11. OKTOBRA — ŠTEVILKA 39 — LETO XXVII — CENA 1 DIN SILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE ^ KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC rZ VSEBINE: aktualno: nič kolektivne odgovornosti — delavsko slavje ob jubileju cinkarne: govoril je stane dolanc — v celju: marksistični center — Šmarje: koliko tovarn bodo zgradili — izumiteljstvo: kaj je to — velenje je praznovalo: vrtec, telovadnica — velenjskega pre- moga ne bo za široko potrošnjo — rogaška slatina: hiša št. 29 obtožuje — s hitro cesto so tudi težave — nagradna križanka — veliko o gospodarstvu občine slovenske konjiče ob prazniku — o dinarju, nevesti za 25 govedi in še čem ODPOR (Celjski partijsici komite je pred dnem sprejel sklep, da psj jcomunisti neposredno in konkretno zadolženi za več- fngažiranje pri uresničitvi ustavnih dopolnil. In da na- ^jo proti odporom, tako da bodo dopolnila uresničena pino vsebinsko in pravočasno. V sklepu komiteja je med zapisano, da je nesprejemljiva kasnitev pri ustanav- ,pi temeljnih organizacij združenega dela, pri podpisova- ^moupravmh sporazumov in sprejemanju ostalih sploš- aktov. Med nosilci odporov v uresničevanju ustavnih finemb da sc celo nekateri člani Zveze komunistov. y pismu organizacijam združenega dela, ki so ga pod- lü sekretar komiteja, predsednik občinskega sindikalnega Is in predsednik občinske skupščine v Celju^ pa pravijo: linajajoč iz dejstva, da je zakonski rok natančno dolo- miti cm so tudi pravne nejasnosti, ki so se pojavljale po h zakona o konstituiranju OZD in njihovem vpisu v sod- register v glavnem razčiščene, smatramo, da so vzroki zakasnitev predvsem subjektivne narave in da so prisot- oipori, ki se kažejo predvsem v poizkusih formalnega 'i^ajanja zakonskim določilom ob ohranitvi obstoječega ija j; delovni organizaciji v zapiranju razprav o uveljav- ili ustavnih dopolnil v ozke, predvsem strokovne kroge, iabem informiranju delavcev o bistvu ustavnih spre- BÖ in r premajhni angažiranosti družbenopolitičnih orga- td] v OZD na tem področju. Jako ugotavlja in opozarja koordinacijski odbor za mljanje uveljavljanja ustavnih dopolnil v organizacijah istnega deia v celjski občini. Uko ugotavlja in opozarja koordinacijski odbor za mljanje uveljavljanja ustavnih dopolnil v organizacijah lenega dela v celjski občini. 'ovemo naj še, da bo v začetku novembra v Celju sed- ix)njerenca celjskih komunistov. Tudi na njej bodo str- oceno dveletnih naporov pri uveljavitvi ustavnih do- Bi. Kaj bc pokazala politična bilanca, je sedaj še pre- ijeuo reči Ustavimo se ob odporih. Ob dejstvu, da »stvari« ne gre- iovolj dobro. Da so ponekod med pasivnimi mlačneži, InostZci odporov torej, tudi člani ZK. Da marsikje še.ni- tojeli revolucionarnega bistva utavnih sprememb. Da ne smiselne izpeljave novih odnosov v samoupravnem Viiumevanju delavcev v združenem delu. Da gre bolj za folen odnos do ustanovitve T OZD in da je s tem že vse Ijeno. I^se to zares govori v prid trditvam o odporih. Med za- k« ugovora sodi še neprepričljivo prepričanje^ češ da We spremembe delavce itak ne zanimajo. In zato so pr- nutki ali mlačnosti v delovni orangizaciji ostali skoraj hma v ožjih skupinah. Podmena o delavčevem nezani- ^ je vplivala na skromno širino pri snovanju novega itplošnih aktov. Zakaj tako? Ali sm^ res tako brezgla- *rjelt, da bo lahko delavec učeno in na splošno razprav- 0 ustavnih novinah? Ali ne vemo, kako malo smo via- iredstev v delavčevo znanje? Sedaj se pa posamezniki '/o, zakaj ni več sproščenih debat o ustanovitvi temelj- *Qmizacije. O načelih samoupravnega sporazuma in po- »0. čisto drugače bi stekla beseda, če bi delavca pov- kako bo z njegovim dohodkom v prihodnje. Kdo bo inn odločal? Kam bo »šel« ta dohodek? Kako je z od- *tostjo? Kako bo proizvodnja več dala? ^enda bo kar držalo, da je skrit največji odpor pri ^^anju ustavnih dopolnil prav v tem. ker mnogi spre- ^ to ustavno spreminjanje kot — politično nalogo. Kot ki jo morajo izpolniti. Manjka nam resnične zav- ^ V nas je preveč formalizma. Pa premalo ustvarjal- ^detosti. «orda je to tisti nezaznavni odpor, ki bi ga morali tudi poimenovati. J. Volfand Tovarna umetnih brusov in nekovin COMET v Zrečah nadaljuje tradicijo dobrega gospodarjenja, čeprav sama tovarna nima dolgoletne tradicije. Pred petnajstimi leti so začeli z deli v starem hlevu, kjer so delali velike plošče za kovačije. Zdaj že 15 let izredno dobro gospodarijo. S pospešeno naglico grade novo proizvodno halo, ki bo zaposlila okoli 100 novih delavcev. Stiska ljudi za stroji je resnično nepopisna in otežuje delo vseh, zlasti pa delavcev samih. Z zaslužki so delavci zadovoljni, v tovarni pa si prizadevajo, da bi se vrnilo čim več zdomcev, ki bodo dobili kruh v zreškem COMETU. Foto: DRAGO MEDVED SLOV KONJICE: PONOSNI! Delovni ljudje konjiške občine tudi letos upravičeno pra. znujemo občinski praznik zadovoljni in ponosni. Zadovoljni zato, ker občutimo nenehno rast in izboljšanje življenjskih pogojev, v katerih živimo. Ponosni pa smo lahko na velike dosežke svojega dela, rezultata enotnih političnih in gospo- darskih akcij, ki jih prepleta solidarnostni princip razreše- vanja naših skupnih problemov. Solidni gospodarski rezultati zlasti na področju industri- je in kmetijstva so posledica trezne usmerjenosti naših go- spodarskih organizacij, ki pa je vedno podrejena stabiliza- cijskim ciljem. Samo podatek, da smo v preteklem letu ob cca 4.600 zaposlenih ustvarili nad 60 milijonov sredstev za razširjeno reprodukcijo, nam zgornjo trditev zgovorno po- trjuje. Ob tem pa je potrebno poudariti, da so taki rezultati samorastniški, doseženi z lastnimi prizadevanji brez večjih zunanjih pomoči. V letošnjem letu so delovni ljudje naše občine ponovno izpričali svojo voljo in pripravljenost, da tudi z lastnimi sred- stvi in solidarno razrešujejo skupne probleme, kar vpliva na hitrejšo rast družbenega standarda občanov. Samoprispevek, za katerega so se z veliko večino izrekli na vseh voliščih, bo dajal -našemu mestu, trgom in vasem iz dneva v dan lepšo in bogatejšo podobo. Trdnejša materialna osnova gospodarstva nudi tudi boljše pogoje in možnosti za poglobljeno krajevno samou- pravo. Krajevne skupnosti postajajo vse bolj navezane in povezane z delovnimi organizacijami in tako poskušajo sku- pno in dogovorjeno razreševati materialne probleme krajev- nih skupnosti. Naj zaključim s spodbudno ugotovitvijo: na vseh pod- ročjih v naši občini se krepi materialna baza, ta pa daje garancijo za poglobljeno samoupravo na vseh ravneh. Nosi- lec vsega napredka in odločitev postaja delovni človek f združenem delu, ki gradi sebi in naši celotni samoupravni socialistični skupnosti lepši jutrišnji dan Vsem delovnim ljudem ob našem prazniku iskreno česti- tam, z željo, da bi naša skupna prizadevanja rodila nove in še večje delovne uspehe. Predsednik skupščine občine Slov. Konjice, dipl. ing. Franjo Tepej Z iicednikove mizcu Vse je pripravljeno za start. Prihodnji teden začnemo z našo nagradno igro NT, Gorenje in vi. Bodite pripravljeni. Kako boste v igri sodelovali, danes objavljamo drugič v rubriki Bralci pišejo, če pa ni morda kaj razumljivo, vprašajte, da med igro ne boste ostali brez nagrade. In kaj menite o tej akciji NT? Se to moram poveda- ti — igra je za vse. Za naročnike in nenaročnike, za zveste bralce in priložnostne prijatelje. Nobene diskriminacije. Na kulturni strani objavljam kratek zapis z razgovora na sve- tu sourednikov. Vse tiste sourednike, ki se za naše srečanje niso opravičili, prosim, naj mi javijo s kartico, ali nanje lahko še ra- čunam. Danes v NT pišemo o občinskem prazniku v Slovenskih Konji- cah in o drugih privlačnih dogodkih minulih dni s celjskega območ- ja. Konjiškim občanom iskrena čestitke za praznik. Vam pa dobro branje. V^S UREDNIK 2. stran — NOVI TEDNIK 11. oktober 1973 --S^^ rŽALEC Kadar je delavcem vsega dovolj Problemi nemogočih notra- njih odnosov, ki jih v Stano- vanjskem komunalnem pod- jetju v Žalcu že vrsto let po- vzroča troje nediscipliniranih in samovoljnih usluibenk, so v teh dneh ponovno izbili. Razlika v odnosu do minulih let je le v tem, da t e kaže, da so tokrat dobili tudi svoj, že zdavnaj prepotrebni epi- log. Nesprejemljive delovne na- vade, zamujanje v službo, samovoljno obnašanje, ust- varjanje nezdravih odnosov ter sklicevanje na zveze in avtoritete zunaj podjetja, to je le del negativnih navad, ki so jih tri uslužbenke v Sta- novanjskem komunalnem podjetju uprizarjale že vrsto let. Težko je, kjer se v sora- zmerno majhnem kolektivu (okoli 50 zaposlenih) najde skupinica, ki si privošči marsikaj, kar ji ne gre. Toda še težje je takrat, kadar se kdo hoče uveljaviti za t>sako ceno, ne glede na svoje zna- nje in izobrazbo, temveč predvsem na račun zvez. Takšne metode so že nekoč rodile hude spore, kazalo pa je, da jih bodo tudi sedaj. Toda ne! Tokrat je zavrelo delavcem in vsega so imeli dovolj. Minuli ponedeljek zjutraj so se delavci Stanovanjska komunalnega podjetja v žaU cu namesto na svoja delovna mesta napotili v klub družbe- no političnih organizacij, kjer so sklicali zborovanje kolektiva po vseh »reglcih«, kot je to pač potrebno. Ko je trojica uslužbenk (njihovih imen ni treba navajati, saj jih v Žalcu dobro poznajo, drugim pa njihova imena nič ne pomenijo) uvidela, da gre tokrat zares, so jo name- sto na sestanek kolektiva mahnile na postajo milice v Žalcu, češ v Stanovanjsko komunalnem podjetju ■- štrajkajo! Po poizvedbah pri skupščini milica ni podvze- mala nikakršnih ukrepov (le kakšne naj bi?!) saj so zve- deli, da imaio člani kolek- tiva čisto regularen sestanek, ki mu prisostvujejo tudi predstavniki skupščine in ob- činskih vodstev družbeno po- litičnih organizacij. Trojica uslužbenk pa s tem ni bila zadovoljna, pa hajd na UJV v Celje, češ v Stanovanjsko komunalnem podjetju v Žal- cu štrajkajo! Delavci pa niso štrajkali, le sestanek so skli- cali, na katerem so obsodili dolgoletno razdiralno in čve- kaško delovanje svojih treh sodelavk. Zato so sklenili, da jih, po domače povedano — naženejo iz svoje sredine. Enoglasen sklep o tem, da jih izključijo iz delovne sku- pnosti ter da jim za čas za- konitega odpovednega roka plačajo polne osebne dohod- ke, samo, da jih ne vidijo več. ne več kot trden dokaz njihove »priljubljenosti« v podjetju. To, kar si delavci nekoč niso upali storiti, so enogla- sno storili sedaj in tako na- redili konec špetirom in raz- prtijam ter na najbolj rigo- rosen, toda edino možen na- čin, razčistili zadevo. Sedaj bodo imeli možnost, da bodo čvrsto poprijeli za delo. da bodo vsak po svoje doprina šali k skupnemu uspehu, saj pomeni ponedeljkov se- stanek kolektiva prelomnico v pravem pomenu, prelomni- co s prakso, ki je bila druž- beno že zdavnaj ocenjena kot nesprejemljiva ... BERNI STRMCNIK Franc Šetinc v Radečah v v soboto je bil eden najpomembnejših dni v tednu praznovanja krajevnega praznika v Rade- čah. Ko se je polagoma začelo mračiti, je godba na pihala, ki je prejšnji večer navdušila s svojim jubilejnim koncertom, vabila občane na trg k mno- žičneir. zborovanju. Zborovanja se je poleg gostov iz sosednjih krajev, predstavnikov političnega življenja v obči- ni udeležil tudi sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc. Sekretar Franc Šetinc je popoldan obiskal kolektiv papirnice in se dve uri pogovar- jal s političnim aktivom štirih krajevnih skupnosti radeškega območja. Po govoru predsednika radeške krajevne skupnosti Toneta Zupančiča je zbranim občanom spregovoril tudi sekretar Franc Šetinc, ki so ga občani toplo pozdravili. Franc Šetinc je najprej če- stital občanom h krajevnemu prazniku in nato obudil spo- min na težke dni okupacije, ko je bilo prebivalstvo tega kraja zapisano iztrebljenju, ponemčenju in zasužnjenju. Pred nekdanjimi žrtvami na- cizma je sekretar Šetinc na- slovil besede ostrega prote- DOBRA KNJIŽNICA Knjižnica Prosvetnega dru- štva v šmartnem ob Paki je zadnje čase z novimi knjiga- mi kar dobro založena. V je- senskih in zimskih večerih bo ljudem na razpolago pre- cej novih knjig, posebno knjig iz parti2!anske tematike. Vabimo posebno mladino, da bi si pridno izposojevala knjige, ki so vredne branja. Malo čudno je res, da danes mladina nima tega časa, da bi se vsaj malo posvetila ko- ristnemu branju, ki izobražu- je in plemeniti srce. Ni vse avto in denar, so še druge dobrine* rn to tudi duhovne, ki so posebno mlademu člo- veku potrebne. sta zoper nenehne in ponov- ne pritiske in zločine proti slovenski manjšini v Avstriji. Pri tem je žel burno odobra- vanje občanov, ki so na last- ni koži občutili nasilje nad slovensko besedo, nad slo- venskim življem. Precejšen del svojega govo- ra je sekretar Franc Šetinc posvetil sedanjim političnim nalogam, predvsem nalogam komunistov v boju za ures- ničitev nove ustave v življe- nje. Seveda je poudaril, da je mesto boja komunistov v množičnih organizacijah, zla- sti v SZDL, ki mora postati bolj, kot je bila doslej, pove- zovalna sila vseh slojev, zla- sti pa med delavci in kmeti S^cretar Franc Šetinc je izredno pohvalno ocenil dose- danje usp>ehe v Radečah in sosednjih krajevnih skupno- stih, kjer so mnoge doseda- nje akcije pokazale, da ko- lektivi tu živi.io s krajevnimi skupnostmi, da je tu že opa- ziti zametke življenja in od- nosov, kakršne uzakonjamo z novo ustavo. To je uteme- ljeval z naglim gosp^arskim razvojem kraja, z bogato kulturno in športno de: nostjo, z* napredkom ol ških zaselkov in vasi, z u lim referendumom za j njo šole in s prispevkom rih delovnih dni za razšii zdravstvenega doma. V dečah, je dejal, ne bo te narekuje nova ustava, k razviti take odnose, ki narekuje nova ustava, k tu so že zdaj krajevne st nosti živele polnejše, s lektivi močno povezano Ijenje. To pa so drag« izkušnje, ki jih lahko po dujejo tudi drugim. mmm že zadnjič smo zapisali, da se hitro približuje zad- nji december, ko bi mo- rale delovne organizacije dokončno uskladiti samo- upravne akte z ustavnimi spremembami. Da pripra- va statutov in samouprav- nih sporazumov ne pote- ka zdovoiljivo, dokazuje med drugim sklep celjske- ga komiteja občinske kon- ference ZKS. Ta ponovno zadolžuje komimiste, da pregledajo, kaj je büo storjenega za odgovorno izpolnjevanje nalog pri uvajanju ustavnih dopol- nil. O tem, kaj je v dose- danjem delu ugotovila ko- misija za pregled splošnih aktov pri celjski občinski skupščini, je govorU Rudi Peperko, predsednik komi- sije. Znano je, da je bila deležna ta skupščinska ko- misija že več pohval za- radi vztrajnega in dosled- nega dela. Svoje poslanst- vo opravlja že od leta 1968, od sprejetja 15. ustavnega dopoinUa. Katera programska iz- hodišča je upoštevala ko- misija pri pregledovanju splošnih aktov delovnih organizacij? Rudi Peperko: Delali smo na osnovi lanskega priporočila občinske skup- ščine. Skrbno smo se vključili v ustavno delo, predvsem v izvajanje prve faze dopolnil, kako v de- lovnih organizacijah pote- ka ustavna preosnova. Osrednji naši nalogi sta — pregledati splošne akte z vidika zakonitosti in pri- mernosti in nuditi nepo- sredno strokovno pomoč delovnim kolektivom pri uveljavljanju dojwlnil. Na- ša komisija dobi pod le- čo statute in samouprav- ne sporazume. Kaj lahko poveste o do- sedanjih razpravah na se- jah komisije? Rudi Peperko: Razprava o splošnem aktu je bor- ba stališč in mnenj o po- sameznih rešitvah. Posa- mezni teoretični in prak- tični, pravni problemi se skristalizirajo. Ocenjujem, da so strokovni in politič- ni delavci vložili precej truda v akte., ki smo jih prejeli v pregled. Doslej smo razpravljali o nekaj več kot 10 statutih in o 7 samoupravnih sporazu- mih. Vedeti moramo, da naloge, ki jih dajeta ob- stoječa zakonodaja in ustavna dopolnila, niso majhne in enostavne. Med problemi, ki smo jih člani komisije opazili, moram omeniti dejanske odpore ali bojazen do ustanavlja- nja temeljnih organizacij združenega dela. Dokaj raznoUka stališča, na pri- mer, o skupnih službah. Nadalje delitev premože- nja v OZD, pristojnosti posameznih organov up- ravljanja na raznih rav- neh in pKXiobno. Kako so v statutih ures- ničili načelo decentraliza- cije samoupravljanja? To je zanimivo še zlasti zato, ker smo v zadnjem času nasprotovali tistim rešit- vam, kjer zaradi formal- nih razlog^ov ustanovijo TOZD, vsebine samoup- ravnih odnosov pa v res- nici ne bodo spremenili. Rudi Peperko: Decentra- lizacija samoupravljanja je, kot vemo, temeljna vsebina dopolnil in pred- pisov. Moram reči, da se akti, ki smo