Velja po pošti: = celo leto naprej . K 26'— t pol leta » . » 13'— ia četrt » » . » 6-50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo celoletno » 29'— za ostalo inozemstvo » 35'— V upravništvu: = Za oelo leto naprej . K 22*40 za pol leta » . » 11-20 za četrt » » . » 5'60 za en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne štev. 10 v. ===== Inserati: - Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popust. --Izhaja: ===== vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne. mr Uredništvo je v Kopitarjevih alioah štev. 6/III. Rokopisi so ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. a P olitičen list za slovenski narod ■ Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. = Sprejema naročnino, inserate in reklamacijo. = - Upravniškega telefona štev. 188. i Današnja številka obsega 4 strani. Fred odločilno jesensko bitko. Letošnji avgust hoče porabiti po tisku Bienerthova vlada, ki je vrgla svojo puško minuli mesec v koruzo, za september-sko jesensko zasedanje. Nemški obstruk-cionisti na Češkem zdaj propovedujejo, da prej ne ustavijo svoje obstrukcije v češkem deželnem zboru, dokler ne preneha slovanska obstrukcija v državnem zboru in dokler se ne zagotovi razprava o nemških zahtevah glede na nemško avtonomijo na Češkem. Sedanji ponemčevalni vladi najzv.e-stejše stranke že pozivajo Bienerthovo vlado, da mora spraviti državni zbor čez mrtvo točko. Zahtevajo, naj že vlada predloži tolikrat napovedani jezikovni načrt državnemu zboru. Krščansko-socialno časopisje je pričelo ostro napadati nemške svobodomi-selce, ker gredo čez drn in strn za tem, kar piše »N. Fr. Pr.« Zabeležili smo že, da nič več tako slepo ne zaupajo Bienerthu, kakor so mu še nedavno zaupali. Skrbi jih, ker Bienerth dela kupčije brez njih z nemškimi svobodomiselci. Na Cehe vpliva grof Kolovvrat, naj se ne družijo z Jugoslovani. Vabi jih, naj se pridružijo Nemcem. Grof prorokuje, da se jeseni »Slovanska Jednota« razbije. Nemcem pa priporoča zmernost, ker se boji združenih Slovanov. Dobro poučeni »Va-terland« piše, da je težavno prorokovati, kaj da se zgodi jeseni. Pravi, da je le mogoč tak izid, da prične zbornica z državnimi potrebščinami, če ne imamo popolno zmešnjavo, iz katere nas reši le nova koalicija ali pa nove volitve. V včerajšnjem »Vaterlandu« objavlja neki krščansko socialni poslanec članek o slovanski obstrukciji. Začetkom izvaja, da tako češki kakor slovenski poslanci izjavljajo, da jeseni ne opuste obstrukcije. Orožen strah pred Slovani zveni iz članka, češ, da stremi obstrukcija za slovansko večino v državnem zboru, pri kateri 'bi se imenovala slovanska vlada v katero bi se ne upal vstopiti noben nemški minister. Člankar se grozno boji slovanske povodnji in se osmeli trditi, da bi ; slovanska vlada spravljala v nevarnost > obstoj države, češ, da bi se takoj Ogri ločili od Avstrije in bi Nemci iskali ožje zveze z Nemčijo. Tako se boji »Vaterian-dov« člankar slovanske večine, da priporoča celo kroni, naj odpravi ustavo. Nemški strah je za Slovane zelo dobro znamenje. Bliža se čas, ko zadobi Slovan tisto veljavo v naši državi, ki mu !ire po njegovi moči in pa tudi po njegovi zvestobi do naše države. Po teh nemških glasovih pač nihče, kdor nima popolnoma zagamanih možgan, ne more več dvomiti, jeli bil zgodovinski odpor čeških in slovenskih poslancev upravičen ali ne. Nc mi, nemško vladno časopisje priznava, da so v zadnji kampanji porazili vlado akcijski slovanski poslanci. Zato se pa le pomilovalno smejimo tistim nesrečnim slovanskim politikom, ki obsojajo odločen slovanski nastop in hočejo še nadalje po-ljubovati tisto nemško šibo, ki nas tepe. Zaslepljenost čez zaslepljenost! Prav čudno, da ko lahko vsako trape izpozna, da se zdaj gre za to, da zadobi Slovan veljavo v državi, se najdejo še ljudje, se najdejo še celo slovanski politiki, ki znamenj zgodovinskega časa ne izpoznajo iu igrajo kakor smo nedavno povedali, vlogo vzvišenih vžaljencev. Pozivamo jih k edinosti. In kranjski nekdanji pesnik »Zgodnje Danice« Bogomil Terzinski proglaša na naš lojalen poziv k edinosti, da piskamo na svojo piščalko pesem o edinosti in slogi. Prizna, da lepa je ta pesem in simpatična tudi. Pristavlja pa, da niso simpatični tisti ljudje, ki brenkajo sedaj to pesem na vse pretege. Tak je odgovor kranjskih liberalcev na peziv k slogi Jugoslovanov. Zaslepljenost čez zaslepljenost, da se dobe ob velikem trenotku, ko Nemci odkrito priznavajo, kako da se združenega nastopa slovanskih poslancev boje, mali ljudje, ki pravijo, da je sicer pesem o edinosti, lepa, da jim pa niso simpatični tisti lju-lje, ki brenkajo sedaj to pesem. Čudni politiki! Uboga liberalna stranka, ki tako cinično in odkrito priznava, da ji za stvar ni nič, pač pa da se da voditi le po tem, če ji je kdo simpatičen ali nesimpatičen. Naši zanamci se bodo čudili iu obsojali osebno vodimo politiko malih naših liberalnih politikov Plojev in Hribarjev. Male ljudi je rodil velik čas, bodo pisali, ko bodo proučavali povestnico sedanjih dni. Imeli bodo prav. XXX Član izvršilnega odbora češke agrarne stranke, poslanec Bukvaj, je imel v nedeljo voliven shod. Izvajal je: Češko ljudstvo mora zasledovati trezno in praktično politiko. Pogled na zemljevid dokazuje, da še danes veljajo besede Palackega za Čehe: »Ako bi Avstrije ne bilo, bi se morala ustvariti .« Niti s korakom se ne približamo češkemu državnemu pravu, ako ne priznavamo decemberskih postav. Ako računamo z decembersko ustavo, ne opustimo svojega državnopravnega smotra. Priznati moramo, da je mogoča le pozitivna politika, ki so jo Čehi pričeli 1. 1879., ko so opustili svoj pasiven odpor. Vz-plamteli narodni spor na Češkem iu nemška obstrucija v češkem deželnem zboru je onemogočila nadaljnjo pozitivno politiko. Državnozborske obstrukcije niso povzročili narodnogospodarski. marveč zgolj politiški razlogi. Slo se je zato, da se strmoglavi Bienerthova vlada, zato se ni pripustilo razpravljati predloge, ki bi pomenile velik Bi!eiiQrljliov mspeh. Zato smo obstruirali. Nasproti Bienerthovi vladi nastopimo jeseni z isto odločnostjo. Prepričan sem, da sedanja Bienerthova vlada nc sklene trgovinskih pogodb z balkanskimi državami in !ne dobi finančne postave. Stvar taktike bo, ako nastopimo jeseni z opozicijo ali z obstrukcijo. Za češki deželni zbor se nc boji. Sedanji trenutek ni ugoden za posredovanje glede na deiozmožnost češkega deželnega zbora. V istem smislu je govoril v Chynonu deželni poslanec dr. Vyškovs'ky. XXX »Agramer Tagblatt« se peča na uvodnem mestu z Dobernigovetn člankom v »Tagespošti« o trializmu. Dobernig se boji trializma, češ, da bi jugoslovanska država raztezala svoje roke na Koroško in Štajersko. »Agramer Tagblatt« Dobernigu prav dobro odgovarja, ko se ponorčuje iz sedanjega Nemca slovenskega pokoljenja, ki živi še v dobi leta 1867. Pove mu, da pozablja na Slovence, ki žive na Koroškem in na Štajerskem. Članek »Agramer Tagblatta« »Nemci in trializem« naj se čita. XXX Vse kaže, da se Nemci, ki se zdaj pošteno preklajo med seboj, združenega nastopa v jesenskem državnozborskem zasedanju boje. Nemški strah dokazuje, kako neobhodno potreben je jesenski skupen nastop slovanskih strank. Kljub malenkostnim osebnim spletkam in »antipatijam« gotovih