SpeaisfcmB Ib ibbootuMoi^ Poštnina plačana v gotovini Stev. 102. V Ljubljani, v sredo, 6. maja 1942-XX IsklfaCna pooblaUenko n ((lakm)« fUHJusfega Is hi]e|i | Uredniltvo II ipiifii Lopilir|eTi I, Ljubljana. | Isrorai Union« PnbbUdti Italiana & A. Milana = Redazione Amminiitrazlone; Lopitarjeva t, Lnbiana. | i Leto VII. Conceaaiosaria Mctastr* pel ta pnbblicriU 0) proventent* italiana ed aaterai Uniona fnbbliciU Italiana tl L. Milana Obračun in načrti za bodočnost italijanske »Vrniti se tja in iti še dalje, kakor dozdaj,« mora biti geslo vsakega Italijana II bollettino No. 703: Vittorioso attacco aereo contro Alessandria II Quartiere Generale delle Forzo Armate co-munica: In Cirenaica attivila di pattuglie. Un velivolo inglese partecipante ad un incur-slone su Bcngasi colpito dall’artiglicria della difesa contraerea e precipitato in liamine; due componenti dell’equipaggio riusciti a salvarsi sono stati cat-turati. Attacclii di reparti aerei italiani e tedeschi contro Malta lianno avnto per obiettivi gli aeroporti di Miccaba, Gudia, Halfar e i depositi di Floriana. In combattimenti con la caccia avversaria una no-stra formazione abbatteva due cSpitfire* precipitati in niare. Alessandria d’Egitto b 8tata nuoramente bom-bardata da aeroplani delPAsse che ne hanno bat-tuto con sicura efficacia le attrezzature ferroviarie e portuali. Nel cielo egizlano r iparecchio ger-inanico ha distrutto un quadrin. .e nemico di tipo americano. Vojno poročilo it. 703: Zmagovit letalski napad na Aleksandrijo V Cirenajki delovanje patrol. Neko angleško letalo, ki je sodelovalo pri enem izmed napadov na Bengazi, je bilo zadeto po topništvu protiletalske obrambo in je v plamenih treščilo na tla. Dvema Članoma posadke je uspelo rešiti se, pa sta bila zajeta. Napadi italijanskih in nemških letalskih oddelkov na Malto so imeli za cilj letališča Mikabba, Gudija, Ilalfar ter skladišča pri Florijani. V bojih z nasprotnikovimi lovci je en naš oddelek zbil dva Spitfireja, ki sta treščila v morje. Letala osi so znova bombardirala Aleksandrijo v Egiptu ter z zanesljivim uspehom tolkla železniške in pristaniške naprave. Nad Egiptom je neko rfemško letalo uničilo sovražnikov štirimotorni bombnik ameriške vrste. Miinchen, 6. maja. s. List »Nurnberger Zeitung« se bavi z nalogami, ki čakajo sile Osi v bližnji bodočnosti, in poudarja, da sta poleg atlantskega in vzhodnoazijskega še dve poglavitni bojišči, kamor se obračajo pogledi Evrope, zdaj ko dozorevajo veliki dogodki. Prvo je vzhodno bojišče, ki ima tudi za Italijo prav važen pomen, saj se italijanske čete tu bojujejo proti istemu sovražniku, proti kateremu.se je fašizem že od početka svojega prevrata vselej boril. Toda spričo zemljepisnega položaja in zaradi dejstva, da je in bo kljubovalni sovražnik Anglija, zavzema sredozemsko bojišče Se boli važno mesto. V tem prostoru so se naloge Italije razširile in če se je položaj po uspehih na Balkanu in v Libiji znatno izboljšal, vendar čakajo Italijo še večie_ naloge, ko mora italijansko brodovje ohraniti in raztegniti oblast na balkanske in libijske obale. Navzlic sedanji večji zaposlenosti Italija lahko danes s ponosom ugotavlja, da Angleži zdaj prav redko rabijo svoje oklepne ladje in letalonosilke ter zaradi hudih in stalnih izgub brodovia v Sredozemlju nimajo drugega kakor ladjevje z majhno tonažo. Ameriška trditev, da ameriške edinice zdaj delujejo na Sredozenjskem morju, je že sama po sebi prikrit dokaz, v kak kočljiv položaj je neutrudljivo hrabro delovanje italijanskega brodovja kpravilo angleško mornarico, ko se mora tudi tu zateči k Ameriki po pomoč. Druga naloga, ki čaka Italijo, je mohamedansko vprašanje, piše dalje list. Če upoštevamo veliko vlogo, ki jo je italijanska politika imela, ko se je jela širiti njena kolonialna oblast, v odnosih do mohamedancev, ni nobenega dvoma, da spričo dogodkov, ki se v obrisih razvijajo pod senco japonske grožnje tudi v Indiji, italijanske pravice nad arabskim svetom predstavljajo prav važno dejstvo v sedanji vojni. Budimpešta. 6. maja. s. Italija zmaguje v bitki za oskrbovanje Libije — piše v svoji snočnji izdaji glasilo madžarskih Nemcev, »Deutsche Zeitungt. — .Zmaguje — nadaliuie člankar — zaradi vrlin svoje mornarice in svo-tega letalstva, s katerim sodeluje tudi nemško letalstvo. Danes prihajajo italijanski konvoji v Libijo redno tudi tedaj, kadar jih motijo angleška letala ali kakšna njihova ladia, ki se redno izogiba spopadu. Ta uspeh je bil dosežen ne samo zakadi občudovanja vredne stalne delavnosti italijanske mornarice, pač pa tudi zaradi granitno Naloge nove danske vlade Kopenhagen, 6. maja. s. Mesto umrlega predsednika danske vlade Staoininga je prevzel dosedanji finančni minister Bubi. Druge »premenvoe v danski vladi zaradi * predsednikove smrti ni buo. Novi predsednik je izjavil, da bo prva naloga njegove vlade ohraniti red im mir v državi, zakaj samo tako bo mogoče v sedanjem času vodiiti Dansko proti rešitvi. Vlada pa ve, da ne more ostati brezbrižna glede izida vojne zoper boljševizem. Zato misli še bolj sodelovati z Nemčijo. Kar pa se tiče gospodarstva, bo vlada skrbela za ojačen je sodelovanja z drugimi evropskimi državami. Rim, 6. maja. s. Pod vodstvom predsednika fašistovske in korporacijske zbornice sta obračunski komisiji zbornic odobrili bilanco ministrstva za italijansko Afriko. Preden se je seja začela, je predsednik zbornice ob ganjeni zbranosti narodnih svetnikov, ki so z njim vred stali, izrekel v spomin vojvode d’Aosta naslednje besede: »Ko začenjamo svoje delo, obračamo svojo žalostno in spoštljivo misel na kneza Amedeja Savojskega, vojvodo d’Aosta, ki se je tam v daljni Afriki žrtvoval za čast in veličino domovine. Junaško žrtev savojskega kneza, ki je z življenjem zapečatil vrtine in vojaško veljavo naše vzvišene in slavne vladarske rodovine, bo počastila zbornica na splošni seji in to v vredni ter slovesni obliki. Toda danes, ko razipru vi jamo o obračunu italijanske Afrike, R!n. 6. maja. s. Ducc je dal vsem ministrom naslednji! odlok: Vojno stanje nalaga dolžnost, da se vsi možni viri javnih financ prihranijo za tiste potrebe, ki so v tesni zvezi s preskušnjo, v kateri je zdaj narod. Zato va-bim ministre, naj ne dajejo predlogov za izdatke, ki nr" odgovarjajo izključnim in nepreklicnim vojnim zahtevam. Je to po mojem naj-boljjp in najbolj neposredno sredstvo, da se država izogne škodi inflacije. Opazil sem potem tudi, da so bili kljub številnim in važnim Hitlerjev olavni stan. 6. maja. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je včerai objavilo tole uradno vojno poročilo: trdne notranje fronte. Italijansko ljudstvo, zlasti tisto, ki živi na vojnem področju, je dokazalo in še vedno dokazuje, da ga navdaja isti duh kot vojake na bojišču. Kar so storili italijanski bojevniki v Libiji — podčrtava omenjeno časopisje je vredno plemenitega vojnega izročila italijanske vojske. Divizija »Ariete« ie v So-lumu in vHalfaji napisala neizbrisne strani vojaških vrlin, in je s svojimi vztrajnimi nastopi obilo pripomogla k temu, da so se razblinile fantastične Churchillove sanje. Italija — končuje svoja izvajanja člankar v listu »Deutsche Zeitung — se pripravlja z obnovljenim zaupanjem in s pomnoženo silo za nastop v končnem razdobju orjaške vojne proti Veliki Britaniji. Bangkok, 6. maja. s. Novice iz 6ungkinga pravijo, da so japonske prednje straže v Birmi dospele do kitajske meje, jo prekoračile ter prod rile do predmestij kraja Vantiena. Šanghaj, 6. maja. s. Zaradi obupnega položaja po padcu Mandalaya je maršal Cangkaj-šek ipo novicah iz Čungkinga zapovedal na Ki* tajskem splošno mobilizacijo. Maršal je Kitajcem po radiu razložil, da ima zakon o splošni Angleški napad na francoski otok Madagaskar Rim, 6 .maja. s Po poročilu angleške uradne poročevalske agencije so se včeraj zjutraj angleške pomorske sile pojavile ob obali otoka Madagaskarja. Clermont, 6. maia. e. Po prvih informacijah, ki jih je dobila francoska uradna agencija, sodelujeta pri angleški ofenzivi na pomorsko oporišče San Die^o na otoku Madagaskarju dve angleški križarki, štirje rušilci dve prevozni ladji ter najbrž ena letalonosilka. Berlin, 6. maja. s. Tukajšnji krogi so brez vsakršnega presenečenja registrirali poročilo, da ne moremo, da ne bi poveličevali imena onega, ki je prav do zadnje žrtve branil naš afriški imperij, kjer pričakuje zanesljive vrnitve naših zmagovitih armad.c Ko se jepotem začela razprava o obračunu, je nar. sv. Fossa posvetil svojo mi6el tovari-šem,- ki se bore na afriških tleh in predstavljajo čudovit vzgprehitele< izkrcanje Japoncev na tem francoskem pomorskem oporišču. Vojno ministrstvo Združenih držav pa je a svoje strani objavilo, da je bil v ponedeljek zvečer francoski poslanik v Washingtonu obveščen o stališču vlade Združenih držav. Viohy, 6. maja. s. Ameriška vlada je naročila svojemu zastopniku pri vichyjski vladi, naj sporoči Petainovi francoski vladi, da vlada Združenih držav odobrava zasedbo Madagaskarja s strani angleških sil. upravo italijanske Afrike. Osebje te