27. štev. V Ljubljani, dne 6. julija 1912. Leto IV, Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Karoinina in oglasi se nsj pošiljajo na upravništvo „Slov. Doma" v Ljubljani v nedeljo, dne 7. julija 1.1. ob 10- uri dopoldne v veliki dvorani „ Mestnega doma“. Na dnevnem redu so razprave o splošnem političnem položaju, deželni klerikalni politiki in njenih posledicah, organizaciji stranke po deželi in o narodnem skladu. Vstop je dovoljen le vabljenim članom, zato je prinesti vabilo seboj! Ako bi kdo izmed zaupnikov ne dobil vabila, naj piše ponj Izvrševalnemu odboru narodno-napredne stranke v Ljubljani ali pa se udeleži shoda v spremstvu vabljenega zaupnika. Slovenska zmaga v Pragi. Poplačane so vse ure tihega in vstraj-ncga dela po skritih sokolskih telovadnicah. Izvojevali smo zmago, ki je nekrvava, ki pa ponese slovensko ime po celem svetil, ki pokaže celemu svetu, da smo tudi mi tu, da tudi mi kaj zmoremo, da tudi mi uspešno tekmujemo z vsemi, tudi največjimi narodi. Na sokolskem zletu v Pragi se je vršila tekmovalna telovadba za prvenstvo v vsem slovanskem Sokolstvu. Dalo se je doseči kvečjemu 230 točk. Na prvem mestu je slovenski Sokol Vidmar, ki je dosegel 220'/2 točk, na drugem Čeli Svobodo (2175) točk, na tretjem pa zopet Slovenec Fuks z 216 točkami. Čita-telji, kot Slovenci, moramo biti hvaležni vrlima Sokoloma za njuno zmago: pomislimo, da se zleta niso udeležili samo vsi Slovani, temveč tudi Amerikanci, Angleži, Francozje itd. Po časopisju se tako zve povsod uspeh naših Sokolov, uspeh, ki nam je lahko v čast in ponos. Vzemimo si vzgled na dokazu tega, kar vedno povdarja »Slovenski Dom«: nobena ura še tako tihega in skritega dela ni izgubljena. Ura za uro, dan za dnevom, tudi leto za letom mogoče poteče navidez brez pomena. Toda skrito delo je podobno v zemlji skritemu zrnu: nekega dne se razvije in zablišči na svetlem solncu uspeha plod vseh teli skritih dni. A kar velja za sokolsko delo, velja tudi za naše kmečko: delajmo, stremimo za krasnim ciljem osamosvojitve in okrepitve kmečkega stanu, nekega dne tudi mi dosežemo cilj svojili stremljenj, kot so ga dosegli naši vrli Sokoli v Pragi. Vedno in vedno imejmo pred očmi: le sam more postati vsakdo svoj odrešenik ! Na delo za staro pravdo slovenskega kmeta! (K nedeljskemu shodu.) V nedeljo se bo obravnavalo v Ljubljani vprašanje o kmečki organizaciji. Ne glede na posamezne podrobnosti ne pozabimo na dve glavni točki: Narodno-napredna stranka je, sodeč po sebi, prepustila klerikalni stranki v na-di na njeno politično poštenje, vse poslanske mandate po deželi, zase je izgovorila mestne. Čeprav je ta prevelika zaupnost omogočila neposredno sedanjo klerikalno strahovlado v deželi,, ne smemo pozabiti na eno, po našem mnenju velevažno stran: klerikalna stranka je dobila s tem tako-rekoč brez boja priliko, da pokaže, kaj zna, da preide od besed svojih lepih programov do dejanj. A kaj nam je pokazala ta S. L. S.? Da jo imajo v rokah ljudje velikih korit, pa majhnih zmožnosti. — Osem dolgih let so delali obstrukcijo v deželnem zboru in preprečevali vsako delovanje. Mislili smo, tem večjo hočejo napraviti razliko med temi osmimi suhimi leti in med zlato dobo novih časov. In približal se je »veliki moment«. Nič več se ni bilo mogoče izgovarjati: »če bi bili mi na krmilu, bi napraviti to in to.« Prišli so na krmilo. In kaj smo videli? Doživeli smo to, da je čez tri leta po tem velikem momentu izšla od bivšega klerikalnega prva- ka in deželnega glavarja brošura o kranjskem deželnem gospodarstvu, kjer je edini greh, ki ga more očitati prejšnjemu »liberalnemu« gospodarstvu to, da je — pre-varčno gospodaril z deželnim imetjem, a klerikalni stranki daje grozovito spričevalo, da je napravila v treh letih čez 13 milijonov kron d o 1 g a. In v nedeljo na zborovanju bo naša prva naloga, da odločno povzdignemo svoj glas proti temu, da bi obveljalo ime, ki ga hoče pl. Šuklje vpisati v matriko klerikalne politike za to-le klerikalno gospodarstvo, da bi oveljalo za to ime »agrarni program«. Povzdignemo svoj glas in porečemo: ta-le klerikalni program ni agrarni program, temveč program podkupovanja tistih kmečkih volil-cev, ki se pod verskim pritiskom duhovščine iz strahu za svoje duše podkupiti dajo. Ker račun je lahek: Kranjska ima 11 političnih okrajev. Odračunimo na Ljubljano dva milijona deželnega dolga, in na vsak okraj ga pride po en milijon; v okraju, ki ima na primer 40 občin, pride na vsako občino po 25.000 kron deželnih dolgov. Z drugimi besedami: dobrote tega gospodarstva bi morale dati vsaki občini vsaj 1000 kron čistega dobička na leto, da bi sc dolg izplačeval. Na shodu povemo javno, da bomo smatrali deželno gospodarstvo tedaj za gospodarstvo po kmečkem programu, ko se bo vodilo v zmislu kmečkih potreb, ne pa po tem, kar so različni učeni doktorji bogoslovja brali po debelih knjigah in skušajo s tem eksperimentirati v ta namen, da bi v zaplotu »agrarnega programa« uničevali svoje politične nasprotnike. Zato moramo odklanjati .»agrarni program« S. L. S., ker je to le farovški program pod izposojeno firmo kmečkega imena. Druga temeljna točka pri obravnavanju o naši organizaciji mora biti vpo-števanje pomena, sposobnega posameznika za stvarjenje sposobne celote. Tozadevno imamo zopet v S. L. S. svarilen vzgled. Kako zapeljive besede ima po svojih tiskanih programih, tako zapeljive, da moramo ravno tej bleščeči zapeljivosti na rovaš pripisovati, da so se priklopili S. L. S. oni pristaši, ki so se je oprijeli po deželi iz prepričanja. Videli smo pa tekom zadnjih par let, da pokvari nič vreden posameznik najlepši program. Zato je tudi v tem oziru imelo svojo dobro posledico dejstvo, da se je dalo klerikalcem tako lepo priložnost, da pokažejo, kar