vzvišenih »razžaljencev« upamo, da končno prevlada zdrav razum in slovanoljubje tudi pri osebnikarjih! . . . Poražena, razblinjena, v sebi že razdjana mala vladna armada naj jeseni dobi pred seboj združeno, edino mogočno slovansko armado, ki naj dokaže prepotentnemu sedanjemu ponemčevalnemu vladnemu zistemu, da je brez in celo proti Slovanom vladanje v Avstriji nemogoče! Slovenska oistruktip in uradnico. »Časopis českeho urednietva želez-ničniho«, ki je tudi glasilo slovenskih železniških uradnikov, piše med drugim: »Veseli nas, da so slovenski poslanci vendar enkrat pokazali avstrijski vladi, da so na svetu! Pokazali so pa enkrat tudi zobe svojima najhujšima sovražnikoma — Nemcu in Lahu. Čez Slovence so šli ti gospodje vedno na dnevni red. Pokazali so naši rojaki, da Nemcem in Lahom ne pomaga njihova nova zveza ničesar, da slednji 'vseučilišča čez glave Slovencev ne dobe. Bil je zadnji čas, da so slovenski poslanci malo zaropotali. Da je bil zadnji čas, o tem znamo pesem posebno mi železniški uradniki. Pokazali smo že na tem mestu, kako nas odganjajo sistematično in dosledno od polne sklede, in kako vlada .germanizira ravno potom železnice oziroma potom železnišega uradništva slovenske pokrajine. Gospodje gori na Dunaju so delali kar so hoteli. In ni ga bilo človeka, ki bi bil enkrat odločno protestiral. In če je kdo tudi protestiral, se ni nikdo oziral na take proteste, interpelanti niti odgovora niso dobivali. Nadejati se ■je vendar, da se bo to zanaprej nekoliko spremenilo. Slovenec je dolgo časa zatajeval gnjev, ki se je bil nakopičil v njegovi pohlevni duši vsled prigojene mu pasje ponižnosti; zdaj pa, ko mu je bilo preveč, ga je nenadoma izbruhnil na svoje nepri-jatelje. In svet je odpiral usta na^ stežaj in se čudil toliki »trmoglavosti« Šuster-šičevi. Aha, minfeiter bi rad postal! Seveda! In konečno, zakaj pa ne? Nato ta ugledni list nadaljuje: Ko je že to zlo prišlo nad nas, zalkaj pa ne bi ravno Slovenec enkrat postal minister! Ali nimamo tni varovati rtilkakih narodnih interesov? Poglejmo Nemce, Čehe in Poljake, kako nerazmerno bolje se jim godi kakor nam. Tako v narodno — kakor v gospodarsko-političnem pogledu. Zato se nam zdi neumestno, da hočejo nekateri na vsak način pred vsem svetom zmanjšati zaslugo »Slovenskega kluba«, ki je s svojo taktiko v zadnji seziji dosegel vsaj toliko, da bodo v bodoče imeli naši nepriiatelji malo več rešpekta pred nami in da nas bodo smatrali zanaprej vsaj kot resnega nasprotnika. In tega ugleda bomo deležni vsi pripadniki slovenskega naroda — tudi mi uradniki.« Mladeniška organizacija na Spodnjem Štajerskem. Šmartno pri Slovenjem Gradcu, 2. avg. Na Spodnjem Štajerskem sc je zopet počelo živahno gibanje med mladino slovensko. Na vseh krajih sc oglašajo mladeniči in želijo organizacije. Kako zanimanje za napredek naše kmečke mladine je vzbudila S. K. S. Z. v Mariboru, najbolj pričajo zadnji trije shodi v Petrovčah, Skalah in na Homcu pri Slovenjem gradcu. Vsi so bili prav dobro obiskani, zlasti pa vzbuja veliko veselje dejstvo, da se mladeniških shodov udeležujejo prav radi starši sami in so tako živa priča o namenih, katere ima S. M. Z. in o ciljih, katere hoče doseči. Posebno pa z veseljem konštatiramo, da sta bila shoda v Skalah in na Homcu nepričakovano dobro obiskana. Po Šaleški dolini in Slovenjegra-škem okraju veje že zdaj do cela drugi veter. Zares „ Popih al je jug" in odnesel marsikatero celjsko iu Slovenjegraško butico iz teh lepih dolin. Na vseh treh shodih je pridigoval podpredsednik S. K. S. Z. dr. Hohnjec, ki jc tudi na sjiodih govoril z znano mu spretnostjo in tu pa tam pikro ironijo. Na shodu ! v Petrovčah jc govoril tudi predsednik S. M. Z. Zebot, na Homcu in v Petrovčah jc navduševal mladino državni in deželni poslanec Pišck, na shodih v Skalah in na Homcu, jc govoril z resno besedo in resnim opominom na mladeniče deželni poslanec dr. Verstovšek, ki je začel organizirati v svojem okraju naraščaj. Razlagal je na obeh shodih o namenih niladeniške organizacije in kazal pota, na kateri način bi se tudi organizacija najlažje dovršila. Podlaga za organizacijo teh dveh okrajev je podana; slediti mora še marenberški okraj. Toda pri teh shodih samih ne smemo ostati. Poživljamo vse odločilne faktorje in vnete rodoljube, da nadaljujejo početo delo in gredo mladeničem na roko posebno z nasveti. Mladina je vneta in hoče nastopati v skupinah, napredovati samostojno, blažiti skupno svoj čut in se utrjevati v verskih resnicah in buditi ljubezen do domovine in slovenskega naroda. V vsaki župniji se morajo osnovati posebni odseki tnladeničev, najboljše pod okriljem bralnih društev. Največje zanimanje za organizacijo kažejo do sedaj mladeniči Škalski, ki imajo že svoj telovadni odsek, Št. Andraški, Št. Iljški, Šmartinski, Starotrški in iz Golovabuke. Le na noge! S. M. Z. in S. K. S. Z. bota podpirali vsako gibanje. Slovesen dan Orlov v Črnem vrhu. Lahko je ponosen Orel idrijskega okrožja na svoje krasno uspele prireditve dne 1. avgusta t. 1. V črnem vrhu so se dvigali visoki mlaji okrašeni s trobojnicami, cesarskimi in cerkvenimi zastavami. Ob prihodu raznih telovadnih odsnkov in idrijske „Ka-toliške delavske družbe," ki je prihitela v obilnem številu s svojo zastavo, so prišlece pozdravili predsednik črnovrškega telovadnega odseka g. kaplan Anton Kastelic, v imenu občine g. župan Dominik Rudolf ter v imenu Slov. kat. izobr. društva g. Filip Rudolf. Za krasni sprejem in bratski pozdrav se je vimenu vseh zahvalil tajnik „ Kat. del. družbe" g. Josip Novak. — Prva točka dopoldanskega dnevnega reda je bila odme-njena izobrazbi. Pod prostornim kozolcem g. župana se zbrala velika množica narodnega občinstva, toda ker ni bilo za vse prostora pod kozolcem, jih je še mnogo stalo zunaj njega ter zvesto poslušala zanimive govore. Okrožni predsednih brat Ivan Jazbar je otvoril zborovanje s prav prisrčnim pozdravom ter izražal posebno veselje, da vidi pred seboj zbrane toliko slov. kat. mladine, kateri je v prvi vrsti mar izobrazba in ji je zabava le postranska stvar. Na njegov predlog so bili z navdušenim odobravanjem izvoljeni predsednikom zborovanja c. kr. učitelj brat Josip Novak iz Idrije, podpredsednikom načelnik Žirovskega telovadnega odseka brat I. Cankar in zapisnikarjem črnovrški nadučitelj in okrožni podpredsednik brat Fran Tratnik. — V svojem nagovoru je predsednik ovrgel očitanja nasprotnikov, da želi S. L. S. ljudstvo ohraniti v nevednosti, da je to stranka nazadnjakov in mračnjakov. Naša današnja prireditev nam je zopet nov dokaz, da hočemo, da se ljudstvo izobrazi. Ker je pa bodočnost našega naroda zavisna od naše mladine, zato je tudi glavna skrb naše stranke posvečena slovenski mladini. In temu namenu naj slu£i tudi to zborovanje. Po predsednikovem nagovoru so se pričela predavanja. Predavali so naši vrli akademiki, ki so neumorni in vztrajni delavci na polju ljudske izobrazbe, za kar jim mora pač vsakdo priznati zasluženo čast. Prvi je predaval gosp. Mirko Božič o „vplivu telovadbe na značaj." Povdarjal je zlasti veliki pomen discipline, ki utrjuje prave značaje. Kdor se navadi discipline v telovadnici, tak bo znal tudi disciplino v javnem, zlasti političnem življenju, kjer je ravno potreba najtrdnejših