Na sežanskem Krasu odločno proti novi železnici V Sloveniji počastili Trubarjev dan Voda pritekla iz štandreške fontane
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 131 (21.368) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
TOREK, 9. JUNIJA 2015
na iPadu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
771124 666007
50 609
Maronijeva
• •
od samega sebe
Marko Marinčič
Predsednik Lombardije Roberto Maroni pravi, da v svoji deželi ne bo več sprejel nobenega begunca. Še več, prefekte svari, naj jih ne nameščajo v Lombardiji, županom pa grozi, da jim bo odtegnil finančna sredstva, če bodo sprejeli kakega begunca. Maroniju sta se pridružila predsednika Veneta Luca Zaia in Ligurije Giovanni Toti.
Če trije predsedniki mislijo resno in ne gre le za votlo propagando, s tem ubirajo pot secesije. Tri med najbogatejšimi deželami v državi, se ne samo izmikajo načelu solidarnosti in mednarodnim predpisom o sprejemanju vojnih beguncev, ampak odstopajo tudi od ustavne ureditve države.
Dežele imajo po ustavi svoje mesto med državo in krajevnimi upravami. Ne morejo si lastiti pristojnosti prve in ukazovati prefek-tom, kot tudi ne izsiljevati občine, saj bi vsako odtegovanje sredstev ne zdržalo presoje upravnega sodišča.
Paradoks je, da je prav Maroni leta 2011, ko je bil minister za notranje zadeve, razporejal takrat 50 tisoč beguncev po deželah in razlagal, da »so jih dežele dolžne sprejeti«. Isti Maroni je podpisal Dublinski dogovor, zaradi katerega danes Italija v Evropi sama prenaša najtežje breme humanitarne krize v Sredozemlju.
Se morda danes toliko zaganja proti beguncem prav z namenom, da bi prikril svoje odgovornosti? Dviganje prahu marsikaj prikrije. Na primer tudi to, da sodstvo Maronija preiskuje zaradi zlorabe položaja, ker je svoji ljubici priskrbel dveletno menedžersko pogodbo na relaciji Dežela Lombar-dija - Expo za 5400 evrov mesečno.
PREBEŽNIŠTVO - Uradni podatki deželne uprave
V FJK je že več kot dva tisoč prosilcev za azil
Polemika s predsednikom Lombardije Maronijem
ŠOLSTVO - Zadnji dnevi pouka
Počitnice že trkajo na šolska vrata
•••
DOLINA - Šolsko leto se s hitrimi koraki bliža koncu. Na številnih šolah slovo od pouka obeležujejo zaključne šolske prireditve, na
drugih športni dnevi, kot včerajšnji v dolinski občini (Fotodamj@n), ki z veseljem otrok napoveduje bližnje počitnice.
Bil i" ^fS
se zavedata, kako pomembno je zdravje.
ALI IMATE TEŽAVE Z ALERGIJAMI?
Imamo rešitev za vas...
Vabljeni v trgovino Klasje in se prijavite za:
-	test ALERGIJ (trave, pelodi, pršice, kovine,...)
-	test INTOLERANCE (hrana, kemikalije, čistila,...) -testKANDIDE
SEŽANA-Gradišče 12
S +386 5 7341007 info@trgovinaklasje.si UVKiJc' poned®ljek"Petek I s°bota„ +38641 525 545 www.trgovinaklasje.si	* 8"-i 8" |8"-12™
15% POPUST
NA VSE IZDELKE: SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE, KORITA...
Lokev 214- 6219 LOKEV Tel. +386 31 317 646 www.kamenrazem.si
GORICA - Jubilej
Pol stoletja
skavtizma
GORICA - Goriški skavti so v nedeljo praznovali 50-letnico delovanja. Dolgo skavtsko popoldne je potekalo na dvorišču Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, kjer se je pred petdesetimi leti tudi »vse skupaj začelo«. Prizadevna skupina starejših skavtov je postavila jambor, pripravila taborni ogenj in nedaleč od njega postavila tudi šotor. Program se je začel z odprtjem razstave v centru Bra-tuž, sledil je zbor pod jamborom. Prisotne je nagovorila načelnica goriškega dela skavtske organizacije Alenka Di Bat-tista, zatem se je popoldanski del sklenil z mašo. Po skupni večerji je zagorel še nepogrešljivi taborni ogenj.
Na 13. strani
TRST - Poziv predsednika Lom-bardije Roberta Maronija občinam v deželi, naj ne sprejmejo več migrantov, je naletela na različne odzive, v Furla-niji-Julijski krajini pa na ostre kritike. Predsednica Dežele Debora Serracc-hiani opozarja, da je v Lombardiji trenutno skoraj 40 odst. manj prebežnikov kot jih določajo »Maronijevi parametri«. Namesto konkretnega reševanja tega zelo kočljivega problema, se je Maroni po mnenju Serracchianijeve lotil vprašanja iz čisto politične oziroma strankarske računice.
Trenutno je v FJK 2.054 prosilcev za azil, je pojasnil odbornik Gianni Tor-renti. Po njegovem ne gre nikakor špekulirati na kroži prebežnikov, kot dela Severna Liga. Njeni deželni voditelji so na Maronijevi strani.
Na 3. strani
Nov val beguncev in nove polemike z ligaši
Na 2., 3. in 4. strani
Enojezični napis je za SKGZ spodrsljaj
Na 3. strani
V	Tržaškem zalivu vse več meduz
Na 4. strani
Povojni časniki na dosegu tipkovnice
Na 5. strani
V	Romansu postavili šotorišče za begunce
Na 11. strani
Opčine - Narodna ul. 28	tel. 040 / 211465
urnik: 9.00 - 13.00 / 16.00 - 19.30
2
Torek, 9. junija 2015
ITALIJA, SVET
/
VRH DRŽAV G7 - Svetovni voditelji so se zbrali na Bavarskem
Obljubljajo oster boj proti podnebnim spremembam
Rusijo svarijo pred novimi sankcijami - Govorili tudi o Grčiji, Libiji, IS in davčnih utajah
GARMISCH-PARTENKIRCHEN -Voditelji skupine držav G7 so na vrhu na jugu Bavarske obljubili, da bodo njihove države podprle cilj omejevanja globalnega segrevanja in do konca stoletja izkoreninile rabo fosilnih goriv. Poleg tega so Rusiji zagrozili z zaostritvijo sankcij, če se bodo razmere na vzhodu Ukrajine poslabšale.
Voditelji G7 so se dogovorili, da bodo podprli cilj omejitve globalnega segrevanja v tem stoletju na do dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijskim časom. Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel želijo izpuste toplogrednih plinov do takrat spraviti na ničlo. »Vemo, da v teku stoletja potrebujemo dekarbonizacijo svetovnega gospodarstva,« je povedala Merklova. Vse države G7 bodo decembra letos na podnebni konferenci ZN v Parizu ob tem naznanile svoje prispevke v boju proti podnebnim spremembam. Ameriški predsednik Barack Obama je po vrhu dejal, da so naredili velik korak naprej v smeri "trdnega" podnebnega sporazuma na konferenci v Parizu.
V izjavi so države G7 še pozvale k znižanju globalnih izpustov toplogrednih plinov do sredine stoletja v obsegu od 40 do 70 odstotkov v primerjavi z letom 2010. Potrdile so tudi zavezanost, da bodo s sredstvi in javnih in zasebnih virov zagotovile 100 milijard dolarjev za sklad za financiranje klimatskih prizadevanj revnih držav od leta 2020.
Merklova je v izjavi po vrhu potrdila, da se voditelji G7, med katerimi že tretjič ni bilo ruskega predsednika Vladimirja Putina, strinjajo z ohranitvijo sankcij proti Moskvi, dokler se ne vzpostavi popolna prekinitev ognja na ukrajinskem vzhodu. »Lahko okrepimo sankcije, če bodo razmere to zahtevale,« je povedala Merklova. V sklepni izjavi pa so voditelji zatrdili, da bodo sankcije začeli odpravljati, če se bo začel ustrezno uveljavljati februarja v Minsku sklenjen dogovor o prekinitvi ognja med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko. Obama je Putina pozval, naj se drži dogovora iz Minska. Ob tem je izrazil upanje, da Zahodu ne bo treba zaostriti ukrepov
proti Rusiji. Dodal pa, da na "tehnični" ravni" že potekajo razprave o morebitnih dodatnih ukrepih proti Moskvi. Obama je Pu-tinu še očital, da s svojim ravnanjem v Ukrajini poskuša znova obuditi "slavo sovjetskega imperija".
Merklova je po vrhu še izpostavila grško dolžniško krizo. Posvarila je, da zmanjkuje časa za sklenitev dogovora med Grčijo in mednarodnimi upniki o nadaljevanju finančne pomoči. "Vsak dan šteje. Veliko časa več ni," je povedala nemška kanc-lerka. Po oceni Obame morajo Grki sprejeti težke odločitve, ki pa da bodo na dolgi rok dobre, da svojo državo rešijo pred bankrotom in morebitnim izstopom iz evr-skega območja. Istočasno je obe pogajalski strani - mednarodne upnike in grško vlado - pozval k ustrezni prilagodljivosti, da se doseže dogovor.
Ameriški predsednik je po vrhu še izkoristil priložnost, da je pozval k okrepljenemu boju proti skrajni Islamski državi, predvsem v Iraku. Po njegovi oceni je treba izuriti še veliko več iraških vojakov ter jim zagotoviti ustrezno orožje, da se bodo lahko uspešno borili proti džihadistom.
Na dvodnevnem vrhu so voditelji še podprli napore za boj proti davčnim utajam nekaterih mednarodnih korporacij. Pozdravili so načrte Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) na tem področju ter se zavzeli za pošten in moderen mednarodni davčni sistem ter samodejno izmenjavo informacij o čezmej-nih davčnih odločbah.
Voditelji G7 so se dotaknili tudi nemirne Libije. Sovražne strani v Libiji so pozvali k pogumnim političnim odločitvam na mirovnih pogovorih pod okriljem ZN. »Čas za spopade je minil, prišel je čas za drzne politične odločitve,« so v sklepni izjavi zapisali voditelji držav G7 in libijsko politično vodstvo pozvali k oblikovanju vlade narodne enotnosti. Libija, ki se že od padca Moamerja Gadafija leta 2011 utaplja v kaosu, saj se za oblast spopadajo rivalske milice, ima dve vladi in dva parlamenta, odkar so avgusta lani milice s podporo isla-mistov zavzele Tripoli. (STA)
UKRAJINA - Včeraj
Ubitih sedem
ukrajinskih
vojakov
KIJEV - Najmanj sedem ukrajinskih vojakov je včeraj umrlo, ko je njihov tovornjak naletel na mino blizu kraju Krasnogorivka kakih 20 kilometrov zahodno od prestolnice poro-ruskih separatistov Doneck na vzhodu države. Ukrajinska vojska za incident obtožuje separatiste, ki so minirali ceste na območju.
Nove žrtve bodo verjetno okrepile pritisk na ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, da sproži odločnejši vojaški odgovor. Ukrajinski obrambni minister Stepan Poltorak je pred tem obtožil separatiste, da krepijo svoje vrste z ruskimi vojaškimi enotami, tako da dosegajo sile "kake srednje velike evropske države".
Ruski zunanji minister Sergej La-vrov je Ukrajino obtožil, da pred vrhom skupine G7, ki se je včeraj končal v Nemčiji, namerno stopnjuje konflikt, saj ve, da voditelji G7 sankcij proti Rusiji ne bodo odpravili, dokler ne bo uresničen dogovor iz Minska. Kijev je tudi obtožil, da se v nasprotju z dogovorom iz Minska ne želi pogajati z uporniki na vzhodu države. (STA)
Omizje udeležencev vrha sedmih vodilnih držav
ansa
SREDOZEMLJE - Nov val prihodov ob koncu tedna
Rešili 6000 beguncev
Iz Libije odplulo na desetine čolnov - »Ligaške« dežele podžigajo politično polemiko
RIM - Italijanska obalna straža je skupaj s pomočniki evropske misije Triton preko minulega konca tedna v Sredozemlju rešila skoraj 6000 beguncev. Letos so jih našteli že skoraj 50.000. Ta konec tedna je bil znova naporen za obalno stražo. Večino beguncev so med obalo Libije in Sicilije prestregli na razpadajočih ribiških ladjah in gumijastih čolnih, kjer se jih je gnetlo po več sto. Samo britanska ladja HMS Bulwark je v nedeljo rešila preko 1000 prebežni-kov. Med njimi je bilo tudi najmanj 10 nosečnic, so sporočili. Begunce so oz. jih še bodo prepeljali v pristanišča na Siciliji in drugod po južni Italiji.
Po navedbah obalne straže so sicer v soboto skupno rešili 3480 pre-bežnikov, v nedeljo pa 2371. Poročil o smrtnih žrtvah zaenkrat niso zabeležili. Letos je sicer Sredozemsko morje zahtevalo že najmanj 1800 življenj migrantov, ki so se podali na nevarno pot v Evropo, kjer so upali na boljše življenje.
Nov porast toka beguncev pa je znova odprl politično razpravo v Italiji. Tri desnosredinske dežele so se uprle, da ne bodo več sprejemale novih beguncev. Predsednik deželne vlade v Lombardiji Roberto Maroni je župane v deželi pozval, naj ne sprejemajo več
"ilegalnih migrantov". Kdor tega poziva ne bo upošteval, mu bo dežela odtegnila sredstva za financiranje, je napovedal Maroni. Maronija sta podprla in se mu pridružila tudi predsednika deželnih vlad v Liguriji Giovanni To-ti in v Venetu Luca Zaia.
Italijanske sposobnosti sprejemanja beguncev sicer pokajo po šivih, največje breme pa pri tem nosijo revnejše dežele na jugu države. Lombar-dija, Veneto in Ligurija, ki so gospodarsko najmočnejše, so doslej sprejele 9, 4 oz. 2 odstotka beguncev, medtem ko jih Sicilija sama gosti kar 21 odstotkov.
TURČIJA - Pirova zmaga vladajoče stranke AKP, kurdska stranka HDP s 13 odstotki prvič v parlament
Kurdi prekrižali Erdoganu načrte
ANKARA - Vladajoča turška Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je zmagala na nedeljskih parlamentarnih volitvah, a je izgubila absolutno večino. Prvič po letu 2002 bo morala oblikovati ali manjšinsko ali koalicijsko vlado. To je pomemben udarec za turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki si je obetal uvedbo predsedniškega sistema.
Po 99,9 odstotka preštetih glasov je AKP prejela 41 odstotkov glasov, kar je precej manj od skoraj 50 odstotkov izpred štirih let. Na drugo mesto se je uvrstila Republikanska ljudska stranka (CHP) s 25 odstotki glasov, na tretje pa Stranka nacionalnega gibanja (MHP) s 16,5 odstotka. Največje presenečenje pa je, da se je s 13 odstotki glasov v parlament prebila tudi kurdska Stranka ljudske demokracije (HDP). Volilna udeležba je bila 86-odstotna.
Rezultati nedeljskih volitev so bili pi-rova zmaga za Erdogana, ki si je obetal celo dvotretjinsko večino v parlamentu, da bi lahko uvedel predsedniški sistem, po katerem bi glavna pooblastila za vodenje države imel predsednik države in ne predsednik vlade, kot je v Turčiji danes. Teh Er-doganovih sanj je zdaj najverjetneje konec,
V kurdskem Diyarbakirju je izide volitev pozdravilo množično slavje
ansa
ugotavljajo analitiki. Kritiki so sicer opozarjali, da bi si Erdogan želel na ta način še dodatno utrditi oblast in se nato potegovati za še en mandat, da bi ostal na oblasti do leta 2024. Turška politika pod Er-doganom - na položaj premierja je prišel leta 2003, 2014 pa je postal predsednik države - je sicer postajala vse bolj avtori-
tarna. Čeprav se je država gospodarsko okrepila v eno regionalnih velesil, pa to ni koristilo vsem slojem prebivalstva; stopnja brezposelnosti je namreč še zmeraj na več kot 11-odstotni ravni.
V AKP sicer ne kažejo kislih obrazov. Premier Ahmet Davutoglu je izjavil, da je zmagovalka volitev stranka AKP in da bo-
do Turčiji še naprej zagotavljali stabilnost. A hkrati je dodal, da »se ne bodo uklonili pri svojih načrtih. Privržence je tudi pozval, naj začnejo priprave za spremembo ustave. Stranka AKP je na oblasti v Turčiji od leta 2002, tokrat pa bo morala prvič oblikovati ali manjšinsko ali koalicijsko vlado. Če pa vlade ne bodo mogli oblikovati, bi Erdogan lahko razpisal predčasne volitve. Erdogan je sicer v prvem odzivu stranke "državniško" pozval, naj ravnajo odgovorno in zagotovijo stabilnost Turčije, potem ko je v predvolilni kampanji odkrito navijal za AKP, čeprav bi moral biti nepristranski.
AKP sicer čaka težak posel, saj na prvi pogled ni videti, s kom bi stranka sploh lahko sklepala koalicijo. Odnosi z glavno opozicijsko stranko CHP so zelo napeti, medtem ko so v kurdski stranki HDP že napovedali, da bodo "odgovorna opozicija". Pa tudi sicer si je težko predstavljati, da bi AKP v vlado povabila ravno Kurde.
Še največja možnost je, da bi AKP sklenila koalicijo s skrajno desno MHP, vendar pa je vodja te stranke Devlet Bahceli rezultate volitev komentiral kot "začetek konca vladavine AKP".
Volitve so bile sicer velik triumf za
kurdsko stranko HDP, ki ji je uspelo prvič preseči visok, 10-odstotni prag za neposredni vstop v parlament. Stranka se je skušala predstavljati predvsem kot turška stranka in je skušala seči tudi izven svoje kurdske baze med sekularne Turke, ženske in istospolno usmerjene. »Mi, ki smo zatirani v Turčiji, želimo pravico, mir in svobodo, smo danes dosegli ogromno zmago,« se je v nedeljo zvečer odzval vodja stranke, karizmatični Selahattin Demirtas, ki ga mnogi imenujejo tudi "kurdski Obama". V glavnem kurdskem mestu Diyarbakir je vladalo pravo slavje. Na cestah so se zbrale množice, avtomobili so trobili, celo streljalo se je v zrak. Kurdi so slavili celo v Nemčiji, kjer sicer živi največja turška diaspora.
Nedeljske volitve so medtem že pozdravili v Bruslju. Visoka, 86-odstotna volilna udeležba je po oceni EU jasen znak moči demokracije v državi. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn se že veselita tesnega sodelovanja z EU. »Obdobje, ki prihaja, prinaša veliko priložnosti za krepitev odnosov med EU in Turčijo,« sta sporočila. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Torek, 9. junija 2015
3
ITALIJA - Stališča predsednika Lombardije izzvala ostre polemike
Dežela FJK glede migrantov brani vlado in zavrača Maronija
Na deželnem ozemlju je trenutno 2.054 prosilcev za azil, prihajajo pa novi
TRST - Poziv predsednika Lombardije Roberta Maronija občinam v deželi, naj nikakor ne sprejmejo več migrantov, je naletela na različne odzive. Zastopniki desne sredine in predsednika Veneta in Ligurije - Luca Zaia in Giovanni To ti - pozdravljajo Maronijeva stališča, v levi sredini in v rimski vladi pa jih zavračajo. Oglasil se je tudi notranji minister Angelino Al-fano, ki je spomnil Maronija (Severna liga), da se je prav on kot notranji minister dogovoril o t.i. kvotah za pre-bežnike, ki naj bi jih sprejele posamezne italijanske dežele.
Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani opozarja, da je v Lombardiji trenutno skoraj 40 odst. manj prebežnikov kot jih določajo »Maronijevi parametri«. Namesto konkretnega reševanja tega zelo kočljivega problema, se je Maroni po mnenju Ser-racchianijeve lotil vprašanja iz čisto politične oziroma strankarske računice, poziv županom, naj ne sprejmejo več beguncev, pa je vrh vsega še nezakonit.
Na tej valovni dolžini je tudi deželni odbornik Gianni Torrenti, ki vidi v Maronijevih besedah tudi napad na FJK, ki je kot mejna dežela »pod udarom« prebežnikov. Trenutno je v deželi 2.054 prosilcev za azil, ki so porazde-
Predsednica FJK Debora Serracchiani
ljeni po številnih občinah, ki jim deželna uprava pomaga po svojih močeh, svoje pa mora narediti tudi osrednja vlada. »V Italiji živi pet milijonov priseljencev, od katerih jih je v FJK nekaj nad 100 tisoč. Zaradi tega se ne moremo in se ne smemo bati nekaj tisoč ljudi, ki nas prosijo za azil,« opozarja Tor-renti. Mnogi od teh sicer ne ostanejo v FJK in v Italiji, ampak nadaljujejo svojo pot v druge evropske države. Zelo kritična na »pozabljivega« predsednika Lombardije je tudi deželna tajnica Demokratske stranke Antonella Grim,
Predsednik Lombardije Roberto Maroni
ki očita nekdanjemu notranjemu ministru, da se je popolnoma podredil vodji Severne lige Matteu Salviniju.
Deželna Liga in tudi nekateri zastopniki desne sredine so stopili v bran predsedniku Maroniju. Za liga-škega poslanca Massimiliana Fedrigo so župani, ki zavračajo prebežnike, pravi junaki, ki si zaslužijo pohvalo in spoštovanje. Tržaški parlamentarec pravi, da je treba za vsako ceno »ustaviti to invazijo migrantov« in znova predlaga potopitev ladij za prebežnike preden odplujejo iz Libije,
Kritična do Serracchianijeve in njene politike do prebežnikov sta tudi Forza Italia in desna stranka Fratelli d'Italia. Riccardo Riccardi (FI) poziva predsednico, naj se ne spušča v polemiko z Maronijem in naj raje pojasni kako misli deželna uprava stvarno rešiti problem vse večjega števila mi-grantov. Luca Ciriani (Fd'I) pa očita Ser-racchianijevi, da skuša predstaviti FJK kot neke vrste čudežno deželo, v resnici pa je vse več županov (tudi iz vrst leve sredine), ki so naveličani vsakodnevnih prihodov prebežnikov.
Izolski občinski redarji v treh dneh zasačili 2580 prehitrih voznikov
IZOLA - Minuli konec tedna so izolski občinski redarji zabeležili kar 2580 prometnih prekrškov na občinski cesti med Simonovim zalivom in Belveder-jem. Na omenjenem odseku je omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro, najhitrejši kršitelj omejitve pa je mimo radarja peljal kar 95 kilometrov na uro. Izolski redarji so v petek dopoldne na cesti postavili stacionarni radar, ki meri hitrost voznikov v smeri iz Belvederja proti Izoli.
Že prvi dan se je čez odsek zapeljalo dobrih 2500 avtomobilov, zabeležili pa so kar 703 prekrške. Od tega je 617 voznikov vozilo hitreje od omejitve 50 kilometrov na uro, 60 jih je vozilo hitreje od 63 kilometrov na uro, 26 voznikov pa je peljalo več kot 70 kilometrov na uro.
Podobno število prekrškov so zabeležili tudi v soboto in nedeljo, ko je bil promet še gostejši. V soboto je odsek prevozilo 3642 avtomobilov, v nedeljo pa 4204. Sorazmerno je naraslo tudi število prekrškov: v soboto jih je radar zabeležil 910, v nedeljo pa 967, ko je bila izmerjena tudi najvišja hitrost - 95 kilometrov na uro.
Na občini ugotavljajo, da je stacionarni radar potrdil domneve, da vozniki ne upoštevajo omejitev hitrosti in jih kršijo v še večjem številu, kot so kazali predhodno zbrani podatki. Ob tem dodajajo, da prva dva tedna v juniju vozniki, ki bodo prehitro vozili na tem odseku, ne bodo oglobljeni, po tem začetnem obdobju pa bodo vsi prekrškarji na dom dobili položnico za plačilo globe.
MARKOVEC - Rudi Pavšič pisal ministru Žmavcu
Enojezični napis pred predorom je nepotreben spodrsljaj
POSTOJNA - Drugi kolesar je ranjen
Vinjen Sežančan do smrti zbil kolesarja
Prizorišče tragične prometne nesreče, v kateri je umrl kolesar	pgd Postojna
Pred novim predorom Markovec stoji le enojezična tabla
POSTOJNA - S češnjevega kolesarskega maratona, ki so ga v soboto pripravili v Brdih, sta se proti domu vračala kolesarja iz Ljubljane. Peljala sta se od Hruševja proti Postojni in okoli 18. ure prikolesarila do Dilc. Takrat jima je nasproti pripeljal neznani voznik zelenega terenca. Zapeljal je na nasprotno stran ceste in najprej oplazil 56-letnega kolesarja, nato pa trčil v drugega kolesarja, oplazil varovalno ograjo in odpeljal naprej. Kolo in kolesarja je odbilo čez ograjo, v grmovje. Policisti in gasilci so nesrečnika kar nekaj časa iskali, ko pa so prišli do njega, mu reševalci niso mogli več pomagati. Poškodbe, ki jih je utrpel, so bile usodne, poročajo Primorske novice.
Policisti so kar nekaj časa potrebovali, da so ugotovili identiteto pokojnega kolesarja. Z drugim kolesarjem, ki se je v nesreči ranil in so ga reševalci odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center, se namreč nista poznala. Po več urah so ugo-
tovili, da je voznik terenca zbil 52-letne-ga kolesarja, doma iz okolice Ljubljane.
Kakšno uro po nesreči so policisti našli tudi povzročitelja nesreče. Umaknil se je na cesto v bližini Ubeljskega, zapustil avto in se kasneje vrnil. Izkazalo se je, da je zelenega terenca vozil 71-letni voznik iz Sežane. Policista sta mu odredila alkotest, ki se je ustavil pri 0,55 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (1,1 promila alkohola). Sežančana sta pridržala za čas zbiranja potrebnih obvestil o okoliščinah nesreče. Zanj so odredili tudi strokovni pregled, ki bo natančneje določil stopnjo alkohola v krvi. Ta je pomembna tudi zaradi opredelitve kaznivega dejanja, zaradi katerega bodo policisti ovadili Sežančana. Če bodo analize pokazale, da je imel več kot 1,1 promila alkohola v litru izdihanega zraka, bi ga lahko ovadili zaradi nevarne vožnje, v nasprotnem primeru pa zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.
TRST - Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je v zvezi z enojezičnim napisom pred cestnim predorom Markovec v Kopru poslal sledeči dopis ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdu Žmavcu:
»V naši krovni organizaciji si dan za dnem prizadevamo za uveljavitev naših po zakonu zagotovljenih pravic. Obenem pa se trudimo v več smeri, da bi z dobrimi odnosi in dobrimi praksami utrdili prijateljstvo in sodelovanje med tu živečimi narodi in med sosednjima državama ter da bi odpravili napetosti in nesoglasja, ki jih je v naših krajih pustila nelahka preteklost.
Za našo narodno skupnost je še posebej pomembno, da ohranjamo oz. poglabljamo odnose z italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Prehodili smo veliko skupne poti in razširili naše sodelovanje tudi v okviru evropskih projektov, nazadnje pri projektu LEX, katerega vodilni partner je bila Slovenska kulturno gospodarska zveza, so sodelovale tudi organizacije italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Skupaj smo ugotavljali in ocenili, kolikšna je zakonska raven zaščite obeh skupnosti in kako se zakoni konkretno uresničujejo. Opravili smo pomembno in zanimivo delo, ki ga bomo v kratkem predstavili tudi v obliki publikacije.
Ugotovili smo, da se marsikdaj zatika, upočasnuje se pot uresničevanja in da je stvarnost večkrat drugačna od tega, kar je zapisano v zakonodaji. Skupaj pa smo bili mnenja, da sta se položaj in klima vidno izboljšala in da narodni skupnosti ne delujeta več v njima nenaklonjenih okoljih. Sami ste, skupaj s predsednico Dežele FJK, sodelovali na proslavi ob 30-letni-ci dvojezične šole v Špetru. Ugotovili ste, kako je vztrajnost naših predstavnikov v Benečiji rodila pravi izobraževalni biser, kot ste sami dejali.
Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani je dan prej na območju, ki ga
ne predvideva zaščitni zakon, postavila večjezično (tudi v slovenščini) tablo pri želeZniški postaji v Čedadu. To so tiste dobre prakse, o katerih sem spregovoril, in pozitivna dejanja, ki naši skupnosti vračajo dostojanstvo, potem ko je bila v preteklosti deležna mnogih ponižanj.
Pomembno je stalno naprezanje in aktivnost na vseh nivojih, da bomo to klimo ohranili oziroma izboljšali. Pri tem cenimo nekatere vidne pobude obeh sosednjih držav, Italije in Slovenije, ter tudi Hrvaške, in to na najvišji institucionalni ravni. Vsem je še ostalo v spominu srečanje treh predsednikov v Trstu pred petimi leti, veličasten koncert na trgu Zedinjenja Italije ter obisk v našem Narodnem domu.
Sporočilo treh predsednikov kot tudi nedavni obisk italijanskega predsednika Sergia Mattarelle pri predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju sta šla v smer utrjevanja vloge in prisotnosti obeh narodnih manjšin, kar bomo posebej po-
udarili tudi na jutrišnjem srečanju predstavništva naše skupnosti s predsednikom države v Rimu.
Spoštovani gospod minister,
na Vas se obračam, ker poznam Vašo senzibilnost za ta vprašanja, in Vas prosim za posredovanje na pristojnih mestih, da bi se odpravila »pomanjkljivost«, ki je povsem upravičeno zaskrbela italijansko narodno skupnost v Sloveniji, kateri gre naša bližina.
Enojezični napis pred par dnevi odprtim cestnim predorom Markovec je nepotreben spodrsljaj. Prepričan sem, da boste storili vse, da bodo tisoči in tisoči turisti, ki bodo peljali skozi cestni predor v teh poletnih mesecih spoznali, da se vozijo na območju, kjer živi in dela italijanska narodna skupnost in da v njeni bližini živi slovenska manjšina, ki skupaj sodelujeta zato, da bo večjezičnost postala nekaj normalnega na tem zanimivem in vabljivem predelu Evrope.«
4
Torek, 9. junija 2015
BHHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
PRISELJENCI - Po valu novih prebežnikov na italijanskem Jugu
Na Tržaškem »stalnica« kakih 630 migrantov
Nov val migrantov na italijanskem Jugu je postavil spet v ospredje vprašanje njihove namestitve po državi, kar pomeni tudi v naših krajih. Po podatkih, ki jih je včeraj posredovala televizija Sky, je v Furlaniji-Julijski krajini nameščenih 1710 migrantov, ali 2 odstotka vseh priseljencev.
Podatek so potrdili na tržaški pre-fekturi. Na Tržaškem je nameščenih 630 migrantov. Število je zadnje tedne stalno. Od dneva do dneva rahlo niha, brez večjih odstopanj. Včeraj je na primer (po kopenski meji) prispelo v pokrajino deset novih migrantov, prav toliko pa je bilo preseljenih - v okviru vsedržavnih tečajev, pri katerih so soudeleženi priseljenci, ki so zaprosili za azil - v druge kraje.
Pred kakim mesecem je bilo v deželi več migrantov. Presegli so številko 2000. Mnogi pa so po enodnevnem ali le nekajdnevnem postanku zapustili začasna bivališča in izginili neznano kam. Podobno je bilo tudi pred kakima dvema tednoma, ko se je povečalo število priseljencev tako na Videmskem kot na Tržaškem, a se je nato v nekaj dneh spet ustalilo.
Sedanje »stalno število« nekaj več kot 600 priseljencev izhaja iz dejstva, da je toliko migrantov zaprosilo za politično zatočišče. Zato so ostali na Tržaškem in niso nadaljevali pot v države Severne Evrope, kamor navadno vodijo migracijski tokovi.
Na Tržaškem skrbita za priseljence tako škofijski Karitas kot Italijanski solidarnostni konzorcij, pomembno vlogo pa ima tudi tržaška občina s podpisom konvencij za namestitev migrantov.
Med migrante »s posebno namestitvijo« sodijo tisti na Proseku in Kon-tovelu, ki koristijo gostoljubnost lastnika stanovanj Edija Lalovicha. Gre za zasilno rešitev, ki pa naj bi dobila »trajnejšo obliko«, ko bo namestitev večine teh priseljencev prešla v domeno Italijanskega solidarnostnega konzorcija.
M.K.
POEZIJA
Marij Čuk v Repnu
Tržaška založba Mladika nadaljuje niz srečanj svojih avtorjev z bralci. Nocoj se bo v očarljivem okolju borjača pri Branovih v Repnu (štev. 45) občinstvu predstavil Marij Čuk. Njegova pesniška knjiga Ko na jeziku kopni sneg je naletela v javnosti in pri kritiki na veliko odmevnost, saj jo krasijo poglobljena vsebina in velik besedni artizem, predvsem pa čustvena neposrednost. Čuk v doslej številnih pogovorih z bralci prepričuje tudi s svojo mislijo o poeziji, družbenih temah in manjšini. Avtorja bo nocoj v Repnu predstavila domačinka, dobra poznavalka književnosti, pisateljica Vilma Purič. Večer z začetkom ob 20. uri bo popestril še harmonikar Dean Re-becchi, pa tudi ustrezna pogostitev s prigrizkom in izborno kapljico Branovih ne bo manjkala.
Schiavone: Trst »odprt« do priseljencev
Gianfranco Schiavone, predsednik Italijanskega solidarnostnega konzorcija, ki se na Tržaškem že dolgo let ukvarja z namestitvami in pomočjo priseljencem, in tržaška občinska odbornica za socialna vprašanja Laura Famulari, sta bila včeraj v Rimu. Na notranjem ministrstvu sta odgovornim za porazdelitev priseljencev po posameznih deželah pojasnila, da so na Tržaškem in sploh v Furlaniji-Julijski krajini »vse kapacitete za sprejem pribežnikov zasičene.«
Gospod Schiavone, kako ste utemeljili dejstvo, da ni mogoče v deželi sprejeti novih priseljencev?
Furlanija-Julijska krajina je obmejna dežela. Sprejemamo že priseljence, ki prihajajo v državo po kopnem. Doslej smo sprejemali tudi priseljence z Juga, a nimamo več razpoložljivih mest.
Koliko priseljencev prihaja na Tržaško po kopnem?
Odvisno. So dnevi, ko ne pride nihče, ali pa dnevi, ko jih pride kakih deset sli tudi dvajset. Zadnji mesec beležimo porast prihodov po kopnem. Tem ljudem je treba dobi-
Gianfranco Schiavone
fotodamj@n
ti namestitev.
Prejšnji teden se je zgodilo, da je ostalo kakih 60 priseljencev brez prenočitve ...
Saj vam pravim. Nudili smo jim hrano, nismo pa imeli na razpolago prostorov za njihovo namestitev.
Ali ste problem rešili?
Deloma. Kakih 30 priseljencev je bilo preseljenih v strukture v drugih deželah, ostali bi jim morali slediti v prihodnjih dneh.
Pomeni, da Trst nima dovolj »posluha« za priseljence?
Prav nasprotno. Trst je tisto mesto, ki se je doslej na najboljši možni način lotilo vprašanja priseljencev. Ko bi vsa italijanska mesta rav-
nala s priseljenci tako, kot Trst, bi imeli v državi mest na pretek za sprejem pribežnikov!
Ali imate na Tržaškem kakšne posebne primere pri namestitvi priseljencev?
Večinoma ne. Za priseljence skrbi Italijanski solidarnostni konzorcij s svojimi strukturami. Izjemo predstavlja namestitev priseljencev na Proseku in Kontovelu.
Kakšno izjemo?
Ob aprilskem prihodu priseljencev smo se znašli v emergenčnem stanju. Zasebnik je ponudil gostoljubje v lastnih poslopjih na Proseku in Kontovelu, kar je bilo izkoriščeno, ker takrat ni bilo mogoče dobiti druge namestitve. Tako so bili tja nameščeni priseljenci, kljub temu, da zasebnik in tržaška občina nista podpisala ustrezne konvencije. Kaj takega se drugje na Tržaškem ni zgodilo.
Kakšna bo rešitev?
Po vse verjetnosti bo v kratkem za večino teh priseljencev začel skrbeti Italijanski solidarnostni konzorcij.
M.K.
DOBRODELNOST
Pomoč za Afriko v Afriki
V	Afriki se še vedno spopadajo s težavami pri zagotovitvi osnovnih potreb, predvsem za mamice z dojenčki in bolne otroke. Pri tem ne gre brez pomoči dobrodelnih organizacij, med katerimi je izredno aktivna tudi misijonarska skupina Un pozzo per la vita, ki je junija s pomočjo podjetja Loacker začela dobrodelno akcijo Pomagajmo Afriki v Afriki.
V	okviru te akcije so v tržaški trgovini Loacker (Ul. Roma 24) začeli zbirati sredstva za bolnišnico San Padre Pio v kraju N'dali v republiki Benin (zahodna Afrika). Vsi tisti, ki jim je mar usoda afriških otrok, so vabljeni, naj prispevajo skromne prispevke, s katerimi bo dobrodelna organizacija poskrbela, da bi v tej bolnišnici zaposlili nove zdravnike. V Beninu je namreč zdravstveni sistem daleč najbolj pereč problem, saj naj bi po nekaterih podatkih v tej državi imeli samo enega zdravnika na 16 tisoč prebivalcev. Omenjena bolnišnica se nahaja v enem najbolj revnih krajev te afriške države. Mame in dojenčki umirajo zaradi komplikacij med nosečnostjo ali porodom.
Podjetje Loacker že leta podpira misijonarsko skupino Un pozzo per la vita , ki skupaj z domačini skrbi za štipendije tistih Afričanov, ki se želijo posvetiti zdravniškemu poklicu. Prav po zaslugi tega projekta v nda-lijevski bolnišnici v zadnjih letih delajo trije zdravniki (ginekolog, ortoped in splošni zdravnik), praktikant, socialni delavec in bolničar.
NARAVA - Pogovor z okoljskim znanstvenikom Vinkom Bandljem z inštituta OGS
Meduze v našem morju
V teh dneh so se na plažah tržaške pokrajine pojavile večje skupine uhatih klobučnjakov - Različne in malo raziskane vrste se razmnožujejo na dva načina
Na raznih plažah tržaške pokrajine so kopalci v teh dneh opazili večje število meduz. V Barkovljah, pod Križem ter Nabre-žino in še kje so se pojavile večje skupine teh ožigalkarjev, ki lebdijo v morju in so torej popolnoma prepuščeni morskemu toku ter vetru.
Z meduzami se znanstveniki dolgo niso kdove kako ukvarjali, tako da točnih
Vinko Bandelj
ogs
podatkov še ni veliko. Šele pred kratkim so začeli temeljiteje raziskovati različne vrste in njihove značilnosti, v enem od raziskovalnih projektov pa je v zadnjih dveh letih sodeloval tudi tržaški okoljski znanstvenik Vinko Bandelj, ki dela na oddelku za ocea-nografijo inštituta OGS. V okviru tega projekta je bil v stiku z raziskovalci iz tujine, ki podrobneje proučujejo te morske živali. V nedeljo je v kriški Brojnici radovedno opa-
zoval meduze in jih brez težav tudi otipaval. »V tem primeru je šlo za uhate klo-bučnjake (latinsko ime Aurelia aurita), ki niso nevarne. Lahko povem, da jih je več ljudi dalj časa tipalo in nihče se ni opekel,« je povedal Bandelj, ki pa opozarja, da je v morju več različnih vrst meduz. Uhati klo-bučnjaki so manjše meduze z vijolično ali rožnato »osmico« na klobuku, ki je v kriškem primeru meril od 14 do 20 centimetrov, čeprav po svetu z istim latinskim imenom označujejo tudi druge podvrste.
»Pred tednom pa sem Pri Čupah opazil velike morske klobučnjake (lat. Rhizo-stoma pulmo), ki so večji, merijo recimo 4050 centimetrov in imajo daljše lovke, s katerimi se hranijo,« pravi Bandelj. Tudi ti niso nevarni. Vprašali smo ga, zakaj se meduze naenkrat pojavijo v tako velikih skupinah. Za meduze je pojavljanje v oblakih tipično, na obalo pa jih naplavijo morski tokovi. Tam tudi poginejo, saj se meduze na čereh polomijo, na plitvini pa jim primanjkuje hrane in kisika. Meduze naj bi drugače živele po eno ali dve sezoni.
Njihovo pojavljanje v velikem številu pa je lahko povezano tudi z zapletenim razmnoževalnim procesom. Razne vrste meduz, kakršni sta zgoraj omenjeni, imata dve življenjski fazi. Meduze, kot jih opazujemo ob obali, so v planktonski fazi, ko lebdijo v morju, so povsem vidne in se spolno razmnožujejo. V polipni fazi pa so te živali bistveno manjše, priklenjene so na trdno podlago in dejansko nevidne, njihovo razmnoževanje pa je v tem primeru ne-spolno. Iz malega polipa se lahko razvijejo drugi polipi, ali pa cel kup večjih lebdečih
Meduz je več vrst, nekatere so nevarne za človeka, znanstveniki pa jih šele v zadnjih letih temeljiteje raziskujejo; v teh dneh so na raznih plažah opazili oblake uhatih klobučnjakov (na sliki)
fotodamj@n
meduz, ki nenadoma ustvarijo večji »oblak«.
»Res je, da se meduze v zadnjih letih množično pojavljajo. Možni vzroki so predmet raziskav, na ta porast bi lahko recimo vplivalo dejstvo, da je v morju manj rib: meduze imajo torej manj sovražnikov,« je povedal Bandelj. V isti sapi pa je pristavil, da »invazije« meduz v resnici niso taka novost. »Morda se kdo spominja, da na Hrvaškem do polovice 80. let skorajda ni bilo mogoče iti v vodo, ne da bi te opekle me-sečinke (lat. Pelagia noctiluca). Te imajo pa recimo samo planktonsko življenjsko fazo.«
Pred dnevi naj bi v Sesljanskem zalivu opazili dobra dva metra dolgega sinjega morskega psa. Po Bandljevih informacijah ta žival redno plava v naših morjih, če-
prav je ob obali ne opazijo ravno vsak dan. Načeloma ta morski pes ni zelo nevaren za človeka, saj se mu najraje izogne. Potem se je vsekakor izkazalo, da posnetek morskega psa, ki kroži po spletu, ni pristen, gre za staro sliko z kdo ve katere obale.
Raziskovalci meduz zbirajo podatke tudi na spletu, in sicer s pomočjo očividcev, ki jim pošiljajo informacije (tudi prek mobilnih aplikacij). Tako lahko vsakdo pripomore k boljšemu poznavanju teh živali. V Italiji lahko taka obvestila pošljemo na stran meteomeduse.focus.it, kjer dobimo celo vrsto zanimivih informacij, medtem ko je naslov podobne mednarodne strani www.jellywatch.org. V Sloveniji tovrstne podatke zbira Morska biološka postaja Piran (www.nib.si/mbp). (af)
/
TRST
Torek, 9. junija 2015
5
SLOVENSKI TISK - Projekt Zadruge Goriška Mohorjeva Digitisk - Digispomin
Vsi povojni časniki na dosegu tipkovnice
Novi list, Katoliški glas, Novi glas, Slovenski Primorec in Demokracija v podatkovni bazi NUK
»Prozahodno, narodno, demokratično in katoliško usmerjeni tisk iz Trsta in Gorice je zdaj dostopen vsakomur. Časniki, ki so izšli v celotnem povojnem obdobju, ne bodo več samo predmet raziskovanja, saj jih lahko kdorkoli prebira v digitalni knjižnici Slovenije,« je povedal predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic na predstavitvi projekta Digitisk - Digispomin v deželni dvorani Tessitori v Trstu. V sodelovanju z Narodno univerzitetno knjižnico so digitalizirali 40.000 časopisnih strani, vse številke Slovenskega Primorca, Katoliškega glasa, Novega lista, Demokracije in Novega glasa (do leta 2014). Gradivo so vključili v podatkovno bazo digitalne knjižnice na spletni strani www.dlib.si: z vnosom ključnih besed v iskalnik je dokaj enostavno najti želene vsebine.
Černic je razložil, da se je zamisel porodila pred dvema letoma. Zadruga je deželni upravi Furlanije-Julijske krajine predložila projekt in prejela finančni prispevek v višini 34.000 evrov (Deželo je včeraj zastopal podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec). Digitalizacija je naposled presegla ta budžet, pri zadrugi pa so kljub temu zadovoljni. Černic je pojasnil, da so poleg Slovenskega Primorca, ki je izhajal v letih 1945-1948, in vseh ostalih digitalizirali tudi vse številke Demokracije, »pa čeprav niso bile v naši lasti, pri čemer se moram zahvaliti knjižnici Dušana Černeta«. Zahvalil se je tudi odborniku zadruge Jošku Fornazariču, ki je vseskozi sledil projektu.
Včerajšnja prva predstavitev je bila na sporedu v Trstu, zato je bila največja pozornost namenjena tržaškemu tisku, o katerem sta govorila izkušena novinarja Saša Rudolf in Miro Oppelt. Rudolf je bil zadnji urednik Demokracije: »Zelo napak bi bilo z današnjimi očmi prebirati uvodnike in članke izpred skoraj 70 let, ne da bi spoznali in razumeli, kaj se je dogajalo v tistih razburkanih letih.« Trst je bil pod zavezniško vojaško upravo, tu so bile dejavne številne obveščevalne službe, na dnevnem redu so bile ugrabitve, izsiljevanja ter poskusi očr-nitve vseh, ki niso trobili v isti komunistični rog, je dejal Rudolf. Demokracija je nastala kot glasilo Slovenske demokratske zveze (SDZ), ki je imela svoj prvi sestanek leta 1947 v Gorici. Med prvimi člani je bil Slavko Uršič, ki je potem postal prvi glavni in odgovorni urednik Demokracije. On je uredil prvih 32 številk, nakar so ga avgusta 1947 udbovci aretirali pri Kobaridu. Zasliševali so ga in mučili v ljubljanskih zaporih, nikoli se ni vrnil. SDZ se je zoper-stavljala tako Vidalijevemu kot Babičeve-mu komunizmu. Vidali je v imenu inter-nacionalizma celo prepovedoval vpisovanje otrok v slovenske šole, kar je bilo za SDZ nedopustno. Polemike so se v letih nadaljevale, Demokraciji so levičarji očitali, da prejema denar iz ZDA. »Ali je denar dober, samo če prihaja iz Moskve in Beograda?« se je vprašal Rudolf. Konec Demokracije je sovpadel s koncem prve povojne dobe, ko so se štiri stranke povezale in ustanovile Slovensko skupnost, posamezna glasila pa niso bila več potrebna.
Za Mira Oppelta je bil Novi list »ve-
Srečanje v Impact Hubu
Idejna snovateljica modnega natečaja ITS Barbara Franchin bo jutri ob 18.30 gostja združenja Ande. Njegova predsednica Etta Carignani bo uspešno poslovno žensko, ki je ime našega mesta ponesla v širni modni svet, gostila v prostorih Impact Hub v Ul. Cavana 14. Z gostjo bo predsednica združenja spregovorila o tem, kako ji je uspel veliki met v mednarodnih vodah in kako kljubuje vsem pritiskom.
lika šola objektivnega poročanja s strnjeno vsebino, ocena pa je bila strogo ločena od poročila«. Časnik je nastal v »ledeni dobi povojnih odnosov«, za časa Kominfor-ma ter zatiranja duhovnikov in katoličanov. Časnik se je odločno postavil na stran svobodomiselnosti in demokracije, »ohranil pa je tudi povezavo z matično domovino, vsemu navkljub,« je spomnil Oppelt, ki meni, da se je ta nelahka izbira izkazala za pravilno, saj so se odnosi s časom izboljšali. 41 let je bil urednik Drago Legiša, ki je naposled predal štafetno palico Juriju Paljku. Glavno poslanstvo je bilo združevanje, mehčanje odnosov, zato so na časnik leteli očitki, da sodeluje z Jugoslavijo. »Glede njegove samostojnosti pa mu ni mogoče ničesar očitati, saj je bil njegova duša Franc Jeza, očak slovenske samostojnosti,« je še dejal Oppelt. (af)
Miro Oppelt, Peter Černic in Saša Rudolf
fotodamj@n
DEŽELNA PALAČA - Od 29. junija do 2. julija
Festival L.ink spremljevalec novinarske nagrade Luchetta
Mednarodna novinarska nagrada Marco Luchetta je veliko več kot le počastitev civilnega angažmaja novinarjev. Okrog nje se je spletla mreža spremljevalnih dogodkov, ki se bodo letos prvič predstavili pod skupnim imenom L.ink (Premio Luchetta Incontra). Štiridnevni novinarski festival bo v dneh pred podelitvijo nagrade, in sicer od 29. junija do 2. julija, postregel s predavanji domačih in tujih novinarjev, ki bodo v fokus postavili dogajanje na Srednjem Vzhodu, pripadnike Islamske države v Iraku in Siriji (Isis), vprašanje prebežnikov, strokovnjaki pa se bodo dotaknili tudi trenutno zelo aktualne teme v Italiji, svetovne razstave Expo, ki obravnava prav tako aktualno temo, povezano z vprašanjem, kako pre-hraniti planet. Novinarji in drugi gostje, skupno jih bo več kot 20, bodo svoje dosedanje delo in načrte predstavili in soočili v odprtem atriju Deželne palače na Velikem trgu (med 17. in 21. uro).
To sta na včerajšnji uradni predsta-
vitvi štiridnevnega novinarskega festivala napovedala sekretar žirije nagrade M. Luchetta 2015 Giovanni Marzini in gostitelj festivala in deželni odbornik Gianni Torrenti. Slednji je spomnil, da so se z ustanovitelji dotične novinarske nagrade že nekaj časa menili o tem, kako bi spletli vsebinsko bogat koncept prireditve, s katero bi obogatili novinarsko nagrado. Marzini je nato naštel nekaj sodelujočih novinarskih imen, med katerimi velja omeniti Tonija Capuozza, Antonia Di Bello, Liria Abbateja ...
V ponedeljek, 29. junija (ob 17. uri), bosta festival uvedla podpredsednik Dežele FJK Sergio Bolzonello in predsednik podjetja Illycaffe Andrea Illy, s katerima se bo na temo z naslovom Expottimismo pogovarjal Giovanni Marzini. Hrani, strateški surovini naše prihodnosti, bo pozornost namenil tudi tržaški znanstvenik Mauro Giacca iz inštituta ICGEB in cenjeni agronom Andrea Segre. Z gostoma se bo pogovarjala znanstvena novinarka
Laura Berti. Večerni del festivala (med 19. in 20. uro) bo obravnaval politične teme; novinar dnevnika La Repubblica Adriano Sofri in odgovorni za Irak pri ZN Mar-zio Babille bosta spregovorila o Siriji kot »tovarni terorja«. Drugi festivalski dan 30. junija bodo oblikovali gostje, kot so Lirio Abbate, Paolo Rumiz, Maarten van Aal-deren ... 1. julija bo gostja festivala letošnja dobitnica posebne nagrade Fundacije Luchetta novinarka Giovanna Botte-ri, ki bo s Tržačani delila svoje delo in načrte. Istega dne bodo drugi gostje govorili o prebežnikih in grožnjah islamistov. Zadnji festivalski dan bo na programu 2. julija, ko se bodo srečali letošnji zmagovalci novinarske nagrade M. Luchetta, zvečer pa bo v Rossettiju potekala sklepna prireditev Naši angeli.
Štiridnevni novinarski festival L.ink so organizirali pod okriljem televizijske hiše Rai, ki bo poskrbela za snemanje v živo in predvajanje po radijski postaji Ra-dio1 Rai med 15.35 in 17. uro. (sč)
TA KONEC TEDNA
Lokalni proizvajalci v Verdemare
Proizvajalci lokalno pridelanih živil se bodo ta konec tedna predstavili v parku novozgrajenega stanovanjskega kompleksa Ver-demare v Ul. Campo Marzio (pri Sv. Andreju). Tridnevno prireditev »Gusti e sapori« pripravlja nepremičninska agencija CMC spa, ki ima v domeni prodajo stanovanj na območju, kjer se je nekoč nahajal Fiat. Na včerajšnji predstavitvi prireditve so pojasnili, da je njen namen širši javnosti predstaviti lo-kalnost dobavne verige kot prednost, druženje pa bodo izkoristili tudi za predstavitev kakovostnega in energetsko varčnega stanovanjskega kompleksa Verdemare. Kot so povedali, gre za stanovanja, ki so zrasla na opuščenem območju, ki ga je naročniku gradbenih del uspelo redefinirati in ovrednotiti.
Na prireditvi se bodo predstavljali lokalni proizvajalci, ki varijo domače pivo in kuhajo domače žganje, pridelujejo vino, oljčno olje, med, sir, čokolado ali slaščice ter gojijo cvetje. Skupni imenovalec vseh razstavljavcev, ki bodo svoje dobrote predstavljali med 10. in 21. uro, je, da bodo obiskovalce poskusili prepričati, kako pomembna je kratka pot »od vil do vilic« oz. kakšen pomen imajo izdelki z oznako O kilometrov. Lokalno pridelana hrana je namreč pomembna tako iz okoljskih kot gospodarskih razlogov. (sč)
Izkopi v Sesljanu in Devinu
Občina Devin Nabrežina obvešča, da bo v kratkem začela redne izkope posmrtnih ostankov iz desetletnih grobov na polju B občinskega pokopališča v Sesljanu in polju D občinskega pokopališča v De-vinu. Kdor želi shraniti oziroma premesti drugam posmrtne ostanke svojcev, naj se najkasneje do 30. novembra 2015 zglasi pri občinski Davčni službi in službi za storitve na ozemlju na občinskem sedežu v Na-brežini Kamnolomih 25, ki je na razpolago vsak dan od 10.00 do 12.00.
SVETA ANA - Goljufija v hiši
Izmaknila sta mu
celih 16 tisoč evrov
Na območju Ul. Costalunga je v nedeljo prišlo do uspešne goljufije, saj sta neznanca izkoristila naivnost priletnega domačina ter izmaknila za celih 16.000 evrov nakita ter bankovcev. Žrtev se je nato obrnila na policijo, žal prepozno.
Tržaška kvestura navaja, da se je postaven moški, star okrog 40 let, v nedeljo dopoldne pojavil pred vrati dvonadstropne hiše. Nosil je hlače in polo majico, na prsih pa kartico z napisom »controllo ac-qua« (pregled vode). Trdil je, da mora preveriti količino porabljene vode, stanovalca je zaprosil, naj ga spusti v hišo. V notranjosti si je neznanec ogledal števec, nato pa s telefonom poklical drugega moškega, ki se je kmalu zatem prav tako pojavil pred vrati. Dvojica je odprla vse pipe v hiši in svetovala priletni žrtvi, naj vse, kar je dragocenega, spravi v vrečo, slednjo pa naj spravi v hladilnik, da se med pregledom ne bo nič pokvarilo. Stanovalec je žal upošteval nenavaden nasvet, nakar ga je dvojica poslala v zgornje nadstropje ter ga zaprosila, naj zapre tamkajšnje pipe.
Med njegovo odsotnostjo sta takoj zgrabila vrečo z dragocenostmi in jo mahnila na dvorišče. Za njima se je izgubila vsaka sled. V vreči je bilo po podatkih policije 6000 evrov v gotovini ter za 10.000 evrov zlatnine. Ko se je nesrečna žrtev vrnila v spodnje nadstropje in ugotovila, kaj se je zgodilo, je poklicala policijo.
Kvestura poziva občane, naj v podobnih primerih brez oklevanja odtipkajo telefonsko številko 113.
Poštna storitev
Poštne položnice in obrazec F24 bo ta mesec možno plačevati pri posebnih poštnih okencih. Novost je Pošta uvedla, da bi občanom in občankam olajšala plačevanje davčnih dajatev, kot so Imu, Tasi in Tari, katerih rok zapadlosti je mesec junij. Okenca bodo operativna na 17 poštnih izpostavah.
