Nnjva^ji »lofuiri ilix.tuik I V Združenih državah Vefc ca vse leto • . . $6.00 « Za pol leta • . • • • $3.00 Za New York celo leto • $7.00 ^^aMMinrtTOceio leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, TELEFON: CHclaei S-1242 Entered m Second Clui Matter September 21, 1303, at the Potrt Offioe at Mew York, M. Y„ nnder Act of Congress of March 3, 1879. The largest Slovenian Daily b ^JHI^^I Stftt^lli Imiwl 6fwy day fiTC^pt Sm^iyi and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 5—12« No. 106. — Stev. 106. NEW YORK, THURSDAY, MAJ 6, 19 37—ČETRTEK, 6. MAJA 1937 Volume XL V.—Letnik XLV. LAHI IN NEMCI GRADIJO SREDNJE-EVROPSKI BLOK DIKTATORSKI BLOK PROTI DEMOKRATSKIM DRŽAVAM Muasolini in Neurath delata načrt za vojaški, politični in gospodarski sporazum. — V novi skupini boste tudi Avstrija in Madžarska. — RIM, Italija, 5. maja. — Nemški viianji minister Konstantin von Neurath je v torek dopoldne videl Benita Mussolnija samo nekaj minut; popoldne pa je imel poldrugo uro razgovor z italijanskim vna-njim ministrom grofom Galeazzom Cianom, ki je pozneje o svojem razgovoru z Neurathom poročal Mussoliniju. Navzlic temu, da je bil ta razgovor primeroma kratek je bil pričet velik načrt, ki to danes ali jutri dogotovljen med baronom Neurathom, Mus-solinijem in Cianom. Ta načrt ima za cilj ožje sodelovanje med Italijo in Nemčijo na političnem, vojaškem, industrijskem, gospodarskem in kulturnem polju. Po tem načrtu se1 bodo tudi pogostejše shajali odgovorni italijanski in nemški državniki, ali pa oodo manj važne zadeve rešene diplomatičnim potom. Ti setsanki imajo sledeči namen: Da bo tuja politika obeh držav vedno v isti smeri; Da se obe vladi medsebojno obveščate o vojaškem položaju, da bo oboroževanje obeh držav korakalo vsporedno z oboroževanjem Anglije. Da vlada med obema državama popolni industrijski in gospodarski sporazum, tako da bo po manj kija j ene države pokrila druga država. Da pride do tesnejših medsebojnih kulturnih odnošajev, da se oba naroda duševno zbližata. Taka zveza naj bo čimprej tudi raztegnjena na Avstrijo in Madžarsko, kateri deželi ste že zvezani -j: Italijo z rimskem protokolu iz leta 1 934. Na ta način bo postavljen trden blok držav, katerim vladajo diktatorji in so se nasprotne liberalnim, demokratskim načelom, katere zastopajo Anglija, Francija in Rusija. Ta blok bi se raztezal od Severnega morja čez osrednjo Evropo do Sredozemskega morja. Moč take zveze bi obstojala v tem da bi te države ločile Francijo od njenih zaveznic na vzhodu oc Cehoslovaške in Rusije. Obenem pa naj bi ta blok dosegel, da ste ostali dve članici Male antante nevtralni. Italija je že sklenila prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo in upa, da jo bo tudi kmalu sklenila z Romunsko. Značilno je tudi, da je šel nemški zračni minister general Herman Goering po svojem razgovoru z Mussolinijem v Jugoslavijo in je imel daljši razgo^ vor z regentom knezom Pavlom na Bledu. Okoli ponovno utrjene rimsko-berlinske osi sta von Neurath in grof Ciano razpravljala tudi o drugih zadevah in posebno o španski in Avstriji. Glede španske državljanske vojne ste se Italija in Nemčija sporazumeli, da je postal položaj na Španskem tako nevaren ,da mora biti čimprej raz vozljan. Obe deželi se strinjate v tem, da mora biti državljanska vojna kmalu končana, bodisi vojaško, ali pa s pogajanji. Ne veste pa, kako bi to bilo mogoče doseči. Von Neurath je mnenja, da bi se Nemčija in Italija umaknili iz Španske čimprej, toda. tako, da ne izgubite svojega dostojanstva. Mussolini pa pravi da mora general Franco najprej izvo-jevati veliko zmago, da bo imel pri pogajanjih kako zaslombo. Cian oin Neurath pa sta se sporazumela v tem, da dobivajo prostovoljci, ki se nahajaj ona Španskem, vse potrebščine, da se morejo braniti proti sovražniku. , . — - ------^ ' - WENDEL POPISUJE MUČENJE Ugrabljen je bil v New Yorku ter odpeljan v neko hišo V Brooklyn. BiH je mučen z električno svetilko in cigarami. NEWARK. N. J., 5. maja. — Paul H. Wendel je pričal, tla ga je M. Rleefcld vstavil | pred hotelom Martinique v Xew Yorku in ga nato s llarrv-1 jem Weissom prisilil, da je stopil »v. avtomobil, s katerim je bil prepeljali v neko hišo v Sheepshead Bay, v »predmestje Brooklyna. Tam je moral sesti v aaboj, ki je bil vzidan v cementna tla. Noge in roke so lini privezali k zaboju. Nato je Wendel pripovedoval, da so ga z vrvmi in drogi na teza ki, da ga .je Weiss pretepal z gumijevo cevjo. Blee-IVI d pa giu je žgal z električno; žarnico /po obrazu in ušesih, /apretili so ::iu, da ga bodo z gorečo cigaro oslepili. Vse to mučenje je zapovedoval nek mož, katerega Wen-del .tedaj ni -poznal, toda je re-i kel, d« ga sedaj pozna. V pro-; cesu proti Bleefeldu, Weissu in Martinu Schlossmann v Brook-' Ivnu je bilo dogjuano, da je bil ta mož sin detektiva Ellis Par , Uerja, Ellis Parker, ml. Wendel je re'kel, da so mu mnčitelji tudi zagrozili, da bodo mučili njegovo ženo in sina, }ergliovega sina. Pekli so mu, da mora biti Brunu Rsichardu llauptniannu dovoljena no via sodilijska obravnava. Da je rešil svoje življenje. je napisal več prizjnajij, da je odivedel Lindberghovega otroka, dokler niso bili njegovi mucitel.jn zadovoljni z zadnjim priznanjem. Parker je vse to delti 1 ]>o naročilu governerja H off mapa, Vi je hotel Hauptinannu rešiti življenje, z odvedbo Wendeln in z njegovim "priznanjem pa je dosegel samo toliko, da je S.ot governor mogel preložiti lia.uptmaniuovo usmrtitev za tri dni. Z rešitvijo odvedbe Liml-berghovega otroka je hotel governer Hoffman |»ostati slaven ter je upal, da 1k> pri pVedsedni ških volitvah leta 1936 izvoljen za potlpraisednikii. Parkerju je obljubil, da ga bo imemoval za .načelnika državnega detektivskega urada in da bodo tu« \si njegovi pomagaci dobili dobre državne službe. PAPEŽ ZAHTEVA SVOBODO ZA CERKEV Hitlerju je povedal, da ne sme zatirati katoliškega časopisja in šol. Papežev odgovor n a Hitlerjev napad je bil vročen nemškemu poslaniku pri Vatikanu. VATIKAN, 5. maja. — Papež Pij XI. je povedal Adolf »i hitlcrju, da mora biti •katoliškn ceiftev svobodna, da izvrši svojo nalogo v nazijski Nemčiji. Papežev odgovor na nemške noto, ki je bila odgovor na papeževo velikonočno encikliko, ; ki je olnlolžila nemško vlado, 33, je »lržavn; tajili kkardinal Pacelli 'vročil nemškemu poslaniku pri Vatikanu, Diegu vou Bergenu. Vatikanski viri pravijo, da pai>c-ževa nota ,ne omenja Hitlerjevega majskega govora, v ka tereni je rekel, da papežew eneiklike razburjajo Nemčijo. Notsa je v svojem besedilu bolj zmerna, kot je bila eneiklika ter pušča odprta vrata za na- dailj.no ra«pra\t> o ikonkorda-tu- ; Toda nota pravi, da nemške katoličane ne sme biti izvajan gospodarski pritisk in da katoliško časopisje in šole v Nemčiji ne smejo biti ovirane. Ko je bila papeževa not.i vročena nemškemu poslaniku, je nemški vnanji minister vou Neurath, ki je na obisku pri Musosliniju, sel s poslanikom na italijanskem dvoru. 1'lri-chom von H«assellom, na grad Oajndolfo, ikjer sedaj stanuje papež. Tiwla papeža ni videl in nemški viri za goat vljajo, da mu ne 1m> mogoče niti obiskati kardinala Pacellija. Neurath jn šel na grad Gandolfo, da je bil na obedu pri svojem prijatelju v neki restavraciji ob jezeru. Prelati pa pravijo, da je papež odgovoril Hitlerju točko za točko na njegov protest proti papeževi enei'kiiki. Papež v svoji noti zahteva, da Hitler izpolnuje konKordat, ki ga je .-klenil z Vatikanom leta 1933. BOMBA V VLAKU M A RSEILLRS, Francija. 5. maja. — Bonfba z uro se je i »zletela v brzovlaku Bo»-< !ea ux - M a rsei 11 es in je zažga-!a dva železniška voza. Tina o-seba je bila ubita, štiri so pa bile nevarno ranjene. Oba . voza so odpregli in vlak je dalje peljal v Marseilles. Oblasti domnevajo, da je bila ura na bombi nastavljena, da se vžge v Marseilles, toda a lak je imel dve uri zamude in bomba se je raz počila, ko je vlak vozil mimo St. Martin de Oran, 42 milj severno od Mar-seillesu.. BASKI SE TRDNO DRŽE V SVOJIH POSTOJANKAH Italijani so zašli v past. Baski so napredovali pri Guernici. — Nev-. tralne bojne ladje se ne zmenijo za Francove grožnje. BILBAO, Španska, 4. maju — Baskiska armada je z močni m protinapadom na več kra l.jih potisnila nazaj fašistični i čete generala Mole na 1H mil, dolgi fronti med Bermeo in l)u raiigom ter je obenem držah odprto pot za begunce iz Bil ha o. Razjarjenle žene baskiških ribičev so pognale veliko ste vilo italijanskih vojakov \ morje v guerilla vojni proti fašističnim 7>ostojanikam j> r Bermeo, nedaleč od Bilbao. Baškiške žene, ki so znam pod imenom Amazonke sever ne Španske, so d hiše «lo hiŠL*, kjer so se 'Skrivali. Mnogo fašistov so pometale skozi okna drugega nadstropja in -o obležali na ulicah z zlomljenimi udi. Močim italijanski oddelek je bil potisnjen proti zalivu ii» mnogo Italijanov je poskakalo v morje. Na drugem koncil fronte pa so Baski prepodili fašiste nri Rigoitia, blizu /Dnranga ter blizu Guernieie, v sredini fronte. Ti boji .so imeli namen varovati odhod milnega prebivalstva iz Bilbao. Prvih 3800 beguncev se je vkrcalo na španski paijnik Ilabana. Več sto mrtvih je bilo na o-Ih-Ii straneh, ko so fašisti s Si1-latmi tiapiuli hoteli preprečiti l»eg prebivalcev iz glavnega me-ta. Baski so dobili ]hhuoč iz Santanderja Iji oil asturskih i *uda rje v ter srda j zajemajo močne postojanke, or. IIEXDAYE, Francija, 4. maja. — Francoske in angleške bojne ladje pričakujejo pamike z begunci i\z Bilbao, navzlic if-mu, da je general Franeo zagrozil, da bodo njegove bojne ladje potopile vsako ladjo z begunci. Poleg tega stoje na preži zapti dno od Bilbao nemški in italijanski submarini, da zabrani-jo prevoz beguncev. Angleške Divjanje šerifov v Harlanu DOBITKE ZA ŽREBANJE STARIH AVTOMOBILOV SO MORALI MAJNARJI KUPOVATI WASHINGTON, D. C., 5. maja. — Premogar Jaspre Clouse je pred senatnim preiskovalnim odborom pričal, da so njegovega brata Lloyda Clouse kempanijski stražniki v Verda, Ky., 24. aprila hladnokrvno vstrelili. Tudi njega so pobili na tla, ko je nekemu stražniku, ki je nameril nanj, hotel izviti puško. t i L- Zakaj ne bi se naročili na "Glas Naroda**—največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Clou-ejeva sinova, 1 '2 let stari M a rkh am ^Clouse in lo let stari John Clouse, sta pričala, da so pomožni šerifi ki naselbini. Priče so izpovedale, da so premoga rji morali kupovati dobitke po $1, katera j vsota jim je bil odtegnjena od j plače. Bsashain sam jo moral priznati, da je bilo to v navadi skozi 10 let k\ a ta način je prodalo svoje avtomobile tudi več pomožnih šerifov in eelo odvetnik Daniel Boone Smith. Senator La Follette je rekel, da je bilo nesramno pro« laja ti stare avtomobile delavcem, ker rriso bili vredni po $7oO ali $800, kar je tudi Bassliam priznal, toda Ba?sham je rekel, da je pri 'vsem tem kdo dobil rvtomobil samo za $1. 