feroeninamoseCn.	A ^^MMk	Cek. račun Ljub-
stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. ca Inozemstvo 120 Din
Uredništva je v Kopitar joti mLb/Ul
VENEC
Ijana št. t0.6Vi n 10.349 za inseratei Sarajevo 4tv. 7563, Zagreb Štv. 39.011, Praga-Dunnj 24.79»
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993
Telefoni ar edn litra i daevaa slniba 209» - nočna SN, t» 4 ta »5«	—--Uhaja vsak dan ijntraj. raze« ponedeljka in dneva po praznika
Občinske volitve jeseni
Notranji minister dr. Korošec o nalogah občin
Fronte boljševizma
(K najnovejšim procesom v Nemčiji)
V	dunajski »Reichspostt je visoka cerkvena osebnost iz Nemčije napisala nekaj potrebnih misli ▼ zvezi s procesi proti nekaterim redovnikom, ki jih nemška sodišča preganjajo zaradi nemoralnih dejanj. Ker gotovo časopisje, neiz-vzemši onega, ki se zbira pod ostrešjem »ljudske fronte«, tudi pri nas z veliko naslado in s strupenim cinizmom razširja po našem podeželju vso grdobijo, ki si jo pod veščo satansko taktirko nemškega propagandnega ministrstva večinoma yso_ izmišljuje in jo nečedno razmazuje boljševiški del časopisja narodnega socializma, se nam zdj potrebno, da vsaj nekaj teh misli ponovimo in naše katoliško ljudstvo povabimo, da ai jih osvoji, da ne bo brez orožja, kadar bo valil proti njemu gomile blata naš svobodomiselni tisk obenem z glasili naše ljudske fronte.
Berlinsko propagandno ministrstvo je izdalo stroga navodila vsemu nemškemu tisku, da mora o teh procesih čim obširneje poročati ter jih v tisku tako opremiti, da bodo čim bolj udarni. Kdo so tiste sile, ki stojijo za fermani propagandnega ministra? Kdo je tsti mož v sedanji Nemčiji, ki v poltemi strankinega trušča vodi taktirko za to zločinsko borbo? Kot prvi izstrelek proti katolištvu so prišli znani procesi zaradi deviznih prestopkov po nekaterih samostanih. Na koncu so že dolgočasili in namenjenega cilja niso dosegli. Film je bilo torej treba odviti in ga nadomestiti z drugim, bolj temnim, bolj pikantnim. Treba je bilo poiskati temnejše poglavje iz revščine človeške narave, iu sicer v dobro preračunjenem pričakovanju, da bo to poglavje vzbudilo več zanimanja. A kdo so tiste sile, ki to borbo vodijo? Brez vsakega dvoma to ni državni kancler in vodja nemškega naroda Hitler sam, niti veliko število ministrov njegove vlade. Pač pa je to sistematično blatenje katoliške duhovščine in katoli.štva sploh hotel in ga potrebuje veliki inkvizitor narodnega socializma Alfred Rosenbcrg, ki mu pri njegovem delu vestno pomaga tista radikalna klika, ki se je po dogodkih iz junija 1933 povzpela na najbolj odgovorna mesta v stranki in državi. To so samo levičarski ljudje temnega porekla, ki so v narodnem socializmu ^ostali samo socialisti ,ki so bili še včeraj boljševiki, so boljševiki ostali tudi pod rjavimi srajcami in kljukaštim križem in ki komaj čakajo, da jutri
f zadnjem boljševiškem naporu stranko in dr-aV& Base pritegnejo in strmoglavijo vse tiste poštene in previdne konservativne pristaše narodnega socializma, ki morajo danes s privezanimi rokami gledati ta vdor kulturnega boljševizma v Nemčijo, ki so jo ravno oni rešili bolj-ševiške revolucije. Na lanskem kongresu Ko-minterne v Moskvi so se pohvalno izrazili o položaju komunizma v Nemčiji. Takrat se nam jc čudno zdelo, odkod ta samozadovol jnost o državi, ki je komunizem strla. Danes to drugače razumemo. Kominterna se nad narodnim socializmom bridko maščuje. Česar ni dosegla z direktno akcijo, to si obeta, da doseže s posredovanjem sovražnika samega ... Doseči pa hoče. da se najprej pred nemško in sploh pred vso svetovno javnostjo obrozga katoliško duhovni-štvo, a z njim vred tudi katolištvo kot takšno, kot nekaj nezdravega, nemoralnega in ogabnega, kar je treba brez usmiljenja zatreti. To je boljševizem, samo režija je druga, bolj demonska, ker se poslužuje laži.
V	neznosnem šundru, ki so ga umetno razvili okrog teh procesov, v katerih je dovoljen samo napad, vsaka obramba pa je prepovedana, je levičarska, boljševiška struja v narodnem socializmu, izrabljajoč državno oblast, z enim samim zamahom dosegla več smotrov. Kulturno moč katolicizma so obrozgali in katolištvo potisnili v obrambo, ki je brezupna, ker so ji sleherna sredstva onemogočena. Pri katoličanih samih so s peklensko preračunljivostjo omajali sploh vsako vero v možnost sporazuma z narodnim socializmom ter si tako preskrbeli nove, navidezno zakonite povode za nadaljnja preganjanja. Končno pa so, medtem ko v javnosti bučijo odmevi procesov, ki jih strankin aparat ožareva vsestransko z bengalično lučjo brezvestnega tiska, skoraj neopaženo razdejali ne-številno katoliških ustanov. Tako so razpustili skoraj že vse verske šole in učiteljsko osebje, oblateno z očitkom nemoralnosti, pognali na cesto, potem ko so zavodom v deviznih procesih pobrali premoženje. Tako so razpustili nešte-vilno katoliških karitativnih ustanov, bolnišnic, hiralnic, sirotišnic, jim »podržavili« premoženje, osebje pa pognali na cesto in ca nadomestili s svojimi lastnimi zanesljivimi ljudmi. Satanski načrt je to, da se umetno napravi burja, da je potem lažje neopaženo pobirati in razkopavati. To pa se je v Nemčiji zgodilo in se dogaja. Med bobnenjem raznih, večinoma izmišljenih, procesov proti katoliškim duhovnikom in redovnikom so boljševiške struje v narodnem socializmu dosegle, da so skoraj vse kulturne ustanove katolištva demontirane. Saj časopisje samo ne vc povedati števila pregreškov. Devizni procesi so se izkazali absurdni. Pri sedanjih procesih vsled nemoralnosti je v bistvu isto. Sprva so pisali o 267 primerih, ki so padli potem na 200, potem že na 107 in jih je sedaj ostalo še komaj 50. Koliko pa je bilo teh primerov leta 1933 v narodnosocialistični stranki sami, za časa, ko so jo vladali kapetan Riihm. T-Ieine. Schmidt. Bliiter, Ernst ali znameniti Betimler, ki je imel drznost, da je »Znanstveno utemeljeval« potrebo homoseksualnosti. Takrat je narodnosocialistični tisk molčal o reki gnoja, ki je tekla iz nemškega narodnega telesa in nikomur ni padlo na um. da bi bil na podlagi teh stotin primerov moralne zablode, četudi pri najvišjih idejnih vodjih pokreta. posploševal in blatil vso narodnosocialistično gibanje.