uprave bo treba ojačiti, zakaj italijanski program ne vsebuje samo zopetne osvojitve ozemelj, ki jih ima danes v rokah sovražnik, temveč tudi izvedbo obsežnega imperialnega programa, ki naj Italiji zagotovi obrambo in oblast nad Sredozemljem Zaključil je svoja izvajanja s stavkom. da imajo kolonialna vprašanja danes za Italijo iredentističen pomen: vrniti se v kolonije je slovesna zaveza, ki jo čutijo v6rou.vsi Italijani; vrniti se ter iti še dalje, kakor dozdaj! Nar. sv. Rinaldi se ie bavil z nalogami Zavoda za italijansko Afriko, ki mora v državi dajati hrane imperialni strasti. Razvoj zavoda v zadnjih časih kaže, da italijanska kolonialna zavest ni izginila, teniveč sc je še ojačila. To dejstvo je poroštvo za strast, s katero Italijani spremljajo kolonialna vprašanja. Obsežna kolonialna politika je torej neizogibna nujnost, da bi država mogla doseči popolno avtarkijo. Zavod za italijansko Afriko bo poskrbel vse potrebno za proučevanje vseh dejstev, ki bodo tvorila trden temelj bodoče italijanske oblasti v Afriki. Minister za italijansko Afriko Teruzzi se ie govornikom zahvalil za strast, s katero sta govorila o vprašanjih italijanske Afrike in je dejal, da je politika vlade tudi v dogodkih, ki so prišli pokazala dobre uspehe. To trdi nele zaradi tega, ker danes v Abesiniji jokajo za Italijo, temveč tudi zaradi Cirenaike. Če ie res, da je del Arabcev v Cirenajki grešil z okrutnostmi, ni mani res, da druge in številne svetle zgodbe razodevajo zvestobo boljšega dela arabskih domačinov do Italije, ki iim ie dala omiko. Glede gospodarskega položaja italijanske Afrike je vlada storila vse. da bi ga podprla. Naselniki v Cirenajki so dali mnogo dokazov o junaštvu pri obeh sovražnikovih vdorih. Razen tega je bilo mogoče med njimi izvesti primeren izbor. Preskrba civilnega prebivalstva je bila zagotovljena navzlic številnim težavam in sicer je zato poskrbela posebna ustanova, ki tudi uspešno sodeluje z vojaškim poveljstvom. Ministrstvo pa je skrbelo za čimvečjo olajšavo škode, ki io je povzročila vojna. Država pa bo morala še storiti mnogo v korist teh rojakov, ki so šli v one pokrajine tsr moško prenašali nezanesljivosti in težave. Begunci in tisti, ki so bili poslani domov, dobivajo •pri ministrstvu vso potrebno pomoč, seveda z dolžno previdnostjo, ugotovitvami in ocenjevanjem posameznih primerov. Vprašanje o ojačen ju števila uradnikov bo treba premišljevati in rešiti na podlagi novih nalog za italijansko kolonialno akcijo. Dosedanje skušnje bodo po doseženi zmagi omogočale dati koloni jalni upravi potrebno uradni-štvo. Prav te dni so bile preurejene ustanove policije za italijansko Afriko. Ta policija ie docela izpolnila svoje naloge in narod zat« obnavlja svoje zaupanje vanjo in ji daje živo pohvalo. Zbranost, s katero ministrske ustanove danes molče delajo, ie samo en izraz tiste vere, ki v italijanski Afriki vidi zanesljivo bo* •dočnost domovine. »Vrnili se bomo.t qeslo sa-voiskeoa kneza, ie zapoved, kateri se bodo pokorili vsi Italijani. Minister je svoja izvajanja zaključil s tem, da se je spomnil vseh tistih junakov, ki so visoko držali italijansko zastavo pokoncu in jo bodo znova vzdignili na tleh. ki so orošena z najboljšo italijansko krvjo. Vesti 6. maja Švedske kopne letalske in pomorske sile 60 pričele v Goteborgu z velikimi vojaškimi vajami. Pri vajah 60 bili tudi švedski prestolonaslednik Gustav Adolf in vrhovni poveljnik general Thoernel. Iz Tokija poročajo, da je vojna na otoku Mindanao pri’kraju in da je ves otok trdno pod japonskim nadzorstvom. V bližini Gronlandije je bil potopljen danski par- nik »Hans Edge«. Verjetno je, da je vsa posadka izgubljena. Potopljeni parnik je 6padal v grenlandsko brodovje, od katerega je 06tal le še parnik »Julius Thomsen«. V četrtek bo odpotoval švedski potniški parnik »Drottningholm« s prvo 6kupino diplpomatov držav Osi iz Newyorka v Lizbono, odkoder se bo vrnil v Ameriko z ameriškimi diplomati, ki 60 bi!' v Evropi. Roosevelt bo zahteval na prihodnjem za6edanju ameriškega kongresa obnovo nadaljnih 35 milijard dolarjev za vojne izdatke. S tem se bodo stroški zadnjih dveh let dvignili na 190 milijard dolarjev. Ameriški admiral o podmorniški nevarnosti Rim, 6. maja s. Admiral Stark, poveljnik ame-rižke vojske v Angliji, je govoril o vojni na morju in o nevarnosti, ki jo predstavljajo podmornice. Med drugim je dejal, da vojne ne bo mogoče končati prej, preden ne bo ta nevarnost odstranjena. Noben uspeh ni mogoč, dokler sovražnikove podmornice >kužijo morja, ogražajo preskrbo ter prevoze zavezniških oddelkov. Stroški za vojno v Angliji in Združenih državah Rim, 6. maja. a. Po številkah, ki so bile objavljene včeraj za pretekli teden, izda Anglija vsak dam 18 milijonov 209.558 funtov šterlingov na dan za vojno. Pretekli teden je izdala 127 milijonov 466.909 funtov šterlingov, to je 38 milijonov funtov več kot prejšnji teden Bern, 6. maja. a. Po poročilih švicarskih listov so ameriški stroški za vojno zrasli na 100 milijonov dolarjev dnevno. Pričakujejo, da bodo v letu dni dnevni izdatki za vojno znašali 200 milijonov dolarjev. Italijanske pomorske, vojaške in politične naloge v nadaljnji vojni Italija zmaguje v bitki za oskrbovanje Libije ■ i ■ m i Ducejev odlok o skrajni štednji v ministrstvih Nemški vojni nastopi v Rusiji, v Afriki, nad Anglijo in na morju Novi angleški letalski napadi na južno Nemčijo Japonci prekoračili mejo med Birmo in Kitajsko Maršal čangkajšek zapovedal splošno mobilizacijo Delovni načrt za ju govzhodne evropske poljedelske države Berlin, 6. maja. s. Poročajo, da so prvič v zgodovini vse poljedelske države v jugovzhodni Evropi: | Bolgarija, Madžarska, Srbija, Hrvaška, Slovaška, Grčija in seveda tudi zasedene pokrajine na vzhodu podrejene skupnemu delovnemu načrtu, ki naj poveča kmečko pridelavo do največje mere ter tako zagotovi kritje prehranjevalnih potreb na evropski celini. Načrt določa predvsem kar največjo možno uporabo delovne sile pri spomladanskih poljskih delih, tudi da se popravi Skoda, ki so jo povzročila neurja v jeseni, za njimi pa dolga in huda zima. Za to so potrebni velikanski denarji un pa smotrna razdelitev obdelovanja, da bo mogoče zadostiti potrebi po določenih pridelkih v raznih evropskih državah. Prav zanimiva zadeva o krivem pričevanju Ljubljana, 6. maja. Vedno je bilo sitno in težavno, kadar se je udeležil kakega tepeža tudi petičnejši posestnikov sin, kajti navadno je letela vsa Krivda na njega in so dostikrat poškodovanci osredotočili vse svoje pričevanje prav na takega obtoženca, ki je imel kaj pod palcem in je bilo možno, da bo moral v doglednem času poškodovancu prisojeno odškodnino lepo plačati. Zato skušajo tudi taki obtoženci iskati vse mogoče razbremenilne priče, ki naj bi pred kazenskim sodnikom svečano in resno potrdile, da se obtoženec ni udeležil pretepa in da sploh poškodovanega ni udaril niti s >čisto roko«. Nek|l pretepaška zadeva se je vlekla pred ljubljanskim sodiščem že od 1. 1938. Ozadje sodnemu aktu je tvoril pretep v Škofeljci. Lepo nedeljo 10. julija omenjenega leta je bila veselica v neki tamošnji gostilni. Nastal je pretep med fanti in posestnikov sin, sedai že 31 letni Jože iz bližnjega naselja bolj v hribih je Josipa Rotarja z litersko steklenico udaril po glavi, k sreči ne močno, da mu je storil le lahko telesno poškodbo, zaradi katere je prišel Jože naslednje leto 23. marca pred kazenskega sodnika na okrajnem sodišču, da se je pred njim v sobi št. 28 zagovarjal zaradi prestopka lahke telesne poškodbe. Jože je trdovratno tajil krivdo in zatrjeval, da on ni udaril Rotarja in da ga je udaril neki Dolenjec France, delavec. Navedel je tega tudi kot pričo. Jože mu je namreč obljubil 200 din v takratni valuti, da prevzame nase vso krivdo in da kot priča pred sodnikom izpove, da je res on udaril Rotarja. Sodnik pa je Jožeta kljub temu obsodil na primerno kazen, ker so vsi drugi fantje kot priče potrdile baš nasprotno. France ( Delile z biseri Ovčar Marko LjudjE-žfuall-bogovi Žametne copate Določila o zasegi in razdel|evanju sena In slame Rim. Z odločbo kmeti iškega in gozdarskega ministra, katera bo v kratkem objavljena v rimskem uradnem listu, se na sledeč način ureja preskrba in razdeljevanje sena in slame od pšenice, rži, ovsa, Ječmena in riža. Te količine sena in slame so bile stavljene na razpolago kmetijskemu ministrstvu, Kmetijsko mini-“Sftrstvo bo določilo tikte pokrajine, v katerih '"'bo treba obvezno zbrati prej imenovane pridelke in bo obenem doloCilo količine za sle-‘“^herno od teh pokrajin, pokrajinski kmetijski r,p' ''nadzorniki pa bodo skupaj s prizadetimi sindi* kalnimi organizacijami določili do 31. maja za seno, do 30. junija pa .za slamo tiste količine, ki jih bo treba v sleherni občini zbrati, da se zajamči pokritje pokrajinskih potreb. Upoštevajoč posebne razmere pri vzgoji in reji živine lam, kjer je živinoreja zelo razvita in razvito tudi žitarstvo, bodo s pomočjo pristojnih oddelkov prizadetih pokrajin sestavili sezname tvrdk, ki bodo obvezane v oddajanje sena in slame