znajo. Pokazali so, da tudi za Slovence velja to, kar se je izkazalo še po vseli, tudi velikih državah, da je katoliški duhovnik lahko dober duhovnik, da je pa vedno slab upravitelj ljudskih zadev, kadar dobi v roke neomejeno posvetno oblast- Pred našimi očmi in na račun svojih žepov smo dobili priliko prepričati se o resničnosti reka: čevljar naj ostane pri svojem kopitu! Kranjski farovž je dokazal to svojo upravno nesposobnost tudi s svojo strahovlado. Posegel ni drugega, kot očistil naše in zastrupil svoje vrste. Pod firmo agrarnega programa je pridružil svojemu farovškemu programu še program koritarstva. Naše vrste so očiščene. Toda, življenje je neprestano gibanje, kdor ne napreduje, nazaduje. Zato moramo posvetiti posebno pozornost prosveti, šoli in satnoizobrazbi sebe (sedanjega rodu) in mladine (bodočega rodu). Moramo si začeti vstvarjati temelj za slovenski program, za program desetletij. Pri tem delu bo morala biti glavna skrb, da bomo imeli čim več sposobnih posameznikov. Šele ti dajo vsem programom na papirju pravo vrednost. Naj vzklije to spoznanje iz napak, ki jih je zagrešila na naš račun S. L. S. Če bo še nam in našim potomcem plačevati take stroške naj bodo vsaj šolnina za nauke, ki jih posnemamo izza dobe slavne vlade Slovenske ljudske stranke. Temu pripravljalnemu delu za stavbo temeljev za bodočnost se pa pridruži na nedeljskem sestanku načrt za realno delo, ki ga zahtevajo današnje potrebe in razmere, delo, kateremu damo podlago s tem, da se snidemo, pogovorimo, izmenjamo mnenja, povemo potrebe in poiščemo sredstva za izvršitev svojih načrtov. Vse za staro pravdo slovenskega kmeta! — Na delo! Nova vojaška postava. Mnogo in mnogo naših čitateljev pripada vojaškemu stanu. Prav je, da prinesemo in priobčimo nekaj določil novega vojaškega zakonika, katerega je zbornica že sprejela in bode vsak čas dobil najvišje cesarjevo potrjenje. Seveda se bodemo ozirali na določila, važna za kmetovalca. 1. Po dosedanjem vojaškem zakoniku iz leta 1889. bilo je vzetih v vojake vsako leto 103.100 mož v stalno vojno, 10.000 mož v avstrijsko deželno brambo in 12.500 mož v ogrsko deželno brambo. V teku tridesetih let ni bilo nikakih prememb, ra- zen, da se je zvišalo število moštva za deželno brambo za 20.000 mož. Po novi, sedaj sprejeti postavi, zviša se število rekrutov za stalno vojsko na 159.500 mož (prirastek se bode dopolnjeval tri leta); v avstrijski deželni hrambi na 26.977 mož (prirastek se bode dopolnjeval šest let) in 25.000 mož ogrske deželne hrambe. Zvišanje moštva utemeljujejo s tem, da ima sosednja Nemčija več vojaštva, ko naša država, kljub temu, da šteje avstro-ogrska 10 milijonov prebivalstva več, kakor Nemčija. 2. Nova postava določa za pehoto v splošnem, razen nekih izjem, dveletno vojaško službo, ter se vpelje v teku treh let. Oveletno vojaško službovanje prišlo bode v dobro 85 odstotkom moštva. Pri konjiči (kavalerija in deloma artilerija) bode ostalo dosedanje triletno službovanje in pri vojni mornarici štiriletno. Pri pehoti služili bodo edinole podčastniki tri leta. 3. Vojaški dolžnosti zavezani so po novi postavi: a) pehotno moštvo z dveletnim stalnim službovanjem spada še nato 10 let v rezervo; h) moštvo, služeče pri konjenici, topni-čarstvu in podčastniki pehote ter moštvo, katero služi prostovoljno tri leta, spada 7 let v rezervo; c) nadomestnih rezervnikov vojaška doba traja 12 let. Določila za mornarico so za nas brezpomembna. Deželnobrambna dolžnost zapopada-na je v posebnem deželnobranibnem zakoniku. 4. Važna v novi postavi je določba, da odpade dosedanje žrebanje. Po dosedanji postavi je oni z visoko številko prišel v nadomestilo rezervo, ko je bilo dopolnjeno stalno število moštva. To sedaj odpade. 5. Enoletnim prostovoljcem ne ‘bode potreba delati izpita za častnike nadomestne reserve, ker bode itak vsakdo imenovan častnikom. Tudi odpade drugo leto službovanja kot kazen. 6. V novem zakoniku so olajšave za one vojake, ki so že posestniki kmetij ali pa vzdrževalci svojih rodbin, da si izprosijo lažje službovanje in vojaško izobrazbo v nadomestni reservi. Po § 32. dovoljeno je, da se prideli namreč reservi lahko 4 odstotke moštva, zato bode izposloval lahko oče, ako ima več sinov z ozirom na posebne razmere, to olajšavo svojini sinovom, Posedaj je.imel do te olajšave le edini sin pravico. Omembe vredno je določilo, da so naborniki, ki se pripravljajo za kak poseben poklic, obrt itd., oproščeni toliko časa rednega službovanja, ako izgoto-ve svoje študije do 1. oktobra njihovega 24. leta. 8. Nadomestni reservniki podvrženi bodo lOtedenski vojaški izobrazbi, mesto dosedanji, 8tedenski. 9. Glede orožnih vaj so sledeča določila: a) moštvo z dveletno presenčno službo sme se poklicati k orožnim vajam za cel čas vojaške dolžnosti največ 14 tednov. Posamezna orožna vaja ne sme trpeti nad štiri tedne; b) moštvo s triletno prezenčno službo sme se poklicati v celem največ 11 tednov; posamezna orožna vaja ne sme trpeti nad tri tedne. Kdor pa bode hotel služiti prostovoljno nepretrgano štiri leta, odpade sploh vsaka orožna vaja. c) Moštvo, prideljeno nadomestni reservi, ima opraviti troje orožnih vaj, trajajočih največ po štiri tedne. 