Katoliška cerkev nima ničesar prikrivati, ničesar zamolčevati ali olcpšavati. Svoj ugled si varuje sama z najstrožjimi odredbanu kanonskega zakonika. Treba je prebrati samo can. 2359 in can. 236G, ki kaznujejo cerkveno osebnosti. predvsem če zlorabljajo spovednice. Morda cerkvena sodišča včasih res počasi poslujejo, a tudi to še nikdar ni bilo v škodo, ker se je
Belgrad, 7. julija, m. V prostorih JRZ se je danes prvič sestal širši glavni odbor JRZ, kateremu so prisostvovali skoro vsi člani tega odbora. Pred-sedništvu stranke so navzočni člani glavnega odbora ob vstopu v dvorano priredili burne in dolgotrajne ovacije. Takoj nato je predsednik glav-nega_ odbora in predsednik vlade dr. Milan S t o -jadinovič otvoril sejo ter je ob tej priliki imel tudi daljši govor o naši notranji in zunanji politiki ter o gospodarski politiki naše vlade. V svojem govoru o gospodarski politiki vlade je po-vdaril znova, da bo vlada še letos rešila tri najvažnejša vprašanja, ki eo: končnoveljavna rešitev razdolžitve kmetov, vprašanje pomoči denarnim-zavodom ter izvedba ie večjih javnih del. Tu je predsednik vlade dr. Stojadinovič ponovno omenjal predvsem gradnjo železnic. V svojem daljšem eks-pozeju je povdaril, da se bo ▼ najkrajšem času pričela graditi železnica Črnomelj — Vrbo v sk o, da bo na ta način Slovenija prišla že enkrat do zveze z morjem.
Izvajanjem dr. Stojadinoviča so navzočni člani glavnega odbora burno pritrjevali. Za tem je imel referat podpredsednik glavnega odbora notranji minister dr. Anton Korošec o predstoječih občinskih volitvah. V svojem govoru je dr. Korošec, ki so ga navzočni istotako navdušeno pozdravili, med drugim izjavil tole:
Govor dr. Korošca
Po zakonu o občinah se morajo letos vršiti v vsej državi občinske volitve. Triletna doba se zaključuje za moravsko, vrbasko banovino 6. avgusta letos, za drinsko, donavsko, savsko in primorsko banovino 8. avgusta, za zetsko, vardarsko in dravsko banovino pa dne 15. oktobra. Občinske volitve bodo torej meseca septembra, oktobra in novem- , bra. Te volitve so zelo važne za naše kmetsko ljudstvo, za vse druge ustanove in državno oblast. Občina upravlja tudi v mnogih stvareh sama s svojo usodo, a za državno oblast so občine one edinice, preko katerih izvršuje njene posle splošne državne uprave. Dobro urejene samoupravne, občine so važne za narod, ker zadovoljujejo najpotrebnejše skupne interese, za državo pa veljajo kot garancija za zadovoljstvo med ljudstvom, za garancijo reda in miru v državi. Kakor je družina najvažnejša celica družabnega reda, tako je občina najvažnejša celica državnega reda. In kakor je cilj politike naše stranke, da obvarujemo narodu zdravo, moralno in srečno družino, tako se moramo tudi truditi, da bomo dali narodu občine, ki se bodo brigale za skupne potrebe njenih članov bodisi na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. Predsednik občinske uprave mora biti s svojimi odborniki oče in mati občinske družine, poln skrbi za člane občine, mora pa biti kot mati poln ljubezni za svoje otroke. Župani in občinski odborniki morajo biti nesebični, polni požrtvovalnosti in morajo skrbeti za vse ljudi, predvsem za siromašne, katerim je v največji meri potrebna pomoč in podpora. Cista uprava, čiste roke in široko socialno mišljenje ter delo, to je naš ideal. Naši sovražniki toliko govore o kolektivizmu: vse in vsi za zajednico, vse in vsi za splošno dobro in za družbo. Nikjer se ne more lepše pokazati kolektivnost, kakor ravno v občinah, samo s to razliko, da pojmujemo to bistveno drugače kakor naši nasprotniki. Po našem voditeljev občinskega kolektiva ne postavjla komisar, temveč jih voli ljudstvo samo. a program dela in delo samo se ne odreja s puškinim kopitom in bičem, temveč z demokratičnim razgovarjanjein in odločevanjem.
Skrbeti za občine, to mora biti najglavnejša želja vsakega člana občine. Biti predsednik in član občinske uprave mora biti tudi ponos. Povrnimo z nesebičnim in vestnim delom ugled in avtoriteto občinskim samuopravam. Občinske samomprave smatramo za temeljne edinice demokratično urejene države. Pri njej se narod nauči, da sam vlada nad seboj in da sam odločuje o svojih stvareh. S tem bo tudi začeto delo za splošno državno upravo. Občina je najboljša šola za državno vzgojo. Zato polagamo največjo važnost na to, da mora biti ravno občina v svojih temeljih zdrava. Zdrava je in more vršiti svojo nalogo, če je tudi v finančnem oziru na solidni podlagi. Radi tega ne odobravamo prakse, ki je bila pod prejšnjimi režimi, da so se namreč vedno znova prevaljevala bremena na občine. Treba je vse večje požrtvovalnosti za tako imenovani prenos delokroga drž. poslov, istočasno pa prejšnji režimi niso poskrbeli, da bi občine dobile za te žrtve sredstva. Mi smo kmetski narod, zato mora naša pozornost biti usmerjena v to, da dvignemo naše kmetske
lažje ugotovilo krivda brez nevarnosti krive obsodbe. Kar je gnilega, naj odpade. Tudi v katoliški cerkvi izmeče valovje razno gnilobo in trohnobo, ki jo je pobralo na globini in jo oddaja na obalah. Tam na obalah jc polno smeti, da, toda vode v globinah so čiste. Prav je tako. Katoliška cerkev potrebuje ravno v svojem duhovnem boju močnih in čistih osebnosti, ki niso nikomur v spodtiko. Morda je res, da so sc dogodile malomarnosti v nižjih plasteh in so višje cerkvene oblasti bile še-le takrat obveščene in so mogle po strogih kanonskih predpisih poseči vmes. ko je bilo pohujšanje že javno. Zato se katoliška cerkev takšnih procesov ne boji in jih pozdravlja, a protestirati mora proti okoliščinam, kot smo jih deloma že navedli in ki te procese spremljajo.