jih obravna- vali, niso zaustavili le ob TOZD. Nekatere pravice naj bi delavec uveljavljal tudi v delovnih enotah. Keir pa je bilo naše mne- nje, da je TOZD celota, smo vztrajali, da naj osta- ne samoupravnim delov- nim skupinam predvsem informativna vloga. Tako se je Celjska bohiišnica odločila za veliko decen- tralizacijo — ustanovili so posebne delovne enote po oddelkih. Kakšna bo vlo- ga, večja ali manjša, in- formativnih delovnih sku- pin, naj odloči statut. Vendar pa bo zanimivo, da opredelite nov položaj organov neposrednega sa- moupravljanja v TOZD. Rudi Peperko: Zbor de- lovnih ljudi v TOZD je bü v preteklosti nekakšna ne- posrečena oblika informi- ranja. Sedaj pa je to ob- lika odločanja. Kako? Zbor delovnih ljudi ugo- tavlja in deli dohodek. Sprejema načrte, zaključ- ni račun, statut in druge akte. Zbor delovnih ljudi pa se bo moral sestajati po delovnih enotah, če ho- čemo, da bo to učinko- vita oblika neposrednega samoupravlj anj a. Katere so bistvene zna- čilnosti samoupravnih ak- tov, ki jih je pregledala vaša komisija? Rudi Peperko: Zelo jas- no je povsod opredeljena odgovornost organov up- ravljanja, izvršnih orga- nov in vodilnih delavcev. Kaže, kot da v podjetjih ne bodo več nikomiir do- volili, da bi se skrival za kolektivno odgovornostjo. Pred enako ostro odgo- vornost so postavljeni strokovni delavci. V spo- razumih so prav tako sko- raj povsod zapisali na- drobne določbe o F>ostop- ku za sprejem odločitev v organizaciji združenega dela. V vse večji meri se zavedajo, da se zdniženo delo bogati s sporazume- vanjem delavcev v temelj- nih organizacijah združe- nega deda. Da bodo le ta- ko dosegli boljšo organi- zacijo in poslovni doho- dek. V sporazumih tudi niso pozabili na delegat- sko načelo. Marsikje so tam, kjer niso ustanovili TOZD, delavski svet na ravni OZD sestavili po de- legatskem načelu. Delega- cije bodo volih v organi- zacijskih enotah. Čeprav bo kmalu pote- kel zakonski rok za uskla- ditev splošnih aktov * ustavnimi spremembami' ste vendar obravnavali skromno število statutov in samoupravnih sporazu- mov . Rudi Peperko: Res Je Kljub močni politični ak- ciji zavestnih sil bo naj- brž prišlo do sanacijskih rokov. Do 31. decembra bi morale biti vse delov- ne organizacije konstitui- rane ' po novem zakonu " konstituiranju in vpisu register. Nismo zadovolj' ni s potekom uresničeva- nja ustavnih dopolnil ' celjski občini. V delovnih organizacijah najbrž vedo. da prevzame konstituira' nje občinska skupščina- če v kolekti-vu te odgovor- ne naloge ne bodo pravO' časno izpeljali. J. 11. oktober 1973 -- NOVI TEDNIK — stran 3 DELAVSKO SLAVJE ^ično in v znamenju ''"^osti delavcev ostalih 'trn delovnih organizacij l^ulo soboto v celjski ^ proslavili velik jubi- gtoletnico obstoja pod ''več tisoč občanov, med je bilo zlasti veliko Lg in vojakov, se je to na južni ploščadi ob . tovarni titanovega dio- '^yajäem govoru Franja «rja, generalnega direk- ' podjetja, ki je orisal ijno pot podjetja skozi I dobo stotih let ter pri podčrtal njegove napore jjiiih letih, ko so bojeva. ^ za biti ali ne biti, pa ^ osrednji govor Stane Dolanc, sekretar izvršnega biroja predsedstva centralne ga komiteja ZKJ. V svojem govoru je Stane Dolanc naj- prej na kratko orisal pot na- šega povojnega družbeno ekonomskega razvoja, pouda ril pri tem napore delovnih ljudi, ter ob tem izrekel vse priznanje članom kolektiva Cinkarne, ki so prispevali pomemben delež. Ob tem jim je prenesel tudi pozdrave predsednika Tita, kar so na- vzoči pozdravili z burnim ploskanjem. V nadaljevanju svojega go- vora je Stane Dolanc ojwzo- ril na nekatere odklone v na- šem razvoju ter še zlasti po- udaril pomen sodelovanja vernih množic v izgradnji so- cializma. Pri tem je razkril nekatere namene Cerkve, ki se je poskušala tudi na po- dročju, čeprav njena verska dejavnost sodi le v cerkve. Posebno pozorno so poslušal- ci prisluhnili njegovi oceni vloge delavskega razreda in Zveze komunistov še posebej v borbi za izgradnjo našega demokratičnega samouprav- nega socializma. Razumljivo je, da je govornik izrekel na- še nezadovoljstvo nad dogod ki na avstrijskem Koroškem, kjer se naši manjšini doga- jajo velike krivice. Tudi do- godki v Cilu so bili obrazlo- ženi v njegovem govoru, in v zvezi s tem je Dolanc pouda- ril, da so mnogi že poskušali zavreti napreden razvoj z orožjem, da doslej v zgodovi- ni človeštva to ni še nikomur uspelo. Proslava v Cinkarni je bilo pravo delavsko sLa.vje, ki so se ga med drugim udeležili tudi najvidnejši predstavniki ob- lastnih in družbeno političnih organov in organizacije Soci- alistične republike Slovenije. Lepše kolektiv Cinkarne ne bi mogel proslaviti svojega jubileja kot ga je z manife- stacijo, ki je bila obenem tudi praznik vseh delovnih ljudi mesta ob Savinji. - Tekst in slike: BERNI STRMCNIK Brez značke pa tudi sekretar Izvršnega biroja predsedstva ZKJ ne sme ostati, kajti sto let nekega kolektiva jc velik jubilej. Delavec na spodnji sliki pa je izkoristil priliko ter vse tri Dolanea, Marinca in Luko naprosil za avtogram. v ogram dela ZK v Za/cu v v NE LE STALISCA Na zadnji seji komiteja občinske konference Zveze komunistov v Žalcu p med drugim sprejeli tudi program dela za obdobje do konca letošnjega ta. Bistvena ugotovitev iz tega programa je, da bodo komunisti predvsem feverjali že sprejeta stališča o najpomembnejših družbeno ekonomskih prašanjih. I četrti seji konference t komunistov v žalski Di so podrobno sprego- i; o aktualnih problemih oja samoupravnih odno- Y delavskih organizacijah, {tega so na petnajsti seji iteja občinske konference spregovorili o nalogah uvajanju samoupravne Tske kontrole v delovnih mostih. Ze dosedanje ugo- :ve kažejo, da se uvajanje oupravne delavske kon- 'i v žalski občini prepo- uresničuje kljub temu, je to institucijo potreb- iiar najhitreje uvesti v de- Ü1 organizacijah. O celot- oroblematiki s področja soupravljanja, vključujoč tem tudi problematiko ustanavljanja delavske kon- trole, pa nameravajo podrob- no spregovoriti v žalski ob- čini še v tem mesecu. Oceno razvoja samoupravnih odno- sov m uresničevanja delavske kontrole bo pripravila poseb- na komisija, ki bo podxobno analizirala dosežke v de- lovnih organizacijah. Vse ka- že, da se bodo ob teh vpra- šanjih ponekod zmašli kar pred velikimi težavami, ker ne bodo imeli kaj dosti po- kazati. Komunisti v teh po- djetjih bodo za to pač morali najti tehtne razloge, če ti sploh obstoje. V mesecu oktobra ozdroma novembru pa bodo na seji komiteja spregovorili tudi o problematiki kmetijstva ter pregledali realizacijo že spre- jetih stališč s tega področja. Poleg splošne problematike bodo govorili še o nekaterih specifičnih problemih, kot je na primer financiranje raznih kai>acitet, še zlasti za proizvodnjo mesa. Tudi s področja kmetijstva bo gradivo za sejo pripravila posebna delovna skupina. Kot skozi vse leto bodo ko- mimisti tudi v predstoječem obdobju posvetili vso pozor- nost razvoju gospvodarskih gi- banj v občini. Podrobno bo- do ocenili rezultate devetme- sečnih gospodarskih gibanj. Pri tem bodo pregledali in ocenili delovanje Zavoda za produktivnost dela v p>osa- meznih gospodarskih organi- zacijah ter se pogovorili o nekaterih težavah in odporih, ki se ob tem porajajo, še zlasti ko gre za dosledno uresničevanje stališč omenje- nega zavoda. V neposredni zvezi s tem je tudi obravna- va analize realizacije akcij- skih programov v gospodar- skih organizacijah ter pro- gramov varčevanja. Verjetno ni potrebno še pK>sebej pou- darjati, da bodo ob tej pri- ložnosti ocenili izvajanje ak- cijskega programa, ki ga je sprejela občinska skupščina. To problematiko nameravajo v žalski občini še zlasti skr- bno pripraviti še posebej, ker nameravajo celotne do- sežke oceniti med drugim skozi stališča Pisma predsed- nika Tita, kajti od takrat je minilo leto dni in čas je, da se pokažejo rezultati. Pa tudi stališča 29. seje CK ZKS jim bodo služila kot opora, ko bodo tehtali dosežke in oce- njevali probleme minulega razvoja. Posebno odgovorno delo čaka komuniste žalske obči- ne pri ocenjevanju uresniči- tve stališč sprejetih na po- dročju socialne diferenciacije. To področje sklepov namera- vajo še zlasti podrobno ob- delati, pri čemer bodo pregle- dali tako uresničevanje sta- lišč s čisto socialnega po- dročja, kot pregled socialnih programov v delovnih organi- zacijah. še zlasti veliko po- zornost pa bodo posvetili oce- ni poteka akcije za zidanje delavskih stanovanj. BERNI STRMCNIK PRAZNOVANJA V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA SLOV. KONJIC četrtek, 11. 10. 1973: ■^b 17. uri odkritje spo- jke plošče na poslop- Skupščine občine Slo- ^e Konjice v počasti- li 500-letnice slovenskih "^ečkih uporov; ^'^TEK, 12. 10. 1973: - ^ iO.oo uri slavnostna se- ^upščine in družbeno- ^"önih organizacij ob- Slovenske Konjice ^^ s kulturnim pro- v kulturnem do- Vitanje; 12.00 uri partizan- ih® srečanje borcev in ak- •»tov pred kulturnim Vitanje; %OTA, 13. 10. 1973: ^^^ 19.00 uri v kultur- {jT domu v Vitanju ^ka predstava PD Vi- J^ »Poročil se bom s ženo«; ^'^'I^ÖELJA, 14. 10. 1973: 10.00 uri v kultur- Ijj tlomu Vitanju sreča- Zraslih pevskih zbo- prvi del; 16.00 uri v kultur- fiomu v Zrečah sre- Ij^l® odraslih pevskih ^^ — drugi del. Sre- ^ ZK odrasli pev- Jijj "^ori z območja os- ^bčin celjske regije. KAKO DENAR? v ospredju razprave na seji ob- činske skupščine v petek sta bi- la dva problema, o katerih je svoja stališča Izpovedovalo kar več odbornikov in prisotnih upravnih služb. Ko so obravnavali poročilo o zbiranju in porabi sredstev iz sa- moprispevka, je bilo odbornikom povsem jasno, da ob takem obse- gu zbiranja sredstev program iz- gradnje šolskega prostora ne bo uresničen tako kmalu. Res je, da sredstva iz samoprispevka nara- ščajo celo hitreje, kot je bilo predvideno, ^ pa zato hud skok cen spremenil načrte že pri pr- vem objektu. Šola v Rimskih To- plicah je terjala precej več sred- stev, kot jih je predvidel pred- račun. Precej manj denarja je bi- lo zbranega tudi v delovnih orga- nizacijah in izpadel je delež re- publike. Podražitev gradbenega materia- la, storitev in drugega bo že tako zamujeno gradnjo novega trakta v Radečah močno vplivala. Od 600 milijonov starih dinarjev se utegnejo stroški približati milijar- di, enak skok, brž čas še prej večji, pa bo prizadel prizidek in telovadnico v Laškem. Odbornik TONE TRBOVC je zato predlagal, da če se izkaže za nujno podalj- šanje samoprispevka za še nadalj- njih pet let, potem je treba so- glasje občanov sprejeti že zdaj. Cim prej, tem bolje. Če se sred- stva že zdaj pretakajo po vnaprej določenem vrstnem redu investi- cij, bi zadnji, to je Laško, lahko ostali praznih rok, ko bi se ob- dobje plačevanja lani sprejetega samoprispevka izteklo. Sklep skupščine je bil poiskati vse možnosti za dodatne vire fi- nanciranja in podvzeti politično akcijo, da bo solidarnost obča- nov trajala vse do trenutka, ko bo program izgradnje in dogra- ditve osnovnošolskih prostorov iz- polnjen. Precej živa pa je bila tudi raz- prava o zazidalnem okolLšu La- homšek. Svet za urbanizem je bil namreč mnenja, da bi načrta ne sprejeli, dokler so nezazidane že odprte zazidalne površine, češ da komunalno podjetje nima sred- stev za odpiranje novih zazidal- nih območij. Mnenje sveta je bilo manjšinsko. Odborniki so smatra- li, da je treba urbanizacijo po- spešiti, ker že tako neurejene raz- mere zadržujejo stanovan,jsko Iz- gradnjo in sredstva, ki jih v ta namen zbirajo občani. Brez ur- banističnih in zazidalnih načrtov ni mogoče planirati tudi drugih komunalnih potreb, pa so zato odborniki smatrali, da je svet iz- hajal iz stališč in potreb komu- nalnega podjetja, ne pa iz potreb in interesov skupnosti. Zato so z veliko večino glasovali za zazidal- ni načrt. J. KR. v Celju naj bi že v tem mesecu začel delom občinski center marksističnih krožkov. Marksistični krožki delajo v celjski občini na enajstih srednjih šolah: na zdravstve- ni šoli (mentor Tončka Pod- goršek), Gostinski (mentor Anica Tušer), na gimnaziji (Frida Urbančič), na eko- nomskem šolskem centru (Erika Simonič), na šolskem centru za blagovni promet (Vera Valenič), na šolskem centru Borisa Kidriča (Ma- rijana Zimšek), na tehniški srednji šoli (Jože Geršak),na kmetijskem šolskem centru (Jože Železnik), na pedago- škem šolskem centru (Irena Mrvič) in šolskem industrij- sko-metalurškem centru v štorah (Franc Renčelj). Zamisel o ustanovitvi ob- činskega centra ni nova, a je v zadnjem času vse aktual- nejša. Zanimanje za marksi- stično misel je povečano. Po- litično šolstvo se počasi, a vendarle postopoma bogati. Naša samoupravna praksa pa zahteva vse bolj poglob- ljene pristope pri obravnavi določenih družbenih vpra- šanj. Torej manj površinskih in demagoških nastopov, pa vse več jasnih in utemeljenih teoretičnih stališč s konkret- no akcijsko dejavnostjo. Prav tega v političnem delu v bazi nemalokrat najbolj pogrešamo. Občinski center marksističnih krožkov naj bi prevzel vlogo povezovalca in usmerjevalca marksističnih krožkov. Sodeloval bi pri programiranju vsebine dela krožkov in celotnega marksi- stičnega izobraževanja v ob- čini. Širil bi krog jeder, ki bi se ukvarjali z marksistič- no mislijo. Doslej se je taka oblika usposabljanja uvelja- vila le na šolah. Organiziral bi knjižnico marksistične li- terature v občini in v svoji razširjeni dejavnosti spodbu- dil širše oblike soočenj so- dobne marksistične misli (po- sveti, seminarji ipd.). Nje- gova pomembna naloga bi naj bila ustanovitev preda- vateljskega aktiva. Center marksističnih krož- kov bo vodil sekretariat, •imel pa bo tudi skupščino, ki jo bodo sestavljali delega- ti-člani krožkov iz šol in za- interesirani. Nedvomno bo ustanovitev marksističnega centra, ki bo delal v okviru komiteja občinske konference ZKS Celje, pomemben dogo- dek v organiziranju idejno- političnega usposabljanja v celjski občini. 4. stran — NOVI TEDNIK 11. oktober 1973 --S^^ NERAZUM- LJIVA POČASNOST Proizvodnja kopalnih ka- di v EMO oziroma v nji- hovi temeljni organizaciji združenega dela v Kru- ševcu ter proizvodnja ra- diatorjev zopet tečeta. Medtem ko je delo v Kru- ševcu st-alo štirinajst me- secev, v radiatorski hali pa širi mesece, so se do- gajale pravzaprav čudne stvari. Bolj ko je vodstvo kolektiva opozarjalo ustre- zne organe v federaciji, da so plafonirane cene teh dveh proizvodov ne- vzdržne, saj so surovine praktično dražje kot konč- ni iaxielki, bolj se je reše- vanje tega vprašanja časo- vno odmikalo. Stvari so se v lanskem letu zaostri- le celo do take mere, da je centralni delavski svet že sprejel sklep, da se obrat v Kruševou hkvidi- ra, pa čeprav je bilo vanj vloženih s strani EMO preko 500 miUjonov sta- rih dinarjev. Proizvodnja je stala, pa- pirnata vojna pa je tekla dalje. Kaj vse se je do- gajalo med tem časom, kaikšni vlivi so prihajali s te ali z one strani, tega v javnosti verjetno ne bo mogoče praktično izvedeti nikoli. Dejstvo pa je, da je kolektiv končno dosegel ustrezale koireikture cen, na podlagi katerih se tudi proisivodnja teh dveh arti- klov izplača. Komaj nekaj tednov za tem pa je bdla objavljena vest, da bo zaradi zastoja v stanovanjski i^radnji potrebno intervencijsko uvoeiti nekaj nad osem tisoč kopalnih kadi in tri- deset tisoč kvadratnih me- trov radiatorjev. Vse lepo in pa-av, če se po tem ne bi postavljalo vprašanje. Bi se temu lahko izognili? Prav gotovo je odgovor enostaven: lahko! Uvožene količine predstavljajo le manjši del tistega, kar na primer proizvajajo v EMO, pri kopalnih kadeh gre le za eno in pol me- sečno proizvodnjo, pri ra- diatorjih pa za tričetrt mesečne proizvodnje. Se- veda pa je pomanjkanje na tržišču nastalo zaradi tega, ker je tovarna stala, ker ni proizvajala, proiz- vajala pa ni zavoljo tega, ker bi delala z izgubo. Mar res ni bilo mogoče pravx>časno urediti tega problema? Mar imamo re- snično toliko deviznih sredstev, da si lahko pri- voščimo veliko dražje pro- isjvode iz uvoza, če pa bi lahko vse to proizvedli doma in to še ceneje? Res so taki pojavi v navzkriž- ju z nekaterimi ekonom- skimi zakonitostmi, še več! V navzkrižju so s srtaliSči naših vodstev Zve. ze komimistov, ki terjajo od delovnih ljudi med dru- gim tudi vsestransko var- čevanje z družbenimi sred- stvi. Verjetno ne zato, da bi po drugi plati lahko po mili volji razmetavali denar, ki je prav tako re- zultat delavčevega tru- da... Bodi že tako ali druga- če, včasih se resnično