SVETI JAKOB - Nesreča v Ul. Molino a vento
Avtomobil trčil in »noro poplesal«
Nekaj minut po 19. uri se je avtomobil peugeot 206 prevrnil na bok v Ul. Molino a Vento pri Sv. Jakobu (za pokrajinskim poveljstvom karabinjerjev). Kot kaže, naj bi voznik med vožnjo proti Trgu Pestalozzi nerodno zapeljal desno in zadel gumo parkiranega avta škoda roomster, nakar ga je odbilo levo proti avtu znamke Hyundai, ki je vozil proti Trgu Garibaldi. Po drugem trčenju se je peugeot prevrnil na bok, trčil pa je še ob parkiran fiat doblo. Skoraj nepoškodovano voznico hyundaija so odpeljali na pregled v bolnišnico, povzročitelja pa so iz razbitin peugeota previdno potegnili gasilci, ki so avto blokirali z zračnimi blazinami, nato pa so s kleščami prerezali streho vozila (fotoDamj@n) in poškodovanca predali reševalcem službe 118. Voznika so položili na spinalna nosila, bil je vsekakor pri zavesti, utrpel naj bi zgolj lahke poškodbe. Vzroke nesreče preverja lokalna policija. (af)
6
Torek, 9. junija 2015
TRST
/
V NEDELJO - DSMO K. Ferluga, KD Istrski grmič in KD Hrvatini
Pohod prijateljstva po Miljskih hribih
Miljski hribi so bili nekoč naravno zaledje beneškega mesta, iz njihovih pobočij je izhajal poglavitni gospodarski vir tega področja: istrski kamen. Ljudje so se v teku stoletij premikali po tem okolju prosto, dokler jih ni leta 1954 ločila meja. Ravno z na-menon preseganja jezikovnih razlik in spominov na politične meje so v nedeljo DSMO K. Ferluga, KD Istrski grmič in KD Hrvatini priredili tretji Pohod prijateljstva.
Letošnja trasa je štartala iz Škofij, kjer deluje društvo Istrski grmič. Med mediteransko vegetacijo, oljkami in trtami je vodila pot v pobočje vse do slemena, kjer se nahajajo Hrvatini. Kratek postanek pred kulturnim domom na Hrvatinih, ki je nastal po zgledu ljubljanske opere, je
omogočil približno tridesetim po-hodnikom, da so v razdalji petdestih metrov opazovali razgled na eni strani na koprski, na drugi pa na žavelj-ski zaliv. Pot se je spustila mimo Pre-mančana do Cerejev, kjer je bil v Parku sožitja, za katerega skrbi Jurij Vo-dopivec, postanek.
Zaključni del poti je predstavljal višek pohoda. Pot se je namreč do Starih Milj nadaljevala o nekdanji grani-čarski poti, ki je danes prenovljen simbol združevanja. Pot je bila namreč do lanskega leta popolnoma zaraščena in neprehodna. Člani Obalnega planinskega društva pa so v preteklih mesecih med štiristo urami dela popolnoma prenovili in priredili pohodni-ško traso, ki se ob strugi potoka vije v pobočje mimo znamenitosti, kot so
Pohodniki na razgledišču
mirna viola
jama, ki je med vojno služila za zaklonišče, večstoletni kostanj in ostanki kamnoloma. Podvig Obalnega planinskega društva izvira iz želje, da bi dal pobudo za spremembo trase slovenske planinske tranzverzale, katere poteka zadnji del od Hrvatinov do Ankarana po asfaltu. Nedeljski po-hodniki so bili prva organizirana skupina, ki je prehodila obnovljeno pot.
Jutranji pohod se je zaključil s tretjim razgledom, in sicer s sinjino tržaškega zaliva, ki jo ponujajo Stare Milje. Skupina pohodnikov s Hrvati-nov, Škofij in Milj, ki so se med pohodom kljub presentljivi junijski vročini sproščeno spoznavali in družili, je tako tudi letos med hojo ob kamnitih mejnikih uspešno doživela enotnost tega področja. (mlis)
DOMJO - Dr. Matjaž Zwitter gost Slovenskega zdravniškega društva
O medicinski etiki
Zdravnik mora pri svojem delu pomisliti in razjasniti odnose s pacientom, z družbo, s kolegi zdravniki
Pred dnevi je bilo v prostorih restavracije Sonja pri Domju, predavanje Slovenskega zdravniškega društva- Trst- Gorica. Specialist, onkolog dr.Matjaž Zwitter iz Ljubljane je predaval O medicinski etiki. Predavatelj je žačel svoje razmišljanje z vprašanjem, ki si ga vsi ljudje postavljajo, ko presežejo zenit : Kaj počnem tukaj. Tako se vprašujejo tudi zdravniki, ki jim je zaupana največja človeška dobrina, zdravje. Pri svojem poklicu, se morajo soočati z etiko, ki pride v ospredje predvsem ob dilemah.
Pri odločanju so mu koristne pravne norme, kodeksi in etična pravila.
Zdravnik mora pri svojem delu pomisliti in razjasniti odnose s pacientom, z družbo, kolegi zdravniki in zdravstvenimi delavci.
Predavatelj se je dotaknil tudi problema diagnoze in prognoze. Diagnoza mora biti čimbolj razumljiva, a naj se ne spušča v podrobnosti. Zanjo mora vedeti pacient, da je zdravljenje uspešno. Ker je prognoza negotova in lahko jemlje pacientu pogum, se on osebno odloča, da jo da-
Desno Matjaž Zwitter, levo častni predsednik SZD Rafko Dolhar
je le v posebnih primerih. Da so problemi, ki jih je predavatelj obravnaval, pereči, so pokazali primeri, s katerimi se je sam soočal v dolgi zdravniški praksi in debata, ki je sledila predavanju.
Med večerjo, ki je sledila, so se udeleženci pogovorili še o vsakoletnem izletu na Koroško in o srečanju s koroškimi kolegi, ki bo v soboto, 20., in nedeljo, 21. junija. Že sedaj vabijo člane naj ne zamudijo priložnosti in pohitijo z vpisom pri odbornikih društva. (Marilka K.)
Včeraj danes
Danes, TOREK, 9. junija 2015
PRIMOŽ
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob 0.59 in zatone ob 12.42.
Jutri, SREDA, 10. junija 2015
MARJETA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 30,5 stopinje C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 15 km na uro jugozahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj C.
[I] Lekarne
Do nedelje, 14. junija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Šentjakobski trg 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
M& Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Fury«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »E' ar-rivata mia figlia«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Basta poco«; 18.00, 21.30 »Il fascino indiscreto dell'amore«.
FELLINI - 17.00 »Mia madre«; 19.30 »Il racconto dei racconti«; 21.45 »The Tribe«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.10, 18.15, 19.45, 21.45 »Youth - La giovinezza«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 18.00, 20.20, 22.10 »Eisenstein in Messico«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.00, 20.20, 22.00 »Sei vie per Santiago«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.00 »Dežela jutrišnjega dne: Svet onkraj«; 17.30, 20.00 »Pobesneli Max: Cesta besa«; 18.40, 21.10 »Pobesneli Max: Cesta besa 3D«; 18.30, 20.50 »Prava nota 2«; 18.00, 20.15 »Prelomnica Svetega Andreja«; 16.45 »Spuži na suhem 3D«; 15.50, 18.15, 19.40, 20.40 »Vo-hunka«; 16.30 »Vroči pregon«; 16.20 »Zvončica in legenda o Nikolizveri«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Takšna pač je«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 21.15 »Le regole del caos«; 16.30 »Il

/tftoiba MftuHht
11	'S' Á'/í/Vt/fí
Marij Čuk
KO m JEZIKU KOPNI SNEG
Preditavitw:VlLV.ft PURIČ Gl.ubem ulriiK'k: DEAN KFiirCCI :l
fc'wMjP Pri ffrisíwvjVr. fírjvN Dhíwí, ftjTuita, oil-20. uri
libro della vita«; Dvorana 2: 18.10, 22.00 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; 16.30, 18.30, 20.15, 22.00 »Insidious 3«; Dvorana 3: 16.30, 20.00 »Pitch Perfect 2«; 16.30, 18.45, 21.15 »La risposta e nelle stelle«; Dvorana 4: 18.10 »Lo straordinario viaggio di T. S. Spivet«; 20.00, 22.00 »San Andreas«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 19.15 »Messi -storia di un campione«; 21.30 »Mad Max: Fury road«; 16.40, 19.10, 21.40 »Le regole del caos«; 17.00, 19.10, 21.20 »Insidious 3«; 19.00, 21.25 »Youth - La giovinezza«; 16.25, 19.00 »Tomorrowland - Il mondo di do-mani«; 16.40, 21.30 »San Andreas«; 17.00, 19.15 »Accidental Love«; 16.25, 19.05, 21.45 »Fury«; 16.40 »Dorae-mon«; 21.35 »Cenerentola«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »San Andreas«; Dvorana 2: 17.20, 19.45, 22.10 »Fury«; Dvorana 3: 18.00, 21.00 »La risposta e nelle stelle«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Le regole del caos«; Dvorana 5: 18.00, 21.00 »Cristiada«.
S Izleti
KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita v petek, 12. junija, na avtobusni izlet v Labin: ogled mesteca in njegovega zanimivega muzeja, kosilo, nato spust do morja v Rabac z možnostjo sprehoda po obmorski promenadi. Info v večernih urah na tel. 040-225468 (Vera).
IZLET LETNIKOV 1960 v Rovinj, 13. junija. Prosimo izletnike naj prinesejo potrdilo o plačilu (akontacijo) najkasneje do srede, 10. junija. Info na tel. 040-2171334, 335-6407258 (Nives).
LETNIKI 1950 IN 1951 občine Dolina in Vzhodnega ter Zahodnega Krasa, organiziramo v soboto, 27. junija, enodnevni izlet v neznano. Priporočamo, da vzamete s sabo telovadne copate. Za ostale info in vpisnino na tel. 333-1157815 (Ladi), 347-4434810 (Livio), 339-7064120 (Milan).
SKD RDEČA ZVEZDA organizira enodnevni izlet na Blejski grad s kosilom v soboto, 27. junija, z odhodom ob 9.30 iz Zgonika. Info in prijave do 15. junija na tel. 340-8940225 (Madale-na) ali skd.rdecazvezda@gmail.com.
sledi nam na
/
TRST
Torek, 9. junija 2015
7
3 Obvestila
PLAVALNI KLUB BOR organizira intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4 do 8 let v bazenu Bianchi v Trstu drugi, tretji in četrti teden v juniju. Info in vpis na tel. 040-51377 (ob delavnikih v popoldansko-večernih urah), 334-1384216 ali urad.bor@gmail.com.
RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal danes, 9. junija, ob 20. uri na svojem sedežu v Doberdobski ul. 20/3.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 9. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp od ponedeljka, 15. do srede, 24. junija. Kamp bo potekal v telovadnici openske srednje šole in je namenjen deklicam in dečkom med 6. in 13. letom. Prijave in informacije do 10. junija na tel. 040-635627 ali slo-ga.info@gmail.com.
OBČINA DOLINA obvešča, da je do torka, 30. junija, potrebno predložiti prošnjo za koristenje šolskih kosil za š.l. 2015/16. Za občinski šolski prevoz pa najkasneje do srede, 10. junija, s predhodno prijavo za koristenje storitve. Obrazci in informacije na www.sandorligo-dolina.it in na Uradu za izobrazbo in šolske storitve na tel. 040-8329281, 040-8329239, po fa-xu na tel. 040-228874 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it.
OSNOVNA ŠOLA ALOJZA GRADNIKA na Colu, v sodelovanju z Maruško Guštin, vabi na zaključni nastop, ki bo v sredo, 10. junija, ob 18.30 v Kulturnem domu na Colu.
SPDT in ZSŠDI organizirata od ponedeljka, 29. junija, do sobote, 4. julija, planinski tabor za otroke na Planini pri Jezeru nad Bohinjem. Na razpolago je še nekaj mest. Informativni sestanek za starše bo v sredo, 10. junija, ob 18.00 v Borovem Športnem centru na Stadionu 1. maja, Vrdelska cesta 7. Za ostale info na mladin-ski@spdt.org ali katjastarec@yahoo.it.
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do 12. junija (od ponedeljka do petka, 10.00-12.00; ob ponedeljkih tudi 15.00-16.30) potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve vpisovanja v občinski športni center - kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z AŠD Breg, ki se bo odvijal od 15. do 26. junija za otroke od 6 do 14 let in od 29. junija do 3. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Info na tel. št. 040-8329281/239, scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it.
ŠAGRA NA KRMENKI: KD F. Venturi-ni vabi ob 12. do 15. junija na tradicionalno vaško šagro. Delovali bodo dobro založeni kioski. Večere bodo popestrili ansambli: Mish Mash, Alterego, Kraški muzikanti in Maniax.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM prireja zaključno prireditev Zgodba o Minionih, ki bo v soboto, 13. junija, ob 18.30 v telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni!
ASD CSD SOKOL, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja kamp minivol-leya za punčke in fantke letnikov 2008/2004 v nabrežinski telovadnici od 15. do 19. junija od 8.30 do 13.00. Za info na tel. 348-8850427 (Lajris) ali 040-200941; csdasdsokol@gmail.com.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ organizira pod pokroviteljstvom MIBACT - Nadzorništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramar-skega gradu glasbene poletne centre od 15. junija do 3. julija. Predvidenih je veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6. do 14. leta. Info in vpisnine: na tel. 349-7730364 (Desire) ali 347-1621659 (Mojca), in-fo@accademialiricasantacroce.com.
NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 0402171044, 334-1258848 (Ester) 3332939977 (Roberta).
NOGOMETNI KAMP od ponedeljka, 15. do sobote, 20. junija, organizira na Proseku F.C. Primorje, namenjen letnikom 2002-2008. Urnik: 8.00-17.30. Poskrbljena malica, kosilo in razne dejavnosti. Info po tel.: 329-6022707 (Roberto), 333-4239409 (Aleksander).
SLORI - razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje ponedeljek, 15. junija. Razpisni pogoji in prijavnica na www.slori.org.
SOMPD VESELA POMLAD vabi vse otroke od 5. do 11. leta na celodnevni poletni center Smrkci ustvarjajo (likovna delavnica, plesne urice, igre na prostem, družabne igre, glasbene in kuharske dejavnosti). Od 6. do 10. julija od 8. do 16. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 35. Prijave do 15. junija na vesela.po-mlad@yahoo.it; 335-7869448.
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padri-če organizira od 15. junija do 3. julija začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. 389-8003486 (Mara).
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne tečaje za otroke od 6 do 14 let: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Info in vpisi v tajništvu kluba, Mira-marski drevored 32 (ob torkih 10.0012.00; ob petkih 18.00-20.00), tel. 040422696, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it.
UMETNIŠKA ŠOLA SINTESI (ELIC) vabi na otroške likovne delavnice »Barve našega sveta« z Leonardom Cal-vom: od 15. do 18. junija 9.30-12.00 in od 22. do 25. junija 9.30-12.00 na sedežu v Ul. Mazzini 30 (5. nadstropje). Od 29. junija do 3. julija 9.3012.00 v Miljah. Info in prijava na tel. 040-9882109 ali 338-3476253.
ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA obvešča, da so na razpolago še nekatera mesta za poletni center »Poletni čas« za otroke od 3. do 12. leta, ki bo v Dolini od 15. junija do 4. septembra. Za info na tel. 348-0459772.
ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 15. do 19. junija; od 22. do 26. junija; od 29. junija do 3. julija; od 6. do 10. julija; od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.0018.00 v tajništvu na sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org.
ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 6. do 10. julija in od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od
15.	do 19. junija in od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org.
NŠK sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 17. junija, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu na Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu v Trstu, Ul. F. Filzi 14.
JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 18. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah.
ZSKD sporoča članom in mladim med
16.	in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo. Na voljo so tri mesta. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 360 ur. Rok prijave do 19. junija do 14. ure. Informacije na sedežu ZSKD v Ul. S. Francesco 20 (II. nad.) tel. 040-635626, trst@zskd.eu ali na ARCI Servizio civile, Ul. F. Severo 31, tel. 040-761683.
KULTURNI DOM FERRIZ OLIVARES in
Umetniška šola UNINT prirejata »Trst en plein air - Pejsaž« tečaj slikanja z akvareli ob vikendih: 20. in 21. junija ter 27. in 28. junija 9.00-12.00 in 15.30-18.30. Info na tel. 0409882109 ali 338-3476253.
VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 41. Šagro v Praprotu v soboto, 20. in nedeljo, 21. junija. V soboto, 20. junija, turnir v briškoli in ex-tempo-re ter ples s skupino Ne me jugat. V nedeljo, 21. junija, turnir v skrlah za »18. Memorial Radovan Doljak«, tekma v košnji, nastop srbske folklorne skupine »Pontes - Mostovi« in ples s skupino Happy day.
NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do 11. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na in-fo@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org.
POLETNA DELAVNICA (petja, plesa, gledališča, spoznavanja glasbenih instrumentov in ustvarjanja ročnih del) za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo, v organizaciji SKD Vi-gred, bo od ponedeljka, 6., do petka, 10. julija, v Šempolaju. Prijave v društvenih prostorih: tajnistvo@skdvi-gred.org ali tel. 380-3584580.
POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk, od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo v kratkem začela redne izkope posmrtnih ostankov iz desetletnih grobov na polju B občinskega pokopališča v Sesljanu in polju D občinskega pokopališča v Devinu. Kdor želi shraniti oz. premestiti drugam posmrtne ostanke svojcev, naj se najkasneje do 30. novembra zglasi pri občinski Davčni službi in službi za storitve na ozemlju, v Nabrežini Kamnolomih 25, ki je na razpolago vsak dan od 10.00 do 12.00 ali na tel. št. 040-2017310.
B Mali oglasi
4 MT. ČOLN abbatte open, s prikolico ellebi in z raznimi pripomočki prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 3343362994.
GOSPA Z VEČLETNO IZKUŠNJO išče delo pri negi starejših oseb 24 ur na dan. Tel. št.: 00386-40432304.
IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251.
PO UGODNI CENI prodam kletke za kokoši ali zajce. Tel.: 331-7114399.
PRODAM hondo HRV sport, letnik 2000, v odličnem stanju. Tel. št.: 3358172480.
PRODAM sliko Stanota Zerjala velikosti 120 x 90. Motiv: Cesta skozi gozd proti jezerčku. Cena po domeni. Tel. št.: 040-272701 (ob uri obedov).
PRODAM zazidljivo zemljišče v Bazovici. Tel. 340-0855716.
V MAVHINJAH prodajamo staro hišo, sestavljeno iz dveh zgradb ter z dvoriščem. Potrebne obnove. Tel. št.: 348-6500067.
HH Osmice
BORIS IN MARGARET MIHALIČ z
družino, vabita v osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico
v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450.
ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605.
OSMICA ŠVARA je odprta v Trnovci 14. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040200898.
V	PRAPROTU je osmica odprta pri Frančkotu in Bobotu Briščku. Tel. št.: 040-200782.
V	ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293.
Prireditve
KULTURNI DOM FERRIZ OLIVARES -MFU: vabi na »Dobrobit in pravica do zdravja«, predavanje s praktičnim prikazom Metode Ferriz - Ferriere danes, 9. junija, ob 19.30. Info na tel. 040-9882109 ali 338-3476253.
ZALOŽBA MLADIKA vabi danes, 9. junija, ob 20. uri na srečanje s pesnikom Marijem Čukom na kmetijo, Repen 45. O zadnji pesniški zbirki »Ko na jeziku kopni sneg« se bo s pesnikom pogovarjala Vilma Purič. Glasba: Dean Rebecchi.
SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine: »Zaplešimo« v sredo, 10. junija, ob 18.00. Sodelujejo društvene plesalke, gostje in napovedovalka Špelca Če-belca.
VIOLINSKI ODSEK Glasbene Matice vabi otroke, ki bi radi spoznali violino, na zaključni koncert violinistov, ki bo na sedežu GM, Ul. Montorsino 2, v sredo, 10. junija, ob 18.30. Nastopali bodo tako začetniki kot tekmovalci, tako v duu kot v orkestru Do re mi malih violinistov. Po nastopu bo sledila predstavitev violine.
NŠK IN KRUT vabita na predavanje Adriane Hovhannessian o Armencih v Trstu, ki bo v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20, v četrtek, 11. junija, ob 18. uri. Pogovor bo vodil Aljoša Fonda.
KULTURNI DOM FERRIZ OLIVARES -MFU: vabi na predavanje »Vzgajanje otrokovega talenta za bodočnost v mi-roljubju. Empatija misli Marie Mon-tessori in Davida Ferriz Olivaresa« v petek, 12. junija, ob 19.30. Info na tel. 040-9882109 ali 338-3476253.
SKD VESNA, Društvo Slomškov dom in Glasbena Matica vabijo na koncert »Mladi kriški upi« v petek, 12. junija, ob 20.00 v Slomškovem domu v Križu.
V	GALERIJI V TRSTU, Trg Piazza Vecchia 6, razstavljata slikarja Evgen Pancrazi in Maria Pancrazi do petka, 12. junija. Urnik: ob delavnikih 10.00-12.30 in 17.00-19.30; nedelja 10.00-12.00. Petek popoldne in ponedeljek zaprto.
ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Mazzini 30, prireja v soboto, 13. junija, ob 20. uri predavanje na temo: »Človek na pre-vesici - antropozofija in židovstvo v življenju in delu Saula Bellowa, prejemnika Nobelove nagrade«. Predaval bo dr. Davide Espro. Priporočamo, da se prijavite na tel. 339-7809778.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v soboto, 13. junija, ob 20.30 v cerkev sv. Ivana na koncert zbora arhitektov Slovenije ArhiVOX, ki ga vodi Jelena Susnik.
REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB -ZSKD in JSKD vabijo na koncerte 21. revije: v soboto, 13. junija, ob 20.30 na Kontovelu oz. v primeru slabega vremena v Kulturnem domu Prosek Kontovel (nastopajo GD Prosek, PO Breg, PO Ricmanje in KPG Sežana).
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi ob zaključku sezone na zabavno kraško muzikomedijo »Utrinki«, v izvedbi skupine KUD Grešni kozli. Z glasbo in številnimi prizori bosta publiko zabavala Matej Gruden in Iztok Cergol. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29, v nedeljo, 14. junija, ob 18. uri.
»EENY MEENY MINY MOE«: srhljivka, v izvedbi odrasle skupine MOSPa v režiji Helene Pertot, bo v nedeljo, 14. junija, ob 20.00 v Finžgarjevem domu
na Opčinah. Predstava je primerna za odraslo publiko. Vabljeni!
GLASBENA MATICA - ŠOLA »M.KOGOJ« v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na koncert S flavto v poletno noč v nedeljo, 14. junija, ob 20.00 v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Tja-ša De Luisa, Valentina Jogan, Jan Kalc, Urška Petaros in Metka Zeriali iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach.
MLADINSKI KROŽEK DOLINA in Mali kitaristi iz Brega vabijo na zaključni koncert v nedeljo, 14. junija, ob 19. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini.
SKD IGO GRUDEN vabi na Zaključni večer društvenih zborov v nedeljo, 14. junija, ob 20. uri. Nastopajo: OPZ Pet-pedi (vodi Mirko Ferlan), MlPZ Igo Gruden (vodi Mirko Ferlan), DPZ Kraški slavček - Krasje (vodi Petra Grassi) in MePZ Igo Gruden (vodi Janko Ban).
DSI vabi na ogled fotografske razstave »Na poti enakopravnosti - Ženska to-ponomastika v Sloveniji« v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v prvem nadstropju. Urnik: ponedeljek, sreda, petek, sobota 16.00 - 18.00; torek, četrtek, nedelja 11.00 - 13.00 do vključno ponedeljka, 15. junija. Za ostale informacije na tel. 329-0224074.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v petek, 19. junija, ob 20.30 na »Svet je bratstvo in ljubezen«, pozdrav poletju, ob petju, glasbi in degustaciji s presenečenjem. Nastopa ŽVS Barkovlje, vodi A. Pertot, sodelujejo mladinci in mladinke Glasbene kambrce, Tomaž Baldassi ter Willy Perko in Walter Starc.
FOTOVIDEO TS vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča v prostorih gostilne v centru Zgonika in Nataše Peric v Ljudskem domu v Križu.
RAZSTAVA O GABROVCU v predvojnih, medvojnih in povojnih letih je odprta v društveni gostilni v Gabrovcu do konca meseca.
Prispevki
V	spomin na drago Albino Bogatec daruje Vera Zaccaria 30,00 evrov za na-brežinske cerkvene pevke.
Ob obletnici smrti mame Fani daruje Dragica 50,00 evrov za SKD Lipa.
Ob 40. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB v Križu daruje Ljuba Tence 50,00 evrov za spomenik, v spomin dragih bratov in očeta.
V	spomin na teto Albino Bogatec daruje Nevenka 20,00 evrov za nabre-žinsko cerkev.
Namesto cvetja na grob gospe Albine Bogatec daruje gospa Bibiana 20,00 evrov za nabrežinsko cerkev.
V	spomin na našo drago Kristino Uk-mar darujejo Mara, Marjan in Daniela 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Mary in Borisa daruje sestra Sonja 100,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Stanota Škabarja daruje sestra Romana z družino 30,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Colu.
V	spomin na soseda Stanota Škabarja darujeta Marija in Mirko Purič 30,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Colu.
V	spomin na Kristino Ukmar - Oberdank daruje družina Umek 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kon-tovel.
V	spomin na Kristino Ukmar - Oberdank in Ladija Pertota darujeta Van-ka in Nives 40,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ladija Muži-novega darujeta Albina in Rossana Verša z družino 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel.
V	spomin na Ladija Mužinovega daruje Edi Bukavec z družino 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel.
Ob 5. obletnici smrti drage mame daruje Majda z družino 25,00 evrov za SKD Vigred in 25,00 evrov za cerkev v Šempolaju.
8
Torek, 9. junija 2015
TRST
/
DEVIN - Laskav obračun 9. izvedbe tradicionalne prireditve
Nad 800 gostov za Vitovsko in morje
Deveta izvedba že tradicionalnega pozno pomladanskega dogodka Vi-tovska in morje je naletela na dokaj dober odziv. V dveh dneh dogajanja na Devinskem gradu se je oglasilo več kot 800 gostov, med temi je bilo tudi veliko Avstrijcev in Nemcev ter ljubiteljev kakovostnega vina iz bližnjih italijanskih dežel. Večina vinogradnikov in gostincev, skupno jih je bilo 48, so bili zadovoljni z odzivom, pomagalo pa jim je nadvse naklonjeno vreme in poletna temperatura, ki je bila v prvih popoldanskih urah skoraj prevroča.
Gostje dvodnevne pobude so se lahko poleg sprehajanja ob založenih mizah vinogradnikov in gostincev udeležili podrobnejših predstavitev in de-gustacij številnih vitovsk, potekali pa so tudi eno-gastronomski laboratoriji, ki so jih vodili predstavniki AIS Furlanije-Julijske krajine s pomočjo skupine GAC (Gruppo Azione Costiera). Binom vi-tovska in morje pa je najbolj do izraza prišel tudi v prikazovanju hitre priprave ribjega ulova izpod spretnih kuharskih rok Ami Scabar.
Vlogo prve dame je imela priljubljena vitovska, ki pa je bolj poznana in
Vitovska je tekla v kozarce
domačem vinogradu goji 100-letno staro trto vitovske, ki se razlikuje od drugih po izdelovanju in posledično po okusu. Med najbolj obiskanimi so bili seveda tudi drugi že priznani kraški pridelovalci s tržaške pokrajine, kot so Zi-darich, Lupinc, Škerk, Bole, Kocijančič, Škerlj ... Vitovska pa ne pozna mej, odlično uspeva tudi na Gorjanskem pri Čo-tarju, v Dutovljah pri Lisjaku in Štoki ter številnih drugih, ki so mogoče manj poznani v širšem okolju, njihov izdelek pa je prav tako na ravni večjih etiket.