in bodo pri vsaki tvrdki navedli tudi določeno količino. Te sezname bodo morali poslati potrditev pokrajinskim prehranjevalnim uradom, ki bodo poskrbeli in določili za sleherno tvrdko tiste količine, ki jih bo morala imeti na zalogi in iih držati za pokrajinske oddelke za živinorejo in žitarstvo do dneva oddaje, ki ga bodo ti odseki objavili: V pokrajinah. za katere ni bil določen kontingent, bodo navedeni pokrajinski oddelki določili količine sena in slame, katere presegajo najmanjše potrebe tvrdk, ki imajo blago na zalogi. Ko bodo te količine ugotovljene, bodo služile za pokritje krajevnih potreb in potreb tistih, ki niso tega blaga pridelali zadosti, če bi bilo potrebno, bodo prefekti na prošnjo kmetijskih oddelkov z lastnimi uredbami razglasili za obvezno prijavljanje sena in slame, ki se pridela in ie na Cvetka Golarja literarni večer bo nepreklicno v ponedeljek, dne 11. maja t. 1. ob 18. uri v Frančiškanski dvorani. Golarjeve pesmi bodo brali: pesnik sam, gosp. Milan Skrbinšek, član drame, in g. Vaclav Držaj. G. Angel Jarc bo pa zapel nekaj solo točk. Vse v predprodaji kupljene vstopnice za objavljeni večer v februarju so polnoveljavne. se je ujel. Sodnik mu ni verjel. V zapisnik pa je bilo pristavljeno, da sfe spisi odstopijo državnemu tožilstvu zato, da se uvede proti priči Francetu kazensko postopanje zaradi krivega pričevanja. In po dolgem času, post tot diserimina rerum, je bila pred kazenskim sodnikom-poedincem na okrožnem sodišču razprava proti sedaj 28 letnemu Francetu in proti posestnikovemu sinu Jožetu. Prvi je bil obtožen prestopka zaradi krivega pričevanja, drugi pa zaradi prestopka nagovarjanja k krivem pričevanju in podkupavnniu priče. France je sedaj pred sodnikom priznal, da je po krivem pričal, k čemur ga je bil napeljal drugi obtoženec, ko mu je obljubil in dal 200 din v takratni valuti. Jože je trdovratno zanikal vse. Bila sta zaradi gori navedenih deliktov obsojena: France na 4 mesece in Jože na 6 mesecev strogega zapora, oba nepogojno ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. Pri nas še veljavni kazenski zakon določa primerno stroge kazni za krivoprisežnike, kazenski zakonik določa strogi zapor od 6 mesecev do 5 let. Italijanski kazenski zakon, ki je v mnogem pogledu še modernejši, pa določa prav za krivoprisežnike še hujše kazni, ki se postopoma zvišujejo, kakor se zvišuje kvalifikacija zločina, zaradi katerega je bil kdo po nedolžnem na temelju krive prisege obsojen. Italijanski zakon določa za krivo prisego zelo visoke kazni, tako n. pr. za slučaj, da je bil kdo na podlagi krivega pričevanja obsojen na 5 let ječe, je kazen zaradi zločina krive prisede določena od 1 do 12 let, ko ima naš zakon najvišjo kazen 5 let. Za prav izredno težke in usodne primere pa je za krivoprisežnika določena celo dosmrtna robija. so lepe knjige »Slovenčeve knjižnice**, kupujte jih! S tem na j tol j podprete številne tiskarske delavce sebi pa priskrbite vredno branje! zalogi. Tiste količine sena in slame, ki bi iih pokrajinski prehranjevalni zavodi ne prevzeli in če presegajo domače potrebe, jih bo treba prijaviti prej navedenim odsekom, ki bodo poskrbeli za njih shrambo. _ Potem navaja uredba nadalina določila, ki se nanašajo na primerno hranjenje zaseženih količin, prepoved o izvozu ter načine, ki se iih morajo držati industrijske tvrdke, kmetijske, živinorejske in izvozniške družbe, da se iim nakažejo tiste količine sena in slame, ki so potrebne za domače potrebe, nikakor pa ne za trgovanje. Družbe, ki imajo trgovine s senom in slamo, nai vlože prošnjo za tiste količin** ki so jim potrebne za drobni krajevni prodajni promet. Na .temelju dovoljeni. ki iih bo odobrilo kmetijsko ministrstvo, pa bodo živinorejski pokrajinski odseki poskrbeli, da se bodo dale na razpolago industrijskim podjetjem takšne količine sena in slame, ki bodo preostale od pokritja potreb v krajih, kjer je bilo to blago pobrano. Zanimivosti z živilskega trga Ljubljana, 6. maja. Danes je bila na trgu neka redkost! Na drugem otoku, določenem za zelenjavo in povrtnino, je neka zeljanica prodajala tudi v soli. konzervirani stročji fižol. Bil je po 6 Ur kilogram. Mahoma ga je prodala. Treba je, da samo kot kronisti zaznamujemo dejstvo, da je z živilskega trga Izginila vfiaika solata, tako glavnata uvožena, kakor tudi domača berivka. Niti glavice ni mogel dobiti človek. Proda-jaloi navajajo različne okoliščine. Na trgu tudi ni bilo niti trnovske niti krakovske berivke. Prišla je podobna doba kot lani, toda pozneje je bilo najrazličnejše solate toliko, da Je človek lahko izbiral in je bila še cenejša. Pozneje nastopi tudi čas, ko bodo imeli ljubljanski obdelovalci dovolj zelenjave na raapolago, namreč oni, ki so letos obdelali še veS privatne zemlje in ne bodo tako odvisni od zalog zelenjave na trgu. Prav ta okolnost, da je letos še mnogo več poprej neobdelane zemlje posejane z raanimi vrstami solate, da domnevati, da bo letos trg imel še cenejšo solato na razpolago. Na trgu je bilo drugače nekaj Špinače, ki je bila po 6 lir kilogram, dalje prav mnogo regrata in neka ženica je prinesla na prodaj celo sveže koprive, iz katerih naredi vešča kuharica izvrstno prikuho kot špinačo. Prodajala je koprive kar tako na oko. in sicer velik šop za eno liro. Naprodaj je bilo drugače dokaj uvoženega graha. Prednaročanje sedežev v kurznih vozovih na progah Ljubljana— Genova in Ljubljana—Rim Od 4. maja dalje si lahko potniki, ki potujejo iz Ljubljane za postaje, ki leže izza Triesteja, rezervirati sedeže v II. razredu kurznih voz LJUBLJANA-GENOVA in LJUBLJANA-ROMA pri vlaku 709 (odhod ob 17. uri 10 min.). Rezerviranje izvrši določena potniška blagajna postaje Ljubljane in sicer potniku, ki pokaže vozno karto in plača posebno pristojbino Lir 3.60 za rezerviranje, ki se v nobenem primeru ne vrne. Rezerviranje se lahko zahteva en dan pred nastopom potovanja, pa najkasneje do dve uri pred odhodom vlaka. Pri rezerviranju se po možnosti upošteva želja potnika glede določitve oddelka in sedeža. Rezerviran sedež, ki bi ostal nezaseden ob odhodu vlaka, se da na razpolago drugemu potniku. V izložbah bo smelo biti razstavljeno le tipizirano blago Rim, 4. maja. s. Da bi uveljavil sklepe korporacije za oblačila, je minister za korporacije odredil, da smejo trgovske prodaialnice izlagati v svojih izložbenih oknih edinole tipizirane tkanine, ki jih je odobrilo in priznalo ministrstvo za korporacije, kakor tudi netipizirano blago, ki pa ni v prodaji dražje kakor 160 lir za običajno mero (par. meter ali vatel). Od konfekcije pa se smejo razstaviti le predmeti, ki ne veljajo več kakor 600 lir (če gre za obleke, površnike, dežne plašče in podobno) ter 900 lir, če gre za kožnata oblačila, 160 lir pa za druge konfekcijske predmete. Odrejeno je bilo, da se bodo s 1. julijem zaprle trgovine z bblačilninn tkaninami, vštevši tukaj tudi nogavice, katere se bodo v enaki meri oskrbljene tudi s tipiziranimi izdelki. Prijava zalog usnja za galanterijske predmete Z naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino šL 62 z dne 3. aprila t. 1., ki je bila objavljena v Službenem listu za Ljublj. pokrajino z dne 8. aprila 1942 ter je stopila istega dne v veljavo, so se izdale analogno predpisom, ki veljajo na ozemlju Kraljevine, odredbe glede uporabljanja galanterijskega usnja. . Od dne objave te naredbe je prepovedano izdelovanje kovčegov, torbic, vozne opreme, tapetniških predmetov, hišne oprave in usnjenih galanterijskih predmetov vobče iz kakršne koli vrste usnja. Od te prepovedi so izvzeti: predmeti za rabo oboroženih sil, sedlarske in vprežne potrebščine, potrebščine za tehnično, znanstveno in zdravstveno rabo ter čevljarski izdelki in rokavice. Prepovedano je strojenje kož, namenjenih za izključno porabo pri izdelovanju predmetov, katerih izdelava ni več dovoljena. Strojene kože, ki so bile določene za izdelovanje omenjenih predmetov in so v zalogi pri in-dustrijcih, obrtnikih in trgovcih na dan objave te naredbe, so pod zaporo ter se smejo uporabljati ali pa prodajati zgolj za namene, dovoljene po tej naredbi in drugih veljavnih predpisih.. Zaloge tega usnja je ,i prijaviti Zyezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine na posebnem obrazcu po sledečih navodilih: i &.