do- gajajo stvari, ki jih eko- nomisti in drugi ne mo- rejo razumeti. In ob na- ših vseskupnih družbenih naporih za stabilizacijo našega gospodarstva bo p>otrebno odpraviti tudi te in ixxiobne pomanjkljivo- sti, če hočemo, da bomo dosegli to, kar smo si začrtali. Šmarje pri Jelšah Ze v lanskem letu je šmar- ska občina pripravila vrsto kreditnih zahtevkov za izgrad- njo novih obratov na Koz- janskem, Šmarskem in v Ob- sotelju. Iz precejšnjega števi- la zahtevkov, načrtov in pred- videvanj se je končno le izluščilo majhno število odo- brenih zahtevkov, ki so jim naposled sledile še realiesaci- je. Spomnimo se samo grad- nje Atomskih toplic v Pod- četrtku, širjenja Metke v Ko- zjem in postavitve nove bru- silnice v Kozjem. Da je bilo pri tem ix>trebno nemalo na- p>ora, menda ni-treba poudar- jati še posebej. Tudi za prihodnje, 1974. leto, je šmarska občinska skupščina pripravila v sodelo- vanju z zainteresiranimi po- djetji in delovnimi organiza- cijami vrsto projektov 2» no- ve dislocirane obrate, ki naj bi jih postavili po raznih krajih občine. Semkaj seveda spadajo še zahtevki za kre- dite za nekatere komunalne ureditve in naprave. Öe govorimo kar naravnost, potem lahko povemo, da je za leto 1974 pripravljenih v občini Snrmrje pri Jelšah no- vih devet investicijskih zah- tevkov v skupnem znesku 2626 milijonov. Za kredite za investiranje v šmarsko občino bodo zaprosila podje- tja Metka iz Oelja, Kovaška industrija Zreče, Gorenje Ve- lenje, Podjetje za transport, turizem in gostinstvo iz Ljub- ljane, Steklarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine, Trgovsko podjetje Mene iz Oelja, Trgov- sko podjetje Jelša iz Šmarja pri Jelšah, Obrtno komunal- no podjetje Rogaška Slatina in kot poslednje. Vodna skupnost NIVO iz Celja. Metka Celje namerava po- staviti nekje v občini predil- nico. Skupna vrednost inves- ticij v objekte, opremo ter naprave se ocenjuje po pred- hodnih ocenitvah na 140 mi- lijonov, od tega odpade samo na opremo 10,5 milijonov. Predvidevajo, da bo morda opremo kreditiral dobavitelj na dobo petih let in bo v glavnem vsa iz uvoza. V novi predilnici naj bi zaposlili predvidoma 300 de- lavcev, ki bi prejemali po- prečni zaslužek 2200 dinarjev. Investicija v novo predilnico je pomembna še zlasti zaradi tega, ker bo predilnica zago- tavljala surovine nadaljnjim predelovalcem. Žahtevek pod- pira tudi poslovno združenje. Proizvodni proces v ix>vi pre- dilnici naj bi se začel že v letu 1975. Kovaška industrija Zreče bo vložila zahtevek za kredit za postavitev novega obrata, kjer bi proizvajali ročno av- tomehanično orodje. Investi- cijska vrednost objekta, opre- me in inventarja z detom ob- ratnih sredstev bo znašala 35 milijonov. V obratu bi se za- poslilo 175 delavcev in bo visoko rentabilen. Tudi Gorenje iz Velenja bo vložilo zahtevek za gradnjo obrata, v katerem bi proiz- vajali termostate. Investicij- ski program je že pripravljen, zaposlili pa W 120 delavcev- Podjetje za transport, turi- zem in gostinstvo je že land investiralo v šmarski občini. Modernizirali so Atomske to- plice, ki so letos znova pre- senetile s svojim neslutenim turističnim obiskom. Zaradi tega se je podjetje odločilo, da vloži zahtevek za kredit v višini 10 milijonov za izgrad- njo hotela B kategorije v Atomskih toplicah s 140 ležiš- či. Gradnja hotela je v skla- du g programom nadaljnjega razvoja Atomskih toplic. Steklarska šola Rogaška Slatina, v katero hodijo dija- ki-steklarji iz domala vse Ju- goslavije, je že zdavnaj pre- majhna. Njena razširitev je za razvoj tovarne nujno po- trebna. Investicijska vsota za gradnjo novih kapacitet se ceni na 20 milijonov. Prihodnje leto se bo pred- vidoma integrirala pekarna v Rogaški Slatini, istočasno pa bodo gradili tudi novo pe- karno. Program za novi ob- jekt je že v delu, investicij- ska vrednost objekta pa ne bo presegla 9,5 milijona. Načrte za prihodnje leto ima tudd trgovsko podjetje Jelša iz Šmarja pj^ Podjetje je vložilo ski zahtevek za zneset^ lijonov. V Rogaški gj^iJ merava ix>staviti nov t^ prostor, ki je v krajy^"' go nujno potreben, ski program je že v o^ Dolgi vrsti prosile^ pridružilo še Obrtno i? nalno podjetje Rogaškj^ na. V prihodnjem W podjetje v načrtu reijQ irati cevovod Poljča^^ bernik in zgraditi r- s prostornuio 2000 nji ^ gaški Slatini. Skupna nw cijska vrednost objek^ ša 8,5 milijonov, podjj, " mo pa se bo udeležil^* nje s 30 »/o lastno Podjetje bo vložilo ^ za kreditni zahtevek n^ pis, ki teče do 13. novJ tega leta. ^ Poslednji prosilec za w vložen v šmarsko oW Vodna skupnost NIVo^' Ija. Vodna skupnost b^ žila zahtevek 2sa kr^^j izgradnjo primarnega voda na območju spouM ga parka Kumrovec sko z zajetjem pod p^ mi. Celotna investiciji predvidoma zaiašala jona. Tudi ta zahtevek bo žen T)& razpis za gradnje mimalnih objektov. Ce bo z vsemi deveti^ htevki šlo vse v redu in j potem bo šmarska oi| spet izgubila enega ki nenehno krožijo nadi Vsi navedeni projekti i še zlasti pomembni zato, bodo obrati zaposlili no« lovno silo, zaustavljeno JI tudi ekonomsko nazadon občine, ki se trudi, daj najkrajšem času dosegli ven srednje razvitih (ttj Sloveniji in s tem koneci ne borbe zoper neraal Za takšne in drugačne ij je že lani pa tudi letos f zala veliko zanimanje in pravljenosti pomagati slovenska javnost. MLlenko St^ Kozjanska brusilnica bo skoro pod streho. Izumiteljstvo v okviru letošnjega sejma obrti, prireditve, ki si s svo- jo široko zastavljeno koncep- cijo iz leta v leto trdneje utira pot med pomembne to- vrstne manifestacije, so bile tudi letos številne prireditve, seminarji in razgovori. Le ena izmed mnogih pri- reditev, o katerih teče beseda, je bil tudi takoimenovani »DAN IZUMITELJEV«. Dru- štvo izumiteljev v Celju je ob sodelovanju republiške zveze društev izumiteljev, republi- ške gospodarske zbornice ter celjskega občinskega sindikal- nega sveta sklicale v dvora- ni doma JLA posvetovanje o vlogi izumiteljstva, novator- stva, tehničnih izboljšav ter inovacij v delovnih organiza- cijah. Organizatorji posveto- vanja so na podlagi pomemb- nosti teme ter števila povab- ljenih pripravili vse potrebno v veliki dvorani doma JLA. Zal je bil njihov trud zaman, kajti ob napovedanem času je na posvetovanje prišlo vseh skupaj le dvanajst udeležen- cev! Pa še od teh dvanajstih jih je bilo pet iz EMO ter trije iz Libele. Poleg njih so se posvetovanja udeležili še po en predstavnik Železarne Store, Tovarne volnenih odej Skofja vas. Bor Laško in predstavnik celjskega občin- skega sveta Ljudske tehnike. Namesto dvesto udeležen- cev, toliko so jih pričakovali, se je posvetovanja udeležilo le dvanajst predstavnikov iz petih podjetij. Taka udelež- ba je več ikot zaskrbljujoča, kajti prav takšen je v de- lovnih organizacijah tudi le- tos odnos do inovacijskega oziroma izumiteljskega dela na sploh. Posledice so več kot očitne, pri čemer pa ne misli- mo le na to, da je na primer naša država daleč na zadnjem mestii med državami Evrope po številu letno prijavljenih patentov (prehitela nas je ce- lo Albanija!), temveč imamo v mislih vse tiste težke milijo- ne in milijarde dinarjev, ki bi jih naše gospodarstvo pri- hranilo, če bi v večji meri skrbelo za spodbujanje ljudi k predlaganju tehničnih in drugih izboljšav. Skratka za dajanje koristnih predlogov, ki jih je moč uporabiti. Sta- nje na tem področju je torej več kot zaskrbljujoče, čeprav moramo hkrati zapisati tudi to, da Celje nikakor v tem oziru ni izjema. Nihče od direktorjev ni bil navzoč. Kje so bili predstav- niki samoupravnih organov? Težko je razumeti tolikšno odsotnost, še zlasti, ko je šlo za pomembna vprašanja. Nič čudnega torej, da se tak ne- prizadet odnos pojavlja tudi v delovnih skupnostih. Samo- upravno organizirana družba, materialni interes delovnih organizacij ter vsi drugi de- javniki v našem ekonomskem in družbenem sistemu bodo morali v bodoče spodbujati množično inventivno dejav- nost. V pravilnikih o telmič- nih izboljšavah moramo po- staviti takšna določila, ki bo- do stimulirala to dejavnost ter posameznike, ki bodo predlagali posamezne ustrez- nejše rešitve tudi primemo nagradila. BERNI STRMCNIK Celje in REGULACIJE »Lahko smo srečni, ker smo v preteklosti vlagali tolikšna sredstva za regulacijo voda. Ce tega ne bi storili, bi po nevarnosti, ki je grozila 25. septembra, ugotavljali veli- kansko škodo in novo kata- stroifo«, je med drugim dejal pKKipredsednik celjske občin- ske skupščine Marjan Ašič, ko je beseda nanesla na tisti dan, ko je Celje s svojim za- ledjem trepetalo pred nevar- nostjo. Poplava, konec septembra, Celju ni prizadejala večje škode. Po prvi oceni bo te škode na komunalnih objek- tih za okoH 150 milijonov starih dinarjev. Gre predvsem za i>oškodbe škarp, lesenih mostov pa tudi nekaterih cest. Najbolj je prizadeta ce- sta proti Liscam. Gospodarske delovne orga- nizacije še niso poročale o škodi. Ne glede na to, je znano, da velike ni bilo. Naj- včejo je vsekakor utrpel ko- lektiv Slovenijales v novem skladišču v Medlogu. Pa še ta je bila spričo izredne aktiv- nosti kolektiva in drugih, ki so priskočili na pomoč, manj- ša kot bi lahko bila. Med več- jimi škodami je omeniti tudi tisto v celjski mlekarni. Celje je tako ostalo zunaj nevarnosti. Primer sam pa je opozoril na nekatere slabosti, ki močno presenečajo. Nana- šajo se na nekatere delovne organizacije. Bili so primeri, ko so prav iz gospodarskih organizacij spraševali na ob- činskem štabu za civilno za- ščito, če imajo na voljo kaj krampov, lopat itd. Iz nekega kolektiva so zahtevali črpalke, čeprav jih je imela druga enota v okviru tiste delovne skupnosti na voljo in jih ni potrebovala. Zanimiv je bil tudi primer, ko so iz neke- ga delovnega kolektiva v ve- černih urah spraševali, če naj še naprej dežurajo. Na nevar- nost, ki je pretila, niso po- mislili. Skratka, takšni in podobni primeri so pokazali, da so v nekaterih delovnih organizacijah pozabili na na- loge, ki bi jih morali sami izi)eljati. Mnoge od teh že prej. Primeri so tudi opozo- rili na slabo delo štabov za civilno zaščito, da ne vpra- šamo, kako je s skrbjo za ču- vanje ljudskega premoženja. Očitno so ponekod pozabili na 1954. in 1968. leto, ki se lahko ponovita! Srečo v nesreči je prinesla regulirana Savinja v celjskem ovinku in ne nazadnje pravil- no zgrajena nova mostova čez Savinjo, v Čopovi ulici in na Polulah. Primer kaže, da imamo tudi doma strokov- njake, na katere se lahko _za- nesemo! Poznali so problem in tudi pravilno projektirali. Petindvajseti september pa je pokazal še nekaj — regu- lacijska dela bo treba nemu- doma nadaljevati. To ne velja samo za Savinjo od izliva Ložnice nazgor, marveč tudi za predel okoH Brega in Po- lili. Prav tako morajo ta diela zajeti Sušnico, Ložnico, Vo- glajno, Hudinjo. Sicer pa si vodno regulacijska dela zaslu- žijo še to, da pridejo na dnev- ni red seje sveta osmih ob- čin- Boleč je namreč primer Laškega. Laško potrebuje po- moč. Dobrodošla bo tudi re- gijska, če bo republiška pre- skromna. Sicer pa zahteva pot Ijevanju regulacije vodij zarja še na izpolnje\'anjei žbenega dogovora. Ta ^ šepa. Več ali manj nak? je, da je približno mesec pred 25. septembroiD 1 predsednik občinske sÖ ne Marjan Ašič opozoil lovne organizacije na ^ njene obveznosti pa tui posebno pismo, ki ga ^ piribližno enim letom ' naslovil predsednik slfJ? inž. Dušan Burnik. Določen premik na ^ dročju pa lahko prines* predvidena interesna ' nost — vodarska skupi*^ bo lahko skupaj z ^ skupnostjo Nivojen^ združila in koordiniraj la in zahtevwe. M- ^ 80.000 LJUIH NA SEJMU V nedeljo, 7. oktj zaprli šesti sejem ^ sedmo zlatarsko tošnja celjska prirej dosegla dva rekord» vilu razstavljalcev vilu obiskovalcev. je na tej tradicionali« j prireditvi sodelovalo ^ razstavljavcev, si J® .H stavi ogledalo J ljudi, ker je nekaj ^ lani. ^ Velik uspeh pa y t tudi poslovna plat, % šemo o uspehih dr*^ reditvah, ki so ^^^ celjski sejem. 1^39^— 11. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 5 ^elenje je praznovalo «d zadnjega četrtka do ne- je bilo v velenjski obči- % posebej slovesno, saj so l^ovali občinski praznik ^gpomin na prvi partizan- J napad na slovensko me- ® goštanj v noči od 7. na olctober 1941. Zaradi po- membnosti akcije so tisti dan ^ili za svoj občinski pra- šoštanjčani pa še za .jjevni pra25nik. Na slavno- seji občinske skupščine , govoril podpredsednik Av- l^t Jeriha, ki je med dru- ■m dejal: ^ bi našteval vse rezulta- ^ki smo jih dosegli, bi bilo J poročilo za današnjo slav- jstjo sejo lahko popolnoma figačno. Smatram pa, da ^ za naštevanje rezultatov ^adi. Ko dvajsetletnik jeznuje svoj rojstni dan, ne jemišlja, kaj je vse lepega loživel, pač pa upira pogled jiprej, ker zrelostna doba še- [ prihaja. Prihaja družina in njo vse večja odgovornost, fslim, da se nekje tu naha- ^ tudi mi. Zato, pa če je ( tako slavnostni trenutek, jora biti naš ix>gled uprt ®rej. Samo tako, če bomo krbno pripravljali vsak naš itrišnji dan, bo srečen da- »šnji. Prepričan pa sem, da je to želja nas vseh, da bo res vsak današnji dan v čim- večje zadovoljstvo vseh pre- bivalcev.« Ob letošnjem občinskem prazniku so v velenjski obči- ni odprli več novih pomemb- nih objektov, ki bodo vseka- kor pripomogli k nadaljnje- mu razvoju celotne šaleške doline. ČETRTI VRTEC v Velenju so odprli četrti vrtec, ki ima zaenkrat še »de- lovno« ime Gorenje, torej ko- lektiva, ki je največ prispe- val za prepotrebno vzgojno- varstveno ustanovo. V njej je prostora za 120 predšol- skih otrok in 20 dojenčkov. Investitor je bil sklad za ne- gospodarske investicije obči- ne Velenje, gradilo pa ga je SGP Vegrad. Celoten vrtec z opremo je stal 450 starih mi- lijonov din, od tega ,1e samo Gorenje prispevalo 300 mili- jonov. V četrtem velenjskem vrtcu je odelek za malo šolo skozi vse leto in to v dopol- danskem in popoldanskem času. Upravnica vseh štirih vrtcev (Najdihojce, Kekca, Moice in novega) Ma.jda Go- renšek je povedala, da je tre- nutno v Velenju in bližnjih zaselkih 2000 predšolskih otrok, v varstvu pa je zaje- tih 650. Ce bi vse otroke iz vseh štirih vrtcev, ki so v po- sameznih oddelkih preko nor- mativov zbrali skupaj in jim dodali tiste, ki so zapisani v beležnici za sprejem v vrtec, potem bi dobili številko, ki bi pK)kazala, da Velenje nujno potrebuje še en vrtec. Med- tem, ko je varstvo sedaj do- bro urejeno v Velenju, šoš- tanju in šmartnem ob Paki, pa bodo v prihodnje morali več narediti za otroško var- stvo v manjših krajih, kot so Pes je, Škale in drugi. TELOVADNICA SOLIDARNOSTI Letos aprila so v Šoštanju ob osnovni šoli »Biba Röck« začeli graditi telovadnico so- lidarnosti. Ker ni bilo nobe- nih izgledov, da bi dobili te- lovadnico s FK>močjo sred- stev iz referenduma (po tem je bila določena gradnja te- lovadnice pri osnovni šoli Kajuh), so se odločili za so- lidarnostno akcijo in uspeli. Kljub temu, da je bil pred- račun 80 milijonov starih din in da je vsota narasla na 151 milijonov starih din, so vsa sredstva uspeli zbrati s pomočjo delovnih organizacij, raznih zavodov in tudi posa- meznikov, tako da so ob ot- voritvi s ponosom povedali, da je telovadnica z najnuj- nejšo opremo plačana in da nimajo dolgov. Matjaž Natek, ravnatelj os- novne šole »Biba Röck« in velik ljubitelj športa, je po- vedal, da vidi največjo soli- darnost v tem, da kljub pla- čevanju prispevka izglasova- nega z referendumom ni bilo nobenega, ki ne bi prisi>eval še dodatnih sredstev. »S to telovadnico smo praktično za- mašili vrzel, ki je bila na tem področju v našem kraju. Do- sedanja telovadnica TVD Par- tizan je bila zgrajena 1926. leta in v njej se je vsak dan zvrstilo 1300 otrok obeh os- novnih šol in vrtca, zvečer pa še Partizanove sekcije. Povsem jasno je, da se v majhnem prostoru ni mogla razvijati prava telovadba.