značajev. Drugi govornik g. Josip P u n t a r je s svojim navdušenim predavanjem o „vzgoji mladine pri starih Grkih" pokazal, da je nujna potreba, da se po zgledu starih Grkov, zlasti Špartancev žc mladino začne telesno in duševno vzgajati. Za naše sedanje čase, ko nam nasprotniki vedno in vedno premlevajo žc sto in stokrat ovrženo frazo, da jc kat. Cerkev nasprotnica vsaki kulturi, je bilo zelo umestno zanimivo predavanje g. Fran VVeissa o „Cerkvi in kulturi". Cerkev je bila že od nekdaj in je še danes pospeševateljica kulture, saj je ona ustanoviteljica šol in ona širi kulturo med divjimi narodi po svojili misijonarjih. Uprav ognjevito pa je govoril g. Ignacij Breiten-berger o „ciljih mladeniške organizacije", med katerimi zavzema gotovo prvo mesto trdno versko prepričanje. Le resnično veren človek je lahko tudi dober patrijot in pravi Slovenec. Da so bila vsa predavanja, ki so trajala nad dve uri, res zanimiva in izborna, je bila najboljši dokaz vztrajnost in napeta pazljivost poslušalcev od začetka do konca. — Po zborovanju so se podali Orli, katerih je bilo čez sto, med temi 71 v kroju, skupno, ostali zborovalci pa posamezno k sv. maši, ki jo je daroval predsednik črnovrškega odseka g. kaplan A. Kastelic in sta mu stregla dva brata Orla. Po obedu se je takoj pričela vaja za javno telovadbo, ki se je vršila po popoldanski službi božji na prostranem travniku zunaj vasi. Da je telovadba nad vse pričakovanje dobro uspela, mi ni potreba še posebej omenjati; saj se je že vsakdo lahko prepričal, kdor je le že kdaj prisostvoval kaki javni telovadbi naših vrlih Orlov, s kako preciznostjo in eleganco izvajajo prav tako proste vaje kakor tudi vaje na orodjih. — In šele sedaj, ko se je že preje preskrbelo za izobrazbo, ko se je pokazal sad mnogih vaj v telovadnici, šele sedaj je prišla na vrsto zabava. Tu naj bi prišel pogledat vesele obraze tisti, ki misli, da če bi pristopil kaki katol. organizaciji, da bi moral potem Ie v cerkvi čepeti in se vedno le kislo držati. Tudi mi se znamo prav dobro, toda dostojno zabavati. Pevski zbor idrijske „Katoliške delavske družbe" in idrijsko god-beno društvo, ki je igralo tudi pri javni telovadbi, sta s posebno pridnostjo izpolnila pevski in godbeni del prave ljudske veselice, vrle črnovrške in idrijske gospodične pa so vodstvom gdč. učiteljice Mare jurjevčičeve oskrbele razprodajo šopkov, razglednic in srečk za srečolov ter marljivo nabirale prispevkov za obmejne Slovence. Vse je bilo — rekli bi — prav židane volje. Le škoda, da se je tako hitro približal večer in da je bilo treba misliti na odhod. Tako je minil prvi večji sestanek Orlov idrijskega okrožja, katerega so se po deputacijah udeležili tudi Orli iz Vipave, Logatca in Jesenic, ter upamo, da se še večkrat snidemo na takih izobraževalnih in zabavnih sestankih. Na svidenje! Na zdar! POSLANEC KLOFAC NE ODLOŽI MANDATA. Vesti, da poslanec Kloiač odloži mandat. so neresnične. NOV KAZENSKI ZAKON. Prof. Lammasch. grof Gleispach, dr. pl. Vitorelli, dvorni 'svetnik Schober in dvorni tajnik dr. Rittner so se zbrali pred osmimi dnevi v Grand Hoteiu Brenner-bad na Hochenburgerjevo vabilo, kjer so konferirali o novem kazenskem zakonu. OSEBNI DAVKI SO znašali leta 1908. 188,300.000 kron, 13,000.000 več kaikor leta 1907. Deželam se nakaže 17,000.000 kron: Kranjska dobi 202.415, Štajerska 895.094, Koroška 211 KRALJ EDVARD V AVSTRIJI. Angleški kralj pride letos v Marijine Vari 'inkognito. Cesarja Franc Jožefa letos ne obišče. ODSTAVLJENI ŠAH ZAPUSTI TEHERAN. — NEMŠKI ČASTNIKI INŠTRUKTORJI PERZIJSKE ARA\ADE. Teheran, 2. avgusta. Odstavljeni šah meseca avgusta zapusti Teheran in se poda na Krim. Tudi polkovnik Liakov zapusti Perzijo, ker nova vlada noče več ruskega inštruktorja za perzijske čete in naroči za inštruktorje nemške častnike. PRINC JURIJ ZARUBLJEN. Neka francoska banka je predlagala višjemu belgrajskemu sodišču, naj princa Jurija zarubi, ker ji dolguje 800.000 mark. tisoč 653, Trst 316.262, Istra 117.702 K. RUSKI CAR NA POTOVANJU. »Standard« je došel 2. t. m. opoldne .v Spithead. Nikolaj se je podal na »Vit-torio and Albert«, kjer je zajtrkoval z angleško kraljevo rodbino. Jeseni obišče ruski car Italijo in Turčijo. Dnevne novice. -f- Kaj je „Narod" obljubil. Ko je dne 2. aprila 1868. pričel v Mariboru izhajati ..Slovenski Narod", je v svojem programu obljubil: „Verske zadeve kat. cerkve, dogme in bistvene cerkvenc naprave mu bodo svete; poganjati se hoče, da se neoskrunjeno ohrani cerkveno premoženje, da se ljudska šola ne loči od cerkve, da se oživlja bolj in bolj javno cerkveno življenje". Kako bi se pogledala „ Nemški Narod" od leta 1909. in ..Slovenski Narod" od leta 1868., ako bi se kje zdaj srečala? — Zaupnica Slovanskemu klubu. V nedeljo sta imela dr. Hočevar in dr. Lampe dva shoda: enega na Dobrovah ob Krki, koder se bo v kratkem zgradil nov most med St. Jernejem in Skocjanom, drugega pa v Št. Jerneju. Dr. Hočevar je poročal o dogodkih v državnem zboru. Agrarna banka v Bosni je taka krivica za kim te, da ne bo Slovenski klub nikdar privolil njeni ustanovitvi. Obstrukcija, ki so jo začeli slovenski poslanci, je popolnoma opravičena. Nasprotniki očitajo obstrukciji stranske namene, da hočejo obstrukcionisti, zlasti dr. Šusteršič, postati ministri, itd. A" to našim poslancem ni prišlo niti na misel, ko so dvignili zastavo v boju za pravice slovenskega in hrvaškega naroda. Grdi lažnjivi napadi na osebo dr. Šušteršiča so le še utrdili vez, ki veže nanj druge slovenske poslance, ki brez ugovora odobrujejo njegovo odločno taktiko. Na tem stališču bo vztrajal Slovenski klub še nadalje. — Dr. Lampe se je bavil z gospodarskimi težnjami deželnega odbora. Bila je soglasno sprejeta resolucija, ki izraža popolno zaupanje državnim in deželnim poslancem S. L. S., in odobruje odločni boj naših poslancev v državnem zboru. -i Politična shoda na Prežganjein in Jančem v nedeljo, dne 1. avgusta, sta se izborno obnesla in je bila udeležba ondot-uih kmečkih gospodarjev polnoštevilna. Poročal je deželni poslanec Mandelj. Zbo-rovavci so postopanje državnih poslancev na Dunaju z velikim odobravanjem na znanje vzeli. Državnim poslancem se je naročalo, da pri sklepanju trgovinskih pogodb z Rumunijo in drugimi državami varujejo najodločnejše koristi domače živinoreje. Poslanec Mandelj je nadalje obrazložil, kaj se je zadnje leto v deželni zbornici izvršilo in kaj pripravilo, da se izvrši. Osvetlil je tudi hinavstvo liberalne stranke. Glede posojila desetih milijonov in pa regulovanja plač deželnim uradnikom; liberalci so namreč za to v deželni zbornici glasovali, na svojih shodih pa sedaj zoper govore. S posebno pazljivostjo so zborovavci sledili poslančevim besedam, ko je govoril o zboljšanju živinoreje, o modernih hlevih in gnojiščih. Kazaf je pri tem na kmete v Selški dolini na Gorenjskem, ki imajo svojo živinorejsko zadrugo, vzorne hleve za goved, moderne svinjake in gnojne jame. In te besede niso bile zastonj, kajti dva gospodarja sta takoj se izjavila, da napravita svoje hleve in gnojišča po tem načinu. Zborovanju je sledil prost razgovor glede občinske poti od Štange in dalje pod Jančem in pa dobave vode za nekatere vasi. Poslanec jim je razložil, kako jim je postopati, ako hočejo te zadeve naprej spraviti. Hriboviti so ti kraji in v težkih razmerah se tu kme-tuje. Pa ljudstvo je po večini trezno, pošteno in delavno. V slogi s svojo požrtvovalno duhovščino streme po gospodarskem napredku in naobrazbi. Res, veselje je delati za tako ljudstvo! -r- Etbin Kristan postal »Narodovec«. Nimamo povoda, da bi se pečali z govori malbpomembnega socialnodemokraškega salonskega politika Etbina Kristana, ki izpusti od časa do časa kak slab po nemških listih in po »Narodu« skupaj sklanfani govor. Tudi minulo nedeljo je držal Etbin svojim vernim ovčicam pridigo. Nevoljno so zmajevali socialni demokrati z glavami, ker jim Kristan ni prav nič drugega povedal, nego kar so že itak čitali v »Narodu«. Zelo čudno so pa gledali tisti socialni demokratje, in teh je bilo precej, ki so bili na našem shodu v »Unionu«, ko je Kristan prav po »Nar.