10. Dosedanji kontrolni shodi odpadejo in se to nadomesti s pismeno prijavo. Slaba stran nove postave je v tem, da bode okrog 50.000 nabornikov, ki so bili dosedaj prideljeni nadomestni reservi, služilo pri aktivnem moštvu dve leti, oziroma celo tri leta. Izdatki za vojaštvo se pa povišajo vsled teh prememb ^ prihodnjih treh letih za 80 milijonov kron. — Vlada sama je izjavila, da 'se nekatere točke ne bodo popolnoma po zakonu izvajale, in se določijo posebne olajšave glede orožnih vaj posameznim naredbenim potom. Naši čitatelji naj sami presodijo, v čem bode nova postava boljša od stare, in zahtevajo obračuna od poslancev. Posredovalnica za slovensko obrtništvo. Slovenski obrtniki na Štajerskem smo zelo pogrešali zavod za posredovanje obrtniških vajencev. Da se temu čimpreje odpomore, se je na 1. slovenskem obrtnem shodu v Celju sklenilo tozadevne posle poveriti »Občeslovenskemu obrtnemu društvu« v Celju. Društvo je s posredovanjem že pričelo in je moralo posebe nastaviti pomožno pisarniško moč, ker društveno vodstvo ne more samo izvrševati obilnih poslov, ki jih zahteva taka posredovalnica. To dejstvo dokazuje, da se deluje z vso resnobo na uresničenje obrtne organizacije in na izvršitev sklepov, storjenih na obrtnem shodu dhc 27. maja 1912. Zatorej se podpisano društvo obrača do vseh obrtnih zadrug, kakor tudi do posameznih mojstrov-obrtnikov, da se isti v slučaju potrebe poslužujejo naše posredovalnice, ki jim bo preskrbela naslove staršev ali varuhov dečkov, kateri se želijo priučiti kaki obrti. Tozadevnim dopisom je priložiti znamke za 40 vin., dočim opravlja posredovalnica vse posle, zadevajoče priglasitev otrok za uk brezplačno. Kakih pogajanj med starši in mojstri posredovalnica ne prevzame, temveč sc morajo mostri glede določitve učne dobe i. t. d. dogovoriti direktno s starši, oziroma va-ruhi bodočega učenca. Vsa vprašanja na posredovalnico se morejo vršiti le pismenim potom. Pisma je nasloviti sledeče: »Posredovalnica Občeslovenskega obrtnega društva« v Celju. Opozarjamo še, da naša posredovalnica ni namenjena samo za Spodnji Stajcr, temveč se na njo lahko zaupljivo^obračajo tudi obrtniki in taki, ki želijo dati dečke v uk, vseh ostalih slovenskih pokrajin. Radi tega prosimo vse slovenske časopise, da nam gredo pri našem započetem delu, ki bo za utrditev slovenskega obrtništva neprecenljive vrednosti. Občeslovensko obrtno društvo v Celju. j:' — • ■ ' ' -■ ■ 'S ■ . ' ^ V V nedeljo, 7. julija 1912 bo na mm dirkališča pod Tivoli v Ljubljani velikanska veselica ki jo prirede na tast zaupnikom narodno-napredne stranke ljubljanske in okoličanske gospe in gospodične v prid HNarodnenra skladu11. Svirata dve godbi: Slovenska Filharmonija iz Ljubljane in godba iz Kranja. 25 pavilijonov za vino, pivo, tekmovanje vin, jedila, slaščice, cvetlice, šampanjec, vrtiljak, srečolov vagon premoga glavni dobitek, menjalnico, toba-karno i. t. d. Komično fotografiranje, dviganje zrakoplovov, komični nastopi, petje, ples. — Umetalni ogenj. Začetek ob 4. pop. Vstopnina 40 vin. Razgled po svetu Sokolske slavnosti v Pragi. Slavnosti, ki so se vršile pred enim tednom v Pragi, so bile pravi prazniki slovanske vzajemnosti na polju zdravja, zavednosti in volje. Navdušenja, ki je vladalo te dni v Pragi, ni mogoče popisati. Podrobna poročila so priobčili dnevniki, in priobčijo jih tudi »Sokolski Vestniki«, cela številka »Slov. Doma« ne bi zadostovala, če bi hoteli le približno opisati slavnosti in navesti udeležence. Zato naj vedemo le nekaj glavnih točk. — O udeležbi si napravimo najbolj jasno sliko, če pomislimo, da je prišlo na te sokolske dni v Prago 108 posebej najetih vlakov; vseh osebnih vlakov od četrtka do nedelje je pa prišlo v Prago 1492. Na telovadišču, o katerega obsežnosti smo že zadnjič poročali (čez 22 oralov), je bil tak naval, da je moralo 50.000 ljudi oditi, ker niso več dobili vstopnic. V sokolskem sprevodu je bilo 30.000 Sokolov, v kroju 18.000, s 304 zastavami, 300 konjenikov in 20 godb. Telovadcev je nastopilo 11.000, telovadkinj 6000. Javno telovadbo sta si ogledala dva ministra, cesarski namestnik, zastopnik mesta Petrograda, Pariza, Amerikanci, Angleži, Nemci iz rajha itd. itd. Za nas ima zlet še posebno zato pomen, ker je pri tekmovalni telovadbi zmagal Slovenec Vidmar na prvem, Fuks pa na tretjem mestu, tako, da so naši Sokoli med vsemi Sokoli po širnem svetu letos priborili prvo mesto. Krščanski socijalizem. Dr. Dub je kupil pred nekaj leti cil-nigsdorfski rudnik za 12.000 K; sedaj ga je prodal dunajski občini za 1,250.000 kron, za stokrat toliko. 600-000 K je moral dati od tega za krščansko-socijalni volilni sklad, 600.000 K je pa njemu ostalo. Ni je nad krščansko-socijalno politiko in ljubezen do — samega sebe! Slovenija Dr. Lampe ljubi svojega bližnjega! V četrtek, dne 4. t. m. ob 9. dopoldne se je začela v Ljubljani obravnava proti bivšemu deželnemu poslancu Ribnikarju, katerega je ovadil deželni odbornik, doktor bogoslovja in m a š n i k Lampe radi znanih slovenskih demonstracij leta 1908. Živelo praktično krščanstvo! Slovenski kmetje izstopajo iz katoliške cerkve. Klerikalni »Gorenjec« priobčuje dne 28. junija med novicami sledečo vest iz Križa pri Tržiču: Iz katoliške cerkve je 28. maja 1912 izstopila na Dunaju, tukaj rojena Rotija Perko, Zrnčeva iz Križa, stara 29 let. To je letos že drugi slučaj. Dne 16. inaja 1912 je namreč v Brucku na Muri iz katoliške cerkve izstopil in postal protestant Janez Plajbes, Jačopov iz Ži-ganje vasi, oženjen, star 42 let. Verski odpad naših ljudi pa se ne godi samo v tujini. Dne 14. t. m. so prišli trije fantje iz Žiganje vasi župniku naznanit, da izstopijo iz katoliške vere in se zapišejo v svobodomisclsko vero. Poučil jih jc, da morajo to naznaniti c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kranju. Ali so to storili ali ne, ni znano, — Nad takimi vestmi naj bi se naši škofje nekoliko zamislili, poterngotovo primejo razne fanatike, kot je dr. Krek ali dr. Lampe, nekoliko za ušesa. Če že začno kmetje, ki so gospodarsko popolnoma neodvisni, izstopati iz cerkve, potem zapoje klerikalizmu pri nas pač kmalu mrtvaški zvonec. Ker je namreč javno znano, da naši škofje si- cer besno napadajo slovenske katoličane, ki so »liberalci«, da so pa obenem skrajno ponižni pred — nemškimi luteranci, ki so odpadli od katoliške vere. Zakaj to? Kakor hitro naši škofje niso tem luterancem kaj všeč, jim ti odpadniki takoj zažugajo, da bodo nadaljevali svojo agitacijo za izstopanje iz cerkve med katoliškimi Nemci. In škofje se takoj spomnijo ljubezni do bližnjega, katere ne poznajo napram slovenskim naprednim rojakom, ker se jih — ne bojijo. s Velika ljudska veselica na čast zaupnikom narodno - napredne stranke v korist »Narodnemu skladu« na dirkališču pod Tivolijem v Ljubljani. Na to veselico vabimo še enkrat somišljenike, zlasti iz ljubljanske okolice, da sc je udeleže v čim največjem številu. Kakor se nam sporoča, se narodnjaki od tod pripeljejo na vozeh, okrašenih z zelenjem in z zastavami, na to prireditev. Veselični prostor je izpre-menjen v celo vas lesenih stavb, ki so jih postavljali ves teden. Zvečer bo prostor sijajno razsvetljen, okrasitev posameznih paviljonov in skupnega prostora bo pa tako lepa, da bo učinkovala omamljivo na obiskovalce. Vstopnina je za osebo le 40 vinarjev, otroci do deset let v spremstvu staršev so prosti. Ako bi bilo slabo vreme, se vrši veselica v vseh prostorih »Narodnega doma«, kamor gre tudi par tisoč oseb. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnice se lahko kupijo v nedeljo dopoldne v trafiki gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici, gospe Šcšarkove v Šelenburgovi ulici in gdč. Fuchsove na Marije Terezije cesti, nasproti Kolizeja. o Ljubljanska okolica o lj Za Gornjo Šiško, Št. Vid in okolico se je ustanovila dne 29. m. m. Ciril-Meto-dova podružnica. Ustanovni občni zbor je bil dopoldne v gostilni Kavčič-Svedrač v Kosezah. Obe šišenski podružnici sta poslali zastopnice in zastopnike kumovat novi posestrini. Potovalni učitelj Ante B e g je zastopal glavno družbo ter na kratko očrtal namen družbe. Odbor je bil izvoljen sledeči: Predsednik g. Fr. Šušteršič, gostilničar (Zapuže); podpredsednica gospa županja Albina Zakotnikov a; tajnik g. Ant. Suwa; tajnica gdčna. Manica K omanova; blagajničarka za Šiško gospa Ivanka Pavšičeva, za Št. Vid pa gospa Marica Rozmanov a. Odborniki in odbornice: Mihael Kavčič-Svedrač, Josip Šušteršič, Andrej L o m b a r in Josip Sever. Namestniki: Vinko R o z m a n, Ivan Jeras in gdčna. Rotija K r e g a r j e v a (Dravlje). Preglednika računov: Eduard C e r n i c in Vojteh S u vv a. Delegat: gosp. predsednik. — Na predlog gosp. učitelja Petriča se je zložilo kot krstno darilo novi podružnici 15 K 80 vin., kar najlepeš dokazuje, da so prisostvovale zborovanju zavedne rodo-ljubke in požrtvovalni rodoljubi, zato pa stavimo tudi v novi odbor najlepše nade. Pri tej priliki se je odprl tudi nabiralnik gostilne Svedrača ter dal 6 K 78 vin. Sedaj pa se naj začne plemenito tekmovanje med Spodnjo in Gornjo Šiško na eni, in s Št. Vidom na drugi strani. Torej, rojaki in rojakinje, skrbimo, da ne bo nobenega izmed nas, ki bi ne pristopil kot član k naši novi, prepotrebni podružnici! Ne zabimo, da le v družbi sv. Cirila in Metoda je rešitev našega zatiranega naroda. Belokranjske novice bk Belokranjskim dopisnikom. Vaš rojak nam piše iz Ameirke med ostalim tudi sledeče: Opomnil bi vas rad, da ne bi zanemarjali tudi kakšne novice iz Amerike, ne samo, če je katerega ubilo ali kaj enakega. Priporočal bi vam pa, kakor Beli Kranjec, doma iz Metlike, da obračate večjo pozornost na tužno Belo Krajino. Gotovo je v interesu vašem in našem, da se večkrat zmislite v vaših predalih na njo. Jako mi je žal, da si ne dopisujem z nobenim drugim kakor s starši in da bi tako bolje spoznal razmere v stari domovini. Delujte na to, da ugonobite prokle-tega zmaja klerikalnega, kateri davi naš ubogi narod že stoletja. Ves vaš F. Z. — Belokranjci, glejte, vaš rojak niti v daljni Ameriki ne pozabi na svojo lepo domovino! Ne dajte se osramotiti od njega in pridno dopisujte v »Slov. Dom«, saj s tem pišete takorekoč z enim pismom tudi obenem vsem svojim znancem v Ameriki, ki pridno prebirajo »Slovenski Dom« in težko čakajo obširnih novic iz Bele Krajine. Naj bo vaš ponos, da ne boste noben teden pozabili na »Belokranjske novice« v »Slovenskem Domu«, temveč da pridno dopisujete v ta svoj oddelek. o Dolenjske novice o d Z Vač. Res je nezaslišano, kar si že naš Majdič dovoli. V nedeljo zjutraj, dne 23. junija, sta Majdič in oberfajrnošter Ti-tus nagovarjala v klerikalni posojilnici starega Brena iz Roviš, da bi jima dal za pijačo. Majdič bi bil rad kar natešče pil. Ker se je pa mož obotavljal, je bilo Maj-dičeve prijaznosti konec. Začel je zbadati starega moža, da z liberalci drži in da je naročen na »Slovenski Dom«. Bren mu je že take gorke zasolil in to vpričo mož, da jih Majdič ne bo kmalu pozabil. Tako delajo duhovni v blagor ljudstva. Danes še mi povemo Majdiču na vsa usta, da se od njega in njegovih podrepnikov ne damo zmerjati s pretepači. Njegove pretepače je sodišče v Litiji za njih junaštvo na Svetega Rešnjega Telesa dobro z ričetom preskrbelo. Če hoče videti prave pretepače, kar naj pogleda v tisto klerikalno hišo, kjer mladi tako čivkajo kakor stari pojo. V klerikalni Bukovci je hiša, kjer je pravo' gnezdo pretepačev, a ti ljudje dolžijo naše napredne fante. Kaj pa v Slivni? Majdič naj ne hodi na solnce, ker je masla veliko na njegovi glavi. Stari ljudje ne pomnijo, da bi bilo na Vačah kdaj toliko pretepov kakor sedaj, odkar je začel Majdič hujskati po fari. Lepo gre naprej Majdičeva pšenica v klasje. Lepe sadove rodi Majdičevo delovanje na Vačah, da sc bodo že zadnjim lahkovernežem odprle oči. d Iz Boštanja. Salezijanski gojenci. — Pred nekaj leti je prire-jevalo katoliško izobraževalno društvo v Boštanju nekake igrice v svoji bralni sobi, isto pa se ni molgo vzdržati, šlo je kmalu rakom žvižgat. Sedaj pa