4'Zakaj pa ne opustite pre-T;logarske trgovine," je vprašal senator Thomas Bassha-ir.a," in prodajate dobitke za avtomobile?" "Avtomobilov -na tsi način n vli vali cement na .streho, ki se vsled prevelik« [teže podrla in padla l!7 če v ijev globoko na dno re-erva^-ja. VOJVODA WINDSOR V FRANCIJI MOVTS, Francija. 4. maja. — \'ojov sta rišem plačevala za vsakega novorojenčka po 1'» do 38 centov na te-cen. S tem lioče Mussolini doseči, da število rojstev ne bo padalo. Vlada je obenem naznanila, da bo ta podpora zvišana, kadar bo tudi družina povečana. Družina s štirimi otroci bo dobivala po $1.."i0 na teden, družina z desetimi otroci pa Ntavadni delavec bo )fo tem liačrtu dobil podporo, ki bo znašala polovico njegove te-oenske plače. VELIK POŽAR V EGIPTU KAIRO, Kgi|»t, 5. maja. — Požiir j<» vpepelil 385 hiš v KI Bakatušu v «lolenjem Kgip-tu. Zgorelo j«» 1 '2 ljudi, ranjenih jih je bilo 13, 2000 pa jih je breiz strehe. Vlada je poslala v mesto šotore in živež. in francoske l>ojne ladje pa t navzlic temu pripravljene šči titi ladje z begiuiei. ADVERTISE in • GLAS NARODA' »friars New York, Thursday, May 6, 1937 THE LARGEST S LOVEN F VAILT IN TJB3. I Glas Naroda" (A Corporatism ) Owned and Pablkbtd *f 9L0TKNI0 PUBLISHING COMPANY Frank Bskse», »resident___L. BooodlS, Tmu. Pltoa at bos Id ess of tbe corporation and artfli—a of abovs officers: O L A S NARODA (Voice of tka People) Issaud Every Day Kxoept Sundays and HoUdaja la celo leto velja aa Ameriko In Kanado ..................... I6.no Ea pol leta......... ooooeooooee »3.00 8a četrt leta ••••••«••••••••••• $1.00 Za New York aa eelo :eto......»7.00 Za pol leta.................... »3.50 Za loocemstvo aa eelo lato......»7.00 Z« pot leu....................»3J0 Subscription Yearly »6.00 Advertisement on Agreement "Gits Naroda" Uhaja vsaki dan IzvsemM nedelj In praanlkot "OIA8 NARODA". 21« W. 18th Street, New Ink. N. 7. Telephone: CHelsea 3—1242 ZAKAJ TAVATI V TEMI? Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KERŽE Polit iika umu hi \VPA >«• nam /A\ n«*kam čue na vse kriplje hranijo razpršiti to temo s tefn, «1:» bi ukazali pre šteti breti0)K>seIne. Izgovor vladnih (kingov, amezue «li"žave (preštete svoji1 hreziioselne. Štetje bre7.po>elnih nima samo edinega namena ilovnati natančno e so pritožbe vediu l>olj glasne, da an.eriški industriji primanjkuje izvežbaniih delaveev. '/.v iz tega razloga In bilo štetje brezposelnih potrebno. Izgleda, ikot da AYPA urad me pozna besede "zakaj?" V 'zadnjih treh letih j«' zvezna vlada izdala za podporo brezpo>elnim in za reliefna dela okoli deset miljard, državne in krajevne oblasti pa nadaljne tri milja rde. In pri tem ni ni-k io vprašal: zafkaj ? Ako bi -«• tako vprašali in vsak -dm" a j preiskali, hi kmalu dognali, da v marsikaterem slučaju podpora ni bila potrebna V splošnem nikakor ne. mislimo, da ti izdatki niso bili r i me-tn in tudi priznavamo, da .je bilo v veliki krizi treba naglo delati t<*la popolne jasnosti vendar iiii. ker brez|>oseliii niso bili pn^teti. Zato pa razni uradi, ki so Šteli veliko armado brezposelni!:, navajajo /.«•lo u;i^protuj«MNi >i števila. Medtem ko trdi Ameriean FtHleratioin of Labor, amo tri miljone. Pri tem Van«lenberg najbr /i* mi>li samo one brezj»o>eliio ali lvViefne deluvee, ki prejemajo podporo od »vezne vlade, Koliko pa je še brezposelnih, za katere morajo s^krbeti Qcrajevaie oblasti! V kongresu je »bilo že stavljenih v«*č predlog za štetje brez|K>s«'lnih, toda v>e take predloge so zasjiale že v rokah od borov, ki odločujejo, ako je predloga vredna, da je predložena kongresu v debato. Kot je razvidno, bo štetje brezposelnih moralo čakati na ljudsko štetje leta llOO. Anglija, Nemčija, Francija in dnipo države vo«>t rebno — ima miljarde, toda ima tudi 23 miljard nanvdnegH dolga. Kaj je vzrok, da je kongres mnenja, dn (brezposelnih ni treba prešteti' Peter Zgaga »j—^ DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Y JUGOSLAVIJO ta » 2.55 __Din. 166 » 5.N __Din. 266 f 7.26 __Din. 366 »11.76 ___Din. 566 »23.06 ____Din. 1666 $45.00___Din. «000 P ITALIJO Za » 6.50____Ur 166 » 12.25____Lir i00 » 30.06 __Lir B66 » 57.06 _____Lir 1666 »112.56___Ur 2666 »167.56 _ Lir 366» KEB BE CENE BEDAJ H IT BO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODTHŽENE BPEEMEMB1 GOBI ALI DOLI lirah dovoljujemo Aa beljla peceje. IZPLAČILA P AMBUSKIH DOLARJIH s« upi^iOa i jj- ■I-1 p,?'tl3 - >11!» »15— " _»l»v— »26«— " *__»TL— 666-— " " _»4 UM 6»6u— ■ ■___»5L56 riajMall doM v atarcaa kraju 1apia«>o v dotarjin. NUJNA NARASLA BPR&VJRMO PO CARLR UTTTRR ZA PRISTOJBINO 6L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY »Glas Naroda" N. I American Pan-Slavian Association, Inc. i U. Slovenci smo brez dvoma najmanj narodna skupina v veliki družini Slovanski. Da so nam vsled te^a mno^a pota zaprta, je gotovo. \*endar je jia »asa uxnla brez primere ugodnejša, kakor številnih malih naivwlov, ki jih najdemo povsod. Vaodiiimo za vzjfled samo >^re. Pr»il tiso«"- leti so pridrveli v Kvropo, zarili se v slo-vaiisko telo in napravili tisto i^iyrozdo, ki l«Hv-i ju/.ue Slovene i h I severnih. Ampak v vseh Liso«" l«»tih niso dosegli ]x>polnc lo«'-itve, zakaj o«I naseda Prek-murja se vleč«- slovanska «"*rta \M' irori «1«j Slovakov. Kaj so < >i*ri že začeli ]>la-revati. Ker nimajo nikjer so-nxhiih plemen, j«> njihova usoda 3?ai>ečatcna. Izginiti n:«»ra-,jo v valovih »iiočnejš*^. četudi >«• to ne bo zgodilo jutri ali pojil t rš ne m. Iina!iio nadalje na ju^u Griče, na severu Fince, Estonce, Litvi ne, in več podobnih skupin, ki so tudi obsojene.na smrt. Nas Slovence bi čakala enaka usoda, tla nismo člani naj-Vfčjcija kulturnega naroda na svetu — slovanskega. Kaj to pomeni, ni tre*ba, da razlagam. Vsjik izmed nas nmsi ta «"-ut v s<-bi, je prirojen in ne naučen. Najdeš «;a pod vsako kmetsko streho naše domovine, v pesmi, povtvti, tradiciji zgodovini — kratkomalo: slovanski čut je j>o\*sod. Ta čut nam priznajo t ii«1 i «lrurof. Lhotka. Ceh po rojstvu, ;i je tako zadel narodni čut bra'tov Hrvatov, oiz-kusim. Ko sem vi«lc^, da jim stoje lasje pokonci že pri narodni l>esedi Jugoslovan, sem opustil to delo. Kar pride nekega dne pismo, če bi ne hotel sodelovati pri ustanovitvi vteeslovansfce zveze. Sfporočil sem, da iz srca ra«l, .^amo imel bi ra«l, če bi mi kvlo povedal kaj več o tem. Nekega dne pride k meni odvetnik John Wottowich, mlad človek, po rodu Poljak in U-krajLnec. Bil je v sr\*etovni vojaki in posana od tedaj tudi na-'rod. še kraje in Ijmli. Prišla sva na Ameriško-Vse-Sluveibko Zvezo, katera je m«il tem že ustanov 1 j n a in inkor-porirana. Rekel j«*: "•Mi vsi nosimo mettee«l»ojen vse-slovan.benega stika nimamo in zato ni nič čmliu-ira. «la je ziulnjič rekel «*len izmeti mojih rojakov, da bi ra«l dal dva kvodra, «la vi«li enkrat, kakšen j«» r«««-i-mo BnIgar." Pollaga t<» zveze bi bila strogo v smislu našega splošnega čuta: za vse slovanske nar«nle. fni'Z ozira n*a njihova verska, politična ali «lruga pr«-priča-lija. Vsi slovanski narodi bi imeli p«» tri zastopnike, ki podpišejo prošnjo za inkorporaci-jo in tvorijo }>oteni cent rahlo, upravno telo. To voli izmed s«-b«' potem vs«» potrebne odb«»-re in v«xli organizacijo. Zastopanih j«* devet slovanskih narmlov: Slov« nci, Hrvatje, Srbi in Bulgari meti južnimi Slovani. fVlii, Poljaki, Husi, Slovaki in 1'krajinci o«l severnih in vzho«lnih narodov. Na s«'ji kasneje smo govorili tu« I i o Maceiloncih, pa so mi rekli Ijmlje, ki .poznajo boljše taniv. Kaj to pmenja, j«* t«*ž-ko pove«lati v nekoliko besedah. >«» težje j«» govoriti «» možnosti za bodočnost, ki nam pri-m^e tako skupno delo. Vsa polja so o« I prt a, vsa neobdelana. Ra«l bi pa podčrtal vsaj nekaj velikih potez, ki nam jih d'3j«' taka zveza. Pred vsem nam «laje zgodovinsko, kulturno in umetniško ozadje, brez katerega bi mi, majhni slovanski naro«li ne mogli živeti. Cesar nimamo v veliki svetovni meri mi, to imajo naši bratje: zgodovina slovanskimi narodov je velika in stavna. Njihova ustvaritev na kulturnem in umetniškem polju ne samo, da ne zaostaja za največjimi . narodi, ampak v mnogem celo prvari. Slovanska literatura je brez dvoma najgloblja. Brez zavi«lanja puščamo lahko vsem drugim narodom vse, kar zahtevajo zase. Slovani smo še vedno pred njimi. Imamo nesmrtna dela, velike, svetovne može, umetnike na vseli poljih, mimo katerih ne more iti noben svetovni na- Ti moraš svojemu otroku »lati nekaj, s čiinur s<» ponaša v svetu. To drži po t«'in tisto posebno lučko, ki ji pravimo zavest. Ta ne ugasne, iilikr» da >«• pokaže. <'e zasleduj«»te pojave «lni-v« likih n:iro«l«»v v Ameriki, bost«- videli, kako spr«"tn«> porabljajo svoje sil«». \"sak dan čitate o njih v li motili. Manjka nam naših, in zat«i gledamo na druga polja in naro«li?. kako bi si pomagsili z drugimi. Citam ghisove. naj se v naš«» podporne organizacije jemlje vse bele ljudi. Na prvi pogled se dobro sliši. Ce pa pogledaš \"}irašanje malo bolj globoko, se ti zdi smešno. Ali mislite, da boste d«>l>ili Američane? Ali mojroozminja, bi skupni tvorili silo, ki bi nam kmalu odprla vrata na vs«» strani. Zakaj Slovanov j«» «losti v Alneiiiki. Nunam sicer p«nlat-kov o skupnem, vsaj približnem številu, rekel bi pa, rta nas je več kot Italijanov, »Judov, ali Nemcev. Zakaj Slovani smo prihajali v zadnjih šestdesetih letih v velikanskem številu in ni je skoro naselbine brez močne slovanske kolonije. Kamor človek pogleda in iz j katerekoli strani presoja, ne; more drugega, kakor poz«lra-j viti misel vseslovanske zveze v