržnega deleža dosegel Hofer z di-skontno prodajo, sicer pa je med najuspešnejšimi še družba Tuš, ki je svoj tržni delež povečala za 1,6 odstotka. jal svoje aktivnosti in povečal tržni delež. Hofer najboljši v Podravju Na Dolenjskem je prišlo do manjšega prestrukturiranja trga, najbolj zanimiva pa je podravsko-pomurska regija, kjer je bil Hofer najbolj aktiven. Tam je sicer Tuš povečal tržni delež, Sparu se je znižal, Mercator pa ga je ohranil na enaki ravni. Največ nakupov je bilo opravljenih v samo- postrežnih trgovinah (delež se je znižal z lanskih 58,9 na 58,7 odstotka), sledijo mega-in hipermarketi (s 30,9 na 31,3 odstotka) in diskonti (z 1,9 na 4,6 odstotka). Anketiranci so nakupovali malo pogosteje kot vsak drugi dan, povprečna vrednost nakupa pa je bila 3948 tolarjev oz. okoli 16,5 evra (lani 4095 tolarjev - okoli 17 evrov). Povprečna vrednost mesečnega nakupa na gospodinjstvo se je znižala s predlanskih 345 evrov na 330 evrov. STA (pripravlja SM) Slovenski (ne)politični zemljevid • Državne tarče in tarčice Petrol s 50 milijoni dobička Bosni in Hercegovini, 21 na Hrvaškem in dva v Srbiji. Študenti ceneje do hrane Foto: M. Ozmec Skupina Petrol je v letu 2006 ustvarila čiste prihodke od prodaje v višini 465 milijard tolarjev (1,9 milijarde evrov), kar je 11 odstotkov več kot v letu 2005, čisti dobiček pa se je povečal za 42 odstotkov na 11,9 milijarde tolarjev (49,8 milijona evrov). Kot je znano, sta Petrol in Lukoil konec lanskega avgusta sklenila okvirni sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja za prodajo naftnih derivatov na območju srednje in jugovzhodne Evrope. V skupnem podjetju Petrol Lukoil bo imel Petrol 51-od-stotni lastniški delež, Lukoil pa 49-odstotnega. Po predvidevanjih vodstev naj bi bilo novo podjetje ustanovljeno letos spomladi, vendar se po besedah predsednika nadzornega sveta Petrola Viktorja Barage ne mudi. Matična družba Petrol je lani ustvarila čiste prihodke od prodaje v višini 439,5 milijarde tolarjev (1,8 milijarde evrov), kar je 14 odstotkov več kot leta 2005. Realizirani čisti dobiček obračunskega obdobja znaša 9,5 milijarde tolarjev (39,7 milijona evrov), kar je 31 odstotkov več kot v letu 2005. Petrol je imel konec leta 2006 v Sloveniji 305 bencinskih servisov, 33 v drugačna: po novem bo namreč za obrok znašala 2,35 evra in se bo enkrat letno (februarja) uskladila z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Nova poslanska skupina nepovezanih upoštevalo njihovo članstvo v delovnih telesih, saj takšnega primera, odkar delo DZ določa nov poslovnik, še ni bilo. Popis do junija Foto: M. Ozmec Vlada in študenti so se po dolgotrajnih usklajevanjih le poenotili glede subvencioniranja študentske prehrane. Medtem ko se je vladna stran v svojem zadnjem predlogu zakona že odrekla časovnemu omejevanju študentske prehrane, je danes popustila tudi pri nameri, da bi ponudnike tovrstne prehrane izbirali prek javnega razpisa. Na seji vladnega sveta za študentska vprašanja so se namreč dogovorili, da bo Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) še naprej opravljala naloge izvajalca subvencionirane prehrane. Študenti se bodo tako s študentskimi boni - njihovo mesečno število je odvisno od števila delovnih dni - lahko še naprej prehranjevali tudi med počitnicami. Država bo namreč subvencijo za študentsko prehrano še vedno zagotavljala vse leto in ne samo v času študijskih obveznosti. Višina subvencije pa je po novem nekoliko Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Nova poslanska skupina nepovezanih poslancev, v katero se bodo združili nekdanji poslanci LDS, bi lahko kot samostojna poslanska skupina nastopala že na februarskem rednem zasedanju, vsaj tako meni predsednik dZ France Cukjati. O razdelitvi njihovih mest v parlamentarnih delovnih telesih pa bo kolegij predsednika predvidoma razpravljal prihodnji teden. Cukjati je tudi potrdil, da je v četrtek prejel dopis štirih poslancev, da želijo ustanoviti t. i. poslansko skupino nepovezanih poslancev. V četrtek so namreč iz liberalne demokracije in njene poslanske skupine izstopili še trije poslanci, in sicer Pavel Gantar, Davorin Terčon in Alojz Posedel. Skupaj s samostojnim poslancem Matejem Lahovnikom nameravajo ustanoviti poslansko skupino nepovezanih poslancev. Ni pa še jasno, kako se bo Geodetska uprava (GU) RS je v okviru popisa nepremičnin, ki se je začel decembra lani, uspela popisati šele približno četrtino stavb in delov stavb. Popis poteka počasneje od načrtovanega predvsem zaradi nepripravljenosti lastnikov na obisk popisovalca, zaradi česar mora slednji večino stavb in delov stavb obiskati dvakrat. Ker popisovalci ne bodo mogli popisati vseh nepremičnin v zastavljenem roku do konca aprila, je GU vladi predlagala - ta pa je predlog tudi sprejela - da se popis nepremičnin podaljša za dva meseca, do konca junija. GU mora v skladu z zakonom o evidentiranju nepremičnin, ki ga je DZ sprejel aprila lani, popisati 1,6 milijona stavb in delov stavb. V ta namen so na teren s 1. decembrom lani poslali posebej izšolane popisovalce, v popis pa so doslej predali 736.236 stavb in delov stavb. Od tega so jih dejansko popisali 410.404 oz. 24,9 odstotka. Zdaj bodo na teren poslali še 680 novih popisovalcev, predvsem na območje Ljubljane, Maribora in Kopra. STA (pripravlja SM) Foto: SM Foto: SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-00-04. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Osemdeset let Rozine Šebetič »Veselim se vsakega dneva, ki ga lahko preživim v naravi ob slikanju ... « Življenjska pot jubilantke Rozina Šebetič (dekliški priimek Borko) se je začela v Vodrancih pri Kogu v občini Ormož, kjer je tudi preživela otroštvo. Končala je sedem razredov osnovne šole, dva razreda gimnazije na Ptuju in šolo za umetno obrt - slikarski oddelek v Ljubljani, ob delu pa je diplomirala na Pedagoški akademiji v Mariboru, likovna smer. 5. februarja letos je dopolnila 80 let. V počastitev slikar-kinega jubileja so v Miheličevi galeriji odprli razstavo pod naslovom Likovni svet Rozine Šebetič, ki bo na ogled do 8. aprila. Ob jubileju je del svojega življenja in dela razkrila tudi javnosti. Sploh pa je njena želja, da bi njena dela podoživ-ljali tako kot jih je ona sama, ko so nastajala, da bi z njo delili občutke sreče. Na poti do svojega poklica oziroma izobrazbe je morala premagati marsikatero oviro, najtrša je bila bolezen osteomielitis. A se ni dala, skupaj z mamo, drugimi družinskimi člani in še nekaterimi, ki so ji stali ob strani. Iz bolnišnice so jo odpustili kot neozdravljivi primer z naročilom, da naj se čez pol leta vrne, ker so mislili, da je takrat več ne bo. Bolezen se je ponovno poslabšala, znova je padla v nezavest, vsi so bili prepričani, da bo umrla, tudi v poslednje olje so jo že dali, a je znova oživela. Po zaslugi družinske prijateljice gospe Košar se je šla zdravit v elitno zdravilišče v Avstrijo, kjer so zdravili kostne in podobne bolezni. To je bilo avgusta 1944, 26. julija 1946 je prvič stopila na noge. Pet let je bila bolna, štiri leta pa sploh ni stopila na nogo. Po prvi operaciji je bergle uporabljala le kratek čas, ker se ji je bolezen ponovno zelo poslabšala. Pet let je bila dejansko kot dojenček, odvisna od drugih, še sedeti ni mogla, zaradi mavca ji je zatrdel kolk. Narava pa jo je že od nekdaj navdihovala, pesem gozdov, žitnih polj in vinskih goric, kot čudovita simfonija stvarstva. Svoja občutja narave je v najnežnejših letih poskušala ohraniti v pesmi, nato pa v slikah. Pravi, da je imela čudovite učitelje. V gimnaziji je bil njen profesor France Mihe-lič, v zdravilišču pa ji je neka plemkinja, ki je delala kot prostovoljka, poklonila svoje barvice in čopiče, ko je opazila, da rada in lepo riše. Morda je prav po njeni zaslugi dobila prvo delo, prvo »naročilo«, na željo sester in zdravnikov je naslikala koledar za leto 1946, ki so ga podarili ustanoviteljici in upraviteljici zdravilišča. Vseh 12 slik oziroma podob je naslikala leže, takrat, ko so nastajale, je bila še povsem ne-pokretna. Že mesec dni potem, ko je ponovno hodila, se je vsa slabotna iz Avstrije čisto sama odpravila domov, ne da bi vedela, kaj je z domačimi, zadnjo vest, da so živi in zdravi, je prejela v začetku leta 1946 s pomočjo ljutomerskega Rdečega križa. Sproti si je med potjo tudi sama urejala dokumente, pa še za tri druge osebe. Teden dni je preživela v jezuitski kasarni v Celovcu. Vračala se je s transportom. Nihče je ni čakal. Po dolgih urah čakanja pa je le prišel oče, ki si je moral sposoditi konja in voz, da je lahko prišel ponjo. Domačija je bila razrušena. Ker je bila zelo šibka in oslabljena, doma so budno pazili na njo, službe za njo ni bilo, pa tudi v šolo ni mogla. Na svoje vztrajanje, doma so bili odločno proti, se je prijavila na tečaj za zadružno knjigovodstvo v Ljubljani, kjer je tudi dobila službo. Ponudila se ji je tudi možnost bližnjega spoznavanja slikarstva na razstavah. Želja po slikanju se je znova prebudila. Čeprav je v službi že zelo napredovala, postala referentka za statistiko na Republiški zvezi kmetijskih zadrug, se je odločila službo pustiti in ponovno iti v šolo. Ponovno v šolo, da bila z naravo Pisarniško delo ji ni dišalo, saj je pet let zaradi bolezni preživela med samimi stenami kot ujetnica. Zakaj sem se borila za življenje, če sem znova ujeta, se je spraševala, če sem zrasla sredi travnikov, gozdov, svobodno, sredi narave, zdaj pa sem sredi betona. Vpisala se je v šolo za umetno obrt v Ljubljani, slikarski oddelek. Diplomirala je leta 1953. Prvo službo je dobila v Idriji, poučevala je likovne predmete na čipkarski nadaljevalni šoli, kjer se je izredno dobro počutila, ker je bila mlada med mladimi. Po ukinitvi čipkarske šole v Idriji je svojo pot šolnika pričela na Ptuju, najprej v nižji gimnaziji, zatem pa v OŠ Tone Žnidarič. Od leta 1958 do 1962 je bila okrajna inšpektorica za likovni pouk in strokovna sodelavka Zavoda za prosvetno-pedagoško službo Foto: Črtomir Goznik Rozina Šebetič: "Najbolj vitalno obdobje sem posvetila mladim. Biti sredi življenja, dajati, je lepo." Ptuj. Ob delu je študirala na Pedagoški akademiji Maribor, likovna smer. Hospitirala je učitelje, ki so poučevali likovni pouk in pozneje tudi študente Pedagoške akademije v Mariboru, ki so bili na praksi v šoli. V tem obdobju ni imela veliko časa za slikanje, ker jo je delo bolj ali manj v celoti okupiralo. Pa tudi družina je zahtevala svoje. Začetki na OŠ Tone Žnidarič niso bili najbolj spodbudni, številčno močni razredi, okrog 50 učencev; pridni učenci in dobri sodelavci pa so ji dajali spodbudo, se spominja. Med drugim je organizirala in sama z učenci leta 1969 pripravila razstavo ob 1900-letnici Ptuja. Njeni učenci so bili uspešni na številnih likovnih natečajih. Posebno je ponosna na pohvalo, ki jo je dobila skupaj s šolo leta 1979 na natečaju jugoslovanskih pionirskih iger. Sodelovalo je več kot sedemsto šol, nagrajenih jih je bilo le dvajset. V letu 1984, to je v letu svoje upokojitve, je prejela tudi plaketo dr. Franja Žgeča. »Tudi to, da sem učila, je nek užitek. Vselej je lep občutek, ko veš, da si nekomu pomagal, da je spoznal nekaj lepega, da si mu odpiral oči, da si ga spodbudil k nečemu. Vedno, ko grem na razstave in srečam svoje učence, pomislim, da pa sem morda le zasejala neko seme, ki je vzklilo in ki ima tudi rezultate, da mi je uspelo v srca mnogih položiti ljubezen do umetnosti, narave in vsega lepega. Najbolj vitalno obdobje sem posvetila delu z mladimi. Biti sredi življenja, dajati, je lepo. Vedno so bili pomembnejši ljudje in medčloveški odnosi kot vse drugo. Več kot 25 mojih učencev se poklicno ali v likovnih društvih ukvarja z likovnim ustvarjanjem,« se z zadovoljstvom svojih let v šolstvu spominja Rozina Šebetič, čeprav ni bilo vedno lahko. Prepričana pa je, da se vse, kar se dela z ljubeznijo, obrestuje. ^ * Foto: Črtomir Goznik »Narava je moj navdih, učiteljica in atelje, narava mi daje moč, da kljubujem tudi bolezni.« Prva razstava v letu 1979 Obdobje bolj intenzivnega slikanja Rozine Šebetič nekako sovpada z zgodnjimi osemdesetimi, ko se je vključila v Likovno sekcijo DPD Svoboda Ptuj, ki jo je dlje časa tudi vodila. Prvič pa je samostojno razstavljala leta 1979, v dvorani ptujske bolnišnice, kar je po svoje zanimivo, da se je z umetnostjo vrnila tja, kjer se je zdravila dolge mesece. Drugo pomembnejšo razstavo je imela v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra leta 1981, na tej razstavi so se ji na njeno željo pridružili nekdanji učenci s slikami in kipi. Skupaj se jih je predstavilo 21. V vseh letih se je nabrala impozantna številka - okrog dvestotih slikarskih kolonij in srečanj, ki se jih je udeležila. Trdno je bila odločena, da se ne bo nikoli poročila. Tudi poročila se je, bodoči mož je bil tako vztrajen, da jo je pregovoril. Nobeden nima rad bolnega človeka, bolezen pa se ji je ponavljala vsaki dve leti, zato se ni želela poročiti. Danes je zadovoljna, da se je pustila pregovoriti, ima hčerko, vnukinjo in vnuka. Življenjska pot jo je skoraj zanesla v Kanado, ker pa bi morala skoraj pri štiridesetih letih ponovno študirati v angleškem jeziku. Ni se odločila za svet, kjer je že takrat veljalo, da veljaš, kolikor imaš. To se sedaj dogaja tudi v Sloveniji. V tistem času je dobila tudi stanovanje, kar je najprej pogrešala, otroka je imela, mož je ostal v Kanadi, tudi on se je moral na novo izšolati v angleškem jeziku, dokler pa mu to ni uspelo je delal kot mehanik. Ona pa ni želela začeti novega življenja v novem okolju s pomivanjem posode. Za svojo izobrazbo se je preveč namu-čila, prevečkrat jo je življenje preizkušalo, da bi morala še enkrat začeti. Če bo zdrava, bo lahko še slikala Ob jubileju si je zaželela, da bi bila zdrava, da se bolezen ne bi ponovila. Če bo zdrava, bo še lahko slikala. To je glavno. Veseli se vsakega trenutka, ki ga lahko preživi v naravi ob slikanju. Saj, ko čuti utrip narave čuti življenje. Hčerka Alja-na ji je vedno, ko se je slabo počutila rekla: počakaj mama, da bo pomlad, da boš šla znova v naravo slikat, potem pa boš znova zdrava. Spominja se velikonočne Horvatove kolonije pred dvema letoma. Bila je na dveh berglah, spraševali so jo, kako bo slikala, če pa je na dveh berglah. Odgovorila, da bo že, naj jih ne skrbi. In res, že kmalu je odložila berglo, narava ji je dala novo moč, navdih. Tudi nazadnje v Lenartu se ji je uspelo na nogah obdržati tako dolgo, da je sliko naslikala. »Občutek je enkraten, posebej še, ker si nikoli nisem mislila, da bom dočakala toliko let. Kolikokrat so že rekli, da je konec z menoj, med zadnjo operacijo so me oživljali. Jaz pa nisem mislila na to, da bi umrla, zdelo se mi je, da moram živeti, in sem preživela. To je čudovit občutek, ko veš, da se je splačalo takrat trpeti, da si lahko nekaj koristnega naredil in nekaj lepega doživel. Nikjer še ni bilo na enem mestu hkrati razstavljenih toliko mojih slik, kot sedaj v Miheličevi galeriji, kjer je mogoče videti moja dela, ki so mi še ostala, pokrajine, tihožitja in dela, ki sem jih ustvarila še pod dekliškim priimkom Borko, za katera malokdo ve. Večino del, ki sem jih takrat ustvarila, so bila darila ob različnih priložnostih, rojstnih dnevih, porokah, obletnicah. Ko pa slikam čisto zase, ne pokažem samo tistega, kar je vidno, temveč bolj tisto, kar čutim, zaznavam. Edina slika, ki mi je ostala iz leta 1946, ko sem bila še v zdravilišču, je portret moje prijateljice, narisala sem jo na majhen po-rumenel kos papirja, ohranila sem je namesto fotografije. Zdi se mi, da je na sliki kot bi jo gledala v živo,« je ob jubileju povedala Rozina Šebetič. Imela sem kar srečo, moje življenje je lepo izpolnjeno, čeprav je potekalo drugače, kot ga je načrtovala, je še povedala v pričakovanju nove pomladi in novih umetniških stvaritev, občutenja narave in življenja. MG Majšperk • Sodelovanje med haloškimi in zagorskimi občinami Življenje ob meji je drugačno, kot ga vsiljuje politika Predstavniki petnajstih obmejnih občin iz hrvaškega Zagorja in haloškega območja Slovenije so na posvetu v Majšperku ugotovili, da je možnosti za medsebojno sodelovanje vedno več, dovolj možnosti za realizacijo skupnih projektov v čezmej-nem sodelovanju pa vidijo tudi z novo finančno perspektivo pri skupnem črpanju sredstev iz evropskih skladov. Foto: M. Ozmec Prizadevanja za tesnejše sodelovanje ob meji sta podprla tudi predstavnik hrvaškega veleposlaništva v Ljubljani Dragutin Bračun (levo) in predstavnica slovenskega veleposlaništva v Zagrebu Liljana Figar Kužnar (desno ob njem). Srečanja v prostorih gostilne Dolinca v Majšperku sta se v petek, 22. februarja, poleg županov oziroma predstavnikov 15 obmejnih občin Slovenije in Hrvaške udeležila tudi predstavnica slovenskega veleposlaništva v Zagrebu Liljana Figar Kužnar in predstavnik hrvaškega veleposlaništva v Ljubljani Dragutin Bračun, ki sta prizadevanja sodelujočih občin v celoti podprla ter menila, da je treba dati prednost tistim projektom, ki imajo perspektivo, kajti sodelovanje na gospodarskem področju je zaradi napenjanja političnih odnosov med obema državama že precej obremenjeno. Oba sta tudi menila, da bi bilo treba takšno sodelovanje še bolj promovirati, saj lahko ljudje ob meji tudi na ta način dokažejo, da je dejansko življenje drugačno, kot