prirejata na lastno roko tukajšnji kaplan in farovška kuharica »Zala« v dvorani salezijanskega zavoda — Tcriški grad — »terjatev«. — Dne 23. junija t. I. priredila sta igro »Mi-klova Zala«. Zavidamo ju ne, da vganjata take burke, čudimo sc pa čast. predstojn. salezijanskega zavoda, da jima to v njih samostanu dovoljuje, ker Salezijanci, a sami moški, igrajo — konkurence se jim po novi družbi ni bati — kaplan-kuharične pa tudi ženske z moškimi izvajajo, za kar se potrebuje tudi več skupnih vaj. Ne sodimo slabo, da bi pa častili salezijanski zavod, ki dopušča to, kaj pridobil na ugledu, je ve-ilko vprašanje. Vsekako pa je občudovati drznost neizobražene, stare device, da si upa nastopati kot voditeljica še tako skromne igrice. Sicer se bomo pa s to drzno osebo še prečali. Da pa rešimo mešane igriške družbe gg. Salezijance, in da nji tudi vstrežemo v nadaljno lastno »zabavo« ter si ohranimo velezanimlv dvomljiv užitek »terjatra«, nasvetujemo sledeče: Bližje kot Teriški grad je Boštanjski grad, pri katerem se nahaja cerkvica sv. Miklavža, katera pa sedaj brez božje službe sameva v idiličnem smrečju, ker so menda v nji izrabljeni že vsi žegui. Eden prejšnjih gospodarjev graščine je ustanovil štiri sv. maše, katere so prav dobro plačane. Te maše je opravljal vsak prejšnjih župnikov prav rad v tej cerkvici, po zahtevi ustanovnika je razvidno iz ustanovnih listin, samo sedanji župnik se ne odzove tej zahtevi. Ako mu pa ni cerkvica po njegovem okusu, naj pa pusti maše ter naj z ustanovnine isto po njegovi volji popravi. Okusa pa on sam tako nima nobenega, ker sploh ni zmožen boljših, ali še manj vzvišenih idej, kar dokazuje o vsaki priliki s svojo divjo surovostjo. Njegovi morebitni izgovori o cerkvici so pa vsi nčevi, ako bode kaj ugovarjal, se mu bo vse sijajno ovrglo. d Št. Janž. »Luftinženirjevo« brezžično telefonsko poročilo. — »Luftinženir« se je skesal in ni prosil župnika Bajca, da bi mu izposloval pri deželnem odboru podporo za aeroplan. Mislil si je: Za živinorejsko zadrugo, ki še ni skoraj nič plačana, za čukarijo, za koze, ko jih je naročil, za vse to bo moral prositi podpore in tako se je »luftinženir« bal, da bi ga Bajec le zavlekel, o podpori bi pa ne bilo ne sluha, ne duha, ker navadno vse mogoče in ne- mogoče obljubi, če prav ve, da ne bo mogel izpolniti. Zatorej si je naročil na svoje stroške — v kolikor je nam znano — aero-plan najnovejšega sistema, ki ima ta dobro stran, da se da z njim na skrivaj prav po duhovito leteti. Naročil je tudi brezžični telefon in fin daljnogled. Vzdignil se je dne 21. junija, sedaj nam pa telefonira iz Hrc-novic na Notranjskem sledeče: »Ko sem sc v petek vzdignil z aeroplanom, sem videl, da so novodošle župnikove koze šle pod zvonik, tako, kakor da bi šle v cerkev. Imel sem vse pripravljeno: telefon in daljnogled. Ker sem se pa kot aviatik to pot prvič vzdignil in še ne tako navajen vsem delom aeroplana, kakor moji kolegi, ki že dalje časa letajo, sem moral na vse skrbno paziti, da se z menoj ne zgodi, kakor z mehko hruško, če pade z drevesa in tako nisem dobro razumel, ali je bil župnik Bajec, ali kdo drugi, ko se je jezil, da »Slovenski Dom« iti nekaj prav poročal, namreč, da Škrjančeva mama ni več na Notranjskem, ampak na Štajerskem. Glas je bil skoraj ravno takšen, za gotovo pa le ne morem reči. O tem se bom, če mi bo mogoče, še informiral. Ko priklofutam na Notranjsko, se ustavim kakor postolka nad faro lirenovice, nastavim telefon in slišim: »Ludvik je nezakonski otrok, rojen v Hruševju, fara lirenovice. Mati njegova je bila natakarica in oče vrtnar. Vrtnar, njegov nezakonski oče, je bil mirnega temperamenta in precej izobražen ter je ljubil cvetlice. Ljubezen, ki jo je gojil do bivše cvetlice - deklice, sedanje matere, se ni ravnala po pregovoru: »Dolga ljubezen, gotova bolezen,« temveč naravno zahtevala sad v podobi novorojenega bitja — Ludvika, ki je bil rojen ravno med novo sv. mašo, katero je daroval njegov stric, sedanji župnik v Beli Krajini.« Ko sem vse to slišal, me je začelo mraziti, kajti zrak je v visočini mrzel in moral sem se spustiti v nižino ter ostanem za nekaj časa v Hrenovicah, potem jo pa udarim proti Sv. Trojici. — Pozdravljam vse Šentjance! — »Luftinženir«. — Upamo, da nam zopet v kratkem kaj sporoči od Sv. Trojice. Dopisnik. d Iz Št. Janža. V zadnjem »Domoljubu« se je stavilo prav pu nepotrebnem vprašanje na g. Mici Majcnovo. »Bog zna, če je s tem zadovoljna FrelihovaMici?« Najprej bodi povedano »častitemu« »Domoljubovemu« dopisniku, da je ta Frelihova Mici poročena in se imenuje po cerkvenih in posvetnih postavah Mici Majcen. Bo že moral verjeti. Da ga pa ne bo skrbelo, kako je zadovoljna s svojim soprogom, mu poročamo, da prav dobro, ker si je ona želela naprednega moža, ki zna sam misliti. Tudf to je že prej vedela, da zna njen mož zagosti kako tako, ki ni po godu različnim Bajčkom in backom. »Domoljubovo« vprašanje pa pove, kak namen ima častiti vprašalec. Rad bi napravil razdor med poročenima. Čisto po katoliško. To kaže dovolj jasno namene podlega »Domo- ljubovega« dopisnika. Zato mu za danes svetujemo, da naj se drži Kristovih naukov in bolj poskrbi za letos poročena Orla Brajdata in Ermana iz Gaja. Prvemu, da mu ne bo vsak teden po trikrat žena ušla k svojim staršem; drugemu pa, da ne bo preveliko metel nad njo polomil. Ob času poroke teli dveh Čukov je bilo hvale in slavja za celi svet; zdaj imaš pa hudiča na katoliški podlagi, ker »prazna hvala se le po tleh valja.