Kaj je bilo treba to umazano perilo prati na javnem prostoru, pa naj bo to perilo last narodnosocialistiene stranke, ali kakšnih verskih kongregacij, ali kogarkoli? Kaj je bilo treba posamezne, redke primere tako grdo posploševati in jih motati v obraz celemu stanu in vsej cerkvi? Zakaj je bilo treba lagati in cclo
občine. Treba je dvigniti občine v vsakem pogledu na tako višino, da se bo narod čutil zadovoljnega in da ne bo imel želje in potrebe, da bi zapuščal vas in se selil v mesta. Tu je široko polje za delo in za napredek občine: šole, društva, vodovodi, ceste, melijoracija itd. itd. Za posebno važno in dalekosežno bo smatrala vsako občino tudi industrijska politika, ki bo šla za tem, da dvigne industrijo na vasi. Mnogo industrije je namreč, ki ni vezana na mesto, nasprotno je vezana na vasi, ker ima tu boljše pogoje za razvoj kakor v mestu. Na ta način bo zaposlila občina ljudi, ker bo s tem dala možnost zaslužka, hkratu pa bodo ti ljudje ostali na lastni zemlji. Tu je široko polje, kjer moreta državna oblast in občina skupno delati za celotni napredek.
S takim požrtvovalnim delom bomo najboljše premagali komuniste in vse druge nezadovoljneže ter jih odvrnili od njihovih zablod in zaščitili druge, da bi padali v take zablode. Pri pobijanju komunizma ne sme in ne more nastopati samo policija, temveč je potrebno, da sodeluje pri tem delu ves narod, če hočemo doseči resničen uspeh.
Na podlagi takih principov in takega gledanja na delo hočemo biti pri letošnji volivni borbi za občinske volitve. Po teh principih bomo izvolili kandidate in vodili borbo. Vsi smo prepričani, da bomo tudi zmagali. Radi tega predlagam:
1. Da v vseh banovinah začnemo borbo za
občinske uprave, da v vseh občinah, v katerih živi JRZ, postavimo svoje kandidate in da poskrbimo za njihov uspeh.
2.	Da se pobrigamo, da bo v vsaki občini enotna lista, drugače pa pustimo svobodno izvolitev kandidatov našim pristašem JRZ.
3.	Da bodo kandidati pošteni, pametni ljudje, med ljudstvom priljubljeni in zvesti pristaši AltZ.
4.	Da damo v vsaki banovini navodila za vo-livno tehniko (volivni imeniki, reklamacije, kandidatne liste, sestava volivnega odbora, volivni akt sam).c
Izvajanja dr. Antona Korošca so navzoči člani širšega glavnega odbora sprejeli z. burnim in dolgotrajnim odobravanjem ter vzkliki »Zivio dr. A. Korošec!
Za dr. Korošcem je poročal tajnik glavnega odbora Ljuba Pantič o splošni organizaciji stranke, minister za socijalno politiko Dragiša Cvetkovič o delavski organizaciji JRZ, minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič o organizaciji mladine JRZ. Blagajniško poročilo je podal strankin blagajnik in finačni minister dr. Letica, o strankinem časopisju je pa poročal tajnik glavnega odbora Franc Smode).
Seja je bila od pol 2. popoldne prekinjena in se je nadaljevala ob 6. Na dnevnem redu je razpravljanje o vseh poročilih, ki so jih posamezni funkcijonarji podali na dopoldanskem zasedanju.
Pod Blumom
100 policajev ranjenih v pariških pobojih
„Na oblasti ostanemo še dolga leta"
Pariz, 7, julija. AA. Havas poroča: Notranji minister Salengro je podal časnikarjem snoči daljšo izjavo o dogolkih v Elizejih, pri katerih je bilo ranjenih okoli sto redarjev. 30 so jih morali začasno izločiti iz službe, pet redarjev pa so poslali v bolnišnice. Notranji minister je uied drugim rekel: Vlada ne bo dopustila gotovim elementom, ki se priznavajo za pristaše raz-puičenih lig, da bi se v bodoče še izpostavljali za branilce reda In pri tem v Parzu izzivali nerede. Zato je vlada sprejela sklepe, ki se bodo izvajali brez oklevanja, če bo to potrebno. Kar se tiče 14. juHja bo vlada ob reviji čet poskušala dati proslavi najsvečanejSi značaj. Vlada pa ne bo trpela, da bi se na trgu Concorde dogajali neredi. Oblast bo razgnala vse demonstrante, ki bi se zbirali na Elizejskih poljanah. Na ta način ne bo prišlo do neredov, ki bi lahko škodili časti :'n ugledu najslavnejšega dne ▼ zgodovini republike.
Notranji minister je tudi pred čansikarji ponovil grozilne besede, ki jih je rabil včeraj v svojem govoru na kongresu socijalistične stranke v Creilu. »Imamo namen ostati na oblasti, ne samo par tednov a\i mesecev, marveč dolgo let. Ne samo namen imamo, marveč tudi sredstva, da bo ta-
ko, kot želimo. Razne podjetnike svar.m, da naj si nikar ne delajo utvar, da bodo mogli z nekim denarnim trustom, ki ga ustvarjajo, sabotirati naše soc jalne reforme, kot sem obveščen. Znali se bomo braniti in v tej brobi bomo zmagovalci mi. Toda tudi proletarijat svarim, naj nikar ne posluša »voditeljev«, ki nimajo pooblaičenja od delavskih organizacij. Poslušati morate samo zastopnike- GGT (revolucijonarne sindikalne zveze), ker ti imajo pooblastila, da dajejo navodila proletarijatu. Drugi pa ne. Le na ta način boste ljudski vladi pomagali, da bo uresničila svoje obljube.«
Poboji na Korsiki
Snoči so bili v Ajacciu na Korsiki spopa ji med pristaši desničarske stranke na eni in policijo in pristaši ljudske fronte na drugi strani. Iz okoliških krajev je prišlo v mesto okrog 500 orožnikov, da ohrani red. Garnizija in vojne ladje, ki se nahajajo v zalivu, so danes v pripravljenosti. Vse kaže, da so bili snočnji izgredi zelo hudi in da je bilo na obeh straneh mnogo ranjenih. Danes je položaj v mestu čeprav izgleda miren, zelo napet. I Podrobnosti o snočnjih izgredih še niso znane.