Predsednik Društva vinogradnikov Krasa Matej Škerlj ni skrival za-
fotodamj@n
doščenja za letošnji uspeh, na grajska vrata pa trka že 10. izvedba: »Nedvomno nam je vreme veliko pomagalo, prav tako pa so bili odlični pogoji za vinarje in gostince. Njim in vsemu osebju, ki je pripomoglo k uspehu prireditve, se zato iskreno zahvaljujem. Težko bi se zdaj izrazil o prihodnji izvedbi, recimo le tako: ob morju stoji še drugi grad ... «
Nekoč tlačani, danes pa uspešni in priljubljeni proizvajalci. Vrnitev na grad ima v luči zgodovine nedvomno prijeten, rahlo kiselkast, aromatičen priokus. (mar)
DEVIN - Kuharska izvedenka
Ami in vitovska
Ami Scabar: Vse ribe iz našega zaliva je mogoče »zaliti« z vitovsko
Ne samo vino, temveč tudi dobra hrana. Na letošnji Vitovski in morje so ob vinarjih stali tudi številni gostinci iz Tržaškega in Goriškega. Ponujali so najrazličnejše jedi v obliki »finger food«. Ob siru, medu in slanini so prednjačile ribje jedi. Osrednje dogajanje se je zvrstilo ob delovni mizi Ami Scabar, kjer je kuhanje v živo priznane tržaške gostilničarke nosilo naslov Sveže, blizu, pristno.
Prejeli ste nagrado Vitez vi-tovske, ker ste se med drugim dolgo let trudili za njeno promocijo. Kdaj ste spoznali vitovsko in kako?
Recimo, da je to vino zaslovelo v zadnjih dvajsetih letih. Vitovsko pa poznam že dobrih 40 let, in jo prav tako že zelo dolgo uporabljam pri pripravi svojih jedi. Res je, da ljudje prej niso veliko vedeli o tem belem vinu, v svoji gostilni pa smo jo prav tako zgodaj promovirali našim gostom. Ta pa ni bila še ustekleničena z etiketo.
Kdo pa so bili vaši prvi dobavitelji?
Lupinc, Edi Kante, ki je prvi začel s promocijo vitovske in jo neobičajno predstavljal že na osmici v pravem vinskem kozarcu.
Katero ribjo jed bi priporočali ob kozarcu vitovske?
Vse ribe iz našega zaliva. Razen škampov imamo tu veliko izbire, ka-noče so mogoče še najboljše. Obiskovalcem sem letos predstavila njihovo pripravo s čebulo na sladko: čisto enostavno skuhana s končnim dodatkom olivnega olja. Lahko pa pripravimo tudi izvrstno omako s ka-nočami in vitovsko.
Ami Scabar v elementu fotodamj@n
Drugih beli vin za take jedi ne uporabljate ...
Ne. To iz preprostega razloga, ker je vsak pridelovalec vitovske različen. Ne dobimo dve vitovski enaki. To pomeni tudi, da pet različnih krožnikov lahko spremlja pet različnih vitovsk, tako da sploh se ne bomo naveličali.
Opažate tržni razvoj tega vina tudi izven tržaške pokrajine?
Absolutno. To vino poznajo skoraj več po Evropi, kot pri nas doma. Mogoče je k temu prispeval tudi impulz knjige Trst-mesto vetrov, ki sva jo zapisala z možem (ta je pisatelj VeitHeinichen op. av.), tako da je vitovska poznana vse do Bruslja. Nemška in pred leti tudi prevedena italijanska izdaja sta dobri vizitki vi-tovske daleč od Trsta.
Andrej Marušič
Matej Škrlj
fotodamj@n
cenjena daleč od tržaške pokrajine. Marsikateri somelier ali vinar je trdil, da jo Tržačani še premalo poznajo, spričo tudi tovrstnih pobud pa se postopoma uveljavlja kultura pitja kakovostnega vina tudi med temi.
Letošnja dodana vrednost je bila nedvomno vrnitev na Devinski grad, ki je nudil bolj razpoloženo vzdušje v primerjavi s preteklo izvedbo v tržaški ribarnici, saj se ta najboljše uokvirja v domačem okolju.
Slišati je bilo številne pozitivne komentarje, mogoče nad vsemi bi lahko eden med temi strnil najboljše okus slamnatega vina in okolja, v katerem nastaja: »V tem kozarcu skoraj občutiš kraški okus, skoraj kamen,« kjer je zadnji pridevnik mišljen kot pohvala vi-narjevemu delu. Med temi so bili profesionalni vinarji, pa tudi taki, ki jim je pridelovanje vitovske konjiček, kot za gospoda Stanka Miliča iz Zgonika. V
TRG REPUBLIKE - Po kavarni San Marco in palači Vivante so začeli snemati nove kadre
Trst med 1. svetovno vojno v filmu
Televizijsko nadaljevanko Meja v dveh delih režira Carlo Carlei, v njej pa igrajo znani televizijski igralci
Na Trgu republike so včeraj snemali nove kadre televizijskega filma
fotodamj@n
Televizijski zvezdniki se v teh dneh mudijo v Trstu, kjer snemajo televizijski film v dveh delih Il confine (Meja). Potem ko se je pretekli teden številčna televizijska ekipa mudila v palači Vivante nasproti muzeja Sartorio in v kavarni San Marco, se je včeraj ustavila na Trgu republike.
Zgodba se odvija v prvih letih dvajsetega stoletja. Gledalce bo nadaljevanka na televizijskih programih RAI popeljala v Trst leta 1914, ko se je v ozračju že čutila vojna.
Televizijska zgodba, ki jo režira Carlo Carlei, obravnava klasični ljubezenski trikotnik, ki ga sestavljajo trije prijatelji; judovsko dekle ter italijanski in avstrijski mladenič. To navezo je pretrgala prva svetovna vojna, ki je globoko
zarezala v urbano tkivo. Zaradi vojne so prijatelji postali sovražniki, mesto so zapustili mladi fantje, ženke in otroci pa životarili ...
Vse to in še druge tragične vojne dogodke obravnava televizijski film, v katerem nastopajo Alan Capelli Goetz, Caterina Shulha in Filippo Scicchitano. Producent fima je Paper Moon, v naši regiji pa pri realizaciji filma sodeluje filmski sklad Film Commission FJK.
Filmarji bodo v prihodnjih dneh snemali kadre še pred tržaško Mestno hišo, Prefekturo in v starem mestu, nakar se bo filmska ekipa preselila v Gu-min v videmski pokrajini. V Vidmu bodo v teh dneh pripravili kasting, v okviru katerega bodo izbrali sto moških statistov, starih med 18 in 30 let. (sč)
Zaključni športni dan na zavodu Štefan v znamenju plazenja, teka v vrečah in... krofov
Na poklicnem zavodu Jožefa Stefana so	Damj@n levo), hokej v slalomu in še v vrsto
šolsko leto zaključili ... športno. V športnem	drugih družabno zelo stimulativnih športnih
centru v Bazovici so se dijakinje in dijaki pod	panogah, kot je bil tek v vrečah (zgoraj). nadzorom budnih profesoric in profesorjev Ob koncu športnih naporov pa so jih
pomerili v najrazličnejših bolj ali manj urad-	za zadostitev drugačnega teka čakali krofi,
no priznanih disciplinah, kot sta na primer	(desno) ki so šli športnim stefanovcem slad-
plazenje za žogico na travi (na sliki Foto-	ko v slast.
/
MNENJA, RUBRIKE
Torek, 9. junija 2015
9
KRAS - Javna razgrnitev načrta proge Trst-Divača
V Žirjah pri Sežani odločno proti trasi nove hitre železnice
Občina Sežana deli skrb domačinov in se sprašuje, zakaj Slovenja vztraja pri tem načrtu
ŽIRJE PRI SEŽANI - »Nočemo železnice, nočemo železnice,« so glasno in jasno povedali krajani Žirij pred nekaj dnevi v Sežani na predstavitvi osnutka državnega prostorskega načrta za slovenski odsek trase hitre železnice Trst - Divača. »Vse nam bo porušila, hiše, vrtove, vinograde. Uničila bo okolje.« 11-kilometrski odsek, ki po načrtih v Sloveniji začne v 3,8 kilometra dolgem predoru pod Sežano in se pred Divačo priključi na obstoječo dvotirno železnico Sežana - Divača, do Divače vodi ob južnem robu avtoceste Sežana - Divača, namreč prizadene del vasi Žirje. Med vasjo in avtocesto, ki so jo gradili v prvi polovici 90-ih let preteklega stoletja, je le kakih 70 metrov prostih površin, na katerih si domačini pridelujejo zelenjavo in sadje, gojijo vinsko trto, redijo domače živali. »Predstavljajte si, da nameravajo takoj za zadnjimi hišami kopat 25 metrov v globino in 50 metrov v širino,« ogorčeno pove Marko Kosmač. »To je nemogoče, to bi uničilo vas. Že gradnja avtoceste, ki ni toliko vkopana, je poškodovala vse starejše hiše v vasi, ki stojijo neposredno na kamnu.«
Za začetek je po načrtih predvidena za rušenje najbolj zahodna hiša v vasi, hiša Lahovih na številki 5.a. »Nihče ni prišel do nas in nam to povedal. To traso so nam predstavili kot edino sprejemljivo,« se je pridušala Lidija Lah. »Kaj bo, če se izkaže, da je v nadaljevanju vasi brezno, kot so vedno pravili naši nonoti. Potem bo treba ru-
Sežanski župan Davorin Terčon
šiti še pet ali šest hiš. Kaj pa bodo potem naredili. Na to nismo dobili nobenega pametnega odgovora.« Zato Žir-ci ne bodo dovolili, da se trasa vriše v prostorski načrt. »Čim bo to v načrtu, ne bomo smeli nič. Jaz ne bom mogla popravljat niti svoje fasade.«
Hitra proga naj bi ogrozila tudi 106 metrov globoko Podjunčno jamo, v leži v bližini vasi in v katero se stekajo padavinske vode iz okolice. Trasa je načrtovana le 40 metrov stran. Jama pa je zanimiva za iskanje podzemnega toka Reke. »Bodo resnično poškodovali ta naravni zaklad,« sprašuje Alen Vitez. »Predvideva se, da naj bi bila Reka okoli 200 metrov pod zemljo, tako da manjka še 90 metrov do vode.« Kot je znano, podzemna Reka deloma napaja vodni vir Klariči, ki s pitno vodo oskrbuje cel Kras in del Istre. Da domneva ni iz trte izvita, priča dejstvo, da je Reka v pradavnini mimo Žirij tekla po površini. Med gradnjo avtoceste so namreč odkrili njeno suho strugo, to pa je v monografiji o vasi zabeležil tudi Janko Sam-sa, ki pravi, da gre korenine Žirij iskati v čas antičnih Keltov. »Prva omemba Žirij pod imenom Siriacha datira v leto 1060, vendar se domneva, da je vas še veliko starejša. To pa zato, ker ime va-
Žirci se bojijo, da bodo z novo hitro železnico Trst-Divača izgubili tudi svoje vrtove
si izhaja iz treh keltskih besed, ki v prevodu pomenijo malo selce, mala vas.«
Žirci imajo na svoji strani tudi prebivalce vasi Gorenje pri Divači, Bresto-vica pri Povirju, Povir in Plešivica, ki skupaj z Žirjami sestavljajo Krajevno skupnost Povir. »Umešanju trase po južni strani avtoceste najostreje nasprotujemo,« je povedal predsednik Franko Uršič. »To stališče so ljudje soglasno potrdili na zborih krajanov. Že pred tremi leti smo povedali, da je za nas sprejemljiva varianta na severni strani, ki bi vodila po degradirani zemlji. Žal pa danes ugotavljamo, da nobena od naših pripomb ni bila upoštevana in da se sedanji osnutek prostorskega načrta razlikuje od prejšnjega.« Poleg tega, še pove Ur-šič, čez to območje, le nekoliko južneje, že vodi dvotirna železniška proga, "in če bi jo nadgradili oziroma ustrezno posodobili, bi gotovo dosegli ustrezne učinke za nekaj desetletij v prihodnost.«
Enako stališče delijo s svojimi občani tudi v sežanskem županstvu, kjer so že večkrat povedali, da je njihova največja skrb namenjena že omenjeni pitni vodi. »Na koncu koncev pa tudi ne razumemo, da ta ihta in hitenje, če je Italija odstopila od projekta hitre proge,» pa dodaja župan Davorin Terčon, »in se gradnja pomika na čas po letu 2030.« Zato tudi v Sežani pričakujejo, da bo investitor, ministrstvo za infrastrukturo oziroma vlada, postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta ustavil.
In ne nazadnje, je res potrebno uničiti večtisočletno naselbino, kot so Žirje, če za hitro progo obstaja druga možnost - severna stran avtoceste, ki ne zahteva velikih vkopov in nasipov, se sprašujejo krajani Žirij. »Ta nam tudi ni ravno ljuba, vendar je dosti manj škodljiva,« pravi Marko Kosmač. "Na severnem robu je zemlja neobdelana in v večinoma v lasti agrarne skupnosti,« pa
dodaja Barbara Primc. »Je v bistvu gmajna, ki je ne uporabljamo več, tako da bi bil poseg dosti manj boleč in škodljiv. Če že moramo pristat na hitro železnico, naj nam ponudijo to varianto, ker mi trase v vas ne bomo dovolili.«
Vas je že prizadeta zaradi omenjene avtoceste, daljnovodov, oddajnikov, pa obstoječe železnice, v bližini naj bi vodil še plinovod Ajdovščina - Lucija; kje se torej potrpljenje Žircev neha. »Če vleče iz severo-zahoda, slišimo goriško progo in celo ladje iz Trsta, kadar pa piha severo-vzhodnik ali južni veter, hrup prihaja od avtoceste in železnice z divaške smeri,« je za konec dodal Janko Samsa. Bo država končno prisluhnila ljudem. Javna razgrnitev načrta se je zaključila pred dobrim tednom dni, ljudje svoje nestrinjanje strnili na papir in ga poslali naprej. Odgovor pristojnih se pričakuje v dveh mesecih.
Irena Cunja (TV Koper)
SLOVENIJA - Goriva
Bencin gor, dizel dol
LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj znižala trošarino za benci-ne. Ob spremenjenih trošarinah se cena 95-oktanskega bencina danes ne bo spremenila, 100-oktanski bencin pa se bo podražil. Dizel in kurilno olje se bosta medtem pocenila.
Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je vlada na dopisni seji izdala spremembe uredbe o določitvi zneska trošarine za ener-gente. Z uredbo se trošarina za ben-cine znižuje za 0,00962 evra za liter na 0,49348 evra za liter.
Skladno s spremembami trošarin bo treba za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina tako kot v preteklem 14-dnevnem obdobju odšteti 1,364 evra. Liter 100-oktanskega bencina se bo medtem podražil za 2 centa na 1,427 evra. Dizelsko gorivo se je opolnoči pocenilo za 1 cent na 1,242 evra za liter, kurilno olje pa je cenejše za 1,2 centa in stane 0,907 evra za liter.
Nova koča ob nekdanji Rapalski meji
ŽIRI - Planinsko društvo Žiri je ob priljubljenih pohodniških poteh na Mrzlem vrhu postavilo novo planinsko kočo. Pri urejanju koče, ki so jo odprli minuli konec tedna, so sodelovali številni planinci. Koča stoji na ruševinah starojugoslovanske ka-ravle ob nekdanji Rapalski meji, njena posebnost pa je tudi vertikalna rastlinska čistilna naprava. Koča lahko sprejme od 30 do 40 obiskovalcev, v njej je tudi 20 ležišč.
Planinsko zavetišče združuje ljubitelje narave in gorske rekreacije občin Gorenja vas - Poljane, Idrija in Žiri. Leži ob Slovenski planinski poti, Srednje Evropski pešpoti Via Alpina, Loški planinski poti in številnih kolesarskih poteh. Lokacija je zanimiva tudi zato, ker leži na bivši Rapalski meji, ki je vsebina tematskih poti v programu turistične ponudbe
KANALSKA DOLINA - V Naborjetu dobre uvrstitve tudi za učence Glasbene matice
Mednarodna zasedba glasbenikov na 3. izvedbi tekmovanja Tomaž Holmar
NABORJET - Od 28. do 31. maja so v veliki dvorani Beneški Palači v Naborjetu uspešno izpeljali tretjo izvedbo Mednarodnega glasbenega tekmovanja Tomaž Holmar. V treh dneh je nastopilo kar 93 tekmovalcev (solisti, komorne skupine in orkestri). Tekmovalci so prihajali iz Evrope in Azije (posamično po državah: Italija, Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Poljska, Češka, Južna Koreja, Kitajska). Najvišjo oceno in sicer 100 točk so prejeli Anastazija Vezonik iz Slovenije v kategoriji kon-certistov, v kategoriji štiriročno duo Daniel in Hanna Hidasi iz Kitajske. Tudi učenci Glasbene matice so odnesli kar nekaj nagrad: Daniel Liut- klavir iz razreda prof. Erike Zavadlav 2. nagrada in 94 točk, Petra Godnič - klavir iz razreda prof. Beatrice Zonta 3. nagrada 85 točk, Gregor Antoni - harmonika iz razreda prof. Manuela Fighelija, 2 nagrada 92 točk, Mitja Tull - harmonika iz razreda prof. Fulvija Jurinčiča 2 nagrada, 93 točk in Riccardo Crucil - harmonika iz razreda prof. Fulvija Jurinčiča 2 nagrada, 90 točk.
Komisijo za klavir so sestavljali: Erwin Kropfitsch, Lorenzo Cossi, Mojca Šiškovič, Lidija Malahotky, Fabrizia Persoglia, za harmoniko pa
Claudio Furlan, Adolfo Del Cont,
Nastop harmonikarskega orkestra
Hubert Kellerer, Vladimir Balyk, Klemen Leben vsi priznani pedagogi.
Letos so organizatorji prvič uvedli novo kategorijo koncertistov, udeleženci so prihajali iz raznih priznanih akademij po Evropi, zato je bila kvalitetna raven tekmovanja visoka.
Med gosti je bil tudi ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, ki je na četrtkovem koncertu zmagovalcev pozdravil poslušalce in ugotavljal uspeš-
nost prireditve ter pomen tekmovanja za vsakega udeleženca, ki ne sme biti nek končni cilj ampak sredstvo, s katerim vsak glasbenik dopolnjuje svoje znanje in ga izboljšuje.
Prireditev je pomembna tudi iz gospodarskega vidika, saj so v dnevih tekmovanja izvajalce spremljali še profesorji in straši, ki so se posluževali raznih turističnih uslug tako v Naborjetu kot v okolici. Pobudnik in umetniški
vodja tekmovanja tekmovanja od vsega začetka je dr. Manuel Figheli, pianist in harmonikar, ki poučuje klavir in harmoniko na Glasbeni matici v Gorici in na podružnici v Kanalski dolini.
Srečanje so kot vedno organiziral društvo Tomaž Holmar, Glasbena matica in SKS Planika. Pokrovitelja sta bila občina Naborjet Ovčja vas in Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino.
10
1 0 Četrtek, 11. junija 2015
KULTURA
/
LJUBLJANA - Pobudo za praznik je dal Boris Pahor
V Sloveniji proslavili dan Primoža Trubarja
V	Sloveniji so včeraj praznovali dan Primoža Trubarja. Državni zbor je državni praznik, ki pa ni dela prost dan, sprejel junija 2010. Za spominski dan avtorja prve knjige v slovenskem jeziku in pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora je bil izbran domnevni datum njegovega rojstva v juniju 1508. Pobudo za praznik je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor. Posredoval jo je takratnemu predsedniku slovenskega centra PEN Tonetu Peršaku, ta pa dalje v Državni zbor. Poslanska skupina Ssocialnih demokratov je oblikovala predlog, ki ga je Državni zborsprejel.
Urad predsednika republike je ob Trubarjevem dnevu pripravil dan odprtih vrat. Obiskovalci si so ob 11. in 14. uri lahko ogledali poslopje predsedniške palače pod strokovnim vodstvom uslužbencev protokola.
V	predsedniški palači je potekal tudi kulturni program, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Ledina in Osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč ter KUD Primož Trubar Velike Lašče, predsedniško palačo pa so obiskali še tekači mednarodne ekipe teka miru v spremstvu učencev Osnovne šole Majde Vrhovnik. Pred predsedniško palačo je bila nalašč za praznik po-strojena častna straža garde Slovenske vojske.
Trubarja so se spomnili tudi v Univerzitetni knjižnici Maribor s prireditvijo, naslovljeno Trubar za Slovence.
Že pretekli petek pa so dan Primoža Trubarja počastili v Državnem zboru s kulturno prireditvijo, ki jo je pripravil odbor za kulturo.
Primož Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizmom in Abecednik. Umrl je leta 1586. (STA)
Primož Trubar
PRAGA - Od danes do sobote
Poezija Marka Kravosa na festivalu na Češkem
Tržaški pesnik Marko Kravos bo med gosti letošnjega češkega mednarodnega festivala Evropski pesniki v živo, ki se začenja danes v Pragi. Festival že osmo leto namenja pozornost tudi slovenskim ustvarjalcem.
Festivala se bodo letos, ob Kra-vosu, iz Slovenije udeležili Ivo Svetina, Stanka Hrastelj, Andraž Polič, Nataša Burger in Petra Žišt. Poleg literarnega programa festival prinaša še koncerte, razstave in predstave.Festi-val Evropski pesniki v živo bo v Pragi in bližnjih mestih potekal do sobote 13. junija. Poleg slovenskih gostov se ga bodo udeležili še pesniki, prozai-sti, glasbeniki, gledališčniki in likovniki iz Češke, Slovaške, Srbije, Poljske, Italije in Madžarske.
Na literarno-glasbenem večeru v knjižnici Vaclava Havla v Pragi in v Berounu bodo letos predstavili češki prevod romana Igranje pesnice in pisateljice Stanke Hrastelj, ki so ga v če-ščini naslovili Činska zed' (Kitajski zid) po enem izmed poglavij v romanu. Pesmi Hrasteljeve so v češčini že izšle v dvojezični antologiji S petdesetimi
Marko Kravos
fotodamj@n
glasovi govorim, ki prinaša pregled sodobne slovenske poezije, izdane med letoma 2000 in 2012.
Na festival bo iz Trsta pripotoval Marko Kravos, ki bo domačinom in gostujočim ustvarjalcem ponudil niz svojih poezij. Ob Hrasteljevi, Ivu Svetini, Andražu Poliču, Nataši Burger bo na češkem festivalu sodelovala tudi nagrajenka festivala Urška 2014 Petra Žišt. Njeno gostovanje na festivalu Evropski pesniki v živo je letos prvič tudi del nagrade festivala Urška, je sporočil Peter Kuhar iz avtorskega združenja Stranou, ki festival organizira. (STA)
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu razstava fotografij priznanega ameriškega fotografa
Nachtwey, protivojni fotograf
Do 17. junija na vpogled 120 njegovih del - S svojimi fotografijami ne želi šokirati, pač pa pri ljudeh vzbuditi sočutje
Cankarjev dom gosti razstavo enega največjih sodobnih vojnih fotografov Američana Jamesa Nachtweyja. Sam zase pravi, da je protivojni fotograf. Fotografija je zanj le orodje, s katerim fotograf postane zgodovinar, dokumentarist ali humanist. S svojimi fotografijami ne želi šokirati, pač pa pri ljudeh vzbuditi sočutje.
Na Nachtweyja, ki je diplomiral iz umetnostne zgodovine in političnih ved v zvezni državi New Hampshire, je močan vtis pustila vietnamska vojna, zaradi katere se je odločil, da bo svoje življenje posvetil fotografiranju vojnih žarišč in človeških stisk. Kot je dejal na tiskovni konferenci ob predstavitvi razstave, je bila vietnamska vojna travmatično obdobje v zgodovini Amerike, oblikovala pa je tudi njegovo mišljenje. Želel si je, da bi s svojo fotografijo prikazal človeka v stiski, daleč stran od političnih odločitev.
Kljub številnim grozotam, ki jim je
bil priča, ni nikoli izgubil zaupanja v človeško dobroto, ljubezen in skrb. Pri svojem delu ni srečen, je poudaril, je pa za-
Levo: James Nachtwey - Vojna (detajl); desno James Nachtwey
dovoljen, če se mu uspe s fotografijo dotakniti človeških src. Zgodbe, ki jih ujame v objektiv, so po njegovih besedah »mno-
LJUBLJANA - Arhivsko gradivo izjemnega pomena za identiteto posameznika in skupnosti
Mednarodni arhivski dan
Dan pred mednarodnim arhivskim dnevom je slovenska ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar opozorila na pomen arhivov in arhivskega gradiva, pa tudi na težave, s katerimi se soočajo slovenski arhivi. Med njimi je najbolj pereča prostorska problematika, ki jo, kot je dejala, rešujejo. Arhivi bodo danes na svoj praznik opozorili z dnevom odprtih vrat. Kot je dejala ministrica, je arhivsko gradivo izjemnega pomena za identiteto posameznika in skupnosti ter za razvoj demokracije, arhivsko dejavnost pa je označila kot nosilko človekovih pravic.
Prostorske težave nekaterih arhivov so po ministričinih besedah že rešili, a ker je reševanje prostorske problematike povezano s finančnimi sredstvi, tega ni mogoče rešiti od danes do jutri. Nadaljnje reševanje prostorske problematike je, kot je dejala, vezano na sprejem zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi. Predlog zakona je bil do sredine maja v javni razpravi, kjer je nale-
tel na pozitiven odziv. Sedaj se z njim ukvarjajo strokovne službe na slovenskem ministrstvu za kulturo in kmalu bo šel v medresorsko usklajevanje. Ministrica je izpostavila še vzpostavljanje elektronskega arhiva in digitalizacijo kulturne dediščine.
Direktor Arhiva Republike Slovenija Bojan Cvelfar je poudaril, da se v slovenskih arhivih zavedajo, da javnost večinoma ne pozna dovolj njihovega poslanstva, bogastva gradiva, ki ga hranijo in njihove dejavnosti. Poleg tega se ne zaveda,
da arhivi ne hranijo le kulturne dediščine, ampak da arhivski dokumenti predstavljajo tudi pravno dokazno vrednost tako za državo kot za posameznika. V povezavi s prostorsko problematiko je opozoril, da kljub temu, da živimo v digitalni dobi, še vedno nastaja veliko arhivskega gradiva na papirju. Za vzpostavitev slovenskega elektronskega arhiva so pred dvema letoma pridobili evropska sredstva in 30. junija bodo zaključili del tega projekta oziroma vzpostavitev elektronskega arhiva. Kot je
Kitara Johna Lennona na dražbi
Kitara Johna Lennona (19401980), ki je mnoga leta veljala za pogrešano, bo dana na dražbo. Kot so sporočili iz avkicjske hiše Julien's, bodo akustično kitaro Gibson, na katero je nekdaj igral slavni Beatles, novembra ponudili na dražbi na
Beverly Hillsu. Njena vrednost je ocenjena med 540.000 in 720.000 evri. Lennon je kitaro imel v lasti od leta 1962. Na njo je igral uspešnice, kot so Love Me Do, She Loves You, I Want to Hold Your Hand, All My Loving in This Boy.
še povedal, je vlada leta 2010 sprejela strategijo za obdobje 2010-2015, po kateri so zakoličili izvedbeni načrt. Ker pa se strategija letos izteče, pripravljajo novo za obdobje naslednjih petih let.
Drugi pomemben projekt pa je digitalizacija gradiva na papirju in drugih nosilcih, ki je, kot je poudaril Cvelfar, izjemno pomembna zaradi ohranjanja gradiva pa tudi lažje dostopnosti.