ga vsiljuje politika. Vso podporo skupnim prizadevanjem in obmejnem sodelovanju pa sta izrazila tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin kot predstavnica občine gostiteljice in predstavnik Turistične zveze Slovenije Albin Pišek. Osnovni namen čezmejnega sodelovanja sedmih slovenskih in osmih hrvaških obmejnih občin je ublažiti vpliv državne oziroma evropske meje med Slovenijo in Hrvaško, kar naj bi po mnenju večine prisotnih že čutili na obeh stranem meje. Potem ko sta v letu 1999 pričeli konkretno projektno sodelovati slovenska občina Zavrč in hrvaška Cestica, so temu vzoru sledile tudi druge obmejne občine, tako da so dve leti kasneje, leta 2001, v Trakoščanu že podpisali pismo o nameri o čezmejnem sodelovanju. Na osnovi tega so vzpostavili turistično cono Haloze-Zagorje, v letu 2004 pa podpisali konkreten sporazum o čezmej-nem sodelovanju na področju turizma. Od leta 2001 delujeta že tudi projektni pisarni za čezmejno sodelovanje Haloze-Zagorje, na slovenski strani je to Lokalni pospeševalni center Haloze iz Cirkulan, na hrvaški strani pa Inter In iz Vinice. Danes v omenjenem obmejnem partnerstvu sodeluje že 15 ob- mejnih občin, 7 iz Slovenije; to so občine Zavrč, Gorišnica, Videm, Majšperk, Podlehnik, Že-tale in od sedaj še Cirkulane, ter 8 hrvaških občin: Cestica, Vinica, Donja Voča, Lepoglava, Klenovnik, Bednja, Durmanec in Jesenje. Koordinator za čezmejno sodelovanje Jernej Golc je dosedanje sodelovanje ugodno ocenil, po zaključku srečanja v Majšperku pa je dejal: "Tokrat smo se na tradicionalnem srečanju haloških in sosednjih zagorskih občin lotili treh ključnih tem: opravili smo analizo in predstavitev vseh možnih virov financiranja v obdobju od 2007 do 2013, analizo vseh dosedanjih projektov, ki so jih predlagale in realizirale sodelujoče občine na obeh straneh meja, poleg tega pa smo čezmejno sodelovaje s podpisom pisma o nameri razširili tudi na novo občino Cirkulane." Na katerih področjih ima čezmejno sodelovanje največ možnosti? "To so požarno varstvo in varstvo pred nesrečami, kjer gre za sodelovanje med gasilskimi društvi na obeh straneh meje in ureditev požarnovarnostnih načrtov za posredovanje na obeh straneh meje, nadalje gre za sodelovanje na področju turizma, kjer je pred- videnih več podprojektov, gre tudi za zagotavljanje mobilnosti in gibanja na obmejnem območju, pri čemer smo ugotovili, da župani z obeh strani meje podpirajo prizadevanja, da se v ta program vključi 10 predlaganih prehodnih točk in realizacija vseh mejnih prehodov, ki so bili predvideni; skupno sodelovanje pa vidimo tudi na področju trajnostnega razvoja in ekologije, na področju kulture in športa ter seveda tudi na področju gospodarskega sodelovanja. Sicer pa pričakujemo, da bomo pismo o nameri za sodelovanje v obdobju od leta 2007 do 2013 podpisali sredi tega leta in da bomo s tem potrdili partnerstvo pri realizaciji omenjenih projektov in ciljev." Slišali smo, da čezmejno sodelovanje podpira tudi vlada RS oziroma njena služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Na kakšen način se ta podpora izraža? "Žal se našega srečanja zaradi bolezni ni mogla udeležiti Nina Seljak iz omenjene vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, sicer pa smo udeležencem predstavili vse možnosti in sredstva, ki so predvidena za projekt Inter-reg 3A. Sodelovanje županov v okviru projektne pisarne Halo-ze-Zagorje pa se ne omejuje le na ta razpisni vir, ampak tudi na druge vire. Ker Hrvaška šele pristopa k Evropski uniji, praktično skoraj vsak teden dobiva nove možnosti za financiranje različnih projektov, medtem ko Slovenija, ki je že v EU, te možnosti financiranja že ima in se še širijo." Katere projekte pa ste že uspeli realizirati v minulem obdobju? "V obdobju od leta 2002 do 2006 nam je uspelo realizirati okoli 15 skupnih projektov. Občina Gorišnica je bila nosilec projekta za čezmejno sodelovanje na področju kulture, občina Zavrč za ureditev poslovno-ekonomske cone Zavrč-Cestica, občina Žetale nosilec aktivnosti za blažitev vpliva državne meje na svojem območju, LPC Haloze je bila nosilec projekta Evropska unija in schengenska meja Haloze-Zagorje in projekta za blažitev vlivov zunanje meje EU skozi turistične cone. Občine Zavrč, Gorišnica, Podlehnik in Žeta-le so bile nosilec projekta za vzpostavitev Turistične cone Haloze-Zagorje, skupaj s temi štirimi občinami ter občinama Videm in Majšperk smo poskrbeli tudi za izdelavo projektne dokumentacije, realiziranih pa je bilo tudi več manjših projektov. Pri tem je treba dodati, da so s hrvaške strani v tem obdobju že uspeli asfaltirati vse ceste do državne meje, uredili so elektrifikacijo in zamenjali lesene drogove z betonskimi, uspelo jim je obnoviti tudi vodovodno omrežje, medtem ko v občinah na slovenski strani vsega tega še nismo uspeli v celoti realizirati. Eden večjih realiziranih projektov je zagotovo vzpostavitev in izvajanje aktivnosti znotraj turistične cone Haloze-Zagorje; gre za razne skupne nastope na sejmih, pri predstavitvi turističnih programov in paketov, ter postavitev manjših zbirk na območju Haloz in turistične cone. Nekaj več so na hrvaški strani uredili tudi s poslovno cono v Lepoglavi, saj je že v fazi oddaje zemljišč, v zaključni fazi pa je tudi ureditev poslovnih con Cestica ter Zavrč-Dubrava." M. Ozmec Trnovska vas • Župan odgovarja Civilni pobudi Rešitev, ki bo sprejemljiva za vse Kot smo poročali v prejšnji številki našega časopisa, člani Civilne pobude Trnovske vasi županu Alojzu Benko postavljajo pogoje, da mora z DARS-om, Direkcijo za ceste in podjetjem SCT zaradi varnosti doseči dogovor o gradnji pločnikov skozi občino. Člani civilne pobude od župana Alojza Benka tudi zahtevajo, da terminsko opredeli, do kdaj bo cesta sanirana in kdaj bodo pločniki ob glavni cesti zgrajeni. Obiskali smo župana Alojza Benka in ga povprašali, kako komentira zahteve Civilne pobude Trnovska vas. Povedal nam je, da se zaveda, da je izgradnja avtoceste nujna, zato je treba do gradbišča pripeljati tudi potreben material, po drugi strani pa razume tudi zahteve civilne pobude, saj je varnost otrok in na splošno občanov zaradi povečanega tovornega prometa ogrožena. V Trnovski vasi se tudi zavedajo, da se bo zaradi bližine izvoza z avtoceste promet povečal tudi po njeni izgradnji. »Takoj po objavi sem se sestal s predsednikom Civilne iniciative Trnovska vas Danilom Muršcem in mu pojasnil dosedanje aktivnosti občine pri reševanju nastale situacije in ga seznanil s predvidenimi sredstvi v proračunu za izdelavo projektov. Pojasnil sem mu tudi, da se bova s podžupanom Dragom Pukšičem 6. marca udeležila sestanka s predstavniki DARS-a in Direkcije za ceste RS, kjer bomo predstavili našo problematiko. Osebno menim, da je pristop Civilne iniciative Trnovska vas dober, nenehno namreč dobivam anonimna pisma, ki nimajo nobene teže in so po mojem prepričanju delo posameznikov, ki se bo- Zupan občine Alojz Benko jijo stopiti pred občane. Preuranjeno je, da bi govorili o konkretnih odločitvah, saj v tem trenutku ravno občinski svet sprejema letošnji Bankin ob glavni cesti praktično več ni. proračun, ki tudi zadeva problematiko, na katero opozarjajo člani Civilne pobude Trnovska vas. V tistem trenutku, ko bom lahko spregovoril o konkretnih odločitvah in dogovorih, bom to tudi storil za Civilno iniciativo in za širšo javnost,« pravi župan Alojz Benko. Župan Benko je ob koncu pogovora še enkrat poudaril, da razume stiske ljudi, ki živijo ob cesti, razume pa tudi izvajalce del; pravi, da je optimist, saj upa, da bodo z DARS-om, Direkcijo za ceste RS in podjetjem SCT našli rešitev, ki bo sprejemljiva za vse. Zmago Šalamun Foto: ZS Ptuj • Obnova Mestnega gledališča Ptuj Predprostor bo zastekljen Obnova Mestnega gledališča Ptuj poteka po načrtih, zaradi mile zime celo malo hitreje. Rok za dokončanje del, konec septembra letos, in odprtje oktobra nista ogrožena, je konec prejšnjega tedna povedal Ivan Vidovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj. Lahko se celo zgodi, da bodo dela končana pred rokom. Izvajajo se že dela, ki predstavljajo "rast" objekta, prej so potekala rušitvena dela. V notranjščini objekta so nekatera dela že opravljena. Če bi potrebna dela pri obnovi delili na tri faze, pravi Ivan Vidovič, bi v tem trenutku lahko dejali, da se sedaj izvaja druga faza, v tretji pa se bo objekt opremljal. V teh dneh postavljajo jeklene nosilce, ki bodo nosili vse potrebne mehanizme. Potekajo tudi že priprave na izvedbo prednjega dela gledališča, predprostora, ki naj bi bil čim bolj podoben originalu, le da bo zastekljen, kar prvotni ni bil. Foto: Črtomir Goznik Obnova Mestnega gledališča Ptuj poteka po načrtih. Po notranji prenovi bo največ dela na strehi, saj bo v celoti zamenjana. V času izgradnje je financer investicije izvajalec del Gradis - Gradbeno podjetje Gradnje, d. d., Ptuj, ki je skozi podeljeno stavbno pravico neke vrste investitor in izvajalec hkrati. Investicijska vrednost brez DDV je okrog 500 milijonov tolarjev. Gradbenih del je 25 odstotkov, 35 odstotkov obrtniških, 15 od- stotkov instalacijskih, okrog 25 odstotkov pa predstavlja vrednost opreme, ki bo podobna opremi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, kjer je še vedno tako, kot bi objekt odprli včeraj. Koristnih prostorov po prenovi bo 1100 m2. Sistem gradnje je identičen gradnji vrtca Zvonček. MO Ptuj v tem letu priča- kuje 200 milijonov tolarjev, za kar imajo sklepe države, tudi v najnovejših pogovorih s predstavnico ministrstva za kulturo so govorili o tem, morebitnega drugačnega odgovora oziroma da ne bi bilo tako, niso dobili. Sklepi so za ministrstvo zavezujoči, čeprav pa je res, da pogodbe niso podpisali, ker MO Ptuj ni predložila pogodb z izvajalci del. Denar bi lahko pridobili že lansko leto, če bi se ministrstvo držalo dogovorov in sklepov, v vsakem primeru pa ga bomo dobili, ko bo gledališče obnovljeno, poudarja Ivan Vidovič. Podobno se dogaja pri vrtcu: najprej je bilo potrebno objekt zgraditi, potem pa se bodo sredstva pridobila. "Ne vidim nobenega problema, da se to ne bi zgodilo," je še povedal. Za obnovo Mestnega gledališča Ptuj sta bila izdana dva sklepa z ministrstva za kulturo, prvi v višini nekaj nad 121 milijonov tolarjev, drugi pa v višini 35 milijonov tolarjev, služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa je v letu 2006 za sofinanciranje prenove tega ptujskega kulturnega objekta namenila 35.212.000 tolarjev, pogodba za ta sredstva pa je že podpisana. MG Upravna enota Ptuj • Matična dejstva v letu 2006 Vpisali manj rojstev, manj zakonskih zvez Tudi za leto 2006 smo s pomočjo Elizabete Peteršič, višje referentke II v Upravni enoti Ptuj, zbrali nekatera matična dejstva, ki se nanašajo na območje Upravne enote Ptuj. V letu 2003 sprejet zakon o matičnem registru je za to področje prinesel vrsto novosti. Nekatere so se pričele izvajati že z uveljavitijo zakona, za matičarje najpomembnejše pa 3. maja leta 2005. Od takrat dalje se v matični register, ki je računalniško vodena baza podatkov, vpisujejo matična dejstva: rojstvo, zakonska zveza, smrt oziroma druga tovrstna dejstva, ki jih določa zakon. Matični register je nadomestil matične knjige. Od maja 2003 se vsi podatki, pomembni za osebni status posameznika, ki so vpisani v rojstni matični knjigi, prenesejo v računalniško vodeni matični reigister. Pravna podlaga za vnos je rojstna matična knjiga, v kateri je oseba vpisana. Kot je povedala Eliazbeta Peteršič, bodo matičarji prenesli v računalniško vodeni matični register podatke iz rojstnih matičnih knjig za 92.644 oseb. V letu 2005 so opravili 16.689 vnosov za nazaj, v letu 2006 pa 25.294. »Matični register je tudi razvid osebnega statusa državljanov Republike Slovenije, v katerega se vpisujejo tudi matična dejstva tujih državljanov, ki se dogodijo v Sloveniji, vendar pa se njihov osebni status v matičnem registru ne vodi. Sestavni dela matičnega registra je zbirka listin, ki so podlaga za vpis v matični register. Za vpis matičnega dejstva v matični register je pristojna upravna enota, na območju katere je matično dejstvo nastalo ali pa se mora po določbah zakona vpisati v matični register. Vodi se v centralnem informacijskem sistemu. Pristojni matičar v centralno informatizirano bazo, ki jo za celotno območje Republike Slovenije vodi in vzdržuje ministrstvo, pristojno za upravne notranje zadeve, za svoje območje vnaša podatke, ki se v skladu z zakonom vpisujejo v matični register,« je še o matičnem registru povedala Elizabeta Peteršič. Vanj so v letu 2006 vpisali skupaj 924 rojstev, vključno z rojstvi v tujini, 171 sklenjenih zakonskih zvez, tudi poroke v tujini, 693 smrti, tudi umrle v tujini, 969 vpisov je bilo zaradi sprememb osebnega stanja v zvezi z očetovstvom, razvezami, spremembami osebnega imena, poslovne sposobnosti in skrbništva. Smrtovnic za zapuščinski postopek je bilo 675. Izpiskov iz matičnega registra je bilo v letu 2006 8522, potrdil 85 in potrdil o državljanstvu 1292. Izpiski in potrdila iz matičnega registra se izdajajo na podlagi vpisa v matični register. Imajo dokazno moč javnih listin, ki se izdajajo na zahtevo posameznika, na katerega se vpis nanaša, na zahtevo drugih oseb pa le v primeru, če imajo pisno privolitev posameznika ali za to obstaja podlaga v zakonu. Zakon o matičnem registru je prinesel tudi pomembno novost, s katero je odpravljena krajevna pristojnost za pridobivanje izpiskov in potrdil iz matičnega registra, občani lahko zahtevajo tako izpisek kot potrdilo na kateremkoli matičnem ali krajevnem uradu v Sloveniji, ne glede na to, kje so so rodili. Ker se vpisi v matični register po novem nekoliko razlikujejo od vpisov v matične knjige, tudi ni mogoče natančno primerjati matičnih dejstev v letu 2006 z matičnimi dejstvi v letu 2005. Pri vpisih rojstva je je številka manjša za 16, leto poprej so vpisali 940 rojstev, pri porokah je številka manjša za 31, v letu 2005 sta bili vpisani 202 poroki. MG Foto: Črtomir Goznik Od tod in tam Ptuj • Bejži čopič, kurent gre Foto: Črtomir Goznik Ptujski Leo klub, podmladek Lions cluba Ptuj, je tudi letos v času pustovanja organiziral likovno kolonijo pod naslovom Bejži kurent, čopič gre. V letošnji likovni koloniji so sodelovali člani likovne sekcije iz Majšperka, likovni pedagogi in amaterski slikarji, ki so likovna dela, ki so jih ustvarjali na temo Pust in pustne maske, podarili Leo klubu Ptuj. 16. februarja so v prostorih CID-a Ptuj odprli prodajno razstavo, na ogled je do 16. marca. Izkupiček lanske likovne kolonije so podarili Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Ptuj, na fotografiji predsednik Anton Žerak in predsednik Leo kluba Ptuj Marjan Perger. Leo klub Ptuj si že od vsega začetka delovanja, deluje tri leta, prizadeva pomagati socialno ogroženim članom in posameznikom. MG Lenart • Sporazum o premoženjskih razmerjih Po lanski spremembi lokalne samouprave, ko sta se iz občine Lenart izločili občini Sv. Trojica in Sv. Jurij v Slovenskih goricah, je bilo potrebno razdeliti tudi premoženje. Župani so skupaj z občinsko upravo pripravili Sporazum o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij in ga poslali v obravnavo na občinske svete. Svetniki občin Lenart in Sv. Trojica so ga sprejeli na sejah 25. januarja, občine Sv. Jurij pa 1. februarja. Za delitev premoženja so uporabili razmerje v številu prebivalcev: Lenart (7.238prebivalcev) - 62,05 odstotka, Sv. Jurij (2.187prebivalcev) - 18,75 odstotka in Sv. Trojica (2.239prebivalcev) - 19,20 odstotka. Po legi premoženja se bodo razdelila zemljišča, objekti za izvajanje vzgojne in izobraževalne dejavnosti, objekti komunalne infrastrukture kolektivne in individualne rabe, cestna in prometna infrastruktura, kulturni spomeniki in drugi objekti, ki služijo kulturni dejavnosti oziroma so objekti javne infrastrukture na področju kulture, športni objekti in zaklonišča. Po legi in dodatno še po kriteriju števila prebivalcev se deli stanovan-jsko-poslovni fond (skupaj z obstoječimi najemnimi razmerji). Po namenu uporabe se deli premoženje, ki je namenjeno uporabnikom nepremičnine ali izvajanju dejavnosti, ki ji nepremičnina služi. Vsaka občina je ustanoviteljica in izvršuje ustanoviteljske ter lastninske pravice za javne zavode s področja predšolske vzgoje in izobraževanja na svojem področju. Občina Lenart je dolžna zagotoviti občinam Sv. Jurij in Sv. Trojica sodelovanje pri upravljanju javnih zavodov (Knjižnica Lenart in Zdravstveni dom Lenart), ki izvajajo svojo dejavnost za potrebe občanov vseh občin v sorazmerju s številom prebivalcev. Občine postanejo soustanoviteljice javnih zavodov in skupaj prevzamejo pravice in obveznosti do javnih zavodov ter izvajalcev, ki po koncesijski ali drugi pogodbi, v skladu z mrežo javnih služb opravljajo dejavnosti, ki jih mora občina zagotavljati na celotnem območju in za vse prebivalce prejšnje občine. Premoženje krajevnih skupnosti se vključuje v premoženjsko bilanco novih občin po teritorialnem principu. Po kriteriju števila prebivalcev se delijo denarna sredstva na računu, terjatve do kupcev, depoziti v bankah, kapitalske naložbe v Cestno podjetje Maribor, Mariborski vodovod in Veterinarsko bolnico Lenart. Vsaka občina prevzame tisto dolgoročno zadolžitev, ki je bila namenjena za izgradnjo