Gdansk - po olimpijadi
Poveljnik Konigsberga ima nalog, da ga zasede
London, 7. julija, b. »Morning Post« objavlja zelo vznemirjive vesti glede položaja v Gdansku v zvezi z nastopom senatskega predsednika gdanske države tir. Greiserja v Ženevi. List zaključuje iz tega nastopa, kakor tudi iz enodušnega pisanja nemškega tiska, da nemška vlada zopet nekaj pripravlja. V Angliji so vplivni ljudje, ki bi se z Nemčijo radi pogodili na njeni zapadni meji, da bi enkrat nastopil mir v zapadni Evropi. Pripravljeni so žrtvovati evropski vzhod, samo, da bi na zapadu prišlo do miru. »Morning Post« pravi, da so sedaj celo ti krogi vznemirjeni, ker niso pričakovali, da bo Nemčija tako viharno nastopala in s prehitrimi rešitvami na vzhodu zamajala evropski mir. List piše, da ima iz prvega vira informacijo, da ima poveljnik posadke v Kiinigsbergu v Vzhodni Prnsiji nalog, da na dogovorjeno znamenje takoj zasede mesto Ddansk in postavi Evropo zopet pred gotovo dejstvo. »Nemčija pripravlja nov udar in ne bo treba dolgo čakati, pa bomo zopet slišali nemške državnike govoriti o časti in o neobhodni potrebi, da Nemčija varuje svojo čast ter da je pripravljena tudi mir žrtvovati, samo, da si ohrani čast.«
že zdavnaj iz cerkvenih redov izpnane ljudi šteti v breme Cerkve in jo tudi zanje delati odgovorne. Zakaj je treba v katolištvu, ki ima neovrgljive kulturne zasluge, iskati senčnate strani, zakaj v katolištvu vse smešiti in brskati v zgodovini samo po teminah? Rekli smo, tla je vsa ta gonja sistematična in da je njen cilj dokazati, kot je napisalo glasilo »nemških vernikov«, da je krščanstvo odgovorno za moralno propast nemštva, kakor sploh vsega človeštva.
Nemški katolicizem preživlja sedaj težke preizkušnje. Vesoljno katolištvo je z njim eno, eno v trpljenju, a tudi eno v trdni zavesti, da boljševizem, ki se je za ta primer odel v rjavo obleko in si prisil kljukasti križ, svojega cilja ne bo dosegel. Da bo izšel iz teh bojev okrepljen in očiščen in bo znova dokazal, kar trdi pastirsko pismo trierskega škofa, »da katoliške cerkve in njenega nauka tudi odpadki, ki jih plima izmeče na obalo, ne morejo oncsniTžiti.«
Naj naše katoliško ljudstvo nc naseda tej gonji sovraštva. Blato, ki g a meče na Cerkev naš liberalni in ijudskofrontaški tisk, bo prej prenehalo kot katoliška cerkev in njen večni nauk!
Za enkrat vlada prepričanje, da bo Nemčija počakala na konec oli m p i j -s k i h i g e r in da bo udarila šele potem. Odrešilno je tudi to, da je prišel prvi udarec že sedaj v Ženevi, tako, da je bila Evropa nenadoma na Gdansk opozorjena in je sedaj poverila Poljski vlogo, da stvar študira. Poljska ie zaveznica Nemčije in jc verjetno, da bo poljski vpliv — predvsem pa vpliv njene močne armade — tako močan, da bo zadržal vrtoglavost nemških udarnikov, ki bi radi zasedli Gdansk, ki ga pa Poljska nikakor ne namerava izpustiti iz svojega nadzorstva.« Morning Post« zaključuje svoj članek, da »jc bil gdanski izbruh bolj veren odtis pravega nemškega mišljenja, kakor pa bodo ljubeznjivosti, za katere Gi5b-bels sedaj eksircira nemški narod, da ž njimi obsujejo olimpijske goste.
Beck odločen
Tajno potovanje v Berlin
Varšava, 7. julija b. Popolnoma nepričakovano se jc že včeraj vrnil poljski zunanji minister Bcck v Varšavo ter je imel izredno važno konferenco v krogu sedanjih voditeljev poljsko republike. Do tega trenutka uradno še ni ničesar znanega o namerah poljske vlade, vendar pa sc v političnih krogih rosno govori, da je bilo snoči sklenjeno, da se na prijateljski način opozori Nemčijo, da bodo dosedaj dobri odnosi med Nemčijo in Poljsko najresneje ogroženi, če bo Nemčija skušala s silo zatreti vse poljske pravice v Gdansku. Se huje pa bi bilo, če bi hotela Nemčija izvršiti Annschluss Gdan-ska k Nemčiji. V tem primeru bi morala Poljska z Nemčijo popolnoma prekiniti. Na ta odločni korak.pa se je mornl poljski zunanji minister Beck odločiti kljub svojemu prijateljskemu razpoloženju do Nemčije, ki ga je pri vsaki priliki kazal in podprl tudi z dejstvi. Beck je moral nastopiti to pot predvsem znradi tega. ker sc opaža v širokih narodnih plasteh vedno večje nezadovoljstvo, pa tudi nevarno ogorčr-nje proti popustljivosti poljske zunanje poli-tike napram Nemčiji.
Za sedaj se je poljskemu zunanjemu mi-nistru Beeku posrečilo, da si jc izposlovnl od
Nadaljevanje na 2. strani zgoraj.
vodilnih državnih krogov dovoljenje, da sme diskretno potovati v Berlin, da se tam po možnosti mirno pogovori z vodstvom tretjega rajha. Poljski zunanji minister Beck je namreč mnenja, da je predsednik gdanskega senata Greiser izzval samo Zvezo narodov, kar se Poljske prav za prav neposredno ne tiče. Končno je predsednik senata Greiser imel tudi dovolj razlogov za takšen korak, čeprav nihče na Poljskem ne misli opravičevati načina, katerega se je Greiser poslužil v svojem ženevskem nastopu. Iz okolice zunanjega ministra Becka pa se čujejo tudi pritožbe proti onim državam, ki hočejo spor med gdanskim senatom in predstavnikom Zveze narodov Lesterjem prikazati nekako tragično in ga zlorabiti, da bi kalile dobre odno-šaje med Poljsko in Nemčijo.