« Letošnji občinski praznik velenjske občine je torej mi- nil v otvarjanju novih po- membnih objektov in v spre- jemanju načrtov za prihod- nje. Praznovali so praznik z uprtim pogledom naprej, kaj- ti njihova zrelostna doba še- le prihaja. TONE VRABL Velenjskega premoga ne bo za široko potrošnjo, kajti pred- nost imajo elektrarna, toplarna, industrija in nekatere delovne orjanizacije, ki ga nujno potrebujejo (bolnišnice in druge). Ven- dar pa so vse oči družbenih dejavnikov uprte v Bosiio. O tej problematiki je že nekajkrat razpravljal celjski politični aktiv. V prodajalnah EKA in Kurivo so potrošniki vplačali 1590 ton velenjskega premoga. Obe prodajalni pa že dva meseca ne spre- jemala nobenih novih plačil za velenjski premog. Letošnje po- godbeno sklenjene količine za dobavo tega premoga so namreč manjše. Zato je tudi pomanjkanje. Obe podjetji sta sicer želeli skleniti dogovor o izdobavi večjih količin, a rudnik v Velenju te obveznosti ni mogel sprejeti. Cenejšega lignita torej za široko potrošnjo ne bo. K sreči vseeno kaže, da bodo dobili premog iz Laškega. Zasavja in Banovičev. Ta je sicer nekaj dražji, vendar je njego- va kurilna kakovost zielo dobra. Preusmeritev k drugim vrstam premoga, dražjim, bo za nekatere potrošnike prav gotovo bole- ča. Zato bi se morali v delovnih organizacijah, kot so nekod storili, sindikati in vodstva podjetij zavzeti za nekajmesečne kredite delavcem, ki^si morajo pred zimo nakupiti kurjave in nekatere prehrambene artikle. Letos vsaj ni težav s premogom, za krompir, jabolka in druge proizvode. Kdor ima denar, se "bo lahko dobro založil. Ker pa vemo, da stroški za ozimnico niso majhni, bi morali v delovnih kolektivih solidarno prisko- čiti na pomoč tistim, ki takega izdatka zaradi prenizkih osebnih dohodkov ne zmorejo naenkrat. Socialne in kadrovske službe v delovnih organizacijah bi morale v tem primeru izpolniti to na- 'ojo v dogovoru s sindikatom. Skrb za ozimnico naj ne bo le problem vsakega posameznika. TRIJE NAGRAJENCI Ob letošnjem občinskem prazniku so podelili tudi tri tradicionalne Kajuhove nagrade, ki so jih prejeli: GASILSKO DRUŠTVO MESTA VELENJE, ki je bilo ustanovljeno 1897. leta. V svojem obstoju, pri vseh reševalnih akcijah so člani s svojo nesebično vol.jo in strokovno soosobnostjo varovali in obvaro- vali družbeno in zasebno imovino. Z načrtnim delom skrbijo za stro- kovno usposobl,jenost svojih članov, poleg tega pa skrbi.io za naraščaj, saj imajo v svojem sestavu mladinsko in pionirsko desetino. Z last- nim delom, pomoč.)o občanov in družbe so si poleg novega doma na- bavili še sodobno gasilsko opremo. V svojem strokovnem delu beležijo vrsto uspehov svojih desetin na različnih tekmovanjih. Poleg svojega strokovnega dela pa so gasilci Velenje — mesto vedno prisotni pri vseh drugih akcijah prostovoljnega dela in se kot celota vključujejo v vsa prizadevanja nadaljn,je rasti mesta Velenja. ŠALEŠKI ALPINISTIČNI ODSEK VELENJE — ŠO.ŠTAHJ kot po- hvalo in priznanje za nadvse plodno in uspešno delo na področju al- pinizma. V okviru Planinskega društva Velenje in Planinskega društva Šoštanj deluje šaleški alpinistični odsek, katerega člani so usposob- ljeni plezati najtež.je smeri v stenah domačih in tujih gora. Člani Alpinističnega odseka beležijo vrsto vrhun.skih uspehov v Dolomitih. Berskih Alpah. Kavkazu, Troltildu in vse najtežje smeri v domačih gorah. Vrhunec sistematičnega dela alpinističnega odseka pa je vse- kakor uspešna prva ponovitev direktne smeri Eigerja, ki sodi med vrhunske dosežke v svetovnem alpinizmu. ROKOMETNA SEKCIJA TVD PARTIZAN ŠOŠTANJ uspešno deluje že nad 20 let in je v tem času vzgojila vrsto kvalitetnih igralcev, tre- nerjev in športnih aktivnih delavcev, ki vzgajajo našo mladino in j( vključujejo v telesno-kultumo športno dejavnost. Ta s svojimi na- stopi in tekmovanji vpliva na množično sodelovanje občanov, ki se ob teh nastopih in tekmovanjih rekreirajo. Rokometna sekcija je v času svojega obstoja dosegla velike uspehe pri vzgoji kadrov in tekmo- vanjih doma in v celjski podzvezi, kjer je tri leta zapored prednja- čila v kvaliteti igralcev, zatem v Štajerski ligi pa v slovenski, kjer je lani dosegla prvo mesto in tako uvrstitev v II. zvezno ligo, v kateri sedaj tekmuje. tv MOiMIR DELEVIČ Ko te direktor lesni-in- ^ustrijskega obrata v Slo- ^^nskih Konjicah po do- ^äe pogleda izpod svo- očal, je pri kraju vsa- ka formalnost. Ne ljubi velikih besed, ker je člo- vek akcije in pcAn živ- ljenjske sile, ki mu jo je rojenica v rodni črni gori natrosila na pot. Tej svoji sreči se ima tudi zahvaliti, da je svojo življenjsko pot začel prav od začetka krojiti že ve- likokrat. Udarci in padci vsakega življenja si sledijo v za- poredju in zdaj je MOJ- MIR DELEVIČ na vrhu svojega Parnasa. V pod- jetju kljub direktorskemu mestu obstaja človek, ki je na voljo, da ustreže vsakemu posamezniku. Za podjetje živi in mu veliko daje, od svojih sodelavcev pa terja veliko mero po- slušnosti in discipline. Ker so to lastnosti, ki jih dobro obvlada, je podjetje danes izraz moči, ki jih je v nemajhni meri prispeval tudi direktor sam. Kot oficirju pred vojno v jugoslovanski vojski, med vojno partizanu in spet ofi- cirju po vojni, težave trde roke niso ostale neznane. Sjjoprijemal se je z njimi in tudi uspel, čeprav so kaplje grenčila za trenu- tek zavrle nasmeh. Ga je pa zdaj toliko več, ko z življenjskimi izkušnjami gradi trdne mostove za sedanjost in prihodnost »svojega« podjetja. S ši- roko dušo Črnogorca ne štedi, če je potrebno ko- mu pomagati, a skrbno pretehta vsak dinar, če gre za reprezentančne na- mene. Ne štedi z denar- jem takrat, ko šola bodo- či kader, pri tem pa ne izgubi iz vida nobeno človeško usodo vajenca, ki je pri njih začel svojo ži vljensko pot. Vsakemu člo- veku v svojem podjetju prisoja tolikšne dimenzije, da mora že najmanjši ko- šček teh zadostovati za najboljšo oceno. Ker sodi tako, v vsakem življenju najde nekaj lepega, se za- to nikoli popolnoma ne ra- zočara. Izhajajoč iz tega dejstva in upoštevajoč pri tem še vse ostale življenj- ske okoliščine, je zrcalna slika MOJMIRA DE LEVI- CA gladka, poštena. Vedno v akciji, pa naj bo to za pisalno mizo in na sestanku politične sku- pnosti, daje življenju op- timistično obeležje, potr- jeno v neštetih izkušnjah. Imeti pol stoletja za se- boj in nekaj več, pomeni se umiriti, za MOJMIRA DE LEVICA pa pomeni stvari pripeljati do tiste točke, ki se bo približala popolnosti. In to v podje- tju, ki mu je zapisan, la- hko rečemo z dušo in te- lesom. Pozna vsak vlaken debel, ki jih na tisoče po- roma v njihovi tovarni v poplemenitenje. Pomeni, da se je z lesom spoznal kot lesni manipulant, ko je začel v lesni stroki de- lati. Bilo je to pred leti, ko se je moral odločiti, kaj bo še v življenju de- lal. In odločil se je ter zapisal lesu in njegovi plemeniti obdelavi Pri tem je vzgojil dober ka- der, s katerim žanje us- peh, ki je plod priljublje- nosti, strogosti in pleme- nitega srca. ZDENKA STOPAR OBRAZI TURIZEM Predsednik olepševalnega in turističnega društva Celje Rado Jenko izroča zlato vrtnico Gašperju Kajzbi (Foto: Fotolik) ZLATA VRTNICA ŽELEZNIČARJEM Tekmovanje je končano, rezultati znani. Ocena je od- lična. Pobuda celjskega olepševalnega in turističnega društva za gojitev cvetic, za urejevanje vrtov in okolij hiš je letos zajela kar 1257 pripadnikov tistega, čemur pra- vimo, da je lepo, prijetno. In lepe rože pa naj se pojavijo na oknih ali balkonih, na vrtovih in drugje, so vedno do- kaz visoke kulture tistih, ki jih gojijo. Tako se ob tej svetli strani nehote pKjraja vprašanje, kako pa je z drugo? Kako je s tistimi, ki jim urejeno okolje ni mar, ki se vsak dan sprehajajo mimo slabo vzdrževanih plotov okoli lastnih hiš itd. 2al, je tudi tega veliko, preveč. Posamezna ocenjevalna komisija olepševalnega in tu- rističnega društva, ki jo je vodila prof. Silva Puntar-Vrho- vec, je imela težko in odgovorno delo. Iz množice lepih rezultatov je morala izbrati najboljše. Tako je zlato vrtnico podelila Gašperju Kajzbi, ki ima po mnenju ko- misije največ zaslug za cvetlično lepo urejen stanovanjski blok železničarjev in za njegovo okolje ob Trubarjevi ulici št. 18 do 24. Srebrni vrtnici sta dobili družini Janžek in Smeh s Hochkrautove 2 in 2 a ter družina Godec v Slancah 1. Bronaste vrtnice pa so dobili: Zinka Sikošek — Ada- mičeva 3, Milena Kopčič — Partizanska 6, Ivan Ka.iba — Heroja Bračiča 17, Jože Plavčak — Celestinova 10, Anica Trojak — Popovičeva 53 ter družine: Fajs — Puncarjeva, Grobelnik — Trubarjeva 13 in Čretnik — Zidanškova 15. Enako priznanje je dobilo tudi vrtnarstvo EMO. In končno so podelili še 300 posebnih priznanj, od tega 282 družinam oziroma posameznikom ter 18 podjet- jem in ustanovam. Uspelo razglasitev rezultatov v prepolni veliki dvora- ni Narodnega doma je lepo izpopolnil še Koroški aka- demski oktet. NA RIFNIK Rifnik pri Šentjurju je zelo privlačna in dostopna iz- letniška točka. Prijetna tišina gozdov privablja številne iz- letnike tudi iz drugih krajev. Prva znamenitost Rifnika so razvaline gradu, kjer so v 15. stoletju gospodarili celjski grofje. Ce se vzpenjamo od razvalin proti vrhu, nas preseneti čudovit razgled. Na desni strani Boč in Donačka gora, na severu Konjiška gora s Pohorjem in Peco v ozadju, na levi pa Savinjske alpe. če nas je pot utrudila, se lahko okrepčamo prav na vrhu Rifnika, pri »Jazbecu«. Kdor pa precej strme poti ne bi zmogel, se lahko z avtomobilom pripelje prav do vrha. Cesta je speljana od južne strani Rifnika, od Jakoba. Naredili so jo šele letos. Služila pa je za dovoz materiala, ki so ga potrebovali za rekonstrukcijo izkopa- nin. Malo dlje od okrepčevalnice je namreč veliko naj- dišče izkopanin iz ilirskih, rimskih in keltskih časov. Tu izkopavajo že več let. Odkrili so veliko zanimivega. Izko- pavanja vodi kustos celjskega pokrajinskega muzeja Loj- ze Bolta. Izkopanine si je vredno ogledati, saj nam odkrivajo delček zanimive preteklosti. Upajmo, da se bo marsi- kateri izletnik odločil za obisk Rifnika, saj bo pri tem vi- del veliko zanimivost, poleg tega se bo v prijetnem hladu gozdov odpočil od mestnega hrupa. • LENKA VRABIC 6. stran — NOVI TEDNIK 11. oktober 1973 --S^^ Kozje Kozjanska ambulanta se je proslavila nekako takrat, ko je prišla v Kozje za zdravni- co dr. Ruža Vreg. O tem, kaj vse je do sedaj že naredi- la, ne bomo govorili, pač pa bomo obširneje spregovorili o nečem drugem, nekoga dru- gega bomo dali na zatožno klop in ga ne bomo hvalili. To bo Stanovanjsko podjetje Šmarje pri Jelšah, ki uprav- lja z zgradbo, kjer so zdrav- stvena postaja Kozje in pri- vatna stanovanja. Stanovanj- sko podjetje IZ Šmarja je si- cer bilo že večkrat na zatož- ni klopi, izgleda pa, da se to tam nikogar ne tiče. Hiša, v katen je zdravstve- na postaja, z njo pa tudi am- bulanta, ki ima dnevno frek- venco od 60—80 ljudi, ni v ničkaj zavidljivem stanju. Je pač stara. Po njej se vi je jo hodniki, ki so slabo vzdrže- vani, stranišča, tako ambu- lantna kot stanovalcev, so pod vsako kritiko (eno ne dela, drugo zamaka), kadar dežuje, dežuje tudi v ambu- lanto, (podstaviti morajo e>o- sodo, ki nekako le zadrži po- plavo), okna se ne zapirajo in bolni občani imajo ide- alno priložnost, da se prt is- kanju zapravljenega zdravja prehladi jo, peči pa so razpo- kane in iz njih se vali dim. Pozima veter nosi sneg na- ravnost v čakalnico, ki za tak- šne snežne meteže ni najbolj pripraven prostor. Smetišča ambulanta nima in tudi hiša ne- Smeti mečejo v Bistrico (varstvo narave je torej v Kozjem zgledno urejeno! Kadar pada dež, je, kot sm^ že omenih, v hiši nenormalno stanje, nenormalno stanje pa je tudi pod njo, v kleteh. Tam se nabere takole od 8— 12 cm vode. Problemi so tudi 2 vhodnimi vrati, ki se eno- stavno ne dajo zapirati. Hod- nik, takšen, kot je, nezakle- njen, je primemo pribežali- šče nočnim gostom namesto WC-ja. To je bilo tudi ugo- tovljeno. Tako je torej v grobem v hiši,'kjer je zdravstvena po- staja, Tako je v hiši, ki naj bi bil hram zdravja, v času, ko se na vse kriplje borimo proti koleri. In kako je, če zadevo po- gledamo malce globlje? Medicinska sestra, nasta- njena v hiši, stanuje v sobi z gnilim podom. Odtoka vo- de v njenem stanovanju ni. Stranišče je na {.,:>čep. Od ix)dstrešja deli njeno sobo tanka stena, električna nape- ljava pa je napeljana kar nad ometom in ne pod kot bi bilo iz varnostnih razlo- gov treba. Tudi ostali stanovalci se ničkaj ne pohvalijo s svojima prebivališči. Zaradi tega se že eno leto in pol dobesedno bore s šmarsko stanovanjsko upravo, da zadevo reši. Le ta samo obljublja. Potem pride zima in cevi vodovodne nape- ljave začno pokati. Pod njimi kurijo, da ne zmrznejo in še bolj propadajo. Tako pridejo o- dobno. Prijetno smo se po- govarjali. Nekateri člani sve- ta so se opravičili, pa upa- mo, da prihodnjič zagotovo pridete. Odločili smo s« tudi, da bomo še pred zimo svet so- urednikov popeljali na poučni Izlet. Kam in kdaj, naj osta- ne še skrivnost. Danes objavljamo slike ne- katerih naših sourednikov. Predstavili pa bomo vse. mM mm četudi smo slutili, je bila vest ob smrti prof. dr. Dušana Sancina, člo- veka, ki je izgoreval v delu, v glasbenem življe- nju z mladino in člani godalnega orkestra, ki jih je popeljal do zavidljive kvalitetne višine, boleča. Rodil se je 1. junija 1902. leta v Skednju pri Trstu. Po diplomi na konservatoriju ga je pot v 1920. letu pripeljala v operni orkester v Ljublja- no. Po dveh letih se je vrnil v svoj Trst, kjer je igral v simfoničnem orke- stru in bil suplent na konservatoriju. Toda zara- di fašističnega divjanja nad slovenskim življem se je moral umakniti. Prišel je v Celje. Bilo je 1928. leta. Svoje novo delovno mesio je našel na glas- beni šoli, ki ji je ostal zvest vse do upokojitve konec oktobra 1971. leta. Na šoli je poučeval igra- nje na klavirju in violini. Takoj po osvoboditvi je bil vršilec dolžnosti ravna- telja celjske glasbene šole, ki ji je polagal temelje za ponoven začetek dela. Toda, njegovo plodno delo ni bilo samo na Soli, v času rednega pouka, v šolanju kdo ve koliko mla- dih ljudi. Njegovo delo je našlo plodna tla v šol- skem orkestru in prav ta- ko v celjskem godalnem orkestru, ki si je priboril najvišja jugoslovanska pri- znanja, doma pa celo Slan- drovo nagrado, najvišje družbeno priznanje celjske občine. S tem je občina Celje pravzaprav nagradila Sancinovo umetniško delo. V njegov delovni opus sodi tudi glasbeni besed- njak, priredba okoli se- demdesetih opernih bese- dil za radijske poslušalce itd. Umrl je človek, ki je užival v mestu in povsod, kjer so ga poznali, velik ugled. Bil je velik peda- gog, izreden poznavalec glasbe in mladine in velik Slovenec. Radeška godba Minuli petek je pitialna godba radeške papirnice priredila za 60- letnico svojega obstoja celovečer- ni koncert. Godbeniki so pod vod- stvom kapelnika Jožeta Rusa pol- ni dve uri muziclrali pred nav- dušenim občinstvom, ki a svojo godbo živi m T najbolj pristnem sožitju. Vodstvo godbe je izbralo pester program, deljen na res- nejši in silno zahteven, ter na ve- sele jši, pa zato nič manj težak del. Radeški godbeniki »o bili kos skladbam, ki so bile doslej večji del le na sporedu poklicnih godb, če so bile seveda dovolj sodobne in odmaknjene od tradicionalizma. Med obema deloma so radeški kolektivi, družbene organizacije In sosednja železničarska godba iz Zidanega mosta, izkoristili odmor za iskrene čestitke, spominska ob- darovanja in iskrene želje. Zgodovino godbe, zapisana je t posebni brošuri In pred konc«- tom, jo je na kratko obnovil se- danji predsednik godbe Janez Za- hrastnik, je v bistvu ogledalo Ra- deč v zadnjih 60 letih. Nastala Je leta 1910 na pobudo učitelja Po- trebina, župnilbi Hieršla in z de- narjem viteza Gutmanstahla. Iz godbe »kmetske knjižnice« se Je polagoma spreminjala v delavsko, napredno skupino, zlasti pa po hudem sporu s kaplanom Rotom leta 1930, Godba nI delovala med obemft vojnama, posebno vlogo pa je od- igrala r povojnem obdobju, ko je bodrila k izgradnji, sodelovala iM vseh prireditvah, proslavah, ma- nifestacijah in demonstracijah, spremljala občane v veselju, zma- gah m v grob. Seveda je godba t tem času tudi sama močno na- predovala, se okrepila tako šte- vilčno kot tudi kvalitativno, kar je zgovorno dokazal tudi njihov jubilejni koncert. Koncert v Stari grofiji Koncertna poslovalnica celjske kulturne skupnosti, ki je svojo le- tošnjo sezono že pipiöela pred dnevi z izvrstnim koncertom pianistke Dubravke Tomšič, je v letošnjd sezoni poskrbela tudi z» nekaj izven- abonmajskih koncertov. Eden takih koncea-tov bo že prihodnjo sredo, 17. oktobra, ko bo v Celju gostoval ansambel Oolleg'iiiHn musicum iz Maribora. To je ansambel, krt deluje že pet let, bi'! pa je ustanovljen aa po- trebe festivala baroöne glasbe v Mariboru, na katerem redno nastopa. Zato je tudi razumljivo, da ima ansambel na sporedu ^olj dela stare baročne glaSbe. To pa Je navedlo priredi: tel ja. da se je odloči! kon- certante in publiko tx>krat namestiti pri večernem koncertu v g-lavni dvorani stare grofije — v pokrajinskem muzeju. V tem ambientu bo baro&ia glasba dobila še poseben prizvok po starem, lepem