infrastrukture na njenem območju, razen kredita Republiškega stanovanjskega sklada, ki se deli po principu števila prebivalcev. Po namenu uporabe se delijo odprte obveznosti do dobaviteljev, po legi pa pogodbene obveznosti že izvedenih investicij. Sporazum o razdelitvi premoženja sklenejo župani v roku treh mesecev po objavi v uradnem glasilu. Sporazum je tudi podlaga za vpis lastninske pravice občine v zemljiško knjigo. Zmago Šalamun Železne Dveri • Prleki pokopali Pusta Foto: NS Po uspelem karnevalu v ljutomerskem mestnem središču in torkovih pustnih^norčijah so se v Prlekiji od „fašenka" dostojno poslovili. Že vrsto let se procedura s sežiganjem opravlja na turistični kmetiji Belec v Železnih Dverih. Tudi tokrat je številna „žalujoča" druščina spremljala letošnji pust na njegovi zadnji poti (na posnetku). „Žalno svečanost" je opravila znana prleška humoristična skupina Vera Slavič, Roman Marič, Branko Hrga in Branko Vrbančič. _NŠ Stanovno • Zanimiv nov sosed „Stanovno forty-four" Od nedavnega imajo prebivalci Stanovna pri Ormožu novega sovaščana. Na Mike Griffithsa so se počasi že navadili, ko z nezgrešljivim minijem previdno vozi po naših ozkih cestah. Mike se je na svoje sokrajane zlahka navadil, saj je poleg prekrasne narave, prijaznost in ustrežljivost naših ljudi glavni razlog za to, da se je preselil v „Stanovno forty-four". V Sloveniji je bil že večkrat in vedno mu je bilo všeč. Odločilna pa je bila oddaja, ki je predstavljala Slovenijo kot investicijsko priložnost, kot možnost za njihove razmere ugodnega nakupa nepremičnine pri nas. Takrat si je Mike nagledal hiško na Goričkem, vendar mu je po spletu okoliščin kupčija zdrsnila iz rok. Medtem mu je posrednik iz Murske Sobote poiskal drugo možnost. In ko je lansko jesen Mike priletel v Zagreb na tekmo Arsenala, je spotoma skočil še na Stanovno. Zaljubil se je v kraj, hišo in naredil nekaj, za kar je bil prepričan, da ne bo nikoli - kupil si je hišo. „Čudovito je tukaj, ko pogledam skozi okno na eni strani vidim Hrvaško, na drugi Avstrijo, prekrasno. In ljudje! Ko sem se priselil, mi je soseda prinesla lonec juhe s cmočki in mi nekaj govorila v slovenščini. Bil sem prepričan, da mi razlaga, da naj kasneje posodo vrnem. A čez par minut je ponovno pozvonila in takrat sem dojel, kaj je prej povedala - meso in solata pride čez par minut. Taki ste Slovenci. Doživel sem toliko lepih reči, našel krasne prijatelje. Dobro se počutim tukaj." Prlekija English School Mike pripoveduje, da je hišo na Stanovnem v začetku doživljal kot počitniško, ko pa je nekaj časa preživel v njej in so ga tukaj obiskali prijatelji iz Anglije, je dozorela odločitev - vselil se je. „Veš, London je krasno mesto za obiskati in uživati, ni pa prijetno v njem delati in živeti. Preveč ljudi je na kupu," svojo odločitev, da bo zapustil londonsko stanovanje, še dodatno utemeljuje Mike. Čeprav v Londonu že Na knjižni polici Mike Griffiths je po Londonu, Litvi in Franciji našel svoj dom za nekaj časa tudi na Stanovnu 44. nekaj časa ni redno živel. Mike namreč neverjetno rad potuje in je veliko svojega življenja preživel na potovanjih. Kot učitelj angleščine, dokončal je tudi podiplomski študij, pa je služboval tudi v Litvi in v Franciji. Med drugim je bil na univerzi v Rouenu lektor za angleški jezik, poučeval pa je tudi na tamkajšnji gospodarski zbornici. Vendar pravila in omejitve, ki določajo takšno poučevanje jezika, niso zanj. Mike se rad zabava, stvarem pristopa ne-konvencionalno in zato ne preseneča, da se je odločil pri nas odpreti svojo lastno jezikovno šolo. Ta je pričela delovati 29. januarja in se imenuje PES Prlekija English School. Za začetek delujeta dve skupini, v Ormožu in v Veržeju, vendar ima Mike večje načrte. Jeseni se PES seli tudi na Ptuj. „To sem si vedno želel. Vstanem, ko se naspim, potem pa spočit in dobre volje učim tako, da se vsi zabavamo. Poučujem po programu Oxford University Press New Headway English Course, ki je največ uporabljan tečaj angleščine." In tako ostane dovolj časa tudi za najbolj pomembno stvar na svetu - za nogomet. Mike je namreč strasten navijač Arsenala in jih spremlja povsod. Prav zadovoljenj je, da iz vseh večjih okoliških mest letijo nizkocenov-niki za London in tako mu ni treba zamuditi nobene tekme. In kar je najlepše, do svojih popoldanskih tečajev je že nazaj. Francija - zadnja sovjetska republika Na vprašanje, kako mu je uspelo v tako kratkem času priti do nepremičnine, se prijaviti in ustanoviti zasebno šolo, pravi, da se ima v veliki Kljub temu, da živi v slovenski provinci, se Mike določenim stvarem ne namerava odpovedati. Ena od njih je njegov simpatični mini, druga pa redno „letanje" v London na tekme njegovega ljubljenega nogometnega kluba Arsenal ... meri zahvaliti svojemu sosedu in sedaj že prijatelju Samu Simoniču, ki mu je pri vseh njegovih podvigih pošteno pomagal. Sicer pa je povedal, da na naših uradih zaenkrat ni doživel še nič neprijetnega, da vse poteka relativno hitro. Ko se začudim, mi pove, da so največji birokrati, ki jih je kdaj srečal, Francozi. „V Franciji za vse potrebuješ papir, za vsako stvar so si izmislili dodaten zakon. Ne pravijo zastonj, da je Francija zadnja sovjetska republika ... Tam nikoli ne bi mogel tako na hitro najeti stanovanja ali kupiti nepremičnine. Najbrž je to povezano z dejstvom, da so zelo socialna država in ko se nekdo enkrat vseli v stanovanje, ni več mehanizma, s katerim bi ga spravil iz njega, četudi ne plačuje najemnine. Zato pa so mehanizmi, ki te spustijo v stanovanje tako zelo rigorozni ..." Sicer pa je v času svojega skoraj desetletnega bivanja v Franciji našel tudi veliko prijateljev. In ti so za lanski božič dobili prav posebno darilo. Ko se je vračal iz Stanovna je s seboj za vsakega vzel nekaj ormoškega vina. In Francozi so blagovolili meniti, da je menda čisto v redu. S Francozi namreč okrog hrane in pijače ne poznajo šale ali vljudnosti. Francozi znajo uživati življenje, so pa tudi brez dlake na jeziku, če je kaj slabo oziroma jim ni všeč. In kakšni smo Slovenci? „Prijazni, silno prijazni, ustrežljivi, radi se družite. Vse je lepo, urejeno, na ozkih cestah ti ljudje dajo prednost, se umaknejo, ko vidijo, da si tujec. V Sloveniji še nisem doživel nič negativnega." Mike po nekaj mesecih v Sloveniji že razume kakšno besedo slovensko, pa tudi pove že kaj, s svojim simpatičnim, tipično angleškim naglasom. Viki Klemenčič Ivanuša Vlado Kreslin Venci Povest o Beltinški bandi Ljubljana. Kreslin, 2006 Vlado Kreslin je z Venci postavil besedni, zvočni, vizualni, tako rekoč multimedijski in človeški spomenik Beltinški bandi. In ne samo njej, tudi vsem tistim brezimnim godcem prekmurske ravnice, ki so prenesli panonsko človeško melanholično izročilo in napeli strune tako, da so odzvanjale skozi preteklost v sedanje čase. Vlado Kreslin se je rodil v Beltincih, Katarini in Milanu, 29. novembra 1953. Zanimivo je, da je začel igrati kot bobnar, kasneje pa je nastopal kot pevec v številnih rock zasedbah. Prav s Kreslinom je nastopil eden izmed preporodov slovenske ljudske glasbe z igranjem z Beltinško bando, vendar ne samoumevno, čeprav so bili vsi mu-zikanti iz istega kraja. To je bila kombinacija ljudske glasbe, odigrane na moderen način. Vonj krizantem in črne kočije! In tukaj se izkaže Kreslin kot mojster, prisluškovalec panonske zemlje, kije znal združiti ljudske pesmi s kavarniškimi popevkami in evergrini, in je tako zaobsegel ne samo glasbeno, ampak tudi starostno generacijo poslušalcev v Sloveniji in širom po Evropi. Kot prekmurski odposlanec je znal obuditi vrnitev v preteklo prvobitno pokrajino, prežeto z empatijo stoletij v taktih elegične melodije, v kateri je človek jokal, vriskal in prepeval. S svojim intuitivnim začutenjem je prekmurski svet razširil v slovensko obzorje in še dlje, skozi narodovo izročilo je opozoril, da je tovrstna glasba univerzalno razumljiva, ne glede na razumevanje žlahtne prekmurščine, za katere pomen in obstoj ostali slovenski svet do devetnajstega stoletja skoraj ni vedel. Izdal je več kot deset glasbenih albumov in dve pesniški zbirki: Namesto koga roža cveti (1991) in Vriskanje in jok (2003). Ostali so grčasti prsti Joužeka in drugih brezimnih godcev, ki najdejo sledi v pesmi ali bivanjskem smislu, »naj je kralj ali berač,«postopač. Jožekpa že čaka na koncu ceste, ki je rezervirana tako za kralje kot za berače in za vse nas! Nekateri Miški, Jančiji,Jožeki in To-neki so že odšli, drugi še cimbalajo in goslajo, za seboj so pustili zvoke v meglici polj in rek ter svoje učence. Kreslin se je pridružil Beltinški bandi, jo na novo obudil, za njim sta prišla tudi njegov oče in mama. Strani v knjigi Venci so besedno označene, vsaka prinaša pesemski, spominski, anekdotičen zapis, če prištejemo še slovar in notne zapise, se jih zvrsti sto sedemnajst. Vmes črnobele podobe in na zadnji strani zgoščenka. Na njej si sledijo Bela nedelja, Snočkar je edna prav lušt-na noč bijla, Nede mi več rasla, Knockin' on heaven's door, Janči in Jožek, Či bi jes bijla fčelica, Jožek. Črnobe-la knjižna predloga priklicuje jin in jang, dobro in slabo, predvsem prehod v melanholijo prepišne panonske ravnice, v to svojevrstno impresijo in čustveno razpeto panonsko Provanso, ki ji dajejo takt šramelvalcer, sotiš in čardaš in Mujra ter slovo od pokrajine, ko je bilo na svetu lušno in tudi hudo. V spomin si je priklical Miška Baranjo, cimbalista in gostilničarja, ki mu je znal nabrito zaigrati tudi terco višje, kot je bilo potrebno, in kako pesem za Marjana Kralja. V tujini je banda naročala kar po prekmursko in vsi so jih hoteli spoznati. Miško je zgledal kot Hitchock, Janči kot Gregory Peck, Joužek kot mafiozo, ki ni dal kaj na pomembnost, tako je bil njihov prekmurski predsednik, »ovi mali bejli!« V Franciji so videli črne krave, ki pa so znotraj sigurno »bejle.« Ko je prišlo do zamenjave na letališču, saj veste, rdeča preproga, rokovanje in šampanjec, so bili ravno oni pravi ambasadorji slovenstva, ne naši uradni politiki. Kljub temu je Janči predlagal, naj povedo doma, da so špilali v Domžalah in ne na zimski olimpiadi. Ko je kdo umrl ali slavil, je Tonek v hipu pustil kmečko delo, zavihtel harmoniko na hrbet in jo mahnil proti Kociprovim. Fantje so jih imeli okrog osemdeset, pa so lahko noč živahno in neutrudno preživeli. Bili so samo »zmantrani«; one mlade v minicah, oni pa izkušeni!Bel-tinška banda je bila »političen« bend, nastal v obrambo pred alpsko harmoniko. Takrat so veliko igrali vsem, saj je bilo vse polno »demokratof.« »Edino veselje je boukše, kak sto žalosti!« Na predvečer volitev so imeli koncert s sloganom: »Volite Bando!« Edinkrat, ko so imeli fantje tremo, je bilo igranje na play back. Spomladi tisoč devetsto triindevetdesetega je odšel Miška na drugo stran, med nebeško godbo: »In potem, ko je nebo čisto, včasih pogledajo dol na nas, ki imamo vajo, in pravi Joužek, posluh pa dujša je edno pa isto!« bibliotekar Vladimir Kajzovar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Foto: vki Rokomet Ptujčanke premočne za Olimpijo Stran 8 Izjava za javnost Občina Ormož, urad župana, o RK V. Nedelja Stran 8 Odbojka Domačinke tokrat oddale set Stran 9 Judo Klemen Ferjan enkrat zmagal v Hamburgu Stran 9 Nogomet Prijateljske tekme naših ligašev Stran 10 Strelstvo Dobri rezultati slovenskih strelcev Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Drava uspel veliki met Drava odslej v družbi Milana in Werderja! Nadaljevanje s prve strani. Vsakršna primerjava med temi klubi, tako z vidika prepoznavnosti, igralcev, proračuna, gledalcev, organiziranosti, pogojih vadbe in še marsičem drugem, seveda odpade že na začetku. Kljub temu pa zgornji naslov ni iz trte izvit, ampak ima realno osnovo: omenjene klube namreč od tega tedna druži ime generalnega sponzorja! Drava Ptuj je od vstopa v prvoligaško konkurenco dalje napredovala v vseh pogledih: v dveh letih je postala stabilen prvoligaš, uspešno je prestala licenciranje, organizacijsko se je dvignila na nivo, ki jim ga lahko zavida že večina sloven- skih klubov 1. lige, je ena najbolj rednih plačnikov svojih igralcev, saj v tem trenutku igralcem ne dolguje niti centa! Kljub temu očitnemu napredku, pa jim na tej poti ptujsko in okoliško gospodarstvo ni vedno stalo ob strani (z redkimi izjemami); velik del finančnih sredstev za preživetje so zagotavljali iz bolj oddaljenih virov (http://www.nkptuj-klub.si/ sponzorji.htm). Pred začetkom letošnjega spomladanskega dela prvenstva v 1. SNL pa so storili še korak dlje: pogodbo o generalnem sponzorstvu so podpisali z multinacionalko Bwin! Slednja ima sedež na Gibraltarju, hčerinsko podjetje pa ima na Dunaju, ukvarja se s športnimi stavami in igralništvom, priso- Foto: Črtomir Goznik Vrednost pogodbe o generalnem sponzorstvu med NK Drava in multinacionalko Bwin ostaja skrivnost, zagotovo pa gre za številko, kakršne se ne bi branil noben slovenski prvoligaš. tna pa je praktično v celotni Evropi (www.bwin.com). Triletna pogodba, vrednost skrivnost Kaj omenjeno partnerstvo konkretno pomeni za NK Drava, pa smo povprašali njenega predsednika Roberta Furja-na. »Že dlje časa smo si prizadevali za pridobitev generalnega sponzorja kluba, to nam je sedaj z multinacionalko Bwin tudi uspelo. To za naš klub pomeni dodatno stabilnost v poslovanju, ki je bila že doslej dobra. Do začetka prvenstva 2007-08 bomo intenzivno delali na tem, da še dvignemo kakovost dela na vseh področjih delovanja in da povečamo prepoznavnost kluba. Sedaj ne bomo izvedli nobenih dodatnih nakupov igralcev ali česarkoli podobnega, ampak bomo samo konsolidirali vse notranje sile,« je povedal predsednik NK Drava. Običajno je, da se vrednost takšnih pogodb ne razkriva javno, tudi v tem primeru je Na uradnih internetnih straneh AC Milana in bremenskega Wer-derja smo se prepričali, da je Bwin glavni ali generalni sponzor (main sponsor, hauptsponsor) obeh omenjenih klubov. Od tega tedna dalje je Bwin tudi generalni sponzor ptujske Drave. tako. Kakšne pa so še druga določila pogodbe? »Z Bwin smo podpisali triletno pogodbo, z možnostjo podaljšanja. Ime našega generalnega sponzorja ne bomo uporabljali poleg imena NK Drava, bo pa vidno na dresih igralcev in na oglasnih panojih ob igrišču ter v raznih publikacijah kluba,« je pojasnil Robert Furjan, ki je v nadaljevanju nekaj povedal še o ciljih Drave: »V letošnjem prvenstvu si želimo samo čim višjo uvrstitev, upam, da bo to čim bližje vrhu. V naslednjih letih bodo naši cilji seveda še višji: naredili bomo vse, da bi se redno uvrščali v evropska tekmovanja. Upamo, da nam bo uspelo tudi infrastrukturo popeljati na takšen nivo, da bo ustrezala vsem evropskim normativom in da bi lahko tekme evropskih pokalov igrali na domačem stadionu.« Optimistične napovedi imajo po podpisu ene najodmevnejših pogodb slovenskih nogometnih prvoligašev sedaj realno osnovo. Če bi zgledu tujega sponzorja, ki je v Dravi prepoznal možnost dobre naložbe, sledila še katera od močnih domačih podjetij, bi lahko NK Drava kaj kmalu postal prvovrstna ptujska in slovenska športna zgodba o uspehu ... Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Robert Furjan, predsednik NK Drava: »Naši cilji bodo v naslednjih letih seveda še višji in so povezani s stalno prisotnostjo v evropskih tekmovanjih.« www.bwin.com - LICENCE Upravljavec spletne strani, podjetje bwin International Ltd., Ima evropske licence za športne stave In igralništvo, ki so bile Izdane v Gibraltarju In ki so pod nenehnim uradnim nadzorom gibraltarske vlade. bwin International Ltd. Številka v trgovinskem registru: 71839 Registrsko sodišče: Register of Companies, Gibraltar Pristojni inšpektorat: Government of Gibraltar Družbi bwin International Ltd., 100 % hčerinski družbi podjetja bwin Interactive Entertainment AG, je bilo pod licenčno številko 5 izdano dovoljenje za prirejanje stav s fiksnimi kvotami, ki ga je možno podaljšati vsako leto. Poleg tega ima družba bwin International Ltd. tudi veljavno dovoljenje za upravljanje spletnega casinoja (licenčna številka 11), ki ga je pridobila 16. novembra 2001. Rokomet • 1. MIK liga, 1. A SRL (ž) »Ose« premočne za Ormožane, Ptujčanke pa za Olimpijo Gorenje -Jeruzalem 38:28 (19:14) Gorenje: Sejer (11 obramb), Skok (7 obramb); Tamše 2, J. Dobelšek 5 (2), Kavaš 5, Bedekovič, Vukovič 1, Oštir 3, Sovič 3 (2), Sirk 5, L. Dobelšek 5, Mlakar, Rezniček 6 (2) in Bashkin 3 (1). Trener: Miro Požun. Jeruzalem: G. Čudič (14 obramb - 1x 7m), Dogša (1 obramba); Raduj-kovic, Halilovič 3, Bezjak 7, Klemenčič 1, Ivanuša 2, B. Čudič 3 (2), Turkovic 3, Sok, Golčar 2, Potočnjak, Pučnik in Sobočan 7. Trener: Vlado Hebar. Ormožani, katere je po menjavi trenerja Saše Prapotnika premierno vodil Vlado Hebar, so po pričakovanjih izgubili proti močnemu Gorenju; slednji so zaradi izpolnjene kvote štirih tujcev zaigrali brez prvega strelca lige Alena Blaževica. Vinarji so tekmo pričeli slabo: v obdobju od 4. do 12. minute jim ni uspelo niti enkrat 1. A MIK liga - moški Rezultati 16. kroga: Gorenje - Jeruzalem Ormož 38:28 (19:14), Slovan - Gold club 29:24 (14:9), Prevent - Rudar EVJ Trbovlje 27:24 (14:13), Celje Pivovarna Laško - Riko hiše Ribnica 37:34 (21:20), Trimo Trebnje - Cimos Koper 37:32 (18:20). 