-» ; , Prijaviti se morajo vse vrfti usnja, ki ie namenjeno za izdelovanje kovčeeov, torbic in ostalih usnjenih galanterijskih predmetov vobče, vozne opreme, tapetniških in knjigoveških predmetov (vezava knjig, izdelovanje betežnih koledarjev, notesov, map itd.) ter za izdelovanje hišne opreme. Prijavo je sestaviti v dveh izvodih ter se mora nanašati na stanje, obstoječe dne 8. aprila 1942-XX. Prijavo so dolžni vložiti vsi industrijski, obrtni in trgovski obrati, ki navedeno usnje izdelujejo, predelujejo odnosno uporabljajo pri izdelovanju predmetov iz čl. 1. omenjene naredbe, ali ga prodajajo. Prijavo morajo prizadete tvrdke predložiti Pokrajinski Zvezi Delodajalcev najkasneje do 12. maja t. 1. na naslov: Pokrajinska Zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine, Združenje industrijcev in obrtnikov, Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Ako tvrdka nima blaga, ki je podvrženo prijavi, mora predložiti negativno prijavo, t. j. mora prijavo opremiti s pripomho »negativno«:, jo podpi-. sati in jo v dveh izvodih do gori navedenega roka, t. j. do 12. maja t. 1., poslati Pokrajinski zvezi delodajalcev. Prijava je obvezna. Podjetja, ki ne bi dostavila prijav v določenem roku, odnosno bodo navedla netočne ali pomanjkljive podatke, bodo kaznovana g predvidenimi sankcijami. Slednjič opozarjamo, da morajo vsi industrij-cl, obrtniki iti trgovci, ki Izdelujejo ali prodajajo omenjene izdelke, odnosno, ki iadelujejo, predelujejo ali prodajajo usnje, namenjeno za izdelovanje teh predmetov, voditi posebno prejemno in oddajno knjigo po vzorcu, ki ga je predpisala Trgovin-sko-industrijska zbornica. Vabimo vse interesente, da v lastnem Interesu ter v izogib v naredbi predvidenim strogim kazenskim sankcijam — poleg denarne in v hujših pri- Novice iz Države kralj in Cesar si je ogledal osrednjo radijsko oddajno poslajo. V ponedeljek si je Kralj in Ce6ar ogledal ureditev in V6e naprave velike radijske od. dajne postaje EIAR v Rimu. Suveren je pregledal V6e velike oddajne prostore in delovanje obrata, ki oddaja nepretrgoma vse ure dneva za razne narode sveta na V6eh celinah. Potem je Suveren obiskal tudi 6edež radijske družbe sredi mesta. Vsi predstojniki in uradniki družbe so ga pri prihodu navdušeno pozdravili. Tam je prisostvoval več oddajam, zlasti pa si je jiodrobno ogledal oddelek za televizijske prenose. Ob odhodu je izrazil predsedniku družbe akademiku Vallauriju svoje zadovolj. 6tvo nad tehnično dovršenostjo in 6motrenc*tjo vseh naprav. Podpore za kmetijsko delavstvo. Podporna zveza za bolniško podpiranje poljedelskega delavstva je namenila za prihodnje proračunsko leto 221 milijonov lir za 6vdje člane. 163 milijonov računajo za izdatke za bolniško zdravljenje, za zdravniške stroške in bolezenske podpore, 52 milijonov za odškodnine in druge podpore, 5 milijonov za zdravstveno nadzorstvo in vod6(vo ambufanc, poldrugi milijon pa za zdraviliško in letoviško okrep. čevanje članov. Ves svet bo proslavil papežev škofovski jubilej. Vatikansko glasilo »L’ Osservatore Romano« piše o pripravah za proslavo 14. maja, ko bo papež Pij XII. praznoval 25 letnico svojega ško-fovanja, da bodo te proslave povsod po svetu, koder žive katoliški verniki. Vendar pa poudarja list, da je bilo od glavnega odbora za organizacijo proslav sporočeno V6em cerkvenim organizacijam, naj ne pripravljajo bučnega 6poreda, pač pa le 6trogo verske proslave in da naj 6e verniki takrat z molitvijo spomnijo poglavarja Cerkve in naj tedaj prirejajo tudi zbirke v dobre namene. V rimski lateranski baziliki, ki je prava stolna cer. kev za papeža kot rimskega škofa, pa bodo za praznik vzidali jxisebno 6pomin6ko ploščo, na kateri bo napi6, ki bo za bodočnost spričevalo ljubezni rimskega ljudstva do sedanjega papeža. Obiski apostolskega delegata v jetniških taboriščih v Avstraliji. Vatikanski li6t »L’ Osservatore Romano« poroča, da je ajoostolski delegat v Avstraliji, mon6gr. Panico za velikonočne praznike obi. 6kal ujetniška taborišča, v katerih 6e nahajajo italijanski, nemški in jajx>nski ujetniki. Delegat je ujetnikom bral 6veto mašo in papeževo velikonočno f>oslanico, prav tako pa tudi od njih pobral razna sporočila za njihove družine v domovini. Razdelil je tudi darila in denarne podpore, ki jim jih je poslal 6v. Oče. Posebno lep sprejem je doživel v nemškem ujetniškem taborišču, kjer 60 ga sprejeli z orkestrom, za katerega je pred nekaj meseci darovala instrumente papeška nunciatura. Končno 6e je delegat zglasil pri japonskih ujetnikih in dva med njimi krstil. Prejela 6ta imeni Matej in Jožef. Delegat je obiskal celo vrsto taborišč in povsod zbral potrebne jsodatke o higienskih in prenranje-valnih razmerah, da je potem poslal svoje poročilo papeškemu uradu za zbiranje podatkov o ujetni. kih in vojnih pogrešancih. Od tega urada dobivajo potem družine poročila o življenju njihovih svojcev, ki jih je vojna vihra zanesla daleč 6Uan od domovine. _ Trije manjii ognji zaradi neprevidnosti 5 k' '.{* • v Ljubljana, dne 6. majp. Pretekli ponedeljek eo bili gasilci poklicani na Gosposvetsko cesto v hišo, kjer ima trgovino z barvami trgovec Derganc. Kmalu popoldne je začel kuhati na plinski pečici v kletnih prostorih nekakšno kremo za čiščenje. Pri tem mu je gotovo kanila tekočina na ogenj. Zaradi primešanih lahko vnetljivih snovi 6e je tudi ostala zmes takoj vnela. Izbruhnil je ogenj, ki pa k sreči ni bil tai$o velik kot je bilo soditi po videzu. Gasilci so z maskami vdrli v goreč’ prostor in ogenj kmalu pogasili. Skoda ni velika. Včeraj ob 19.28 so morali gasilci v veliko viško Združeno opekarno. V garaži se Je namreč vnel velik pettonski tovorni avtomobil >0pel Blitzc. V zaprti garaži ni bilo dovolj zraka, da bi se pogonska aparatura na oglje mogla čez noč ohladiti. Nasprotno: peč na oglje je ostala prav tako vroča in stena šoferjeve kabine se je vnela. Ogenj se je razširil še na ostale dele karoserije. K sreči so prišli še pravočasno gasilci, ki so vlomili v garažo, potegnili avtomobil iz nje in ogenj hitro pogasili. Pnevmatike 60 ostale nepoškodovane in tudi motor. Zgorela pa je vsa karoserija. Danes malo po polnoči pa se je v Vošnjakovi ulici St. 22 vnela drvarnica. Kakor je mogoče dognati, se je vnela zaradi iskre, ki je padla od kakšnega mimovoaečega vlaka. Tudi tukaj so gasilci ogenj kmalu ukrotili. Škoda je malenkostna. merih zaporne kazni se bo vselej odredila tudi zaplemba blaga — točno postopajo po predpisih naredbe, zlasti pa, da pravočasno in v redu vlože predpisane prijave. E. Wallace ROMAN RDEČI KROG Dejal sem, da prav rad. Potem mi je začel pripovedovati, da živi nekje na deželi neki stari gentleman, ki mu je napravil j mnogo hudega in da bi se ga rad iznebil z mojo pomočjo. Jaz najprej nisem hotel sprejeti (te naloge, potem pa mi je prigovarjal in tudi grozil, češ da me lahko spravi na vislice zaradi Hobbsovega umora, šele ko mi je zagotovil, da mi pri vsej stvari ne preti nobena nevarnost in ko mi je obljubil, da mi bo preskrbel tudi kolo za beg, sem končno- sprejel njegov predlog. Točno teden pozneje sva se spet sešla na Steyne Squareu, kakor sva se bila domenila. Tam mi je dal še svoja poslednja navodila in vse potrebne podatke. Potem sem se napotil do Beard-moreovega posestva in dospel tja kmalu potem, ko se je stemnilo. Skril sem se v gozd. Neznanec mi je tudi povedal, da je imel mr. Beardmore navado sprehajati se vsako jutro po gozdu in da bi bilo najbolje, če se pripravim na to, da prebijem vso noč v gozdu, tako da bom zjutraj nared. Poslušal sem njegov nasvet. Ko sem čakal v goščavi, sem slišal, kako se je nekdo plazil med drevjem. Mislim, da je moral biti to lovski čuvaj. Bil je mož visoke postave, več vam pa ne vem povedati, kajti videl sem ga le od daleč. Zdaj pa mislim, da sem vam povedal že vse, razen tega, da sem ustrelil naslednje jutro starega gospoda, ko je prišel v gozd. O tem se pa ne spominjam dosti, ker sem bil takrat že čisto nijan. Prinesel sem namreč s seboj v gozd steklenico whiskyja, ki sem ga tudi popil. Bil pa sem že dovolj trezen, da sem po storjenem zločinu sedel na kolo in se odpeljal. In če se ga ne bi toliko napil, bi mi bilo gotovo uspelo, da bi zbežal in se skril pred policijo.« ' »In to naj bi bilo vse?« je vprašal Parr, ko so še enkrat brali ujetnikovo izpoved, katero je ta podpisal z okornim križem. »Da, inšpektor, to je vse,« je dejal mornar. »In ti ne veš, kdo je bil tisti, ki ti je naročil, da izvrši ta »Niti najmanjšega pojma nimam,« je dejal Sibly. — »Nekaj pa vem o njem, kar bi vam tudi lahko povedal,« je nadaljeval po kratkem presledku. — »Rabil je namreč neko besedo, ki je jaz do tedaj še nisem nikdar slišal. Nisem kdo ve kako izobražen, toda opazil sem, da nekateri možje uporabljajo večkrat eno in isto besedo. Ko sem bil še na ladji, smo imeli starega kapitana, ki je vedno ponavljal besedico ,primaruha‘.« »Katero besedo pa je izgovarjal tisti neznanec?