vzdušiju glasbenih večerov. Ansambel Collegium musicum sestavljajo Tinko Muraduri — flav- ta, Igior Ožim — violina, Drago Golob — oboa, Janko Šetinc — čem- balo in Alojz Mordej — violončelo. Sodelovala bosta tudi tenorist Mitja Gregorač ter fagotist Janez Banič. Tudi ta ansambel bo imel en nastop za mladinski abonma. Mladinski koncert bo ob 17.30 v Na- rodnem domu, večerni pa ob 19.30, kot smo že zapisali, v Pokrajin- skem muzeju. —ed v Trio Lorenz v Šentjurju v nizu prizadevany, ki jih kaže slovenska kulturna skupnosti za pokrivanje tako imenovanih »belih lis«, se pravi nerasrvitih področij s kvalitetnimi kulturnimi prireditvami, 'bo v Šentjurju ena takih pri- reditev, Tamkajšnja kulturna skupnost je povabila v goste enega na- ših najboljših komornih ansamblov trio bratov Lorenz iz Ljubljane. Ta ansambel, ki je med drugim tudi dobitn'k Prešernove nagrade ter številnih glasbenih priznanj, je požel že vrsto uspehov v skoraj vseh deželah Evrope ter v Severni in Južni Ameriki. Zlasti uspešna je bila spomladanska turneja po Braailiji in Argentini. Zaradi kvalitet, ki jih imajo m ki so jih bratje Lorenz nesporno že dokazali, je toliko bolj razveseljivo, da bodo delček svoje umetnost; prikazali tudi v ki-aju, ki je podobnih prireditev redkokdaj deležen. Ljubljanski bratje — umetniki bodo gostovali v Šentjurju v to- rek, 16. oktobra, imeli pa bodo kar dva koncerta. Popoldne ob 14. uri za mladino, zvečer ob 19.30 pa za odrasle. Popoldanski koncert bodo umetniki komentirali ter tudi s tem skušali zbuditi še več zanimanja za klasično glasbo. Na sporedu bodo imeld dela Mozarta. Haydna, Dvoraka in čajkovskega. Upati je, da se bodo Sentjurčani odzvali te- mu redkemu kulturnemu glasbenemu užitku. ' —ed 8. stran — NOVI TEDNIK 11. oktober 1973 — H DOGODKI SLOVENSKE KONJICE: KRVODAJALSKI DAN Med vsemi solidarnostnimi dejanji ki jih človek lahko stori, je darovanje krvi neposredno in najbolj človeško. Za ta solidarnostni dar so se odločili prebivalci konjiške občine v dneh 11., 12. in 13. oktobra. DOM UPOKOJENCEV ZAČET Gradbeno podje'je Ingrad Iz Celja je v Sioveaskih Konjicah pri- čelo z urejanjem prostora za gradnjo stanovanjskega bloka konjiš- kih upokojencev. Razgovori o lokaciji so potekali več mesecev, zdaj pa so se odlo- čili, da bodo dom zgradili v neposredni bližini stanovanjskega bloka lesno industrijskega podjetja. Upokojenci so pred let? v ta namen že odkupili star zdravstveni dom, ki ga bodo zdai uporabili v druge namene, lokacijo novega doma upokojencev pa so locirali v samo zelenje pod škalsklmi vino- gradi. SLOVENSKE KONJICE: SINDIKAT POTRDIL SKLEPE Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na nedavni traz- širjenl seji sprejelo akcijski program za uresničevanje sklepov in nalog četrte konference slovenskih sindikotov. Med osnovnimi nalo- gami je izvajanje ustavnih dopolnil in zakonskih predpisov v samo- upravnih aktih delovnih organizacij. Hkrati pa bodo zagotovili ustrez- no usposabljanje članov organov delavske kontrole. Med nalogami konjiških sindikatov je tudi nagrajevanje In ure- janje osebnih dohodkov zaposlenih delavcev, posebej še tistih ka- tegorij, ki prejemajo nizke dohodke. ODKRITJE PLOŠČE Občinska konferenca SZDL pripravlja ob praznovanju občinske- ga praznika odkritje spominske plošče v počastitev 500-letnice slo- venskih kmečkih uporov in 400-letnice slovensko-hrvaškega ujMira. Spominska plošča bo pritrjena na poslopje Skupščine občine Slo- venske Konjice. Načrt za izdelavo in njeno pritrditev pripravlja inženir Krašovec iz impola v Slovenski Bistrici. Plošča bo izdelana iz pohorskega granita ter pritrjena na poslopje s posebnimi odkov- ki, ki jih bo izdelala Tovarna aluminija v Slovenski Bistrici. Na plošči bo napis: »Leta 1515 se je v Slovenskih Konjicah zbralo 3000 upornih kmetov, združenih v vseslovenskem kmečkem puntu proti tuji gospodi. Pritožili so se cesarju in od tod odšli v boj za staro pravdo,« Kulturne organizacije so pričele pripravljati program, ki ga bodo izvedle ob odkritju. To bo na predvečer praznovanja občin- skega praznika 11. oktobra 1973. Pri kulturnem programu bodo so- delovale kulturne skupine iz Slovenske Bistrice ter godba na pihala iz Slovenskih Konjic. KONRAD SODIN CELJE: OCENITEV PRIZADEVANJ v torek je bila v Celju druga seja občinske konference Zveze mladine Celja. Na sej» so sprejeli poročilo predsedstva občinske konference za obdobje med prvo in drugo sejo konference. Na seji so podrobno ocenili dosedanja delovna prizadevanja, pred- vsem pa so spregovorili o izhodiščih za delo Zveze mladine v pri- hodnjem obdob.ju Mišljene s« priprave na IX kongres ZMS in ZMJ, povezane z novimi vsebinskimi in organizacijskimi sprememba- mi, ustavna doi>olnila ter izhodišča za X. kongres ZKJ. Več o seji bomo še pisali mst MOZIRJE: ZASEDAL POLITIČNI AKTIV Prejšnji teden se je sestal politični aktiv občine Mozirje na iz- redno prošnjo OK ZMS Mozirje. Aktiva so se udeležili vsi predsed- niki družbenox)olitičnih organizacij in predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek. Razmere v organizaciji občinske konference ZM so že dalj časa narekovale, da je potrebno temeljito pretresti delo mladine v občini ter se pogovoriti o kadrovsldh in finančnih problemih OK. Aktiva sta se udeležila tudi sekretar RK ZMS iz Ljubljane Zden- ko Mali in predsednik medobčinskega sveta ZMS cel.jske regije Fran- ci RamšaJi. Na seji so ugotovili, da je delo mladine na ravni občinske kon- ference ZM celo leto teklo po začrtanem programu. To je razvese- ljivo zaradi de.jstva, da se je politični aktiv moral sestati zaradi finančnega stanja in kadrovskih težav. Zelo majhen proračun iz lanskega leta ni zadoščal za povečano aktivnost v letošnjem letu. Sedanja situacija jja narekuje potrebe po delno profesionalni za- sedbi v vodstvu OK. Brez finančne in moralnopolitične podrwre bi nastale težave ostale za mladino nepremostljive, zato je toliko po- membnejše, da so se za mladino v tem trenutku zavzeli tudi drugi soodgovorni dejavniki. Po končanem zasedan,}u so predstavniki ZMS, predsednik OK ZMS Mozirje Ivan Beriožnik ter sekretarka OK obiskali mlado de- lovno organizaci.jo Elkroj v Mozirju, osnovno šolo v Ljubnem ob Savinji ter mladinsko organizacijo v Solčavi. Posebno pomemben je bil obisk v Elltroju kjer pripravljajo ustanovitev aktiva mladih delavcev, saj je pretežna večina zaposle- nih še zelo mladih in bi prav gotovo uspešno sodelovala v skupnih akcijah mladine v okviru mozirske občine. Pozno popoldne pa se ,je sestalo Se razšir.jeno predsedstvo OK ZMS Mozirje. Vse kaže, da so mladi prijeli resno za delo. Prav je, da v tem trenutku dobijo podporo od vseh pristiojnih fomn-ov. PEPI MIKLAVC RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE zaradi hitrega naraščanja proizvodnje in re- organizacije poslovanja v svojih elektro-kovi- narskih obratih vabi k sodelovanju: VEČ DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE za jaki in šibki tok VEČ DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA VEČ KV ORODJARJEV 8 KV REZKALCEV 8 KV STRUGARJEV 3 KV BRUSILCE 5 KV KLJUČAVNIČARJEV 5 KV ELEKTROINŠTALATERJEV KV OBRATOVNEGA ELEKTRIKARJA Nudimo vam strokovno zanimivo in dinamično delo, s solidnimi osebnimi dohodki. Ce se želite zaposliti v zanimivi delovni organizaciji, nam pišite ali pa se osebno zglasite na naslov: ka- drovsko-socialna služba RSC Velenje, Prežihova 3. Rogaška Slatina Ni še tako dolgo, ko nas je po telefonu pokli- cal ing. Mate Krstičevič, ki dela v šentjurskem Alposu in za katerega smo pozneje izvedeli, da je tudi predsednik hišne- ga sveta hiše, ki nosi šte- vilko z napisom Rogaška Slatina 29. Da gre za nuj- no zadevo, je bilo rečeno in nič več. S tem sporo- čilom si seveda nismo mogli kaj dosti pomagati, zato smo jo na vrat na nos, kot se temu reče, udrli V Rogaško Slatino, ki je V teh dneh vsa pre- polna domačih in tujih tu- ristov. Med potjo, v Alpo- su se nam je pridružil inženir, smo izvedeli za- devo, osvetljeno z vseh sončnih in senčnih strani. Bolj senčnih, kot smo pozneje, po prihodu v Ro- gaško Slatino lahko opa- zili. Inženir Mate Krstičevič nas je odpeljal naravnost na inkrilinirano dvorišče hiše, ki bo prav tako ob- tožena v tem zapisu, ti- stega pa, ki je za vse kriv, po izjavah številnih stanovalcev, pa ni bilo zraven. Absolutni krivec je poleg časa šmarsko Stanovanjsko podjetje in Obrtno komunalno podjet- je iz Rogaške Slatine. Privlačimo torej zadevo na dan, zadevo, ki razbur- ja prebivalce hiše številke 29 v Rogaški Slatini. Ob vstopu na dvorišče nas pozdravil velik kup kartonskih škatelj, ki mu je deJala družbo še razna druga zapuščena navlaka. Tudi takšna s smrdljivimi lastrK>stmi. Tik ob njej stoji baraka, za katero da- mo roko v ogenj, da je stokrat slabša od Krjavlje- ve kolibe. V njej shranju- je ali je shranjevalo orod- je Stanovanjsko podjetje iz Šmarje pri Jelšah. Na- slednji koraki prineso člo- veku neprijetne vonje in kaj kmalu lahko ugotovi, da prihajajo iz zamrežene- ga kanala, ki nima tiste lastnosti, ki bi jo morali imeti vsi dobri kanali: slabo namreč požira vo- do. Zaradi tega je na dvo- rišču omenjene zgradbe, ki stoji v samem strogem centru Rogaške Slatine, blato in smrad, zlasti še ob dežju. Stanovalci ve- do tudi povedati, da je z greznico, ki je v kleti in ki je že bogvekdaj niso izpraznili. V spodnjih prostorih hiše števvvilka 29 je vrsta lokalov, med njimi pa je tudi lekarna in ta se ob deževnih dneh, ko se po dvorišču sprehajajo gliste in se smrad širi vse na- okoli, fwtrudi in na tla spusti lizol, da ne pride do kakšnih okužb. Pojdimo naprej. Na hod- niku omenjene hiše vča- sih neprijetno diši: men- da od amoniaka v čisti obliki, ki uhaja iz lekarne, kjer varijo zdrvila. Amo- niak prodira tudi v stano- vanja. Tudi v stanovanje ing. Mateta Krstičeviča. Stranišč hiša številka 29 skoraj nima. V prvem nadstropju je nekaj po- dobnega, kar uporablja polovica ali še več sta- novalcev od skupaj 14 strank, kolikor jih je. Zdaj se začne čudna igra med stanovalci hiše, Stanovanjskim podjetjem in komunalnim podjetjem in komunalnim podjetjem. Ničkolikokrat so se stano- valci hiše pritoževali pri direktorju stanovanjskega podjetja Lojzetu Krivicu. Zaman. Potem so izvede- li, da je Stanovanjsko podjetje dalo naročilnico komunalnemu podjetju Šli so tja. Tam so pove! dali, da niso ničesar do- bili. Tako so jih vlekli 2a nos in jih še vlečejo. Da ne bi čisto slučajno pomislili, da hiša številka 29 izgleda kaj bolje od spredaj, s »turistične, strani. Omet odpada,- vo- da načenja vogale. Sredi Rogaške Slatine Morda smo še kaj poza- bili, pa naj povedo stano- valci sami. Nameravali smo tudi k direktorju Loj- zetu Krivcu, da bi nam povedal svoje. Bil je v bolniški, pa ga nismo ho- teli motiti. Sicer pa, tega je že tako navajen. Takole pravi Tilča Kun- štek: »Smeti? Kdaj so jih zadnjič odpeljali? Ja, kak- šna dva meseca bo že te- ga ali pa še več. Kana- lizacija smrdi, da se bog usmili.« »Čakamo, kdaj se bo pojavila kakšna bolezen,« je dejal Miha Mikuljan, saj drugače tudi biti ne more. Streha pušča, v hi- ši so TV motnje, ne ve- mo zakaj. Kopalnice bi se lahko naredile, pa se stanovanjsko sploh ne zmeni. Vhod iz dvorišča je nehigienski. Kaj pore- ko na to družine z mno- gimi člani, ki so prav ta- ko v hiši?« Jožica Novak že dve le- ti prosi Stanovanjsko pod- jetje, da bi prišlo popra- vit streho, ker ji teče v stanovanje. Rada pove tu- di, da ima cela hiša sla- bo napeljavo. Da se gost- je zgražajo. »Direktorju je pravza- prav vseeno, saj bo vsak čas šel v pokoj in ne bo imel priliko poslušati na- ših vsakdanjih tožb, za katere se tako ali tako ne zmen|,« je še dejala, mi pa smo se poslovili, ker smo imeli gradiva več kot dovolj. Se zgodi. TudiVRogaški Slatini. Čisto v strogem centru. Na očeh vseh tu- ristov. MILENKO STRAŠEK Inž. Krstičevič: Za naše prošnje se nihče ne zmeni Takšen kup odpadkov v samem centru turistične Rogaške Slatine komunalnemu podjetju gotovo ni v čast 1^39^— 11. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 f^jihovo življenje je materinstvo RADI PRIHAJAJO DOMOV ^vzaprav je Polični- mati, kot na Ponik- ^pri Žalcu domačini kli- 68-letno JOZEFÖ Za- %IČNIK, že kar ve- zakaj sem prišel, ko \fn privozil na njihovo, ' ireg potisnjeno dvori- pred dnevi sem jo '^rtireč že iskal, pa se je ^ trde teme zadržala v ^jiogradu in nisem je pri- 'n^lcal- Tokrat je bila do- ',ß in ker ji namen mo- ^ga obiska ni bil neznan, jjyj hitro navezala klepet J ]caterem mi je razloži- ■i svojo življenjsko zgod- VI- leta 1926 se je priženila ^ sedanjo domačijo, kjer 0 2 možem gospodarila jplga leta in spravljala h ■[^hu otroke, ki so pri- jflo prihajali na svet lepo ijiug za drugim. Dvanajst jtrolc je rodila Poličniko- JÖ mama in kot nalašč so SI eorstili tako, da jih je rvino pol na pol. šest Hldet in šest fantov. 01co se sicer zgodi, da jj vsi ostali pri življenju, ■j)da pri njih je že rajtalo biti. Vsi so zdravi iorastli, se izučili pokli- XV in se razgubili po joijTM in bližnji okolici ■jtr si v večini primerov 1 ustvarili svoje družine, ■i katerih pa nobena ni uko številna, kot jo je s KOjim pokojnim možem Mličnikova mama je že let vdova) ustvarila lože/a Zagoričnik. V Ve- mju, Celju, Splitu, Ljub- ljani, da o Šempetru, \jer živi kar šest njenih ilTok ne govorimo, to so iraji kamor so se pre- idili njeni otroci. Seveda M je Poličnikova mama ! veseljem povedala, da le vsi njeni otroci radi vračajo domov, da jo čestokrat obiščejo prav gotovo pa takrat, kadar praznuje god ali rojstni dan. Pred približno dve- ma letoma so bili vsi skupaj in kar premajhna je bila skromna hiša, ob kateri pa že raste nova, sodobna, v kateri bo več prostora. In koliko se je pri tako številnih otrokih, sin m hčerka^ živita še pri ma- teri doma in pomagata pri kmetovanju, že doslej na- bralo vnukov? Kar zaje- ten šopek: dvajset vnu- kov in vnukinj ter pet pravnukov in pravnukinj. če se torej doma zberejo hkrati prav vsi, potem je to res velika, predvsem pa srečna družina. »Kako da je bilo vča- sih« je Poličnikova mama povzela za mano vpraša- nje in nadaljevala: »Tež- ko je bilo, čeprav so bili tudi veseli trenutki, ki se jih še danes rada spo- minjam. Voda, voda, ta mi je dajala največ pre- glavic. Daleč jo je bilo treba nositi, pa tudi za živino, če le pomislim, da si danes živina v na- šem novem hlevu kar sa- ma postreže v napajalni- kih ... Da, da vse se je čisto spremenilo. Pa ko- liko ljudi hodi na šiht. Veste, kdor je včasih imel kolo, so mu vsi za- vidali, pa poglejte danes. O, da bi bila le zdrava, posebno roke mi nagaja- jo, sicer pa ni čudno. To- liko garanja mora pusti- ti posledice.. Se in še je besedovala, mi razložila to in ono stvar, se potožila o dav- kih in povedala, da so jih včasih lažje zmogli. Sicer pa se je treba vsemu pri- vaditi, tudi temu, da je včasih čisto sama, ko gre- sta sin in hči v dolino komu pomagat. Takšno je pač življenje, ki teče svojo pot ne meneč se za stvari, ki se hitro spremi- njajo ... BERNI STRMCNIK Razpisna komisija INDUSTRIJA GRADBENIH ELEMENTOV VELENJE — RUDARSKA 3 razpisuj e prosto delovno mesto TOZD Industrije gradbenih elementov ^andidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati ^ naslednje posebne pogoje: ^ da ima visoko strokovno izobrazbo gradbene, P^vne ali ekonomske stroke z 8 let prakse v svoji ^''oki, od tega vsaj 2 leti na vodstvenih delovnih testih; ^v^išjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, •■gtoizacijske ali politične smeri z 10 let prakse v stroki, od tega vsaj 3 leta na vodstvenih de- '"^vnih mestih; srednjo strokovno izobrazbo gradbene ali eko- omske stroke z 12 let prakse v svoji stroki, od tega 5 let na vodstvenih delovnih mestih. J^didati naj pošljejo svoje pismene vloge skupno ^ dokazili o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov dneh po objavi v časopisu z oznako »za razpis- ° komisijo«. Stanovanjsko- komunalno in gradbeno podjetje Laško razpisuje LICITACIJO za prodajo TOVORNJAKA TORPEDO SRT-116 (5 ton s 23.000 prevože- nimi kilometri) Izklicna cena je 60.000,00 din. Licitacija bo v četrtek, dne 18. oktobra 1973 ob 9. uri v gradbenem obratu pod- jetja, Trubarjevo nabrež- je 12, Laško. Prednost nakupa ima druž- beni sektor, sicer pa za- sebniki. V kolikor licitacija ne uspe ob 9. uri, se ponovi istega dne ob 10. uri. Interesenti morajo položi- ti varščino v znesku 10.000 din v akceptnem nalogu ali gotovini eno uro pred pričetkom licitacije na blagajni