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 16 14 0 2 28 2. CIMOS KOPER 16 13 1 2 27 3. GOLD CLUB 16 13 0 3 26 4. GORENJE 16 12 1 3 25 5. PREVENT 16 8 1 7 17 6. TRIMO TREBNJE 16 8 0 8 16 7. SLOVAN 16 6 1 9 13 8. SVIŠ 16 5 1 10 11 9. JERUZALEM ORMOŽ 16 3 3 10 9 10. RUDAR EVJ TRBOVLJE 16 4 1 11 9 11. RIKO HIŠE RIBNICA 16 2 1 12 7 1. A SRL ženske Rezultati 16. kroga: Olimpija PLK - Mercator Tenzor Ptuj 21:38 (7:18), Škofja Loka KSI - Zagorje 30:30 (13:14), Izola - Celjske mesnine 26:26 (17:17), Europrodukt Brežice - Kočevje 26:24 (13:11). Srečanje Krim Mercator - Inna Dolgun bo odigrano 7. marca. 1. KRIM MERCATOR 14 14 0 0 28 2. CELJSKE MESNINE 15 11 1 3 23 3. MERCATOR TENZOR PTUJ 15 11 0 4 22 4. ŠKOFJA LOKA KSI 15 7 3 5 17 5. CELEIA ŽALEC 14 8 0 6 16 6. KOČEVJE 14 6 1 7 13 7. INNA DOLGUN 14 4 4 6 12 8. EUROPRODUKT BREŽICE 14 6 0 8 12 9. OLIMPIJA PLK 14 3 0 11 6 10. ZAGORJE 14 2 0 10 4 11. IZOLA 15 1 2 12 4 Marko Bezjak, Jeruzalem Ormož: »Začeli smo slabše in izgubili nekaj žog, kar so izkušeni Velenjčani izkoristili. Med odmorom smo se dogovorili, da gremo na vse ali nič. Prišli smo na dva gola zaostanka, vendar je v nadaljevanju prišla do izraza njihova dolga in kvalitetna klop. Nam je na koncu zmanjkalo malo moči in to je bil vzrok visokega poraza.« zatresti mreže velenjskega vratarja Sejera. Danec je do odmora zbral zavidljivih 11 obramb. Tako so si gostitelji po dobri igri v obrambi in hitrih protinapadih priigrali že pet zadetkov prednosti (19:14). Drugi polčas so "jeruzalem-čki" začeli s serijo treh zadetkov in se približali na zaostanek le dveh zadetkov (19:17). Uspešno gostujočo serijo je z minuto odmora prekinila velenjska klop. Kasneje je spet začel mleti velenjski stroj, kateremu je od 43. do 50. minute uspela serija 6:0. V 50. minuti je Sovič povedel Gorenje v vodstvo z desetimi goli prednosti (30:20) in tekma je bila odločena. Ena izmed glavnih junakov zmage "os" sta bila vratarja Sejer in Skok, ki sta zaustavila precejšnje število "zicerjev" Jeruzalema. Tekmo naslednjega, 17. kroga, bi Ormožani morali odigrati proti Veliki Nedelji, ki pa je po jesenskem delu prvenstva izstopila iz lige. V šali rečeno bodo tako Ormožani prekinili črni niz sedmih prvenstvenih porazov, saj se tekme nasprotnikov proti Veliki Nedelji do konca prvenstva registrirajo z izidom 10:0. UK Izjava za javnost Glede zapisov, povezanih s prenehanjem obstoja Športnega društva Velika Nedelja v Večeru, Delu in Štajerskem tedniku v januarju in februarju 2007, daje urad župana občine Ormož naslednje sporočilo za javnost: V občinski upravi občine Ormož smo dne 30. 11. 2006 prejeli sklep o izvršbi, ki se nanaša na terjatve Roberta Bezjaka do Športnega društva Velika Nedelja v višini 1,8 milijona tolarjev s pripadki. Dne 22. 12. 2006 je župan občine Ormož na podlagi citiranega sklepa sodišča izdal sklep o zadržanju 1,2 milijona tolarjev oz. je bila zadržana dotacija za mesec december. Ker so se v medijih pojavili zapisi o prenehanju obstoja RK V. N., smo dne 09. 01. 2007 zaprosili ŠD V. N. za pojasnilo v zvezi z njihovim obstojem, ker sicer ne vemo, kako ravnati z dotacijami po poplačilu v sklepu sodišča določenega zneska. Vse do danes nismo prejeli nikakršnega odgovora v zvezi s statusom, smo pa dne 10. 01. 2007 dobili dopis s strani ŠD V. N., s podpisanim predsednikom Vilijem Trofeni-kom, s katerim izpodbija sklep o sodni izvršbi, ki je bil izdan s strani okrajnega sodišča v Ormožu. Povsem jasno je, da občina Ormož ni pravi naslov za izpodbijanje sklepa, ker je sklep izdalo sodišče in na občini čakamo na pravnomočnost, ker denarja upravičenemu naslovu še nismo nakazali. Obtožbe na račun župana občine Ormož so tako povsem neupravičene, v medijih nakazane povezave z odvetnikom Martinom Hebarjem pa čista insinuacija. Ob tem naj še zapišemo, da bi bila občina Ormož pripravljena pomagati pri odpravljanju finančnih težav RK V. N., če bi bila s težavami seznanjena. V tem kontekstu bi tako lahko tenis igrišče in prizidek k športni dvorani odkupila od ŠD V. N. občina Ormož in bi nepremičnine ostale v javnem dobrem, ne pa da so bile prodane fizičnim osebam. Ker je v Zemljiški knjigi opravljen prenos za tenis igrišče je razvidno, da je novi lastnik Marko Skok in to ni noben tajni podatek, kot trdi v svojih odgovorih g. Trofenik. Glede prizidka pa bo pred vpisom potrebno urediti najprej vpis etažne lastnine in šele nato se bo lahko vpisal domnevni kupec. Nobene dileme ni, da sta omenjeni nepremičnini v skladu z Zakonom o športu bili leta 1999 preneseni na takratni RK V. N., kar sicer obžalujemo, ne moremo pa izvedenega prenosa vrniti v prvotno stanje. Župan občine Ormož torej nikakor ne more nositi odgovornosti za stečajni postopek rokometnega kluba in s tem nositi krivde za dobro premišljene poteze vodstva RK Velika Nedelja, ki je zamenjavo na županskem mestu izkoristilo za svoje nič kaj dobronamerne načrte. Občina Ormož, urad župana Foto: Črtomir Goznik Vesna Puš (Mercator Tenzor Ptuj) je proti svojim nekdanjim soigralkam (preden je prišla na Ptuj je nosila dres ljubljanske Olimpije) dosegla 4 zadetke. Olimpija PLK - Mercator Tenzor Ptuj 21:38 (7:18) Mercator Tenzor Ptuj: Rajšič (14 obramb), Puš 4, Majcen 5, Prapot-nik 8, Ciora 6, Levstik 1, Volarevič 1, Ramšak, Marinček, Brumen 2, Kelenc (4 obrambe), Mihič 7, Raškovič in Strmšek 4. trener: Mišo Toplak. Ptujske rokometašice nadaljujejo svojo zmagovito serijo. V soboto so v Ljubljani igrale pri Olimpiji in prišle do pričakovane zmage. Trener gostij Mišo Toplak tokrat v igro ni poslal Vanje Raškovič in Miše Marinček, zaradi službenih obveznosti pa je bila odsotna Simona Murko. Prvi polčas je minil v dobri igri gostij, saj so si priigrale visoko prednost. Ljubljanske rokometašice enostavno niso mogle slediti tempu igre, ki so ga narekovale Ptujčanke. V nadaljevanju srečanja so dobile priložnost še mlajše igralke in tiste, ki drugače manj igrajo v prvenstvu. Tako so v tem delu Ljubljančanke dosegle nekaj več zadetkov kot v prvem polčasu, vendar so na drugi strani tudi gostje vrnile z enako mero. Tako zmaga v nobenem trenutku ni bila ogrožena. Igralke iz Ptuja so bile ravno dovolj pripravljene za visoko zmago in niso dovolile presenečenja, kakršnega je recimo pripravila zadnjeuvrščena Izola, ki je Celjankam odščipnila točko. To je eno največjih presenečenj celotnega prvenstva. Sicer pa se bosta ravno Merca-tor Tenzor in Celjske mesnine udarila za drugo mesto na prvenstveni razpredelnici. Danilo Klajnšek Rokomet • Skupščina RK Jeruzalem Ormož Novi predsednik Jeruzalem Ormoža je Martin Hebar V prostorih vinske kleti v Ormožu je minuli petek potekala skupščina Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož. Pestre razprave, kjer se je odločalo o novem vodstvu kluba, se je udeležilo le 56 članov od 380 evidentiranih. V dve uri trajajoči skupščini so se prisotni najdlje zadržali pri finančnem poročilu, ki po nekaterih izračunih kaže, da ima klub kar 100.000 evrov (24 milijonov tolarjev) odprtih obveznosti. Nekateri viri celo navajajo, da je ta številka še neprimerno višja. Novo vodstvo tako čaka zahtevno delo, sanacija dolga pa bo glavno delo novega upravnega odbora, ki po spremembi statuta zdaj šteje kar 15 članov. V upravnem odboru bodo delovali ormoški župan Alojz Sok, podžupan Branko Šumenjak, bivša predsednika kluba Jani Ivanuša in Mladen Grabovac, nov predsednik Martin Hebar, direktor generalnega sponzorja Jeruzalem Ivan Serec, Miran Ivanuša, Rado Antolič, Ivo Orešnik, Milan Turin, Bojan Burgar, Vlado Hebar, Franc Podplatnik, Mitja Čurin in Marjan Zemljič.a Glavna točka skupščine je bila izvolitev novega predsednika kluba. Martin Hebar, bivši ormoški rokometaš in danes član ormoškega občinska sveta, je na mestu predsednika zamenjal Janija Ivanušo, ki je vlogo vršilca dolžnosti predsednika opravljal od 7. julija lani. Novega predsednika so prisotni soglasno potrdili: »Na začetku bo potrebno ugotoviti dejansko finančno stanje in usmeriti vse moči, da si moštvo zagotovi obstanek v MIK ligi,« je za uvod svojega predsednikovanja na nemirni barki Jeruzalema dejal Martin Hebar. V zadnjih petih letih so nalogo predsednika opravljali kar trije možje: Miroslav Hanželič, Mladen Grabovac in nazadnje Jani Ivanuša. Novo vodstvo je ljubiteljem rokometa na ormoškem obljubilo, da se ne bo ponovila zgodba sosedov iz Velike Nedelje. Uroš Krstič Foto: Miha Soštarič Martin Hebar, novi predsednik RK Jeruzalem Ormož Judo • Svetovni super A-pokal Klemen Ferjan enkrat zmagal 24. in 25. 2. 2007, Hamburg, Nemčija. Slovenski ju-doisti in judoistke, ki so svoje moči merili na super svetovnem pokalu v nemškem Hamburgu, so po zaslugi Urške Žol-nir (JK Sankaku) v kategoriji do 63 kg osvojili eno zlato medaljo. Impolčana Matjaž Ceraj, ki je nastopal v kategoriji nad 100 kilogramov, in Primož Ferjan, ki je bil v kategoriji do 100 kilogramov, sta bila deveta. Primož Ferjan je v kategoriji do 100 kilogramov najprej klonil proti Izraelcu Arielu Zeevi, svetovnemu podprvaku in bronastemu z olimpijskih iger v Atenah, ter se preselil v repasaž, kjer se je pomeril z Uzbekistancem Otkirrjem Kurbanovom in ga premagal z iponom (10:0), nato pa na blazino moral z Japoncem Ke-ijijem Suzukijem, olimpijskim prvakom iz Aten in dvakratnim svetovnim prvakom, ki je bil od Primoža boljši za ippon, s čimer je Ferjan osvojil deveto mesto. Matjaž Ceraj je najprej premagal Brazilca Daniela Hernandesa, nato pa izgubil proti Gruzijcu Laši Gujejianiju in moral v repasaž. Tam se je srečal z Nemcem Matthiasom Schmunkom in izgubil za ip-pon ter prav tako osvojil končno deveto mesto. Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj) je prvo borbo v kategoriji do 81 kg dobil proti Grku Zintisu, nato pa je klonil proti Portugalcu Diogi Limi, ki je že zmagal na tekmi svetovnega pokala. V nadaljevanju je ostal še brez repasaža tako, da je končal z nastopi. Prihodnji konec tedna bo na sporedu še zadnja tekma svetovnega pokala pred letošnjim evropskim članskim prvenstvom v Beogradu (od 6. do 8. aprila), fantje bodo nastopali v Varšavi, dekleta pa v Pragi. Sebi Kolednik Rokomet • 1. B SRL Krčani s Šerbcem le do točke 1. B SRL REZULTATI 14. KOGA: Gorišnica - Krško 32:32, Intra Gorica Leasing - Krka 25:24, Pekarna Grosuplje - Termo 25:29, Dol TKI Hrastnik - Radeče MIK Celje 23:28, Istrabenz plini Izola - Dobova 27:31, Klima Petek Maribor - Sevnica 40:23 1. INTRA GORICA LEA. 14 11 1 2 23 2. TERMO 14 11 0 3 22 3. KRŠKO 14 9 2 3 20 4. KRKA 14 9 2 3 20 5. KLIMA PETEK MB 14 8 1 5 17 6. RADEČE MIK CELJE 14 6 1 7 13 7. DOBOVA 14 6 1 7 13 8. PEKAR. GROSUPLJE 14 5 0 9 10 9. DOL TKI HRASTNIK 14 4 1 9 9 10. SEVNICA 14 3 2 4 8 11. ISTRABENZ PLINI 14 3 1 10 7 12. GORIŠNICA 14 2 2 10 6 Gorišnica - Atom Krško 32:32 (17:17) Gorišnica: Kelenc, Kukec 4 (1), B. Šoštarič 3, Žuran 5, Krabonja, Venta 1, Špindler 2, Ivančič 8, Poje 7 (4), M. Šoštarič, Pisar 2, Munda, Valenko in Vincel. Trener: Ivan Hrupič. Sobotni večer je prinesel za ljubitelje rokometa v Gorišnici zelo zanimivo in razburljivo rokometno predstavo, ki je postregla z dobrim rokometom in odličnim navijanjem. V ta ambient pa se nista znala vključiti slaba sodnika, ki nista bila kos tej tekmi. Domačini so začeli zelo motivirano proti močni ekipi iz Krškega, za katero nastopa tudi Uroš Šerbec, nekdanji odlični igralec Celja Pivovarne Laško in državni reprezentant. Gorišničani se kljub slovitemu imenu v nasprotnikovi ekipi niso zmedli in so igrali svojo igro. V deseti minuti so imeli prednost treh zadetkov, ki so jo obdržali vse do 20. minute, ko je gostom uspelo rezultat izenačiti in v 24. minuti tudi povesti z 11:13. Malo pred tem je v igro vstopil Dino Poje, nekdanji igralec Velike Nedelje, ki je bil zaradi poškodbe dolgo odsoten iz igrišč. In ravno z njegovima dvema zadetkoma so domačini izenačili na 13:13. Do konca prvega polčasa si nobeni ekipi ni uspelo priigrati prednosti. V drugem polčasu se je razvnela prava borba na igrišču. Domačini so večino časa vodili, vendar ne s takšno prednostjo, ki bi jim lahko omogočila mirnejše igranje. Svoje sta v Ivan Hrupič - trener Gorišni- ce: »Samo srečanje je bilo kvalitetno. Mi smo se trudili, vendar nam ni uspelo osvojiti obeh točk. Pohvalil bi igralce za borbenost in gledalce za podporo.« tem delu dodala sodnika, ki sta na noge dvignila vse gledalce v dvorani s tem, ko sta Pojetu dosodila prestop pri strelu iz sedmih metrov! Tudi pri presoji prekrškov sta se večkrat osramotila. Vse skupaj se je kulminiralo v 46. minuti, ko je gostujoči igralec Šebal s komolcem v obraz udaril Pisarja. Igralec Krškega je dobil rdeči karton, na presenečenje vseh pa tudi domači igralec. V 55. minuti jo je skupil še Šerbec (9 zadetkov), ki je pri padcu obležal na tleh. Pri neodločenem izidu 32:32 so imeli gostje za zadnji napad še štiri sekunde, vendar jim ni uspelo doseči zadetka. Rokometaši Gorišnice so se dobro borili v igri, zmago pa so zapravili s slabim izvajanjem sedemmetrovk, zgrešili so jih kar šest. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice in Atoma Krško so v soboto odigrali v Gorišnici odlično tekmo. Na sliki je Dejan Ivančič (RK Gorišnica, modri dres) v prodoru, v ozadju akcijo spremlja Dejan Kukec. Ptujčani brez tekme Rokometaši ptujske Drave bi v soboto morali odigrati prvo srečanje v 2. slovenski rokometni ligi za uvrstitev od 9. do 15. mesta. Do srečanja pa ni prišlo, ker ekipa Mokerc Ig ni prispela na Ptuj. Ptujski rokometaši so tako namesto prvenstvene tekme odigrali medsebojno srečanje. Kako bo z registracijo tega srečanja se še ne ve, saj v napovedniku tekem s strani RZ Slovenije edino pri srečanju Drava Ptuj - Mokerc ni bil vpisan igralni čas. Danilo Klajnšek Odbojka • 1. in 2. DOL - ženske Domačinke tokrat oddale set 2. DOL - ženske Rezultati 17. kroga: MTD ŽOK Ptuj - Ecom Tabor 3:1, Partizan Škofja Loka - Magro Grosuplje 1:3, Formis Bell - Mislinja 3:0, Comet Zreče - Kočevje 3:1, Kajuh Šoštanj - Prevalje 0:3, Nova KBM Branik II. - Aliansa 0:3. 1. MTD ŽOK PTUJ 17 16 1 48 2. PREVALJE 17 15 2 43 3. MAGRO GROSUPLJE 17 14 3 41 4. COMET ZREČE 17 12 5 33 5. MISLINJA 17 10 7 28 6. FORMIS BELL 17 8 9 26 7. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 17 8 9 25 8. ALIANSA ŠEMPETER 17 6 11 22 9. KOČEVJE 17 4 13 13 10. NOVA KBM BRANIK II. 17 4 13 11 11. KAJUH ŠOŠTANJ 17 3 14 11 12. ECOM TABOR 17 2 15 5 MTD Ptuj - Ecom Tabor 3:1 (15, 12, -23, 13) MTD Ptuj: Cvirn, Draškovič, Vic-man, Bilanovič, Vidovič, Kos, Ljubec, Andjelkovič, Kutsay in Mihalač. Trener: Danilo Maučnik. Po nizu zmag ptujskih od-bojkaric z gladkim rezultatom 3:0, so le-te v soboto doma nepričakovano izgubile set proti neugodni ekipi Ecoma Tabora. Mlade Mariborčanke so v malem štajerskem derbiju na čase pokazale odlično odbojko, medtem ko so Ptujčanke na čase delovale nekoliko premalo motivirano. Prva dva seta sta minila po pričakovanjih, saj so domačinke prvi set dobile po sedemnajstih minutah s 25:15, drugega pa po šestnajstih minutah igre s 25:16. V teh dveh nizih je svoje igralke dobro razigrala organizatorka igre Andjelkovičeva, medtem ko je s svojo realizacijo skozi celotno tekmo ponovno izstopala izkušena Kutsayeva. Tudi tretji set se je začel po željah MTD-ja iz Ptuja, saj so domačinke hitro povedle, nato pa so se v sredini niza prebudile borbene gostje, ki so zelo dobro zaigrale v polju, na sprejemu in v bloku. Z borbeno igro so odbojkarice Ecoma najprej izenačile na 15 :15, potem pa so do konca seta naredile manj napak in nepričakovano, a zasluženo odvzele set favoriziranim Ptujčankam. Te so ob koncu tretjega seta igrale premalo zbrano in so pri koncu seta dobile celo dva asa, Foto: Črtomir Goznik Nuša Draškovič (ZOK MTD Ptuj) kar je tudi odločilo ta set. Četrti set se je ob močnem vzpodbujanju domačega trenerja Danila Maučnika ponovno končal po pričakovanjih. Ptujčanke so ponovno zaigrale na višjem nivoju in so predvsem z dobro igro v napadu prišle do nove zmage. Danilo Maučnik (trener MTD-ja iz Ptuja): »V tekmi proti Ecomu so moje odbojkarice dobro igrale v napadu in zelo slabo v bloku. Gostje so specifična ekipa, ki nas je malo presenetila in z borbeno igro in nam celo odvzela niz. Jaz sem sicer pričakoval, da se nam bo to zgodilo že prej, vendar smo v zadnjih tekmah rutinirano zmagovali. Ta set je dobra osnova za pogovor z igralkami, ki bodo morale na naslednjem srečanju v Prevaljah zaigrati ob koncu niza bolj skoncentrirano, odločno in natančno, če bomo želeli zmagati in obdržati prednost pred zasledovalnimi ekipami v ligi. Ekipa MTD-ja iz Ptuja ostaja trdno v vodstvu v drugi odbojkarski ligi. Po sobotni, težje doseženi zmagi od pričakovanj proti mladi ekipi Ecoma Tabora iz Maribora, jih v naslednjem krogu čaka pravi izziv, saj bodo igrale v gosteh derbi proti dru-gouvrščeni ekipi Prevalja. David Breznik 1. DOL ženske Rezultati 20. kroga: Benedikt - HIT Nova Gorica 0:3, Sloving Vital -Jesenice Bled 3:0, Luka Koper - Bro-line Kamnik 3:0, Galeb Grup Hitachi - Šentvid 3:1. 1. HIT NOVA GORICA 21 21 0 62 2. SLOVING VITAL 21 17 4 50 3. BENEDIKT 20 14 6 39 4. LUKA KOPER 20 12 6 35 5. GALEB GRUP HITACHI 20 6 14 19 6. ŠENTVID 20 5 15 16 7. BROLINE KAMNIK 20 5 15 15 8. JESENICE BLED 20 1 19 7 DK Namizni tenis • 1. SNTL - moški Premagali direktnega tekmeca 1. SNTL - moški Rezultati 13. kroga: Edigs Mengeš - Ptuj 3:6, Kema Puconci - Tempo Velenje 6.1, Ilirija - Maribor Finea 3:6, LM KO Lendava - Krka 0:6, Melamin - Sobota 4:6. 