« je vprašal Parr. Jetnik se je popraskal za ušesi. »Ko se bom spomnil, pa vam bom povedal,« je dejal. Vsi prisotni so ga nato prepustili njegovemu premišljevanju. štiri ure pozneje je prinesel jetničar Ambroseu Siblyju nekaj hrane. Sibly je ležal na svoji postelji. Jetničar ga je stresel za ramo, da bi ga prebudil. »Zbudi se vendar, za vraga,« mu je dejal. Toda Ambrose Sibly se ni nikdar več prebudil v življenje. Bil je mrtev. Ob njegovem zglavju je stal pločevinast vrč, ki je bil do polovice napolnjen z vodo, s katero si je jetnik gasil žejo. V tem vrču so našli pri preiskavi takšno količino hidrociankalija, ki bi zadostovala, da bi usmrtila najmanj petdeset ljudi. Kar pa je najbolj zanimalo inšpektorja Parra, ni bil strup, ampak majhni rdeči krogi papirja, ki so jih našli na površini , vode * vrču. XII. poglavje. KONIČASTI ČEVLJI Feliks Mari je sedel za zaklenjenimi vrati svoje spalnice. Bil je pri delu, ki mu je vzbujalo toliko neprijetnih spominov. Pred 25. leti je bil Mari zaprt v neki veliki francoski jetniš-nici v Toulouseu. Tam je delal kot čevljar v jetniški delavnici. Ukvarjanje s čevlji je bilo njegovo vsakdanje opravilo. Resnica pa je, da je bila takrat njegova dolžnost čevlje popravljati, ne pa uničevati, kakor je to zdaj delal za zaklenjenimi vrati. V eni roki je držal svoje koničaste čevlje iz lakastega usnja, v drugi pa kakor britev nabrušen nož, s katerim je rezal čevlje na drobne koščke in jih metal na ogenj. Te čevlje je nosil samo trikrat v svojem življenju. Na neznan način je namreč neki časopis dobil in objavil zgodbo o sledovih koničastih čevljev na Beardmoreovem posestvu. Nova bojazen se je priključila že mnogim, ki so razburjale in hromile tega velikega moža. Sedel je v sami srajci in rokave je imel zavihane. Po obrazu mu je lil pot, kajti v peči je gorel velik ogenj in soba je bila čez mero topla. Zadnji košček usnja je vrgel v ogenj, pri tem pa opazoval, kako je gorel in izgineval v pepel. Potem pa je odložil nož, si umil roke in odprl okna, da bi se soba prezračila, kajti bila je polna smradu po osmojenem usnju. Bolje bi bilo, je premišljeval, če bi bil izvršil svojo prvo namero in preklinjal je svojo bojazljivost, ki ga je pripeljala do tega, da je zamenjal revolver z nalivnim peresom. Toda bil je na varnem, kajti nihče ga ni videl, ko je zapustil gozdiček na Beardmoreovem posestvu. Pri možeh takšnega kova, kakor je bil Mari, je bilo nekaj povsem naravnega, da je slepi bojazni sledila prevelika zaupljivost. Medtem ko je šel po stopnicah navzdol In prišel do vrat svoje male knjižnice, je bil že skoraj pozabil, da je sploh bil y kakšni nevarnostL Razna sadjarska in vrtnarska dela v maju in juniju Ljubljana, 5. maja. V zadnji številki »Sadjarja in vrtnarja« je napisanih več vpoštevania vrednih nasvetov kaj ie treba delati v sadnem in zelen jadnem vrtu v nu ~cu maju in juniju. Tako-le je napisano: Če jc suša, zalijmo spomladi posajeno sadno drevje in okopljimo kolobar. Pri kasno sa-jenem drevju namažemo debla z ilovico, da preprečimo sušenje debla in pospešimo uko-reničenie. Precepljeno drevje, ki ni odgnalo, cepimo še enkrat za lub. Cepljena mesta odrežemo do zdravega lesa«in luba. Poganjkov iz starega lesa ne porežemo takoj, ampak jih le prikrajšamo, ker so potrebni za presnavljanje'hrane. Ko se bodo dobro razvili cepljeni poganjki, bomo do jeseni postopoma porezali poganjke iz starega lesa. Ob cvetju še kaj rada pade slana. Pripravimo v sadovnjaku smrekovih vej in dračja, ki ga bomo zažgali v primeru nevarnosti, da nam dim prepreči pozebo. Takoj po cvetju škropimo proti škrlupu in drugim glivičnim boleznim z 2% kalifornijsko brozgo. Da se ubranimo jabolčnega zavijača m drugih zajedavcev, dodamo na 100 1 škropiva 300 g arezina. Če se pojavijo listne uši, škropimo s 3% izvlečkom mušiega lesa in z dodatkom '/•% mazavega mila. Kdor nima mušiega lesa, naj rabi tobačni izvleček. Spalirno sadno drevje, pa tudi drugo, zlasti breskve, marelice in slive, moramo v suši zalivati, da ne odpadejo plodovi. Prav dobro je, da močno obloženemu drevju pomagamo ob deževnem vremenu z gnojnico, ki ji dodamo na 100 1 3 kg kalijeve soli ter prav toliko su-perfosfata. Pri slivah, 'češnjah, breskvah in marelicah se začnejo pogostokrat sredi naj-lepše rasti sušiti veje ali tudi vsa drevesa. To je povzročila monilija. Obolele veje izrežemo in sežgemo. Z debel in korenin odstranili jemo sproti vodene poganjke ali roparie. Prav dobro ie, če opašemo debla s pasovi iz valovitega papirja, kamor se skričejo razni škodljivci, ki iih pozneje s pasovi vred sežgemo. Dva do tri tedne po prvem škropijeniu izvršimo drugo z 2% kalifornijsko brozgo, ki ji dodamo 400 gramov arezina, da bolj v živo zadenemo zalego jabolčnega zavijača. Škropivo razpršimo po listih in plodovih kolikor n.ogoče na drobno. Pri precepljenem sadnem drevju privežemo mladike na palice ali locnje. da jih ne polomi veter, voditeljicam pa določimo smer rasti. Če drevje smoli, odstranimo smolo z vodo, ki smo ji dodali kisa, rane namažemo s 5% karbolinejem in zamažemo s cepilno smolo. Proti koncu mesca junija škropimo drevje ponovno, zlasti če se ppjavi škrlup. Zatirajmo prav vestno listne uši in tudi druge škodljivce, zlasti krvavko, kjer se pojavi. Pobirajmo odpadlo sadje in ga pokrmimo pra,-šičem ali pa sežgimo. V zelenjadnem vrtu plevemo in sadimo. Pri sajenju pazimo na to, da napravimo dovolj globoke luknje, da se nam ne podviieio korenine. Kolerabico in zeleno sadimo na prosto, ko se nam ni treba več bati mraza. V začetku maja sadimo fižol boli za poskušnjo. Glavno saditev izvršimo do srede maja. Kumare, buče, paradižnike in papriko posadimo na dobro zagnojene grede šele sredi maja. Po potrebi sejemo še razne pozne kapusnice. Setve ranih kolerabic lahko ponavljamo do konca julija in s sadikami popolniujemo praznine na zelenjad-nih gredicah. Za zimsko porabo sejemo pozno kolerabico (špehovko in goljat) maia mesca na senčno »n dobro pripravljeno gredico. Konec maja sejmo tudi zelo hvaležni kodrasti kapus. Ob suši zalivamo s preslano vodo in sicer v začetku maja ob jutrih, pozneje pa, ko vročina narašča, ob večerih. Zalivajmo poredko, pa takrat temjiito, da prodre voda dovoli globoko do korenin. Da si zalivanje olajšamo in zemlje ne odplavljamo, nataknimo na cev zalivače staro gumijevo cev, dober ie tudi star gumijast obroč s kolesa. V začetku junija posejemo letne solate. prvo endivijo, ponovno peso. kolerabico, redkve, repo itd. Ponavljajmo setve vrtnega korenčka! Vse izpraznjene grede takoj preštihajmo, po potrebi pognojimo in posadimo z novimi rastlinami, zlasti z zeljem in ohrovtom. Pletev, okopavanje in osipanje so važna delal Paradižnikom odstranjujmo zalistnike in podpirajmo v rasti in razvoju glavno steblo, ki ga privežemo h kolu. Kumaram odščipnemo poganjke pri petem listu, da se boli razrastejo in zastavijo večji zarodek. Paradižnike škropimo proti paležu z 1% bakreno apneno brozgo. V tem času sc pojavijo razni škodljivci. Bolhače, ki objedajo liste, preganjamo in uničujemo s škropljenjem, potresanjem pepela, apnenega ali tobačnega prahu. S temi sredstvi zatiramo tudi polže, ki napravljajo prav izdatno škodo na fižolu. V zemlji spodjedajo solate in druge rastline ogrci in strune. Napadene in vele rastline izkopljemo, poiščemo škodljivca in ga uničimo. Glogov belin odlaga jajčeca na spodnje strani listov kapusnic, zlasti zelja. Poiščemo zalego in jo uničimo, da nam ne bodo uničile zelja požrešne gosenice. Mramorje lovimo »v cvetlične lonce, ki jih vkopl jemo na stezice med gredami. Sk, Tri kopališča bodo na razpolago za trume ljubljanskih kopalcev Ljubljana, v maju. Sicer je res, da se hlad kar ne more ločiti od nas in da je še vedno ob jutrih občutno hladno, vendar pa je tudi že čas, da pomislimo vsaj za dva, tri meeece naprej. Vreme bo vedno toplejše, dokler se ne bomo končno kopali v poletni sopari in se kuhali od vročine. Pasji dnevi bodo pritisnili. Ljudje bodo iskali ne le dobre pitne vode, ki jo imamo hvala Bogu povsod dovolj, pač pa mnogo bolj vode, v kateri bi se v poletnih dneh hladili. Na kopališča mislimo. V mestu bomo imeli prav za prav samo eno kopališče, ki bo res ustrezalo svojemu namenu, žal pa ie bilo že v pretekli sezoni in bo še tem bolj letos mnogo, mnogo premajhno za vse tiste, ki si bodo zaželeli kopanja v sredini mesta. Ilirija je v svojem jedru le zgolj športna naprava, prirejena za velike plavalne tekme in nikakor ni zgrajena na načelih, da je treba dati ljudem čim več prostora na soncu in da se mladi in starejši čim bolj »proste. Nekaj sto ljudi bo tudi letos lahko našlo potrebnega razvedrila tam ob velesejmu. In ostali, kam bodo šli? Tudi kopališče na Ljubljanici bo letos prav gotovo mnogo bolj obiskovano kakor pa je bilo pretekla leta, ko so tja zahajali le stalni gostje* ki si sploh misliti niso mogli, da bi šli kam drugam kot pa pod zelene vrbe, na breg počasne Ljubljanice. Kopališče je malo od rok in prikladno le za ljudi, ki stanujejo v jugovzhodnem delu mesta. Tudi na Ljubljanici je prijazno, ne, tega res ne smemo zanikati. Tudi voda je prikladna in še mrzla ni. Torej UNA aUANDI REALIZZAZIONE TIRA- VAŽNA USTVARITEV AVTARKIČNEGA PEUriC* AUTARCHiCA 1 ERAPEUtSKEflA IZDELKA ADISOLE 0LI0 TPERVITAMINICO NATURALE A BASE Dl 0LI0 Dl FB&A10 Dl T0NN0 Sostituisce 1’olio dl f ega to di merluzzo in tutte le sue applicazioni: Malatlc da alterato ricamblo del calcio (radii* tide, tetania infantile, spasmofilia), rltardi e dl-sturbi deiraceresciraento. linfatismo, scrofgia, con-valescenze. Blati di denutrizione. protezione dalle inTezioni delle vie respiratorie, delle vle difrerentt ed urinarie, e di tutti MILANO — Via Principe Umberto 20 tudi v tem kopališču bo našlo precej kopalcev prijetnega razvedrila. In še eno kopališče nam ostane končno v Ljubljani za to leto na razpolago. Kopališče v Koleziji, v kolikor bo že do kopalne sezone lahko služilo svojemu namenu. Z deli v kopališču so že pred precej časa začeli in bodo