podjetja. Komisija za izvedbo licitacije V vsak dom NOVI TEDNIK ZRNO DO Naše kmetijstvo se razvija prepočasi. Sicer je razumlji- vo, da industrijska proizvod- nja raste hitreje kot kmetij- ska — tako je v vseh drža- vah, razvitih in nerazvitih — vendar bi kmetijska morala rasti vsaj tako, da bi dajala dovolj živil. Družbeni organi jo tako načrtujejo, a proiz- vodni programi se ne uresni- čujejo. Zato je premalo živil. Nekateri programi o razvo- ju kmetijstva so gotovo po- manjkljivi. Napake so verjet- no tudi pri usmerjanju kme- tijstva, zlasti pa v kmetijski pospeševalni službi. Preusmerjene in specializi- rane kmetije zvečajo v enem letu ali dveh prirejo pitancev ali mleka za polovico ali jo celo podvojijo. Vsa kmetijska proizvodnja v Slovenije ali v vsej državi pa porase v enakem obdobju le za 1 ali 2 odst., nekatera leta pa celo nič. Tudi sodobni prideloval- ci krompirja in kuruze ali sa- dja in grozdja po ureditvi svojih kmetij skoraj podvoji- jo pridelek. Zakaj pri takih naravnih možnostih kmetij- ska proizvodnja ne rase ta- ko hitro, da bi krila vse po- trebe? Odgovor je že dolgo znan. Premalo je sredstev za inve- sticije v kmetijstvu. Za ure- ditev usmerjene kmetije je potrebno veliko denarja. V enem letu lahko uredimo le okrog en odstotek kmetij. Kaj pa je medtem z drugo kmetijsko zemljo? Ali na njej ni moči pridelati nič več kot v prejšnjih letih? Veliko je dokazov, da je moči tudi na tistih kmetijah, ki niso us- merjene le v eno dejavnost in popolnoma urejene ter meha- nizirane, pridelati precej več kot včasih. Sicer ne toliko kot na urejenih kmetijah, vzlic temu pa precej več, kot zdaj dajejo na trg. Podoba je, da so vodstva nekaterih kmetijskih organi- zacij in tudi nekateri načrto- valci pozabili na stari sloven- ski rek: zrno .do zrna pogača! in sanjajo le o veliki kmeč- ki proizvodnji, drobnejšo pa so povsem odpisali. Gospodarski razvoj sili tudi kmete, da pridelajo in prire- dijo veliko za trg. Le tako bodo imeli dovolj dohodkov tudi za lastne potrebe. Taka mora biti dolgoročna usmeri- tev. Upoštevati pa bi morali tudi sedanje razmere ali pre- hodno obdobje na poti do dolgoročnega cilja. Usmerje- nih kmetij še ne bo tako kmalu dovolj — poleg druž- benih posestev — da bi lahko že odpisali vse drugo, drob- nejšo kmečko proizvodnjo za trg. Ali naj primanjkljaj živil raje krijemo z uvozom? Ne- kateri sicer že delajo tako, niso pa še dokazali, da je to najpametnejše. Pogosto slišimo, da kmetje ne morejo prodati takih pri- delkov, kot jih trgovci uvaža- jo. Trgovina ne mara manjših količin, kmetijske organizaci- je pa jih ne odkupujejo, ker se pri drobnem nakupu malo zasluži. Zaradi tega kmetje ne pridelajo niti toliko, koli- kor bi lahko brez velikih in- vesticij in kreditov. Kmetij- ska proizvodnja tako ne mo- re rasti dovolj hitro. Pa ne le zaradi pomanjkanja kre- ditov, ampak tudi zanemarja- nja tistih naravnih možnosti, čeprav so drobne, ker jih je veliko. Ce ne maramo zbirati tudi zrn, ne bomo imeli tp/;o kmalu cele pogače, razen če jo bomo uvozili. JOŽE PETEK SOSED SOSEDU MUZIKA ZASTONJ Komaj so utihnili zvo- ki preglasnega instru- mentalnega ansambla na vrtu Ojstrice, ki so prodirali daleč na Otok, ke so Otočani, zlasti pa gimnazijski sosedi do- bili nov vir hrupa, ki se sicer ne oglaša vsak dan, zato pa je takrat, ko je na potezi, toliko' bolj udaren. Zdaj je gimnazija ti- sta, ki je poskrbela, da lahko njeni sosedi vsaj enkrat na teden v po- poldanskih urah oziro- ma v večernih urah, iz- ključijo vse radijske in televizijske sprejemni- ke in celo gramofone in preluhnejo le glasbi, ki prihaja iz tistega, sicer spoštljivega poslopja. Gre za sobote. Zvoki iz gimnazije udarjajo na ušesa in jih parajo. Le kako je tistim, ki so tam blizu pri samem viru? Je sploh mogoče plesati pri takšnem hru- pu? Vsak prijeten po- menek je ob tako bučni glasbi izključen. če se bo tako glasno navijanje glasbe nada- ljevalo, bi kazalo pred- lagati njenim organiza- torjem, da pripravijo zabavne popoldneve in večere za celo sosesko. Morda bi se vsi sku- paj zbrali v gimnazijski telovadnici in garderobi ali pa na ploščadi pred poslopjem, in se razve- drili. Tudi zaplesali. V nasprotnem primeru pa naj poskrbijo zase, so- sede pa pustijo pri mi- ru. Naj ne bodo preveč vsiljivi. ■an V. ' ' ^ ^ ^ DOPISNIKP^^: ANKA PODVRŠNIK Anko sem spoznal ob prvem gostovanju dram- ske skupine »Zarja« v Pe- trovčah pri Žalcu. Bila je vljudna, ustrežljiva, pred- vsem pa se ji je takoj- po- znalo, da zna ceniti po- dobna prizadevanja. Na mah smo obstali skoraj brez besed, kajti take po- zornosti nismo vajeni. To naklonjenosti odru in lepd besedi. Predvsem slednja ji je poklic in hoby. Slo- venskemu jeziku se razda- ja vsa: poučuje na osnov- ni šoli v Petrovčah, piše krajše črtice in pesmi in recitira — kamor koli jo povabijo. Udejstvuje se tudi družbeno politično. Je član predsedstva občin- ske konference ZMS v Žal- cu, je član odbora, ki pri- pravlja likovne razstave v Savinovem salonu v Žalcu in drugje. Resnično vse- stranska družbeno poli- tična in kulturna delavka — kljub mladosti! Anka, kdaj ste objavila svoj prvi prispevek v NT? Pišem predvsem krajše literarne tekste. Tako sem tiidi začela. Prvič sem ob- javila nekaj pesmi v ru- briki za mlade bralce z 9 leti, tako sem pisala do 15. leta. Kaj menite o vsebini, obliki in popularnosti na- šega lista? NT redno prebiram, zač- nem na kulturni strani, nato pa preberem vse po vrsti. Vsebinsko se je list izpopolnil, postal je list, v katerem lahko resnično najde vsak nekaj zanimi- vega. Všeč mi je tudi to. da je relativno poceni. Razveselim se tudi tega, če mi urednik objavi kak moj prispevek. To mi po- meni priznanje in vlije novo voljo. Razumem tu- di to, da NT ni literarni list in mora biti kolikor se da aktualen. Kaj pa ostale strani? Nekoliko me moti zad- nja stran, ker imamo do- volj časopisov in drugih revij, ki objavljajo take in podobne prispevke. Da se razumemo, ne moti me niti vsebina niti sli- ke, moti me, da je vse to objavljeno prav v »na- šem listu« — kdor si žeH takih prispevkov, jih lah- ko poišče drugje. Ta pro- stor bi lahko porabili za bolj pametne stvari. Rekla ste — naš list. Ali to pomeni, da lahko še naprej računamo z vašim sodelovanjem? Ce bo uredništvo le ho- telo objavljati moje pri- spevke. Glavni in odgovor- ni urednik me je nekoliko pokaral: »Ti si predsed- nik kluba, pa postavljaš našim zunanjim sodelav- cem vprašanja o pomem- bnosti in potrebi kluba dopisnikov. Malo krivde sem nase vzel, nekaj pa sva si je razdelila. Toda kljub temu sva se dogovo- rila, da bomo v tej je- sensko zimski sezoni več- krat skupaj, s prostorom pa bo nekoliko večji pro- blem. Kljub temu vas. Anka, vprašam: »Ali si želite klubskega načina kontak- tiranja z ostalo četo zu- nanjih dopisnikov?« To bi bilo neke vrste so- odločanja, pomoč poklic- nim novinarjem, ki res ne morejo videti in zvedeti vsega. Dogovorili bi se o vsebini, o področju, o po- treibi določenih prispev- kov in vse drugo. Prostor ne dovoljuje, da bi se razpisal o vsem, kar sva z Anko klepetala. Mor- da bo za to priložnost kdaj drugič. Tehnični šef Dra- go Medved in urednik kul- turne strani ji je že oblju- bil, da bo z njo spregovo- ril o njenem literarnem ustvarjanju. Poslovil sem se in se zahvalil za pri- jetno kramljanje. 10. stran — NOVI TEDNIK 11. oktober 1973 --S^^ LJUDJE MED SEBOJ Obletnico je treba pro- slaviti! Slovenci smo pač narod proslavljanja. Za vsako priložnost, pa naj bo za rojstvo, poroko ali smrt, popijemo nekaj vi- na in postanemo zgovor- ni; sicer smo zgodovinsko zaprto ljudstvo. Za pro- slavljanja se odločamo tudi ob različnih obletni- cah OOZD. To spada med kulturno dejavnost sindi- kata in drugih vodilnih dejavnikov v jKxijetju, to je velikokrat (ali v veči- ni!!) edino, kar napravi- jo sindikalne podružnice za kulturni razvoj svojih članov. Poznam delovno organi- zacijo, ki je imela pre- cejšnjo vsoto, ki je bila namenjena kulturi. Orga- nizirali so ekskurzijo v Pleterje (ženske so ostale zunaj in pripravljale sendviče), nato se p>o hi- tri poti vrnili na Gadovo peč (domovino cvička) in »uničili« 300 litrov osvežu- jočega vina in ostro zape- čenega in slanega prašiča. Pogovorili so se o vsem, kar se doma niso mogli, v vinu je resnica. Na raz- prave bi bila ponosna vsaka skupščina. Zadostili so visoko cenjeni ideji o dvigu kulturne ravni de- lavcev. Druga organizacija je proslavljala visoko oblet- nico delovanja. Zasedali so od jutra do večera in sklenili, da morajo pripra- viti lepo kulturno priredi- tev. To mora biti dostoj- na manifestacija uspehov s kulturnim programom, pečenim odojkom, mlado čebulo, čevapčiči, ražnjiči z gorčico ter plesom do zoire. Prvič v zgodovini so bili vsi merodajni enotni, razen takrat, ko se je ple- tla razprava, ali naj pri- dejo člani z družinami ali brez njih. Sklenili so: sa- mi so delali, sami bodo proslavljali! Vse je šlo kot po maslu. Veselili so se lepega dogodka kot otroci, zlasti tisti, ki so delali v delovni organiza- ciji več kot 10 let: dobili bodo lepe rumene ure! Napočil je dolgo pričako- vani dan. Ob napovedani uri so se začeli zbirati ob zvokih pesmi borbe in de- la, ustvarjeno je bilo vzdušje prave proslave. Zadonela je pesem, gene- ralni je imel čudovit go- vor, gostje so opravili po- zdravne formalnosti, reci- tatorji so odrecitirali, čla- ni (X)ZD so odploskali. Bilo je ganljivo. Po lepi slovenski navadi so začeli vse skupaj zalivati: dose- žene uspehe, bodoče uspe- he, prehojeno pot, spreje- te sklepe, obljube, doblje- ne ure in samoupravlja- nje. Predvsem samouprav- ljanje! Le-to je prišlo do izraza predvsem v odkri- tem razčiščevanju »nere- šenih problemov« in ob šanku. Steklenice so ro- male iz roke v roko, pa kaj zato, saj so vendar naše! Vse se je dobro iz- teklo, razen nekaj samo- upravljalskih odločitev v obliki trimskega preizku- šanja fizičnih sposobnosti. Konec dober, vse dobro! Tretja organizacija ima veliko poslovno hišo. V njej je toliko uslužbencev, da se med sabo sploh ne poznajo. Imajo idejo: priredili bomo spoznavni večer, ob pečenem teličku in prašičku, seveda. To mora biti enkratno! Z vi- nom bodo zalili prepo- trebna poznanstva, saj druge priložnosti za ustva- rjanje medsebojnih odno- sov tako ni. Kakšen je le kolektiv, ki se med seboj ne pozna?! To bo opravil sindikat. Težava je le v tem, da se take zabave običajno zavlečejo pozno v noč, takrat pa bo goto- vo redukcija. Tu pa je sinedikat brez moči in ne more garantirati, da se bodo spoznali do konca. Predlagam, da si vzame vsak svečo kar s seboj, za vsak slučaj . . . morda na sindikalne stroške. Vse to bodo vpisali med stroške kulturne dejavnosti, saj so vendar dobri odnosi tudi kultura. Pa naj še kdo reče, da sindikati ne skrbijo za kulturno de- javnost. 2ivela kulturna dejav- nost v delovnih organiza- cijah! ŠTEFAN ŽVIŽEJ ZAKAJ AVTOBUS NI VEČ USTAVIL? Dne 18. 9. smo čakali ob 14. uri na postaji pri Smeriki. Ko je lokalni av- tobus pripeljal iz Celja proti Vojniku, smo pot- niki mislili vstopiti na av- tobus, a nam je že zapi- ral vrata. Komaj sem vstopil, je bilo še nekaj potnikov, da bd vstopili na avtobus in sem zato ma- lo stopil nazaj. a je av- tobus že peljal naprej. Odpeljal je točno ob 14. uri in 20 minut. Nato mi je zaprl med vrata torbo. Komaj sem se rešil. Pot- niki, ki so ta dogodek vi- deli, niso opozorili ne šo- ferja ali sprevodnika, da bi odprl vrata, ampak so se temu smejali. Odpeljal je torbo — med vrati. V njej je bil nahrbtnik, dve plavi vrečki, 2Klena mre- ža, brisača in zvezek. Za- to naprošam koga od teh potnikov, ki so se peljali v tem avtobusu oziroma poštenega človeka, da md to čimprej vrne proti na- gradi na naslov Pungart- nik, vratar EMO Olje ali na postajo Izletnika Ce- lje. še enkrat lepo pro- sim poštenega najditelja, da mi torbo vrne. Pungartnik Kristijan, Celje MOJ PRISPEVEK K TEDNU OTROKA Ker sem tudi jaz odra- ščala v delavski družini z osmimi otroki — mi je znano življenje matere v tistem času. Vem pa tudi, da takrat ni bilo enako- pravnosti. V šoli so bili otroci bogati in revni — slednji so bili oblečeni zakrpano, a čisto v oble- ke starejših bratov in se- ster in vsem je bilo prav. To je uvod k besedam o vzgoji in standardu da- našnje mladine oziroma otrok, ki se vzgaja v du- hu socializma in enako- pravnosti. Zato vam svetujem na- slednje: Anketa po šolah in vrt- cih: koliko otrok živi brez svojega očeta ob pičlih preživninah? Koliko otrok živi ob materi — koliko pri oče- tu? Kdo od njih se je žrtvoval vzgoji otrok in kdo je fk>novno drugje ustvaril družino? Koliko teh otrok je socialnih podpirancev (v šoli, var- stvu)? Verjemite, da ma- lo, ker mati žrtvuje zad- nji dinar, da otrok ne čuti socialne razlike in bi to kvarilo njegovo samo- zavest, učni uspeh, ker bi čutil podrejeno vlogo. Danes, ko usklajujemo ustavo, ugotavljamo in po- pravljamo zakone, bi bil nujno potreben zakon (člen zakona), ki bi uskla- dil otrokovo pi-^ivnino za vse otroke - enako — pK) njegovi starosti in po- večanju življenjskih potreb ter p>odražitev življenjske- ga standarda. Ako bi pod- jetje dokazalo, da plačnik preživnine ne prenese po- večanja — šele takrat naj bi recimo socialno skrb- stvo izplačalo razliko za preživnino. S tem bi od- padlo večno trkanje, pla- čevanje in kreganje po so- diščih (ki bd se malo raz- bremenila). Odpadlo bi večno sovraštvo med raz- prtima zakoncema, ki se ob uveljavljanju (poveča- rvju) preživnine vedno zno- va povečuje. Otrok ne bi čutil gre- nak priokus podrejenosti v šoli in varstvu, da ga drugi podpirajo in je za- radi socialnih razlik opro- ščen tega ali onega plači- la. Verjemite, če se otro- ci prepirajo — ti brez »humanosti« zabrusijo: Moji starši so boljši in lahko vse plačajo, a ti... OTROCI enake starosti — isti razred — imajo tudi enake želje in potre- be: kotalke, žoga, trener- ke, smuči in k temu vse potrebno, kar je danes zelo drago. Kaj pa obvez- ni šolski izleti, športni dnevi, kje so vetrovke in slično. Kje so počitnice in razlike, ker se ob za- četku šolskega leta ne upajo napraviti obvezen spis, da so bili doma in nastopajo prve laži. Zakaj mora mati ali va- ruh vedno znova uveljav- ljati s pomočjo sodišča povečanje preživnine in plačevati advokata, če se sama ne znajde. Nihče si ne more zamisliti, kako je to ponižujoče, kako qb taki priliki ponovno obu- jaš spomine za leta na- zaj, zakaj je prišlo do lo- čitve, da te boli, ko si je »partner« ustvaril nov dom, boljše življenje, a ti ga prosjačiš s sodiščem za miloščino, ki pripada njegovemu otroku, da ga vzgajaš v boljšega člove- ka, državljana in mu do- ma in v šoli vcepljaš v glavo enakopravnost. Otrok odrašča in vidi na obe strani — tudi tja, kjer so v novem domu nastali polbrati ali polse- stre, ki se peljejo z avtom na morje, imajo vikend, hišo, a on se komaj pre- življa. DODATEK: Mnogo pre- stopnikov govori o družin- skih problemih in ali se je kdo zamislil, kje smo napravili napako, da bi bilo tega kriminala manj. Majhen ogenj se gasi z manj stroški kot p>ozneje, ko je že nastala škoda, ki se težko pyopravi. Po- vejte, kako vzgajati otro- ke s temi problemi o ena- kopravnosti? Zanimiva anketa in ana- liza? Tudi to je ohrani- tev družine, a to bodoče! Želim ostati anonimna, naj bo to problem novi- narja, ker vem, da za bo ne dajete honorarja. RM ZAHVALA TOVARNI AERO Outim se dolžno, da se javno zahvalim vodstvu tovarne Aero, posebno to- varišu Kovačiču, ker so mi canogočili počitniško dek) v obratu Aero Sem- p>eter. Živim pri stari mami in sem sedaj dokončala osemletko. Zelo sem žele- la, da bi nadaljevala šola- nje na pedagoški gimna- ziji v Celju. Toda s po- kojnino, katero dobiva stara mama, mi ni mogla nabaviti osnovne stvari za šolanje. Poskusila sem se vključiti v katerokoli po- čitniško delo. Tako sem naletela na prijazen spre- jem. v kolektivu Aero Šempeter. Res nimam besed, s ka- terimi bi se še enkrat za- hvalila vodstvu tovarne Aero Celje. Posebno zahvaljujem tudi kolew vu oddelka v šempetJ" kjer sem se zelo lepo ^ čutila, ^ želim pa celotnemu lektivu Aero Celje še rtij^ go poslovnih uspehov i. še enkrat — hvala. Mojca Vouk, Braslovče 35 ZAČELI Z DELOM z začetkom novega šoi skega leta se je pričelo no^ vo delovno obdobje pionjj ske organizacije na 1. oj. novni šoli v Celju. Djj^ 28. septembra je bila slav, nostna pionirska konfereol ca, ki so se je udeležili predstavniki razrednjjj odborov in tovariš ravnj. telj. Najprej smo izbrali delovno predsedstvo, nato pa je lanskoletni predse^, nik prebral poročilo šol- skega dela v preteklem le, tu. Program je potehiai , okviru JPI pod geslo® »Tisoč radosti«, kjer sitio osvojili zlato značko, v drugem polletju pa srno ga dopolnili s programom novih JPI pod geslom »Le- pota v ustvarjanju, radost v odkrivanju«, ter v ta na- men ustanovili vrtnarski krožek. Tudi v ostalih de- javnostih so bili naši učenci zelo aktivni, saj jih je sodelovalo kar ne- kaj več kot polovica. Pra? tako smo praznovali vse 1 odredne praznike in spo- minske dneve. Poleg tega smo sodelovali v pustni ■ povorki in na centralni proslavi kurirčkove pošte. Z velikim uspehom smo sodelovali na centralnih in občinskih tekmovanjih t veseli šoli in raznih šport- nih dejavnostih. v tednu solidarnosti z ljudstvom Indokine, v tednu pohod« ob žici okupirane Ljublja- ne in za spominski dom t Kumrovcu smo zbral precejšnjo vsoto denarja, Za poročilom blagajnik» PO smo izvolili nov odbor in disciplinsko komisijo za šolsko leto 1973-74. Na tej konferenci je bi- lo predlagano tekmovanje v disciplini. Vsi prisotni so to z odobravanjem sprejeli. Tovariš ravnatelj je v svojem govoru še posebej poudaril, da mora v naši PO vladati samoup' rava in samostojno prire- janje proslav ter drugi akcij. JOŽE KAKER »Do poroke!