Ameriki. Zanimivo se mi zdi, da je mnogo slovanskih naro-m ni očefi, bodo slovanski večeri, kjer bo združeno ■prijetno in koristno. Mi Slovani s«* kaj malo poznamo med sabo. Tu prv«> je. da se predstavim«!. Družabni v«»č<>ri. na [katerih -«• nam predstavijo vsi naši narodi po vrsti s predavanji, ipwnijo in drugim. Potem pojdemo «lnlje. Iz na jbol jšega se -estavi skupen program s katerim poj« leni o v javnost. Ko boin«» malo vtrji-ni. poj-ku-simo na drugih stran«-h. Z c. Tm amo to prednost, da smo «plošini priljubljeni med dmgi. mi svetovnimi naro«li. Tihega in javnega nasprostva je «lovolj napram .Judom in Italijanom, da omenjani samo š«' pri življenju, kako «lol-g«> bodo, t«» je ilmgo \"prašanj«*. Gotovo je eno: «la smo slabi povsod. Čimprej s«- izpoprijaz-nimo s to greirko resnic«), t«>11 -ko bol jše bo za nas. Res ji-eno: da ni prav nič prezgodaj misliti na t«>, kako pridemo v zv«*z«» z našimi brati Slovani Pot, katero smo zapo v«Nv-krat pisal o t«'m •■ribanjn, j četu«li vem, da ne pojil«* vse hit-i ro in tmli ne gladko. Vsaka jgradba pomt*nja veliko in t«»-žavno delo, vniči i«> pa lahko navaden tepec z eno samo vžigalico v rokah. i Ampak kjer j«- dobra volja, .tam se vse premaga. Velika in i potrebna misel j«' tukaj, ta mi-I sel poj«!e dalje in bo živela, ker j je zdrava, krepka in potrebna. Cas je. da pride enkrat tudi Slovan na «lan. na, on se pa ni dosti brigal za njo. Štirinajst dni po poroki se je spri ž njo in odšel nežna-nokam. Nikdar več ga ni videla. Jokala je in jokala, toda njene solz** ga niso mogle priklicati nazaj. V znamenje v«-like ljubezni, ki jo je gojila do njega, ga j«- vsako leto obdarovala s sinčkom ali hčerko, on se pa ni brigal za ta znamenja vdanosti m ljubezni. Ni-kdar več ga ni bilo. Ona ga je š<« vedno ljubila, strastno, do groba . . . ★ To j<' resnična zgodba. NV-kje v Do\vnto\vnu se je zgodila. Zakonski ženici so začeli izpadati zobje ter so ji izpadli «lo zadnjega. Ali j«* bila kakšna Inula bolezen ali kaj drugega, sam ne vem. Ker pa dandanes človek br«'Z zob ni «|<»sti obrajtan. posebno l>«' bom napravil — je rekel zobozdravnik. — Zgoraj in spodaj. Koštalo bo pa toliko in toliko. Oba sta bila zadovoljna in sta «'in vam po-vedati. da ra«l plačam par «lo-larjev ve«", «"•«• u streže te moji Žel ji. — Kaj pa je? Na dan z l>e-se«lo. — K«> ji boste »lelali zob«*, jih morate tako napraviti, «>st«* ustr«\gli marsikateremu človeku, posebno pa meni. -k Fant«*k j«* bil star štiri leta, in saj veste, kakšne m i-I i imajo štiri leta stari otroci. V družini so je pripravljal ves«d dogodek. Drugi otrok je ini«'l priti na svot. Nekega »hn* mu je mati r«-kla. — Tako sam si, revček, ni-kogar nimaš, da bi se igral ž njim. Ves kaj, ti pa bom ]>i iaz nekaj kupila. Kaj pa hočeš: malega fanfka ali malo punčko ? Fantičih je malo pomislil, nato j«> pa mo^ko odvrnil: — Mama, konjička! * Ko se je človek postaral, za-11 repen i po krajih, kjer je pr«-j živel svojo mhi«lost. O starem itosjmmIii pripove-d nje jo, da je po tridesetih letih [dospel v mesto, kjer je v mladosti študiral. Vse je hotel videti: šolo, kjer j so mu ubijali učenost v glavo. | tihe stezice v bližini mesta, 'kj**r se je sprehajal s svojo ljubic«*. «le*hijič si je pa že»lt 1 o-«rleotoval naprej ter najemal dvorane, da je bilo vse pripravljeno, ko so prispeli igralci, mod katerimi so bili znani zlasti Lojze Truger, poznejši časnikar in stavec ter sedanji "zlati majnar" v Idaho; Pavel-ca, njegova ženica, nadarjena igralka in pevka; ta dva sta bila ljubimca tega potujočega teatra. Nadaljna dva člana te-<*a ansambla sta bila Jakob Hočeva in njegova žena, diri- gent in muzikalni genij družbe pa je bil Milan Trešt. Ko sem vprašal Gregoriča, kakšnemu odkestru je dirigiral, mi je pojasnil, da nobenemu, ker so bili orkester pianist, violinist in dirigent združeni vsi v eni osebi, namreč v Milanu Trošfu. Ko je prišla trupa teh potujočih slovenskih komedijantov v to ali ono našo naselbino, so jo najprej ubrali po naselbini v povorki, pred katero je korakal Milan Trošt, poteeajoč krepko z lotoom po svoji violini. Vidimo, da se je torej ta družba naših potujočih bohemov zvesto držala tradicij svojih vrstnikov v starem kraju, ki smo jih videvali po naših vaseh. In ta procedura je zmerom ustvarila potrebno razpoloženje med našimi ljudmi, ki bo tvorili hvaležno publiko teh predstav. • • • Nadaljni naš rojak, ki je met za vse, kar je lepega in dobrega in katerega sem obiskal, je Jack Pi nt ar, sloveč po svojih mesarskih produktih ter po iz-bornem prekajenem mesu, velikonočnih preka jenih želodcih in mul vse okusnih kranjskih klobiiKah. Rojaku Pintarju je tekla zibelka na Rakeku ter je brat one igralke Pavelce, o kateri s<«m poročal v prejšnjem odlomku. Pri|x)vedoval mi je, da je poslal za letošnjo veliko noč nešteto zalmjev svojih o-kusnih dobrot na Glas Naroda, odkoder so jih potem naši rojaki odnesli na svoje domove. On kakor tudi njegovi izdelki so vredni vsega priporočila in rojaki sirom Združenih držav se lahko v stvareh, ki se tičejo njegove obrti, z vsem zaupanjem obračajo nanj. Njegov n asi o v je: Jack Pi nt ar, St. Clair Ave., Cleveland, O. v • • Med pogrebnimi zavodi, ki jih imamo elevelandski Slovenci ,je eden najmodernejših Žeietov zavod, ali prav za prav sta dva zavoda: eden na osrčju slovenske naselbine na St. Clair Ave., filijalka pa na 152. cesti v Collinwoodu. Za postrežbo pri |>ogrebih ima devet avtomobilov in sicer moderen ambulantni voz, 2 voza za prevažanje inrlieev, dva avtomobila za rože, dve veliki limusini ter dva manjša avtomobila, tako zvani touring cari, v katerih v vsaki je prostora za pet oseb. Njegovi pogrebni šk i pa rt or ji so opremljeni z najmodrenejšim sistemom za čiščenje in hlajenje zraka; v glavnem jxirlorju je dvesto sedežev, krasne orgle, sound-system za oddajanje godbe, pesmi in govorov, zvočniki v vseh parlorjih, katerih je troje. Nad mrtvašnico, kjer se balzami rajo trupla, je skladi šče krst, katerih je vedno velika izbira. Za poslopjem je krasen vrt z vodometom in žlahtno travo, ki se razgrinja kakor mehka, zelena preproga po obširnem prostora. V rodbini je troje pogrebniških licenc, izdanih Mr. Jos. Žele tu ter njegovim dvema sinom. O Želetn je nemogoče pisati in poročati, ne da bi se omenilo njegovega pokojnega sina Ferdinanda ali po domače priljubljenega Nandeta. ki je bil prvi slovenski avijatik. Tekom svetovne vojne je stopil v armado Združenih držav, in sicer k mornariSki skupini (Marines), nakar se je vpisal med letalce. Po svojem izrednem veselju do avijatike — saj je že mnogo pred svojrm vstopom v armado iadeilal sam svoj lasten aero-plan — in po svoji prirojeni inteligenci, je kmalu postal letalski inštruktor ter učil mlade aviajatike, preden so bili posia- Po nekaj dni trajajoči bolezni je v Joliet. 111., v starosti 02 let umrl rojak Josip Sitar. Sitar je bil doma iz Toplic na Dobiljskem. V Jolietu je dolgo vrsto let vodil veliko trgovino, katero je pričel -s svojim že doma umrlim bratom ter z danes v Semiču v Belo krajini živečim Jankotom <>-gulinoni. Njegova soproga, sedaj vdova, je iz znane Predovičeve družine in sestra dopisnika "G. N." \Valterja Predoviča iz Sacramento. Cal. Poleg svoje soproge zapušča mnogo sorodnikov. Kako priljubljen je bil pri svojih poznaiicih, je pokazal njegov veliki pogreb 28. a]»rila. Blag mu spomin! — Sorodnikom sožalje! Matija Pogoriee. 4AOSTANKAR N< H'K BITI Tukaj \'am pošiljam #<». — za (ilas Naroda. ker mi je 3(>. aprila naročnina potekla, pa vam naglo po* i 1 jam, 2 let • n doma iz Udja j»ri (Irosu-l>ljem. Družino je imel -v starem kraju. V Milwaukee, Wis., je v o-krajif bolnišnici umrl za srčno iitho Joseph Medved, v starosti 56 let. Doma je bil iz Šoštanja in je prišel v Ameriko pred :?0 leti. Zapušča ženo, tri sinove, eno hčer. brata in -estro. V Clevelandu, O., je umi ] Frank Node (Nosse). v starosti 5<> let. Doma je bil iz Vcl-kovea pri Krki, na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred .'Ki >tf. Zapušča ženo, tri sinove. hčer, brata in sestro, v stari domovini tudi brata in eno sestro. ni na fronto. Nesreča ]>a je hotela, da je ob nekem taikem vežbalnem poletu v Floridi, ko je sedel pri krmilu njegovega aeroplana pilot-novinec, trčilo njegovo letalo ob drug aero-plan, nakar sta iz višine 20U0 čevljev oba aeroplana treščila na zemljo. In to je bil konec letalske kariere našega mnogo obetajočega Nandeta. Pač tragičen zaključek življenja nadarjenega slovenskega mladca, čigar ime bi se danes morda blestelo ob imenih takega letalskega slovesa, kakor sta imeni Kraigher in Muzik, ki sta utrla letalom pot eden preko neizmernega Pacifika na Kitajsko, dnigi preko globokih, neraziskanih džungtf in preko Atlantika v Brazilijo . . . Obema tema letalcema se divi svet, Kraigherju pa se divimo zlasti še mi, ker mu je dom v Hra-ščali pri Postojni in je torej naše gore list. • • • V nedeljo 23. aprila se je vršil v natrpani dvorani slo-vonskega narodnega doma v Newburgh (clevetfandsko predmestje), pomladanski koncert pevskega društva Zvon. Zbor, ki ga vodi slovenski pesnik in glasbenik Ivan Zorman, ima prav dobre moči ter je prav dostojno rešil svojo nalogo. Na sporedu je bilo več umetnih i« narodnih pesmi; najbolj so u-gajale narodne, pred vsem koroške narodne. Pred vsem se je odlikovala znana pevka ga. Zagiarjeva, ki je pela sopran solo Zormanova "Vprašanja", kn g. Silvester Paul in, pevec s prikupnim, mehkim baritonom. Med vsemi pesmimi so najbolj ugajale A. Mihelvičeva "Polje, kdo bo te«be ljubil(moški abor), E. Adamičeva "Od raa-jolčice" in podotknica iz opere "Teharski plemiči," (B. Tpavec), bariton solo S. Panlin. Zaključek koncerta pa je tvoril prelep Venček slovenskih narodnih pesroi, ki ga je pel mešan zbor, uvodni bariton pa 2S. Panlin. — A. Š. i la Elizabeth Bed ene, stara 30 iet in rojena tu. Zapušča mater, tri brate in dve sestre. * 2SJ. aprila je po dvadne\ni bolezni v Clevelandu v mestni lH>ln'ršiii<*i itmria Nellie Helen Gorene, >tara šele 21) let. Tukaj je živela pri družini Hočevar, Ker je bila zadnji ča> za posije-na. Njen dom je bil v Saron, Pa., kjer izapušča starše Mihaela in Franecs Gorene. sestri F ranees omož. Besick, in Mil-iinsl, brata Alberta in več drugih sorodnikov. Truplo je bilo )M>slano v Sharon, Pa. * Pei-d kratkim je umrl v Lin-*t>n, Ind., (>.") letni rojak John Potočnik, doma ihI Škofje loke na Gorenjskem. V Ameri- j i ko je prišel ] i ret I ^I.'J. leti. Tiii zapušča ženo in dva sinova, v Chieagn pa hčer. ki je bolničarka v okrajni bolnišnh-i. iv o pa bili tedanji Travljanci naklonjeni -voji -ebičnosti ^K)lj lot svojem bljižnemu, so se začeli s tedanjim župnikom sovražiti. Po pripovedi starih ljudi so ga hoteli eelo kame-iijiit. Ko je žujmik nvidel. da mu ni vei** obstanka med svojimi ovčičami, je jjro-~.il škofa za preiiM'stitev. Skof jo njegovi ž«*l j i vs t rekel in gti premestil. Z odpoklieom zadnjega y.M|jfliika je bila us(Mla. fare ravii za vedno zapečatena. To važno priliko so pa i>o-i.".bili \aščanje sosednje obči ne Draga. In ne, da bi se ozirali na vas Novi kot, ki tudi ~j«ada v oImmiio Dnaga, ^o skli eali zborovanj" samo vasi Dra-ga. Podpreska in Lar/ec v Dra-l^i in sklisnik in poo4>lastili za vsako '\o enega zastopnika, da jim je poverjeno pri j>oHtični in ecr-kveni oblasti -po-lovati premestitev far«' iz Trave v Drago. Ta dejmtacija treh mož, na .'