bazene skoraj gotovo do-gotovili. Malo je pa verjetno, da bi kopališče uredili že tako, kakor je bilo v načrtih predvideno. Za letošnje leto polovični dograditvi niti ugovarjali ne bomo. Še hvala Bogu. da bodo kopališče dogradili za silo, da se bomo vedeli kje namakati. In toliko se bodo merodajni že potrudili, da bo to kopališče vsaj m silo porabno, ko bodo prišli topli in vroči dnevi. To kopališče bo pritegnilo nase vse vnete kopalce iz južnega mestnega predela. Tudi novo kopališče se bo prav gotovo mnogim takoj prikupilo. No, in tako smo z javnimi kopališči opravili. .In že vzamemo, da bodo vsa tri kopališča do kraja izrabljena vsak dan, bo ostalo še na stotine kopalcev, ki ne bodo vedeli ne kod ne kam, ko se bodo kuhali v potu. Kakor vse kaže in kakor smo povedali, bo letos kopanja bolj malo ali pa se bomo trli v kopališčih kot eardinice v škatlah. Pa naj bo Že kakor koli, ko bo začelo pripekati vroče sonce, se bomo pognali v vodo tu in tam, samo da se bomo oddahnili. Kdor pa ne bo mogel v valove, pa bo nase usmeril curek iz vodovodne piipe in bo tudi tako potešen. Kopalne kadi in prhe na strehah bodo letos prišle do veljave mnogo bolj kakor druga leta; sicer ni to polnovreden nadomestek za prijetno plavanje, vendar je le boljše kakor pa nič. S Hrva?Mf»a J^a». IK>sel)no odločitev hrvaškega ministra dr. Sušiča bodo v Banji Lukii odprli dečji dom, v katerega bodo prvenstveno sprejemali osirotelo mlaoino tistih staršev, ki so padli v bo*1-bah « komunisti. Novi dečji dom bo urejen v nekdanji »Prosveti«. Kredit je že odobren in je vlada v ta namen dala 1,200.000 kun. Pretekli petek Je hrvaški notranji minister odprl razstavo v prisotnosti diplomatskih predstavnikov prijateljskih držav pod imenom »Židje na Hrvaškem«. Razstava jasno prikazuje židovsko svetovno organizacijo, še posebno pa njeno delovanje na Hrvatskem. Kakor poroča budimpeštanski list »Pest« živi zdaj na Hrvatskem okrog 100.000 Madžarov. Prevladujejo predvsem kmetje, ki so že izrazili željo, da bi se smeli preseliti na Madžarsko. V kratkem bo že prva skupina teh madžarskih kmetov odpotovala za stalno iz Hrvatske in se bo naselila v južnih madžarskih pokrajinah. Hrvaško korporacijsko ministrstvo je izdalo odredbo, po kateri bodo odslej dobivali delavci in javni nameščenci posebne doklade. Doklade bodo dobivali le tisti uslužbenci ki imajo po več kakor dva otroka. Belovarsko lovsko društvo je nakazalo 10.000 kun za pobijanje škodljivih ptic, predvsem pa vran in »rak. Hrvaška krojaška zadruga je nakazala 10.000 kun za šolanje enega nadarjenega siromašnega učenca v šolskem letu 1942-43. V Zagrebu je bila te dni osnovana velika delniška družba, ki bo iz svojega kapitala postavila moderno tvornico za proizvodnjo sladkorja. Tvor-nica bo obratovala v takem obsegu, da bo krila potrebe vse Hrvaške. Letno bo lahko izdelala 36 tisoč ton 6lad'korja. Ljubljana m Koledar Danes, sreda, 6. maja: Janez p. L. v. Četrtek, ?. maja: Stanislav. Obvestila * Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78. Danes za Spodnjo in Zgornjo šiško, jutri pa za Jarše • Tomačevo in Bežigrad - Stožice bodo zdravniki mestnega fizikata cepili otroke zoper koze po naslednjem razporedu: današnjo-sredo, 6. maja. se cepljenje začne že ob 16 v ljudski šoli v Sp. šiški, ob 17 pa v ljudski šoli v Zg. Šiški, na jutrišnji četrtek, 7. t. m., bo pa ob 16 cepljenje v ljudski šoli na Šmartinski cesti za okraj_ Jarše - Tomačevo, ob 17 se pa začne cepljenje v bežigrajski šoli za okraj Bežigrad - Stožice. Mestni fizikat je sicer staršem poslal še posebna vabila, vendar se pa lahko pripeti, da ta ali oni ni dobil vabilo, toda to nikakor ne more biti opravičilo, da bi ne dali svojega otroka cepiti. Zato pa opozarjamo na lepake, nalepljene na občinskih oglasnih deskah, na cerkvenih vratih itd. Z lepakov so razvidne vse podrobnosti predpisa obveznega cepljenja, prav tako pa tudi dnevi, kdaj morajo starši sedaj cepljene otroke pripeljati spet na pregled. Javno cepljenje je brezplačno. Za osebne izkaznice za prebivalce Zgornje šišk,"', Dravelj in okolice še vedno posluje poslovalnica mestnega poglavarstva v Zgornji šiški. Ker pa mora poslovalnica naposled svoj‘e delo zaključiti, naj vsi, ki še potrebujejo tako izkaznico, še ta teden, t. j. do sobote, 9. maja, vlože v tej poslovalnici prošnje zanje. Vsi oni, ki so pa prošnje že vložili, naj zanesljivo pridejo po gotove izkaznice tudi ta teden kar v to poslovalnico. Po 9. maju ne bo mogoče več vlagati prošenj ali hoditi po izkaznice v Zgornji šiški, temveč samo še v centralni urad nad trgovino mestne elektrarne v desni hiši magistrata. Ljubljansko gledališče Drama: Sreda, 0. maja ob 17.30: »Vdova Rošlinka«. Red Sreda. Četrtek, 7. maja ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Red Četrtek. Petek, 8. maja: Zaprto. Sobota, 9. maja ob 17.30: »Voda«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Opera: Sreda, 6. maja ob 17: »Orfej in Evridika«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Četrtek, 7. maja ob 17: »Don Pasquale«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Petek, 8. maja ob 15: »Indija Koromandija«. Mladinska predstava. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 9. maja ob 17: »Prijatelj Fric«. Red B. EIAR - Radio Ljubljana Sreda, 6. maja: 7.3C| Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba, v odmoru (ob 8) napoved čppa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Duet harmonik Malgaj — 12.40 Koncert sopranistke Sigrid Richt-hofen — 13 Napoved časa — Poročila v iitalij^Ščini 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Izredni orkester iz Severne Afrike — 13.50 Pisani glasba — 14 Poročila v ita'-lijanžčini — 14.15 Šramel Ljubljana — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Komorni zbor, vodi D. M. Sijanec — 19 »Govorimo italijamsko«, prof. dr. Stanko Leben — 19.80 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Pesmi vojnega časa — 20.45 Simfonični orkester, vodi dirigent Arniando La Rosa Parodi; v odmoru: predavanje v slovenščini — 22 Zanimivosti v slovenščini — 22.10 Adamičev orkester — 22.45 Poročila v italijanščini. Četrtek, 7. maja. 7.30 Poročila v slovenščini, — 7.45 Premi in napevi. — V'odmoru (8.00) Napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Klavirski duo Seifert-Demšar. — 12.40 Ti. pični orkester Brugnoli. — 13.00 Napoved ča6a. — poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Orkestralno glasbo izvaja Radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanca. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Simfonični orkester vodi dirigent Armando La Ro6a Parodi e sodelovanjem tenorista Hijacinta Prandellija. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.10 Prenos \i gledališča Kraljeve Opere: Prvo dejanje iz opere Rossini —■ Viljem Tell. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Valček. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Pesmi vojnega časa. — 20.40 Prenos iz gledališča Carlo Felice v Oenovi: Waj*ner: »Leteči Holandec«. — V odmoru: Predavanje v slovenščini. — 23.00 Poročila v italijanščini. S. S. van Dlne KRIMINALNI ROMAN Ponoli 29. avgusta uta te pripeljala k meni e avtomobilom neki moški in neka ženska. Prosila sta me, naj ju tajno poročim. Cesto sem prejemal takšne prošnje. Tista dva človeka sta se mi zdela telo plemenita in bogata, in pristal sem, da ju poročim. Obljubil tem jima, da bom molčal. Bila sta: Šibila Greene in Arthur Von Blon iz New Yorka. Ko je Vanče pismo prebral, ga je molče vrnil »Res, ne bi dejal, da se temu preveč čudim.« Toda nenadno je umolknil ter zapičil svoj pogled ntskam predse. Potem pa je začel hitro tekati po sobi sem in t ja. »Vidiš, tu je!« je hipoma vzkliknil. »Kaj?« »Mar ne razumeš. Tisto, kar nam je še manjkalo,« in sklonil se je nad mizo ter na koncu svojega seznama pripisal še: 98. Tajna poroka Šibile in Von Blona. »Toda, ne razumem, čemu naj bi nam to služilo.« »Tudi meni še ni vse čisto jasno: pa bom ponoči premislil natančno in upam, da. se nam bo odprlo.« XXIV. poglavje. Vančejevo potovanje. Nedelja, 5. decembra. Zvečer mi je Vence takoj po večerji voščil lahko noč ter se v oopatah podal v knjižnico. 1 isti večer sem imeti mnogo posla, in bila je skoraj polnoč, ko sem delo končal. Ko sem šel mimo priprtih vrat, ki drže v knjižnioo, sem videl Vanceja, kako je sedel za pisalno mizo in si z rokami podpirali glavo, globoko zatopljen v razmišljanja. Kot vedno, kadar je kaj napeto premišljeval, je tudi tokrat kadil, in njegov pepelnik je bil poln cigaretnih ogorkov. V6tal sem ob osmih. Zunaj je bilo temačno in je kazalo k nevihti. Zato je š« vedno gorela luč, ko sem zajtrkoval. Vanče je bol še v knjižnici in je sedel za pisalno mizo. Luč je močno gorela, ogenj v kaminu pa je ugasnil. Vrnil sem se v sobo in sem se skušal pozabavati s časopisnimi poročili, ko pa sem prebral nove razlage o zločinih pri Greenejevih, sem prižgal pipo in se usedell b. kaminu. Vanče je prišel šele ob desetih. Na obrazu se mu je poznalo, da ga je noč zelo utrudila in da ni spal. Njegove pči so bile rdeče, govoriti se mu ni ljubilo in bil) je ves nekam sključen. Toda ni6em mogel ukrotiti svoje velike radovednosti in sem ga spraševal kar s pogledom. »Odkril sem celotno sliko,« je odgovori! Vanče in si grel roke pri ognju, »toda še strahotnejša je, kakor na sem 6i jo predstavljal. Telefoniraj Markhamu, če si tako prijazen, Van, in reci mu, da želim, naj pride takoj sem in da sem preveč utrujen, da bi šel sam k njemu.