Objem Rim-Bertin
Ziirich, 7. julija b. »Neue Ziireher Zeitung« prinaša vsebino letalskega pakta, ki je bil dne 26. junija podpisan v Berlinu in ki nosi podpise generala Valle in generula Giiringa. V tej le--talski pogodbi je zavarovan obstoj neposredni letalski zvezi med Berlinom in Rimom čez Benetke in Monakovo ter se uvaja nova neposredna zveza med Rimom in Severnim morjem, ki bo vodila čez Frankfurt. Nadalje ustvarja nova pogodba še druge posredne zveze, in sicer eno, ki gre iz Rima v Frankfurt. Nadalje ustvarja nova pogodba še druge posredne zveze, in sicer eno, ki gre iz Rima v Frankturt ter od tam v Berlin, ter drugo, ki vozi iz Rima v Frankfurt ter od tam naprej v Hamburg. Značilno za te nove zračne zveze je, da presekajo ravno v sredi številne zračne linije, ki tečejo iz Francije proti evropskemu vzhodu in v sovjetsko Rusijo.
Italijansko-nemški letalski pakt pa ni omejen samo na evropsko področje. Italija in Nem-čja hočeta sodelovati tudi v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Tako dobiva Nemčija letalsko opirališče na nekem otoku Dodekaneza, medtem ko daje Nemčija Italiji letalsko opirališče v Hamburgu. S političnega stališča pomeni torej ta pogodba protisunek Italije proti namenom Anglije, da bi Italijo v Sredozemlju obkrožila in osamila. Sredozemlje postaja torej zares torišče, na katerem se bo odločila končna borba med Italijo in Anglijo.	_
Italijanski in nemški fašizem sta zopet pokazala, da hočeta kjerkoli mogoče nastopati skupno v borbi proti ostali »konservativni« Evropi.
Angleška pogodba z Egiptom Svoboda - a pozneje
London, 7. julija. AA. Po vesteh iz Kaira bo vsak čas sklenjena pogodba med Anglijo in Egiptom. »Times« piše, da bo nova pogodba imela značaj prijateljstva in zavezništva.
1. Najvažnejše poglavje v tej pogodbi je tisto, ki govori, da bo Egipt in Sueški kanal v slučaju napadov od zunaj branil Egipt sam in ne več Anglija, kakor je to bilo do sedaj. Toda do tedaj, dokler ne bo Egipt mogel sam prevzeti svoje obrambe, ostane tam angleška posadka. Toda ta posadka ne bo več v Kairu, ampak v Ismailu, ki je v puščavi. V Kairu bo ostal samo glavni štab.
2.	Povečale se bodo angleške letalske posadke v Egiptu. V Aleksandri j i bodo angleški mornariški oddelki.
3.	Egiptska vlada se obvezuje, da bo zgradila dobre efeste, da bi bil tako mogoč hiter prevoz angleških čet iz Ismaila na vse strani Egipta.
4.	Egipt se obveže, da ne bo z nobeno drugo državo sklenil pogodb, ki bi škodovale Angliji.
5.	Angleške čete se bodo iz Kaira umaknile šele čez nekaj let, ko bodo v vsem Egiptu zgrajene vojašnice za angleške čete posebno v zoni Sueškega kanala.
6.	Egiptska vojska se bo povečala za 8000 častnikov in vojakov, orožje bo naročeno v Angliji.
Italija šunta
Rim, 7. julija, b. »Gazzeta del Popolo« se obširno bavi z gdanskim problemom ter pravi, da Nemčija nikakor ni pripravljena, da popušča. To vprašanje je namreč za Nemčijo ozko povezano z vprašanjem evropskega miru, Anglija in Francija še vedno nočeta uvideti stvarnega dejstva, da prevladuje v evropski politiki danes revizionistični pokret. Ta pokret je napredoval in še vedno napreduje, naj male države nasprotujejo kolikor hočejo. Nesmiselno je, da se sovražniki Nemčije sestajajo v Ženevi in izdelujejo fantastične načrte o mednarodni varnosti ter podpisujejo kolektivne in regionalne pogodbe. Revizionizem prihaja sam, spontano in bo prej ali slej ustvarjen.
Na seri glavnega odbora JRZ
Velik govor predsednika vlade
Balkanska zveza na Bledu
Važna gospodarska konferenca od 10. do 15. julija
Belgrad, 7. julija, m. Kakor je »Slovenec« že poročal, se bo dne 10. t. m. sestal na Bledu gospodarski svet držav Balkanskega sporazuma. Zasedanje bo otvoril predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič, nato pa bodo takoj imenovane tri komisije, ki bodo delale do 15. t. m.: trgovinska, prometna in turistična. Trgovinska bo razpravljala v glavnih ohrisih o trgovinskih odnoša-jih med državami Balkanskega sporazuma.
Prometna bo pretresala in odobrila sklepe pomorske konference držav Balkanskega sporazuma, ki je bila pr.ed kratkim v Carigradu, ter bo tudi izdelala načrt za ustanovitev pomorskega odseka, ki bo skrbel, da postanejo pomorske poti med državami Balkanskega sporazuma ugodnejše. Nadalje bo govorila o železniškem omrežju, o izboljšanju zvez, o cestah, o izenačenju voznega reda itd. Ko-
misija za turizem bo izdala definitiven sklep o ustanovitvi balkanskega turističnega odseka in mu določila delokrog.
Dne 15. julija se bo sestal plenum, kateremu bodo posamezne komisije predložile svoja poročila.
Letošnjemu sestanku gospodarskega sveta držav Balkanskega sporazuma bo predsedoval dr. Svetovslav Predič, načelnik oddelka v zunanjem mi-
dr. Marko Natlačen priredil banket. Iz Ljubljane bodo nadaljevali svojo pot z avtobusom na Sušak, odtod pa preko Splita in Dubrovnika do Cetinja. Med jugoslovanskimi člani je tudi Cugmus, pomočnik glavnega ravnatelja državnih železnic.
Turčija se otresa sovjetov
Na Dardanelski konferenci je prišlo do hudih spopadov
Montreuz, 7. julija, c. Konferenca v Montreuxu se razvija v hudo borbo med Turčijo in Anglijo na eni strani in med sovjetsko Rusijo na drugi strani. Najvažnejši dogodek te konference bo najbrž ta, da se bo Turčija popolnoma otresla ruskega vpliva.
Danes je prišlo do hudih prepirov med Litvi-novom in vodjem angleške delegacije. Litvinov je zahteval, da se mora ruskim ladjam dovoliti prehod skozi Dardanele in da lahko. ruske vojne ladje gredo iz Sebastopola v Kronstadt. Litvinov je rekel, da bi Rusija za ta slučaj tri dni prej obvestila
turško vlado o prehodu svojih ladij skozi Dardanele. Angleški delegat pa je zahteval, da mora sovjetska Rusija obvestiti Turčijo vsaj 14 dni poprej.