« Starši Skoporc pa vedno z jokom pravijo, da jim je žal, da so se dali nafarbati klerikalnim zvijačam in dali svojo hčer v roke takim brezvestnežem. d Kal pri Št. Janžu. »Domoljub« zelo hvali Bajca in ključarja Finka in Zupana, da so le ti prenovili kalsko cerkev. Vprašamo pa; Kdo pa je pripravil denar za delo, s katerim se sedaj baha naš fajmošter? — Župnik pa Jereb in Nemanjič sta vestno čuvala denar, s katerim bi se popravila cerkev. Zdaj pa je Ljudvik popravil cerkev in napravil še dolg. Vprašanje je, koliko bodo župnik in ključarja sami k teinu prispevali. S tem, da se je cerkev olepšala, ima Bajec namen jo pripraviti do sloveče božje poti, kakor se je v pridigi izrazil. Reklama nikjer ne škoduje, pa tudi tukaj menda ne bo škodovala. Kdor zna, pa zna, samo da nese. — Luka Fink je imel z l.eskovčani neko debato, v kateri se je sklenilo, da se mora pri prvi občinski seji skleniti, da bodo gostilne med službo božjo zaprte; na Kalu se je pa ob žegnanju, ko je župnik Bajec dovolil na svojo odgovornost — sedaj se mu že hlače tresejo — točilo pivo med celo sv. mašo v starem fa-rovžu. Ali se ne pravi to samega sebe po ustih tepsti?! d Št. Janž. Župniku Bajcu ni dala žilica drugače miru, da je moral cerkveni zid na dražbi prodati. Nemanjič je podrl krasne jagnedi, Bajec cerkveni zid in mežnarjev hlev; še en par župnikov, eden podere zvonik in zvonove zabaranta, drugi pa cerkev, mi pa farovž, pa bo vsega konec. Bajec, le tako naprej, pa bo kmalu »plava pola« tukaj. Zakaj si pa šel v Ljubljano — pa menda ne k škofu črnega bika žajfat? Le verjemi, da mi vemo, da ni vse tako, kakor ti raz prižnice kvasiš. Kaj misliš, da smo mi zaradi tebe tukaj? Ne! Ampak ti radi nas. Veš Ludvik! Al’ liberalni »pastirčki« imajo »korobače«, pred katerimi baš šel kot pujski ped Hrvatom. Kristus ni pijančeval po gostilnah do jutra drugega dne, in mati ga ni hodila v gostilne iskat, kakor to dela tvoja mati, na katere lepo prigovarjanje, »pojdi domov«, se zadiraš nad njo, kakor pariški apaš. Ljudvik! Ali se še spominjaš, da si v noči od 27. na 28. junija ostal v Krmelju do pol 2. popolnoči, kjer si keglal in pil, da si se komaj pokonci držal? — Takega Kristusovega namestnika, reši nas Gospod! d Št. Janž. Na sv. Petra in Pavla zvečer so se v Koluderju pri Št. Janžu stepli čuki s fanti, ki se od čukarskega kalibra le malo razločujejo. Pri tem pretepu so baje rabili: gnojne vile, kopače za gnoj, poda-jače, konjske vage itd. Telesne poškodbe niso ravno majhne in kakor se sliši, ima eden udrto lobanjo, drugi ima zatekle ustnice kot bi klobase gor privezal, tretji ima uho natrgano, četrti ne more z roko nič gibati itd. Kmalu po tem tepežu pa pri-kobaca Hribčev ata iz farovža kot kanon nadelan božje kapljice domov, in ko vidi pretepena svoja dva sina, vzame puško in gre ven, rekoč: »Jaz bom pa vse postrelil!« Radovedni smo, kdo bode zopet sedaj kriv, ker »Domoljub« vselej obdloži Sokole; če le kak čuk ne more prav na stran, že so Sokoli krivi, akoravno se jim ne more nič dokazati. Župnik Bajec! Dajte malo bolj paziti na vašo čukarijo, da bode bolj izobrazbi odgovarjala, saj imate menda zato izobraževalno društvo, da se ne bo pretepavala in posluževala ostudnih laških kletvin, kakoršnih se je posluževal katoliškega s'tebra sin na kalskem žegnanju, iiv pa, da ne bodo Marijine device preveč v gostilnah popivale in ponoči s fanti po lužah se valile, kakor se je pripetilo neki Ieskovški Marijini devici. Kajneda, gospod župnik, to je vse božja volja? d Versko - nravna vzgoja. S Ceste pri Dobrepoljah. Odkar smo prišli v Do-brepoljah tako daleč, da celo kaplan An-drejče poje pod okni ponoči podoknice Ma-rinaricam, pravijo nekateri, da tudi znani Francki, ko ima ona tako hudo privlačno moč, izvemo vsaki dan kaj novega. In tudi dne 17. junija, to je v petek zvečer, je že vsem znani videmski Kerže zopet obiskal Francko; pa revež se je bi ta večer ujel v past. Dvajsetletni sin znani Bertov-ka je že dalje časa težko prenašal sramoto svoje matere in Keržeta, in ker se njegov oče ni upal proti svojemu tekmecu nastopiti, sklenil je to storiti sin. Isti večer je naprosil 15 fantov, da so stražili njegovo hišo, fant pa je šel spat, da je tako svoji materi zmešal sum. Kot po brezžičnem br-zojavu je bil Kerže takoj poklican, da naj pride, nje mož je namreč moral biti vedno v veliki sobi, ona pa v drugem koncu v stibelcu. Kerže pride in smuk notri skozi okno k Francki, toda tokrat je bil že v pasti. Straža je poklicala sina, in ta je šel klicat mater, da naj odpre sobo, toda mati tega ni hotela na noben način in šele, ko je sin zagrozil, da bo vrata s silo odprl, sta se prestrašila in Kerže skoči skozi okno, da bi ušel, ali v istem hipu ga je že držala trda pest in rad ali nerad, moral se je uda-ti. Ko pa Francka skozi okno vidi, da je ujet nje ljubček, plane ven med fante, oklene se Keržeta za vrat in upije: »Pustite ga, mene dajte raje ubiti; jaz brez, njega ne živim.« Vsakdo si pri tem lahko misli čuden in nenavaden prizor, na eni strani nje zakonski mož, na drugi nje 20-letni sin, v sredi pa ima objetega svojega ljubčka Keržeta. Držala se ga je tako krčevito, da fantje niso mogli nju razdeliti. Ko se je Kerže na vprašanje izrazil, da je prišel po denar, zato so prinesli ključ od kašče, da Keržeta do dneva notri zapro, da sc podnevu pregleda, ali je res, da je njega zraven ljubezni vlekel k materi tudi denar. Ker se ga je pa Francka z rokami in nogami tako trdno oklenila, ni bilo mogoče drugače, kot da sta šla skupaj v kaščo, sin je kaščo vpričo očeta zaprl in stražili so celo noč. Sin pa je med tem časom mater vedno izpraševal pri zaprtih vratih, ako se ji je ljubezen že kaj ohladila, ako bi se mogla rešiti, bi njo kot mater ven izpustil. Kržeta pa je izpraševal, koliko je denarja materinega zapravil, in kje je 1200 goldinarjev materne verbščine, katero sta v par letih skupaj zapravila. Končno se je vendar mati toliko ohladila, da je prej toliko vroča ljubezen nehala in je prosila, da jo