Dogodki ob mednarodnem arhivskem dnevu so se začeli že danes. Tako so v Arhivu RS včeraj opoldne odprli gostujočo razstavo Državnega arhiva z Reke z naslovom Kvarnerska kopališka dediščina, ki bo na ogled do konca septembra. Danes bodo nadaljevali z dnevom odprtih vrat, v sklopu katerega slovenski arhivi vabijo na vodene oglede, razstave, predstavitve publikacij in druge dogodke.
Mednarodni arhivski svet je 9. junij za mednarodni arhivski dan razglasil leta 2007. V Sloveniji ga obeležujejo od leta 2011. (STA)
go večje od nas«, zato se ob fotografiranju počuti ponižnega. »Vse, kar lahko naredim, je, da dam vse od sebe,« je dejal in poudaril: »Saj ne gre zame, ampak zanje.»
Razstava bo na ogled do 17. junija, Galerija Cankarjevega doma jo gosti v okviru festivala Slovenia Press Photo 2015. Na ogled je 120 fotografij, ki iz prostorskih razlogov galerije niso postavljene kronološko, pač pa tematsko oziroma po geografskih sklopih vojnih območjih ali kriznih žarišč, ki jih je Nachtwey obiskal. Tako si je mogoče ogledati fotografije iz Čečenije, Afganistana, Iraka, Južne Amerike, Južne Afrike, Balkana in Ruande, nekaj fotografij pa je tudi iz najrevnejših predelov Somalije in Romunije.
Fotoreporter James Nachtwey (1948) je med letoma 1976 in 1980 deloval kot časopisni fotograf v Novi Mehiki ter se 1980 preselil v New York, kjer je ustvarjal kot svobodni fotograf in se pozneje pridružil agenciji Black Star. Od svoje prve fotore-porterske naloge, ko je fotografiral nemire na Severnem Irskem, je s fotoaparatom pričal dogodkom v Srednji Ameriki, Srednjem vzhodu, Afriki in Vzhodni Evropi. Posnetke s teh žarišč so objavile številne mednarodne publikacije, kot so National Geographic, Life, Time, El Pais in L'Express. Od leta 1984 je fotograf revije Time. Med letoma 1986 in 2001 je bil član fotografske agencije Magnum. Prejel je številne najvidnejše fotografske nagrade, mnoge celo večkrat, zlato medaljo Roberta Capa, naslova revialni fotograf leta in fotograf leta World Press Photo.
Torek, 9. junija 2015 1 1
OW
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
ROMANS - Tovornjakar je blizu avtoceste izkrcal okrog 50 Afganistancev in Pakistancev
Šotorišče za prebežnike
•	*	•	• V V
pri nogometnem igrišču
PREBEZNIKI
Postavljanje šotorišča ob nogometnem igrišču v Romansu
bumbaca
Tovornjakar jih je sredi noči izkrcal v bližini cestninske postaje pri Vilešu in odpeljal. Tako so povedali nekateri izmed pre-bežnikov, ki so jih včeraj zjutraj ustavili pred pokopališčem v Romansu. Šlo je za skupino 46 moških, med katerimi je bilo kar 22 mladoletnih. Vsi naj bi bili afganistanski in pakistanski državljani, ki so se po t.i. balkanski poti pripeljali v Italijo, da bi tu zaprosili za azil. Do Vileša naj bi se s tovornjakom pripeljalo celo več kot 46 prebežnikov, nekateri pa naj bi se od skupine ločili in odšli neznano kam.
»Nekaj takega se v naši občini še ni zgodilo, vendar glede na to, kar vsak dan beremo, ne morem reči, da sem presenečen,« je dejal župan iz Romansa Davide Furlan, ki so ga včeraj zjutraj z dogajanjem prvi seznanili karabinjerji. Ob županu in silah javnega reda so v Romans prišli predstavniki Karitas, osebje zdravstvenega podjetja, prostovoljci in pokrajinska odbornica Ilaria Cecot, še prej je seveda bila obveščena goriška pre-fektura. Prebežnikom so sprva prinesli vodo in nekaj za pod zob, nato so jih odpeljali na goriško kvesturo in na tržiški komisaGORICA - Glas ženske
Ob zaključku natečaja delili nagrade in pohvale
»Zakaj ženske še vedno zaostajajo?« je bila tema letošnjega dvojezičnega literarnega natečaja Glas ženske, ki ga prireja goriška pokrajina v sodelovanju z novogoriško občino in se je včeraj zaključil z nagrajevanjem v pokrajinski sejni dvorani. Žirija je letos prebrala 76 elaboratov. Natečaja se je udeležilo 56 dijakinj iz dvajsetih višjih srednjih šol z obeh strani meje (39 jih je pisalo v italijanskem jeziku, 17 v slovenščini). V kategoriji Over 30 je bilo elaboratov 20 - osem v italijanskem jeziku in dvanajst v slovenščini. V kategoriji Over 30 so za elaborate v italijanskem jeziku prvo mesto ex-aequo zasedle štiri ustvarjalke - Rosa DAmbrosio, Gianna Todisco, Roberta Schembri in Milena Tirelli; posebno priznanje so prejele varovanke Varstveno delovnega centra iz Tolmina, medtem ko sta za slovenski jezik ex-aequo zmagali Darinka Kozinc in
Inštitut Isig pripravil študijo
Gorica jih sprejema, a ni »gostoljubna«
riat, kjer so jih identificirali. Dan je minil v znamenju mrzličnega iskanja nastanitvenih rešitev, ob občini in prefekturi se je angažirala tudi dežela Furlanija Julijska krajina: za polnoletne prosilce za azil je poskrbela občina, ki je sklenila, da ob nogometnem igrišču postavi šotor, za ostale, ki naj bi bili stari med 15 in 17 let, pa so sinoči ob zaprtju redakcije prefektura, pokrajina, občina in druge ustanove še vedno iskale boljšo rešitev. Sprva so jih nameravali odpeljati v center za mladoletne v Čedadu, kjer pa ni bilo prostora.
Prebežniki so bili sestradani, hujših zdravstvenih težav pa naj ne bi imeli. »Za nekatere so zdravniki posumili, da imajo garje, a se je izkazalo, da ni tako. Jutri (danes, op.ur.) bodo vsekakor opravili bolj poglobljen zdravniški pregled,« je povedal Furlan, po katerem bodo verjetno že danes priredili javno srečanje, na katerem bodo občanom pojasnili, kaj se dogaja in kako namerava uprava ravnati. »Naša prva skrb je bila, da tem ljudem ponudimo začasno, a dostojno rešitev. Pri nogometnem igrišču imajo na voljo slačilnice, kjer se lahko stu-širajo,« je povedal župan.
Gorica je mirno in strpno mesto, ni pa gostoljubno, saj jih ljudje »grdo gledajo«. To je vtis, ki ga imajo afganistanski in pakistanski prosilci za azil, s katerimi so se maja na Trgu Sv. Frančiška, kjer imata sedež nadškofijska Karitas in kapucinska men-za, ter v domu Nazareno v Stražcah pogovorili raziskovalci Isiga. Institut za mednarodno sociologijo je namreč sklenil, da bo dal svoj znanstveni doprinos k razpravi o problemu rastočega števila prosilcev za azil v Gorici in v FJK nasploh, pri tem pa je najprej skušal ugotoviti, kdo so »goriški« prebežniki, kako in zakaj prihajajo v Gorico ter kako bi lahko sistem sprejemanja izboljšali.
Študijo, ki temelji na 30 intervjujih, so predstavili včeraj na sedežu inštituta Isig. Ob predsedniku Robertu Colliniju, podpredsedniku Marcu Jarcu, direktorju Danieleju Del Biancu in treh raziskovalkah so se na predstavitvi zbrali tudi goriški župan Ettore Romoli, deželna svetnika Diego Moretti in Rodolfo Ziberna, pokrajinska odbornica Vesna Tomsič in predsednik Fundacije Goriške hranilnice Gianluigi Chiozza. Iz raziskave izhaja, da so prosilci za azil večinoma moški med 18. in 38. letom, ki prihajajo iz Afganistana in Pakistana po t.i. balkanski poti predvsem zato, da bi se izognili raznim oblikam preganjanja ali ker nočejo, da bi jih skupine skrajnežev rekrutirale. »Ti mladi moški so prava "naložba" za svoje družine. Potovanja v Evropo potekajo po etapah, zanje so pripravljeni
plačati tudi med 8000 in 13.000 evrov. Ključno vlogo imajo "passeur-ji", ki so pravi gospodarski akterji,« je povedala Ramona Velea, Olivia Ferrari in Chiara Bianchizza pa sta pojasnili, da prebežniki na Italijo gledajo kot na »zadnjo možnost« za pridobitev statusa azilanta, potem ko so že doživeli bolgarska begunska taborišča in zapore ter zavrnitev v državah severne Evrope. »Zakaj pridejo v Gorico? Mnogi slučajno, saj jih tihotapci tukaj pustijo, čeprav so bili namenjeni v večje mesto. Ključno vlogo ima lega FJK, pa tudi prisotnost komisije za ocenjevanje prošenj za azil, ki deluje ravno v Gorici. Sem pa jih tudi preusmerjajo iz drugih večjih središč, kjer zanje ni prostora: v Gorico jih napotijo drugi prebežniki, upravitelji centrov za priseljence, sile javnega reda, ... « Ko pa se prosilci za azil znajdejo v Gorici, ugotovijo, da tu sistem sprejemanja dokaj dobro deluje. Nekateri bi v našem mestu ostali in odprli kakšno trgovino ali drugo dejavnost, drugi ciljajo na večja mesta. Med težavami, ki so jih raziskovalci zasledili, je pomanjkanje krajev srečevanja za begunce, treba pa bi jih bilo tudi spodbujati k večji odgovornosti. Namesto »togega« sistema sprejemanja, ki se ob vsakem večjem prilivu beguncev sesuje, so raziskovalci predlagali fleksibilen model, ki bi bil »vzdržen« za vse, pripravljeni pa so ga načrtovati skupaj z institucijami in vsemi ustanovami, ki na Goriškem skrbijo za sprejemanje prosilcev za azil. (Ale)
Dragica Čuk Novak. Med dijakinjami sta prvo mesto ex-aequo za elaborate v slovenskem jeziku zasedli Rebe-ka Batič in Laura Pipan, ki obiskujeta srednjo šolo Veno Pilon iz Ajdovščine; v italijanščini sta najboljši bili Sara Nocent (licej Einstein iz Červi-njana) in Giorgia Sartori (znanstveni licej iz Gorice). Podelili so tudi nagrade za najboljši prispevek v italijanskem jeziku po posameznih šolah, ki so jih prejele Valbone Bytyqi (zavod Galilei iz Gorice), Helena Bia (znanstveni licej iz Gorice), Eleonora Villani (zavod Cossar iz Gorice), Nicole Al-banese (zavod Pertini iz Gradeža), Sara Spimbolo (zavod Fermi iz Gorice), Diletta Sfiligoi (licej Paolino d'Aqui-leia iz Gorice), Alessia Quargnal (zavod Brignoli iz Štarancana), Margherita Cragnolin (zavod Fabiani iz Gorice), Silvia Contin (klasični licej Dante iz Gorice), Valentina Spessot (zavod
Na včerajšnjem nagrajevanju
DAnnunzio iz Gorice), Sofia Semolič (zavod Žiga Zois iz Gorice), Veronika Kosic (humanistični licej Simon Gregorčič iz Gorice), Maria Milanese (klasični licej Primož Trubar iz Gorice) in Lana Volk (srednja šola Veno Pilon iz Ajdovščine). Nagrade za najboljši slovenski prispevek po šolah so prejele Sanja Vogric (znanstveni licej Simon Gregorčič iz Gorice), Anita Ve-lišček (srednja ekonomska šola iz
bumbaca
Nove Gorice), Monika Gorjan (škofijska gimnazija iz Vipave), Anika Černigoj (srednja šola Veno Pilon iz Ajdovščine), Lea Židanik (tehniška gimnazija iz Nove Gorice), Tina Re-ščič (gimnazija iz Nove Gorice) in Manica Kodelja (biotehniška šola iz Nove Gorice). Posebni nagradi žirije sta prejeli Aurelia Plossi (zavod Bri-gnoli iz Gradišča) in Ivana Nanut (klasični licej Primož Trubar).
£Primorski
~	dnevnik
GORICA - Odbor
Danes in jutri pred pokrajino proti biomasam
Odbor #noBiomasseGO ne namerava popustiti. Po sprevodu, ki ga je proti gradnji termoelektrarne na biomaso v Tržaški ulici priredil pred desetimi dnevi, bo danes in jutri organiziral še dve pobudi, preko katerih želijo njegovi člani osvestiti javnost o načrtu družbe Rail Service, ki namerava obrat zgraditi na zemljišču za bivšo restavracijo McDonald's. Predstavniki odbora bodo danes med 10. in 11. uro ter jutri med 18. in 19. uro pred pokrajinsko palačo na Korzu Italia nudili informacije o projektu termoelektrarne, ki po njihovi oceni ne sodi v urbano okolje. O projektu se je pozitivno izrekla storitvena konferenca, goriški pokrajinski odbor pa bo zadnjo odločitev sprejel v kratkem. Na pokrajino in deželno odbornico Saro Vito je odbor naslovil pisno zahtevo po ustanovitvi omizja, na katerem bi vzeli v pretres zahtevo občanov po predhodnih meritvah kakovosti zraku in analizi učinkov novega obrata na okolje.
GORICA - Pri Sv. Ani
V enem vikendu zbrali skoraj 600 podpisov
Oddaja podpisov na občini bijmbaca
Člani odbora občanov #BastaAn-tenneaS.anna# so včeraj na uradu za protokol goriške občine vložili peticijo proti gradnji nove antene za mobilno telefonijo pri Sv. Ani. Čez vikend je njihovo pobudo podprlo kar 596 ljudi, v prihodnjih tednih pa nameravajo z zbiranjem podpisov nadaljevati.
Parcela, ki jo je družbi Wind dala na razpolago občina, je tik ob parku Marvin, manj kot 200 metrov od dveh otroških vrtcev in jasli ter nedaleč od dveh osnovnih šol, kar se krajanom, ki so zaskrbljeni za zdravje otrok in tudi za lastno zdravje, ne zdi sprejemljivo. »Župana, občinske odbornike in občinski svet podpisniki pozivamo, naj se nemudoma angažirajo in preprečijo postavitev antene med ulicami Garzarolli, Furlani in Max Fabiani,« je povedala ena izmed članic odbora, Frances-ca Mazziotti, po kateri odbor ob številnih občanih podpirata tudi dva občinska svetnika, Walter Bandelj in Stefano Abrami.
1 2 Torek, 9. junija 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
ŠTEVERJAN - V nedeljo še zadnji dan Likofa
V znamenju avtohtonosti
Predstavili knjigo o značilnih briških sadnih sortah - Uspeh vinskih degustacij v vinogradu
Z Vespami po Vinski cesti
V znamenju avtohtonih sadnih vrst in vinskih sort se je po uspešnem sobotnem dnevu števerjanski Likof nadaljeval in zaključil v nedeljo, ko so dopoldne predstavili knjigo Sadje sonca, ki jo je napisal Gregor Božič. Na predstavitvi je spregovoril njegov oče Zoran, ki je odgovarjal na vprašanja moderatorja Marka Tavčarja. Knjiga opisuje 63 avtohtonih briških sadnih sort in je nastala iz želje, da bi jih ohranili. Knjiga je rezultat raziskave, v izvedbo katere je Božič vključil razne partnerje, zanjo je dobil tudi evropska sredstva. V okviru projekta je v Koj-skem uredil tudi sadovnjak starih sort, ki se najbolje prilagajajo na briško mi-kroklimo.
Popoldne so se ljubitelji Vesp in člani društva Giglers iz Romansa podali na skoraj dvourno vožnjo po Vinski cesti, pri čemer so tudi sodelovali na natečaju Pripelji dekle na Vespi. Obiskovalci Likofa so popoldne lahko sledili dvema prikazoma kuhanja, zatem je bila na vrsti degustacija vin za začetnike, ki jo je v vinogradu vodila Sara Mar-tellos. Ob zatonu so izpeljali še drugo degustacijo avtohtone sorte Collio Bianco, letina 2014, ki jo je vodil Andrea Valantic. Likof se je zaključil s skupino Denise Dantas 4-et, ki je večer na trgu popestrila z brazilsko glasbo.
Letošnja izvedba Likofa je bila že deseta po vrsti; od vsega začetka ga prireja Vinoteka števerjanski griči, s katero sodelujeta prosvetno društvo F.B. Se-dej in kulturno društvo Briški grič. Letošnji prireditvi sta pokroviteljstvo zagotovili števerjanska občina in goriška pokrajina.
Prikaz kuhanja
Degustacija v vinogradu (zgoraj); večer na števerjanskem trgu (desno)
foto lt.
GORICA - Poziv nevidnemu mestu
Zbudi se!
Festivalski dogodek v nekdanji trgovini Krainer
bumbaca
Vsako mesto vsebuje vidno in tudi nevidno premoženje, ki ga sestavljajo trgi, palače, ceste, spomeniki, plošče, napisi. Vse to sestavlja urbano in zgodovinsko tkivo hkrati z zgodovino, spomini, kulturo in izročilom človeške skupnosti, ki v njem živi. Izraba tega premoženja predstavlja zato ključno postavko v strategiji ovrednotenja in uveljavljanja posameznega mesta.
Zgornje misli smo lahko brali na eni izmed zgibank, ki so vabile in prepričevale javnost, naj se udeleži vrste pobud, ki jih je štiri dni zaporedoma ponujal festival In/Visible Cities. Odzivi so bili večinoma medli, število udeležencev pičlo, omejeno še največ (v najboljšem primeru) na okrog tri desetine neposredno sodelujočih iz raznih držav. S svojimi za-mislimi so skušali prikazati nove pristope, osnovane na sodobnih računalniških avdiovizualnih tehnologijah. Inštalacija s telefoni na Bratinovem dvoru, na primer, ni ob raznih ogledih v različnih dneh in različnih urah pritegnila niti enega občana, celo niti vabljenih k sodelovanju.
Podobno usodo je doletela točka nedeljskega sporeda, ko naj bi se ogleda mestnega jedra »v slovenskem ključu« udeležili radovedneži, prireditelji in novinarji. Predvidena je bila uporaba sodobnega pristopa s radijskimi sprejemniki in slušalkami. Vodič bi govoril v mikrofon, ne da bi mu bilo potrebno glasno govoriti in motiti mimoidoče, udeleženci pa bi preko slušalk poslušali opise ter razlage med hojo po pločnikih in trgih, po stopniščih in prehodih. Zanimanje je bilo nično in prireditelji so pobudo odpovedali. Slovenska »invisible city« bo ostala še nadalje takšna tudi za Novogo-
ričane, Koprčane in Ljubljančane, ki so sicer bili aktivno deležni festivalskega sporeda!
V konferenčni dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju pa je potekalo v petek od sredine dopoldneva do večera seznanjanje o najnovejših oblikah sporočanja v smeri uveljavljanja urbanih okolij, kot so muzeji, palače, arheološka najdišča, spomeniki. Zvrstilo se je sedem pre-davateljev/ic, ki so hkrati izvedenci/ke za privlačno prikazovanje listin, posnetkov, mozaikov, kipov in najdišč s pomočjo elektronskih sredstev. Sledili smo le dvema skupaj z desetino drugih poslušalcev, tretjina katerih so bili tudi sami predavatelji. Podroben opis pristopov ni mogoč, saj se osnujejo prav na vizualnosti, na pritiskanju tipk, na ukazom na daljavo, na virtualno ali dejansko vstopanje v obravnavan prostor, na primer v grobnico. Za doraščajočo ali že deloma odraslo populacijo so takšni prikazi zgodovine, umetnosti ali arhitekture postali verjetno edino sprejemljivi glede na to, da se je privadila na hitro gledanje, menjavanje scenarijev, preskakovanje poglavij, odstavkov in odlomkov, zlasti pa na barvne učinke.
Med poslušanjem in gledanjem se je kronistu prebudil spomin, da so nekaj podobnega, sodobnega in privlačnega uredili že pred dvema desetletjema v trentarskem muzeju znotraj Triglavskega narodnega parka s tremi vzporednimi napravami za diapozitive ali dvanajstimi TV ekrani za dinamično doživljanje soškega toka v primerno zatemnjeni sobi. Bliže nam in pred kratkim urejeno pa je prvo nadstropje v stolpu na Cerju z vsebinami prve svetovne vojne. Torej: Gorica zbudi se! (ar)
GORICA - V okviru Snovanj prisluhnili harfam
S pogledom na jug
Projekt skupine Girotondo d'Arpe je nastal iz srečanja s paragvajskim glasbenikom Lincolnom Almado
Ob koncu šolskega leta se misel spontano sprehaja po počitniških pokrajinah, kjer se morje lesketa pod žgočim soncem in se latino ritmi oglašajo iz kioska na plaži. Tudi glasbene želje se v tem obdobju preusmerijo v lahkotnejše in bolj neposredno prikupne ponudbe. SCGV Komel in Arsatelier sta upoštevala poletno razpoloženje z osmim koncertom niza Snovanja: v programu z naslovom Mirando al sur pa sta željo po prijetnem počutju nadgradila vrednost izvirnega glasbenega projekta in možnost odkrivanja bolj neobičajnega glasbenega področja kot je uporaba harfe v ljudski glasbi. Naslov petkovega koncerta je tudi naslov novega projekta in cd-ja skupine harf Girotondo d'arpe profesorice Tatiane Donis, ki je nastal iz srečanja s paragvajskim harfistom in tolkali-stom Lincolnom Almado, strokovnjakom za jezuitsko harfo, ki je kot kolo-nialistično sredstvo za evangelizacijo prodrla v Južno Ameriko v 16. stoletju in je ob spremljavi liturgije postala izjemno popularno glasbilo tudi v folklorni
literaturi. Tudi južna Italija pozna določen razvoj »ljudske« harfe, na poseben način v Bazilikati in v »vasi harfistov« Viggianu, kjer so otroci v 19. stoletju prispevali k družinskemu budžetu, ob zimskem oddihu od kmečkih opravil, z igranjem harfe ob praznikih. Latinski jug sveta je tako ponudil vabljivo spodbudo za raziskovanje zvočnosti in značaja glasbila, ki ga povezujemo pretežno s klasičnim koncertnim okvirom ali kvečjemu s pravljično in epsko razsežnostjo irske tradicije.
Na prvi predstavitvi projekta v Trstu sta s skupino sodelovala tudi sam Almada in gostujoča pevka, na goriškem koncertu v dvorani palače Attems pa se je skupina predstavila v komorni zasedbi harf z violino in tolkali. Prvi del glasbenega potovanja se je odvijal na jugu Italije, s počasnim utripom vročih poletnih dni, v alternaciji z živahnim ritmom tarantelle in strastno spevno izraznostjo priredbe hita iz klasičnega neapeljskega repertoarja. Plesna folklora, sodobni glasbeni portret v ljudskem stilu
Koncert v palači Attems v Gorici
bumbaca
(skladba Don Mauro Lincolna Almade) in prelepa pesem Fenesta ca lucive so zahtevale uporabo strun in lesa harfe, saj repertoar predvideva tudi poudarjanje ritmične izraznosti s popolnejšim izkoriščanjem zvočnega potenciala glasbila. Južnoameriška literatura je še dodatno ojačila dvojno uporabo in zvočnost harfe je v drugem delu programa našla še bolj naravno kombinacijo s folklornim značajem prikupnih melodij in ritmov na
potovanju med tradicionalnimi in po-narodelimi skladbami (na primer znana Moliendo café). Publika je lahko prisluhnila tudi mladostni in razigrani skladbi Tarantella del Girotondo, ki jo je Almada posvetil ravno dekletom te dejavne skupine, ki si je med predstavitvami novega cd-ja privoščila tudi posebno doživetje, saj je bila prejšnji teden gostja irskega paviljona na milanskem Expu, kjer je z večdnevno rezidenco privabila
veliko obiskovalcev z izvajanjem programa irskih skladb.
Snovanja so po koncertu harfistk imela pravljični postanek v Devinu, kjer so učenci podružnice SCGV Komel in otroci zbora Ladjica izvedli glasbeno pravljico na sedežu zborov. Zadnji koncert niza bo v soboto, 13. junija, ob 20. uri v cerkvi na Mirenskem gradu, kjer bosta nastopila otroški in mladinski pevski zbor Emil Komel. (rop)
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 9. junija 2015
13
GORICA - Skavti praznovali jubilej
Petdeset let izletov v naravo in bivanja pod šotorskimi platni
Pred natanko 50 leti je dvanajst goriških dečkov nevede začelo obračati pomembno stran v organiziranem življenju slovenske mladine na Goriškem. Pod vodstvom starešin msgr. Kazimirja Humarja in prof. Martina Krannerja so na Goriškem zaorali ledino za petdesetletno neprekinjeno delovanje skavtske organizacije, ki je v svojih vrstah zbrala na stotine mladih od Števerjana do Doberdoba. Resnici na ljubo gre povedati, da so pred fanti že leta 1963 na skavtsko pot stopila dekleta, ki pa so ob težjih pogojih delovanja polno zaživela v organizaciji od leta 1967 dalje.
V nedeljo so se goriški skavti vseh generacij, od ustanovnih članov (nekateri so že dedki) do otrok, skupaj spominjali 50 let ta-
borjenj in izletov v naravo, bivanja pod šo-torskimi platni in večerov pri tabornih ognjih. Dolgo skavtsko popoldne je seveda potekalo v prostorih okoli Kulturnega centra Lojze Bratuž, kraja, v katerem se je »vse začelo«. Prizadevna skupina starejših skavtov je postavila jambor, pripravila taborni ogenj in nedaleč od njega postavila tudi šotor. Dogajanje je ob tako pripravljeni scenografiji še pridobilo na izvirni pristnosti. Popoldne je bilo razdeljeno na tri dele. Najprej so v prostorih centra Bratuž odprli slikovno razstavo, ki je izlet z namišljenim časovnim strojem skozi zadnjih 50 let. Predstavila jo je Tamara Kosič, ki je prisotne pozdravila tudi v imenu centra Bratuž. Razstava bo na ogled do konec junija in obsega informativni del,
Z nedeljskega skavtskega praznika
bumbaca
predmete iz skavtskega vsakdana (vključno s prvimi zapisniki, priročniki in pesmaricami) ter seveda bogato zbirko slik. Sanja Vo-grič in Sara Soban sta ob tem predstavili tudi posebno izdajo Planike, ki jo je uredil goriški noviciat (starostna skupina skavtov, starih 17 let) ob pomoči Davorina Devetaka in Aleša Lojka.
Skavtsko popoldne se je nato začelo z dviganjem zastave, ki je bilo zaupano članu prvotne »zasedbe« goriških skavtov. V zboru pod jamborom se je po vodih zbralo skoraj 400 aktivnih in neaktivnih skavtov, ki so po Skavtski pesmi, zbrani po vodih navdušeno izvajali klice vodov. Prisotne je nagovorila načelnica goriškega dela skavtske organizacije (SZSO-GO) Alenka Di Battista, ki je poudarila, kako človeka zaznamuje skavti-zem. Gre za izkušnjo, ki jo je nemogoče opisati, treba jo je doživeti. Pri tem je zelo pomemben tudi zgled, ki ga skavti dajejo v vsakdanjem življenju, je še dejala goriška načel-nica in sklenila z mislijo, da se je potrebno skupno potruditi za obstoj in nadaljevanje skavtizma na Goriškem. Osrednji popoldanski del se je sklenil z mašo, ki so jo »pod
lipami« darovali duhovniki Marjan Marke-žič, Karlo Bolčina, Renato Podbersič, David Bresciani in Robin Schweiger. Tudi mašo so sooblikovali predstavniki vseh generacij, v svoji pridigi pa je dekan Karlo Bolčina (tudi sam skavt) poudaril pomen obljube, ki je temelj za obstoj skavtizma in zaupanja, kot oporne točke za prihodnost.