•■hi ji in-ki (»eorge (rlatz, se .:•• podala na okrajno glavarstvo v Kočevje, od tam pa romala k škofu v Ljubljano. Škofu si> predhržili poveril-ne listine in ga prosili, da premesti faro iz Trave v Drago. Ker je bila služba božja na Travi po odhodu zadnjega župnika ukinjena, je škof lijiho-V' želji rad u-tregel. Pixlpisa-!i so reverz ( pogodbo), katero so se zavezali zase, za vse va-šeane in za vse svoje nasletl-nike farno cerkev in jMjslopja vzdrževati: — Pozor Trav-ljaiiei- ! 'Premestitev fare je pa mogoča z dovoljenjem mi-nistrstva za verouk iu bogo-e:i>tje. Zato je prošnja romala na Dunaj, kj«*r je ikonečno izdalo ministrstvo za liogočastjc v sporazumu s knezoškofij-skini ordinarjatoin v Ljublja-.»•i, odlok za premestitev fare iz Trave v Drago. Ko -o med tem Travljanci uvideli, da vrag šale ne jemlje, prosili škofa in ministrstvo, da ostane fara še nadalje na Travi, in «La jim |>ošlje ilnliov-l ika, kar jim pa ni uspelo. Kdino kar jim je us]»elo so vknjižene služnostne pravice neovirano ,se vdeleževati službe božje v farni cerkvi v Dragi, kar sta ministrstvo za ve-louk in bogočastje in knezo-škofij-ki ordiuarjat s svojo klarailo potrdila. In 1. 1832. ji- bila fara premeščena iz Trave v Drago. Upam, da l>o to kar sem napi sili zadosten dokaz vsem o-nim nevernim Tomažem, k i mislijo, da niso obvezni farne cerkve sami vzdrževati, češ, • la .je svetovna -vojna vse obveznosti ukinila; nasprotno pa tudi onhn, ki mislijo, da je greli farni cerkvi darovati ob raznih cerkvenkh darovanjih in ob nedeljskem pobiranju V skrablico. Kin-evska deželica, vtelešenai; v bivši Kraujski iu leži ua ju- : /ni strani ob Cabru in Kolpi, na i se ve itn i strani pa ob Loškem potOku in Ribniški dolini, šteje po stat i-t i ki iz I. li>20 okrog .'Ki tisoč prebivaleev, nunl katerimi je dobra t retina potom-i*i'V slov. isi brv steirišev. Prvotni pri-:ii Nemec pra1 nič ne razumel. Po preteku nekaj stoletij pa o se jeli naseljevati med njimi tudi Slovenci in Hrvatje in se med njimi ženili. Te mešane '/y nit ve — so dale povod, da vpo-rabljajo v se»lanji ko«'-evšeini • eliko po] >ae«ni h slovenskih besed, kaikor: detelja—detela. krompir—»krompjer, mačji rep — mačfku rijp; ali: nagajati— negajii, |K>hujšati — pehujšen. dražiti—drožu itd. Ce bi se bili pa pravnuki pr i votnili prišel jeneev zanimali za čisto nemšr-ino, l»i se njihovi jw>tomei smelo smatrali za pristne Nemee. Ker se j»a niso zanimali, so storili veltko napako, bu danes njihovi potomci— raziin inteligence — ne govore praviliw> niti nemškega uiti.-loveiiskegn jezika, pač pa. mešanico, ki v splošnem nima nobenega pomena. Da pa se Koč«-vei za nimajo j j za zgodovino. ;e dokaz, ker so I. ID.'JO. v Ko.-evji proslavljali j Šeststoletnieo naselitve njiho- ! ill prao«-etov. Proslava je bi-i*: tako imenitna, da so -e je. j Kakor nekateri ameriški Nem i •*• sibirskega plebiseita v Pa ^ >arju, vdeležili tudi nekateri. ameriški K oče vei. Proslavljati prilnxl sv«>j:h praočet«»v je lepo iu dostojno !| Lepo in dostojno Ipa tudi bi-, le. Če bi bili !. VXV1 Drauarei | proslavljali st«» letnie«> -voje^ farne cerkve "Ubiskovanj«'. Marije Device" v Dragi. Toda to praslavo s:, prezrli baje i*', razlogov, Iker je niso smatrali z-t važno. <'e 1 >i pa bili novodobni Dragarei tako navduše-n: za vero in eerkev, kakor so bili njihovi predniki, ki so prevzeli faro iz Trave ^ Drag«> na rame samo treh vasi Dra-i g;», Po«lpreska in L.izee, bi uo-1 tovo n«' bili proslave «prezrli! Celo farno občino tvorita oli" i ni Draga in Trava ter vasi Pimgrt iu Cmipotok. ki jni-piidadata oličini Osilnica na Kolpi. Posamozni občini pa tvorijo: Drago —Draga, Pod-pre.-4ka. Lazeč tn Novrkot; j Travo pa: Trava. Sre«hijava-, Starikot in Podplanina. Prebivalei omenjenih olx'in. j ki štejeta okrog l.'J sto duš, so! na najvišji kulturni -topnjii i:c»čevske dežel iee. Govore nemški, slovenski, ko-j eev.^ki iu hrva'ki jezik! Kar šiiri jezike, pa nobenega prav!' Lep napredek! V teh dveh imenovanih obči-' tjpJi, ki obstojita z mešapiega' i»rebivaIstva Kočevcev in Slo- i vencev ter deloma Hrvatov, se ie do svetovne vojne bil Ijnt l>o j z.-i prvenstvo občinskih stoleev. Pri.vsakih občinskih volitvah so vihrale zastave iz hiš zmago-valcev. Svetovna'vojna pa je napravila temu narodnemu sovraštvu konec, duh pa še živi in n:ma ]>eroti! Kakor iz ceh; Kranjske, so so začeli pred kakimi 50 leti izseljevati v Ameri ko tudi Kočevci in -o s Slovenci vre*d pošiljali svojcem lepe rholarčke iz Amerike v domovino. Ko pa je vsled svetovne kri- Dne 25. marca je v Enum-j »-law, Wiush., iz«lihnil svojo | blago dušo tukajšaiji starosta iu pijoniir Matt Malnarič. v visoki starosti 87 let. Pokojni je zagledal luč sveta 25. januarja 1850 v Semiču, št. 28. Kakor večina nas, je tudi on želel iti v svet za boljšim kruhom. Komaj 10 letni mladenič j«- vzel slovo o«l svojih a leta I 187.°» v Ameriko. Ni natančno t znano, kje se je najprej nastanil. Znano pa je, da jf* leta 1^81 dobil tukaj v drž. Washington homestead in dal im<* selbiini Krain. Tako je on o-stalim Slovencem oilprl ]K)t. Gotovo je, da mu ni bilo s cvetlicami ]>ostlano; treba je bilo | trdne volje, da si je postavil dom. Treba je bilo podirati po • (i do 8 čevljev debele smreke in potem še te ogromne štor*, i/ zemlje skopati. Težavno j<» bilo to delo, ki ga je bilo t rebri opraviti z rokami, pa vse je napravil. * . 29. aprila je |>o dolgi in mučni bolezni preminula v bolni-šnici St. Lukes v Cleveland .i splošno poznana Katarini Šlo-ar, rojena Ga us, stara 5C let. Tukaj zapušča žalujoče o-troke Marijo, Antona in Sello ter irjriogih ri Volovskem v Istri ji, kjer zapušča mater Ano, sestro Marijo in druge sorodnike. * V Edison, Kanis., je umrla Helena Sterle, stara 62 let. V Ameriki je bila 30 let in zapušča moža, dva sinova in tri hčeri. V Frontenac, Kans., je umr- SUJVKNFA1 IZVOUJKN V OBČINSKI SVET Za«biji teden so -se vršile občinske volitve v Lyons, ehi«**a-škem predmestju in Waltei Potokar je bi: izvoljen za občinskega pisarja {-village clerk). Walter je sin Martina Potokarja. pijonirja SNPJ. \ Summitu, v drugem ehica-škem predmestju, je bil p;; John .Jalovec izvoljen za občinskega odbornika. John je -in znanega n»jaka Louisa Ja-Jovea. l/GRABLJEN Dva neziiami bandita sta pre teklo soboto ugrabila v \Vau Kcgan, 111 1?! letnega Pavla IvajKMiča. Posadila sta ga v a\to iji se z njim odpeljala. Ko si jima je zdelo, da sta že dovolj na varnem sta ga oropala ter ga nato vrgla iz avtomobila. Iva net ič je oškixlovan za .-koro $800., katere je malo prej -vzel iz banke. » - HIMEN 1. maja so se poročili v cerkvi sv. Kristine v Clevelandu Molly Novak, hči zakoncev A. Novak in Steve Trebeč, Jr., r!n zakoncev Trebeč. Dalje se ;e poročila llclcvi Miller, do-b rožna na atletka v naselbini, in Joseph Flaisman, sin ugL-i!ne Flaishmanove družini in republikanski voja v 2.'». war-di. . I NAPRODAJ imam 6 hiš in 75 lotov, hiše so tudi pripravne za vsakovrstno trgovino, vse poleg State Rd. 40, dve milji iz Chicago in po 15 minut do dveh drugih mest. Prodam vse za zmerno ceno. Piši.e ili "e pa oglasite pri last niku: FRANK SPOLAR, 143 and Wood St., Box 12, Harvey, I1L (lOx Thurs") Pošiljam zo|K-t $2 za časo-J pis (»las Nartda. Prosim, da mi oprostite, ker vam ui^em poprej mogel poslati. Moje razmere so jako težavne, k«»j-n«' delam in ne morem dobiti delii. Vsak me otlvrača. češ, da -e:n pr«*star. Glas Naroda pa n«*rad pustim, k«-r mi je priljubljen. Dalje priporočajte v Glas Naroda, da smo sklenili tri slovenska društva: — .JSKJ, SNPJ in SSPZ. prirediti plesno veselico na 15. unija v Slovenskem domu, Mor-vranville dvorezni. Preskrbljeno bo za dobro 4) priliki sličnih prireditev drugih •ruštev bomo skušali prijaznost iu naklonjemost povrniti. Vabljeni so tudi vsi ostali rojaki in rojakinje tega okrožja •la posetijo naš piknik. Vstopnimi za moške 40e in za že«i--k«- 25e. Preostanek denarja se porabi za popravilo dvora--ie. Toraj na sridenje 15. maji — JSKJ št v. .12. SNPJ št v. 57 in SSPZ št v. 4. Spozdravoin in sipoštova-njem. A. Primozieh, zapisnika r. "ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA • VRATA..." B3XJ2" New York, Thursday, May 6, 1937 TBE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3.'A. uMii ijtiiiiiii;^ iiiiiiiiiiiiitti:^JtiiiMiniiiiiiy^: poučne knjige razne po vesti in romani pesmi in poezue KNJIGARNA "GLAS NARODA" '216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y zemljevidi molttveniki i IGRE s iiiiimiiii igN^ milini in i iiiiiinsiiiin mm n i nmmi i itii^^ f^grMii innin itn i ■ ii .....iiiiiimii^miiinn...............................................................................................Kwaiiiiiiiiiiiiiiiii^ ROMANI-SPISI-POVESTI Mg. if ii'"-'ir Hjij* m-'..,-:'' ' • •H ANDREJ TERNOVC. (avtor), tura Is minulosti -........ ji!... : grjbanHKiBi reliefna karilca- BEATIN DNEVNIK, pisala Lnlza Pesjakeva. — 1«4 strani. Cena ----------------------------- Poleg Pavline Pajkove Je Luiza Pesjakova takorekoč edina ienska. ki se Je koncem I»reJ-šnjega stoletja udejstvovala v slovenski knjl- ievnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo fen-sko tluSo. BELE NOČI. MALI JUNAK, ipinl F. M. Dostojevski. 