« sem pošteno in brez obotavljanja povedal. Mož, ki se je imenoval tovariš, me je čudno pogledal. »Kako to mislite? Mimogrede vas opozarjam, da za šalo in duhovičenje ne bo časa. Pojasnite torej vašo izjavo!« »Res, čisto zares! Žena mi še danes oponaša, da sem ji lagal, kako bogat da sem bil! Saj veste pa še pregovor pravi, da se v ljubezni lahko lažeš, kajne? In jaz sem vse to vzel preveč dobesedno ... in to ni bila poštena pot! No, dobil sem jo pa le!« »Pri mojem delu me ne zanimajo osebe, pač pa material. Koliko otrok pa imate?« je strogo vprašal. »Dva! ... Toda, ali boste otroke tudi v material šteli?« me je zaskrbelo in že sem pomiloval svojega brata, ki jih ima pet. »No, dal Otroci so seveda osebe. Vedeti je treba, kje lahko imate olajšave... Dalje! Imate namen gra- diti vikend?« Pritrdil sem. Mož se je prvič nasmehnil, dvignil prst in pomigljal z njim ter ne čisto po hinavsko vpra- šal: »Kje ste dobili pa denar?« »Nikjer! Nimam take plače!« sem pohitel z od- govorom. Zdaj so se tovarišu zasvetile oči. Brž je odprl mapo in položil preden nekaj formularjev, pripravil pisalo, nato se naslonil nazaj in iz žepa prav počasi izvlekel — škatlo cigaret. Nepremično me je gledal in meril, ob tem pa si spretno vtaknil v usta cigareto, }o z odločnim gibom prižgal, močno potegnil dim vase. nato pa ga počasi spustil skozi usta ter ga ponovno vlekel skozi nos. Ko je dim tako dvakrat ali trikrat zakrožil in nekje izginil, je mož nadaljeval: »Torej zaslužili ga niste! Kako ste potem drugače prišli do denarja?« »Nikakor!« »Kako nikakor?... Vam ga je kdo podtaknil, ali pa ga je nekdo — izmaknil!?« je zvito napeljeval. »Ne, ne! Kaj takega pa ne! Ukradel nisem niti dinarja ...! Če še ne veste, jaz sem navsezadnje or- ganiziran. Ne morete dvomiti, za božjo voljo!« »Hopla, idejno niste prav na liniji! Božja volja pa s tem ne gre skup! Zdaj pa odgovorite! Kje je de- nar?« »Kateri denar?« sem bil radoveden. »Hudiča, za vikend vendar!« je že skoraj zakričal, po glasu in besedah pa sem lahko sklepal, da je ta človek močno na liniji. Hotel sem ga pwmiriti in sem zelo razločno povedal: »Nimam ga.« »S kakšno pravico pa potem mislite na vikend?« Nekaj časa sva molčala. Mož je ugasnil cigareto, prižgal takoj drugo, medtem pa sem za hip skočil k otroku, da sem mu za nadaljnje zadržanje dal navo- dila. Ko sem se vrnil, je rešpektor — pravega izraza se nisem mogel spomniti — nadaljeval: »Kaj pa avto?« »Škoda!« »Kako škoda, 5e pa točno vemo, da Imate avto?!« »Saj pravim, da ga imam! Škoda je!« »Hm, škoda! Ali sploh veste, koliko ljudi ne mor« utrpeti, da bi si privoščili škodo?« »Da. ...Toda veste, ujel sem še zadnji vlaK.' sem mu pojasnil. Njega pa je kar vrglo iz sedeža. »Kako? Vlak? Nezaslišano! Pri naših plačah P^ vlak!?« Jezen sem bil nase, da nisem znal povedati takO' kot sem mislil. Hotel sem popraviti: »Niste me razumeli, tovariš! To je bila zadnja P^ ložnost, da sem še škodo dobil — na puf.« , »Puf! No, kredit se temu reče... In koliko j pufkov takole imate?« je olajšano rekel in bil kar bw še volje, da se je pogovor obrnil drugam. Nič hude? sluteč, iskren, kot še nisem bil nikoli, sem mu ja^ in glasno priznal, da imam dva ali tri kredite. mož 5 je škodoželjno nasmehnil — zdaj že vdrugič — in zf^ goslavno dejal: . . »Aha, torej le grešite! Ali veste, da je dovolje'^ imeti en sam kredit?« »Vem! Saj tudi imam samo enega, druge ii^ zame moji sorodniki, to pa je pri naših bankah in ^ jetjih tako dovoljeno, kajne?« . »Dvomim, dragi tovariš, da je vse tako, kakor P^ vite. Vaše premoženje in tudi tisto o vikendu bo treij zapisati. No, zapisani ste tako že tam,« je dejal vzel naslednji formular, potrkal s svinčnikom nanj^ spet spregovoril. »Tako, na koncu boste podpisali je, tudi to, kar bova zdajle ugotovila .. Nadaljevar>je sie^ 1^39^— 11. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 11 fiprejet je bil tudi načrt '2a šolsko leto 1973-74, • obsega: skrb za učno- P jni uspeh, priprave i ^slav in drugih prazno- .j in delo v krožkih ter C in rama tekmovanja. I j2;dajali smo časopis ^jlada rast, sodelovali v ^irčkovi pošti ter zbira- ^tar papir in divji kos- predlagano je bilo, da ^ se na šoli ustanovila nova krožka, in sicer ^elarski in novinarski. 1 tem pa bo razpravljal ij učiteljski zbor. konferenco smo zaklju- jijj z glasnim pionirskim jj^dravom »Za domovino •.Titom naprej!« MARJETA TURK,' BARBARA NOVAK, 7. a, I. osn. šole Celje ŽIVLJENJE V XXI. STOLETJU Človek je najrazumnejše jjtje na svetu. Preselimo 58 na primer v kameno jobo. Po zapiskih in sli- kah vidimo, kako je člo- feij iznašel prvo orodje, jaico se je , hranil in tudi -branil nadležnih živali. 3d kamene dobe dalje se < človekov razum stop- njeval. Sedaj, ko že »te- ■ft 20. stoletje, in smo že ako napredni, da imamo jarvni televizor, telefon, irtomobile, žičnice in dvi- ala v stolpnicah, se nam a ne zdi več posebno. Če ;a bi ljudje, ki so živeli (srednjem veku, postavi- i;v današnji svet, bi de- jli, da je to čudež ali pa aiarano. Tako se bo zgodilo tudi ' 21. in 22. stoletju. Ce bo svet še obstojal — kaj- ti naravnim katastrofam se ni moč upreti — bodo ljudje govorili, da nismo znali živeti udobno in da bi nam stroji lahko nado- mestili vse delo. Toda po- mislimo na zemljo! Tudi naftni vrelci ne bodo več- no na voljo. Zrak pa je tudi že tako onesnažen, da skoraj ni več mogoče živeti. Ko sem gledala film 21. stoletje, katerega tema je bila »robotika«, sem se začudila, kako da- leč je že prodrl človekov razum. Obenem pa sem se tudi zgrozila. Kaj bi bi- lo, če bi se ti roboti, ki bi jih človek izdelal, da bi se mu pokorili in mu delali, naenkrat obrnili proti človeku? Ali bi se človek še lah- ko upiral ogromnim me- hanizmom? Bo človek v 21. stoletju odvisen od ro- botov? In, ali bo sploh še obstojal? M. M. ŠE ENKRAT O DOBREM DOMAČEM KRUHU Tovariš Franček je v zadnji številki NT napisal članek o domačem kruhu. S tem člankom se strinja- mo vsi tisti, ki smo nekoč v mladih letih živeli doma na posestvih in pomagali pridelovati zlato pšeničko za preljubi sladek domač kruh. Posestvo je prevzel samo eden, drugi smo od- šli drugam za kruhom. Vendar je še ostalo v spominu, kako smo med drugo svetovno vojno pri- delali toliko žita, da smo z njim hranili naše borce, oddajali smo ga okupator- ju in še sami nismo bili lačni. Danes pa kmetje zlato pšeničko shranjujejo za slabe čase, ali pa po- častijo z njo svoje bike in svinje. Saj moke je da- nes hvala bogu po trgovi- nah dovolj za tiste, ki imajo denarja na pretek. Oni dan sem srečal lastni- ka velike kmetije, ki je peljal iz trgovine kar 5 polnih vreč bele moke. Slava mu! Bralec MARTIN BRGLEZ, Petrovče 12 ŠE O LOVCIH V DOBJU Tončka Centrih je že nekajkrat s ponosom pi- sala v Novi tednik o do- bjanskih lovcih. Lepo in hvale vredno. Toda treba bi bilo slišati tudi drugo plat zvona. Dobjanski lov- ci 50 kot kaki »raubšici« na pse. Na sestanku so se baje dogovorili, da bodo pobili vse pse, ne glede na to, kje psa najdejo. Samo, da ima rep. In 'odpravili so se na tak podvig zve- čer, ko so ljudje zaspali. Pri Mihaelu Lončarju v Presečnem so ustrelili psa kar pred vežnimi vrati. Pri bližnjem sosedu so na- šli psa pod kolarnico. Ta- ko dolgo so ga obmetavali s kamenjem, da je pes zbežal na prosto. Potem so ga ustrelili. In tako so postrelili pse v petih va- seh. To jim je nakopalo neljube sitnosti. Zdi se mi, da tudi Centrihovi Tončki ne bo ravno v čast, če se bo kdo od njenih mogoče moral zagovarjati zaradi »pasjih repov«. Ce bi vaš novinar obi- skal Presečno, bi zvedel še mnogo več tudi o drugih vaseh. Lahko pa se lovci oglasijo in povejo svoje. Ali pa Tončka Centrih. FRANC JAZBINŠEK, Presečno O RAZLIČNIH BRALCIH Kot smo lahko brali v 35. številki Novega tedni- ka, je vrste naročnikov de- monstrativno in slovesno zapustil nekdo, ki pa tja itak sploh nikoli ni spa- dal. Smatral je celo za potrebno, da s tem svojim sklepom seznani vse osta- le bralce. Zanima me, če , je o tem obvestilo tudi g. Kurta Waldheima? Prav čudno je res, kako grdo se življenje poigra z neka- terimi ljudmi. Lahko so zdravi, močni, finančno dobro stoječi, pa so ven- dar vse svoje življenje ve- liki reveži. Ne morejo in ne morejo se skobacati preko drobnega kamenčka, preko katerega gredo ti- soči drugih, ne da bi ga sploh opazili. Čeravno se nam taka pisma zdijo smešna, vendar so le vred- na opombe. Ko bodo nam- reč Novi tednik odpoveda- li vsi tisti, ki so se nanj naročili le pomotoma, bo ta lahko prosto zadihal. Ker ne bo več dobival od raznih »naročnikov« uka- zov, kaj sme in kaj ne sme objaviti, bo morda postal še zanimivejši. To pa je ravno želja vseh pravih naročnikov in bral- cev. Franc Mohorič, Vitanje BODO LETOS POLNI? Takšnih prizorov je te dni povsod, kjer je trte dovolj. Vinogradniki pripravljajo sode za mošt, ki ga bo, kot kaže, letos kar precej, če plesen ne bo prizadejala grozdju preveč škode. T. Tavčar Iz Reke pri Laškem • ■■ -i i f- ■ i -- „J ' ■■ J m h Mm vJ v trenutku, ko to berete, se pri Albrehtovih v Reki pri Laškem pripravljajo na ohcet. Toda paru ne priprav- ljajo slavja starši, tete in strici, marveč otroci in vnu- ki. Albrehtovima se namreč nič ne mudi pred matičarja, čeprav se šalita, da se jima mudi, kajti njuno potomstvo cveti zdaj že v drugo koleno Marija in Ivan Albreht sta zlat par. Vzela sta se sredi oktobra leta 1923, ko sta bila oba še v rojstni vasi v Rov- tah nad Rogatcem. Tam se jima je rodilo tudi osem otrok in od tam se je druži- na preselila v Reko pri Laš- kem. Mnogi ju zaradi narečja prištevajo med Primorce in begunce. No, pa niso. Albre- htovi so bili prisiljeni zemljo in domačijo prodati, ker bi jim tudi nič ne hasnila tista zemlja, vsa razorana in pre- pletena z rovi in bunkerji Rupnikove linije. Utrdbe, ki so bile spričo izdajstva nji- hovega graditelja toliko kot nič, danes seveda niso več na meji. Albrehtovi bi se lahko takoj po vojni vrnili nazaj na nekdanji dom, pa so otro- ci v Laškem pognali koreni- ne in tudi oba starša sta se privadila, saj je bil njihov dom na Reki deležen hudega In dobrega, Hudega predvsem med okupacijo, ko so bili Al- brehtovi zaznamovani kot priseljenci in so bili dneve in tedne pripravljeni na to, da bo pripeljala »marica« in jih odpeljala na tuje. Tudi pozneje je bilo hudo. Poleg otrok, zdaj že polovica odra- slih, so ponoči bili v gosteh partizani, čez dan pogosto nepovabljeni Nemci. Ivan in Ciril sta bila partizana in sta Albrehtova trepetala še za njiju. K sreči sta se vrnila. Kako sta Albrehtova žive- la, kako vzdrževala številno družino? Oče Ivan je tesaril, mama Marija je pletla čipke. Spretnost je prinesla iz Rovt s seboj in tu v Reki je mini- la prenekatera noč, ko ni za- tisnila očesa, da bi bilo na- ročilo ob času gotovo. Od osmih otrok je samo eden umrl še kot otročič, vsi drugi pa so se izučili, usta- novili svoje družine, tako da zlati par zdaj razveseljujejo 12 vnukov. Ko bo ohcet, ko bosta 74- letni ženin in 72-letna neve- sta potrdila pred petdesetimi leti izrečeni besedi »da«, bo pri Albrehtovih na Reki hiša premajhna. Morda pa vseeno ne, kajti ljudi, ki se razume- jo, gre veliko pod eno stre- ho. In Albrehtovi se razume- jo, ker jih je preveliko, da bi bili razvajeni. Pridružimo se slavju s svo- jimi čestitkami. Na mnoga leta! —ec Celje Ob takem uspehu se rad postavi kar ves kolektiv — strežno in kuharsko osebje hotela Merx v Celju. Četrta od leve: šefinja strežbe Fanika Lamovškova, zraven nje: šefinja ku- hinje Tončka Lončarjeva. Foto: M. Božič AERO- MITING v počastitev občinskega praznika je bil v soboto popoldne na improvizira- nem letališču v Lajšah pri Šoštanju aeromiting, ki si ga je v izredno lepem vremenu ogledalo več sto prebivalcev šaleške doli- ne. Za začetek so izsko- čili padalci s prižganimi živordečimi dimnimi bak- Ijami. Temu je sledil na- stop jadralnih letal do- mače izdelave, last aero- kluba Gorenje iz Velenja. Letalci so izvajali razne akrobacije. Tudi pilot mo- tornega letaJa m zaosta- jal za jadralnimi letalci, saj je tudi motorno leta- lo pokazalo vrsto zanimi- vih ekshibicij. Aeromiting v Lajšah je bil za prebivalce šaleške doline pravo doživetje, saj so si mnogi za 50 dinarjev privoščili tudi polet nad šaleško dolino. Ce bi se v ustih ne nabirala slina, bi se zdelo, kakor da se je oibložena miza v restav- raciji hotela Merx v Celju znašla sredi baročnega likov- nega salona. Toda resnica je bila drugje. To je bila kulinarična razstava in nič koliko dobrot, ki so jih pri- pravile spretne roke, izvrsten okus in velika domišljija Hairmonija barv in delov. Od kmečke pojedine z ajdo- vim kruhom, do rib in zaire- bmic, do sladic in kdo ve še, kaj vse. Prava paša za oči in presenečenje za želo- dec. Ustvarjalka tega deJa, šefi- nja kuMnje Tončka Lončar- jeva, je bila preskromna, da bi povedala kaj več, kot smo jo vprašali. In še temu se je izogibala. »To smo napra- vili mi vsi, v kuhinji in strež- no osebje!« so bile njene prve besede. šele potem se je odprlo. Utrujenost je bila očitna. De- lo je zahtevaJlo svoje. V ho- telu so pripravili dve takšni razstavi kuharskih dobrot. Tudi pogrinjki brezhibni. Razstava je uspela. Gostje so zahtevali njene izdelke. Miza je postajala vse bolj lalika in prazna. »Drugače je, če vidiš, kar si zažehš ali če željo prilagodiš temu, kar vidiš. Jedilnik ne pove vsega,« je oi>oaoriLa še- finja strežbe Fanika Lamov- škova. Tudi lepo pripravljena miza je napravila svoje. Morda je ta primer tudi spodbuda, da se bodo v ho-, telu Merx večkrat lotili tak- šnih kulinaričnih razstav. Kar tako, brez sejmov ali drugih okvirjev. Gostje so bili navdušeni nad razstava- ma. Niso vzdržali, da bi ju samo gledali. Kuharski in strežni del ko- lektiva hotela Merx v Celju se bo laliko ta mesec še en- krat izikazal: na tradicional- nem zboni gostinskih in tu- rističnih delavcev Slovenije na Bledu. V tekmovalnem de- lu bodo sodelovali z dvema pogrinjkoma in tremi plošča- mi. Konkurenca bo huda, za- to bo vsako priznanje pome- nilo veliko, zelo veliko. MB Takole so v preteklem tednu tekle priprave za vzida- vo spominske plošče na poslopju občinske skupščine v Slovenskih Konjicah. Ploščo bodo vzidali kot spomin na 500-letnico kmečkih uporov, odkrili pa jo bodo da- nes ob 17. uri. Foto: D. Medved VEDO j V tem tednu j, praznih, ki prika^ vseh občanov. Letoj laven, uspešen in ki se je zlasti iz^ moprispevek. ^ Ko suho obiskali, Priprave in ponovno so sredstva za san' dva milijona, pa še ta' Ko smo ob pi^ skih Konjicah preij« za mnenja o praznile^ EMA KVARC, mati, ka v COMETU: »Za pH nje vem. Bo pa v fl ZaJcaj? Ker so bUi n v občini najbolj del« pravljajo se na vej tam bo sploh vse. Ji šla, če bom le utegiii slim tudi, da bo deä dan. Takrat doma si liko postorim, a bo Praznovanje je le a letu. Delam težko bole in rada malo poj ISMAIL BERIŠA, čan« že sedem let I* sadja: »V Vitanju s0 navadil, ker tu živi® dem let. 2ivim s ^ vem, da bodo tu v tes prireditve. Prav je, ^ krat poudarek tudi 1 Otroci se že pripr»^ vem od kdaj. Prosi" v kulturnem domu, P* rišču, pa partizansl« bo tudi. Nekaterii se bom udeležil, vsdi Pa naj še občinski praznik! ^ zvrstile v Vitanju-^ seveda v Vitanju ^ tanju! IZNIK pj-azaiik. Občinski ^ in prizadevanja 'je bil najbolj de- ^dobilo VITANJE, podaljšani sa- delavno vzdušje, pa so povedali, da penili so samo ^ika v Sloven- ^ in počez, smo fpC, delavec iz {gznik sem že sli- fiieditve tudi. Jaz 1 zato ne vem, če jj v Vitanje. Prav (jo zbrano Vitanje I (jböinskega praz- j v preteklosti ve- ji. Izkazali so se ijumu. V naši tovar- ^emo za občinski I bomo tudi praz- poovanje je jKvtreb- g)oznamo rezulta- BOGATIN, začasni kmetijski zadrugi Si Konjicah: »Lani novanje občinske- I v Zrečah, letos »ju. Vem in tja tel. Prireditev bo 'itanju se že pri- 'taeld bodo igre in k peli. Sel bom in 'J>o lepo. Priredit- biti vsako leto.