« se pridušal, kako da bi rad Šusteršič postal minister. No, ta je pa predebela, so si šepetali in poparjeni odšli, ker so videli, kako veruje Kristan celo tistim, ki jih psuje z zizimbam-buli. Slišali smo socialne demokrate, ki so govorih: »Kristan pa le ni dal izjave, da noče minister postati, kot je to storil zadnjič dr. Šusteršič.« Socialni demokratje trdnost svojega Kristana dobro poznajo, zato se po shodih norčujejo iz njega. + Korupcija. »Tat!« »Tat!« Kolikokrat vpije tako tisti, ki je kradel, ko po tatvini beži in da zavede ljudi na napačno pot, sam kriči: »Tat! Tat!« Ravno tak vtis imamo zdaj, ko čitamo v vodilnem glasilu kranjskih liberalcev o »korupciji« pri imenovanju učiteljev. Mojstri korupcije, kranjski liberalci, se upajo komu očitati korupcijo! Res lepa pozicija, občudovanja vredna, da kriče o korupciji tisti, ki so vedno in še, kjer imajo le še količkaj rnoči, dosledno izvajajo načelo: Liberalcem groš, klerikalcem knof. Preneumno, da bi se pečali s podrobnostmi včerajšnje že v soboto napovedane »Narodove« jere-mijade o korupciji pri podeljevanju učiteljskih služb. Saj izpuščajo te jeremijade tisti ljudje, ki so se in se še vedno vprašajo, kadar podeljujejo sami kako službo 1. Ali je prosilec liberalec? 2. Ali je liberalni prosilec miren človek? 3. Ali je liberalni prosilec tudi kvalificiran za liberalnega kričača in za strastnega agitatorja? Izkušnje uče, da dobi pri liberalcih tisti službo in da le tisti napreduje v njej, ki se izkaže za liberalnega kričača in slavitelja Hribarjevega pozabljivega spomina. Ravno taki ljudje tudi po liberalnih službah napredujejo. Ni še ravno dolgo, ko so avanzirali pri nekem liberalnem uradu liberalni kričači, preterirali so pa uradnike nekričače, liberalnega mišljenja, kljub njihovi izborni kvalifikaciji. O liberalni strahovladi in korupciji nasproti liberalcem po liberalcih naj piše »Narod«. Dobil bo toliko gradiva, da bo moral izhajati petkrat na dan. Odhod katoliško-narodnega dijaštva iz Zagreba v Spljet. »Hrvatska« poroča: Predvčerajšnjim zvečer je 300 hrvaških in slovenskih dijakov pod hrvaško trobojnico korakalo po zagrebških ulicah na kolodvor da se s posebnim vlakom odpeljejo proti Dalmaciji. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo dijake. V sprevodu je bilo tudi nekaj čeških in poljskih dijakov. Ko je vla-kovodja dal iz vlaka znamenje za odhod vlaka, zavihrala je iz vlaka hrvaška troboj-nica, dijaštvo pa je z občinstvom skupno zapelo »Liepa naša domovina«. Ta veličasten odhod bo v neizbrisnem spominu vsakemu, kdor ga je videl. »Hrvatska« končuje svoje poročilo: Drago nam je, da je dijaštvo v tako impozantnem sprevodu šlo po mestu. Gotovi ljudje so lahko videli, da se naše dijaštvo ne boji nikogar, da to niso obskurni ljudje, ampak veliki značaji, ki javno izpovedujejo svoje mišljenje, ne-boječ se nikogar. Hvala jim in srečno pot! — Včeraj zjutraj je posebni vlak katoliško-narodnega dijaštva srečno došel na Reko. V impozantnem sprevodu je dijaštvo z razvito hrvaško zastavo korakalo skozi Reko do obale ter takoj s posebnim porobrodom odplulo proti Spljetu. Oduševljenje je nepopisno. Na obali zbrani Hrvati so pozdravljali potnike. Vse je zdravo. — Poslanec Žitnik je po daljši in jako nevarni bolezni toliko okreval, da se je včeraj mogel odpeljati v neko zdravilišče, kjer ostane do konca meseca. -h Za župnijo Lesce je prezentiran župnik v Rakitini č. g. Iv. L o v š i n. — Velika nesreča na morju. Iz Trsta poročajo: Iz pristanišča je silen vihar pognal na morje dve ladjici, v katerih je bilo več oseb. Parniki so hiteli na pomoč. Pri Sv. Andreju so dobili prevrnjen čolniček, na katerem se je krčevito držal neki mož. Le s težavo so moža rešili. Povedal je, da se piše za Guština, da je fakin, in da sta dva njegova tovariša, ki sta bila ž njim skupaj v čolnu, Lovrenc Bizijak in France Buda, izginila v valovih. Tri osebe iz druge ladjice je rešilo moštvo parnika »Fede-rico«, četrta oseba je pa padla tudi iz te ladjice še predno je prišla pomoč v morje in utonila. Baje je tudi še tretji čoln bil od vetra pognan na morje; o tem še ni zanesljivih poročil. — Semič v nevarnosti. Iz Semiča, 2. avgusta. Nocoj po polnočni uri izbruhnil je na do sedaj neznan način ogenj pri županu Tomcu v Stranski vasi. Zgorelo je vse — hiša in gospodarsko poslopje in tudi eno tele, drugo živino so rešili in golo življenje. Ogenj se je širil hitro, ker je vse tako suho vsled neznosne vročine; vsaj termometer kaže že teden dni ob 2. uri popoldne do 40° R. Med drugim zgorela je tudi oprava bodoče neveste, domače hčere, ki se namerava v kratkem poročiti. Na pogorišče sta došli požarni hrambi iz Semiča in iz Gradaca, ki sta z velikim trudom omejili ogenj in rešili sosede preteče nevarnosti. — Otrok v smrtni nevarnosti. Iz Straže-Valtavasi se nam poroča: Vsako leto zahteva Krka kako žrtev in še vedno ne pazijo stariši na svoje otroke. Minuli teden kopalo se je več otrok, med temi je Ana Košak iz Valtavasi stara 12 let zašla v globoko vodo in začela se potapljati. Otroci so, ne da bi klicali na pomoč, se razkropili. K sreči vidi Janez Šali iz Valtavasi in jo reši v zadnjem trenotku, ko je dekle bila že na dnu vode in v biatu. — Otroka pa nič ne ustraši, čez par dni je bila zopet v vodi. Stariši in varuhi ue puščajte otrok brez varstva v vodo, kjer tudi vas zadene občutna kazen že pri. izgubi otroka in sodnijska kazen. — Poboj. Iz Straže-Valtavasi se nam piše: V nedeljo po noči popivalo je več fantov po gostilnah. Domov v Jurkovas grede se poda Pire Franc iz Jurkevasi še k studencu piti, tam ga napadejo drugi fantje, med temi Košakov iz Dol. Straže mu prekolje z nožem obraz in vso brado. Ako ne bi bil klical na pomoč, bi ga bili umorili. Pripeljali so ga v bolnico Usmiljenih bratov v Kandijo. Sad pijančevanja: eden v bolnico, drugi pa v zapor. — V Savo je skočila in utonila pri Zagrebu soproga trgovskega agenta Ana Koščičarič, stara 30 let. — Istrski rojaki na Brezjah. 4. t. m. pride na Brezje do 200 oseb iz vasi Dekani v Istri. Romanje priredi tamkajšna Marijina družba. Dobrodošli! Beračica z 19.000 K. V Trstu so prijeli neko starko, ki je beračila po mestu. Ko so jo preiskali, so našli v njeni obleki zašitih zlatov po 20 in 10 K za 19.000 K. »T3era'čica« pravi, da se piše Katarina Un-garin in da je denar dedščina njenega moža. Dokler se stvar ne pojasni, bo »beračica« ostala v zaporu. — Velik požar je v Svetni vasi na Koroškem uničil 11 poslopij. — Salezijanci se nameravajo naseliti v Spljetu. Štajerske novice. š Za oškodovane po toči se je sestavil v Mariboru pod predsedstvom dež. poslanca O z m e c a pomožni odbor, ki pošilja na ves slovenski narod prošnjo za pomoč. š Nesreča v Špilfeldu. V praharni Alojzija Šaihamerja v Špilfeldu se je dogodila eksplozija. 