Zadnji del praznovanja 50. obletnice neprekinjenega skavtskega delovanja je po skupni večerji (skavtska paštašuta) bil seveda nepogrešljivi taborni ogenj, ki so ga oblikovali kot skavtsko časovnico. Marko Braj-nik, Jordan Ferletič in Solange Degenhardt so z veliko mero ironije in duhovitimi domislicami orisali razvoj goriškega skavtizma skozi kameno, alarmno, revolucionarno, moderno in postmoderno dobo. S svojimi ske-či so se ob prasketanju ognja predstavile vse generacije. Taborni ogenj se je simbolično zaključil s predajo »štafetne palice« goriškega skavtizma najmlajšim volčičem in volkulji-cam. Pesem slovesa je ob vsem tem postala le čustveni sklep večera, ki se je ob pesmih in skavtskih anekdotah »neuradno« zavlekel še nekoliko dlje v poletno junijsko noč. (ač)
ŠTANDREŽ - Predali namenu novo fontano
Voda se pretaka
Izdelali so jo kamnoseki iz Manč na Vipavskem pod vodstvom Franca Kocjana
Na štandreškem trgu so včeraj predali namenu fontano, ki so jo iz lipiškega apnenca izklesali člani društva kamnosekov Most iz Manč na Vipavskem pod mentorstvom Franca Kocjana. Na svečanosti so zapeli otroci iz štandreškega vrtca Pika Nogavička, ki so se jim pridružili še malčki iz sekcije z italijanskim učnim jezikom. Prisotne je nagovoril predsednik društva sKul-tura 2001 Marjan Brescia, ki se je zahalil Francu Kocjanu, kamnosekom iz Manč in sploh vsem, ki so sodelovali pri postavitvi fontane. Pojasnil je tudi, da so jo izdelali na kiparski koloniji na Jeremitišču leta 2013. Pred nekaj tedni so jo namestili na štandreški trg; za betonski podstavek je poskrbel Ivan Zotti, Marjan Cingerli jo je povezal na vo-
dovodno in električno omrežje. Zemljišče ob robu trga med župniščem in župnijsko dvorano je dal na razpolago župnik Karel Bolčina, ki je včeraj novo umetniško delo tudi blagoslovil. Navzoča sta bila tudi župan Ettore Romoli in ravnateljica Večstopenjske šole Elizabeta Kovic, ki sta pohvalila Marjana Brescio za ves trud, ki ga vlaga za dobrobit svoje vasi ter za šolo in vrtec. Miriam Vidi je spregovorila v imenu Fundacije Goriške hranilnice, ki je prejšnji teden podelila finančni prispevek za postavitev fontane. Brescia se je dalje zahvalil podjetjema Marmor iz Sežane in K Marmi iz Sovodenj, ki sta društvu sKultura priskrbela primerna kamna po nižji ceni. Ob koncu svečanosti je iz fontane prvič pritekla voda.
Z leve Miriam Vidi, Ettore Romoli, Marjan Brescia in Elizabeta Kovic (desno); ob novi fontani so zapeli otroci iz štandreškega vrtca (spodaj)
bumbaca
Tri intervencije na morju
Osebje tržiške luške kapitanije je v zadnjih dneh izvedlo tri intervencije na morju pred Gradežem. V petek pod večer so nudili pomoč moškemu, ki se s svojo 13-metrsko jadrnico ni uspel vrniti v pristanišče pred temo. V nedeljo so pomoč luške kapitanije potrebovali trije Tržiča-ni; njihov čoln se je pred Gradežem začel naenkrat potapljati, tako da so ob 18.25 klicali na interventno številko luške kapitanije 1530. Še pred prihodom patruljnega čolna so jim pomoč nudili nekateri člani zveze Lega navale, ki so opazili, da so v težavah. Njihov čoln se je zatem potopil; z dna so ga dvignili s pomočjo potapljača civilne zaščite, zatem so ga povlekli na kopno. V nedeljo je luška kapitanija nudila pomoč še petim osebam, ki se zaradi okvare na čolnu niso uspele vrniti do obale.
Motorist izzval nesrečo
Tri osebe so bile poškodovane v nedeljski prometni nesreči, ki se je v popoldanskem času pripetila v Solkanu. 24-le-tni voznik motornega kolesa iz Italije je vozil po Cesti IX. korpusa iz smeri Vojkove ulice proti Trgu Jožefa Srebrniča. V križišču z ulico Med ogradami je motorist dohitel pred seboj vozečo voznico osebnega avtomobila in jo začel prehitevati, čeprav vozišče ni bilo prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje. Ravno takrat je namreč iz smeri Trga Jožeta Srebrniča pripeljala 25-letna voznica osebnega avtomobila, tudi državljanka Italije. Motorist je s prednjim delom motornega kolesa trčil v prednji del njenega osebnega avtomobila. Po trčenju je motorno kolo odbilo nazaj na desno polovico vozišča, kjer je obležalo na desnem boku, vozilo 25-letne voznice avtomobila pa je odbilo v desno, kjer je s prednjim desnim delom trčilo v pravilno parkirano osebno vozilo. Pri trčenju sta 24-letni motorist in njegova 23-letna sopotnica na motornem kolesu utrpela hude telesne poškodbe. Oba so reševalci z reševalnim vozilom odpeljali na nadaljnje zdravljenje v Gorico. 25-letna voznica avtomobila je v prometni nesreči utrpela lahke telesne poškodbe, zdravniško pomoč so ji nudili v novogoriškem zdravstvenem domu. Prometni policisti bodo 24-letnega motorista kazensko ovadili. (km)
Mladi glasbeni biseri
Danes ob 18. uri bo v nizu dogodkov glasba z vrtov svetega Frančiška koncert mladih glasbenih biserov. Nastopili bodo učenci primorskih glasbenih šol, ki so prejeli nagrade na različnih glasbenih tekmovanjih. (km)
Odprtje palače pokrajine
V petek, 12. junija, bodo odprli obnovljeno pokrajinsko palačo na Korzu Italia v Gorici. Prerez traku bo ob 11.30, sledil bo vodeni ogled za goste in predstavnike oblasti, popoldne si bodo palačo lahko ogledali tudi občani. Goriška pokrajina bo organizirala tri vodene oglede na različno temo: prvi bo ob 15.30 in bo posvečen zgodovini palače »Tre Portoni« (za glasbeno spremljavo bo poskrbel trio Palazzo ensemble), drugi (ob 16.30) bo namenjen odkrivanju umetniškega bogastva objekta, trej (ob 17.30) bo potekal v prostorih, kjer je nekoč stanoval psihiater Franco Basaglia. Navzoča bo njegova hči Alberta, ki bo prebrala nekaj odlomkov iz knjige, v kateri je opisala svoje otroštvo v Gorici. Število udeležencev bo omejeno, za rezervacije je na voljo tel. 335-6881247.
Kulturni inkubator
Dežela si prizadeva, da bi v vili Louise uredila kulturni inkubator. Fundacija Coro-nini Cronberg in zavod FAI prirejata niz dogodkov, s katerimi želita javnost opozoriti na potrebo po ovrednotenju goriške vile. Danes ob 18. uri bo v dvorani palače Coronini Na Vialu koncert, ki har-fistk Doralice Klainscek in Carlotte Na-nut. Zatem bo mogoče brezplačno obiskati razstavo pisalnih sredstev Viljema Coroninija.
14
Torek, 9. junija 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
AJDOVŠČINA - Pobuda občine
Brezdomci imajo streho nad glavo
»Trenutno je pri nas pet stanovalcev, po ocenah občine Ajdovščina pa je 14 takšnih ljudi, ki bi potrebovali streho nad glavo,« pojasnjuje Urška Brežnjak, koordinator-ka programa v Hiši Malorca. Gre za ajdovski center za brezdomne, objekt jim je tamkajšnja občina v uporabo predala februarja.
Do odprtja Hiše Malorca so si ajdovski brezdomci pomagali na različne načine. » S hrano so jim že prej pomagali na ajdovskem Rdečem križu, kjer jim še vedno nudijo en topel obrok na dan, pomoč so dobili na Karitasu s prehrambnimi paketi, oblačili in obutvijo. Živeli pa v kakšnih zapuščenih hišah, pri prijateljih ...« našteva Brežnjakova. Vzroki, da so se ti ljudje znašli na socialnem robu, brez strehe nad glavo, pa so različni. Nekatere so od doma pognali spori, drugi so na cesti ostali po izgubi zaposlitve, nekateri so delali vse življenje, pa nimajo niti državljanstva, niti zavarovanja .
Hiša Malorca ima pet uporabnikov, trije so mlajši od 30 let, dva pa starejša od 65, pod streho lahko sicer sprejme deset ljudi. »Zaenkrat so vsi moški, sprejeli pa bi tudi ženske,« pojasnjuje Brežnjakova, ki uporabnikom svetuje pri urejanju dokumentov in osebnih stanj. Center je namenjen reševanju akutne problematike posameznika, ki v hiši lahko stanuje eno leto, pogodbo je možno sicer tudi podaljšati. Sogovornica opozarja na to, da si večina uporabnikov želi urediti življenje in se postaviti na svoje noge, nikakor ni njihov cilj živeti na račun nekoga drugega. »Teh predsodkov okrog njih je v družbi preveč,« opozarja. Uporabniki v Hiši Malorca tudi ne bivajo brezplačno, najprej plačujejo po 25 evrov najemnine mesečno, ta se postopoma dviguje do 75 evrov.
Hiša Malorca v Ajdovščini fotok.m.
»Zelo dobrodošlo se mi zdi, da je občina Ajdovščina odprla to hišo oziroma dala pobudo da se je začela urejati. Marsikatera občina v Sloveniji ki je bolj razvita, večja, te opcije še nima,« poudarja Brežnjako-va, ki je v Hiši Malorca zaposlena preko javnih del. Z denarno pomočjo občine so stavbo tudi obnovili, veliko dela pa jih še vedno čaka. »Obnovitvena in vzdrževalna dela že potekajo, uredili smo si vrt in zelenico, prebarvati je treba ograje, vrata, okna, dela v hiši je še veliko. V njej sedaj nudimo svetovalni in informativni sklop za uporabnike, v prihodnosti načrtujemo delavnice, srečanja, skratka, da bo odprta tudi za druge,« našteva sogovornica , ki pristavlja, da medse vabijo tudi tiste, ki se ne bi želeli tam nastaniti, a potrebujejo pomoč ali druženje, veseli pa bi bili tudi kakšnega uporabnega kosa pohištva, orodja in gospodinjskega pripomočka.
Hiša Malorca je sicer podružnica dnevnega centra za brezdomce v Bertokih, programe in dejavnosti v njej pa koordinira Škofijska Karitas Koper. (km)
GORIŠKA BRDA - Mesec češnjevih jedi
Prilegajo se tudi k mesu
Koordinatorka sodelujočih gostincev Metka Mavric: »Za jedi iz češenj je pri gostih vsako leto več zanimanja«
Goriška Brda te dni utripajo v znamenju češenj. Minuli konec tedna se je začel prvi del osrednjega briškega praznika, ki je posvečen prav temu zgodnjemu sadju, po katerem najbolj zahodni del Slovenije blizu in daleč slovi že dolga desetletja. Poleg vinogradništva in sadjarstva v Goriških Brdih zadnja leta vse bolj na veljavi pridobiva tudi turizem. Da bi združili oboje, so se nekateri briški gostinci povezali in pred tremi leti začeli s skupno pobudo, ki so jo poimenovali mesec češnjevih jedi. Gostinci so z odzivom gostov, ki cenijo vključevanje avtohtonih sestavin v jedilnik na svež in inovativen način, zelo zadovoljni.
V poplavi raznovrstne gostinske ponudbe, je spajanje različnih sestavin v tradicionalno kuhinjo ključ do uspeha, menijo briški gostinci, ki so na svoje jedilnike umestili češnjeve jedi. Te pa nikakor niso omejene zgolj na sladice. Češnje prijetno osvežijo ješprenj z rukolo, priležejo se tudi h govejemu medaljonu . »Od hladnih predjedi kot je goveji karpačo s češ-njevo polivko, juhe s češnjevo peno, toplih predjedi kot so rižote, glavnih jedi kot je telečji file z omako iz če-
Briški ponudniki češnjevih jedi so se predstavili tudi na stojnicah
foto k. m.
šenj do sladice - češnjevega sorbeta, zavitka, sladoleda .« našteva Metka Mavrič, koordinatorka briških gostincev v tej skupni pobudi.
Letos se ji je pridružilo devet gostincev, v začetnem letu jih je bilo sedem. »Za jedi iz češenj je vsako leto več zanimanja tudi pri gostih,« ve povedati Metka Mavrič, ki sicer prihaja iz briškega hotela Venko. »Ljudje so bili najprej rahlo skeptični, kako se češnje podajo zraven mesa, na primer. Ko pa so poskusi-
li, so bili prijetno presenečeni in radi se vračajo.« Gostje prihajajo iz različnih koncev Slovenije in tujine. V porastu je število gostov, ki prihajajo iz severnih držav, pa tudi širše. »Brda se lepo razvijajo, mi pa moramo bdeti nad tem, da bodo gostje zadovoljni in bodo ponesli glas o nas široko v svet,« poudarja Mavričeva, ki obenem dodaja, da je pomembna komponenta pobude tudi medsebojno povezovanje in sodelovanje ponudnikov. (km)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V MORARU
LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335.
~M Gledališče
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU V NOVI GORICI: 9. junija ob 20. uri plesno-glasbeni-vizualni dogodek, poklon Srečku Kosovelu z naslovom »Skica na koncertu«, organizira JSKD Nova Gorica, brezplačne vstopnice. Informacije na bla-gajna@sng-ng.si ali po tel. 0038653352247; več na www.sng-ng.si.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Fury«.
Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.00 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 18.00 - 21.00 »Cristiada«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00
- 22.10 »San Andreas«. Dvorana 2: 17.20 - 19.45 - 22.10 »Fury«.
Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »La rispo-sta e nelle stelle«.
Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Le regole del caos«.
Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 18.00 - 21.00 »Cristiada«.
Koncerti
GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici: 9. junija ob 19. uri koncert nagrajencev primorskih glasbenih šol na mednarodnih tekmovajih z naslovom »Mladi glasbeni biseri«; vstop prost.
V GORICI: v Kulturnem domu bo v petek, 12. junija, ob 20.30 »Koncert za Evropo«. Nastopili bodo Moni Ova-dia, novogoriška pevka Tatjana Mi-helj ter mojstra klezmer glasbe Mauro Costantini in Giorgio Parisi iz Trsta. Vstop prost z vabili; informacije po tel. 0481-33288.
H Šolske vesti
MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice v Doberdob od 29. junija do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo veliko zabave ter kvaliteten in pester program: jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples.
Informacije: hisapravljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc).
POLETNI KAMPI V DIJAŠKEM DOMU: od 15.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9: za vse želje in starosti: jezikovni tečaji angleščine in španščine, košarkarski tabor (v sod. s ŠZ Dom), tečaj fotografije (v sod. s Skupino 75) in videoklipov; gledališče, ples in glasba (priprava pravega muzi-kala), vsakodnevno kopanje v Se-sljanu (za srednješolce), adrenalinski park in druge ekskurzije, predvsem pa veliko zabave, v prijetni družbi. Iz Sovodenj in Doberdoba urejen prevoz. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495, od 13.00 do 18.30. www.dijaskidom.it
PIKIN KAMP ZA OTROKE OD 4. DO 6. LETA V DIJAŠKEM DOMU: kamp ludoteke Pikanogavičke, od 29.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9. Program: angleščina, ples in glasba, ekskurzije, animacija, ustvarjalne dejavnosti. Urnik od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; s poklicnimi vzgojiteljicami, v varnem okolju, s sveže pripravljeno hrano. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495. www.dijaskidom.it
SLOVIK obvešča, da bo nov multidi-sciplini program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 2015-2016 objavljen na spletni strani www.slovik.org v sredo, 10. junija. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«.
M Izleti
44. SREČANJE OBMEJNIH PLANINSKIH DRUŠTEV bo v nedeljo, 14. junija, na Vrhu v organizaciji SPDG v sodelovanju s ŠKD Danica, z Gospodarsko zadrugo Brajda Vrh ter Jamarskim klubom Kraški krti. Planinci se bodo zbrali pred centrom Danica ob 9.30. Od tod bosta startala dva pohoda (krajši in daljši). Sledil bo uradni del srečanja in družabnost.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za potovanje v Rim od 5. do 10. oktobra še nekaj razpoložljivih mest na avtobusu. Prijave čimprej na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. ob sre-
dah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481-531383 ali 0481-532092. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz
Gorice prireja večdnevni avtobusni izlet od 20. do 24. avgusta v deželo Apulijo; informacije in vpisovanje najkasneje do 15. junija po tel. 3289181685 (Ana Saksida) ali tel. 0481536807 (Katerina Ferletič).
H Čestitke
V nedeljo je slavil 75-letnico ALEŠ KUSIČ. Iskreno mu ob jubileju čestitajo z »zdravo in srečno« Kulturni dom v Gorici, Športno združenje Dom ter številni goriški prijatelji.
Danes slavi okrogli jubilej naša draga kolegica MIRYAM. Iskreno ji ob tej priložnosti čestitajo člani kolektiva in sodelavci Kulturnega doma v Gorici in kulturne zadruge Maja. Čestitkam se pridružujejo številni goriški prijatelji.
□ Obvestila
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena). OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo davčno okence na sedežu občine, zaradi bližajočega se roka plačila davkov TASI in IMU in nudenja informacij ter pomoči pri izračunu le teh, odprto ob naslednjih dneh in urnikih: danes, 9. junija, in v torek, 16. junija, od 8.30 do 10.30.
Prireditve
KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju s Kulturnim domom in z založbama GMD in LEG vabi v četrtek, 11. junija, ob 10. uri na kavo s knjigo »L'Isonzo« (Soča) Andree Bella-viteja in Massima Crivellarija. Pogovor z avtorjema bosta vodila Igor Ko-mel in Jurij Paljk. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja v spomin na kulturno delavko večer z naslovom »Eldin večer« v
ponedeljek, 15. junija, ob 20.30 v domu Andrej Budal v Štandrežu.
V	TRŽIČU: v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 bo 11. junija ob 18. uri v sklopu »Knjižnih četrtkov« predstavitev knjige »Gorizia nella Grande Guerra« Roberta Covaza.
OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2015 - Junijski večeri: 10. junija ob 20.30 na sedežu društva v Gabrjah predvajanje dokumentarca »Ujeta voda« Anje Medved in Nadje Velušček (projekt Living fountains); 11. junija ob 20.30 v centru KŠD Danica na Vrhu zgodovinska razstava in predstavitev knjige »Vrh 1915-2015«, prireja KD Danica.
NA VRHU: v centru Danica bo v četrtek, 11. junija, ob 20.30 predstavitev publikacije »Vrh 1915-2015« in odprtje razstave. O zbirki fotografij in listin, ki so jih na terenu zbrali raziskovalci preteklosti Boris Frandolič, Marjan Grillo in Angelo Bencina bo spregovoril soavtor Angelo Bencina, nekaj uvodnih misli bo podala Dolores Černic.
POZDRAV POLETJU: KD Briški grič vabi na zaključno prireditev v petek, 12. junija, ob 20. uri na sedežu društva v Števerjanu. Nastopajo Mali briški slavčki in otroški zbor So-vodnje.
0 Mali oglasi
V	OKOLICI GORIŠKE železniške postaje damo v najem stanovanje z dnevnim prostorom, dvema spalnicama in kopalnico. Tel. 0481-522206 ob uri obedov ali pustiti sporočilo.
Pogrebi
DANES V MOŠU: 10.00, Luciano Me-deot (z goriške glavnega pokopališča ob 9.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KRMINU: 14.00, Bruno Dis-segna (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.50, Adalgisa Lupo iz bolnišnice na pokopališče, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠTARANCANU: 11.30, Mario Gambin (iz tržiške bolnišnice ob 11.20) v cerkvi in na pokopališču; 12.30, Luigi Piran (iz tržiške bolnišnice ob 12.15) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 9. junija 2015 1 5
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.40 Nad.: Che Dio ci aiu-ti 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 Tec-heTecheTe 21.20 Film: Cara Viola (rom.) 23.15 Aktualno: Porta a porta
RAI2
RAI PREMIUM
10.55 Nad.: Un posto al sole 12.00 22.55 Nad.: Chiamata d'emergenza 12.50 Nad.: Terapia d'urgenza 13.30 19.25 Nad.: Terra Nostra 14.15 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 14.20 Film: Il mistero del cortile (dram.) 16.15 The Cooking Show -Il mondo in un piatto 16.45 GranPremium 16.55 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.50 Novice 17.55 Nad.: Batticuore 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.20 Serija: Provaci ancora prof! 21.20 Serija: Padre Brown
RETE4
6.00 Nad.: Lena 7.00 Nad.: Streghe 7.40 Nad.: Il tocco di un angelo 8.25 Serija: Il no-stro amico Charly 9.5013.30 Rubrike in vreme 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 17.45, 18.15, 20.30, 23.15 Dnevnik 14.00 21.10 Detto fatto 15.30 Serija: Ghost Whisperer 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Športna rubrika 18.45 Serija: Il commissario Rex 21.00 LOL
6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo Sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in Tv 16.50 Film: Si puo fare... amigo (vestern, '72) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Una serata bella per te Gianni
CANALES
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: C'è sempre un'altra possibilité (dram.) 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il sospetto 23.30 Nad.: I pilastri del-la Terra
ITALIA1
23.30 Film: Beastly (fant., '11, I. V. Hudgens)
_RAI3_
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Film: L'uomo di pa-glia (dram.) 11.50 Kilimangiaro album 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.15 Nad.: Terra Nostra 16.00 Film: Il grande Joe (kom.) 17.45 Dok.: Geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Kebab for Breakfast 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Ballaro
_RAI4_
12.15 Heroes 13.05 19.25 Doctor Who 13.55 The Collector 14.45 90210 15.30 Heartland 16.15 The Lost World 17.05 Novice 17.10 Andromeda 17.55 Film: L'aereo piu pazzo del mondo... sempre piu pazzo (kom.) 20.20 Star Trek Enterprise 21.15 The Code 23.05 Mainstream 2015 23.30 Film: Fight Club (dram., '99, i. B. Pitt)
_RAI5_
14.05 Le Alpi viste dal cielo 15.00 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.05 Wild Italy 16.00 Koncert 17.25 Glasba: Milhaud, Hensel, Mendelssohn 18.35 Novice 18.40 Trans Europe Express 19.45 Art of Paesi Bassi 20.40 Passepartout 21.15 Film: Una separazione (dram.) 23.25 David Letterman Show
RAI MOVIE
13.55 Film: I giorni del cielo (dram., '78, i. R. Gere) 15.35 Film: Hondo (vestern, '53) 17.05 Novice 17.10 Film: Il cavaliere della valle solitaria (vestern, '53) 19.10 Film: C'era una volta (fant., '67, i. S. Loren) 21.15 Film: Prima e dopo (dram., '96, i. M. Streep) 23.10 Film: Mine vaganti (rom., '10)
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (7. junija 2015)
Vodoravno: Lah, zapad, pretor, amo-revole, rekrut, veteranka, O. D., Ita, report, nos, A. N., sila, ion, stiskač, Akira, Nas, Orsera, Tar, D. T., Taormina, S. C., Ursul a, as, Iseo, M. T., Andress, I. A., kantor, Amiko, Giannini, kal, sektar, Eli, umik, pridigar, Ta, Lisi, sani, Taylor, trta, Ajar, M. R., krt; na slikah: Sean Connery, Ursula Andress.
6.55 Serija: The Middle 7.40 Risanke in otroške oddaje 9.30 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.45 Nan.: One Piece 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: American Dad 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nad.: Pretty Little Liars 17.20 Serija: Royal Pains 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Serija: The Flash 22.05 Serija: Arrow 23.10 Nad.: The 100
IRIS
12.45 Film: Ku-Fu? Dalla Sicilia con furore (kom., It., '73) 14.45 Film: Zora la vampira (kom., It., '00) 16.50 Film: Occhio, ma-locchio, prezzemolo, e finocchio (kom., '82, i. B. Spencer) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Per pochi dollari ancora (vestern, '66)
23.00 Film: I quattro dell'apocalisse (ve-stern)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Commissario Navarro 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 DiMartedi
_lazd_
6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menu di Be-nedetta 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Providence 17.00 19.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik
TELEQUATTRO
6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.:
Piccola grande Italia 12.30 Rotocalco Adn-kronos 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 21.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 20.00 Dodici minuti con Cristina 20.15 Happy Hour 23.30 Tisane, uguenti e cachet
_LAEFFE_
11.4518.45 Bourdain: Cucine segrete 13.25 20.00 Il cuoco vagabondo 15.25 Chef Sara in Europa 17.20 Jamie: Menu in 30 minuti 19.40 Novice 21.00 Nad.: Omicidi tra i fiordi 22.40 Film: Sister - Mia sorella (dram.)
_CIELO_
12.00 Junior MasterChef Australia 14.15 Junior MasterChef Italia, finale 16.15 Buying & Selling 17.15 Case in rendita
18.15 Fratelli in affari 20.15 House of Gag 21.15 MasterChef Canada 23.15 Quattro matrimoni in Italia
_DMAX_
12.30 19.30 Rimozione forzata 14.10 Cat-tivissimi amici 15.05 21.10 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 A mani nude nella palude 17.45 Airport Security 18.35 Vanilla Ice Project 22.00 Messi alle corde 22.55 Caccia all'uomo
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 Kviz: Vem! 11.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 12.00 Duhovni utrip 12.20 Na obisku 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Studio City 14.20 Kaj govoriš? = So vakeres? 14.35 Evropski magazin 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 18.00 Risanke in otroške oddaje 16.20 Umetnost igre 17.30 Posebna ponudba 17.55 Novice 18.20 Nad.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Obupani starši 20.50 Kino Fokus 21.00 Dok. odd.: Redke zemlje - Umazana voda 22.00 Odmevi 23.05 Globus 23.35 Pričevalci
SLOVENIJA2
7.00 Risanke in otroške oddaje 8.25 Zgodbe iz školjke 8.50 Opus 8.55 Dok.: Slovenski vodni krog 10.15 Dobro jutro 12.45 19.05, 0.25 Točka 13.35 Slovenski pozdrav 14.55 Na vrtu 15.30 City Folk 16.05 Mostovi - Hidak 16.35 Ne se hecat 18.00 Dok. odd.: Druga judovska zgodba 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Odkrito 20.50 Nad.: Čokoladne sanje 21.20 Film: Drugačna družina (dram.) 23.25 Koncert
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Najlepše besede 15.00 7. Zborovski Festival Koper 15.25 Nautilus 15.55 Folkest 2009 16.25 Dok.: 8. september 1943 16.55 Artevisione 17.25 Ciak junior 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Avtomobilizem 21.15 Vrt sanj 22.15 City Folk 22.45 Dok. odd.: K2 23.15 Eno življenje, ena zgodba
POP TV
7.00 Risanke in otroške serije 8.10 10.05, 11.15, 12.30 Tv prodaja 8.25 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.20 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.30 15.00 Nad.: Dubrov-niška zora 12.45 Serija: Lepo je biti sosed 13.45 Serija: Epilog 17.00 18.55, 22.05 Vreme in novice 20.00 Preverjeno 21.10 Serija: Mentalist 22.40 Serija: Na
Torek, 9. junija Rai 4, ob 23.15
VREDNO OGLEDA
Fight club
ZDA 1999
Režija: David Fincher Igrata: Brad Pitt, Edward Norton, Jared Leto in Helena Bonham Carter
Celovečerec, povzet po istoimenskem delu ameriškega pisatelja Chucka Palahniuka je nekakšna kritika sodobni družbi, ki se skuša znebiti svojih frustracij in težav z izvajanjem vsakovrstnega nasilja. Tako se tudi protagonist filma odloči, da se bo udeležil skupinske terapije, ki naj bi mu omogočila premostiti številne probleme. Na enem od teh srečanj pa spozna Tylerja Dur-dena. Potom njega se naposled seznani s svojevrstnim klubom v katerem se člani družijo, da bi reševali osebne frustracije in to s pomočjo nasilne medsebojne borbe.
kraju zločina 23.35 Serija: Policijska družina
_KANAL A_
7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 Risanke 9.10 16.35 Serija: Novo dekle 9.45 Pazi, kamera! 10.15 12.15, 12.30 Tv prodaja 10.30 Serija: Posel mojega življenja 11.2518.55 Nad.: Puščica 12.45 16.15 V živo iz hiše Big Brother 13.15 17.05 Serija: Komisar Rex 14.15 Film: Monte Carlo (kom.) 20.00 Big Brother 21.30 Film: Marinec 2 (akc.) 23.30 Film: Osmi potnik 2 (horor)
PLANETTV
9.55 Kosmika Tv 11.00 Tv prodaja 11.35 Nad.: Sulejman Veličastni 13.55 Ellen 14.55 Nan.: V kritičnem stanju 15.50 20.00 Bar 16.55 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Nan.: Ljubice 19.00 Danes 21.00 Film: Krogla v glavo (akc.) 22.45 Nan.: Lov na osumljenca 23.40 Bar doma
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Tatjana Rojc: Od zgodovinskih avantgard do računalniške umetnosti in kulturalizacije; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Atilij Kralj: Ua-če naš - 15. del, sledi Music box; 18.00 Stane Čehovin: Postaje mojega popotovanja -Ljudje in dogodki, sledi Music Box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Popoldne na RK; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip; 21.00 Jazz in jaz; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Secondo Casadei; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Santi e patroni istriani; 11.35, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasba; 12.00 An-ticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.35 Volare nel tempo; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 E... state freschi/I concerti di e... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I magnifici 22/Istria che passione; 22.30 Intercity; 23.00 Pic Nic Electronique; 0.00 Nottetempo.s
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 6 Torek, 9. junija 2015	ŠPORT	/
APrimorski
r	dnevnik
Cleveland izenačil
OAKLAND - Tudi druga tekma finala košarkarske lige NBA se je končala po podaljšku, za razliko od prve pa so se tokrat zmage veselili igralci Clevelanda, ki so tako izid v seriji na štiri zmage izenačili na 1:1 in bodo gostitelji naslednjih dveh tekem.Prvi zvezdnik Clevelanda LeBron James (na arhivskem posnetku ANSA) je dosegel trojnega dvojčka - 39 točk, 16 skokov, 11 podaj, kar je že njegov peti tovrsten dosežek v finalih lige NBA. Naslednja tekma bo danes (igra se na štiri zmage).