1. KEMA PUCONCI 13 13 0 0 26 2. KRKA 13 11 1 1 23 3. MARIBOR FINEA 13 11 1 1 23 4. SOBOTA 13 8 0 5 16 5. TEMPO VELENJE 13 6 0 7 12 6. PTUJ 13 4 1 5 9 7. MELAMIN 13 4 1 8 9 8. ILIRIJA 13 4 0 9 8 9. EDIGS MENGEŠ 13 2 0 11 4 10. LM-KO LENDAVA 13 0 0 13 0 Edigs Mengeš -Ptuj 3:6 Orešnik - Pavlč 3:2, Jazbič - Ovčar 3:1, Avbelj - Piljak 2:3, Jazbič - Pavič 2:3, Orešnik - Piljak 1:3, Avbelj - Ovčar 3:0, Avbelj/Jazbič - Piljak/Pavič 0:3, Jazbič - Piljak 1:3, Avbelj - Pavič 0:3. Trinajsti krog v 1. slovenski namizno teniški ligi je bil za igralce Ptuja uspešen, saj so slavili pomembno zmago na gostovanju pri ekipi Edigs Mengeš. Dvoboj je bil zelo zanimiv in razburljiv, saj so oboji v srečanje krenili zelo motivirano in odločno. Domačini so po uvodnih dveh partijah vodili z 2:0, nato so Ptujčani s tesnimi zmagami Piljaka in Pa-viča preobrnili rezultat v svojo korist. Igralci Edigsa so rezultat še enkrat izenačili, nato pa sta vajeti ponovno v roke prevzela Danilo Piljak in Bojan Pavič, ki sta v zadnjih treh dvobojih tega srečanja dosegla zmage, kar je na koncu pomenilo, da dve točki odpotujeta na Ptuj. 3. SNTL - moški Rezultati 7. kroga: Gorica - Škofja Loka 2:6, Muta - Maribor Finea II. 3:6, LM KO Lendava II. - Ptuj II 0:6, Osminka Jesenice - Melamin II. 2:6, Merkur - Kajuh Slovan 6:2, Muta - Ptuj II. 6:2, LM KO Lendava II. - Maribor Finea II. 0:6, Osminka Jesenice - Kajuh Slovan 6:3, Merkur - Mela- min II. 6:2. 1. MUTA 13 12 0 1 24 2. MARIBOR FINEA II. 13 12 0 1 24 3. MERKUR 13 8 1 4 17 4. GORICA 13 7 1 4 15 5. ŠKOFJA LOKA 12 5 2 5 12 6. MELAMIN 12 4 2 6 10 7. OSMINKA JESENICE 13 3 3 7 9 8. PTUJ 13 3 3 7 9 9. KAJUH SLOVAN 12 1 4 7 6 10. LM-KO LENDAVA 13 0 0 13 0 Danilo Klajnšek Nogomet • Prijateljske tekme Črenšovci - Aluminij 1:3 (1:0) Strelci za Aluminij: Ma- rinič (50), Topolovec (63) in Kokot (72). Aluminij: Rozman, Mlina-rič, Medved, Vrenko, Krajcer, Dugolin, Težački, Pavlin, Kovač, Firer in Veselič. Igrali so še: Topolovec, Šimenko, Mari-nič, Tišma, Kokot, Toplak, Sa-gadin, Osaj in Fridauer. Trener: Bojan Špehonja. V prvem polčasu so imeli pobudo nogometaši domačega tretjeligaša, ki so jo potrdili tudi z vodstvom. V drugem polčasu so Kidri-čani zaigrali veliko bolje, dosegli tri zadetke ter zamudili še nekaj priložnosti za višjo zmago. FOTO: Črtomir Goznik Igralci Aluminija (rdeči dres) so v Crenšovcih v drugem delu zadeli trikrat (na sliki je Ivan Firer). Gerečja vas Unuk-šped - Stojnci 1:3 (0:2) Strelci: 0:1 Rižnar (9), 0:2 Murat (27), 0:3 S. Čeh (75) in 1:3 Horvat (82). Gerečja vas Unukšped: S. Sagadin, Žgeč, Slaček, Horvat, R. Sagadin, J. Sagadin, Sel, Poš-trak, Vtič, Gerečnik in Kaisers-berger. Igrala sta še: Hertiš in Petek. Trener: Zvonko Pignar. Stojnci: F. Milošič, I. Milošič, Rižnar, Golob, Fruk, Kuserbanj, S. Čeh, Žnidarič, Topolovec, Murat in Železnik. Igrali so še: Vilčnik, Pokleka, D. Čeh in Mu-lej. Trener: Ivan Zajc. V prijateljskem nogometnem srečanju so nogometaši iz Gerečje vasi gostili tretjeligaša Stojnci. Gostje so bili boljši nasprotnik in so zasluženo slavili zmago. Danilo Klajnšek Nogomet • Dvoboj Hrvaška - Slovenija Dobri rezultati slovenskih strelcev V soboto sta se v Zagrebu v povratnem dvoboju strelskih reprezentanc pomerili slovenski in hrvaški izbrani vrsti. Tudi tokrat so, tako kot že v Ljubljani, slavili hrvaški strelci s skupnim rezultatom 6:2, točki za našo reprezentanco pa so ponovno priborili člani s pištolo in puško. Pri članih s pištolo sta se odlično odrezala oba Simona Simoniča, vendar je tokrat boljši bil mlajši Simonič iz Juršincev, ki je zmagal z rezultatom 573 krogov, drugi je bil Vlado Cindrič s 571 krogi, z enakim rezultatom pa je zaključil tudi starejši Simonič, vendar zaradi slabše zadnje serije (96:95) osvojil 3. mesto. Tretji član ekipe s pištolo je bil Aleksander Ciglarič, ki je dopolnil uspeh celotne ekipe in s 564 krogi osvojil 4. mesto. V ekipnem delu so tako prepričljivo zmago slavili slovenski strelci s 1708:1696. Pri članicah je odličen rezultat uspel tudi Ptujčanki Majdi Raušl, ki je dosegla letošnji rekord pri članicah s pištolo in s 381 krogi (96, 94, 98, 93) osvojila 2. mesto. S 384 krogi je tokrat nepremagljivo oviro predstavljala starejša izmed sester Marovic Marija, dobro pa sta nastopili tudi ostali Slovenki, Irena To-roš je s 373 krogi osvojila 4. mesto, Nataša Marinček pa je s 366 krogi končala na 5. mestu. Ekipno so tako na povratnem dvoboju Slovenke dosegle 23 krogov več, kar pa še vedno ni bilo dovolj za zmago, saj so Hrvatice slavile s 1128:1120 krogi. Pri mladinkah s pištolo, kjer so slavile hrvaške strelke s 1100 :1027 krogi je odličen rezultat dosegla 15-letna slovenska strelka Simona Molan, ki je s 365 krogi dosegla svoj osebni rekord in šele po zadnji seriji izgubila boj za drugo mesto. Zmagala je Kristina Vrbek s 379 krogi, za slovensko mladinsko vrsto pa je streljala tudi Ptujčanka Katarina Matič, ki je s 343 krogi osvojila 5. mesto. Pri slovenskih mladincih s pištolo je najboljši rezultat dosegel Klemen Tomaševič, ki je s 559 krogi osvojil 2. mesto, zmagal je hrvaški strelec Josip Kovačevič s 562 krogi. Pri članih s puško, kjer so slavili slovenski strelci z rezultatom 1767:1759 krogi, sta dvojno zmago dosegla naša Rajmond Debevec s 595 krogi(99, 99, 99, 98, 100, 100) in Željko Foto: Simeon Gone Slovenska strelska reprezentanca Moičevič s 590 krogi. Najbolj napet obračun na tokratnem dvoboju pa se je odvijal med mladinci s puško, kjer sta bili obe reprezentanci poravnani s 1752:1752 krogi, zaradi boljših zadnji serij pa so slavili hrvaški mladinci z 294:293 krogi. Med posamezniki je zmagal aktualni evropski mladinski prvak Petar Gorša s 594 krogi, pred našimi tremi strelci, kjer je ruški strelec Robi Blažke dosegel 590 krogov in osvojil 2. mesto, Andraž Poje in Matic Barič pa sta s 581 krogi osvojila 3. in 4. mesto. Pri slovenskih strelkah s puško pa je bilo najbolj zanimivo to, da so mladinke streljale boljše od svojih starejših kolegic in jih premagale s 1163:1152, v obeh kategorijah pa so slavile hrvaške strelke s 1167 in 1172 krogi. Pri članicah je najboljši slovenski rezultat dosegla Renata Vršič Ora-žem, ki je s 393 krogi osvojila 2. mesto, veliko smole pa je imela najboljša slovenska strelka s puško Zdenka Stolnik, ki se ji je v zadnji seriji sprožila puška v prazno in bila zraven tega kaznovana še z odvzemom dveh krogov, tako da je na koncu dosegla 376 krogov in osvojila 6. mesto. Pri mladinkah sta dobro streljali Slovenki Kaja Repič in Jelica Majstorovič, ki sta s 390 in 389 krogi osvojili 2. in 4. mesto. Tenis • Zimska liga Skorba povečala prednost 1. liga V osmem krogu je vodeče moštvo TK Skorbe je gladko odpravilo ekipo TC Luka in še povečalo razliko do drugouvr-ščene ekipe Arte, ki je slavila tesno zmago proti TK Neptun. V derbiju ekip iz začelja prvenstvene razpredelnice pa so tesno zmago slavili igralci Trgovine Jager. Rezultati 8. kroga: TK Neptun - Arte, d. o. o 1:2 (Korošec - Majcenovič 2:9, Horvat - Nedog 8:9, Horvat/ Mazera - Nedog/Majcenovič 9:6); TC Kidričevo - Trgovine Jager 1:2 (Hazabent - Križe 5:9, Premužič - Zavrnik 9:7, Hazabent /Premužič - Križe/Čeh 4:9); TC Luka - TK Skorba 0:3 (De-beljak - Glodež 1:9, Emeršič -Plajnšek 0:9, Debeljak/Emeršič - Glodež/Plajnšek 4:9). Vrstni red: TK Skorba 13, Arte, d. o. o, 10, TK Neptun 9, TC Luka 5, Trgovine Jager 3, TC Kidričevo 2 točki. Danilo Klajnšek NŠ Poli Drava Ptuj Selekcija U-8 zmagala v Sladkem Vrhu Ptuj, 22. februar - Na minulo - Radgona 3:1. pustno soboto sta se dve selek- Finale: NŠ Poli Drava Ptuj ciji ptujske nogometne šole, U-7 in U-8, udeležili turnirja v Sladkem Vrhu. Tekmovalo je 8 ekip, razdeljenih v dve skupini. V skupini A so nogometne spretnosti primerjale ekipe Paloma 1, Poli Drava 2 (selekcija U-7), Domžale in Radgona. V skupini B pa so se pomerili Poli Drava 1 (selekcija U-8), Apače, Paloma 2 in Železničar. Rezultati: NŠ Poli Drava U-8: Apače 5:0, Paloma 2 11:0, Železničar 6:0. Polfinale: NŠ Poli Drava - Domžale 1:0 NŠ Poli Drava Ptuj U-8 (trener: Uroš Krajnc): Jan Cesar, Nejc Ekart, Adrian Fara-sin, Matic Furjan, Rok Krajnc, Tim Lončarič, Žan Lovrec, Metod Majcen Kostič, Tomaž Murko, Timotej Sitar, Borut Sla-nič, Niko Vajda, Tim Vedernjak, Marko Zemljarič, Žan Zemljič. NŠ Poli Drava U-7 (trener Boštjan Krajnc): Paloma 1 1:2, Radgona 1:1, Domžale 0:3, Apače, 3:0. Tekma za 5. mesto: PalomA 1 1:2. BS Simeon Gönc NŠ Poli Drava Ptuj, slekcija U-8 Lenart • Izbor športnika leta Naj športnika Davorin Šnofl in Andreja Hedl V petek, 23. februarja, je v kulturni dvorani v Lenartu potekala prireditev Športnik leta 2006, ki jo je organizirala Športna zveza Lenart. Gre za tradicionalno prireditev, na kateri izberejo naj športnike in tudi perspektivne športnike. Letos so izbrali naj športnike iz občine Lenart in iz obeh novo-nastalih občin Sv. Trojica in Sv. Jurij. Za kulturni program so na prireditvi poskrbeli učenci in učenke Glasbene šole Lenart, zbrane pa je pozdravila podpredsednica Športne zveze Lenart Sabina Markoli. Za športnika leta 2006 je bil razglašen nogometaš Davorin Šnofl, ki je prvi strelec slovenske malonogometne lige in najboljši igralec malega nogometa v Sloveniji za leto 2006 po mnenju športnih novinarjev, trenerjev in navijačev, za kar je lani prejel laskavo priznanje Zlata žoga. Je član slovenske malonogometne reprezentan- ce. Športnica leta je postala Andreja Hedl iz Ribiške družine Športniki in športnice leta skupaj s podpredsednico Športne zveze Lenart Sabino Markoli. Pesnica. Andreja je v zadnjih šestih letih dosegla zavidljive rezultate na različnih tekmovanjih, tako na državnih, kot tudi na svetovnih prvenstvih. Za najboljše športno moško društvo pa so razglasili nogometni klub Jurovski Dol. Ekipa je lani dosegla prvo mesto v prvi medobčinski nogometni ligi Maribor in se tako uvrstila v višji nivo tekmovanja, v Štajersko nogometno ligo. Za najboljše žensko športno društvo ali ekipo je priznanje prejel Twirling plesni in možoretni klub Lenart, ki v zadnjih letih dosega zavidljive rezultate tako na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih. Priznanja za perspektivne športnike pa so prejeli kolesar Simon Komperšak iz KK TBP Lenart, rokoborci Tilen Peserl, Simon Horvat in Domen Jagarinec, vsi iz Rokoborskega kluba Lenart in nogometaš Žiga Harl iz Nogometnega kluba Maribor - Nogometna šola Maribor. Zmago Šalamun Foto: ZS AvtottSOM Prihaja petsedežni citroen C4 picasso Če se omejimo na nekaj let, smo najprej opazili xsaro picasso, sledil je C8 in pred meseci C4 picasso. S prihodom petsedežnega avtomobila se francoski proizvajalec uvršča med največje ponudnike enoprostorskih vozil in prav najnovejši model naj bi v prihodnosti igral pomembno vlogo ter mešal štrene konkurenci. S prihodom modela C4 picasso je pri Citroenu nastala zmešnjava glede poimenovanja njihovih enoprostorcev, saj je omenjeno ime že nosil sedemsedežni citroen, katerega so naposled le preimenovali v C4 grand picasso. Seveda sta oba avtomobila tehnično bolj ali manj enaka, le različna zadka ju namenjata drugačnim skupinam kupcev. Če pod obema potegnemo črto: C4 grand picasso naj bi vabil s praktičnostjo, C4 picasso pa s svojo podobo. Zunanjost je stvar lastne presoje, pa vendar le peščica enopro-storcev deluje tako atraktivno, kot petse-dežni C4 picasso. Seveda so pri Citroenu nekoč že znali narediti kakšen povsem samosvoj avtomobil, ki je izstopal po udobju in izvirni obliki. Zaradi širokih bokov, nenavadne silhuete, položnega vetrobranskega stekla in velikih zračnih rež na prednjem delu novi picasso deluje tudi športno. Po večjem bratu je povzel večino (če ne že vso) tehnike, zato ju med seboj ločijo predvsem dimenzije, oblika zadnjega dela vozila ter seveda cena. Zadnje luči so po starem »receptu« razdeljene na dva dela in sicer tako, da je del le-teh na bočni strani karoserije in drugi na prtljažnih vratih, vendar ne posegajo v prtljažni prostor in s tem ohranjajo njegovo velikost. Steklo na prtljažnih vratih je moč posebej odpirati, kar omogoča lažji in hitrejši dostop do zajetnega prtljažnika, ki v osnovi ponuja 500 litrov prostora za prtljago potnikov. To je za 50 litrov manj, kot jih ponuja xsara picasso, ki (zanimivo) še zmeraj ostaja v ponudbi, predvsem kot cenovno dostopen avtomobil. V kolikor zadnje sedeže zložimo v dno vozila je prostora za kar 1734 litrov. Kot že omenjeno, C4 picasso se od svojega brata razlikuje predvsem po dimenzijah. Slabih 4,5 metra dolgo vozilo se v primerjavi z grand picassojem loči po elegantno padajoči strehi, ki se v slogu kupejev zaključuje v dinamičen zadek z ogromnimi zadnjimi lučmi. Na nosu so snovalci petsedežni-ku namenili nekaj več odprtin za sveži zrak in rahlo preuredili odbijač. Deluje celo nekoliko športno, čeprav avto nima apetitov po vzbujanju športnosti, saj gre navsezadnje za družinski avtomobil. Kot zanimivost naj omenim, da v prtljažniku znova najdemo zložljivi nakupovalni voziček, ki ni samo praktičen, ampak tudi lično izdelan iz blaga. Picasso je mikaven tudi zaradi osvetlitve; v notranjosti je že tako ali tako svetlo zaradi podaljšanega vetrobrana, svoje doda tudi panoramsko strešno okno, za prijeten ambient pa poskrbijo lučke na stropu, bokih vozila in pod senčniki. Citroen torej skuša s pomočjo ogromnih steklenih površin uvesti novi trend pri enoprostorskih vozilih in to je čim bolj svetla in zračna potniška kabina. Če sem natančen je le-teh skupaj s panoramskim strešnim oknom za 6,2 kvadratna metra. Potniška kabina nima klasične zadnje klopi, kot jo najdemo pri konkurenci, temveč tri samostojne in enakovredne sedeže, ki so opremljeni z isofix pritrdišči, obenem pa razpolagajo z vzdolžnim pomikom na razdalji 13 centimetrov. Vse tri sedeže v drugi vrsti je možno pospraviti v dno vozila in po potrebi v prtjažniku prevažati do 1,87 metra dolge predmete. C4 Picasso bo na začetku prodaje na voljo s povsem enakimi motorji, s kakršnimi je opremljen grand picasso; torej s štirimi pogonskimi različicami: dvema bencinskima in dvema dizelskima. Bencinske barve zastopata 1,8-litrski motor z 127 KM in petstopenjskim ročnim menjalnikom, medtem ko 2,0-litrski motor razvije 143 KM, na voljo pa je s šeststopenjskim robotiziranim ročnim menjalnikom oziroma s štiristo- penjskim samodejnim menjalnikom. V dizelsko paleto so uvrstili 1,6-litrski HDi z 110 KM in 2,0-litrski z 136 KM. Oba sta serijsko opremljena s filtrom trdnih sajastih delcev, obenem pa sta na voljo s pet in šeststopenjskim ročnim menjalnikom oziroma s šeststopenjskim robotiziranim menjalnikom. Oblika privlači množice in nova mojstrovina C4 picasso je lep avtomobil, ki ne eksperimentira s svojo obliko, temveč ima v rokah prave karte. Že v prihodnjih tednih bomo lahko spoznali še njegove ostale odlike. Yaris TS - športnost brez pretiravanj Toyota je svoj model v nižjem avtomobilskem razredu opremila s športno začinjenim videzom, tršim podvozjem in močnejšim motorjem. Tako je nastal yaris TS, ki diskretno nakazuje na šport-nost in dinamičnost, notranjost pa manj namiguje na to, da gre pravzaprav za vrhunec ponudbe pri tem modelu. Yaris TS je športnejši od ostalih različic in ga od njih brez posebnih težav tudi ločimo. Agresivnejša sta prednji odbijač z vgrajenima meglenkama in temno modra mrežasta maska z logotipom TS, pa tudi oblika luči je drugačna. Platišča iz lahkih litin so 17-palčna, na športnost nakazuje tudi diskretni spojler nad zadnjim steklom. Nove so tudi zadnje luči, pri katerih so uporabili tehnologijo led diod, bolj športen je zadnji odbijač, ki svojo podobo zaokrožuje z agresivnejšim zaključkom izpušne cevi. Sedeži nudijo dovolj bočnega oprijema, a sedi se še zmeraj previsoko in predaleč od položnega volanskega obroča. Sredinsko nameščeni merilniki so analogni, oranžno osvetljeni in se ponašajo s tehnologijo Optitron. Včasih je oznaka TS pri Toyoti predstavljala predvsem športnost (Toyota Sport), a poslej naj bi bila kvaliteta pomembnejša od dirkaških karakteristik avtomobila. Danilo Majcen Moje cvetje Zdravstveni nasveti Pravilno ravnanje z rizičnim dojenčkom Pravilno ravnanje z rizičnim dojenčkom ali handling pokaže nevrofizi-oterapevt na pobudo specialista pediatra v razvojni ambulanti. Edukacija je individualna za vsakega otroka posebej. Navodila in svetovanje so odvisni od starosti otroka in ugotovljenih nepravilnosti v drži in gibanju. Starši, ki imajo rizičnega otroka, obiščejo nevrofizioterapevta 1 do 3- krat. Matere in očetje sami po sebi ne vedo, kakšno gibanje je dobro za dojenčka. Mnogi že z nepravilnim dvigovanjem in nošenjem nehote spodbujajo v njem neustrezne vzorce, ki zavirajo pravilni gibalni razvoj. Zato je potrebno starše rizičnih otrok seznaniti s pomenom in načini pravilnega ravnanja, ki spodbuja otrokov normalen psihomotorični razvoj. Osnovni pogoj za dobro edukacijo staršev je, da so seznanjeni, kakšne nepravilnosti v drži in gibanju ima njihov otrok. Na te jih opozori že specialist pedi-ater v razvojni ambulanti ali pa so že starši sami opazili nenavadno obnašanje svojega otroka. Na primer: • otrok z glavo sili nazaj, zvija se v loku nazaj, • prste stalno stiska v pest, • noge ima trde in iztegnjene, • roke ima trde in pokr-čene, • ohlapnost telesa in/ali okončin... Nevrofizioterapevt staršem poda osnovne informacije o gibalnem razvoju