« Vanče se je umaknil v svojo sobo, -in slišal sem, da si je naročil kopel. Ni stalo mnogo truda, pregovoriti Markhama, noj z nama obeduje, potem ko je videl, kakšen je položaj. Prišel je takoj. Ko se je Vanče usedel k. naši mizi, umit in obrit, se mi ni zdel nič več tako zdelau kot prej. Nihče ni med obedom govoril o Greenejevih, komaj pa smo stopili v knjižnioo, Markham ni mogel več krotiti svoje nepotrpežljivosti. »Van mi je telefoniral, da si nekaj odkril.« »Da, ugotovil sem vse podrobnosti celotne slike. Peklenski načrt je to! Ni pa so ti treba čuditi, če sem resnico končno le odkril.« Markham ga je pogledal, kakor da mu ne verjame in 6e sklonil k njemu: »Ti si odkril resnico?« »D«, odferiJ sem jol* sc je glasil miren odgovor. »Mojim možganom se jo je posrečilo najti na temnem dnu te peklenske spletke, a ne upam si ji verjeti! Vse »e v meni upira tako strahotni resnici in bojim se, da bom tudi to možnost moral pripustiti. Joj, vidi se, da se staram, ko kažem takšne slabosti!« Markham je molčal, čakal. « »Ne, ne morem ti tega povedati, ker se moram prei še prepričati o eni ali dveh 6tvaren. Načrt je v celoti jasen, toda njegove podrobnosti so spačene in nenavadue, kot sence pošastnih sanj.« »In koliko časa bo treba?« Markham je vedel, da ne bi bilo primerno siliti v Vanceja in je cenil njegovo odločitev. »Mislim, da ne bo več dolgo.« Napisal je nekaj besed na list papirja in ga dal Markhamu. »To je seznam petih izmed knjig iz knjižnice Tobija Greeneja, ki jih je skrivnostni bralec imel v roki. Potrebujem jih takoj, nihče pa ne sme vedeti, da so bile odnesene. Zato sem telefoniral CBrienovi, naj jih vzame, ne da bi jo kdo videl, ter jih izroči policistu, ki tam straži, da jih potem ta takoj prinese sem. Lahko si jih boš ogledal.« Markham je vstal, ko pa je prispel do vrat, se je obrnil. »Pa misliš, da ie pametno, da policist odide iz hiše?« »Nič strahu, Markham, zdaj se ne bo nič zgodilo* »Knjige,« je dejal Markham, ko jo stopil «pet nazaj, »bodo v eni uri tu.« Čim je policist prinesel zavitek, ga je Vanče naglo odvezal. »Dosti bom imel branja, Markham. Mi boš oprostil, kaj ne da?« , Markham je vstal in še enkrat sem imel priliko videti, kako sta se ta dva, tako različna človeka, hitro sporazumevala. »Napisati moram mnogo pisem,« je dejal. »Jajčnik, ki nam ga je pripravil Currie, je bil pa res odličen. Kdaj pa se zdaj spet vidimo? Lahko pijemo skupaj čaj.« Vanče mu je stisnil roko in ga ljubeznivo pogledal. »Ob petih! Čez kakšno uro bom z delom pri kraju. Hvala za tvojo potrpežljivost, Markham. Ti bom že pozneje povedal, zakaj želim še počakati.« Vanče je še bral, ko se je Mairkham ob petih vrnil, toda kmalu je prišel k nam v salon in dejal: »Slika je vedno bolj jasna. Fantastične podobe dobivajo vedno pravilnejše oblike resnice. Prepričal sem se o mnogočem. Manjka mi samo še potrditev nekaterih dejstev.« »Da dokažeš pravilnost svoje razlage?« »Ne, ne. da je moja razlaga pravilna, je zame že dokazano. O tem ne dvomim več, toda hočem, da' je dokaz neizpodbiten.« »Takšen, da bi šel lahto z njim •odi&r.f« Žalost m veselje Besedilo priredil Mirko lavomlk Andrejčkov o ž e Risal )ože Beranek a II J. _ - J • i M i: • jf 0 j n v k l 595. Hodil je po svojem brlogu ter misli, kako ga bodo s palicami bili od glave do nog, ga natezali in ohačali. Zato je iskal poti, kako bi se rešil. Ko je čutil, da je večina razbojnikov odšla z ladje, je začel poskušati, pa ni mogel več doseči. 696. Nenavadno se je pa spomnil, da je poleg njegove luknje Ti-un-linova soba, iz kater se pride k krmilu. Zapazil je, da je v steni pod stropom precejšnja luknja. Zlezel je do nje in začel trgati deske, nekaj časa poslušal, ko pa je bilo vse mirno, pa je zlezel na drugo stran. m slikah V Ti-un-linovi sobi je vdrl v omarico ter iz nje vzel svojo denarnico in nož. Pogledal je še skozi lino na krov in videl, kako so vsi čuvaji zbrani za mizo in vsi zaverovani v kockanje. Potem je zlezel do krmila in se po njem spustil v vodo. Ker je bila noč brez vetra, je moral biti zelo previden, da ga ne bi slišali. Trieste - žarišče velikih prometnih žil l uresničitvijo sedanjih velikopoteznih načrtov bo to mesto postalo most med zahodom in vzhodom V Trieste j« so z velikim zadovoljstvom in živim zanimanjem sprejeli novico, da so zastopniki železniških družb iz Italije, Francije, Švice, Hrvaške; Srbije. Bolgarije in Grčije sklenili tarifni sporazum, ki se nanaša na usmerjenje prometa skozi Trieste. Zemljepisni in geopolitični položaj našega pristanišča — piše poročevalec v listu »Ultime Notizie« — kakor tudi ureditev železniško-pristaniških naprav ie pripomogla k temu, da je mesto Trieste postalo točka, kjer se stekata in odkoder gresta spet narazen železniški iprogi Češka—Moravska— Avstrija—Adria in tista, ki drži od zahoda proti vzhodu iz Padove nižine v jugovzhodno Evropo. Boj za zaledje Po prejšnjj svetovni vojni se je Trieste moral, zelo boriti proti ,kp,n kurenti od severa, da ne, bi izgubil svojega ^naravnega zaledja in jECjJr.iteni boju tudi zmagal deloma zaradi odločnih. vladnih ukrepov (y zvezi e tem je treba omeniti uvedbo takoimepovane »tarife adria-iicbe«, sistemizacijo južne železnice, elektrifikacijo železniških zapornic'ob progi, povečanje splošnih skladišč, pomembna dela v pristanišču samem), kakor tudi po zaslugi prizadevanj tržaških trgovskih podjetij, ki jim je pomagala najboljša bančno-zavarovalna konjunktura tega mesta. Da je bila obramba severno-južne železnice možna in celo zboljšana, je bilo treba zboljšati mestni položaj tudi vna polju »podolžnega« prometa, to je v smeri od vzhoda proti zahodu. Številni mestni tehniki so proučevali vprašanje, kako bi se dal promet v »vzporedniški« smeri skozi Trieste čim bolje urediti ter zvezati mesto z balkansko-t>f>flon po končani vojni važna avtomobilska cefetu zgrajena in da bo tako zn jo po najkrajši poti zvezano Jadransko morje s Črnim. »Vodni« načrt, ki se nanaša na kanalizacijo Tsonzo in na zvezo med njo in Donavo preko Save, načrt, ki so ga proučevali ugledni inženirji (prvi med vsemi je bil inž. Brai), bo prav tako \ bližnji bodočnosti izveden. Prometne zveze med deželami, ki se naslanjajo ali ki vsaj teže proti 45. vzporedniku, bodo postale dejstvo po sedanjem železniškem sporazumu, ki smo ga zgoraj omenili. Tržaški gospodarski krogi so bili na pravi poti, ko so začeli podrobno proučevati »zasnovano železnico 45. vpored-nika«. Če se ta načrt uresniči (čeprav nekatera postranska vprašanja še niso rešena), bo Trieste postal most, ki bo vezal Francijo in Švico z balkanskimi deželami. Blagovne in potniške tarife, ki so jih točno določili v Sofiji, so jamstvo, da bo promet velik in varen. Gre v resnici za to, da se zveže industrijski zahod (jugovzhodna Francija, Švica, Piemont in Lombardija) z vzhodom, kjer prevladujejo polja, gozdovi in pašniki. Medsebojna izmenjava dobrin bo v celoti koristila gospodarstvu v poštev prihajajočih držav. Proga, ki bo vezala zahod z vzhodom in po kateri bodo prevftžali industrijske izdelke (zlasti poljedelske stroje, tehnične priprave, kemične in industrijske izdelke), se bo v Trieste ju križala s!tisto Od'vzhoda, po kateri bodo pošiljali na zahod poljske pridelke in živino, da jo postavijo na zahodni trg. Glavne in stranske žile »Proga 45. vzporednika« naj bi bila tista, ki bi vezala Lyon—Turin—Milan, Benetke—Trieste—Zagreb—Belgrad—Bukarešto in Constanco. Nanjo pa naj bi bile priključene iz zemljepisnih ali iz tarifnih ozirov: a) proga Pariz—Dijon—LyOn—Modana—Turin, ki vzdržuje promet iz Srednje Francije (seinska kotlina) in iz industrijskega predela ob gornjem Rodanu; b) proga Dijon—Bern—Milan, po kateri prevažajo do podolžne proge proizvode iz vzhodne Francije in 6 področja ob francosko-švicarskem Juri; c) proga Strassbourg—Basel—Bern (Simplon) —Milan, po kateri vozijo v lombardska mesta blago iz zahodne Švice; d) proga Ziirich—Milan, ki veže Srednjo in Vzhodno Švico z Milanom; e) nemško-italijanski progi Miinclien—Verona in Dunaj—Benetke—Trieste. Te proge bi prišle v glavnem v poštev na področju zahodno od Triesteja. Proti vzhodu pa so manj številne, pa nič manj zanimive: f) Fiume—Zagreb; g) Metkovič—Sarajevo—Brod; h) Sebenico—Spalato—Zagreb. V Belgradu se odcepi velika železniška žila proti Carigradu, imenovana Simplon—Orient-ekspres (nekdanja proga London—Dover—Calais—Pariz—Milan—Trieste—Belgrad—Carigrad). Pri Nišu ima zvezx> proti Solunu (Atenam) in proti Sofiji, odkoder se odcepi stranska proga proti Varni ob Črnem morju. Od glavne proge Triste—Carigrad, ki bo nekaka hrbtenica, bodo šle številne stranske proge