20 let starega delavca Jožefa Oswalda je ubilo. š Proda se v Dravski dolini na Štajerskem sredi lepega trga hiša, ki je jako pripravna za gostilno oziroma prodajalno. V njej je tudi trafika. K hiši spada tudi nekaj posestva. Cena nizka. Naslov pove tudi naše uredništvo. 'š Umrl je v Trbovljah veleposestnik Franc K a l a n , star 74 let. š V Dravo je skočil v Mariboru 20 let stari krojaški pomočnik J. Ferenz. Ljubljanske novice. lj To je pa že od sile! Za slovensko Šiško! Na ljubljanskih poštah je nekaj osobja, ki je tako silno ,,postrežljivo' da sprejema tudi pisma na kraje, ki pravzaprav niti ne eksistirajo. Na nekaterih ijubljanskih poštah bi morda človek lahko odda! tudi pisma glaseča se na: Deutschnationalburg bei Laibach, Oberhusten bei Laibach (Gorenji Kašel ?) Unterhusten itd. Nedavno smo čuli, da nekateri nemški prenapeteži oddajajo na ijubljanskih poštah pisma z naslovom „in Schonau", ki ni v nobenem poštnem uradnem zaznamku a ta pisma ljubljanska pošta dostavlja v — Šiško, kakor da bi bilo naše poštno uradništvo izvrševatelj kapric ,.zelene mize" v kazini. Da se prepričamo, kako je s to stvarjo, oddali smo v Ljubljani na prijatelja v Spodnji Šiški navadno pismo, na pismo pa napisali ,,in Schonau". Ljubljanska pošta je pismo odposlala — prijatelj je pismo dobil. Počakali smo nekaj dni, nato pa oddali na poštnem uradu pri Sv. Jakobu priporočeno pismo „in Schonau". Pošta je pismo sprejela in odposlala v Sp. Šiško. Tako torej c. kr. pošta nemškim kri-čačem dela v roke, sprejema pisma na kraje, katere si je izmislila samo nemška nestrpnost, ter da bi tako Nemci se sklicevali nato, da so kraji kakor tak ,,Schonau" ali „Oberhusten" že od poštnega urada v Ljubljani priznani, dočim pošte po Štajerskem in Koroškem vračajo pisma na priznano slovenske kraje z opombami ,,Unbekannt!" Razume se, da bo naše uredništvo proti taki gorostastnosti izvestnih poštnih organov storilo primerne korake ter nevednežem dokazalo, da Schonau nimajo v nobeni poštni knjigi in da zato pisma na neznane kraje tudi ni treba odpošiljati. Naposled bo vsak nemški poba določeval poštam svoje kraje in zgodi se cclo lahko, da bodo nemški gimnazijci določali celo v Ljubljani ulice po imenih svojih izvoljenk. Slovenska Šiška je uradno Šiška, zato bomo poskrbeli, da tudi Šiška ostane! lj Shod delavcev južne železnice. Včeraj ob 10. uri dopoldne je sklicala so-cialnodeimokratična stranka shod delaiv-cev, ki delajo po progi južne železnice. Udeležiti bi se ga bili imeli delavci petih sekcij, in sicer od Maribora, Brežic do Trsta, Kormina in Gorice, katerih je apro-ksimativno okoli 'tisoč, a jih je prišlo le Okoli 300. Nekaterih postaj sploh ni bilo zastopanih. Prišli1 so res Štajerci, Kranjci, Primorci in kompani Italijani. Glavno besedo so imeli Nemec sodrug Somnitz iz Dunaja ki je dejal, da je list našega drevesa, Kopač in Anton Kristan. Mimogrede bodi opomnjeno, da je dobil delegat iz Trsta denar za potne stroške, a se mu ni zdelo vredno priti na shod, marveč si je rajši ogledoval mesto. Govorilo se je o draginji, slabih plačah, navduševalo se je za stavko. »Le kapital, to je vera, bog. narod in vse.« Nato so bili klicani posamezniki na oder, da so izjavljali, ali so za stavko ali ne. Nekateri so bili za, drugi ne, tretji pod pogojem, če bodo stavkali tudi oni, ki so nalašč ostali doma, četrti, če bodo vsi za to, če jih bode podpiralo tudi vozno osobje itd. Stvar je izgledala slabo. Nato dobi besedo Kopač, ki jih začne žigosati, da na tekem klavernem shodu, ki bi hilo izraženih toliko različnih pomislekov, še ni bil Pozval jih je, da naj se precizno izjavijo, ali so za stavko ali ne ter jim dal 15 minut odmora, da sklepajo med seboj. In čudo! Čez 15 minut so bile vse skupine za stavko. To je bil pa pravi poper za voditelje. Kaj sedaj? Kar so hoteli doseči, so dosegli. A stavke faktično niso marali. Sklep delavcev jim ni bil všeč. Sedaj je začelo grometi raz govor- niškega odra proti stavki. Nič denarja, vprašajte žene iti otroke, kaj poreko, ko ne 'bodo imeli ničesar jesti. Ali je vam vse eno, če ste od železnice odpuščeni, kaj bodete potem? itd. »Saj je v kaši dost denarja,« se je začuil glas. Čudna poparje-nost se je lotila zborova'lcev, začeli so odhajati, a vodstvo jih je klicalo nazaj. Res čedno! Prej Jih navduševati za stavko, sedaj jih odgovarjati! Kaij hoče pomeniti to? »Pomislite,« so nadaljevali govorniki, >44 dni ne dobite nobene podpore, na ono pa sploh ne mislite, ki je namenjena drugemu personalu. Plačeval* bi bili vsi, pa bi jo sedaj dobivali,« Br-r-r — hud poper! Začela se je agitacija za organizacijo proti »ta črnim«. Izvolili so 15 delegatov, katerim dopošljejo pole, na koje naj se delavci vseh petih sekcij podpišejo, ali so, ali niso za 'stavko. Po osmih dneh gredo delegati v spremstvu Kopača k ravnateljstvu ter tam' predlože te pole in zahteve. Če se jiim ne 'ugodi, 'bodo brzojavno obveščeni in takrat naj napoči stavka. Med vrsticami pa je bilo povedalno, da ni upanja, 'da se kaj doseže takoj, marveč šele potem, ko bodo vsi organizirani in da bode >kasa « močnejša. Socialno-demokratičnini voditeljem se gre za »kaso«! »Ce ne dosežemo zaželjenega uspeha,« nadaljuje Kopač, »da potem' pač ne 'bodete govorili, Kopač je nas prodal, nič ni storil. Kaj pa imam. Jaz nimam toliko, kamor bi glavo .položil in se vedno »žrtvujem« edinole za delavce. Zložite doma potne stroške za na Dunaj vsak po 20 vin., potem bodem pa šel sam jaz z delegati.« (1000X20 je 20.000 vin., t. j. 200 K. Lepa raiža, ko imajo železničarji še ceno vožnjo.) »Konec koncev: tedaj vsak deset krajcarjev, pa organizirajte se, kajti vozni personal vendar ne more 'za Vas stavkati ali začeti pasivne rezistence. Ti so zase.« Nekate-i so odšli potolaženi, drugi1 pobiti. S tem poročilom smo storili svojo časnikarsko dolžnost in kdor reče, da je bilo drugače, ne govori resnice. Pripomnjeno pa bodi, da je Kopač z drugovi še bolj jokal čez klavernost 'shoda, kakor smo opisali mi. Sumničiti nočemo ničesar. Delavcem odkritosrčno privoščimo izboljšanje položaja, a kolikor >se je dalo iz pozicije razsoditi, se gre tukaj sodrugom samo za »gibanje«. lj Visok gost v »Katoliški tiskarni«. Prem. g. škof Jakob Trobec je danes s svojim nečakom ogledal »Katoliško tiskarno«. Vi'soki gost je izrekel svojo za-dovoljnost in občudovanje nad našim podjetjem. lj Pivovarna Ruer. Kakor se nam poroča, odpeljal se je v soboto 31. pr. m. g, Dr. Ivan Oražen s svojo soprogo na Dunaj, da sklene z nemško nacionalnim zavodom in sicer kreditnim zavodom za trgovino in obrt kupčijo radi odkupa svoje pivovarne v Ljubljani. Tako zgine s tem zopet slovensko podjetje v nemške roke. Število domačih slovenskih pivovaren se vsled tega vedno bolj manjša, zatorej bodemo morali tem našim domačim podjetjem našo celo pozornost obrniti in jih v vsakem oziru kar najbolj mogoče