malčka v starosti do enega leta. Starši najpogosteje sprašujejo, kaj je priporočljivo za otroka v določeni starosti. Starost do 3 mesecev V tej starosti poudarjamo nošenje otroka v ležečem, hrbtnem, rahlo pokrčenem Foto: Črtomir Goznik Sanja Prelog, v. fizioterapevt-ka, RNO terapevtka položaju. Podpiramo celo telo! Glavo podpiramo na ta način, da je rahlo upognjena naprej (z brado se rahlo dotika prsnega koša). Noge naj ima rahlo pokrčene v kolkih in kolenih. Roke mu pomagamo obdržati spredaj pred telesom. Otroka prenašamo in podajamo v istem rahlo po-krčenem položaju. S pravilnimi prijemi lahko vodimo dojenčka do različnih položajev, ki vplivajo na njegov razvoj. Otroka čim več postavljamo v bočne položaje. Lahko ga tudi nosimo v bočnem položaju na ta način, da ga ustrezno podpremo. Polagamo ga na bok in iz bočnega položaja dvigujemo. Pri vseh spremembah glavo vedno podpremo, da je rahlo upognjena naprej in noge mu rahlo pokrčimo. Dokler še otrok aktivno ne spreminja položajev, naj tudi spi v bočnih položajih. V hrbtni legi pomagamo otroku, da pokrči noge k sebi. Spodbujamo ga, da nam sledi z očmi, ponujamo igrače, igračam sledi z očmi in začne posegati po njih z rokami ter odpirati pesti. Navajamo otroka na trebušno lego in na oporo na roke. Najprej nesigurno dviguje glavo, potem pa jo zadrži dvignjeno dalj časa, če mu pomagamo, da se opre na komolce (pase kravice). Odsvetujemo: • pokončno nošenje, • nošenje v iztegnjenem položaju (glava obvisi nazaj ali vstran, otrok gleda nazaj, noge ima v kolkih in kolenih iztegnjene, roke ob-visijo vstran od telesa). Nadaljevanje prihodnjič Sanja Prelog, v. fizioterapevtka, RNO terapevtka Razmišljanje o novi sezoni Vreme je še vedno bolj pomladno kakor zimsko. Sonce nas kar vleče na prosto. Vendar moramo biti vedno previdni, saj je zemlja še mokra in ni primerna za obdelavo. Zato pa se lahko usedemo na prosto in na mestu samem razmislimo, kaj bomo sadili na gredice in v balkonska korita v naslednjem letu. Tako bodo zasaditve veliko bolj usklajene, prav gotovo tudi bolj po vašem okusu. Če ne razmišljamo v naprej in razmišljamo o tem šele v vrtnariji, potem nam zmanjka domišljije in poguma za kaj novega. Kako planirati zasaditve okrasnih gredic Foto: Miša Pušenjak Seveda se najprej odločimo o tem, ali bomo na okrasne gredice sadili tudi trajne rastline: grmovnice in trajnice. V tem primeru je nujno potrebno najprej na gredico umestiti le-te. Pomembno je, da v ozadje postavimo višje grmovnice, v ospredje najnižje. Zelo pa priporočam, da ob robu gredice pustimo prostor za nizke, blazinaste trajnice in enoletnice. Na gredici vedno kombiniramo tako zimzelene iglavce, kakor listopadne listavce. Če bodo sami iglavci, boste težko na gredico sadili spomladanske čebulice. Pri nas veljajo iglavci za manj občutljive, pa to sploh ni res. Zelo slabo se počutijo na povsem sončnih gredicah v peščenih zemljah, saj trpijo sušo poleti in pozimi, ker imajo dokaj plitev koreninski sistem, je tudi ta pozimi močno izpostavljen mrazu. Zato se v takih pogojih raje odločite za listavce. Ko so v načrtu gredice vrisane grmovnice, razmislimo še o trajnicah in enoletnicah. Gredica bo namreč cvetoča vse leto le, če kombiniramo spomladanske čebulnice s trajnicami in enoletnicami. Prve zacveto spomladanske čebulnice, sledijo jim zgodnje spomladi cvetoče blazinaste trajnice, nato pa na gredice posadimo še enoletnice. Trajnice namreč cveto kratek čas, a so takrat izredno lepe. Res pa je z njimi nekoliko manj dela. Zato jih kombiniramo z enoletnicami, ki nas bodo razveseljevale celo poletje, a jih moramo saditi vsako leto znova. Sadike trajnic imajo tudi precej višjo ceno kakor enoletnice, tako da je lepo gredico najlažje oblikovati z kombiniranjem vsega. Tudi če nimamo dovolj denarja, da v enem letu nabavimo vse želene sadike, tako grmov-nic kakor trajnic, je pametno imeti plan v naprej. Dokler nam denarnica ne dopušča, sadimo enoletnice, mnoge tudi posejemo, kar je ceneje. Počasi pa dopolnjujemo gredo tudi z grmovnicami, začnemo pri višjih v ozadju in trajnicami. Mnoge trajnice lahko naprosimo pri sosedih, mnoge lahko pridobimo tako, da jih čez zimo posadimo kot zimske lepotice v korita, spomladi pa na gredice. Tako počasi oblikujemo gredico. Drugi del pa je planiranje letnih zasaditev. Sama pri-čnem z izbiro barve, ki je pri meni vsako leto druga, vi pa se odločite sami. Pomembno je tudi, kakšne barve trajnice imamo na vrtu, kakšna je barva naše fasade, okenskih okvirjev, vrtnega pohištva in podobno. Veliko bolj usklajeno deluje naš vrt, če se barve balkonskih zasaditev skladajo z barvami na gredica. Pogosto pa nam »moderne« hišne fasade dajejo široke izbore barv balkonskih zasaditev. V letošnjem poletju naj bi bila trendovska barva rdeča, za vse, ki si želijo slediti modi. Vendar je potrebno barve izbrati po svoje počutju in razpoloženju, saj je dokazano, da barve močno vplivajo na naše življenje. Ko izberemo barve, po različnih katalogih in knjigah pogledamo, katere rastline lahko uporabimo. Nato sledijo še strukturne rastline. Ravno te zadnje dajo našim zasaditvam pikico na i, predstavljala sem jih že v lanskem letu, a ne bo nič narobe, če jih predstavim še enkrat letos. V naslednjih tednih vam jih bom skušala predstaviti, a letos bolj kot spremljevalke na okrasnih gredicah. Miša Pušenjak Zg. Žerjavci • Utrinek s srečanja KZ Kaj čaka kmete v obdobju 2007-13? Bistveno, kar je Miran Naglič povedal predstavnikom kmetijskih zadrug z območja Podravja na srečanju minuli teden - pa čeprav med vrsticami - je bilo dejstvo, da kmetijska proizvodnja v dosedanjem pomenu besede v EU ni več zaželena oz. preferirana zadeva. Zahteve svetovne (proameriške) trgovinske organizacije (WTO) so pač premočne in pred njimi je morala klecniti tudi Evropa, seveda pa je in bo najprej prisilila poklekniti nove članice ... Miran Naglič je zbranim podrobno razložil, kaj in kako se bo financiralo kmetijstvo - pravzaprav bolj podeželje - v naslednjem sedemletnem obdobju. Pa brez zamere Epohalen dogodek Okrepljena (samo)bit slovenstva Zgodilo seje nemogoče. Gre za epohalen dogodek, ki je skoraj bolj pomemben kot osamosvojitev, Prešeren, Cankar in tako dalje. Bolj pomemben kot uvedba evra. O katerem dogodku je govora? Andrej Jerman, smukač iz Trbiža, je v petek zmagal na smukaški tekmi za svetovno prvenstvo v Garmisch-Partenkirchnu, nato pa v soboto osvojil še drugo mesto v na istem prizorišču. Torej, naj še enkrat ponovimo, čeprav sem prepričan, da vam je to že poznano: Andrej Jerman, smukač, je zmagal na smukaški tekmi za svetovni pokal v konkurenci najboljših smukačev na svetu. Nato pa je dan za tem bil še drugi v isti konkurenci. V čem je izjemnost tega dogodka? Zakaj je skoraj bolj pomemben od vseh zgoraj naštetih prelomnic? Zato, ker ni njihova posledica, ampak jih bolj kot ne omogoča. Kako je možno, da nekaj, kar se je časovno zgodilo za vsem zgoraj omenjenim, le-te omogoča, sprašujete? Preprosto - ker se Jermanova triumfa navezujeta direktno na enega ključnih elementov slovenske (samo)biti. Pravzaprav skoznju ta element tudi sije in se manifestira. In ne le to, Jerman je s svojima epohalnima dosežkoma ta element tudi presegel in oplemenitil. Slovenci smo skozi zgodovino ves čas bili od nekoga ogroženi. Ne toliko v vojaškem smislu, ampak v smislu naše eksistence kot naroda, kasneje, ko smo dobili novo državo, tudi kot nacije. Pač, ni nas ne vem koliko, zraven tega pa smo večino naše zgodovine bivali v sklopu neke druge države, v kateri so zraven nas bili še večji narodi (in narodnosti) s svojimi navadami, kulturo in jezikom. Ker v nobeni državni tvorbi nismo bili "glavni", smo vedno bili v večji ali manjši nevarnosti, da izginemo, da nas asimilirajo ta veliki (vsaj tako smo mislili). Zato smo se še bolj oklepali tistih osnovnih stvari, ki so nas združevale in nam dajale prepoznavnost ter krepile narodno zavest. In ena taka osnovna stvar, element samobitnosti je zagotovo smučanje. Slovenci smo smučarski narod. Smučanje je vtisnjeno globoko v našo (samo)zavest. In zato je še posebej pomembno, da so stvari na tem področju koliko-toli-ko normalne. Kar pomeni, daje zaželeno, da naši smučarji dosegajo dobre rezultate in da so zimske razmere (pri čemer imam v mislih snežno odejo na smučiščih ter cenovno dostopnost smučarskih vozovnic) take, kot morajo biti. In če na snežno odejo nimamo pretiranega vpliva, za cene vozovnic pa je itak brez pomena pričakovati, da bodo ugodne, nam za ohranjanje tega elementa in veziva Slovenstva ostanejo samo še naši smučarji. Ki pa so, roko na srce, že lep čas v hudi krizi. Zato sta zmaga in drugo mesto Jermana bili ne samo dobrodošli, ampak celo nujno, brezpogojno potrebni injekciji vitalnosti v našo (samo)bit. Res, bil je skrajni čas za taka dosežka, s katerima, kot rečeno, Jerman ni poskrbel samo za trenutek ali dva posvetnega slovenskega veselja, ampak za krepitev slovenske (samo)biti. In kar ta dva triumfa dela za še bolj epohalna, je dejstvo, da sta se zgodila v smuku, disciplini, za katero smo bili prepričani, da nam Slovencem ne leži in da v njej nimamo kaj iskati. Pa ne zaradi tega, ker ne bi imeli možnosti za trening, kot misli večina ljudi, ampak zato, ker nam naša mentaliteta tega ni dopuščala - Slovenci smo znani kot "ziheraški", ne preveč samozavestni in bolj vase zaprti. Lastnosti, ki jih uspešen vrhunski smukač vsekakor ne sme imeti. Jermanova zmaga je torej morda obet rahlega premika v mentalite-ti nacije, ki naznanja čase, ko bomo Slovenci malce manj introvertirani ter bolj samozavestni (vpozitivnem smislu). Jermanov triumf je vsekakor epohalen dogodek. Gregor Alič Foto: SM Kmetijstvo kot proizvodna dejavnost se bo morala vsaj do nadaljnjega (svet se pač vrti v krogu) umakniti oz. preleviti v neke vrste kmetijsko folkloro. Direktne podpore se zato ukinjajo oz. zmanjšujejo, da pa podeželje ne bi propadlo, se bo več denarja namenjalo pač za vse druge vrste aktivnosti, ki se bodo odvijale izven mest. Sicer imajo države EU menda dva modela ali možnosti: prvi je nekako usmerjen v popolno opuščanje kmetijske proizvodnje (ukinjanje subvencij zanjo), podeželje pa se ohranja le kot lep pejsaž neokrnjene narave, kar se še finančno podpira - za takšen model se je odločila Irska. Druga možnost je indirektna podpora kmetijski proizvodnji, vendar že zmanjšana in pod drugačnim imenom ter z drugačnimi pogoji. Ta model je očitno izbrala tudi Slovenija s t. i. Programom razvoja podeželja (PRP), v okviru katerega bo še vedno kar nekaj denarja za klasično kmetijsko proizvodnjo. Konkretno, za subvencije oz. od letos neposredna regionalna plačila, bo iz skupnega programa PRP za ta del namenjenih še nekaj čez 50 odstotkov vsega denarja, preostala slaba polovica pa bo šla za vse druge dejavnosti na podeželju. To je za vse razumne kmete jasen znak, da po starem ne bo šlo več in da se ogromne količine pridelane katerekoli že kmetijske kulture ne izplačajo več, pač pa se bo treba preusmerjati (še) v kakšne druge aktivnosti. Da bi klasično kmetijsko proizvodnjo popolnoma opu- stili, kar bi se po strategiji EU in Slovenije še najbolj splačalo, seveda ne gre - a ne zaradi ubogih kmetov, ampak zato, ker človek nikoli ne ve, kaj bo prinesla prihodnost. Kako bi pa izgledalo, če bi v nekaj letih prodali vso kmetijsko mehanizacijo, zarasli s travniki in livadami vse njive, potem pa bi se naval poceni kmetijskih proizvodov predvsem iz ZDA in Južne Amerike nenadoma nehal? Odvisnost od drugega kontinenta, tudi če ob tem opustimo vse druge posledice, kot je propad kompletne slovenske in evropske živilske industrije, bi bila vseeno prevelika. Zato popolnega uničenja kmetijstva, pa naj bo še tako nerentabilno, ni pričakovati, gotovo pa je, da bo moz-ganje evropske in državne blagajne na račun ohranjanja kmetijske proizvodnje vedno manjše, ali sploh ničelno v takih državicah kot je Slovenija, ki ji masovna produkcija in nizke cene niso dosegljive in uresničljive, ni pa niti sposobna pokrivati tržnih niš z eks-kluzivnimi izdelki in cenjenimi blagovnimi znamkami. Naglič je sicer prisotnim dokaj podrobno opisal vse tri oz. štiri osi Leader programa ter ukrepe, ki bodo v okviru teh osi bolj ali manj financirani. V okviru prve osi bodo denar lahko črpali predvsem podeželski podjetniki, sicer pa bo v ta del spadalo še sofinanciranje melioracij in namakalnih sistemov, zgodnje upokojevanje, predelovalna dejavnost na podeželju in upravljanje z gozdovi. Druga os je tista, ki pravzaprav predstavlja klasična subvencijska izplačila, tretja os pa bo dajala denar za ustanavljanje podjetij na kmetijah, za nove kmetijske obrate in vse dejavnosti na podeželju (kamor spada recimo tudi varstvo otrok, starejših in prizadetih občanov itd.) ter oskrbo podeželja (nove trgovinice z živili, pa tudi razni domovi itd.). Četrta os je bolj deklarativne narave in pomeni sofinanciranje priprave programov za posamezna okolja ter sofinanciranje lokalnih agencij, ki bodo to počele (v Sloveniji je predvidenih okrog 22 t. i. LAS). Možnost pridobivanja denarja za KZ je Naglič videl v praktično vsaki osi oz. v veliko ukrepih, ki se nanašajo na podeželje, zlasti kar se tiče oskrbe podeželja, trgovin, domov ipd. Za pridobivanje denarja se bo seveda treba prijavljati na razpise in na tem področju je slovenska kmetijska zbornica rekla nekaj besed: „Kot prvo se zavzemamo za to, da razpisi ostajajo odprti, kar pomeni, da če se nekdo ne uvrsti oz. ni uspešen na razpisu prvo leto, ker je pač zmanjkalo sredstev, se njegova dokumentacija oz. zahtevek avtomatsko prenese na razpis naslednje leto. Torej, nikakor več po sedanjem sistemu, da se je potrebno na vsak razpis prijaviti vedno znova s kompletno novo dokumentacijo. Druga zadeva, ki jo predlaga zbornica in upamo, da bo upoštevana, pa je ta, da naj se razpisi razvrstijo v dve kategoriji po za- htevnosti in višini sredstev. Nekatere kmetije se namreč odločajo za velike in dolgoročen investicije, druge, manjše, pa le za kakšno manjšo naložbo, recimo nakup kakšnega stroja. Izenačevanje vseh prijaviteljev je v tem pogledu neprimerno, saj gre za velike razlike, tako v denarju kot v pripravi dokumentacije. Za razpise manjše vrednosti gotovo ni potrebno toliko dokumentov, zato smo v zbornici mnenja, da bi se to moralo ločiti in s tem tudi omogočiti večjemu številu kmetov, da pridejo do sofinanciranja," je razložil Naglič. Razprava, ki je sledila, je pokazala bolj konkretne težave, s katerimi se srečujejo kmetje, predvsem glede izvajanja oz. plačil SKOP programa in letos uveljavljenega KOP programa, ki bosta kmetom, vključenim v okoljsko kmetovanje, prinašala manj denarja, poleg tega pa je velika nezaupljivost zaradi vprašanja iz- vedbe plačil tako enega kot drugega programa. Zbrane je zanimalo predvsem, kaj se bo zgodilo s sredstvi v Kopu, če se bodo vanj prijavili vsi, če bo teh sredstev dovolj oziroma kaj se bo zgodilo kmetom, ki bodo v skladu s petletno pogodbo zdaj še dve leti plačevali po SKOP programu, potem pa bodo prešli v KOP program - ali bo takrat še sploh kaj denarja zanje? Garancije jim seveda ne more dati nihče, tudi Naglič je ni mogel, zato so začele padati kritike na splošno usmeritev države glede kmetijstva, na splošno strategijo, ki je Slovenija očitno nima (mi pa smo jo poskušali povzeti v prvem delu članka), tako da pač kmetje ostajajo v negotovosti, njihove institucije (tudi zbornica) pa jih in se z nekimi sprotnimi lepotnimi popravki še poskušajo obdržati „nad vodo". Mogoče pa bo kmetijstvo celo - preživelo ... SM Juršinci • Seja občinskega sveta Sprejemali proračun občine V ponedeljek, 19. februarja, so se svetniki občine Juršinci sestali na peti seji. Najprej so sprejeli predlog statuta občine in predlog poslovnika občinskega sveta, ki so ga sedaj objavili na spletni strani občine Juršinci in lahko na oba podajo občini pripombe. V nadaljevanju seje so svetniki razpravljali o spremembah odlokov, ki so potrebne zaradi spremembe valute. Kar nekaj sprememb svetniki niso sprejeli, ker se niso uskladili glede višine kazenskih določb. Svetniki so sprejeli sklep, da se vrednost povračila za priključitev na vodovodno omrežje poveča za slabih osem odstotkov in po novem znaša 450 evrov. Svetniki so sklenili, da oskrbnine v vrtcu ostanejo enake. Enkratni prispevek za novorojenca pa znaša 100 evrov. Svetniki so sprejeli še odlok o določitvi višine turistične takse in sklep o načinu financiranja političnih strank. Svetniki so obravnavali tudi pravilnik o dodelitvi prispevka za srečanje občanov, ki ga niso sprejeli, saj ga bodo do naslednje seje še dopolnili tako, da bodo do dotacije upravičeni tudi tisti, ki organizirajo razne čistilne akcije. Svetniki so še soglašali s ceno storitve pomoči na domu in zavrnili ponudbo Združenja občin Slovenije za včlanitev občine. S sklepom so določili grobarino, ki znaša 25 evrov. Največ časa pa so namenili sprejemanju letošnjega proračuna, v katerem prihodki znašajo 1,47 milijona evrov, v njem pa ni predvidenih dodatnih zadolževanj, ampak vračilo nekaterih kreditov. Nato so se svetniki seznanili s predlogom proračuna za leto 2008, v katerem pa je še večji delež sredstev namenjen za zmanjšanje dolga občine. Zmago Šalamun Ormož • Novost za podjetnike Ptuj • Srečanje občanov, starejših od 90 iet Vse na enem mestu Na Kerenčičevem