v smeri proti jugu (Adria—Hrvatska—Južna Srbija—Črna gora—Bolgarija), in proti severu (Romunija, Madžarska in Severna Hrvaška). Vse te proge od zahoda in vzhoda bodo torej usmerjene skozi Trieste. Tu se bodo križale z direktno železniško zvezo Nemčija—Jadran. Velika vloga Triesteja v novi Evropi Omenjeni sporazum med železniškimi rl-už-bami v poštev prihajajočih držav pomeni nekako priznanje, kako važno vlogo bo igral Trieste v geopolitičnem in gospodarskem oziru v novi Evropi. Mesto razpolaga s sredstvi in ima tudi voljo, vzpostaviti promet v smeri od vzhoda proti zahodu, da tako naveže vedno tesnejše stike med velikimi podjetji zahoda in balkanskega vzhoda da poživi izmenjavo blaga, da dš novih pobud in da istočasno z gospodarskimi odnošaji poživi tudi kulturne stike. (Ultime Notizie.) Ceylon - dragoceni biser angleškega imperija Angleški otok Ceylon, na katerem vlada naravnost zavidanja vredno podnebje in zaradi njega čudovito bujno razvito rastlinstvo, so vedno smatrali za pravi biser velikega kolonialnega imperija. Zato so mu tudi posvetili dosti večjo pozornost, kot pa morda kakšni drugi svoji posesti onstran morjai. Na Cey*lonu so speljane v vseh smereh številne sijajne ceste ter tfiOO km 'želte z niških prog, ki se jih tujec v tej čudoviti deželi lahko vsak čas posluži. Odlično je urejena tudi poštna in brzojavna služba. Na Ceylonu sta tudi dve radijski oddajni postaji. Spričo gostega^ cestnega in železniškega omrežja je zelo olajšano prevažanje raznih pridelkov in izdelkov iz notranjosti otoka do obale. Glavno mesto je Colom-bo, ki je zelo lepo in ima 300.000 prebivalcev ter veliko, sodobno urejeno pristanišče. Na vsem otoku živi kakšnih 6 milijonov ljudi in sc jih 62 odstotkov bavi s poljedelstvom, ki je glavni vir dohodkov, torej glavno bogastvo Ceylona. Poleg kave, sladkornega trsa in kakaoa — letna proizvodnja teh stvari znaša približno 4000 ton — pridelujejo in izvažajo od tam tudi mno- fo čaja, kavčuka, riža in raznovrstnega 0*1 ja. ■judje se tam prav ' precej ukvarjajo t.udiL1z lovom na bisere injs trgovino z rubini, safjrj, grafitom in drugimi podobnimi dragocenostmi Glede izvoza čaja je otok Ceylon na drugcin mestu, takoj za Indijo. Na leto ga pridela približno 100.000 ton. Glede proizvodnje kavčuka pa je Cey!on na tretjem mestu na svetu (za Malajskim polotokom in Holandsko Indijo), po nasadih kokosovih palm pa na četrtem mestu (za Holandsko Indijo, Oceanijo in Malajskim polotokom). Cela gora živilskih nakaznic vsak mesec Na vsake štiri tedne razdeljujejo v Nemčiji živilske nakaznice. Ni pa to delo malenkostno, kajti računajo, da živi v Nemčiji okrog 80 milijonov ljudi, ki imajo pravico do živilskih nakaznic. Nakaznice, kolikor jih dobi vsaka posamezna oseba, tehtajo skupaj 17 gramov, vse nakaznice, kolikor jiih v enein mesecu izdajo v Nemčiji, pa po tem takem 1,020.000 kg ali 1020 ton. Za prevoz te pravcate gore papirja bi bil potreben vlak s 60 tovornimi vagoni s 17 tonami papirja na vsakem, ali pa 5 km dolga avtomobilska kolona, obstoječa iz 102 avtomobilov s priključnimi vozili. Če bi hotel vse te ogromne kupe papirja prenesti s ceste v stanovanjsko hišo en sam človek, ki bi nosil po dva, skupno 50 kg težka zavitka ter bi delal 8 ur na dan, bi potreboval nad eno leto, ali toč-nejše 15.5 meseca časa. (CF.) Maršal Petain je v ponedeljek sprejel španskega poslanika De Lequerica. španski poslanik pa je imel tudi daljši razgovor 6 poveljnikom francoskih oboroženih sil admiralom Darlan-dom ter 6 lranco6kim državnim tajnikom za vojno, generalom Bridouxom. Turška narodna skupščna je v ponedeljek odobrila izredni kredit 30 milijonov turških lir za obrambne samene. Predvsem pa bo služil ta kredit za okrepitev turških kopenskih sil. Ker so se zaradi izredne zime poljedelska dela v Nemčiji zavlekla, bodo izgubljeni čas 6edaj 6 tem dopolnili da bodo delali tudi ob nedeljah in če bo treba tudi ponoči. II [llllll llllll llllll llllll llllll lil *0 1. RENARD ROMAN GRDEGA OTROKA Peti prizor. Korenček (čepi v omari, v ustih ima dva prsta v nosu ■ga): »Vsak otrok ne more biti sirota-' 4 • Na lovu. Gospod Lepic jemlje s seboj na lov zdaj enega, zdaj dru-,L'ga izmed svojih dveh sinov. Hodita za njim, nekoliko proti desni zaradi puške, in nosata torbo. Gospod Lepic je neutrudljiv pešec. Korenček si je strastno vtepel v glavo, da mu bo sledil brez jadikovanja. Čevljj ga tiščijo, pa ne zine besede, samo prste na rokah zvija. Konci prstov na nogah mu otekajo, da postajajo podobni majhnim kladivcem. Če ustreli gospod Lepic zajca koj od začetka, pravi: »Ali ga hočeš pustiti pri prvem kmetu ali ga skriti kje v mejo, da ga vzameva šele zvečer s seboj?« »Ne, papa,« pravi Korenček, »rajši ga obdržim.« Zgodi se, da mora ves dan prenašati dva zajca in nekaj je-, eoic. Roko ali pa robec potisne (pod jermen torbe, da se mu Indeča rama odpočije. Če koga sreča, mu ponosno pokaže hrbet in Za hip pozabi na svoje breme. Truden pa je, zlasti takrat, kadar oče nič ne ustreli in ga »ečimernost več ne podpira. »Počakaj me tu,« pravi včasih gospod Lepic, »da pretaknem tole njivo.« Korenček se razdražen ustavi na soncu. Gleda očeta, kako 'vodi po polju, od brazde do brazde, od grude do grude, kako stika, razgreba kakor brana, tolče s puško po mejah, po grmovju, po osatu, medtem ko sam Pyrame omaguje, si poišče senco, nekoliko leže in težko diha; jezik mu daleč moli iz gobca. »Saj tara ni nič,« si misli Korenček. »Da, kar tolci, lomi koprive, pustoši. Če bi bil jaz zajec in bi se skrival v kakšnem jarku, bi se še ganil ne v tej vročini!« In potihem preklinja gospoda Lepica; pojnlja za njim drobne kletvice. Gospod Lepic pa preskoči drug plot in zdaj iztepava ob strani neko deteljišče. Kaj .čudno bi se mu zdelo, če bi tu ne naletel na kakega mladega zajca. »Pravi mi, naj počakam,« mrmra Korenček, »zdaj pa bi bilo treba, da tečem za njim. Dan, ki se slabo začne, se tudi slalx> konča. Kar tekaj in se poti. papa, preganjaj psa, pretegni mene. Vseeno bi bilo, če bi sedeli. Nocoj se vrneva prazna.« Zakaj Korenček je preprosto praznoveren. Vsakokrat, kadar se dotakne ščita na svoji čepici, se Pyrame ustavi in voha, naježi dlako dn iztegne rep. Po prstih se gospod Lepic na vso iqoč približa in drži puškino j kopito ob rami. Korenček obstane nepremičen in ob prvem poplahu razburjenja se skoraj duši. Privzdigne čepico. Vzdignejo se jerebice ali pa skoči zajec na dan. In če spusti Korenček čepipo na tla, gospod Lepic zgreši, čepa salutira, zadene. Korenček priznava, da ta sistem ni nezmotljiv. Če kakšno kretnjo prevečkrat ponoviš, ne učinkuje več, kakor da se sreča utrudi in se ne odziva več istim znamenjem. Korenček jih uporablja zmerno od časa do časa in tako skoraj vedno uspe. »Si videl?« vpraša gospod Lepic in potežkava še gorkega zajca, kateremu stiska rumeni trebušček, da odpravi zadnjo potrebo. »Zakaj se smeješ?« »Ker si ga ustrelil z mojo pomočjo,« pravi Korenček In ponosen zaradi tega novega uspeha razloži s poudarkom evojo metodo. »Ali resno govoriš?« pravi gospod Lepic. Korenček: »Moj Bog, trdil ravno ne bom, da se nikoli ne zmotim.« Gospod Lepic: »Ali boš koj tiho, prismoda. Ne svetujem ti," da trobezljaš takšne neumnosti pred tujimi ljudmi, če ti je kaj na tem, da si ohraniš sloves bistrega dečka. Krohotali bi 6e ti v brk. Razen, če se morda ne norčuješ iz svojega očeta.« Korenček: »Prisegam ti, da ne, oče. Ampak imaš prav, odipusti mi, res sem bedak.« Muha. Lov se nadaljuje. Korenček od samega kesanja zmiguje z rameni, tako 6e sam sebi zdi bedast Z novo vnemo pobira stopinje za svojim očetom in si prizadeva, da postavi levo nogo prav tja, kamor je postavil gospod Lepic svojo levo nogo, ter se prestopa, kakor da beži pred povodnim možem. Počije si samo toliko, da odtrga murvino jagodo, lesniko a)li drenuljo, ki te zaščemi po ustih, ti pobeli ustnice in pogasi žejo. Sicer pa ima v žepu lovske torbe steklenico žganja. Požirek za požirkom pije skoraj sam, zakaj gospod Lepic, ki ga lov docela prevzema, pozablja, da bi mu rekel zanjo. »Hočeš požirek, papa,« Veter prinese le nerazločne glasove, ki pravijo, da n*. Korenček popije požirek, ki ga je ponujal, potegne iz steklenice. Vrti se mu v glavi, ko nadaljuje pot za svojim očetom. V hipu se U6tavi, vtakne prst v uho, ga živo stresa, ga potegne iz njega, potem se dela, kakor da posluša in zakliče gospodu Lepicu: »Veš, papa, zdi se mi, da mi je muha zašla v uho.« Gospod Lepic: »Ven jo spravi, dečko« Korenček: »Predaleč je zašila, ne dosežem je. Slišim jo, kako brenči.« Gospod Lepic: »Pusti jo, da «ama pogine.« Korenček; »Kaj .pa, če zleže jajčka, papa, če 6i zakoti zarod?« Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani; Jože Kramarič — Izdajatelj: Ini. Sodja — Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov oe vračamo - >S!o«enskf dom« izhaj« » «*čna Earočaina fc JŽr, a inozemstvo 13 lir — Uredništvo; Kopitarjeva ulica. 6/Ul — Uprava« Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon (lev. 40-01 do 40-05 — Izhaja ob delavnikih »b 12 — Me* Podružnica) Novo mesto