podpirati. lj Utonila je sinoči v domačem rezer-varju pri hiši št. 28 v Hradeekega vasi 20-mesečna Marija Hlebševa. lj Pri volitvi ranjen. V deželno bolnišnico so danes pripeljali posestnika Ivana Cizarja izpod Šmarne gore, kjer ga je vsled nekega nesporazumljenja pri volitvah njegov nasprotnik tako sunil v spodnji del života, da ga je baje težko telesno poškodoval. Cerkveni letopis. c Dve novi maši zaporedoma srno imeli v Križevem pri Kostanjevici. Dne 18. julija jo je daroval č. g. Anton Komlanec, Dne 1. avgusta pa č. g. Janez Baznik iz mariborske škofije. Pri tej priliki so nastopili prvič v uniformi naši mladi Orli. Z zavistjo so gledali sokoli krepke fante, ki so se vzgledno obnašali. Menda bodo sokoliči enkrat izprevideli, da Orel vzgaja poštene, krščanske in značajne fante. Kako je s „So-koiom je pokazal zadnji ponočni napad njihov na Orle. Pri obeh novih mašah je v cerkvi prepeval popolnoma po liturgičnih pravilih pevski zbor izobraževalnega društva, ki je sadaj obenem cerkveni zbor pod vodstvom kaplanovim. Želeti je, da se kaj kmalu razpiše služba organista. Gotovo bode vsak z veseljem prevzel to službo v naši veličastni cerkvi, ki ima sedaj istotako veličastne nove orgle, h katerim je veselje sesti. ' Razne stvari. V srbskem vojnem ministrstvu je neki uradnik poneveril 120.000 dinarjev. Schroeiderjem to priporočilo dal v povelje. O ti nemški »purgarji«! Nedavno so imeli v malem nemškem mestecu Baruth večjo pevsko slavnost. Tujim gostom na čast je bilo vse v zastavah in vencih in na vseh koncih in krajih so bili nabiti po- zdravni napisi. Da, celo okrajna ječa je bila ovenčana in nad vratmi se je blestel v velikih črkah napis: »Prisrčen: Dobrodošli!« Umevno, da je ta napis vzbujal med gosti mnogo smeha. Proti kadilcem cigaret. Iz \Vashing-tona poročajo: Po mnenju rear-admirala Seaton Schroederja, nadkomanderja atlan-tiškega brodovja, naj bi se kadenje cigaret med moštvom na krovu brodov kolikor mogoče omejilo. Da 'bi onemogočil dobavljenje cigaret za moštvo na krovu, je admiral Schroeder v nekem poročilu na mornariškega tajnika priporočal, da se iz liste ladijinega provianta, ki služi moštvu, črtajo -cigarete. Schroeder je v času svojega poveljevanja na bojnih ladjah opazoval učinek kadenja cigaret pri mornarjih in je prišel do prepričanja, da je kadenje škodljivo in 'tudi nič kaj ne prispeva k pridnosti ljudi za izpolnjevanje njih dolžnosti. Najbrže bode mornariški de-partement v sporazumu z admiralom Krvava žaloigra kratko po poroki. Strašno se je končal prepir, katerega je imel 251etni Richard J. Baffely v New Yorku s svojo 181etno soprogo Margareto. Poročena sta bila šele kratko časa, vendar je bil Baffely na svojo mlado ženo, ki je bila slovita kot lepotica, ljubosumen. Po prepiru v stanovanju je potegnil revolver iz žepa in ustrelil na ženo. Kroglja jo je pogodila v spodnji život, da se je zgrudila na tla. Ko jo je videl mož pred seboj v krvi ležečo, je nameril orožje na sebe in se ustrelil skozi srce. Ostal je na mestu mrtev. Tudi žena bode najbrže umrla. Ženske v policijski službi. Eden prv ih policijskih načelnikov v Parizu ie napisal daljšo razpravo o ženski pomoči pri odkrivanju zločinov. Ženske — pravi on — jzpoznajo zločince po nekem notranjem navdahnjenju, slutnji. Niso pa zmožne, da bi napravile najenostavnejše zaključke iz kakršnihkoli okoliščin, dejanja si ne znajo nikakor rekonstruirati. Zato tudi niso sposobne za detektivsko službo. Enako sodi tudi 'kriminalist Vidocq; ženska poseduje edinole veliko intuicijo in zmožnost opažanja. Ravno s tem pa so že večkrat omogočile, da so prišli veliki zločinci v roke pravice. Ravnatelj osrednje londonske policije je izjavil, da poda ženska nmogo natančnejši in popolnejši opis oseb, nego .moški. TRPINČENJE ŽIVALI NA DRŽAVNI ŽELEZNICI. Dne 26. t. m. je bil običajni »sv. Jakoba sejm« na Velki Loki na Dolenjskem, kamor se je prignalo izvanredno veliko živine različne kakovosti. Videti je bilo lepo število pitanih volov ter obilo lepe živine za pleme; bike, krave, teleta itd. Ker je velikološki sejm na dobrem glasu in zaradi lepe živine daleč znan, oglašajo se vsako leto ne le mesarji domače kronovine, marveč pridejo tudi kupci iz sosednjih dežela; še celo v daljno Švico pošiljajo vsako leto lepe pitane govedi več vagonov. Ako sem prav poučen, naložilo se je bilo pretečeni ponedeljek čez 20 vagonov za različne kraje; nekaj tudi za v Švico in Italijo. Doslej se je navadno naložena živina na dolenski progi zvečer nekako ob šesti uri odpeljala proti Ljubljani, letos pa je celi transport ostal na lici mesta ao naslednjega dne do sedme ure zjutraj v tesnih vagonih. Pripomnim, da je bilo nekaj živine naložene vže pred deseto uro dopoldne na dan sejma; tedaj je bila čez dvajset ur vkrcana, predno se je odpeljala. Lahko je misliti, koliko je uboga žival prestala v neznosni vročini, kot slaniki zbasana v vročih vagonih. Tulenje žejne živine in meketanje malih telet mora ganiti naitrdosrčnejšega človeka, le železniška uprava se ne zmeni nič, akopram ima predpisano, živino kar je mogoče hitro odposlati. Na vprašanje nekega trgovca, zakaj se ni živina pravočasno odpeljala, se mu je odgovorilo: »Nimamo masine«. AM je mar tak odgovor na mestu? Ko bi bili kupci vedeli, da nimajo na dolenjski železnici »mašine« za živino voziti, bi bili gotovo rajši sami gnali kupljeno živino po cesti, pa bi bili, izvzemši Tirolsko in Italijo, preje dobili živino domov in ne tako izmučeno. Pripeti se, da ima kak kmetic ali trgovec s teleti in prašiči le slučajno kateri-kra't pretesni kurnik in to za majhno daljavo, bodisi na sejm, ali v Ljubljano v klavnico, takoj je ovaden pri politični oblasti .kjer ga čaka neizogibna kazen. Večjo kazen pa gotovo zasluži železniška uprava, ker na zgoraj omenjeni način trpinči naenkrat več sto živali in obenem tudi povzroča škodo dotičnim kupcem, a oko postave ne vidi velikega grešnika. Ker se vodstvo železnice za ta opomin ne bo gotovo nič zmenilo, bi bilo do- bro, da bi se čast. gospodje poslanci za to stvar nekoliko pobrigali, ker preti nevarnost, da bo ta bolezen železniške uprave postala nalezljiva. RAZPISANE UČITELJSKE SLUŽBE. Na enorazrednici v Javorjah (okraj Kranj) je do 15. avgusta t. 1. razpisana učiteljska služba v stalno oziroma začasno nameščenje. — V šolskem okraju ljubljanske okolice so do 25. avgusta t. 1. razpisane v stalno nameščenje sledeče učiteli-ske službe: 1. nadučiteljsko mesto na dvo-razrednici na Dobrovi; 2. učiteljsko, in voditeljsko mesto na enorazrednici na Grosupljem; 3. nadučiteljsko mesto na petrazrednici v Št. Vidu pri Ljubljani; 4. nadučiteljsko mesto na dvorazrednici v Sori; 5. učiteljsko mesto na trirazrednici v Šmarju; 6. učiteljsko mesto na dvoraz-rednici na Rudniku; 7. učiteljsko in voditeljsko mesto na enorazrednici na Veliki Ligojni. — Učiteljsko in voditeljsko mesto na Ovsišah pri Podnartu (okraj Radovljica) do 15. avgusta t. 1. v stalno nameščenje. Zeppelin ima smolo. Ob krasnem vremenu ie včeraj ob 10. nri 10 minut odpiul Zeppelin s svojim zrakoplovom proti Kolinu, kjer so storili .vse za velikanski sprejem. Hud vihar je pa tiral zrakoplov proti jugu. Zeppelin je bil prisiljen, da 'se je povrnil iz Koblenca nazaj v Frankobrod, kamor se je povrnil ob 8. uri 45 minut. Zeppelinu se je pokvaril tudi motor. Danes popoldne smo dobili iz Franko-'broda poročilo, da se je Zeppelin dvignil ob 10. nri dopoldne, da pa zopet ni mogel poleteti naprej in je moral ostati v Franko-brodu. Popravila zrakoplova bodo zahtevala precej časa. Telefonska in brzojavna poročila. HRVAŠKO-SLOVENSKI SHOD KATO- LIŠKO-NARODNEGA DIJAŠTVA. Spljet, 3. avgusta. Vseh udeležencev je 800, med njimi 120 Slovencev. Med krasno vožnjo veselo prepevanje. Hrvatje so nas pozdravljali z bregov in čolnov. Italijanaši v Zadru so nas napadli s kamenjem, trije naši so bili ranjeni, Veličastni kongres je pozdravfl župan. »NARODOVA« RACA. Jesenice, 3. avgusta. »Narodova« brzojavka o stavki občinskih uslužbencev na Jesenicah je popolnoma izmišljena. V Občinski pisarni in v občini je red, samo tajnik je odpuščen, ker so ga liberalci hujskali. NEMŠKI KANCELAR PRI NAŠEM CESARJU. Dunaj, 3. avgusta. Novi nemški kan-celar se osebno predstavi našemu cesarju meseca septembra. RUMUNSKI ZDRAVNIKI PROTI MEDNARODNEMU ZDRAVNIŠKEMU KONGRESU V BUDIMPEŠTI. Dunaj. 