spuste ven. Ali pri odpiranju vrat je pa vedno pazila, kako da bi tudi ljubček ušel. Toda ni se ji posrečilo. Krže je moral nekoliko časa do dneva še sam ostati v pasti; v tem času pa se je nabralo iz radovednosti okoli skoro polovica vaških ljudi in so ugibali, kaj da bo iz tega prišlo, ugibali so to in ono, kako bi tega tička odpravili, da bi več ne prišel. Neki glas se oglasi, najlaglje ga odpravite, ako mu rep odsekate, jaz sem enkrat slišal, da, ako mačku odsekajo rep, da v tisto hišo več ne pride, skušajte, mogoče to tudi tukaj pomaga. Repa mu sicer niso odsekali, tudi najmanjše škode mu niso napravili, ker je Francka ves čas prosila zanj, pustite ga v miru, saj ima dušo, rajši mene ubite... Kdo pa je ta Krže? To je tista klerikalna dušica, prva opora kaplana Orehka; on je pri vsaki volitvi najhujši klerikalni agitator, on se javno baha pred drugimi in pravi: ali nisi neumen, da nisi pr naš strank, poglej mene, kako je meni luštno, jih imam lahko kolikor hočem, magari pet, pa me kaplan imajo vedno radi; ako si pri naši stranki, živiš kakor se ti poljubi in nobeden duhovnik te ne bo svaril, ako si pa pri napredni stranki, si lahko najbolj pošten in vseeno te bodo obrekovali, saj veš, da duhovnikom je vse verjeto, tudi če lažejo. Pred kratkim je bil v neki gostilni s .svojo ljubico in je nagovarjal gostilničarja, da naj stopi v klerikalno stranko, da je res bolje pri naši stranki, vidiš lahko pri meni, delam žilier kar hočem, in kaplan Orehek me ima najrajši v fari, in ako boš z nami, te bomo večkrat obiskali. Napredni gostilničar je pa njemu, jako kratko, odgovoril: Pojdi ti in tvoja stranka, za take ljudi jaz nimam prostora, ker pri takih ni na varnem moja žena, ali bom jaz vas moral vedno na očeh imeti. Raje vidim, da takih ljudi nobeden ne pride v mojo gostilno. Žal, da je pri nas v Dobrepoljah res tako, da se ne gleda nič več na poštenost, pač pa da se dela vse bolj po farizejsko. Vas Cesta je tista vas, kamor je tudi že žeg-nani Andrejček zahajal pet podoknice češkim dekletam, in morda za to sta s Krže-tom v taki ljubezni, kjer sta imela pota skupaj, in zato ni čudo, zakaj da ni Krže nič od kaplana posvarjen, ker vrana vrani ne izkljuje oči. Iz tega torej lahko vidite, kakšne nedolžne dušice ima kaplan Orehek na svoji strani: same zavedne katoliške može. Cela vas Cesta ve, da se dela javno pohujšanje, ali on molči, celo milo-dare je njemu Francka že nabrala in v dvorani ima tudi sedež, da jo g. Orehek postavi za zgled drugim. Zegnani Andrejček, ali misliš, da sino prišli res že tako daleč, da nič ne vidimo? Povej Kržetu, da se ne bo bahal s tvojo naklonjenostjo, in tudi premisli, ali si ti kaj boljši, ako njemu čez prste gledaš, da ga imaš najraje. Ako mi beremo »Slovenski Dom«, je smrtni greh, praviš, da ne daš odveze; ali je to večji greh, kakor pa, če se leta in leta preše-stuje, in to skoro javno, da ve v fari vsak otrok? Premisli Andrejček, kam bode prišlo, ako je tvojim ljudem vse dovoljeno? Zagovarjaš na vse strani, da le kima za teboj. Ako ti pa enkrat pove resnico v obraz, tisti pa ni pri tebi več človek. Ko je šel nekoč s svojo ljubo v gostilno v posebno sobo ta Krže, bil je gostilničar takoj od poslanca Jakliča posvarjen, da takih ljudi ne sme on imeti notri. Ali zdaj pa, ko hodita v zadrugo, ni nič pohujšanja? — Jaklič sam večkrat vidi, pa sedaj je dobro, da le pride groš v klerikalni žep. Tako je povsod, da tem ljudem le nekaj nese, lahko se potem dela kar hoče, je brez vsega greha in se ne gleda nič, samo da služi njihovemu namenu, pa je dobro. Za takole »vero« se mi kmetje prav lepo zahvalimo. Ce bodo duhovniki samo politiko uganjali, prešestnike kot »katoliške« može podpirali, vero pa zanemarjali, si bomo morali začeti kmetje Sveto Pismo sami razlagati, kot so že naši predniki delali pred 300 leti v Trubarjevih časih. Vera pač po farjih gor, po farjih dol. Opazovalec. d Iz Dobrepolj. Kakor že par let, tako je moral Jaklič tudi letos izgovarjati propad svoje posojilnice. Iskal je v poročilu o poslovanju raznih vzrokov: slaba letina, propad Glavne posojilnice v Ljubljani in končno so vzrok nje nazadovanju domači hujskači. Da se Jaklič pri tem pobaha, to ni nič čudnega, mi Dobrepoljci smo temu že privajeni in se nam nič čudno ne zdi, da se Jaklič baha, kjer smo to že večkrat skusili v Dobrepoljah. Ljudje, kateri so častihlepni in bi radi nosili čast in pri tem tudi velike trebuhe, tako naj si bode že kmet ali trgovec ali pa gospod na pol v fraku, taki ljudje se navadno takrat, ko jim gre najbolj slabo, najbolj nobel drže in bahajo, da imajo. Akoravno dobro vedo, da nič nimajo, vendar hočejo s svojim nastopom ljudi varati, da bi ljudje mislili, da so premožni, ker se tako nobel drže. Takih mož se nahaja povsod dosti in tudi v Dobrepoljah je nekoč en gospod kar naravnost povedal, ko ga je priprost kmet vprašal: »kaj pa vi mislite! Dobro veste, da nimate, da bi se držali tako nobel, pa tega nočete pripoznati.« »Ljubček moj,« je bil odgovor, »ako bi pa moji dolžniki to vedeli, kako jaz slabo stojim, izpodneso mi takoj to moje premoženje in jaz pridem pod kap; vem sicer, da pride to prej ali poznej, ali kar je slabega, je boljše da se odriva.