Borba med Turčijo in Rusijo je pod angleškim vodstvom postala zelo ostra zaradi tega, ker je v to borbo poseglo tudi javno mnenje. Moskovska »Pravda« zadnje dni zelo ostro napada Turčijo, carigraj-sko časopisje pa te napade prav tako ostro zavrača. Turško časopisje odklanja sovjetsko pokroviteljstvo in trdi, da se bo Turčija sama borila za svojo varnost napiam vsem.
Tenis tekme v Zagrebu
Kdo bo evropski prvak
Dr. taknil
Zagreb, 7. julija, b. Nemška igralci He.rtkl, Lund Kay tn Menzil so danes s nočnim brzovla-kom prispeli v Zagreb. Na kolodvoru so jih pričakovali številni zastopniki tukajšnje nemške kolonije. V imenu nemškega konzulata jah ie pozdravil konzul ar™ tajnik Goršng, za društvo priia-teljev Nemčije pa jiih je pozdravni predsednik dr. Čabrijan, ki bo vodiiil tudi skrb za nemške temsike igralce, dokler bodo v Zagrebu. V rmenu Jugoslovanske teniške zveze jih ie pozdrav 1 mg Me-lanček, tehnična referent te zveze. Tekmovalci so bili očividino iznenadeoi vsled projaznega sprejema. Kljub 24-urni vožnji so se počutil« izredno dobro m dajali, da so le malo umitem. Najbolj zgovoren med njimi je bil Plaval a si Henkcl, ki ie prav rad odgovarjal na vsa vprašanja, kii mu jih je zastavil vaš dopisnik. Heinncti Henikel je najmlajša med vsema štrnmi zastopniki nemškega terasa. Tenis »n hockeY igra ze od leta 1928 ter je kmalu v obeh športih postal reprezen-tant Nemčiie. V tenisu je bil nemški junvorski prvak 1. 1932 in 1933, od začetka 1. 1934 pa igra ze v nemškem moštvu za Da vosov pokal. V Derhmi je pr ma g al 1. 1935 Avstralca Crawforda m Angleža Mac Grapa. Borotra ga je le težko nadvlada!. Proti nem. teniškemu prvaku von Cramrnu je letos pomladi izvojeval ono zmago, sicer pa mu daje velik odpor in jgTa z njim vedno 5 setov. tlenkel je povedal, da je takoj, ko je prišel iz Wimb!edorva, pričel trenirati in ima za seboj ze teden dni treninga na trdem igrišču, tako, da s tem, da ie igra! na angleškem mehtfem igrišču, m nič handicapiran. Isto jc z limdom, kii jc najdaljši med tremi doštomi nemškimi igralci. Lund je doma iz Kiela, rojen 1. 1913. Ze kot dijak le zmagoval na vseh turnirjih m je bal I. 1928 in 1929 jiunorski teniški prvak Nemčije. V zadnjih letih ima naiveč uspehov v igri v dvoje in jc v Pragi s von Cram-mom zmagal v treh setih nad parom Roderich-Menzei-Maleček, v Wimbledonu pa ie letos s von Crammom v dramatični borbi v petem setu
. m	r I U--—.« In inn D\rml Mr>nrl»l T\a
izgubil i«on	m ,„,, ,.,,,... ---------
snioh m bil v Londonu ter prihaja tako s trdega igrišča v Zagreb. Menzel jc rojen 1. 1908 v Berli-
nu ter je naj preje posvetil smučarskemu športu. Šele s 17. leti jc začel igrati tenis. Od 1. 1934 sc nahaja v moštvu Nemčije za Davisov pokal. Največ uspehov ima v igrah s posameznikom, tlenkel je dailje izjavil, da je von Cromm prišel v Berlin že v nedeljo in je še istega dne pričel s treningom. Na d sni noga ima mišico samo preteg-njeno. Dobil pa je to poškodbo v sami igri z angleškim igralcem Perryjem m ne pri avtomobilski nesreča, kakor so to nekateri listi poročala. Poškod -bo je dobil že v pTvem setu v drugem gairmi, ko je ser vir al. Henkcl pravi, da bo v Zagrebu lahko nasitopil čil in zdrav. Na vprašan,e, če so sigurni, da bodo zmagali, ie Henkel odgovoriti, da se tega nadejajo vsi Nemci, razumljivo pa tudi sami agTaloi. Le če bi von Cramm ne mogel nastopiti, bi prihajala zmaga Jugoslovanov v poštev, drugače ne. K-t se je von Cramm nedavno izrazil, da z Lundom noče igrati, je na to opazko gosp. tlenkel odgovoril, da bo igral von Cramm z njim. S to izjavo je torej znana postava Zastopnika Nemčije sta von Cramm in Henkel kot poedinca in v d-ubhi. Lund in Men zel sta samo rezervi.	.
Danes dopoldne in popoldne so nemški igralci prvič trenirati na velikem stadionu. Zelo šo presenečeni nad veJikoooleznostto Jugoslovanske teniške zveze in se divijo krasnim novim napravam na igrišču. Najpreje sta trenirka Lund in Menze,1, nato pa še Lund in Henkel, vendar pa niso pokazali ničesar posebnega, čeiroir je kriva bržkone dolga vožnja in utrujenost. Na :gi'šče je prišel tudi predsednik Jugoslovanskt teniške zveze dr. Hadža, ki je skupaj z dr. Čopom, ki vodi vse priprave na igrišču, u.-grral vsa dosedanja dela za to tekmo. Stadion je skoraj popolnoma gotov. Zaznamujejo se le še sedeži in ravna prostor okoli tribune. Sedežev bo 4500, stojišče pa bo ^prejelo 2500 gledalcev. Sedeži so razdeljeni okrog igrišča no zapadni, severni m južna tribuni, stojišča po bodo na vzhodni tribuni. Pod južno tribuno so prostori za slačenje in hiši. poprav-ijainiice reketov, birfeti n telefonske govorilnice. Časnikarji bodo imeln na rar.polago pet telefonov
Belgrad, 7. julija, m. Danes dopoldne in popoldne je zasedal glavni odbor JRZ pod predsedstvom dr. Stojadinoviča, ki je podal obširen ekspoze.