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Sassari - Milano 3:3, Venezia mora zmagati
BENETKE - Umana Venezia je na peti tekmi polfinala košarkarske A1 -lige premagala Reggio Emilio z 89:67. Jutri se bosta ekipi pomerili na peti tekmi: če bo Venezia spet boljša, bo igrala v finalu za prvaka, sicer pa bo potrebna še sedma tekma. VČERAJŠNJI IZID (6. polfinalna tekma): Sassari - Olimpia Milano 67:74(na fotografiji ANSA A. Gentile)
JADRANJE - Sivitz Košuta in Farneti od jutri na regati za svetovni pokal v Weymouthu
Spet na prizorišču OI
WEYMOUTH - Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta v petek odpotovala v Weymouth Bay, na prizorišče jadralnih preizkušenj na olimpijskih igrah 2012, kjer jih od jutri dalje čaka nastop na tretji tekmi svetovnega pokala. Regata sodi v najvišji rang letošnjih tekmovanj, na njej bo nastopilo le štirideset med najboljšimi posadkami na svetu.
Jadralca JK Čupa sta na jugozahodno obalo Anglije odpotovala z zavestjo, da sta dobro pripravljena. Po zmagi na regati na Gardskem jezeru sta imela še dva tedna zelo kvalitetnih treningov v Sanremu, po nekajdnevnem počitku doma, ki sta ga izkoristila za piljenje fizične forme, pa sta se na prizorišče regate podajala že nekaj dni pred prvim plovom, tako da sta imela še nekaj dni treningov oz. prilagajanja na
A-LIGA - Udinese
Pozzo: »Igralcev ne iščemo med priseljenci«
Stefano Colantuono
ansa
VIDEM - Na včerajšnji predstavitvi novega trenerja Stefana Co-lantuona je najbolj odmevala (neprimerna) izjava Udinesejevega »patro-na« Giampaola Pozza: »V lanski sezoni smo registrirali nogometaše, ki so igrali v različnih prvenstvih. Serie A je precej atipična. Tujci se morajo nanjo privaditi. Nekateri naši igralci, čeprav imajo za seboj odlično kariero, niso izpolnili pričakovanj. Prav gotovo smo se potrudili, nismo jih izbirali med priseljenci, ki prihajajo k nam.«
Novi trener Udineseja je predstavnikom medijev razkril prve korake: »Sestal se bom z Antoniom Di Natalejem, ki je letos dosegel 14 golov. Vem, da pri 38-letih razmišlja o koncu kariere. Skušal ga bom prepričati, da bi nadaljeval še eno sezono,« je dejal Colantuono, ki je še povedal, da se je Udineseju približal že leta 2007. »Nato pa me je pot peljala v Palermo.«
Udinese bo priprave na novo sezono začel 6. julija. Črno-beli bodo prvič trenirali kar v Vidmu, v športnem centru Bruseschi. Prvo prijateljsko tekmo bodo igrali 14. julija v Celovcu proti nemškemu prvoli-gašu Schalke 04.
razmere na regatnem polju, kjer običajno precej piha, to pa našima jadralcema kar ustreza. Od italijanski posadk bosta tam nastopila le še Matteo Ca-purro in Matteo Puppo.
Takoj po nastopu v Weymouthu se bosta podala v Aarhus na Danskem, tam pustila jadrnico in vso opremo, se vrnila domov, po nekaj dneh pa se spet odpravila v to severno državo, kjer ju čaka nastop na evropskem prvenstvu (morda že z novo jadrnico). Ker bosta tam predvidoma nastopila tudi edina prava konkurenta v Italiji Zandona in Trani, bo to obenem tudi generalka in psihološki boj pred septembrskim svetovnim prvenstvom v Izraelu, kjer se bosta posadki med sabo udarili v veličastnem boju za pridobitev pravice do nastopa na olimpijskih igrah 2016 v brazilskem Rio de Janeiru.
TENIS - »Nole« Dokovic razočaran
Pariški prestol kralju Stanislasu
PARIZ - Na pariški prestol se je v nedeljo usedel kralj Stanislav. Švicar Wawrin-ka je namreč zmagovalec odprtega teniškega prvenstva Francije. Na drugem letošnjem turnirju za grand slam je osmi nosilec tekmovanja v finalu s 4:6, 6:4, 6:3, 6:4 premagal prvega igralca sveta Srba Novaka Doko-viča. Za Švicarja je to druga zmaga na največjih turnirjih po lanskem slavju v Avstraliji. Sanje srbskega teniškega zvezdnika, da bi z zmago na zadnjem tekmovanju za veliki slam, ki je še nima v zbirki, naredil še korak naprej v karieri in dobil tudi karierni grand slam, so vsaj za eno leto postale zgodovina. Tja jih je poslal Stan Wawrinka, ki je po slabšem začetku stopnjeval ritem in nazadnje dokaj zanesljivo dobil prestižni pariški obračun. Dokovič je bil tretjič v finalu Roland Garrosa in še tretjič je osrednje igrišče zapuščal sklonjen glave.
Gledalci so ga kljub porazu nagradili z aplavzom, kljub razočaranju pa se je zahvalil za podporo v Parizu. »Čestitke Waw-rinki za odlično predstavo. Pokazalje več poguma, že po prihodu na igrišče je pokazal veliko željo. Menjal je ritem, taktično je bil odličen. Zame je to še ena zamujena priložnost.
Švicar Stanislas Wawrinka (letnik 1985) ima po očetovi strani slovansko kri. Dedek je bil Čeh, nona pa Poljakinja
ansa
Mezgec 10. v Franciji
LYON - Francoz Nacer Bouhanni (Co-fidis) je dobil drugo etapo kolesarske dirke Criterium du Dauphine. Na 173 kilometrov dolgi preizkušnji od Parc des Oi-seauxa do Villars-les-Dombesa je v skupinskem sprintu ugnal rojaka Samuela Dumoulina in Italijana Sacho Modola. Slovenec Luka Mezgec (Giant-Alpecin) je bil deseti. Skupno je majico vodilnega obdržal Britanec Peter Kennaugh (Sky), ki je zmagal prvo etapo.
Klose ostaja v Rimu
RIM - Nemški nogometaš poljskega rodu Miroslav Klose bo tudi v prihodnji sezoni igral za Lazio. Zanj bo že peta v dresu rimskega kluba, za katerega je prispeval 56 golov.
ZMAGA - V kvalifikacijah za EP U21 2017 je Slovenija premagala Andoro s 4:0.
Gorica še v Prvi ligi
KIDRIČEVO - Nogometaši Gorice so v nedeljski povratni tekmi kvalifikacij za popolnitev Prve lige Telekom Slovenije v Kidričevem premagali Aluminij z 2:1 in obdržali prvoligaški status. REKORD - Britanski kolesar Bradley Wiggins je na londonskem velodromu izboljšal svetovni rekord v enourni vožnji. V 60 minutah je na nekdanjem olimpijskem dirkališču 35-letni kolesar prevozil 54,526 km, s čimer je precej popravil prejšnji dosežek rojaka Alexa Dowsetta (52,937 km), star le dober mesec dni. ODBOJKA - Italijanska moška odbojkarska reprezentanca je na četrti tekmi svetovne lige premagali Srbijo s 3:2. V petek in nedeljo pa se bodo v Jesolu pomerili spet z Avstralijo.
MACERATA - Srbski korektor Ivan Miljkovič bo v naslendji sezoni igral pri Lube Macerati. Podpisal je dveletno pogodbo.
RUSIJA IN KATAR TVEGATA - Predsednik odbora Mednarodne nogometne zveze Fifa za delovanje v skladu s pravili Domenico Scala ne izključuje možnosti, da bi Rusiji in Katarju lahko vzeli organizacijo svetovnih prvenstev v nogometu v letih 2018 in 2022, če bodo dokazane obtožbe o kupovanju glasov delegatov.
IZID SEZONE - Na atletski diamantni ligi v Birminghamu ni bilo najboljših izidov sezone na svetu razen tistega, ki ga je zmogel Južnoafričan Wayde van Nie-kerk (31,63) v teku na 300 m, ki je sicer redko na programu večjih tekmovanj in tudi ne šteje za diamantno ligo.
Žal. Dal sem vse od sebe, potrudil sem se, a ni šlo,« je dejal Dokovič.
Razumljivo precej bolj zadovoljen je bil Wawrinka. Pred finalom ni bil favorit, čeprav je letos v Parizu dokazal, da nanj tekmeci ne morejo gledati zviška. »To je bil dvoboj mojega življenja. Proti Novaku je vedno izredno težko igrati, saj je pravi šampion. Zame je to izjemen trenutek,« je dejal Švicar, ki počasi stopa iz sence slavnejšega rojaka Federerja.
Za Dokoviča, ki je pred finalom dobil 17 od 20 medsebojnih dvobojev, je bil poraz trpek tudi zato, ker je klonil šele tretjič v 41 letošnjih nastopih.
Tudi svizec je bil hitrejši od McLarna
FORMULA 1
pise
Albert Voncina
Novosti na zimskih OI
LOZANA - Mednarodni olimpijski komite (Mok) je danes na zasedanju v Lozani razširil tekmovalni spored naslednjih zimskih olimpijskih iger. V Južni Koreji leta 2018 bo na sporedu šest novih disciplin: alpski smučarji bodo program dopolnili z ekipno tekmo, de-skarji prostega sloga, ki so dobili tekmo v akrobatskih skokih za moške in ženske, v hitrostnem drsanju bo novost tekma s skupinskim startom, v curlingu pa preizkušnja mešanih ekip. Po novem pa na olimpijskih igrah ne bo več na sporedu paralelnega slaloma deskarjev in de-skark, kjer j je Žan Košir v Sočiju osvojil srebrno medaljo.
Novosti na smučarskem koledarju
VARNA - Na pomladni konferenci Mednarodne smučarske zveze so določili kar nekaj novosti v zvezi s koledarjem alpskih smučarjev. Med postajami karavane sta znova Južna Koreja in Japonska, vrača se Chamonix in Slovaška z Jasno, ženske tekme bodo tudi v dolini Aoste La Thui-le. Na koledarju je še ena velika novost - mestna tekma v paralelnem slalomu 1. marca v švedskem Stockholmu. Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju bo marca v St. Moritzu. Na koledarju ostajata Maribor in Kranjska Gora, po novem pa bodo v Planici tudi tekaške tekme.
Potem ko je bil v Monaku žrtev »zarote«, si je Lewis Hamilton takoj opomogel in brez večjih težav osvojil Veliko Nagrado Kanade pred moštvenim tekmecem Nicom Rosber-gom. Dirkališče, ki je poimenovano po Gil-lesu Villeneuvu, zelo leži britanskemu dirkaču, saj je tu osvojil leta 2007svojo prvo dirko v Fl, že štirikrat pa je stal na najvišji stopnički zmagovalnega odra. Nadaljuje se tako absolutna premoč Mercedesa, ki je med lansko in letošnjo sezono osvojil rekordnih 22 zmag na 26 dirkah, ter tem dodal še 25 najboljših štartnih položajev. Edini ne-Mercedesov dirkač, kateremu je uspelo osvojiti »pole position« v tem obdobju je Felipe Massa, tri zmage je osvojil lani Daniel Ricciardo, eno pa letos Sebastian Vettel. Ravno nemški dirkač Ferrarija je v nedeljo v Montrealu poskrbel za sijajno dirko, saj je štartal šele z 18. položaja, dosegel pa je končno peto mesto. Slabšo predstavo je uprizoril Ki-mi Raikkonen, ki je sicer na kvalifikacijah dosegel zanj neobičajno tretje mesto, po postanku v boksih v 28. krogu pa se je, ravno tako kot lani, zavrtel na progi. To je odlično izkoristil njegov rojak Valtteri Bottas, ki je tako Williamsu prislužil prve stopničke v letošnji sezoni, sploh pa je bilo na otoku Notre Damme prvič letos, ko na odru za zmagovalce ni bilo nobenega Ferrarijevega dirkača. V Ma-ranellu so bili zaradi tega nezadovoljni - pred dirko so bili namreč obeti visoki -, nekoliko razočarani pa so bili tudi nad Raikkonenom, ki še ni podpisal nove pogodbe in bi ga lahko v prihodnosti nadomestil ravno Bottas. Dirka v Kanadi je še enkrat opozorila na težave Red Bulla (Kvjat je bil deveti, Ricciardo le trinajsti), predvsem pa na krizo McLarna, saj sta tako Jenson Button kot Fernando Alonso odstopila. »Počasen sem kot amaterski dirkač,« je bil Španec razočaran med potekom dirke. Mnogo hitrejši od njegovega McLarna pa je bil v nedeljo svizec, ki se je nenadoma znašel sredi proge in s svojim begom pred bolidi popestril nekoliko dolgočasno in enosmerno Veliko nagrado Kanade.
/
ŠPORT
Četrtek, 11. junija 2015
17
FINALE LIGE PRVAKOV - Na berlinskem letališču Tegel z nekdanjim Milanovim trenerjem in italijanskim selektorjem
Sacchijeve anekdote
Berlin 2015 bo za navijače Juventu-sa vsekakor ostal v spominu, čeprav ne najlepšem, saj so črno-beli že šestič izgubili v finalu lige prvakov (najprestižnejši pokal so dvignili dvakrat). Zmaga proti Luis Enriquejevim »Nezemljanom« bi bila podobna čudežu. Juventus se je vsekakor boril kot lev: drugi gol je prejel v trenutku srečanja, ko so Allegrijevi fantje pritisnili Barcelono na njeno polovico. »Ali ste opazili s kakšno lahkoto so Katalonci dosegli drugi zadetek? S hitro dolgo žogo so izkoristili slabo postavljeno obrambo Ju-ventusa,« je dan po tekmi na berlinskem letališču Tegel, pred vzletom proti Munch-nu, komentiral nekdanji (slavni) italijanski trener in selektor Arrigo Sacchi, ki ni šel mimo neopažen, čeprav si je oči prekril s širokimi očali. Gologlavega možakarja iz Bologne (pravzaprav Fusignana) je izdalo od sonca opečeno čelo, ki je njegov razpoznavni znak. S Sacchijem (letel je v economy class) sva se zaklepetala vse do pristanka na Bavarskem, kjer je pot nadaljeval do bolonjskega letališča Marconi. Sacchi, ki je tudi komentator na televiziji Mediaset (v soboto je komentiral ravno finalno tekmo), je pravzaprav veliko spraševal, predvsem o Sloveniji in Trstu. Ko sem ga vprašal, koliko ga Barcelona spominja na njegov Milan (treniral ga je od leta 1987 do 1991), se je najprej zahvalil za primerjavo in nato dodal: »Filozofija je bila podobna: zadržanje žoge, veliko kratkih podaj, odkrivanje, veliko teka in še bi lahko našteval. Od takrat pa je minilo že veliko časa. Nogomet se je razvil. Vse je hitrejše. Vsi so fizično močnejši. Barcelona je tisti klub, ki bo tudi v prihodnjih sezonah vplival na razvoj nogometa. Ves svet se zgleduje po njih.«
Ko sem Sacchiju povedal, da sem ga pred več leti že intervjuval za Primorski dnevnik (med njegovim obiskom na Tržaškem), se je še bolj sprostil. »V Trstu sem bil že večkrat. Kaj pa se dogaja s Triestino? Prava katastrofa, kajne? Spominjam se lepega travnatega igrišča nekje v okolici mesta ... «. »Bazovsko. Tam ste trenirali z državno reprezentanco,« sem ga spomnil.
Navijači Barcelone so na berlinskem Olympiastadionu večkrat kričali gesla o samostojni Kataloniji
Osrednja tema je bil seveda finale. Sacchi je veliko povedal, hkrati pa prosil, da se (vseeno) vsega ne napi-še.»Ali veste, kaj najbolj pogrešam v Italiji?,« je spraševal Arrigo, ki ni počakal na odgovor, kar sem je odgovoril: »Vratarje, ki so z žogo spretni nič manj kot Pir-lo. Vratar Barcelone ter Stegen je Bargin prvi režiser. Če se ne motim, je zgrešil le eno podajo. To pa ne velja za Buffona, ki je vsekakor eden najboljših vratarjev. Z nogama pa ni vedno brezhiben. Trenerje vratarjev zato pozivam, naj vadijo tudi tehniko.«
»V Sloveniji imate tudi dobre nogometaše. Vsega skupaj vas je okrog 2 milijona, pa imate dobre nogometne šole. Če bi v Italiji vzgojili toliko dobrih nogometašev, kot jih vi, ne bi skrbel za prihodnost italijanskega nogometa. Medtem pa ni tako in na obzorju ni nič dobrega. Mladinske nogometne šole niso na nivoju drugih evropskih. Premalo investiramo v znanje trenerjev. To bo v prihodnje še najbolj občutila državna reprezen-
tanca,« je bil precej črnogled Sacchi, ki od mlajše generacije trenerjev najbolj ceni Guardiolo (Beyern), Enriqueja in tudi Allegrija.»Juventus je pripeljal vfinale in dokazal, da se tudi v Italiji lahko igra spodobno, bolj evropsko. Solidno se je odrezal tudi Pioli (Lazio). Drugi pa bolj skrbijo, da jih ne bi predsedniki predčasno odstavili. Ni jim mar za nogomet. Raje imajo polne tekoče račune. Saj tega ne boste napisali?,« se je spomnil Sacchi, da se pogovarja z novinarjem. »Če mi dovolite, bi napisal v obliki zgodbe.« »Pa dajte, saj je to slovenski medij, kajne?«. Pogovor se je nato dotaknil Ber-lusconija in Blatterja. O Silviu takole: »Ko treniraš Milan, ne moreš mimo njega. Posredno ali neposredno želi svetovati, katere igralce ima najraje. V tistem obdobju si je želel le, da bi vedno igrala Gullit in Van Basten. Težav ni bilo, saj sem bil jaz podobnega mnenja,« se je smejal 69-letni Sacchi (avtor knjige Calcio totale), ki je potrdil, da je bil Ruud Gullit velik ženskar. »Bilo je močnejše od
njega. Pred finalom lige prvakov je Berlusconi takrat nepričakovano predlagal oziroma prepovedal seks za nekaj tednov. Gullit se je uprl in dejal, ali mu želi slabo, češ da se mu bo tako zmešalo in bo igral slabo. Menda je nato Berlusconi ta-kojpreklical ukaz.«
Sacchi je takrat imel na razpolago tudi branilca Baresija. »Franco je bil nenadomestljiv. Bil je zelo fer oseba. Poštenjak. Z njim se večkrat slišiva. Morda je tisti igralec, s katerim sem še naprej v najboljših odnosih.«
Kako pa gledate na podkupninsko afero v svetovni nogometni zvezi Fifa? »Blatterja ne bom sodil. Ko sedi človek preveč časa na stolčku, ustvari določen krog prijateljev in začenja prepletati druge interese. Predsednik bi moral svoje poslanstvo opravljati največ dva mandata. Tako tudi v politiki. Poglejte, kaj se dogaja v Italiji. Po Berlusconiju tvegamo, da bomo Renzija poslušali drugih dvajset let.«
Jan Grgič
IZ BERLINA MIMOGREDE
Football for Friendship
Mednarodni otroški socialni projekt Nogomet za prijateljstvo podpira ruski Gazprom, uradni partner UEFA Lige prvakov. Po zaslugi projekta, pri katerem sta od slovenskih in italijanskih ekip nastopala Maribor in Lazio, smo si lahko ogledali berlinski finale naj-prestižnejšega evropskega nogometnega pokala. Forum je letos potekal v hotelu Adlon, kjer so prenočili številni predsedniki držav in diplomati. Glavni gost je bil nekdanji nemški nogometaš Franz Beckenbauer, ambasador otroškega projekta Uefe.
CHECKPOINT BAR^A - Bi lahko preimenovali slavno kontrolno točko Checkpoint Charlie (zdaj turistična atrakcija), ki je med leti 1945 in 1990 delila sovjetski sektor (mestna četrt Mitte) od ameriškega (Kreuzberg). V soboto so namesto ameriške in zastave nekdanje Sovjetske zveze plapolale katalonske in od Barcelone.
NAVIJAČI - Navijaški dvoboj na Olympiastadionu so zmagali Ka-talonci, ki so navijali tudi v najbolj kočljivih trenutkih (1:1). Takrat so sicer bili bolj glasni Juventusovi pristaši, ki pa so po golu obmolknili.
ALBERTINI - Nekdanji nogometaš in podpredsednik FIGC Demetrio Albertini se je v soboto zjutraj sprehajal pod Brandeburškimi vrati.
ŠPANŠČINA - Vsakič, ko je napovedovalec na stadionu spregovoril v španščini, so ga navijači Barcelone izvižgali. Celo med nagrajevanjem. Želeli so si katalonščino.
REFERENDUM - V prvem polčasu so katalonski navijači dvignili transparente v podporo referendumu za odcepitev od Španije. (jng)
MALONOGOMETNI TURNIR LUNE PUHNE
Cerovlje pred Gročano, tudi veliki ekran
V nedeljo se je na Padričah končal prvi Medvaški turnir Luna puhna v malem nogometu, na katerem je nastopilo 10 ekip. V soboto so igrali kvalifikacijske tekme, v nedeljo so bila polfi-nalna in finalna srečanja. Zmagala je ekipa Cerovelj, v kateri je igral tudi najboljši strelec turnirja David Colja (15 golov). V finalu so igralci Cerovelj zanesljivo premagali Gročano. Na 3. mesto se je uvrstil Križ z zmago proti San Martinsu po izvajanju
7-metrovk. Najboljši igralec turnirja je bil Patrik Racman (Gro-čana), najboljši vratar Matija Pahor (Cerovlje). Pokal šanka so osvojili igralci Boljunca (pred Cerovljami). Priznanje za najmlajšega igralca je prejel Marko Antonič (letnik 2000, Cerovlje). Najstarejši pa je bil Livio Martini (letnik 1960, Dolina). Najlepši pa Dean Preprost (Boljunec). Organizatorji so v soboto zvečer pripravili veliki ekran, tako da so lahko igralci in navijači spremljali finalno tekmo lige prvakov Juventus - Barcelona. Nafotografijah SLOSPORT.ORG pred velikim ekranom, organizatorji in finalisti.
RITMIČNA GIMNASTIKA - Pokal Slovenije
Drugo mesto
Srebrna kolajna in pokal prvi ekipi tržaškega Bora
V organizaciji kluba za športno ritmično gimnastiko Šiška je v Ljubljani v nedeljo potekal ekipni pokal Slovenije v ritmični gimnastiki (programa A1 in A). Dopoldan je potekalo tekmovanje za ekipne sestave programa A1, popoldan pa je bilo na vrsti tekmovanje za program A in za kandidatke za reprezentanco. V programu A1 se je letos pokala udeležilo 13 ekip iz 10 klubov, med katerimi sta bili tudi dve ekipi gimnastičnega odseka športnega združenja Bor, ki sta se pokala udeležili pod vodstvom trenerk dr. Branke Vajngerl, Taje Vajngerl in Valentine Oblak. Vsako ekipo so sestavljale tri tekmovalne sestave, končni rezultat pa je seštevek doseženega točkovanja vseh treh sestav vsake ekipe. Za prvo ekipo so s skupinsko sestavo z obročem tekmovale članice Nika Čermelj, Ne-
ža Petaros, Veronika Savi in Sanja Žagar ter z dvojicama z obročem še članska para Linda Cappellini in Vera Sturman ter Alenka Cossutta in Ivana Cossutta. V drugi ekipi pa so s skupinsko sestavo z obročem tekmovale članice Neža Zobec, Vida Petaros, Katarina Polojaz in Maša Kocijančič, s trojico z obročem mladinke Ana Cossutta, Ca-ludia Humar in Martina Stergonšek ter z dvojico z obročem članici Neža Zobec in Vida Petaros. Prva borova ekipa si je v zelo ostri konkurenci izborila drugo mesto in s tem osvojila srebrno medaljo in pokal za drugo mesto. Druga ekipa mlajših tekmovalk pa je zasedla peto mesto. S Pokalom Slovenije se je za ritmičarke ŠZ Bor končala tekmovalna sezona. Naslednja sezona se bo začela konec avgusta z atletskimi pripravami. (vo)
1 8 Torek, 9. junija 2015
ŠPORT
/
UMETNOSTNO KOTALKANJE - V organizaciji ŠD Polet
Pokal Sedmak Bressan sinonim kvalitete in dobre organizacije
Visoka raven tekmovanja in dober obisk gledalcev na Pokalu Sedmak Bressan v organizaciji ŠD Polet je zagotovo najboljša potrditev, da je tridnevni dogodek zelo dobro uspel. »Res smo zadovoljni s celotnim potekom tekmovanja, zahvala gre vsem, predvsem skupini staršem, ki so pripomogli k odličnemu uspehu Pokala,« je bil po zaključku tekmovanja zadovoljen predsednik kluba Samo Kokorovec. » Veseli nas tudi, da nas je po več letih obiskala mama pokojnega Pao-la Sedmaka Evica, prisotna pa je bila tudi sestra mladega Davida Bressana Giu-lia,« je poudaril Kokorovec.