131 strani. Cena ..---------------------------- «•• Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneourt. 118 strani. Cena ------------------------------------------- M Concourtova dela so polna lines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlb nekateri so mojstrsko i>odanl in Ima človek meti branjem vtis, ria (»osamezne osebe »»Miljo *raj njega in krainljujo ž nJim. DON KIHOT spis«l Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na vltefttvo, ki je še vedno hotelo obraniti svoj ponos in veličino, pa ne ni zavedalo, da že umira. Ml»on Kibot" spuria meri mojstroviue svetovne literature. DTE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 stranL Cena .Ci Dve čtrld enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga, "Njiva" ln "Starka". Obe sta molstersso zavrfieni, kot jih more završiti edlnole naš nežno-čuteči Meško. PTIjOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ........................................... & Kdor ne i>ozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlb dogodkov. GLAD. Spisal Knut Ilansun. 240 strani. Cena JO lloman znanega nordijskega pisalelja je svojevrstno velczauimiv in odkriva f-itfo nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figrion) ...... M GOZDOVMK. spisal Karl May. Dva zvezka, 208 in 136 strani. Cena ............................ .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim 'Čltateljem. Marsikdo se g(»omiuja njegovih romanov "V jMulišabovl senci", "Vlnetov", "Žut" Itd. Dejanje "tiozilovnlka" se vr?' na nekoč divjem ameriškem Zai*ado. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal 123 stranL Cena H. Sienkiewiez, .50 GOMPAČ1 IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 stranL Cena ...... Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna po-znail komaj po imenu. To je pesem ljubezni ln svestobe. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 sL Cena HUDO BREZNO In druge povesti, spisal Frane Erjavec. 7» stranL Cena ----------------------- Naš Izboren pripovednik ln poznavatelj na" rave nudi čltatelju lepoto naših krslev ln zanimivosti ls življenja naših ljudi. IDIOT, Spisal F. M. DostojevskL STIKI KNJIGE. Cena .............. .45 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strvL Cena trd* vr*«oo ,75 Knjiga je posvečena onim. ki so Sli skozi bol In pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu Junaštvu. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena _______________ -45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150, 180 In 114 strani. Cena ------ .60 vsak zvezek. Vsi trije________L50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmct&kega fanta, ki so ga stari-W i»oslali v Sole, kjer se Je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, i »o katerem Je stremel. Knjl»<» pisane živahno. Ob čitaniu se bo moral čila-, telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Aog. Šenoa ._75 Zgodovina na.^ega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita1. LA BOHEME. Spisa; H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli ^ilovice devetnajstega stoletja. — Knjiga 1« svetovno znano deio. LISTKI, (Ks. MeSko*, 144 stran! ............ .70 MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena -------------------------- M Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane oriljudnega Čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 12« strani. Cena 39 Štiri zanimive črtice nagega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ------------- JO Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 stranL Cena ----------- 75 Do skrajnosti napet roman ls modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anoplsec poznan po celem svetu. .70 .35 3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuj* nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 2«5 strani. Cena ,75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast. Igralec Izgublja ln dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari, doživlja ln pozablja, tod« strast do igranja ga nikdar ne mine. "GLAS NARODA" pošiljamo ▼ staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali pri jate-lje, to laklco stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo Usta n* posi« MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 11» strani. Cena M PLAT Z10NA, spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, nasroč "Misel v megli" ln "Brezdno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ______ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena M V tej knjigi Je zlival znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena _____________________________________ .«• Knjiga vsebuje tri itovestl našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 stranL Cena --------------------- Povest iz vojne dobe, k«, se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. I^evstlk je to klasično opisal. Z osvobojen Jem domovliO uoseže tudi fiovest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str. Cena -35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatella. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 stranL Cefta M Kakor vse Detelove j>ovesti. je tudi ta vzeta iz našega pristnega 'domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani PRODANE DUŠE, spU Joža Likovtt. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, na i »»reči ta to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ................................. .75 Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 10.'! stran.. cena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva nereče moderne probleme in posega v drugem dolu v vojno ln iiovojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Karl Figor. 19s stranL Cena .70 V širokem stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako Čudovito ffneso. da mora člta-telj nehote z napetim pričakovanjem čita ti do konca. ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena _______________________________________ JO SPISJE. Male povesti Iz kmečkega življenja. — 67 stranL Cena _______________________ MIMO ŽIVLJENJA, C Ivan Cankar. 230 str. Cena M MLADA LETA, (Jan. >£. ~rek), 188 str....... M MOŽJE, spisal Emerson flngh. 209 strani. CenaLSO Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Čltatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. 15 NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cen*----- Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NAŠA VAS, spisal Anton Novačan. 224 stranL — Cena V zvezku Je devet črtic povečini is naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedcegljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA. spisal MIlan Pugelj. 125 stranL — Cena vez________70 Breš.------- -50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remce, 94 strani .41 Zanimiva povest ls časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMaN. Trdo ve- 115 stranL Cena________.70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovno vojne". PESMI T PROZI. stranL Cena ... Baudelaire. 112 Verna slika pestrega vellkomestnega življenja in spominov nanj. PING VINSKI OTOK. ■ \ V To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V te] knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drsen ln bresofcsiren v svoji sahavlJicL BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1937 Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Stresi New York, H. T. SLIKA DORIANA GRAY A. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................L20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je Izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti ln napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 mžaL Cma.... M Osem povestL ki zaslužijo, da Jih siehernl prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH. spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teb dveh svojih delib obilo duSevneaa užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 stranL Cena ------------------------------ -50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo name* vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisati točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene ln matere, ki je Izgubila na bojišču svoje najdražje. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 NaS Izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jib je posvetil svoji mater L TARZANOV SIN. Vezano. 301 strani .......... TUNEL, spisal Bernbard Kdlennanu. 295 str. Cena 1A Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade de-Iavcev se zarlvajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere Žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volj« inžlnlrja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evr<* po ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 stranL Cena ----------------------- •*5 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezc*. sorodni!* dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaeo. 461 stranL Cena--------------------- To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi s neštetimi zapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja. ki ga vzame v roko. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ___________________________________ M Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez.____ .75 Mehko vez. ----- .60 V knjigi je vsebovana globoka mlro* modrost in srčna plemenitost najslavnejšega Indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec- 78 str. Cena Zanimiva povest iz Časov prekršcevanja koroških Slovencev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matifič. 