V	zunanji politiki:
„Nikdar talto močni, kot danes"
: Stojadinovič se je v svojem ekspozeju do-
_______ najprej zunanje politike, očrta£ je
položaj Zveze narodov po vojaškem porazu Abesinije in po sklepu o ukinitvi sankcij. Nadalje je pojasnil, zakaj italijansko-abeslnski spor pred ZN nI dosegel zaželenega uspeha. Kot posledica tega neuspeha se je na eni strani pojavilo stremljenje po reformi ZN, po drugi strani pa težnja za ustvaritev regionalnih pogodb in za močnejšo oborožitvijo. Vsi narodi delajo ogromne napore, da bi svojo obrambno silo dvignili na čim višjo stopnjo. O peložaju Jugoslavije je dejali »Lahko rečem, da je Jugoslavija seda) močnejša, nego Je bila kdajkoli poprej.«
V	svrho pojasnila razlaga Stojadinovič zlasti odnose nale države do Velike Britanije, Id (e, kot pravi, kavalirsko priskočila Jugoslaviji na pomoč v času sankcij in ji dovolila posebne olajgave za naS izvoz ▼ Vel. Britanijo. Nato omenja izjavo angleškega zunanjega ministra Ede-na v angleikem parlamentu kakor tudi v Ženevi. Iz te izjavi izhaja, da vztraja angleška vlada tudi po ukinitvi sankcij pri dan'h jamstvih za varnost Jugoslavije, Grčije in Turčije. Ti dve veliki gesti angleške vlade bo znalo naše ljudstvo pravilno cenit!.
Nato govori dr. Stojadinovič o odnosih s Francijo in bavaja tisti del deklaracije Blu-move vlade, kjer pravi, da gleda francoska vlada na varnost Jugoslavije kakor na svojo lastno varnost. Če tem izjavam Edena in Bluma dodamo nage zavezništvo z državami Male zveze in Balkanskega sporazuma, ki štejejo nad 70 milijonov prebivalcev, tedaj lahko rečemo, da je Jugoslavija v dobri družbi in da ji ni treba biti v skrbeh za razvoj političnih odnosov v EvropL
V	notranji politiki:
„Živkovic je že pokazal, kaj zna"
Prehajajoč na notranjepolitična vprašanja, se je dr. Stojadinovič dotaknil poskusa ponovne oživitve JNS. Dr. Stojadinovič ne verjame, iia bo mogoče v tej smeri doseči kakršenkoli uspeh, tako zaradi preteklosti te stranke kakor tudi zaradi preteklosti njenih bodočih voditeljev. Dočim je stranka v preteklosti že spremenila svoje ime, je sedaj spremenila še svojega šefa. To je najboljši dokaz, v kakšnem položaju je ta stranka. Novi šef Živkovič je bil že nekoč na čelu državne uprave in tedaj je dokazal, kaj zna in kaj more. Vsej Javnosti je- ta doba Se v živem spominu^ če sta dva govorila na ulici, se jima je že približal tretji tin ju poslušal, ko- pa so se sestali trije; jih je že policija razpršila, češ da nimajo napovedanega shoda. Človek., Se. ifi čutil ponižanega v svojem dostojanstvu. Bombe so pokale sredi Belgrada. O hrvatskem vprašanju se je govorno, da ne obstoja, toda Hrvatje so vsak dan v večjem številu hiteli v emigracijo in med teroriste, zapori pa so bili prepolni političnih kaznjencev. Najhujše in največje korupcijonistične aiere izhajajo iz tiste dobe. Sedanji novi Sef JNS očlvidno smatra, da samo njegovo ime ne bo zadostovalo, da bo napravil stranko simpatičnejšo in popularnejšo. Zato oči-vidno želi, da še »obnovi« in »poživi« ter da se spravi v JNS tudi BoSko Jevtiča. Mi smatramo, da je g. Živkovič oblekel civilno obleko. Že sedaj čutimo, da so naše sile sedaj Se močnejše. Mi čakamo g. Živkoviča kot Šefa stranke pri njegovem delu. Če namerava razen tega pripeljati može iz Jevtičeve skupine v JNS, tedaj ga moramo že sedaj opozoriti na to, da se je v okolici Jevtiča zbrala kuhinja intri-gantov, klevetnikov in celo atentatorjev. Mi bomo proti tem ljudem zelo ostro in energično nastopili in bomo pobijali destruktivne elemente, pa naj se nahajajo v katerikoli stranki ali celo pod okriljem JNS ali njenega šeia.
Nato je povdaril Stojadinovič, da pripravlja JRZ reSitev hrvatskega vprašanja s tem, da se ustvarijo s svobodljubno politiko vsi predpogoji za pomiritev in zboljšanje ozračja v medsebojnem zaupanju. Nato pa preide na gospodarsko poiitiko kr. vlade in opozarja na delo, pri katerem bodo zaposlene široke plasti ljudstva, to je pri javnih delih. Nikdar se še ni toliko delalo v vseh smereh, kakor sedaj. Poleg 1 milijarde kreditov po finančnem zakonu smo poskrbeli še za poseben kredit 500 milijonov dinarjev za železnice. Grade se ceste na vseh
za interurban, dva za mesto Zagreb, tri pa za radijski prenos. Stroški za zgraditev stadiona zinašajo doslej 150.000 Din, ki so pa že vsi kriti s prodanim« vstopnicami. Od države teniška zveza ni dobila nobene podpore, pač pa bo treba plačati 33% davek za prodane karte. Dr. Hadži se boji samo, da bi množica ne prišla pravočasno na svoja mesta. Razprodanih ji že 90% vstopnic.
Glavni sodnik pri tekmah bo dr. Cabrijan, namestnik pa Pava Grujič (Belgradl, linijski sodnika pa dr. Krnic, Milovanovič, Saša lllmanski in Karel Hifzl iz Maribora.
Predstavniki Nemčije: nemško vlado bo na tekmah zastopal ojjalnomoče.n minister, in nemški poslanik na našem dvoru g. Viktor von H etre n s svetnikom poslaništvu von Jansenom. Nemško teniško zvezo bosta zastopala predsednik dr. Schonburg in tajn k Gerbis. Rozan tega bodo prisostvovali še generalni konzul ing. dr. Max Heinhold, konzul v Zagrebu dr. Alfred Frcund, nemški konzul v Celovcu dr Hahn an šef nemškega prometnega urada v Belgradu ing. I ranz Neunhausen.
Inozemski časnikarji: po dosedanjih prijavah bo tekmi prisostvovalo 24 časnikarjev iz Nemčije, 6 iz Češkoslovaške ter nekaj časnikuriev iz Avstrije, Francijc in Švice. Razen terja bodo vsi jugoslovanska dnevniki poslali po najmanj enega časnikarja.
Jugoslovansko vi a to bo zastopal minister za telesno vzgojo naroda dr Rogač.
Za udeležbo na tekmi je dovoljena od 9. do 16. t. m. polovična vožnja.
Monopol za filmanje jc dobilo tvrdka Svetlo-tonfilm iz Zagreba ra vse širne filmi. RadiopTe-nos po vseh iaigoslovanskih in berlinski radio-postaji.
Von Cramm pride jutri v Zagreb.
straneh, grade se voinjaki. Razen tega namerava kr. vlada dokončati tudi vpraSanJe kmetijskih dolgov in vprašanje obnove kmetijskega kredita po kmetijskih zadrugah in drugih kreditnih ustanovah.