trgu 4 deluje od decembra minulega leta še ena VEM točka v Ormožu. Gre za pisarno Vse na enem mestu, ki je nastala v okviru projekta VEM Prlekija, katerega nosilec je Prleška razvojna agencija, ki je skupaj s partnersko organizacijo Javno razvojno agencijo občine Ormož vzpostavila dve vstopni točki VEM - v Ljutomeru in Ormožu. Celotni projekt je bil vreden 65.210 evrov in je bil v 90 % financiran s sredstvi Phare 2003, ostanek pa sta sofinancirali občini Ormož in Ljutomer. V ta denar so bili poleg opreme pisarne, računalniške podpore in tiskanja zloženke zajeti tudi stroški šolanja kadra. Na vstopni VEM točki v Ormožu je uporabnikom na voljo mag. Boris Zadravec Vesenjak, ki se je za to delo tudi dodatno usposobil. Cilji VEM točke so vzpostaviti podjetništvu prijazno okolje, zmanjšati administrativne ovire za podjetnike in bodoče podjetnike, s tem pa tudi stroške in potreben čas za urejanje vprašanj, povezanih z registracijo dejavnosti. Na enem mestu želijo podjetnikom in bodočim podjetnikom zagotoviti vse informacije, ki se nanašajo na registracijo in delovanje podjetja, ter jim omogočiti izvedbo vseh postopkov in pridobitev, potrebnih potrdil za delovanje. Mag. Zadravec je povedal, da so njihove storitve brezplačne, uporabniki pa lahko pri njih opravijo vpis, vpis spremembe in izbris podjetnika iz Mag. Boris Zadravec Vesenjak bo uporabnikom svetoval v VEM točki na Kerenčičevem trgu 4. Poslovnega registra Slovenije, posredovanje davčnih podatkov, ki jih je podjetnik dolžan posredovati ob ustanovitvi s. p. na Davčno upravo RS, prijavo samostojnega podjetnika in njegovih otrok do 18. leta starosti v obvezno zdravstveno zavarovanje na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Te storitve je mogoče opraviti tudi v drugih VEM točkah, ki delujejo na upravni enoti, davčni upravi ali obrtni zbornici. Kot bistveno prednost njihove VEM točke pa mag. Zadravec izpostavlja tudi storitev brezplačnega svetovanja bodočim in že obstoječim podjetnikom. Zaenkrat je na točki možno izvajati le postopke, povezane z registracijo s. p., v prihodnosti pa pričakujejo, da bo možno te postopke izvajati tudi za družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). V kratkem bo izšla tudi zloženka, ki bo uporabnike opozarjala, kaj vse lahko uredijo v novi VEM točki. Stranke sprejemajo vsak dan med 7. in 11.30, popoldne v ponedeljek, torek in četrtek med 12. in 15. uro, v sredo med 12. in 17. ter v petek med 12. in 13. uro. Viki Klemenčič Ivanuša Prvič v taki obliki V kavarni doma upokojencev Ptuj so se na dan zaljubljenih - valentinovo, 14. februarja, ob 16. uri zbrali občani mestne četrti Ljudski vrt, stari 90 in več let. Od 24 starejših od 90 let, kolikor jih imajo v MČ Ljudski vrt, se jih je srečanja udeležila natanko polovica. Ob čaju, kavi in pecivu se je z njimi družil predsednik sveta MČ Ljudski vrt Valter Pliberšek. Krajane, starejše od 90 let, so doslej obiskovali na domu, a se je novo vodstvo MČ odločilo, da je bolje, da se srečajo v domu upokojencev. »To je prvič, da smo srečanje izpeljali v takšni obliki. Prej smo te občane obiskovali na domu, a so se trudili, pripravljali kaj za nas ipd. Sedaj pa pridejo in jih mi gostimo. Pripravili smo jim tudi darila. A veliko več kot darila je vreden osebni kontakt in druženje,« je dejal Pliberšek. Kulturnega programa letos niso pripravili, druženje je bilo podobno čajanki, a se bodo za prihodnje leto dogovorili s šolo, da jim bodo druženje popestrili Foto: Dženana Becirovic Srečanja se je udeležila polovica povabljenih. učenci. Najstarejša krajanka MČ Ljudski vrt Vera Brumen, šteje že 98 let, se je druženja s sokrajani z veseljem udeležila. Maja bodo v MČ Ljudski vrt pripravili še eno srečanje, ta- krat bodo povabili vse občane, starejše od 70 let, ki jih imajo preko 700. Upajo, da bodo lahko pripravili skupni piknik, na katerega bi lahko povabili vse. Dženana Becirovic Ljubljana • Pokači iz Tržca v prestolnici Zdravja in sreče Sredi veselih pustnih dni se je skupina pokačev in ljudskih godcev iz Tržca, ki deluje v okviru etnografskega društva, odpravila tudi v Ljubljano in sredi prestolnice poskrbela za kanček bolj veselo razpoloženje Ljubljančanov. Obiskali so Mestno hišo in parlament, od tam pa so z vihtenjem bičev odganjali zle duhove. Trževski pokači in muzikan-ti prijeten sprejem najprej doživeli v ljubljanski Mestni hiši, kjer jih je prišel pozdravit tudi župan Zoran Jankovič in izrazil zadovoljstvo, da so nekaj pustnega vzdušja s Ptujskega ponesli tudi v prestolnico. Seveda pa prvega moža Ljubljane pokači niso pustili praznih rok, kajti po stari ljudski navadi so ga obdarili, ob tem pa mu predali še sporočilno noto in v njej, da mu želijo zdravja, dobre volje in modrih županskih odločitev v prihodnje. Prvič pa so pokači lahko biče zavihteli tudi pred zgradbo parlamenta, kjer jih je simbolično sprejel poslanec DZ Branko Marinič in povabil v dobro varovano zgradbo, tam pa je bilo po pričakovanju pokanje z biči in igranje na inštrumente prepovedano. Ampak že sama zgradba in njena Foto: Janko Levanič Pokače iz Tržca je z navdušenjem sprejel župan MOL Zoran Jan-kovič. ogromna notranjost je pri obiskovalcih vzbudila veliko zanimanja, namesto predsednika DZ Franceta Cukjatija pa je pokače v parlamentu pozdravil podpredsednik Sašo Peče. Poslanec Marinič pa je obisku Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: ZLATKO, VEDRAN, EDIKT, ZALAR, DR, ČAS, JANI, NA, DURASTIL, SOPRAN, TEZA, ANTU-NAC, RIM, FAIZA, ARERA, FIČO, STOJAN, ENIVETOK, ND, ROCINA, SAJE, NAČIN, AZER. Foto: Miha Fras Pokači iz Tržca že nekaj let pomagajo kurentom pregnati zimo. pokačev dejal, da je zanj že veliko darilo, da so ga sploh obiskali v parlamentu, čeprav se veliko bolj veseli srečanj z njimi v domačem kraju in na fašenku v Vidmu. Mag. Ivan Božičko, vodja po-kačev, pa je bil še posebej vesel, da so se v Ljubljani dobro »odrezali« in z biči vsaj malo prebudili prestolnico, na tak način pa so opravili tudi svoje poslanstvo, pa čeprav jim zime letos ni bilo treba odganjati. Po Ljubljani jih je v norčavih pustnih dneh čakal še obisk Kričevcev in Ljutomera, na pustni ponedeljek so nastopili na fašenku v Vidmu, na pustni torek pa so že po tradiciji obiskovali svoje poslovne partnerje in ustanove, kjer imajo prijatelje; povabili so se tudi v našo medijsko hišo. TM Foto: vki Ptuj • 10 let likovne sekcije Društva upokojencev Ob jubileju razstava V novi ptujski galeriji, Salonu umetnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj, je na ogled jubilejna 30. skupinska razstava članov Likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj, ki letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Do 13. marca je na ogled 51 del 17 članov od skupaj 22. Razstavljajo Branko Gor-jup, tudi predsednik sekcije (na fotografiji s predsednikom DU Ptuj Vojom Veličko- vičem), Emil Stöger, Milivoj Radin, Marija Gregore, Anton Sömen, Frane Simonič, Bogomir Jurtela, Elfrida Brenčič, Rozina Šebetič, Vilma Kae, Vojo Veličkovič, Oto Mesarič, Mirko Jaušovec, Jože Ekart, Mihaela Omladič, Jože Špicar in Marjana Tkalčec. Izbor sta opravila Jože Foltin, Rozina Šebetič in Franc Simonič. MG Glede na dejstvo, da so imeli svetniki nekaj pripomb na zapisnik prejšnje seje, pri čemer se je izkazalo, da gre za nekatere še nerešene zadeve, je župan Miran Vuk predlagal, da v prihodnjem tednu skličejo odbor za družbene dejavnosti, na katerem naj bi se posvetili predvsem vsem zaostalim zadevam oziroma še ne rešenim problemom v občini. Sicer pa so po uvodnem delu prisluhnili svetnici in podžupanji Marti Bo-silj, ki jih je seznanila z vsebino nedavnega kolegija županov Spodnjega Podravja, predvsem pa kakšne obveznosti izhajajo iz tega za občino Zavrč, glede cene pomoči na domu in glede varne hiše. Z zanimanjem so prisluhnili tudi poročanju Marte Bosilj o skupščini Skupnosti občin Slovenije (SOS), ki je bila 12. februarja v Kamniku, v njej pa je včlanjenih 142 občin in tako združuje interese skupaj 1.719.644 občanov Slovenije. Svetnik Peter Vesenjak pa je nato poročal tudi o nedavni skupščini Združenja občin Slovenije (ZOS). V osrednji točki dnevnega reda pa so se v drugi obravnavi lotili predloga občinskega proračuna za leto 2007, ki po besedah računovodkinje Darinke Ivančič predvideva 1.409.445 evrov prihodkov in prav toliko odhodkov. Direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele je ob tem pojasnila, da so v glavnem upoštevali vse pripombe in predloge posameznih odborov in komisij oziroma kolikor je bilo mogoče glede na razpoložljiva sredstva. Pokazalo pa se je, da držijo tudi besede župana Mirana Vuka, ki je zatrdil, da je proračun dobro usklajen in uravnovešen, v glavnem na račun prerazporeditev, ker imajo daleč premalo denarja za vse dejanske potrebe. Med 558.412 evri investicijskih odhodkov bodo tako največ sredstev namenili za modernizacijo ceste v Halozah. Poleg izgradnje kanalizacije na preostalih območjih občine, ki je osrednji projekt novega 4-letnega mandatnega obdobja, pa naj bi sredstva namenili tudi v dokončno ureditev po-slovno-ekonomske cone ob mejnem prehodu v Zavrču, za katero si močno prizadevajo, da bi dokončno zaživela. Poleg tega nameravajo razširiti pokopališče, obnoviti mrliško vežico in razširiti igrišče v Zavrču. Lotili so se tudi vsebine informacij o varnosti na območju Policijske postaje Gorišnica v letu 2006, saj ta pokriva tudi območje občine Zavrč. Na splošno velja ugotovitev, da s tujci nimajo več toliko problemov, saj je ilegalnih prehodov bistveno manj. Ugotavljajo tudi rahel padec dogodkov na področju kriminalitete in prometne varnosti, tako da je svetnik Janko Lorberk upravičeno ugotovil, da sodijo med najbolj varne občine v vsej regiji. Po njegovem pa bo vseeno potrebno odgovoriti še na nekaj nedorečenih vprašanj, denimo, kako bodo konkretno uresničevali določila Schengen-skega sporazuma, predvsem pa, kako bo s kontrolo prometa na "grebenski cesti", ki naj bi potekala v glavnem po slovenskem ozemlju, delno sicer tudi po Hrvaškem, vendar pa na njej obmejno kontrolo opravljajo tudi hrvaški varnostni organi. Svetnico in podžupanjo Marto Bosilj pa je zaskrbelo predvsem dejstvo, da ji je kot občinski svetnici že nekajkrat "prišlo na uho" da je tudi na završkem območju vse več uživalcev mamil, predvsem med mladino, saj naj bi se po nekaterih trditvah "mamilaštvo" in zasvojenost s prepovedano drogo vse bolj selila iz mesta na podeželje. M. Ozmec TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV PetOViai%f|-A IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV (pomlad 2007) ^VIO . .. Petovia avto Ptuj d.d. (tereni) Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj Datum Krai Ura Krai Ura 5.3.2007 Markovci - deponija 8.00 do 12.00 Stojnci - gasilski dom 13.00 do 15.00 6.3.2007 Janežovci - gostilna Pri Mici 8.00 do 12.00 Selce - gostilna Ornik 13.00 do 15.00 7.3.2007 Moškanjci - gasilski dom 8.00 do 12.00 Mala vas - bar Žgajar 13.00 do 15.00 8.3.2007 Pongrce - avtoservis Krničar 8.00 do 12.00 Žetale - kmetija Kolar 13.00 do 15.00 9.3.2007 Podlehnik - lovski dom 8.00 do 12.00 Apače - gasilski dom 13.00 do 15.00 10.3.2007 Lovrenc na Dr. polju - dr. upokojencev 8.00 do 12.00 12.3.2007 Sela - gostilna Svenšek 8.00 do 12.00 Grajena - gasilski dom 13.00 do 15.00 13.3.2007 Pleterje - trgovina Peršuh 8.00 do 12.00 Mostečno - kmetija Sternad 13.00 do 15.00 14.3.2007 Trnovska vas - Kmetijska zadruga 8.00 do 12.00 Vitomarci - Kmetijska zadruga 13.00 do 15.00 15.3.2007 Gerečja vas - gasilski dom 8.00 do 12.00 Zg. Hajdina - prevozništvo Vogrinec 13.00 do 15.00 16.3.2007 Destrnik - gasilski dom 8.00 do 12.00 Jiršovci - kmetija Dajčman 13.00 do 15.00 17.3.2007 Jurovci - avtoelektrika Bračič 8.00 do 12.00 19.3.2007 Spodnji Velovlek - gasilski dom 8.00 do 12.00 Levanjci 13.00 do 15.00 20.3.2007 Dornava - dvorišče hmelj Dornava 8.00 do 12.00 Formin - gasilski dom 13.00 do 15.00 21.3.2007 Juršinci - lovski dom 8.00 do 12.00 Polenšak - Kmetijska zadruga 13.00 do 15.00 22.3.2007 Majšperk-občina Majšperk 8.00 do 12.00 Stoperce - Litož 13.00 do 15.00 23.3.2007 Šikole - gostilna Kurež 8.00 do 12.00 Videm - Kmetijska zadruga 13.00 do 15.00 24.3.2007 Sestrže - dom krajanov 26.3.2007 Leskovec - gasilski dom 8.00 do 12.00 Grad Bori 13.00 do 15.00 27.3.2007 Zavrč - občina Zavrč 8.00 do 12.00 Cirkovce - gostilna Korže 13.00 do 15.00 28.3.2007 Nova vas pri Markovcih - delavnica Kekec 8.00 do 12.00 Drstelja - kmetija Sever 13.00 do 15.00 29.3.2007 Žetale - gasilski dom 8.00 do 11.00 Mezgovci ob Pesnici 12.00 do 14.00 30.3.2007 Desenci - gasilski dom 8.00 do 10.00 Vsak dan med 7. in 19. uro opravljamo na sedežu podjetja preventivne tehnične preglede za vse vrste vozil. Informacije: 02 74935 34 (registracije), 02 749 35 33 (vodja teh. pregledov), 031 728 010 (Benko Alojz, vodja TP) Foto: M. Ozmec Svetnica Marta Bosilj je opozorila na dejstvo, da naj bi se tudi na završkem območju pojavljalo vse več zasvojenosti z drogo. [jaMDOMD mM [n]© tMMM s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenka ter registracijo. Izvajali se bodo po naslednjem razporedu: KRAJ - LOKACIJA Cvetkovci - dvorišče Domriko Markovci - deponija Trnovska vas - gostilna Siva caplja Majšperk - gostilna Doliica Stoperce - gostilna Litož Žetale - bar Pod Lipo Stojnci - Gasilski dom Gajevci - trgovina vrtnica Moškanjci - beneriski servis Žiher Lovrenc na D.P. - Društvo upokojencev Apače - Gasilski dom Zg. Hajdria - Gasilski dom Mihovce -avtoservis Dobič Jurovci - avtoelektrika Bračič Podlehnik - Kmetijska zadruga Jablane - kmečki tureem Medved Gerečja vas - Gasilski dom Njiverce - kmetjja Podgoršek Vitomarci - Kmetijska zadruga Destrnik - Gasilski dom Placar - kmetija Markež Grajena - Gasilski dom Drstelja - kmečki turizem Lacko Gabrnik - trgovria Hrga Ključarovci - Gasilski dom Savci - Gasilski dom Gabernik - trgovrta Hrga Crkulane - bar Mamka Leskovec - pred pokopališčem Videm - market Žerak Zamušani - Guma bar Dornava - Kmetijska zadruga Pachje - Gasilski dom Polenšak - gostilna Šegula Zagorci - Gasilski dom Grabšhski breg Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije. Informacije na telefon: 02 / 788 11 68. Se priporočamo! Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ, TEL.: 02 / 788 11 75 Zavrč • Na 4. seji o proračunu in varnostni situaciji Se "mamilaštvo" seli tudi na podeželje? Svet občine Zavrč je na 4. redni seji v petek, 23. februarja, dokončno potrdil in sprejel proračun za letošnje leto, v katerem načrtujejo dobrih 1,4 milijona evrov prihodkov, med investicijskimi odhodki pa načrtujejo največ sredstev za modernizacijo cestne infrastrukture; ko so razpravljali o varnostni situaciji pa so opozorili na selitev zasvojenosti s prepovedano drogo iz mesta na podeželje. Obvestilo Občina Kidričevo na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04) objavlja javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, katerega predmet je: Garsonjera - naslov Cirkovce 48 (OŠ Cirkovce) v izmeri 31,90 m2 za mesečno najemnino 90,61 EUR. Vse nadaljnje informacije o razpisnih pogojih, kriterijih in merilih za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev, varščini, lastni udeležbi in razpisnem postopku prejmete na spletni strani www. kidricevo.si/javni razpisi ali na sedežu Občine Kidričevo. Občinska uprava OBČINA KIDRIČEVO Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo Komisija za mandatna vprašanje volitve in imenovanja Občine Kidričevo na podlagi 5. člena Odloka o ustanovitvi javnega glasila Ravno polje (Uradni list RS, št. 103/2003) objavlja javni razpis za odgovornega urednika občinskega javnega glasila »Ravno polje« Za odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje 19. člena Zakona o medijih ❖ mora biti poslovno sposoben, ❖ ne sme mu biti izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja). Kandidat tudi ne sme biti član občinskega sveta Občine Kidričevo in ne funkcionar politične stranke. Izpolnjevati mora tudi naslednje pogoje: ■ ima višjo ali visoko izobrazbo družboslovne smeri in eno leto delovnih izkušenj na področju novinarstva ali ■ ima srednjo izobrazbo in dve leti delovnih izkušenj na področju novinarstva. Prednost ima kandidat z višjo izobrazbo. Vse interesente pozivamo, da podajo pisno vlogo z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev, najpozneje do 13. aprila 2007 na naslov Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo s pripisom »razpis za odgovornega urednika«. RADIOPTUJ eut ¿filetee www. ra d ¡o-ptu ¡ .si 2007 - Sveto pismo v žarišču Ne zamudite niza predavanj pastorja Aleša Kavklerja od 8. do 17. marca 2007 ob 19. uri. Dvorana športnega zavoda Ptuj, Dravska ulica 18, Ptuj. Odgovor je na dlani za vse, ki iščejo! Vabljeni vsi! Vstop je prost! Organizator: Krščanska adventistična cerkev Ptuj in Društvo prijateljev Svetega pisma. Prireditvenik Mali oglasi KMETIJSTVO V OBČINI Videm pri Ptuju in Hajdi-na vzamem v najem njive. Tel. 041 561 893. DAMO v najem vinograd v Dravinjskem Vrhu pri Vidmu. Tel. 420 31 60. PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356. PRODAM lepa cepljena bukova drva. Ugodno. Tel. 041 914 263. PRODAM krompir za seme. Medved, Lovrenc na dr. polju 16, tel. 02 790 00 41. PRODAM bukova in brezova drva z dostavo. Telefon 041 723 957. PRODAM en par domačih gosi. Telefon 642 378. DOM STANOVANJE V NAJEM oddam novo trisobno stanovanje v okolici Ptuja. Tel. 041 901 710 ali 041 394 131. LEPO dvosobno stanovanje v Ptuju v bloku menjam za enosobno. Telefon 040 245 055. NEPREMIČNINE ODDAM poslovni prostor 62 m2 v Ptujskem centru Drava pri avtobusni postaji, 250 evrov. Tel. 031 296 924. PREDLOGI ZA MAREC POSKOČNIH 1. SLOVENJEGORISKI FANTJE - Domači kruh 2. ZAPELJIVKE - Odklenkalo ti je 3. Ans. ŠESTICA - L'ubez'n zmer'n zmaga 4. VITEZI CELJSKI - Najine narcise 5. Ans. POGUM - Tovornjakar 6. Ans. DORI - Tvoje ustnice 7. Ans. ZALOŽNIK - Moj smeh Zmagovalec meseca FEBRUARJA: TAPRAVI FALOTI - Za ljubezen gre Se eno možnost v MARCU imajo: SLOVENJEGORIŠKI FANTJE - Domači kruh ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 1. ČUKI - Pancar tanc 2. SAŠA LENDERO & LANGA - Mama ljubim cigana Jana 3. YO-ZO & KATJA - Daj za rundo 4. ZLATI MUZIKANTI - Pepelka 5. POTEPUHI - Stajerc 6. MLADE FRAJLE - Pek 7. SKUTER - Ne laži Zmagovalec meseca FEBRUARJA^ANITA KRALJ - Ne ne ne Se eno možnost v MARCU imajo: ČUKI - Pancar tanc Orfejčkove SMS glasbene želje: POP 7 TOP Ime in priimek: Tel. številka: Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING do 13. 