255 strani. Trda vez. Cena------------------------ l-25 Ivan Matičič Je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak sna teč: vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena - -75 Zvezek vsebuje povesti Mllčinskega. Premica ln Laha. Posebno pretresljiv Je spis Milčia-skega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa, poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je Jako zanimivo pisana povest ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojer-jevski. I. DEL 260 strani, II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko tivljenjs makih jet. nikov takozvanih katorgab, utrjenln jetni-Skih taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. DostojevskL DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena _____________________— 76 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj Je globok, navzlic temu pa lahko raznmljiv tutli preprostemu čltatelju. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI PRIMERNIH ZA ODRASLE IN M KADI NO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, Z BAVNA, POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREM MENA Z LEPIMI SLIKAMI if' T ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ J5 ANDREJ HOFER ..................................................36* BENEŠKA VEDEŽEVALKA -------------------------- BELGRAJSKI ItISER ___________________________35c BOŽIČNI DAROVI __________________________________________3T* BOJ IN ZMAGA _____________________________________________2»r CVETINA BOSOGRAJSKA.........-.....-..........43* CVETKE/ (pravljice za stare in mlade)................ 30r ČAROVNICA S STAREGA G KAD A ____________Mf DEVICA ORLEANSKA ____________________________________30r DEDEK JE PRAVIL (prailjire) ........................40c ELIZABETA, MCI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35r FRAN ISA RON TRENK ____________________________________3T>r FRA DIAYOLO __________________________________________S0e GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-činski. veselom'Mire humoreske, 71! strani .33 JANKO IN METKA (kartonske slike za ctroke) 301 KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ....................................................38e KRAIjJEVIČ IN BERAČ .....................................30e KRVNA OSVETA t iz abruskih gora) .....30e KAJ SE JE MAKARC SANJALO ......................25c MARKO SE>MANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75e MARON. krščanski deček iz Libanona _____________2»c MUSOLINO, ropar Kalabrije _________________________40c MRTVI GOSTAČ ................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Ttvain) _______________50c MLADIM SRCEM (par krasnih ertic pisatelja M|>ohie moči. V to svrlio je Triner'sAngelk-a To !iie najboljša toni'ka. Sestavni deii govore sami za selie: angelica korenina in zdravilna zelišča čistijo čreva in s k ujmo s čistim, močnim kaliforniškim \inom o javijo želixl»*<-. kri in xi ;x-e. Ta zdravje pospešujoča tonika odstrani in olajša uepri-j 'tno razpoloženje, ki povzro čajo želodčne nerealnosti, kot sr zaprtje, tiščali je po jedi, glavo bol, pomanjkanje teka in splošna slabo-1. Ima prijeten okli-:n že 40 let slovi kot tpopolno zdravilo za družino.. Cena velike -tekleniee s unčami je zelo nizka. Ako je ne morete «lol»iti pri -vašem lekarnarju, pošljite $1 .."55 na .los. Triiier < 'orporation, 1.'».'»!» S. Asldaud Ave., Chieago, 111. in jo boste prejeli ]m> |»ovzetju. Ako hoče t.» brezplačni vzorec, '|>ošljjte kupon !ia isti r a slov. poročil tudi revno dekle, če bi jo imel rad. A kaj pravi Aiul-le? \"i
  • , to je sad s«-danje vzgoj«% ki )M>spešuje sehič-1H st." 4*Mnmn, ti ga obsojaš, ker je odkiito povedal, kar na skriv-nem VNik misli. (ilim. da je res.*' "I hogi moj otrok, če hi bi-'a tvoja lepota v>n tvoja dota, -meš biti pn-pričana. da t<* Andre ne bi nikoli zasnubil. /Pega tudi do danes ni sto-lil samo zato, ker ne ve natančno, kako je z našim premoženjem." ••Tega ne verjamem." ••Zat o je pa Vensan izmed t Mili ljudi, ki so svoje hoga-•tvi pridobili s svojim trudom, i v svojih plemenitih težnjah niso mrslUi ne na tenis ne na Hromet ne na zimske športe." •4 Andre dela pri svojem oče-tn." *'Da. toda zanima se za pro-' ( izvodnjo avtonudiilov le zato, ker tu vozi v. njimi. Saj • lit' >iiž<*ii<*r ni." 4tT ira niti tu
  • la mater za roko. •'Morebiti ima- prav, mama. Morda sem zaslepljena, ker se mi zdi, da imam rada Andreja." "Dobro vem." , "In to, k ir govoriš, mi vzbn-ja strah." i 4'Stvar t>»» da na zelo preprost način razčistiti.'* "Kako?" j "Da ju dva tri dni sprejmemo. Potem jima damo zaupno razumeti, da smo gmotno propadli. Polom nafte, o katerem L. Ganghof e r Grad Hubertus :: Roman :: mM 1J5 Kiti St» je oklenila očeta okoli vratu in pritisnila tclavo na njegove pesi. Posdadil jo je po opremili jasi ill >se laseh in jo )»oteiii odrinil proti (J umi i Kleesliergrrvi, ki jo je odvedla iz soln . Grof Kgge se je obrnil pro*i mrliču. Dočim ,|C opazoval voščeni obraz, je pokinuil poi'-ai oredse. 44Ti na mrzli ]>>stelji! In drugi—»le čaje si je pritisnil pesti na čelo iu se zgrudil na kolena. S Ikleiijenimi rOkiami je začel glasno nw>liti. Potem je poljubil mrtveca na obe lici in na usta. Ko >>c je obrnil, je zaghnlal Roberta, ki je stal ob posteljnem vznožju kakor ča^ti.a raža pat*:." "(V-e!" je izrastel Robert. V naslednji sekui»-.ii se je imel že s»pet krepko v oblasti. "Spoštujem Uoj-o bolečino za mrtvim, četuili ravna-krivično z živimi." •'Tako.'" flrof Kgge je odšel iz soIk-. Spodaj pri stopnicah -e je -ezul. "Kje je Moser." l.ovee, ki je sihM na temni verandi, j<> pritekel, in grof Kgge mu je ukazal: "Pojdi v Vits! (rospod župnik naj pride in kaplan, da bosta čula gori Lu molila za fanta." Bos je krenil čez vežo in oifrprl vrata v rogl jo -oho. "Frie, primesi nti luč!" Xr» Hubert oveni j o biio tiho. Topi mir sta 7.:i nekaj minut pretrgala samo oba duhovnika, ki >ia prišla, da bi čttia in molila pri mrliču. Sko ro v-a grajska okna >o bila skozi celo uoč razsvetljena. V sobi gospodične Klee^bcrg -ta goreli d\e -\etilki in štiri sveče; in še ji je bilo premalo -veti o. Kolikokrat je prisluhnila pri Kitinih vratih, ;e čula pritajen jok. Šele po polnoči je utihnilo tudi tu notri. In zdaj je Oundi Kleesberg vznemirjal ta molk Tiho je odprla vrata. < >1n» sveči, ki sta raz-vetljevali sobo, sta do goreli do kratkih 'k owe v in sta metali migljr-jočo svetlobo po postelji. Razpuščeni lasje so —• le^keče vili okoli !)!eovezni!a med--!!.-; pokrovea čez svt-či »n -e izmuznila iz temne >oIM». Xoč je prešla. Ko je Frie stopil .zjutraj v rodijo sobo, je • itlel. • 1st jt- svetilkii n^a-nil:'., k».-r ji jo 'bilo zimnkalo olja; postelja je bila iietlotakujt«ia. Urof r'irge ji» -edei pred ottprto železno omaio v naslanjaču in pospravljal v predalee elx*novi-•aste škatle svoje dragulje. Očitno je bilo, da .-i je hotel s pregleikvanjem svoje zbirke o krajšati noč. Z vzdihom je zaklenil omar«*, -hranil ključ in si pritisnil pi—ti na čelo. Dobr«». thi -i pri-t-l. Hotel sem ti* že poklica'i Kaj -i* mora prav za piav zde.j ukreniti'" • "Svetlo-t, bodite brez skrbi Grof Robert s. napravili v-e, kar je bilo potrebno. Brzt»javkc -*•> odšle že sinoči in grof Robert -o bili pol noti pokonci, da bi nnpi-:di naslove za po-mrlni-eo. Sluira je že ob -tirih zjutraj odpotoval - temi naslovi v Mol»i, se je hripa\o zasmejal. "I?i -o to navlako je i»-kri>el RoltertTak«» hitro? \*-:i čast! Kropko »Irži davo pokonei. kjer ilrug zgubili jKrmel." Z rokami na hrbtu je obstal pred steno iu za-trmel v zainzje nxrlje, ki -o na gosto viseli drug poleg drugega. "Ali smem svetlosti prinesti zajtrk?" "Xe diši mi več!" "Toda svet lo-t oi morali vendar drugo obleko—" "Orno? Xo. torej! Prine-i jo!" Pol ure pozneje je -topaI grof Kgge v staromodni salonski suknji, ki je imela pivkralke rokave in se preža In po šivih, kvišku po stopnicah. Xa uho mu ji- udaril ro|K?l in udarci khi-diva. DALJE rn/DE "Ni pametno, če se kdo iu-iii Zaradi U*ga>t\ a." je rekel Vensan Bulcniou ogrebajoč jm-jk^I s cigare. "Oe človek iskreno ljubi, mu je ljubše, da druga •stran nima nič in dobi z njo ftamo srce, edino Inigastvo, jm> katerem j«* vredno hre|*'neti.*' "S tem se nikakor ne strinjam," je odgovoril Andre lhirzol. "Samo denar ne u-s t valja sreče, v« udar jo ]>a zelo post>cšujc. .laz ne preziram bogastva in mislim, ila ni poniževalno, če se kdo zaljubi v dekle, ki ima |>o]eg lepih duševnih ill telesnih svojcev tudi čedno doto." O t« m sta s<» ^os{H>da -e dolgo prepirala a gospa I'rinil in njunn hči -o prigovora ni-ta udeležili z nobeno o|mzko. Mati je bila zelo zadovoljna, ko je sli-ala oba mlada moža, kako oilkrivata svoje nwzore; oba so se namreč poti zala za naklonje. i irost njem« hčere Alice iu oči-k vidno želela dobiti njeno roko", čejirav je še nista naravnost zasnubila. Materi je bolj ugajal VcrtsMti Bulemon, ki je bil dovršil vseučilišč«* in imel preti s«-boj ,-ijajno btnltn-nost. Ainlre »e ji je ztlel preveč lahkomiseln, previs vihin s]H>rtu, premalo ri s ti. "Dober igrahn- je. ni jm |hi-iloba, da hi bil dober mož," je menila. Tmla Alice je bila naklonjena Andreju in Molelo jo je ko ga je slišala tako govoriti o doti iu liogastvu. Dotlej je bila mislila, da ima zelo veliko srce. Ko sta fanta od-la, je iz.*a-jala go-pa 1'rbalova iz njunega pogovorj,koristne zaključke. "Nikoli ne bi bila mislila,a da je Darzol tak materialist," je dejala, RČi je molčala in mati je nadaljevala : "Vem, «la ti A »h 1 re bolj ugaja. Mladost pač nič ne pomisli. Vidi samo umske in telesne »idlike. Prava sreča, da bde nad njo starši. Slišala si, kako je govoril Vensan. Ta bi poročajo jutranji listi, nam daje najlepšo priliko za ta poizkus. Videla boš, kako 'bo tvoj Andre s prvim vlakom pobegnil v Pariz. Vensan pa ..." Alioa malce prebledi, vendar piistane na materi predlog. Naslednji dan so bili vsi listi polni poročil o veliki finančni katastrofi. V« svet je o tem govoril in razpravljal, in ko so Vensaiiu in Andreju dva dni zapored odgovorili, da ju gospa Urbalova ne more sprejeti, sta oba zaslutila kaj bosta zvedela. Tretji dan so ju -h-dnjič sprejeli, a Alice nista našla v salonu. "Ali je gospodična Alice morebiti bolna?" je prestrašen vprašal Andre. "Ne. ni. A mladi ljudje teže n naša jo udarce usode. Sprejela sem vaju gospoda, ker v kratkem zapremo svojo vilo. Nisem vama hotela povedati — pa prikriti se itak ne da — ka-neje bi vse zvedeli . . ." "Ne strašite naju, gospa," je za jecljal Vensan. "Prijatelji smo si in tako pred vama ne morem zatajiti, kar se nam je pripetilo. Citati ste v listih o veliki finančni katastrofi ..." "Ali ste tudi vi oskiwlova-ni?" je vzkliknil Andre. Clospa Trbalova je pokinia-la z glavo in «i mislila: "Se že pripravlja na umik.