S tem svojim delom upamo pridobiti tudi tiste dobrohotne ljudi, ki so, v drugih političnih skupinah, pa bodisi, da se sedaj imenujejo demokrate, radikale in zemljoradnike, kakor tudi tiste mnogoštevilne, ki sedaj še niso politično opredeljeni. Za vse te je v vrstah JRZ dovolj prostora.
Na koncu svojega govora je dr. Stojadinovič govoril tudi o občinskih volitvah, ta katere je dejal, da zanje Se ni določen dan, kdaj se bodo vršile, da pa bodo še letos, Glede njih veruje, da se bodo končale s popolnim uspehom JRZ. Da bi bil ta uspeh čim večji, poziva predsednik vlade prijatelje, naj ne gredo takrat v kopališča, četudi so radioaktivna, temveč med ljudstvo.
Govor predsednika vlade so navzočni pozorno poslušali in ga pozdravili z burnim pritrjevanjem.
Resolucija
glavnega odbora JRZ
Po končani seji glavnega odbora JRZ je bilo izdano naslednje poročilo o tej konferenci:
»V politični debati, ki je trajala od 6. do 9. zvečer, so sodelovali naslednji člani glavnega odbora: minister brez portfelja dr. Šefkija Behmen, dr, Todor. Lazarevič, dr. Štefan Kraft, Štefan Ko-basica, Hamid Kurbegovič, Milan PetroviC, J. So-kič Vasa Bogdanovič, Jovo VukovijS, Mihael Lu-karevič, Miha Boškovič, Ugrin Joksimovič, G. P« rovič, Svetolik Stankovič, Miha Stojadinovič, Vato Mihajlovič in minister za gozdove m rudnike Jurij Jankovič.
Po debati je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Glavni odbor JRZ je na sivoji seji 7. t. m. po zaslišanju referatov dr. Stojadinoviča o notranji m zunanji politiki ter gospedarsko-fi-nančni politiki JRZ, Ljubomira Pantiča o splošni organizaciji stranke, Dragiše Cvetkovtča o organizaciji delavstva, dr. Josipa RogiSa e organizaciji mladine, dr. Antona KoroSca o občinskih Volitvah, Franca Smodeja o strankinem časopisju ter dr. Dušana Letice o strankinih financah sklenil:
1.	S posebnim zadovoljstvom se vzamejo na znanje izvajanja predsednika vlade in šefa stranke dr. Milana Stojadinoviča glede zunanje politike naše države, strinjajoč se docela z vodstvom te politike,
2.	Istotako se odobrava In osvaja notranja in gospodarsko-finančna politika kr. vlade.
3.	Priporoča se vsem članom najživahnejše delo za utrditev in širjenje strankinih organizacij po vsej državi.
4.	Pooblašča se ožji glavni odbor, da podrobno prouči vprašanje delavskih in mladinskih organizacij in da čimprej izdela potrebna navadila za nadaljnje delo,
5.	Glede predstoječih občinskih volitev se nalaga v dolžnost vsem strankinim organizacijam, da energično polvzanjejo pravočasno vse potrebne ukrepe za popolen u*Peh JRZ pri volitv%faaf&|eč se v osnovnih linijah poročila notranjega muiistra dr. Antona Korošca.	c.ti
6.	Radi boljših informacij in organjzi^ijrivatte-ga -strankinega- časopisja, da se v okviru »Samouprave« ustanovi poseben centralni strankin tiskovni urad z nalogo, da daje strankinemu časopisju vsa potrebna obvestila, navodila in inici-jativo.
7.	Za strankine finance se zasedaj določajo sledeči dohodki: prostovoljni prispevki prijateljev, redni mesečni doprinosi narodnih poslancev in senatorjev JRZ ter dohodki od strankindi prireditev, ki morajo biti vedno meseca februarja. Višina teh doprinosov ter njihove razdelitve na posamezne organizaje bo odredil ožji glavni odbor.
8.	Ožjemu glavnemu odboru se prepušča rešitev vprašanja pečata, strankinih znakov in legitimacij.
Nesrečna smrt
Nocoj je prišel železničar Smodej iz službe v Zgornji Radgoni domov na stanovanje. Stanovanje je bilo zaklenjeno. Ko se mu je vseeno posrečilo, da ga je odprl, je našel v spalnici svojo 35 letno ženo Štefanijo obešeno. Najbrž je nesrečna žena šla v smrt prostovoljno radi bolezni, ki jo je mučila več let in je zdravniki niso mogli pozdraviti.
Me zetova na Dunaj
Belgrad, 7. julija, m. Znana slovenska operna pevka gdč. Anita Mezetova je te dni dobila z Dunaja povabilo, da sodeluje na velikem glasbenem festivalu dne 15. septembra. Na tem festivalu bo sodelovala tudi berlinska opera. Vodstvo je ponudilo glavno vlogo Aniti Mezetovi, in sicer v novi Mozartovi operi, katere rokopis so pred kratkim odkrili. Ta opera je v glasbenem svetu še neznana in se bo prvič ijvajala v dunajskem gledališču v Schonbrunu.
Orožnik - ubijalec
Kosovska Mitrovica, 7. julija, m. Bivši orož-niški podnarednik Pisljim Bajgorac, ki je do pred kratkim služboval v Murski Soboti in bil iz službe odpuščen, je včeraj v vasi šupkovcu izvršil Strahovit zločin. Ubil je kmeta JuSufa Memeta ter njegovega sina Šalijo, težko pa ranil ženo Ajrijo. Po tem zločinu je hotel pobiti še nekaj kmetov, ki so bili v bližini. To pa so mu ljudje preprečili. Po tem strašnem dejanju je pobegnil v gore. Pisljim je napravil zločin radi tega, ker je bil osumljen, da je organiziral napad na poštni avtobus. Mislil je zatrdno, da ga je ovadil Memet in se je zato nad njim maščeval.
Osebne vesti
Belgrad, 7. julija m. Postavljena sta za pristava VIII. pol. skup.: na okrožnem sodišču v Dol. Lendavi sodni pripravnik dr. Robert Kram-berger, dosedaj v Logatcu, na okrajnem sodišču v Kočevju pa Bruno Inkret, dosedaj istotam
Belgrajske vesti
Belgrad, 7. jul. m- Rektor tukajšnje univerze dr. Dragoslav Jovanovič, ki že delj Časa boleha na žolču, je te dni dobil močan napad, tako da 6o ga morali odpeljati na kirurško kliniko.
Dunajska vremenska napoved: vroče z velikimi nevihtami, posebno na zapadu, bliža se iiiad-nejši val s severa, ki pa se ne bo vajržat