3. avgusta. Dunajski rumtin-ski zdravniki izdelajo spomenico skupno z romunskimi zdravniki v kraljestvu, v kateri izjavijo, da se ne udeleže zdravniškega kongresa v Budimpešti. PRIPRAVE ZA SPREJEM VLADARJEV NA MORAVSKEM. Brno, 3. avgusta. Iz Velikega Meze-riča poročajo, da je naznanil župan Czer-maik občinskemu svetu, da se je sestavil za sprejem vladarjev godbeni in akcijski odbor. Godba se pomnoži s tujimi godci, tudi pevski zbor se pomnoži. Pel bo vladarjem na čast »Kde dumov rnuj« in mo-ravansko narodno pesem »Moravo«. NASTIČ ZARUBLJEN. Zagreb, 3. avgusta. Nastiču so za-rubili 500 K. RAZBURJENI MALOAZIJSKI MOH4-MEDANCI. Carigrad, 3. avgusta. Zaradi Krete so inaloazijski mohamedanci zelo razburjeni. Groze, da je 300.000 mohamedancev pripravljenih za prostovoljno vojsko. SPOR MED KITAJSKO IN JAPONSKO. Tokio, 3. avgusta. Enajsta japonska divizija je dobila povelje, naj odide proti kitajski meji. ŠPANSKA. London, 3. avgusta. Brcdovje pri Gibraltarju je dobilo povelje, naj bo pripravljeno in naj pričakuje nadaljnih povelj. Madrid, 3. avgusta. Nameravani generalni štrajk po celi španski se je izjalovil. ^ V Barceloni je mir in se promet ondi že normalno razvija. POVODNJI V MANDŽURIJI. Tokio. 2. avgusta. Iz Mandžurije prihajajo vesti o groznih povodnjih. Utonilo je baje nad tisoč ljudi. V Kirinu, 225 milj od Mukdena je pod vodo 7000 hiš in voda še vedno narašča. VRELA KAVA POVZROČIL A SMRT. Zatec, 3. avgusta. Sin zidarja Zahrad-nilka, star eno in tri četrt leta je prekucnil nase med igro lonec vrele kave, s katero se je poparil talko, da je revček na opeklinah umrl. POTRESI V KALABRIJI. Rim, 3. avgusta. V Kalabriii jo bili Včeraj močni potresni sunki, a škode potres ni napravil. Španska revolucija. Zdaj je znano, in španski ministrski predsednik sam je izjavil, da je prisilila Francoska Špansko v maroško pustolovstvo, kar seveda Francozom ni všeč. O barcelonski vstaji dohajajo tudi veleza-nimive podrobnosti. Barcelonski generalni kapitan je mirno gledal, ko so anarhisti v čedni zvezi s socialnimi demokrati po-žigali samostane, morili nune in menihe, ko so morili celo usmiljenke po špitalih in nosile divje tolpe kose umorjenih redovnic in redovnikov po mestu. Nastopil je odločno šele, ko so bile že do skrajnosti razvnete anarhistične in socialnodemo-kratiške živinske strasti. Seveda so morali končno delati red topovi, da so zadušili divjo počenjanje po preliti krvi menihov in redovnic vpijanjene anarhistično-socialistične bestialne sodrge. Na Španskem obsojajo počenjanje anarho-socialno aemokraške barcelonske druhali tudi liberalci in celo republičani, naši judovski listi so pa simpatizirali z barcelonsko be-stijo. Tekla je meniška kri. Razumemo zato »simpatije« avstrijske svobodomiselne javnosti »junaški« barcelonski druhali. Danes je došlo le malo poročil s Španskega in Maroka. Cele ulice v Barceloni že v razvalinah. Neki konjeniki, ki je prišel iz Barcelone v Maureso, da bi oddal brzojavko, je pripovedoval, da izgleda v Barceloni strašno. Cele ulice da leže v razvalinah. Povsodi se vidi barikade in luže krvi. Neki begunec pripoveduje, da obstoji veliko nasprotstvo med vojaštvom in policijo. Vojake je ljudstvo povsodi pozdravljalo in jih obdarovalo s sniodkami in pijačo, medtem ko je bilo redarstvo izzviž-gano. Generalom da se je klicalo: Živela armada! doli z vojno! Vojaki so se na ve-čih krajih branili streljati na ljudstvo. V večih krajih so streljali v zrak. Ženska, ki je ubila štiri policiste. Dopisnik milanskega »Corriere della sera« v Genovi je imel pogovor s slikarico Marijo Corti, ki je bila v strašnih dnevih v Barceloni in je torej videla vse strahote, a sedaj pribežala s parnikom »Umbria« v Genovo. Slikarica je pripovedovala med drugim: »Žene so sodelovale pri revolti, da so možem omogočile nemoteno gradnjo barikad, so se žene vlegle s svojimi otroki pred bližajočim se vojaštvom na tla, s čemur je bilo posebno konjeništvo zelo ovirano v napredovanju. Pozneje so se žene aktivno udeleževale bojev. Ena teh žen mi je pripovedovala sama, da je ustrelila štiri policiste in več drugih ranila. Za to »junaštvo« so jo nosili revolucionarji ,v triumfu po mestu, nakar so jej pomagali, da je pobegnila. Don Jaime. Poročila, da je princ don Jaime došel na francosko-špansko mejo, so zlagana. Prihc je došel 31. m. m. na Dunaj, kjer je prenočil in potoval na to v Strohsdorf. Kralj Alfonz. '0 kralju Alfonzu se poroča, da odpotuje v Bjaric, ker se boje za njegovo življenje. Po drugih poročilih pa hoče kralj obiskati Barcelono. V Barceloni je nastal mir. Potrjuje se, da je bilo med barcelonskimi nemiri ubitih 400 oseb. Demontirajo se poročila, da so že izvršili smrtne obsodbe vojaških sodišč. Obsodbe mora potrditi ministrstvo. Železniški promet Barcelone s Cerbero, Saragoso in z Valencio obnove 3. t. m. Barcelona kaže navadno lice. Z afričanskega bojišča. Špansko časopisje naglasa, da jamči Maroko za škodo, ki jo imajo Španci vsled nastopa Kabilov. Kabili so napadli 1. t. ni. proviantni vlak. Napadalce so Španci odbili. Španci so izgubili mrtvega enega stotnika, dva španska vojaka sta ranjena. Mavri so pričeli obstreljavati Alhucemas. 1000 mrtvih! 2500 ranjenih. 38 samostanov zažganih! Begunci, ki so zbežali iz Barcelone, pripovedujejo naravnost strašne podrobnosti o strahotah, ki so se godile minoli teden v Barceloni. Mnogo nun je bežalo preoblečenih za moške. Bilo je zažganih 38 cerkva in samostanov. Svete podobe in relikvije so bile pometane v ogenj. Med drugim je bilo zažgano tudi sirotišče h dobremu pastirju. Sirote, med katerimi ie bilo mnogo težko ožganih ,so bile sprejete od usmiljenih sosedov. Sam generalni ka- jpetan sodi, da je okoli 1000 mrtvih in ,?500 težko ranjenih. Bolnišnice so prenapolnjene ranjencev. Barcelonsko vstajo povzročili Karlisti. Barcelonske nemire so vprizorili Karlisti. Pridružili so se jim tudi socialisti in anarhisti, ki so po skrbno pripravljenem načrtu 'požgali samostane in dobrodelne zavode. M ad ris ko časopisje in tudi opo-zicionalne stranke ostro obsojajo barcelonsko vstajo in podpirajo boj s Kabili. Pecite, pražite in kuhajte „PEKATETEsaj se dajo te okusne testenine na raznovrstne načine pripravljati. 