*' Ne da bi čakal na pojasnila, j je začel Vensan tolažiti in hrabriti go-?po Urbalovo. Gospa je bila vsa srečna. 'Sredstvo se je izvrstno obneslo. Uspeli je popoln' Povedala je nekaj podrobnosti in rekla, da bo prodala svoji* vile v modnih letoviščih in se preselila v Pariz in da Ik> ostala Alice brez dote. Življenje ne bo več tjilco tiwiM Alice ima ler»o duše in bo vedro sprejela ti. »-ec ui-ode. (Govorila je še dolgo. And-le je onemel. Zato pa Vensan skoraj ni zajni ust. Uspeh je bil nedvoumen. Mlada moža sta odšla, ker se kot tekmeca nista hotela izjaviti drug vpričo drugega. Alica je bila žalostna, tančno poročilo njene matere je kakor velo leglo na njeno dušo. Šele zdaj se je zavedla, kako zelo ljubi Andreja in kako ga bo vedno ljubila, pa najsi jo tudi zdaj izd;t in zapusti. In|s]0v. odloČila se je, da Ven sail a Bu-leniona otlbije, ko zaprosi zo njeno roko. Naslednji dan ob dveh se je na vratih ogla-il zvonec. Strežaj je privedel Andreja "Prihajam vam naznanit, go-pa, da nocoj odpotujem v Pariz." Gospa Urbalova je značilno pogledala svojo hčer. "A preden grem," je nadaljeval mladi mož, "vam moram j povedati to-le: Resno sem pre-I udaril vse, kar ste nam bili ) včeraj razodeli. Gospodična i Alice je brez dote. Ljubim jo : in vas prosim, da mi jo daste 1 za ženo. Mislim, da jo bom mogel osrečiti." Alice je zavrisnila od velike radosti, naslonila glavo na ma-teiine pr.-i in se zjokala. Andre jo je prijel za roko in jo vroče pol nihil. V tem hipu je nekdo stopil v salon. Gospa Urbalova je bila v svojem razburjenju preslišala trkanje na vra*ta. Strežaj .ji je na srebrnem podnosn ponudil pismo. "CMpri ga, mama, prosim te," je reklo dekle. "Menim da vem kaj je v njem." Na polnih štirih straneh je Vensan izražal tolaži j i ve besede, ter se opravičeval, da mora Dept. R. Prosim, posljitr mi hrrz-plarrn vzorec Trinerjeve An^rliee line ........................... Jesta ........... Mesto. dri;i v a ., VELIKE POVODNJI na južnem Slovaškem so napravile milijonske škode. STAVKA V OSHAW1 V KANADI PRVA TEKMA S HRTI Na Dunaju j«* bila prva tekma s hrti. Tekme se je udeležilo 35 psov in nad 1(H) radovednih gledalcev, ki so plačevali do 15 šilingOA* vstopnine. Pasji tek je bil uren tei so psi dosegli hitrost 47 kilonietrov na uro. Tetkli so za umetnim zajcem. Nekateri so bili temu mehaničnemu "zajčku" že zelo blizu. Toda iz zavisti, da bi ga drugi ne vjel, so se najbližji psi stepi i meti seboj in zaradi tega zaostajali. NAROČILA za MOHORJEVE KNJIGE in Na-1 KNJIGE VODNIKOVE DRU- N'a sliki vidimo stavkarje pre- d tovarno General Motors v Osiiawp, Ontario, kjer je s t&vkalo 3700.delavcev -za bolj-razmere. ŽBE z» leto 1938 sprejemamo Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vo dnik^ve* bo dobil knjige iz do movine naravr.ost na —j ni Naročite se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Z. D. s prvim vlakom odpotovati ker ga zove oče. Zdaj se je zjokala gospa Urbalova. Bila je potolčena in kesala se je. Alice pa se je nasmihala — ibodiisi aaratli Vunsanovega pisma, bodisi zaradi poljuba svojega zaročenca. (Ko si je obrisala solze, je gospa Urbalova reki«: "Ne razumem vašega obnašanja. Oni dan ste rekli, da ni popolne s rt če brez denarja — zdaj pa . . "Svojih misli nisem prav nič izpremenil." odvrne vedro mladi mož. "Tudi zdaj sem mnenja, da jt; denar potreben. Ža-to se tudi še nocoj vrnem v svojo tovarno. Veliko mi je do denarja, a ne toliko, da bi mu žrtvoval svojo srečo! Glavna stvar je, da se mož in žena razumeva." "Mrdva se bova razumela," je nežno zacepetalo dekle. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti .Vlayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel čitati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I ! IZ |{A<;>JAl>A V 8TAMBUL 4 knjige. • slikami. 62? si rani Vsebina: Smrt Mohamed Enuna; Karavana smrti; Na begu v Oorupa; Družba En N»cr Cena ..................1.6» KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige, 5M atrani. s slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarlli; Med Jexldt Cena ____________LM PO DIV.JfcM SI RDISTANT 4 knjige. 5P4 »Irani, s slikami Vseblua: Amaillja * He* is Ječe; Krona sveta: MhI d veins ognjetaa Cena ____________t .54 PO »KŽEIA SKIPKTAKJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladiija; Koča v soteski: Mlridlt; Ob Vardarju Ccm _____________ij# SATAN IN ISKARIOT IS knjig. 9 slikami. 1744 strani Vsebina: IsnHjenH; Turna Aetar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; AIraaden; V treb dellb svets; Izdajalec; Nn lovu: Spet d* divjem za (tad a; UeSenl milijoni; Dediči Ceaa ________________3.54 V t;OR\n R A I.RANA 4 knjige, s slikami. 576 strani VseltlDS: Kovač Aimen; Zarota z zaprekami: V go!->b-njtiku ; ^loliumeilauHkl »telnll Cena _________________IM WINKTOV 13 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina . Prvi k rs t na divjem za pada; Za življenje; NSo-čl. lepa lndijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Meti Kouaučl ln Aftačl; Na nevarnih potib: Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komaočib; Wlnnetova smrt; Win-net ova oporoka _IN 597 t V T l 4 knjige, s olikami. Vsebina: Roj z med vdora: Jama draguljev; čno —; Klb. in njegova poslednja pot Ccm .LM Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West T8th Street New York. N. Y. JI New York, Thursday, May 6, 1937 TUB L1EOWBT BUOVW9E 1TJ1LT TM VB3k, TAKO CAMA ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. OE J(I63^)E= \Vei<4>ret opazuj«* svojimi prijatelja in ga previdno vpraša: '\Kaj j ki imate, doktor! Ali poznate baroneso 11 eliro Langenau!" Falke obstoji prca, poznu-m jo. Ali vam ni povedala, da j«' bila pri moji ženi dru/.abnica" Wei til) ret se izogne odgovoru. "Baronosa Jjuigenauova je bila na obisku pri družini našega vratarja. Ko s< m -el v maju v Kissingen, sem bil -vojinij ostalimi nazori, nekoliko nazadnjaški." "Da, tla! Toda pri tem imam posebne vzroke. Je no-mogoee, pojMiInonia nemogočo!" "Zakaj doktor."' We i tb ret vstane, stopi k prijatelju, pogleda mu ostro v 0 i in pravi: "Ali Mia.ni reei. da >e mi va-e nasprotovanje zdi carino/" " Da, to >mcte, Weitbret! Smote še celo ver ]>ovedati in ai -liti. In zato vas prosim: ne prigovarajte v to možitev 1" "Sedaj va> razuimm: baronesa Langenauova vam je nekaj pomenila." "Xekaj! Vse!" za kliče rir. Falke strastno. "Bila je luč v mojem temnem življenju; po njej jo bilo moje življenje Kop* t vrnlno življenja. Nato pa je Helga nenadoma izginila. \ raz je »plcfke mojo žene so vse to zakrivile, kot mi je pozneje sama amago*ki\uo priznala." 4M). |>otem ste pa vi . . . Verino sem imel obentek, da je 1 Mi: > nosila skrivno tngo. srčno tugo." "Sedaj vendar izprevidite, Weitbret, da je nemogoče, da bi se poročila s kom drugim, ker je moja. Prosun. dajte mi prih žnost, da vidim Ilelgo in se ž njo razgovorim." Kleniont Falke prime obe prijateljevi roki in ga proseče pogleriit. "Dovolite mi, da pridom v nedeljo. Hrepenenje po Ilel-gi me žre. O, da bi jo saj zopet mogel videti!" Dr. Falke težko diha. Ali je bil tako zelo zaljubljen? Kako mrzlično gore njegov«' oči v bledem, suhem obrazu. Weitbreta se poloti veliko usmiljenje do prijatelja; toda ni smejo biti. Zelo resno mu pravi: "Dragi doktor, ali smem odkrito govoriti in popolnoinr. odkrit** povedati svoje mnenje, ne da bi bili tudi najmanj name hudi? Al- smem? Zopet nega svidenja ne morem posredovati." 1 "Ali je to prijateljstvo?" V z^inirljivi bridkosti se mu tresejo žile na obrazu. "D:1, to je Odkrito prijateljstvo do vas in skrb za baro-neso leLgo, k, mi je postala draga kot hči. Kakega ,>omena bi bilo to svidenje * Ali Mte kaj vezani?" "S(Nl«j bom zavrgel vse lažnjive oforiniosti in ločrl zakon. k« zedavno ni več zal on. Imam najtehtnejšo vzroke. I otom pi 1h) Helga moja žena. Po sodbi sveta ne vprašam-svojo srero si hočf-m sedaj držati." Weitbr««t vpre svoje rioferotljive oči v bledi, razvneti ob raz svoje.ua prijatelja. "Koliko sto stari, doktor? Prej ste rekli, petdeset let m starega dreves« „, mogoče več presadki. In koliko je sta ra »Miroma« Hel^a langenauova? Komaj je, ali pa še n tiii!iet. Tu je razlika dvajset, enoinrivajset, dvam oetii*lva>et, šestindvajset, soriemindvajset let " šte je s nosebnim povriarkom na prste. V muki pojoči Klemout Falke in prične zopet hoditi p, preprogi. 1 "Toda tolrko se še ne počutim," se brani "In tudi tako ne izgledate. Pa venriar: let ni mogoče i« brigati, naravnih zakonov ni mogoče premagati. " "Zakaj mi to pri po valujete?" ' 4Da vam pojasimn in dokažem, da ta zakon mladi ženi nikakor ne more prinesti stalne sreče. In za vas? * Ali mo rete sedaj določno zanikati, da bi vas v nekaj letih pričel; tnueiti ljube >unim st in nemir, ako vi, starajoči so mož — o p-r*ihs rf» Ik> ootem tako — in ta eveto«^a, mlada, ki bi mo-gla biti vawa hei--" (Dalje priho4Q^&I SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUSTVQ ^ teater New York in okolico, ink. Kdor izim-d rojakov ali rojakinj ni rUn trga društva naj »praha Mojt-gu prijalrlja ali prijatHjiro ali pa nn-sa ixmrd odboruikot xa natanrna pnjasnila. V nrsrtfi m ŠHr spozna, kaj pomeni biti član dobrrga društva. To društvo je sieer najmlajše, toda naJmočnrjšr^lHMlisi v prrmo-ženju ali <* b .liii.šlie in nad se«| lisor smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17.0tf0.tH) --Ol» It« m ZA Prednednik: Flt XXK HuTKO ^3'• K. >ti>ili strtfl .Neu Voi K CU> r'od|n, N. V. Tajnik: JoSKfll l*OCAC"HNIK l.llit*rly AvtiiMr U'lUirtli.n I 'iti K, I.. J. LETO --- Blagajnik. ANTON KnSIUNIK lUl-ri — holli tCuud Ui» IniM.iiti Hill. U I. ZatiiHiilkar: KUANK Al KKI NO il'Si ';r«r.-III* .VVa-IIUC I.rooklvii, N. V. Arhivar: J««SKI'II 11» ; A«;| INI. Nafr.s MAIJV JUl»EZ 71-0!» — «!