2288 Hajdina 041/818-666 Nagrado prejme: Marija Galun Stogovci 14 2323 Ptujska gora DELO VOZNIKA C in E-kategorije, špedicija, zaposlimo. Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2250 Miklavž, tel. 02 629 62 77. ZAPOSLIM pleskarje, odličen OD, delo na Ptuju ali okolici. Iztok Bučar, s. p., Cesta Proletarskih brigad 62, Maribor, tel. 041 682 591. IŠČEMO delavca za delo v orodjarski delavnici - obdelovalec kovin (3-letni program ali program (3 + 2) ali strojni tehnik 4-letni program). Nudimo tudi možnost prve zaposlitve. Orodjarstvo Janez Vi-čar, s. p., Strejaci 8, 2252 Dornava, tel. 02 754 00 24. E-mail: orodjarstvovicar.com. KREDITI - mobilno bančništvo - * POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let ) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT) * STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTICIJSKI SVETOVANJE na : 051 804 324 INOVATIVA, Milena Prapotnik s.p, Pivkova ulica 19/a, 2250 PTUJ VSAK CETKTEK OB 20.00 URI MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radio-tednik.si, za veCje objave predhodno pokličite. Torek, 27. februar 1G.GG 1G.GG 1G.GG 1S.GG 19.GG 19.3G 19.3G Ptuj, CID, oblikovanje modnih dodatkov iz filca in perlic z Natalijo Resnik Gavez do 12.00 Ormož, Mladinci center, Ko med nami oživijo dinozavri, vodi Maja Botolin Vaupotič Ormož, Mladinski center, zimske počitniške delavnice Ptuj, Salon umetnosti Pokrajinskega muzeja, Prešernova ul. 1, otvoritev likovne razstave ob 10. obletnici obstoja Likovne sekcije DU Ptuj Ptuj, Stara steklarska delavnica, predstava Zločin na kozjem otoku in Medved Maribor, SNG, Plemeniti meščan, StaDvo, za abonma Drama torek 1 in izven Maribor, Narodni dom, 3. abonmajski koncert, Milena Lipovšek - flavta, Igor Mitrovic - violončelo in Aleksandar Serdar - klavir, dvorana Union Ptuj, CID, razstava likovne kolonije »Bejži čopič - Kurent gre« Ptuj, CID, s 1. marcem se pričenja tečaj risanja z Tomažem Plavcem, prijave na telefon 780 55 40 Ptuj, CID, tečaj risanja s Tomažem Plavcem v mesecu marcu, telefon 780 55 40 Ptuj, CID, brezplačna pomoč pri učenju slovenščine oziroma slovnice, telefon 040 417 476 Ptuj, CID, možnosti igranje namiznega tenisa, poslušanje glasbe, igrati družabne igre, delati naloge ... Ptuj, gostišče Pošta, tematska razstava Kurenti in drugi pustni liki, razstavlja likovna sekcija DU Ptuj, razstava je na ogled do 12. marca Ptuj, športna šola Juhuhu organizira v času počitnic smučanje na Arehu, telefon 031 663 777 Sreda, 28. februar 10.00 Ptuj, CID, izdelava pajcekov-škratov z Natalijo Resnik Gavez 10.00 do 12.00 Ormož, Mladinski center, Nekaj za naše male sive celice, (igrajmo se kviz, uganke ...), vodi Marjan Škvorc 10.00 Ormož, Mladinski center, zimske počitniške delavnice 10.00 Središče ob Dravi, tečaj peke drobnega peciva 10.00 Pavlovci, tečaj različni kruhi, pletenice, žemlje 17.00 Maribor, SNG, Plemeniti meščan, StaDvo, za abonma drama popoldanski in izven 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, badminton 19.00 Maribor, SNG, Po sledeh jutra, KomOd, za izven Četrtek, 1. marec 1G.GG 13.GG 1S.3G 19.GG 19.GG 2G.GG Ptuj, Osnovna šola Olge Meglič, papirnati modeli letal Hajdina, kulturno prosvetna dvorana, sprejem ob 1. marcu - Dnevu civilne zaščite do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, odbojka Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, leposlovna dvorana študijskega oddelka, literarni večer, predstavitev knjige Štajerski Slovenci, kaj hočemo! Mag. Branka Goropevška Maribor, SNG, Po sledeh jutra, KomOd, za izven Maribor, SNG, Intimna komedija, Malod, za izven Kolosej Maribor Torek, 27. februar, ob 12.40, 14.50, 17.00 in 18.00 3D manija. Ob 11.40, 13.50, 16.00 in 18.30 Heidi. Ob 11.50, 14.20, 16.50, 19.20 in 21.50 Nevidni jezdec. Ob 16.10, 18.50 in 21.30 Sanjske punce. Ob 11.20, 13.30, 15.40, 17.50 in 20.00 Čudežna mreža. Ob 20.30 Mali otroci. Ob 11.30, 13.25, 15.20, 17.10 in 19.00 Asterix in Vikingi. Ob 20.50 Nepovabljen. Ob 15.00, 18.00 in 21.00 Krvavi diamant. Ob 12.40, 14.50, 17.00, 19.10 in 21.20 Naša mala mis. Ob 20.40 Babilon. Ob 13.20, 15.50, 18.10, 19.00 in 21.15 Noč v muzeju. Ob 11.25, 14.00 in 16.20 Vesele nogice. Ob 13.40 in 15.50 Divji safari 3D. Ob 12.30 Avtomobili. Ob 12.20 in 14.10 Mali pišček. Ob 12.40, 14.50, 17.00 in 18.00 3D manija. Ob 19.00 in 21.15 Noč v muzeju. Ob 13.40 in 15.50 Divji safari 3D. Sreda, 28. februar, ob 20.00 Pisma z Iwo Jime. Ob 12.40, 14.50, 17.00 in 18.00 3D manija. Ob 11.40, 13.50, 16.00 in 18.30 Heidi. Ob 11.50, 14.20, 16.50, 19.20 in 21.50 Nevidni jezdec. Ob 16.10, 18.50 in 21.30 Sanjske punce. Ob 11.20, 13.30, 15.40 in 17.50 Čudežna mreža. Ob 20.30 Mali otroci. Ob 11.30, 13.25, 15.20, 17.10 in 19.00 Asterix in Vikingi. Ob 20.50 Nepovabljen. Ob 15.00, 18.00 in 21.00 Krvavi diamant. Ob 12.40, 14.50, 17.00, 19.10 in 21.20 Naša mala mis. Ob 20.40 Babilon. Ob 13.20, 15.50, 18.10, 19.00 in 21.15 Noč v muzeju. Ob 11.25, 14.00 in 16.20 Vesele nogice. Ob 13.40 in 15.50 Divji safari 3D. Ob 12.30 Avtomobili. Ob 12.20 in 14.10 Mali pišček. Ob 12.40, 14.50, 17.00 in 18.00 3D manija. Ob 19.00 in 21.15 Noč v muzeju. Ob 13.40 in 15.50 Divji safari 3D. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! AEROBIKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE ^^^Hnagrajujeta obstoječe in Mnove naročnike ŠtajerskegaM Ta teden prejme osem brezi obiskov Centra aerobike: IME IN PRIIMEK Karolina Krajnc Cirkovce 48, 2326 Cirkovce Nagrajenka prejme nagrado po pošti. PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj Aerobika: Peršonova 50, Ptuj Glasujem za Glasujem za Naslov Ptuj • Sodni proces po eksploziji na Mariborski cesti Šlo je za eksplozijo bencinskih hlapov V nadaljevanju glavne obravnave zoper Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico povzročitev eksplozije v hiši na Mariborski cesti, v kateri sta 15. februarja 2000 umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič, so v ponedeljek, 12. februarja, zaslišali izvedence, ki so podali mnenja o preiskavi eksplozije in stanja ključavnic ter izvedenca gradbene stroke. Pred tričlanski senat Okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu predseduje okrožna sodnica Katja Kolarič Boj-nec, je bil kot priča zaslišan tudi sodni izvedenec Franc Smole, univ. dipl. inženir elektrotehnike s Centra za kriminalistične preiskave v Ljubljani, ki je izdelal izvedeniško mnenje o stanju ključavnic v hiši na Mariborski cesti, kjer je prišlo do usodne eksplozije. Tudi on je povedal, da v celoti vztraja pri pisnem izvedeniškem mnenju, ki ga je izdelal pred sedmimi leti. Ko mu zagovornik obtoženega Boruta Erhatiča, odvetnik Stanislav Klemenčič, predočil del njegove ugotovitve, kjer je navedel, da je bil gibljivi za-tič v kljuki ključavnice izpu-ljen in poslan na pregled, pri čemer je bil zapah na prvem polzaprtem položaju, pri razdelitvi ključavnice pa je bilo ugotovljeno, da je bil zapah v notranjosti ukrivljen in so pri ponovnem pregledu ugotovili, da je bila ključavnica v zaklenjenem položaju, zaklenjena dvakrat, ter mu postavil vprašanje, na podlagi česa je podal takšen zaključek, je izvedenec pojasnil, da je bila ključavnica, ki so jo dobili v analizo, v prvem pol zaprtem položaju, pri pregledu pa so ugotovili, da je bil zapah zakrivljen in da je bil v trenutku iztrganja vrat ob eksploziji v zaklenjenem položaju, torej dvakrat zaklenjen, kar je bilo lepo videti na deformaciji za-tiča na ključavnici. Takšno ugotovitev je izvedenec podal tudi ob ponovni predočitvi omenjene ključavnice, na vprašanje zagovornika, ali bi bile poškodbe zatiča drugačne, če bi bila ključavnica enkrat zaklenjena, pa je pojasnil, da ga pri enkratnem zaklepanju sploh ne bi zakrivila. Ko ga je zagovornik vprašal, ali je bil priso- ten na kraju dogodka, kjer so ugotavljali vzroke eksplozije, je izvedenec povedal, da so območje eksplozije, torej lokala, do tal počistili in preiskali ter da ni bilo nikjer nobenega kraterja, zaradi česar je brez dvoma zaključil, da ni bilo nikjer nastavljeno nobeno eksplozivno telo, saj bi se na tleh morala videti vdolbina. Povedal je tudi, da so bili na začetku vsi prepričani, da gre za plinsko eksplozijo, vendar so potem ugotovili, da gre za eksplozijo bencina; tega je bilo zavohati tudi na delcih okna, ki so ležali okoli 30 m stran od hiše. Pri tem je dodal, da je bil na kraju dogodka tudi strokovnjak iz protibombne zaščite slovenske policije in da mu je bilo znano, da so dan po ogledu poklicali tudi strokovnjaka iz Hrvaške, ki je v stavbi iskal sledove eksploziva, a je prav tako ugotovil, da ni bilo prisotno nobeno od eksploziv. Ko mu je zagovornik pred-očil del izpovedi zdravnika Karla Šparaša, ki je povedal, da so ga policisti spraševali, ali je bilo na telesu obtoženega Boruta Erhatiča najti sledove smodnika, je povedal, da so se ukvarjali tudi s tem vprašanjem, a dodal, da so izključili vse druge možne vzroke eksplozije, saj so ob ogledu našli le sledove bencina. Na vprašanje predsednice senata Katje Kola-rič Bojnec, ali je bilo mogoče na podlagi razpoložljivih parametrov določiti količino politega bencina, je odvrnil, da te količine ni bilo mogoče določiti. Ko mu je predsednica senata predočila, da je bil dan ali dva pred eksplozijo na južni steni lokala izvrtana luknja za ventilator, pri čemer ventilator ni bil vgrajen, ker je bila luknja premajhna, je izvedenca vprašala, ali je količina bencina utegnila vplivati na pretok zraka v Foto: M.Ozmec Da je šlo za eksplozijo bencina, potrjuje tudi dejstvo, da je bilo bencin zavohati tudi na delcih okna, ki so ležali okoli 30 m od hiše. lokalu, a je pojasnil, da na to vprašanje ne more odgovoriti. Našli kanto, v kateri je bil bencin Zatem je pred tričlanski senat okrožnega sodišča kot priča stopil sodni izvedenec Rajko Koren s Centra za kriminalistične preiskave v Ljubljani, ki je izdelal izvedeniško mnenje o eksploziji hiše na Mariborski cesti, pri katerem je vztrajal tudi sedaj. Na vprašanje okrožne državne tožilke Sonje Erlač, ali se lahko izjasni, koliko časa poteče od trenutka, ko pride plamen v stik z eksplozivno zmesjo, do eksplozije, je pojasnil, da se to zgodi v trenutku, gre za hipno eksplozijo. Na vprašanje, koliko časa je bilo potrebno po politju bencina, da se ustvari takšna količina hlapov, da pride do eksplozije zmesi, pa je dejal, da na to ni mogoče odgovoriti, ker niso znani osnovni Napoved vremena za Slovenijo Brezen (marec) je desetkrat na dan jezen. Danes bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah v notranjosti Slovenije megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, ob morju 3, najvišje dnevne od 6 do 12, na Primorskem do 14 stopinj C. V sredo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, predvsem v vzhodnih krajih tudi oblačno. Zjutraj bo ponekod kratkotrajna megla. Čez dan bo spet zapihal jugozahodnik, postopno se bo pooblačilo na zahodu. V noči na četrtek in v četrtek zjutraj bo ponekod deževalo. Čez dan bo suho, pihal bo jugozahodnik. parametri, kot so količina politega bencina, površina poli-tja, temperatura tal ali zraka in gibanja zraka v prostoru. Na vprašanje tožilke, kako se je udarni val širil in ali je lahko porušil tudi pregradno steno med poslovnim in stanovanjskim delom hiše, pa je pojasnil, da se je udarni val širil iz gostinskega lokala navzven, pri čemer je lahko porušil pregrado, narejeno iz mavčnih plošč. Udarni val bi lahko izmetal okna ter na vhodnih vratih in na stopnišču zdrobil stekla, pri čemer steklo navadno zleti navzven od centra eksplozije. Na vprašanje tožilke, kdaj prične delovati termični val, je pojasnil, da ta deluje sočasno. Pri difuzni oziroma plinski eksploziji gorenje zmesi hlapov vnetljivih zmesi oziroma plinov z zrakom povzroča segrevanje produktov gorenja in ostankov atmosferskega zraka, s tem povzroči prirastek tlaka, kar se kaže na rušenju zunanjih sten. To je bilo opaziti tudi ob ogledu video posnetka, saj so bile stene siporeksa porušene, vidni pa so bili tudi porušeni kosi sten in kosi stekla. Na vprašanje predsednice senata, ali se lahko izjasni o jakosti udarnega vala na samem kraju in v drugih predelih stanovanjske hiše, je pojasnil, da pri difuzni eksploziji ne gre za klasičen udarni val kot pri koncentrični eksploziji, ampak za sprostitev pritiska tlaka na račun gorenja eksplozijske zmesi, zato je sila, ki deluje na zunanje stene centra eksplozije, najmočnejša, potem pa z razdaljo šibi. Na vpraša- nje predsednice senata, kakšne posledice bi imel storilec, ki bi prižgal politi bencin od zunaj, pred vhodom v lokal, v katerem je prišlo do eksplozije, je pojasnil, da bi imel storilec opekline in mehanske poškodbe od fragmentov vrat, torej stekla ali lesa. Ob tem je dodal tudi, da je o načelnih posledicah na storilcu v odprtem oziroma zaprtem prostoru podal mnenje v zaključku izvedeniškega mnenja, o sami teži in nastanku poškodb pa se on ne more izjasniti. Na vprašanje predsednice senata, ali so takšni učinki, do katerih je prišlo v obravnavanem primeru, običajni za politje bencina, je pojasnil, da pri samem politju bencina običajno ne pride do eksplozije, ampak da pride do eksplozije šele tedaj, ko hlapi bencina z zrakom tvorijo eksplozivno zmes, in ob prisotnosti iskre oziroma ognja so učinki običajni za plinsko eksplozijo. Na vprašanje, ali lahko plinsko eksplozijo povzroči le plin, je pojasnil, da lahko plinsko eksplozijo povzroči vsak gorljiv plin ali vsi hlapi gorljive tekočine, v obravnavanem primeru pa so zaključili, da gre za bencin, saj so našli tudi kanto, v kateri je bil bencin. Ko mu je zagovornik predočil zaključke izvedeniškega mnenja, da so bila oblačila pokojnega Jožeta Erhatiča prepojena z bencinom, ter ga vprašala, kako to, da kljub temu niso zgorela, pokojni pa je bil opečen, pa je pojasnil, da oblačila niso prišla v neposreden stik z ognjem. (Se nadaljuje). M. Ozmec Osebna kronika Rodile so: Martina Koren, Velika Varnica 77/b, Zgornji Leskovec - Amadeja; Andreja Štuhec, Bučkovci 70/b, Mala Nedelja - Taia; Tamara Črnila, Dravinjski Vrh 3/č, Videm pri Ptuju - Živo; Helena Vogrinec, Stanošinci 8/a, Podleh-nik - Mio; Smiljana He-bar, Hranjigovci 10, Sveti Tomaž - Stelo; Jožica Žibrat, Vučja vas 27/a, Križevci pri Ljutomeru - Niko; Janja Zagoršek, Zgornji Velovlak 8/a, Destrnik - Vito; Jasmina Čeh, Trnovski Vrh 50, Destrnik - Aleksandra; Janja Legen, Bunčani 23/a, Veržej - Lana; Bo-žena Bedrač, Janežovski Vrh 38, Destrnik -Jano; Alenka Koren, Kungota pri Ptuju 159, Kidričevo - Špelo; Suzana Mlakar, Dobrina 24, Žetale - Saro; Marjana Galun, Zabovci 86/a, Markovci - Tilna; Darinka Vildin, Gradišča 1/a, Cirkulane - Klemna; Karmen Kapele Lisjak, Ob Studenč-nici 6, Ptuj - Petja. Umrli so: Štefan Ma-kovec, Kicar 89, rojen 1956 - umrl 8. februarja 2007; Jožef Verdenik, Pergerjeva ul. 11, Ptuj, rojen 1925 - umrl 9. februarja 2007; Terezija Mlakar, roj. Mlinarič, Trajanova ul. 10, Ptuj, rojena 1921 - umrla 13. februarja 2007; Alojzij Vidovič, Gajzerjeva ul. 23, Ptuj, rojen 1926 - umrl 14. februarja 2007; Janez Sok, Mo-škanjci 7, rojen 1924 - umrl 16. februarja 2007; Matilda Pintarič, roj. Princl, Majšperk 101, rojena 1924 - umrla 18. februarja 2007; Jožef Ritonja, Hermanci 49, roj. 1942 - umrl 17. februarja 2007; Jože Čuš, Zg. Velovlek 17, roj. 1931 - umrl 13. februarja 2007; Ivana Tušek, roj. Širovnik, Industrijsko naselje 2, Kidričevo, roj. 1925 - umrla 18. februarja 2007; Katarina Hriberšek, roj. Kozel, Dežno pri Podlehniku 3, roj. 1915 - umrla 16. februarja 2007; Neža Kozoderc, Lovrenc na Dr. polju 87, roj. 1913 - umrla 18. februarja 2007; Angela Vidovič, Apače 300, roj. 1925 - umrla 19. februarja 2007; Zora Šušteršič, Kmetijska ul. 1/b, Maribor, roj. 1923 - umrla 20. februarja 2007; Franjo Tomas, Levanjci 29/a, roj. 1941 - umrl 16. februarja 2007; Franc Čeh, Mestni Vrh 65/a, roj. 1938 - umrl 16. februarja 2007; Ljudmila Klasinc, Tr-stenjakova ul. 9, Ptuj, roj. 1909 - umrla 19. februarja 2007; Veronika Bakunic, roj. Kržišnik, Rimska ploščad 14, Ptuj, roj. 1928 - umrla 20. februarja 2007; Vladimir Predikaka, Grajena 44, roj. 1957 - umrl 20. februarja 2007.