1411 3 T UZ> 10 OJE IN' E. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 3 avgusta Pšenica za oktober . *.....13 72 Pšenica za maj 1910.....13 95 Rž za oktober 1. 1909 . 9 95 Oves za oktober 7'63 Koruza za julij 1909 ..........7 74 Koruza za maj 1. 1910..........718 Efektiv:---. leteirstegična paročilo. Višina n. morjem 3'Jf>'2 n. srel zrrčn! tln«c 736-0 »"i C Čjs opa-S c jvirajt Stanje barometra v mm Temperatura po Celzija Vetrovi i-feb5 tt Ji a « I = s TI » B -1 „ ► 2 9. zveč. 732-3 227 sl. jzah. jasno • 3 j 7. zjutr. 32-5 172 Si. jug. del. obl. 00 : 2. pop. 311 23 2 sr. szah. del. jasno Srednja včerajSnja temp. 22'7°, norm. 19 7». 2145 1-1 Žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsegamogočni poklical našo iškreno ljubljeno teto, oziroma gospodično Marijo Dežman po dolgi mučni bolezni prevideno s sv. zakramenti za umirajoče v 80. letu njene starosti, ob 3. uri popoldne k Sebi v boljše življenje. Pogreb predrage ranjice bo v torek zjutraj iz hiše žalosti z Gornjega Tu-stana št. 3 na pokopališče v Moravče. Preblago pokojnico priporočamo vsem v molitev in blag spomin. Svete maše zadušnice se bodo brale v Gornjem Tustanu in Moravčah. Gornji Tustan, 1. avgusta 1909. Franc Orehek, posestnik, Ivan Orehek, paznik prisilne delavnice in posestnik, nečaka; Barbara Vidergar roj. Orehek, posestnica, nečakinja. 2115 Stanovanje obstoječe iz 2 ali 3 sob, kuhinje in pritiklin z vodovodom, eventuelno tudi nekaj vrta, z opravo ali brez nje, se odda v najem za poljubno dobo v hiši tik samostanskega vrta na Brezjah. Več se poizve pri lastniku hiše, tamošnjem organistu. g« -luoliii" Specialiteta za kadilce. 3265 Glavna zaloga: (11) Lekarna Ufo. pl.Trnkozcy v Ljubljani, H. Uolk, Kemična pralnica Š »stanj , Štajersko se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši. Sprejemalnica za Ljubljano uri I. Magdiču, krojaču, Miklošičeva cesta 10. 680 30-1 2137 Zahvala. l-t Za mnogobrojne dokaze sočutja povodom bridke izgube naše iskreno ljubljene hčerke, oziroma sestrice, gospodične Angele Sirk gojenke III. I, višje dekliške šole v Ljubljani izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo tolažilo in spremstvo na poslednji poti. Posebno zahvalo izrekamo preč. šentpeterskemu župniku g. Pavlicu za tolažilne obiske v njeni bolezni, dalje čč. šentpeterski duhovščini, gospodom profesorjem dr. Tominšeku, dr. Cerku in dr. Grcišlju, dalje gdč. učiteljicam Karlinovi in Grošljevi, predsedniku »Glasbene Matice« g. prof. Stritofu, koncertnemu vodju g. Hubadu in vsem gospodičnam in koleginjam, ki so spremili pokojnico k zadnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo tudi gg. pevcem »Glasbene Matice« in pevskega društva »Ljubljana« za ganljive žalo-stinke. Najprisrčnejšo zahvalo darovalcem krasnih vencev in gospodičnam, ki so jih nosile pri sprevodu. Prisrčno zahvalo izrekamo nad-zorovalni dami v. d. š. gdč. VVesner-jevi, gdč. sošolki Lini Medicevi in vsem drugim tovarišicam za tolažilne besede in obiske v času bolezni. Končno srčna zahvala sploh vsem, ki so na katerikoli način izkazali svojo ljubezen in sočutje dragi pokojnici, bodisi v času njene bolezni, bodisi da so jo spremili na zadnji poti k Svetemu Križu. Vsi ti dokazi ljubezni in sočutja do nepozabne pokojnice so nam v veliko tolažbo v teh žalostnih dneh. Vsem srčna hvala I V Ljubljani, 1. avgusta 1909. • Žalujoča rodbina. in S Zaloga vina Josip Ritossa posestnik, Karojba (Istra). Za Šport In premet. Zaloga koles Pucii, (StyrlD), Globus, st Regent in drugiii Mlnlh znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prelem koles za emajliranje, : ponižanje ter popravila : soSidno in oena. ___Karol Čamernik LJubljana, Dunajska c. št. 9- se takoj ceno prodajo. 1. Grobelnlk v Ljubljani. — Kje, pove 2140 3-1 lagajničarka sc sprejme v večjo trgovino mešanega blaga. Prednost imajo one na deželi. Luka Senica trgovec, Šmarje pri Sevnici, Štajersko. 2142 3-1 na dobrem prometnem kraju v Ljubljani se odda na račun gostilničarju, ki založi kavcijo 1000 K. Več se poizve v Gradišču 13. 2116 3—1 Oddati je še nekaj lepih stanovanj s tremi sobami in pritiklinami za 1. november. Poizve se na Poljanski cesti št. 22. v parterju na desno. 1999 5-1 Lepo solnčno in zračno stanovanje je za oddati za november na štev. 26., cesta na južno železnico v 1. nadstropju. 3 sobe, kuhinja, klet, drvarnica, podstrešje in lep vrt. Več se poizve istotam v II. nadstropju. 2132 3—1 «— Spalne sobe OPRAVA temna, ki je komaj 5 mesecev rabljena se takoj proda za gotov 2147 denar v Jenkovi ulici št. 13. 3-1 Proda se dvonadstropna nova hiša katera je še 18 let prosta od davka. Izve se Ljubljana Trg-Tabor št. 5 . 2146 3-1 Zajamčena naravna poštena istrska vina belo, črno in fini filer od 17 do 24 kron 100 litrov, fino vino za sv. maše od 40 do 56 kron 100 litrov, franko postaja Montana. Ako da stranka posodo, 1 krono ceneje. Fini domači tropinovec K t'40 do 1'60 liter, fini domači konjak K 4 do 6 liter. ki zna kovati konje, vozove, sprejme takoj Valentin Urbančič, kovaški mojster v Ljubljani, Dolenjska cesta 1. 2141 l-i Kdor hoče varno, mirno iti hitro potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1639 3n Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 23. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Victoria nosi 25.000 ton Amerika....... 24.000 President Lincoln ... „ 20000 President Grant .... , 20.000 Vožnja Ljubljjana-Hamburg traja z ni novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. Zastonj torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoozy zraven rotevža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brez- • plačno razpošiljajo. 3257 52— ( ji t .i «!■ ~—i. i Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, 1097 je na prodaj pod jako ugodnimi pogoji. — Natančnejše informacije daje gospod dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani. 2098 4-1 priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — lzborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni nKarminetu po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oudaja na debelo po dogovoru ceneje. — Stare desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje pc 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. Št. 11333. Razpis. 2110 3-1 Podružnice Spljet, Celovec ta Trst - DelnlSka glavnica -K 3,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih Za popravo ceste Podrošt-Petrovobrdo v cestnem okraju Škofja Loka na 30.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave, Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 10. avgusta 1.1. ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono doposlati je zapečatene z nadpisom: »Ponudba za prevzetje poprave ceste Podrošt-Petrovobrdo«, Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5°/o stavbnih stroškov v gotovim ah pa \ pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. . . Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višine ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ot navadnih uradnih urah. Deželni odbor kranjski, Ljubljana, dne 29. julija 1909. ngBmmmBammn Podružnice Spljet, Celovec tn Trst * r/„ Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzu. Rezervni lonti K 300.000.