«l»i Slr.el, — 23Mh Slir«-t Uien.lalf, 1.. I. Be lair«., I.. I. III. l.l*I»\\ |i; ri:\i:i.lK i»-IJ« Ma.lison »ir««-t liingruiNHl, L. I. Druitvo zboruje vsako teti to lubcio « svojih «ri ele zaradi premikanja z« mlje. V pri-nn ru. da se plaz ne hi ustaJil, moramo račun.vti s tem, da bol plaz. ki je za sedaj zajel le o-j zemljo, ki je odkupila že Trboveljska premoirar^ka dni/--ba. uniči) tudi svet in bivalivea! zasebnikov. ■ NEKAJ SPI.OSNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz Jugoslavije. ZEMELJSKI UDOR PRI PODKRAJU Popotnik, ki i?re iz Zagorja Savi napn-j po dolini, skozi katero teče Medija, pride do vasi Topliee, ki leže v razmeroma strmo zarezani dolini. Nekoliko naprej le/i na levem pobočju kakih .'»(H) m visok»ira hriha .Mali vrh, ki se vleče od -evorovzhodna proti jujyozapadu, vas Podkraj. S ceste člo-vt*k ojiazi, da je Mali vrh, ki oO pno dokaj visoko nad vasjo, v<>s razrezan in razklali. Mogočne visoke pečine iz debelih j skalnatih skladov zevajo tako,! da se človek začuden sprašuje, od kod t«*, divja razgibanost hriba. Nastalega plazu, ki ira hodi ogledovat bližnja in daljna okolica, ni imioiso videti, ker ^a pokrivajo z«'le!i«' ti\.t»'. L<' sem in tja padejo v oko široko rjave špranje, za katere človek, če ne bi vedel, da se tam seseda plaz, ne bi mogel najti razlage. Iz bližine pa postane ta plaz vprav nerazumljivo mogočna in strašna naravna igra. Plaz, ki se je utrgal na razmeroma ne preveč strmem |K>bočju, se-ira i>o njem kakih m, do- čim znaša nji^gova največja širina okrog l.°»0 m. Okrog 20.-000 kvadratnih metrov zemlje >o je začelo v noči od Ki. na 14. aprila premikati navzdol. Premiki zemlje so bili podobni večjim ali manjšim sunkom, nato pa je polzel ves nizsožni plaz počasi naprej. Ogromne množin« prsti, kamenja in iloviee so v svojem premikanju navzdol popolnoma preobrazilo površino. Kakor da bi zavrela ZMiilja. je ponekod začela kipeti in so dvignila kar po več net rov. Drugje zopet se je svet začel u m, v soboto pa približno za 1 lii. Plaz leze torej počasi po pobočju navzdol in zdi se. da se sedaj polagoma ustavlja- Stavbe, ki so bile na plazu, je zadela seveda huda usoda. Zaradi počasnega premikanja plazu so se hiše začele nagibati, stene in zidovi l>okali in se podirali. Ker je pji plaz spreminjal smer in strmino, se je seveda zgodilo, da je visela hiša morda prvi dan še na levo, dočim se je drugi dan nagnila zopet na desno. Sedaj so se hiše že vse popolnoma sesedle •n leže št. it. kot k la verne in ne-nogoče razvaline na razritem n razpokam ni svetu. Ogromni sila plazu, v katerem se po (kronmi cenitvi premika zem-ja, katere skupna teža znaša lajmanj kakih 200 milijonov \ilegiainov ,je povzročila neverjetne prizore. Poljska pot, ki vodi proti spodnji jwilovici sedanjega pk.zu jo ob plazu odrezana. Mesto poti je plaz nagnila« lil in dvignil zemljo za cel meter višjo. Pod potjo je velika njiva ozimine. Kjer se pa začenja plaz, pa ni videti pšenice, pač pa razpokan in naguban travnik, ki je bil pred kratkim pognojen. In vendar se jo ob tem plazu v lepi ravni črti nadaljevala pot, kakor tudi pšeniena njiva. Kje je sedaj pšenična njiva in pot? V ravni črti navzdol zapazimo ob prelomnici, ki jo je zarisal plaz na svetu, ki se ni premahnil, kakih M0 m nižje nadaljevanje poljske poti, ki vodi čez ra zanikano ozemlje plazu in pod njo nagubano njivo z ozimino. Višje gori se v bližini stavb začenjajo sadovnjaki, ki izgledajo, kakor da bi ><» v. njimi igrali orjaki. (Všnja, vsa v cvetju, leži nagnjena naprej v smeri plazu s svojim belim cvetjem pa se dotika tal. Druga, par korakov od nje, j«' nagnjena na nasprotno stran; tretja pa po čudnem naključju, kljub t« mu, da se je preselila za kakih 30 metrov, stoji Še veni no leno pokonci. V globokih in širokih zemeljskih razpokah pa se belijo potrgane korenino drevja, ki ga je plaz odnesel na svojem hrbtu. Hiše same, ki »se sesedajo prav do tal, pa so le še razmetani iu razvlečeni kupi razvalin. Prebivalci obeh pbdrtih hiš rešujejo zadnje količkaj v rodne stvari iz razvalin in jih ( odnašajo na varno. Posebno ■ nuKljučje pa je hotelo, da se je velikanska naravna sila še prav posebno poigrala s lrišo Drgan Terezijo in njenimi gospodarskimi poslepji. l-iosena liiša in ; majhen hram sta se s|>eljala po plazu globoko navzdol. Hlev. ki pa so jo pred plazom skoraj tiščal hišo, pa jo ostal kakih 40 m višje na plazu, tako da nihče, ki prid«- sedaj ogledovat krj>enje plazu, ne more misliti, rrjrli tlvu />i*.sw/ slcflct't' r.st'butr : Prvo—Pošljem Vam $32.00 in prosim pošljite tisoč dinar jev moji ženi ua označeni nadov m ostalih $1MMI pa zravna moj dolg za naročnino, ko sem list prejemal do konna fobr. 11KI4 na Orient, Pa. Drugo—Zadnjič sem poslal $6.00 in danes pa spet pošljem $7..'»0 in s tem je dolg za naročnino poravnan in list mi pošiljajte spei pol leta naprej. Veselilo nas bi, «'.ti ta d.a posnemajo še ostali dolžniki. Uprava "Glas Naroda". Glasovanje za CIO. PITTSBURGH, Pa., .">. maji*. —,Uradniki United Kleetri-cal «Sč Radio Workers Union, ki pripada C'lO, pravijo, da je \Vestliighouse Company pripravljena v -vajeni podjetju od rot ti t i glasovanje, na katerem naj 47,(i delavcev odhe i Rji t era unija jili b;> ziistopala pri kolektivnih pogajanjih. International Brotherhood 4)1 Kleetrieal Workers, ki pripada k Anieriean Federation «»t* Labor, trdi, da -večina delavcev pri Wo-diiigliouso Co. pripada k delavski federaciji. To glasovanje bo vodil National Labor Relations Board, ki ga je »postavil predsednik Roosevelt po Wagnorjevi postavi. Iz pi*em, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da M Se precej T nejasnosti c!ede potovanja. Vetina onih, ki se hotejo pridružiti temu ali onemu Izletu, misli, da tie morajo x isto grupo (udi vrniti. To nI pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, dm imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem trt zabave. Za nazaj »i pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta ve-la za dve Ifti. pa še ve*, *e je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve-leti fasa za ostati v domovini. Dalje ni potrebtio. da bi se vrnil s ist'm pa mikom, ampak si sam izbere parnik, h katerim m hole vrniti, fe je pit slufajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali. obratno, ilop ara. ee izbere parnik, na katerem stane vožnja vri. Zahteva se samo. da 'izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s Umerim je potoval tja. Amf-ri^ki državljani dobe potne liste za dve leti, nedriavljani pa doke potiti list samo za eno leto. torej se morajo v tem tasn vrniti. Ncdržavljanf morajo pa obenem imeli tudi povratno dovoljenje-. Id se i/da tudi samr> »a eno leto. I*s tudi ti potniki ima i« priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, te imajo uurg H. mala: IJe de France v Havr. Europa ~ Bremen *5. maja: Culi te d I Savoia * Oeuoa 1J. maja Noruiandie v Havre Maulialiau v Havre JI. maja: Berengarla v Cherbourg .'1 me 11141 V H ..i. maju: l.ar:>yetle v Hbcre .ti. uiaja : VlUteu i j v Cl'( rlMiurg -*8. maja : l'«ri!» v iluvtv -U. iD-ijs : lli-l v vjHUna t. Juuija: Kuiopa v Itreuifii junija: NORMANIH K v HA t KE A« 111 i i iiia v CbrilNiurg H*asbii.ut«iii v Ilavre "». junija r Vuleauiu v Trst juniju: Quern Mary v riierbnurg "O. junija: l.ri-iiii-u v Bremen VJ. junija: Cliaiuplain r Iluvre ('oute ill Savuia ▼ Oentta !fi. junija: Manliattan v Havre At|tiilania v <'l»erlM«urj: Ntiriiinnilie v Havre .8. junija: Kurupa v Bremen 'I. junija : IIh rte France v Havre ISERKNKARIA v CHKRBOl'RO Saturnia v Trst 'Si. Junija: yiiifii Wary y Cherbourg JO. junija : l(e.\ v :jeoua ■JLf. Junija: Bremen v Bremen Lafayette ▼ ilavre .ri. Junija : NORMANDIE v HAVRE AQLITANIA v CUERBOUVQ VVvliiiigtuD v Havre 1. julija: ''urite tli savula v Ottioa Berencaria v Cherbourg Champlalu v Havre ti. julija: Kuropa v Bremen 7. julija: Queen Mary v Cherbourg .lie rte France ▼ Havre IG. julija: Vul'-ania ▼ Trst 14. julija: Noruiaurtle v Havre Arpiltania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rez v Couoa Bremi»n v Bn-men -1. julija: IV-r»'ii>ra rla v Cherbourg -l. julija : EI ROI'A v It RE.MEN ZA. julija : Saturnia v Tr*«t Chunifilain v Havre julija : \v n»liinirtori v Havre i^Uii-n Mary v Cherbourg Julija: ll»* rte Kmni-e v Havre SI. Julija: Cunfe •){ Savni* v (Jenus OPERA V HIPODROMU V NEW YORKU V Xe*v Vurkii je bila sestavljena |>ose*ma of|>era, katere namen je »lati tndi ljudem t. ^ lalimi dohodki priložnost, da slišijo visoko gla/.bo. Opera nastopa v Hippo •roine v Now Vorkn na (i. Ave :n 4.'». ulica. Cene s e< le že v so od ."»O Lov do $1. <>|>ere pribo<«aijo dni s<»: 7 r.i&ja "Mine. Butterfly"; 8. n aja 4tLa Gioconda**; V. maja 4Hansel & dretel"; !>. maja "La Tosea"; 14. maja "Tiai Tr«\"iata,T; lo. maja 4tCava- ' kria & Pagliaoi"; IG. maj« l*La Bohotno" in 17. maja pa! "Carmen". Prieetek je vsak dan ob s.lo zveeer, ob nedel.jcili yia to rno ob 8. zvrn-r. 7..\ vsa pojasnila slede potnih !i* ■rtov. ern in «lrugih podrobnosti sc brnite na POTNIŠKI ODDELEK ~'.ih\H NARODA** 216 U. 18tb SC. New York Posebno naj hite oni, ki nameravaj > potovati meseca junija ali julija, kajti za ta dva meseca so na vseh pamikih skoro ie vse kabine oddane. Naročniki! Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo* prva mesec, druga dan in tretia pa leto, kdaj vam narornina poteee. Naprimer: — 4.30.27 TO POMENI, da vam je naročnina potekla 30. aprila 1937 Onim. Id so PREJELI OPOMINE in se niso odzvali, bom« list ustavili. Pošljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo pobijanja GLAS NARODA. 216 W. 18 St., New York Si za Važno potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj aH MRI koča od tam, je potrebno, da je poirfen » vseh stvareh. Valed nate dolgoletne skušnje Vam zamoremo d. i najboljša pojasnila in M vse potrebno preskrbeti, da je peto* mje mšnhm in Ulic. »«U so sn-opno obrnite na nas za vsa poj .Milim. Mi preskrbimo vse, bodisi pntaje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje In sploh vse. kar Je sa potovanje potrebno v najhitrejše« tasu, In kar Je gb^no, za aajntanjše strošk-. Nedriavljani naj ne odlašaj., do zadnjega trenutka, ker pirfco se dobi Is Hashingtona povratno lovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, Pišite torej tako) za bresplai«« navodila In zagetavljaao Via. 4a boste poceni in udabn« psts\ -Ji. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West ' 8th Street Nr-w Yoik. N. Y. 7