« Tako je tudi s posojilnico Jakličevo. V poročilu pove, da je le par oseb dvignilo denar iz škodoželjnosti ter da je posojilnica vedno lahko izplačevala; to pa vemo mi, da ni res, Jaklič, ali se več ne spominjaš, kolikokrat si povesil oči, ko so stranke zahtevale denar, in tudi male zneske dvakrat, to je bilo skoro vsak uradni dan. Ali misliš, Jaklič, da smo tako neumni, da bomo verjeli tvojemu poročilu, ko smo skušali sami in smo po svoj denar prišli po dvakrat, trikrat in tudi petkrat, predno smo ga dobili. Več kot stokrat si slišal v obraz pikre besede, kakšna posojilnica pa je to, kjer še svojega denarja ne moremo dobiti! Jaklič noče vedeti vzroka, zakaj gre navzdol s posojilnico. A zakaj neče vedeti? Ker je pred vsem kriv on sam. Nekateri ljudje so taki, ki da le blago in denar vidijo, pa mislijo, da je njihovo. Ko je bila posojilnica v najboljšem raz-vitku, mislil si je, sedaj sem pa dober, vodo sem že napeljal tako, da bo tekla, kakor bom jaz hotel- Ali varal se je, začel je razmetavati denar, kakor bi bil njegov, deliti podpore, komur je hotel; odbora še vprašal ni. Tako je plačal tudi iste načrte za vodovod, katere je bil on naročil v zvezi s Štihom. Jaklič sam je v svojem tiskanem napadu dne 7. junija leta 1911 na Puclja sam priznal, da je posojilnica plačala 4000 kron, kar pa ni res, ker posojilnica ni nič plačala, za to vsaj ne ve nobeden tedanjih odbornikov. Torej je plačal Jaklič sam, denar pa vzel brez dovoljenja odbora v posojilnici. Ako to ni res, poživljamo Jakliča, da pove dan, kateri odbor in v kateri seji se je njemu dovolilo vzeti kar 4000 kron. S to svoto je Jaklič Dobrepolj-cem najbolj oči odprl. Začeli so stikai glave, kako pa sme kar tako jemati' denar, ako vzame kar naenkrat 4000 K lahko brez dovoljenja, ravno tako lahko gre tudi 40.000 K, in kaj enkrat? Pride lahko grozen polom. In ljudje so začeli denar skrivoma natihoma nositi ven. Jaklič se sicer baha, kakor bi bilo vse v najboljšem redu. Mi Dobrepoljci tudi njegovim računom nič ne verujemo, mi sami vemo, koliko jih je odstopilo, koliko se je dvignilo, in tudi še, koliko se še ni moglo dvigniti, ko ni drobiža. Čakajo še knjižice rešitve Mestne hranilnice, in tudi to vemo, koliko jih je še, ko bodo še svoj denar dvignili. Kdo pa je prišel tako daleč, da bo svoj denar nakladal takim ljudem, da bi bil v nevarnosti in potem jim pa s tem dal pa še bič v roke, da bi laglje tepel, kdor se mu ustavi? Ali smo Dobrepoljci za to rojeni, da bomo morali pred znanim tujcem cestarjem po-klekovati? Ali je posojilnica samo za Klavsa in Jakliča? Klavs ima kot tajnik plače letno 1080 K, in to samo za dva pol dneva v tednu. Torej za en cel dan v tednu, in to vzame izslužen cestar, seveda Jakličev sorodnik. Jaklič naj se le baha naprej, mi bomo pa svoje napravili. Izkušnja nas uči, da mora tako delati, da se dobro počuti, drugače bo pa še slabši. Rodovina njegova je že navajena baharije. Ako bi se Jakličev stric ne bil dobro držal nobel in baliato, ko je imel živinsko kupčijo, ko se je vozil kot grof, ako bi se ne bil bahal, bi njemu Suhokranjčani ne bili dali toliko parov volov, in brez vsega denarja. Ponujali so jih: o gaspud, še inije nute, še mije dajte potipat,« in res potipal jih je Jaklič, in tudi vzel brez denarja. Kmalu za tem so se pa potipali Suhokranjčani sami sebe, in sicer za svoje butice so se tipali, da so dali vole brez vsega denarja. Marsikatero oko se je takrat porosilo, nekatera bridka beseda je padla od žensk na može, da so dali požreti kar cele vole, tudi marsikatera lioča je bila prodana, ker pred 35. do 40. leti je bilo hudo za denar, in ko bi zdaj Suhokranjčani si isto vzeli v spomin, bi poslanec Jaklič grevengo molil. Ko pride tja po več letih, pa se stvar pozabi in Jaklič si tudi prizadeva, da bi menda kaj ta dolg poravnal, zato se poteguje za vodovod v Suho Krajino. Pravi, ker jitn je stric toliko volov, to je mesa, odpeljal, jim bom jaz vodo vrnil. Pa Suhokranjčani, pazite, da ne bo za vodo za odškodnino vzel pa kruh. Varujte se, da za mesom ne gre še kruh, in da vam ne ostane sama voda. Pri vsem svojem bahanju pa Jaklič vendar pokaže strahopetnost. Letos ga je prav močno skrbel občni zbor posojilnice in zadruge. Bal se je on, da bi ne nastopili nasprotniki na občnem zboru, zato je bilo treba nekaj častilakomnikov pridobiti, da bi ob času gotovo prišli na ukazano mesto. Dve vasi ima Jaklič v Dobrepolju, ko sta še zmožni nekaterih takih mož, da za kos pečenke in kozarec vina svojo čast prodajo. Seveda, le nekaj je takih, in Jaklič vse dobro pozna. To sta Cesta in Zagorica. Dne 2. junija, to je bilo v nedeljo, je sklical nekaj teh svojih lačnih in žejnih možakov iz Ceste v gostilno k Zalarju v Predstrugo, da bi jih navdušil za novo de- lo. In res so prišli sami taki, ki se jim kos kruha in kozarec vina jako dopade. Dal jim je Jaklič obilo za pijačo in tudi kruha jim je kupil, seveda so bili ti možje strašno zadovoljni, ne vedo pa, da jim Jaklič da kruh za to, da on pečenko lahko je. Pa saj bi bil Jaklič tem možem tudi salame rad kupil, pa gosp. Kavčič takim kimavcem ni privoščil in je ni hotel prodati. Rekel je, da za take kimavce bo zadosti kruh in vino. Tudi za tri krone cigar jim je kupil. — Jaklič se je srečnega štel, da se mu je vse po sreči izšlo in upal je, da bo občni zbor iztekel gladko. Pa glej smolo! Ko je dne 3. junija na občnem zboru stavil predlog on sam, da naj bi ostal celi stari odbor, je zašumelo po zadružni sobi: »V odbor morajo priti priti posestniki, penzijonistov ne maramo,« in začeli so se odpovedovati odboru najboljši možje: kot župan Zevnik, Adamič iz Kompolj, Hren iz Podgore in drugi, rekoč, mi nočemo biti odborniki, ako bodo vodili posojilnico tujci: Štrukelj, Klavs, gremo pa mi proč. Klavse in Štruklje ven, ali gremo pa mi! Jaklič je za mizo skoro od žalosti omedlel. Izgubil je pogum, ni vedel, kaj bi naredil, ker je videl, da gre njegova pot rakovo. Skušal je na vsak način pomiriti in pridobiti nek v tekočem računu najugodneje. Z ozirom na svoj polnovplačanl delniški kapItai 8,000 000 kron In 800.000 kron rezervnih fondov ponuja največjo varnost za ves tuji denar. Promet na leto čez 1000 milionov kron* Preskrbuje vse denarne zadeve najkulantneje. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. t