Na višku ni bila samo organizacijska plat tekmovanja, na kateri je cel teden sodelovalo do 60 prostovoljcev, ampak tudi raven nastopov, saj so se na Pikelcu zvrstili številni kotalkarji, ki sodijo v sam evropski in svetovni vrh. Pa tudi število nastopajočih je bilo rekordno: do letošnje izvedbe se jih je openskem kotalkališču največ zbralo 203, letos pa rekordnih 240 tekmovalcev iz osmih držav. Mednarodni ni bil le mladinski in članski del tekmovanja, a tudi otroški. »Visoka raven tekmovalcev je po svoje že zagotovila pravo selekcijo, tako da so društva vpisala na tekmovanje res tistega, ki lahko konkurira,« je še pojasnil Kokorovec. Tujci se na povabilo organizatorjev vedno dobro odzove: »Prvič zato, ker jih gostimo. Obenem pa radi prihajajo na tekme v Italijo: naš Pokal je namreč tudi na svetovnem tekmovalnem koledarju.«
Domače tekmovanje je bilo seveda tudi priložnost za kotalkarje Poleta, da se pomerijo v mednarodni konkurenci. Pri najmlajših so nastopali Sani Gregori, Nina Dazzaro, Sara Hlabian, Rachele Hro-vatin in Kevin Zenic. »Vsi so se izkazali,
nastopili so tudi nad svojimi sposobnostmi in to proti starejšim tekmovalcem, kar je spodbudno,« je ocenil trener Mojmir Kokorovec. Med njimi se je izkazal predvsem dvanajstletni Danile Rovina v kategoriji espoir, ki je zmagal v prostem programu in obveznih likih.
Od starejših tekmovalk sta nastopili še mladinka Metka Kuk, ki je bila z dobrim nastopom na koncu 4. (po kratkem programu 6., a sta dve tekmovalki odpovedali nedeljski nastop). Zmagala je Rimljanka Francesca Neri. Med ka-detinjami pa je Irene Albasini zaključila na 13. mestu v prostem programu, v obveznih likih pa je bila 3. Najboljša v prostem programu je bila Isabella Cenc-hi iz Oderza.
Med članicami je gladko zmagala Slovenka Nika Arčon (324,90 točk), ki se pripravlja na nastop na svetovnem prvenstvu. Druga je bila tržaška Slovenka Martina Pecchiar (Pat, 301,00 točk), ki sicer ni prikazala tako suverenega nastopa kot pred časom na Nemškem pokalu, a vselej prepričala žirijo.
V članskih kategorijah je izstopal predvsem Luca Lucaroni, ki je prvič predstavil nov tekmovalni program v kategoriji članov, s katerim je navdušil publiko. Lanski mladinski prvak že cilja na odličje na svetovnem prvenstvu članov. V kategoriji jeunesse je ponovno navdušila ljubljenka publike Rebecca Tar-lazzi iz Bologne.
Po pravem kotalkarskem maratonu je na letošnji Pokal Sedmak Bressan padel zastor v nedeljo zvečer, na Pikelcu pa ne bo še vsega konec. Včeraj se je začel niz treningov pod vodstvom italijanskih trenerjev in argentinske specialistke za obvezne like za tuje in italijanske kotalkarje, ki se bo zaključil danes. (vs)
Desno: kotalkarica Poleta Metka Kuk, spodaj tekmovalka tržaškega Pata Martina Pecchiar
fotodamj@n
NOGOMET
Najmlajši FJK prvaki
Na Trofeji dežel v Lombardiji so najmlajši (U14) FJK zasedli prvo mesto (prvaki so bili tudi na lanski izvedbi). V nedeljskem finalu na milanskem San Siru so po streljanju 11-m s 7:6 premagali Veneto. Po rednem delu je bilo 1:1. Naraščajniki so v pol-finalu izgubili proti Piemontu. Pot mladincev, s katerimi je igral tudi igralec Vesne Stanich, se je končala v četrtfinalu. Lombardija jih je premagala z 2:1.
Fair Play v Bazovici
V	nedeljo je bil na igrišču Zarje v Bazovici dan posvečen Fair Playu v starostni kategoriji začetnikov. Na turnirju v organizaciji deželne nogometne zveze so se med seboj pomerile ekipe: San Giovanni, Cormonese, Union Rorai, Academy Udinese, Arta Terme in Team Rosa. V ženski selekciji tokrat ni igrala nogometašica Zarje Alice Tognetti (letnik 2001).
Vesna znova drevi
V	četrtfinalu pokala II Giulia je Vesna, ki je v glavnem nastopila z mladinsko postavo, izgubila proti San Gio-vanniju z 0:4 (0:3). Ekipa kriškega društva pa še ni izločena. Danes bo ob 20.30 igrala dodatno tekmo za uvrstitev v polfinale proti Chiarboli. Zmagovalec se bo 15. junija pomeril proti ekipi Zaule, ki je v četrtfinalu premagala Trieste Calcio z 2:1. Prejšnji teden je Primorec z 1:0 izgubil proti Domiu.
KOŠARKA
Tarcento vodi
V prvi finalni tekmi deželne C-lige je Tarcento premagal Fogliano 71:63. V deželni D-ligi so odigrali finalno tekmo med Geattijem in Gradom (obe sta že napredovali v C-ligo): gladko so prevladali Videmčani. V play-outu sta si ob Sokolu obstanek zagotovili še Sistema Pordenone in Per-teole, v promocijsko ligo pa so izpadel Alba, Roraigrande in Spilbasket.
Rekordna osnovnošolska olimpiada
Osnovnošolci petih mestnih šol Zupančič od Sv. Ivana, Milčinski s Katinare, Finžgar z Bar-kovelj, Ribičič od Sv. Jakoba in Grbec Stepančič s Škednja in Sv. Ane so se včeraj pomerili na tradicionalni, že 36. osnovnošolski olimpiadi v organizaciji Športne šole šole Trst. Rekordnih 293 otrok je merilo moči v teku na 20 m, skoku v daljino z mesta in metu medicinke. Za napeto vzdušje so nato poskrbeli učenci višjih razredov, ki so se pomerili v igri med dvema ognjema. V finalu sta se pomerila šoli Grbec Stepančič (v dodatni kvalifikacijski tekmi je premagal šolo Milčinski) in Zupančič. Šele po podaljških so bili z 2:0 boljši učenci od Sv. Ivana. Svojo slavnostno noto je celotni prireditvi dal tudi mimohod šol in številni starši, ki so napolnili tribuno Stadiona 1. maj. Rekordna izvedba se je pod taktirko Matije Jogana zaključila z nagrajevanjem.
Športni dan šol z zahodnega Krasa
Otroci iz štirih osnovnih šol z zahodnega Krasa so se v petek udeležili tradicionalnega športnega dne, ki ga vsako leto prireja odsek za otroško telovadbo AŠK Kras. V zgoniški telovadnici se je zbralo kar 153 učencev iz šol Gradnik s Cola, Černigoj s Proseka, Sirk iz Križa in L. Koko-ravec Gorazd - 1. maj 1945 iz Zgonika. Pomerili so se v štirih disciplinah: v sprintu, v skoku v daljino, v metu kroglice in v poligonu. Otroci so tekmovali po razredih in ločeno dečki in deklice. Na koncu so najboljši trije iz vsake kategorije prejeli kolajne. Šole iz Križa, Proseka in Zgonika so odnesle vsaka po 8 kolajn, šola s Cola pa 6.
Športni dnevi osnovnošolcev v Dolini, Zgoniku raKMJi in na Stadionu 7. maja, več fotografij na www.primorski.eu
/
ŠPORT
Četrtek, 11. junija 2015
9
ODBOJKA - Mladinci Olympie na državnem finalu under 19 v Abanu Terme na 7. mestu
Rezultat, ki ima svojo težo
ODBOJKA
Olympia U17 od jutri na državnem finalu
Jutri se bo v kraju Chiancia-no Terme pri Sieni začel moški državni finale v prvenstvu under 17, na katerem bo nastopila tudi Olympia. Finalne tekme v kategoriji kadetov bodo na sporedu vse do nedelje, ko bo znan letošnji državni prvak.
Igralci in tehnični štab Olympie odpotujejo danes v To-skano, saj imajo trenerji zvečer tehnični sestanek, v sredo ob 9. uri pa je že na sporedu prva tekma kvalifikacijske faze.
Od 28 ekip, ki so se uvrstile v državni finale, jih ima 12 (glede na lansko uvrstitev) že zagotovljen nastop v sklepnem delu. Ostalih 16 ekip, med katerimi je tudi Olympia, pa je porazdeljenih v štiri kvalifikacijske skupine. Iz teh skupin se bo v sklepni del uvrstila le prvouvrš-čena ekipa, medtem ko bodo ostale nastop v državnem finalu zaključile. Olympia je v kvalifikacijski skupini A skupaj z ekipo Gymland Oristano s Sardinije, proti kateri bo igrala prvo tekmo; z moštvom S. Dona' Jesolo, s katerim se bo pomerila jutri ob 16. uri, ter z ekipo, ki jo bodo izžrebali tik pred začetkom finala (STS Bolzano, Lasallia-no Torino ali Vero Volley Milano) - tretjo tekmo bo Olympia igrala v četrtek ob 9. uri. »Razen ekipe San Dona', drugih nasprotnikov ne poznamo. Vemo samo, da so ekipe zelo kompetitivne. Proti San Donaju smo igrali na velikonočnem turnirju. Oni so bili takrat boljši, niso pa nepremagljivi,« je povedal trener Olympie Lucio Battisti in nadaljeval: »Naš cilj je uvrstitev v sklepno fazo, kar je za našo ekipo zelo visoko postavljen cilj. Naloga ni lahka, nasprotno zelo je zahtevna: v dveh dneh bomo morali odigrati tri tekme na visoki ravni. Kako bo s fizičnega vidika, bomo še videli, saj so se nekateri igralci pravkar vrnili z državnegafinala mladincev. Obremenjevalo nas bo verjetno tudi vreme, saj napovedujejo vroče dneve, vendar to ne sme biti alibi, saj bodo vse ekipe imele iste pogoje. Mi se bomo potrudili po naših najboljših močeh.«
Po kvalifikacijskem delu se bo v četrtek popoldne začela sklepna faza. Najprej bo 16 ekip (12 že uvrščenih ter 4 najboljše iz kvalifikacijskih skupin) ponovno igralo v štirih skupinah (četrtek in petek). Najboljši dve iz vsake skupine - 8 ekip bo v soboto nadaljevalo z nastopi za razvrstitev do osmega mesta (četrt- in polfinale). Tret-jeuvrščene ekipe bodo igrale še dodatne tekme za osvojitev 9. oz. 11. mesta, četrte iz vsake skupine pa za 13. oz. 15. mesto na lestvici. V nedeljo dopoldne bodo še končne finalne tekme za 5. in 7. mesto ter seveda finale za tretje in prvo mesto v Italiji.
Olympia bo v državnem finalu nastopila v sledeči postavi: Daniele Franzot, Manuel Lupoli, Gabriele Margarito, Nejc Terpin, Andrea Waschl (vsi 1998), Ivan Anto-nutti, Michele Bensa, Simon Cotic, Luca Pellis (vsi 1999), Nikolaj Hle-de, Mitja Pahor, Ismael Princi (vsi 2000). Trener: Lucio Battisti, pomožni trener: Walter Princi. (stc)
Na državnem finalu prvenstvu U19 v Abanu Terme so mladinci Olympie osvojili končno 7. mesto. Na zadnji tekmi so po izenačenem boju vendarle strli odpor Padove in si prislužili visoko mesto, kar je za goriški klub in nasploh odbojkarsko gibanje pri nas zelo prestižen rezultat: »Rekel bi celo, da je ta rezultat boljši od lanskega, pa čeprav smo bili lani šesti. Že dejstvo, da smo drugo leto zapored uspeli ponoviti uvrstitev med osem najboljših ekip v Italiji je izjemen rezultat, dodati pa moram, da smo tokrat igrali v oslabljeni postavi v primerjavi z lani in da je ekipa skupaj trenirala le mesec dni,« je pojasnil športni direktor Andrej Vogrič. Kljub temu pa je bil rezultat možen. Zakaj? »Opazno je bilo, da so letos vsi igralci trenirali na višji ravni. Terpin očitno ne sodi več v B2-ligo, saj jo prekaša, podajalec Princi ima po dveh sezonah v B2-ligi seveda več izkušenj. Dobri smo bili tudi v obrambi, sprejem je bil boljši. Tudi v pristopu je bila očiten napredek,« je poudaril Vogrič in dodal, da je piko na i prav gotovo postavil tako trener Marchesini in kondicijski trener Bat-tistuta. Ob Terpinu, ki je izstopal, je nadpovprečno igral tudi Co-bello, Manfreda pa se je dobro znašel v vlogi, ki jo je treniral samo mesec dni pred državnim finalom. »Skratka, igrali smo z nehomogeno ekipo, vsi ostali pa so za sabo imeli celo sezono skupnih treningov. To se je seveda poznalo, predvsem v odločilnim trenutkih nizov so bili nasprotnikiprisebnejši,« je še dodal Vogrič. S sedmim mestom pa se je zaključil cikel skupne fantov, ki je skupaj začela trenirati v sezoni 2009/10 in v isti sezoni nastope zaključila z 11. mestom v Italiji, nato pa dvakrat nastopila na finalu under 19 (potem ko je zveza spremenila pravilnik in ukinila meddeželne faze, kjer je Olympia v nižjih starostnih kategorijah vedno merila moči s Trentinom, kasnejšim državnim prvakom).
NOGOMET - V Repnu
Turnir NK Kras: 45 tekem in okrog 240 nogometašev
Prejšnji teden so v Repnu odigrali kar 45 tekem mladinskega turnirja začetnikov, cicibanov in malih prijateljev Pokal Kras, ki ga je organiziral NK Kras v sodelovanju z ZSŠDI. Nastopalo je 240 mladih od 5. do 13. leta. Poleg domače ekipe so na turnirju sodelovale še Sovodnje, Zarja/Breg, NŠ Ajdovščina, San Giovanni, C.G.S., NK Jadran Železničar in Roianese. Turnir U12 je osvojil NK Jadran Železničar, ki je v finalu šele po podaljških premagal NŠ Ajdovščina z 2:1. Tretje, četrto in peto mesto je pripadlo Sovodenjam, Krasu in Zarji/Bregu. Na turnirju U8 so nastopali: Kras, Zarja, Juventina, Cgs in Sistia-na. Tekme pet na pet so organizatorji dopolnili s poligonom in štafetnim tekom. Na turnirju cicibanov je sodelovalo sedem moštev: Kras A, Muggia, Roianese, Breg, Sistiana Calcio, San Giovanni in Kras B. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Milj pred Krasom A in Bregom. Zaključnega nagrajevanja sta se poleg predsednika NK Kras Gorana Kocmana udeležila še repenta-borski župan Marko Pisani in odbornica ZSŠDI Sonja Sirk. (IT)
Rezultat je seveda sad dolgoročnega in kakovostnega načrtovanja in dela, ki ga pri Olympii nadaljujejo z mlajšimi selekcijami.
Na zadnji tekmi za 7. mesto je Olympia premagala Pado-vo (večina igralcev je letos nastopala v B2-ligi in izpadli) šele po petih nizih. V prvem nizu so mladinci Olympie spet izgubili, čeprav so že vodili 24:21. K sreči jih poraz ni potrl, ampak jim zadal dovolj energije, da so v drugem reagirali in izenačili v nizih 1:1. V zadnjih dveh nizih so si zmago prisvojili tudi z mlajšo postavo, saj sta Corsija in Bossija zamenjala Komjanc (l. 1997) in Pahor (l.2000).
Olympia je bila v zaključnem delu prvenstva med osme-rico v družbi samih prvoligašev. Nekaj grenkega priokusa je sicer zapustila ugotovitev, da je v najboljših ekipah kar nekaj igralcev iz naše dežele: »Codarin igra v Trentinu, Norbedo v Trevi-su, Bulfon pri Macerati, Onwuelo pri Modeni, Zonca pa v club Italia. Ko bi vse te igralce zadržali v naši deželi - tak je bil sprva načrt projekta, ki smo ga zastavili z deželnim predsednikom zveze Santonom - bi lahko tudi pri nas imeli A2-ligo, na tem finalu pa bi se lahko mi borili za naslov,« je še pristavil Vogrič. (vs)
Kio Ene Pall. Padova - Olympia 2:3 (28:26, 16:25, 25:22, 19:25, 10:15)
Olympia: Terpin 25, Komjanc 19, Cobello 15, Corsi 10, Bossi 1, Manfreda 5, Princi 8, Š. in A. Čavdek, Russian 0, Luppoli 0, Waschl, Pahor 6. Trener: Marchesini.
Končni vrstni red: 1. Diatec Trentino, Volley Treviso, Lube banca Marche Treia macerata, Vero Volley Milano, Sporting Libertas Parella (Cuneo), 6. Modena volley, Olympia, 8. Kio ene Pall. Pa-dova.
□ Obvestila
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja zaključno prireditev - zgodba o Minionih, ki bo v soboto, 13. junija 2015 ob 18.30 v telovadnici v Repnu.
ZSŠDI in JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 6. do 10. julija in od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od 15. do 19. junija in od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. ZSŠDI in JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 15. do 19. junija; od 22. do 26. junija; od 29. junija do 3. julija; od 6. do 10. julija; od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org.
NK KRAS organizira športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 0402171044, 3341258848 (Ester) 3332939977 (Roberta). ŠD JUVENTINA organizira v soboto, 13. junija, od 10.00 dalje na igrišču Juventine v Standrežu turnir 12 ur nogometa& greenvolley. Novosti: turnir v igri zadeni prečko in beer pong. Zvečer zabava z DJ Bestcompany Tour. Info: Maja 3290913340 in Nikol 3297864633.
MLADINSKI NOGOMETNI KAMP SOVO-DNJE 2015 na nogometnem igrišču v Sovodnjah in sicer od 15.6. do 19.6.2015 v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.2001 do l.2010. Prijave (do četrtka 11.6.2015) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039 -3283674301 (Rudi Devetak), 0039 -3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039 -3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). FC PRIMORJE organizira v sodelovanju z ZŠSDI od ponedeljka, 15. junija do sobote, 20. junija nogometni kamp na Proseku. Namenjen je otrokom od letnika 2002 do 2008. Urnik od 8. do 17.30, poskrbljeno za malico, kosilo in razne dejavnosti. Vse informacije na tel.: 3296022707 (Roberto) oz. 3334239409 (Aleksander). AŠD ZARJA in ŠC MELANIE KLEIN od 22. junija do 3. julija prirejata Nogometni kamp za osnovno - in srednješolce. Vpisovanja na: www.melanieklein.org ali v društvenem uradu ( ul. Cicerone 8 ) ob ponedeljkih od 15. do 19. ure, ob sredah od 9. do 13. ure in ob četrtkih od 14.30 do 18.30. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 3457733569 Stevilo mest omejeno.
AŠZ SLOGA in ZSSDI prirejata odbojkarski kamp od ponedeljka, 15. do srede, 24. junija. Kamp bo potekal v telovadnici openske srednje šole in je namenjen deklicam in dečkom med 6. in 13. letom. Prijave in informacije do 10. junija na tel. 040-635627, sloga.info@gmail.com. AŠD POLET, ŠPORTNA ŠOLA POLET/ KONTOVEL in ZSŠDI organizirajo košarkarski kamp v Prosvetnem domu in na Pikelcu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka 22. junija do petka 26. junija 2015, druga izmena od ponedeljka 29. junija do petka 3. julija 2015. Kamp je namenjen dečkom in deklicam letnikov 2002 in mlajših. Info: Damjan Košuta - 348/3342397 ali Erik Piccini - 340/4685153, e-mail: poletkosarka@libero.it AŠD SOKOL, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja kamp minivolleya za punčke in fantke letnikov 2008 do 2004 v nabrežinski telovadnici od 15. do 19. junija od 8.30 do 13.00. Za info na tel. 348-8850427 (Lajris) ali 040-200941; csdasdsokol@gmail.com. ŠD BREG v okviru praznovanj ob 50-letnici društva bo v soboto, 20. junija (od 17.00 dalje), organiziral »revival« vseh nogometašev, ki so kdajkoli igrali pri Bregu. Za informacije in prijave: 3488833730 (Paolo) in 3358194395 (Livio). 27. junija pa bo v Dolini prijateljski nogometni turnir s pobratenim Kočevjem. TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padriče organizira od 15. junija do 3. julija začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara).
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena). TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6. do 14. leta starosti v terminih: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob torkih od 10.00 do 12.00 ter ob petkih od 18.00 do 20.00, tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it in www.tpkcntsirena.it.
20 Torek, 9. junija 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Oslabljena fronta se bo čez dan približala Alpam. S šibkim vzhodnim vetrom doteka nad naše kraje topel in suh zrak.
Ob morju bo jasno do občasno spremenljivo, pihal bo topel burin, po nižinah pa bo toplo in soparno vreme. V gorah bo dopoldne jasno, popoldne se bo postopoma pooblačilo z možnostjo krajevnih padavin. Proti večeru bo oblačnost presegla tudi nižino kjer niso izključene kratkotrajne krajevne plohe.
Danes bo sprva še pretežno jasno, čez dan bo več oblačnosti, pojavljale se bodo krajevne plohe ali nevihte, ki bodo bolj verjetne v severni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 25 do 29, na Primorskem do okoli 32 stopinj C.
Jutri bo dopoldne jasno, ob morju bo še pihala šibka do zmerna burja. Popoldne se bo deloma rahlo pooblačilo, v hribih pa bo oblačnost povečana, kjer bodo možne padavine. Po nižinah bo še toplo in soparno.
Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo možne posamezne plohe ali nevihte.
2000 m...........15
2500 m...........10
2864 m............5
UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost do 9 in v gorah do 10.
Na kosilo z Buffettom za 2,35 milijona dolarjev
SAN FRANCISCO - Legendarni ameriški investitor Warren Buffett bo šel letos na kosilo s predsednikom kitajskega podjetja, ki razvija spletne igre. Ta je za kosilo z Buffettom na tradicionalni dobrodelni dražbi plačal skoraj 2,35 milijona dolarjev, poročajo tuje tiskovne agencije. Buffett že 16 let vsako leto enemu od svojih oboževalcev omogoči, da se mu povsem približa in z njim poklepeta ob obroku. Dobrodelno dražbo izvede prek spletne strani Ebay, izkupiček pa nameni dobrodelni organizaciji Glide. Letos je na dražbi, ki se je zaključila v petek, največ ponudil predsednik kitajskega podjetja Dalian Zeus Entertainment Co. Zhu Ye, ki lahko na kosilo v restavracijo Smith&Wollensky na Manhattnu povabi še do sedem ljudi.
POLETNI PODVIG - Zahteven vzpon s starodobnimi kolesci
S ponyjem na Vršič
Najhitrejši je bil Jeseničan Lenart Noč s skorajda neverjetnim časom 47 minut in 47 sekund
Prve uradne fotografije princese Charlotte in princa Georgea
KRANJSKA GORA - Sobotna pripeka ni pretirano motila 284 kolesarskih navdušencev, ki so se udeležili prve dirke Red Bull Goni Pony na Vršič iz Kranjske Gore do vrha prelaza 1611 metrov na morjem. Najhitrejši je bil Jeseničan Lenart Noč s skorajda neverjetnim časom 47 minut in 47 sekund, med ženskami pa Jasmina Jelovšek v uri, štirih minutah in 19 sekundah.
Vsi udeleženci niso prišli do table »Vršič, 1611 m. n. m.«, so se pa trudili,
dokler kolesa ali telesa niso odpovedala. Ciljno črto je prečkalo 231 moških in 15 žensk, najbolj lagodni so si za vzpon vzeli skoraj dve urici. Najhitrejši pa je za nov rekord kolesarskih vzponov z legendarnim ponyjem porabil natanko 47 minut 47 sekund in 18 stotink. Njegov čas na gorskem kolesu je boljši le za kakšnih osem minut, rekord Juriša na Vršič pa je boljši za približno 15 minut.
»Dolžina vzpona je baje 13,6 km, ampak jaz sem jih tokrat s cik-cakanjem
Lenart Noč s svojim ponyjem
rtv slo
naredil več. Na začetku vzpona razmišljaš, kje so prestave, a nato ugotoviš, da jih ni in odkriješ cik-cakanje. Za mano je bil težak trening, zato sem imel težke noge, nato sem prišel v svoj ritem in cik-cakal, kar je bila najhitrejša opcija za na Vršič,« je na najvišjem slovenskem cestnem prelazu za spletno stran organizatorja dirke povedal zmagovalec preizkušnje, ki je dirko odločil na jasi pod Tonkino kočo, ko je prehitel gorskega tekača Simona Novaka in mu do vrha ušel za poldrugo minuto. Tretji je bil v cilju specialist za kolesarske vzpone Tomaž Dolar.
Jelovškova, ki je slavila v ženski konkurenci, je rekreativna triatlonka, po zmagi pa je povedala: »Ko sem izvedela za tekmovanje, sem našla in uredila po-nyja, zdržal je do vrha. Luštno kolo je, mislim da ima odličen prenos. Težava teh koles je le, da so malo starejša.« Jelov-škova je bila med dekleti razred zase, dobrih osem minut pozneje ji je v cilj sledila Barbara Benedik, potem pa še Saša Obranovič in Aleksandra Rusjan, ki sta si razdelili tretje mesto.
Šlo je za svojevrstno rekreativno prireditev, v kateri je bil ob slovitem 20-palčnem mestnem zložljivem kolesu, brez prestav in z zaviranjem na kontro pomemben tudi odštekani retro slog. Številni udeleženci vzpona so bili oblečeni v športna oblačila staršev iz sedemdesetih in osemdesetih let, torej časov največjih prodajnih uspehov Rogove večne kolesarske klasike.
Vse tiste, ki so premagali serpentine in ugledali vrh prelaza, je nato čakal še nič manj zahteven spust v dolino s kolesom, ki ni bilo nikoli narejeno za gorske vzpone ali spuste. Trpele so zlasti zavore, zato si je marsikdo pri zaviranju pomagal kar s podplati čevljev. (STA)
LONDON - Kensingtonska palača je v soboto objavila prve uradne fotografije britanske princeske Charlotte, ki jo na kavču v naročju drži njen starejši bratec princ George. Na eni od štirih objavljenih fotografij je videti, kako princ sestrico ljubeče poljubi na čelo. To so prve uradne fotografije princese Charlotte Elizabeth Diane, odkar je 2. maja zapustila londonsko porodnišnico. Fotografije, na katerih se ji je pridružil tudi njen starejši bratec George, ki bo julija dopolnil dve leti, je posnela njuna mama Kate sredi maja na njihovem podeželskem posestvu Anmer Hall.
VESOLJSKA POSTAJA - Samatha Cristoforetti
Ženski rekord bivanja v vesolju
Samantha Cristoforetti naj bi se na Zemljo vrnila v četrtek
MOSKVA - Italijanska astronavt-ka Samantha Cristoforetti je nova rekorderka v dolgotrajnem in neprekinjenem bivanju v vesolju, je sporočila Evropska vesoljska agencija (Esa). 38-letnica se je namreč v nedeljo na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) nahajala 195. dan, s čimer je presegla rekord 194 dni, ki je doslej pripadal Suniti Williams iz ZDA.
Rekord Cristoforettijeve ni bil načrtovan. Sprva je bilo namreč predvideno, da se bo na Zemljo vrnila konec maja. A po nesreči ruske rakete je bil povratek domov prestavljen na sredino junija. Pristojne oblasti v Moskvi ločitev kapsule sojuz načrtuje 11. junija, je prek Twitterja sporočila Cristo-forettijeva ter dodala, da »kot kaže, tokrat mislijo resno«.
Bodoči vodja agencije Esa Jan Worner, ki bo funkcijo uradno nastopil 1. julija, je čestital Cristoforettijevi za njen rekord in dejal, da gre za »sijajen dosežek«. S tem korakom se Italijanka namreč uvršča v sam vrh rekorderjev, skupaj z Rusom Sergejem Krikaljovom in Nemcem Thomasom Reiterjem. Krikaljov ima namreč svetovni rekord z 803 dnevi, medtem ko ima rekord v dolžini vesoljskega bivanja med zahodnimi astronavti s 350 dnevi Reiter.
Cristoforettijeva se je rodila v Milanu in je s vesoljskega izstrelišča Baj-konur v Kazahstanu na Mednarodno vesoljsko postajo 400 kilometrov nad Zemljo odletela 23. novembra 2014. Tam poleg Italijanke trenutno delujejo trije Rusi in dva Američana.