« učenec ' 'z Vitanja: »Jaz J: o prosilavah, ki ? tednu. Naš ob- je tokrat v Vi- je doletela ta ^^ bo veliko, jaz gledal vse. jj^^Prta bencinska L ^ jo zelo potre- t Bo pa vsega Lani je bü v Zrečah.« ^^aiii ne vedo za i ^^^^e prireditve Povsod, najbolj pa I^rireditvah v Vi- Z. S. /z Gornje Savinjske doline »Dober časopis pišejo bral- ci sami«, sem nekoč slišal od človeka, ki mu je novi- narstvo poklic. Razmišljal sem o tem, pregledoval raz- lično časopisje in končno ugotovil, da s tem pvopolno- ma soglašam. Prisluhnil sem torej ideji in povprašal neka- tere naročnike, kakšno mne- nje imajo o časopisu, ki jim tedensko prinaša novice iz domačega kraja in v kate- rem često sodelujejo tudi sami. Tokrat seni poiskal nekate- re v Gornji Savinjski dolini. ELIZABETA REMŠAK je doma iz Zgornjega Pobrežja pri Nazarju. Našel sem jo pred hišo s časopisom- v ro- ki. Veselo mi je ponudila prostor na klopci. — Pravite, da štejete že 87 let. Zavidam vam, da pri tako častljivi starosti še s tako vnemo prebirate časopis- •le. — Veliko časa imam in ve- selje do čitanja. V časopisu vse izvem. Vsak teden preči- tam Kmečki glas, Nedeljski dnevnik in Novi tednik. — Kako dolgo ste že naro- čeni na Novi tednik? — Sele dobro leto. Prej se je imenoval Celjski. — Ali vam je Novi tednik všeč? — Zelo rada lavem vse o dogodkih v naših krajih. Ko- maj čakam četrtka. Ce ga nosi pismonoSa dva dni, se zelo ujezim! V Mozirju sera srečal Moj- co Kokalj (20 let), krojačico, zaposleno v Elkroju. — Mojca, kakšno delo vas čaka, ko pridete iz službe? ^ Malo si oddahnem, po- tem pa Je že treba kaj se- šiti. Veliko časa pa mi vza- me, tudi administrativna šola. ti jO obiskujem še poleg slu- žbe.. — Ali ostane še kaj časa za časopis? — Cene prej, pred spanjem rada prečitam drobne vesti m kakšne pomembnejše član- ke. — Vaša družina je naročena na NT že 12 let. Ali to po- meni, da ste s časopisom za- dovoljni? — Gomjesavinjčani nimamo primernejšega tednika. Ce se na eno stvar navadiš, je pa tudi že nekaj. — Mojca, ali imate kakšno aeljo v zvezi s prisi>evki v NT? — O, seveda. Zelo pogre- šam rubriko, ki bi bila ure- jena izključno za dopisnike. V rubriki bi naj bile šale, slike, pesmi, pisma in še kaj. Pa o Gomjesavinjski je pre- malo vesti! Jože Finkšt (17 let) je uče- nec za monterja klimatskih naprav pri IMP v Ljubljani, doma pa je s Trnovca pri Rečici ob Savinji. Na Novi tednik se je naročil šele pred kratkim. — Ali vam je časopis kdo priporočal? — Do zdaj smo bili v dru- žini naročeni le na Nedelj- skega. Novega tednika pa do pred kratkim še videl nisem. Ko sem slučajno pregledoval časopis. pri kolegu, sem opa- zil, da je nekaj napisanega tudi o naših krajih. Vsebina časopisa se mi je zdela zani- miva. Naročil sem se nanj in upam, da bom našel v njem vedno kaj zanimivega. — Kdo pa bo poravnal na- ročnino? Ti Si še učenec, ti pa so navadno brez denarja- — Sola traja štiri in pK>l mesece, preostali čas v letu pa sem na praksi. Nagrada pri našem delu je kar lepa (600 din), če pa delam preko polnega delovnega časa, se nabere še več. Tako mi osta- ne nekaj denarja za šolo in ravno še bo za NT, ker je zares poceni. — V šoli si v Ljubljani. Ali dobiš NT v Ljubljano? — NT pride v Tcnovec vsak četrtek, jaz pa vsak pete«! Pepi Miklavc Vprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Atojz Lorger Precej daleč med šmarski- mi hribi, na Korpolah se re- če tisti raztegnjeni vasici, ki je še najbližja Šmarju pri Jelšah, stanuje in se bori z zemljo Alojz Lorger, šmarsk' čevljar. Poglavitni vir preživ Ijanja mu je, po njegovih be sedah, čevljarstvo, od kate- rega se sicer bogvekaj ne za služd, od dneva do dneva pa je le. Alojz ima tudi zemljo in precej več viiMgrada. Okoli 50 arov je zapisanih v ze- mljiški knjigi in na teh 50 anh ima Alojz vse po vrsti: rizling, kraljevino, silvanec. gutedl, vrbovc, muškat, iza- belo in tako naprej. Ob dobr: letini to nanese takole okoli 4500 litrov- »Alojz, letos menda je tista letina, ki da okoli 4500 litrtov vina,« sem ga vprašal na nje- govem posestvu, kamor sem zašel k'Sr tako mimogrede v dežju, ki je že pršil. »Tako je. Takšne letine kot je letos, že ni bilo nekaj let nazaj, recimo kar pet let Dobro, da je tako. Več kot polovico bomo prodali, da se bomo lahko preživljali, čev- ljarstvo ne nese bogvekaj, ze- mlja pa tudi ne. Pri vinu je denar skupaj, čeprav je treba še tako garati in naj reče kdor kar hoče. Ce bo šlo ta ko, kot si zamišljam, bomo tole našo reS obnovili, da bo bolj rodna, da bo več vona. Saj veste, kako je: življenje je vsaik dan dražje.« »Alojz, pa mislite tudi na modernizacijo: stroje, nove trse, no saj veste kaj mi je v mislih?« »Ne bi se rad zadolžil. Ka- likor bom lahko sam in če bo sin ostal doma. V mesto ga vleče.« »Vam je kakšna bolezen ponagajala?« »Ne,, to pa ne. Pravijo, da je tam po Virštanju pa dru- god bila plesen in druge po- dobne stvari. Pri meni ni bi- lo. Mnogokrat sem škropil, nekaj malega je vzela toča, malenkost tudi tale dež zad- njih dni, drugače se pa ni- mam kaj pritoževati « »Pravite, da je dež grd-o na- redil?« »Pri moji veri, da je tako. Bi ga bilo kar okoli 5000 lit- rov, če ne bi bilo tega šmen- ta. No ja, en teden prej bd brali.« Alojz je zadovoljen. Ne pri- tožuje se. Na splošno pa se v tem koncu latos nihče ne pritožuje. Prej obratno. ŠOLSKA KUHINJA Kako bi m<^li lepše poča- stiti teden otroka! Na osnov- ni šoli »Franca Krajnca« na Polulah so misli, ki se obi- čajno spletajo okoli tedna otroka, konkretizirali. Teden otroka so počastili z otvorit- vijo obnovljene šolske kuhi- nje. Veselje je bilo izredno. Tako pri otrokih kot njihovih starših. Ponosni so bili tudi delavci na šoli. Kako tudi ne! Na šoli so že doslej imeli kuhinjo. Toda zaradi zastare- losti in neprimerne opreme, so se odločili za njeno pyopol- no obnovo. Potrebovali so 36 milijonov starih dinarjev. Sa- mi so zbrali 20 odstotkov te vsote, po 40 odstotkov pa sta dali temeljni skupnosti otroš- kega varstva in izobraževalna skupnost. V kuhinji pripravljajo vsak dan 120 kosil in 430 malic. Zdaj je delo v njej povsem drugačno. Zadovoljstvo vseh p>a veliko. Kuhinja ima moderno opre- mo od električnega in plin- skega štedilnika, do ix)seb- nih kotlov prekucnikov, vise- čih elementov itd. Vsekakor lepo darilo za te- den otroka. Na drugo pa še čakajo. V načrtu imajo nam- reč ureditev novih prostorov za predšolsko in šolsko var- stvo otrok. Vse je nared, sa- mo pri izselitvi stranke, ki zaseda prostore, ki bi naj pozneje služili za varstvo, se zatika. Z malo dobre volje bi lahko rešili tudi to vprašanje, namreč z dobro voljo in ra- zumevanjem ljudi, ki trenut- no zasedajo prostore v nek- danji hiši Franca Krajnca. Otroci zaenkrat zaman čaka- jo.- Vprašanje je le, kako dolgo. -mb Veselo vinsko trgatev za najmlajše je pripravila v torek po- poldne vzgojno varstvena ustanova »Anice Cernejeve« in DPM — Otok. Bila je zelo uspela prireditev! Spomin HOTELI SO UBIJATI Meseca aprila, leta 1945, smo dobili nalog, da se naša skupina borcev pomakne proti Mariboru, kajti kazalo je, da bo vsak čas konec vojne. Ustavili smo se v bližini Vitanja, ob vznožju Male gore. Prav tedaj je prispela pošta, da želi neki obveščevalec iz Celja nujno govoriti z našim komandantom. Prinaša baje silno važ- na sporočila. Komandant je zahteval, da se pomakne- mo nekoliko višje proti vrhu Male gore, kjer smo že od prej imeli nekoliko utrjeno taborišče. Pripravili smo se, da na tem mestu prenočimo. Medtem ko je kuhar pripravljal večerjo, sva s kurirjem Srečkom od- šla nekoliko od taborišča. Vsedla sva se na podrto de- blo in pregedovala pošto. Med pogovorom se ozrem proti bližnjim drevesom. Za vsakim zagledam nemške- ga policista, ki merijo strelno orožje naravnost v naju. Mirno sem se okrenil proti tovarišu rekoč: »Policija!« Nato sem skočil proti bližnjemu kamnu, da^^i dobil kritje, a sem se spotaknil in padel. Srečko je prav ta- ko skočil, se ob meni spotaknil in padel. V tem tre- nutku so vsi Nemci ustrelili, da bi naju zadeli v hrbet. Toda, ker sva padla, so vse krogle švignile preko naju Streli so se zlili v dolg rafal, a listje pred nama se je zaprašiln. Dva ali trikrat sva se zakotnlUa do bližnje drče, skočila in že sva bila za grmovjem. Nemci so vpili: »Half Halt! Banditen!...« Kakor plaz so se za- gnali za nama, naju zgrešili in drveli po drči proti na- selju Lindek. Ostali partizani v taborišču so takoj ve- deli, kaj se je zgodilo. Zagrabili so orožje in stekli pro- ti v^hu v smer, kjer je odmevalo sireljanie. Srdito so napadli Nemce, ki .so se začeli umikati p-oti drugemu vrhu Male gore. Tovariši so mislili, da sva mrtva in pravo veselje je zavladalo, ko so naiu znalcdali živa. Nemci pa so se hvalili po povratku v Vitanie. da so ubili najmanj dva partizana in ranici eno parti-n.nk.o z dolgimi lasmi. No, prav to je dok"Z. da so Nemci prav do zadnjega dne vojne hoteli ubijati. Kot ranievn zver so hoteli še škoditi borcem za svobodo, ki je že prihajala... KONRAD SODIN 14. stran — NOVI TEDNIK 11. oktober 1973 --S^^ Komaj se bomo dodobra zavedli, že bo v cvetočo dolino Savinje pomolila svoj krak hitra cesta. Kot nekoč železnica bo prinesla tudi cesta s seboj napredek, omogočila bo še hitrejši razvoj doline. Prinesla pa bo tudi številne probleme. Še zlasti veliko težav se bo pojavilo s trenutkom, ko se bo krak bodoče hitre ceste ustavil na tleh žalske občine ter tu za nekaj let obtičal ..._ Osrednji problem, ki tare urbanistične načrtovalce, je vprašanje priključka nove hitre ceste na sedanjo cesto Celje—Ljubljana. Kako rešiti to zamotano vprašanje ter prijem najti najugodnejše re- šitve tako v prometnem kot urbanističnem smislu? Naloga, ki je vse prej kot enostavna._ Bo mnenje ljudi izrečeno v javni razpravi tudi upoštevano? OGROŽENA ARJA VAS Dejstvo je, da bo leta 1975, torej že čez slabo leto in pol zgrajena hitra cesta HO- ČE — LEVEČ, ki pa se, kot je sedaj že znano, ne bo us- tavila v Levcu, temveč bo stekla še nekoliko dlje. Rav- no zaradi tega pa je v trenutku postalo aktualno ne- kaj izredno pomembnih vpra- šanj, ki živo zadevajo v in- terese na tem, delu žalske ob- čine živečih ljudi. Še več, od rešitve teh vprašanj je odvis- no tudi to, kako bo v bodoče tekel promet skozi naše naj- mlajše slovensko mesto. Kot je torej sklenjeno se bo bodoča hitra cesta na ob- močju žälske občine ustavila v RUŠKEM GOZDU, in sicer nekako na pol poti med Pe- trovčami in Pirešico oziroma gostilno Fervega. S tistim tre- nutkom, ko bo cesta zgrajena do sem, pa se odpira vpra- šanje bodočega priključka na sedanjo cesto Celje — Ljub- ljana. Republiška skupnost za ceste je kot investitor bodoče hitre ceste že pripravila pred- log, kako naj bi izvedli to ključno vprašanje. Ta pred- log pa prinaša s seboj tudi temne plati. Obstoječa cesta Arja vas Velenje bi po predlogu re- publiške skupnosti za ceste doživela teme'jito rekonstruk- cijo. Od Ruškega gozda do Arje vasi pravzaprav ni prob- lemov. Tu pa se zatakne, kaj- ti možnosti sta dve: ali naj gre ves bodoči promet po se- danji trasi ceste skozi Ar j o vas, oziroma vzhodno od nje, po obvozu. Če bi obveljala varianta, da se spelje ves pro- met hitre ceste skozi Arjo vas na sedanje križišče v Pe- trovčah, potem je normalne- ga življenja v Arji vasi konec. Ni največji problem v tem, da bi v tem primeru prišlo tudi do nujnih rušitev neka- terih objektov, največja teža- va je v tem, da bo vas do- besedno razpolovljena in da sosed še po mleko ne bo mogel preko ceste! Druga re- šitev je obvoz po vzhodnem robu Arje vasi (glej sliko šte- vilka 1.) s priključkom na križišče v Petrovčah. Taka re- šitev je za Arjo vas nedvom- no boljša, čeprav bodo ob mir nekateri stanovalci nove- ga dela. Predlogo priključka po tej varianti, torej z obvozom Ar- je vasi, pa kar samo po sebi ponuja še eno rešitev, ki jo vneto zagovarjajo tudi pri od- delku za urbanizem skupšči- ne občine Žalec. Gre za to, da se cesta pod Arjo vasjo ne bi priključila na cesto Celje — Ljubljana na sedanjem Petrovškem križišču, temveč približno sto metrov bliže Ce- lja. Tako bi seveda na kratki relaciji dobili dvoje križišč in to v sorazmerno kratkem ča- sovnem presledku. Z novim križiščem bi bilo mogoče na južni strani se- danje ceste Celje — Ljublja- na potegniti novo cesto, ki bi obšla Petrovče in se priklju- čila na nov most v Kosazah. S tako razširitvijo bi Petrov- če zopet dobile svoj osrednji trg, mir bi se naselil v tem prelepem kraju, odstranjeni pa bi bili s tem tudi nevar- ni ovinki, po katerih se mo- ra sedaj avtomobilski p>opot- nik prebijati skozi Petrovče, če je namenjen na desni breg Savinje. Vse torej kaže, da prinaša obvoznica Arja vas z novim priključkom ne le edino mo- žno (beri tudi najbolj varno!) rešitev za Arjo vas samo, temveč prinaša nekaj pomem- bnih koristi tudi Petrovčam. Torej, če zaključimo. Taka varianta priključka, kot smo jo opisali in kot jo predlaga republiška skupnost za ceste (s podvarianto glede križiš- ča v Petrovčah, kot jo pred- lagajo v Žalcu) prinaša eno izmed možnih rešitev bodo- čega priključka. Na prvi po- gled je varianta v določenem smislu tudi dokaj sprejemlji- va, če ne bi bilo tu osrednje- ga problema. Ta problem pa je že danes s prometom pre- nasičen Žalec, najmlajše me- sto v Sloveniji, ki se bo v pri- meru, da bo stekel skozi nje- ga ves bodoči promet, prav gotovo kanil udušiti.. Dipl. ing. arhitekt JANEZ JAGRIC, načelnik oddelka za urbanizem in komunalne za- deve skupščine občine Žalec. KAJ JE POKAZALA ŠTUDIJA? Ob omenjenem predlogu bo- dočega priključka na hitro cesto (promet bo potekal po njem takole nekako deset let, predno se bo gradil drugi del hitre ceste proti Ljubljani) pa so v Žalcu strnili glave. Naročili so prometno studio pri Zavodu za napredek go- spodarstva v Celju in na nje- ni osnovi (študija je delo dipl. ing. Mirka KRAJNCA) pripravili nov predlog. V primeru, da bi bil pri- ključek speljan mimo Arje vasi na sedanje cesto in bi ves promet potekal skozi Ža- lec po sedanji cesti, p>otem se mestu obeta prometni pe- kel. Kljub temu, da bi bil in- vestitor primoran zgraditi se- maforska križišča (bodo do- volj propustna, da ne bo pri- šlo do zastojev?) in dva pod- hoda za pešce (doslej se še nikjer niso obnesli, tudi v Ljublani ne — ljudje pač ne silijo radi pod zemljo) bo Žalec mesto, ki bo vse prej kot privlačno. Rešitev tega problema je samo v obvozu, obvozu po severni strani, oziroma robu sedanjega mesta. Nekaj pod sedanjim pokopališčem, gle- dano iz celjske smeri, bi na- mesto skozi Žalec zavil na približno tri kilometre dolgo severno obvznico (za štadio- nom!) in se nekako na pol pota med gotoveljskim križiš- čem in nadvozom preko želez- nice vrnili na sedanjo cesto. Kljub temu, da pomeni ob- vozxica hud poseg v kmetij- ske poyršine, saj bi sekala vsa hmeljišča v diagonali in bi zano potrebovali okoli 5 hektarjev zemlje, pa je to po vsej verjetnosti edina in naj- optimalnejša rešitev. Rešitev, ki bi ohranila celovitost Žalca in omogočila njegovim prebi- valcem normalno in dokaj mirno življenje. ŽALČANI PREDLAGAJO ŠE VEČ To pa ni vse, kar vsebuje žalska varianta (skica števil- ka 2) rešitve priključka. Na osnovi že omenjene študije ter upoštevaje pri tem vse os- tale dejavnike, gre žalska va- rianta še korak dalje. Krak hitre ceste, se naj ne bi kon- čal v Ruškem gozdu, temveč bi ga po njihovem predlogu podaljšati za kilometer in dve- sto metrov, do Ložnice. Tod bi speljali priključek za Ve- lenje v smeri proti Fervegu in priključek za Žalec oziro- ma Ljubljano, ki bi potekal proti jugu (praktično po tra- si sedanje makedamske ces- te) in se pri sedanjem kri- žišču ceste z Godovno priklju- čil na severno obvoznico. S tako rešitvijo bi odpadli vsi prej opisani problemi okoli Arje vasi in Petrovč, rešen bi bil problem prometa skozi Žalec, skratka v vsakem oziru p>omeni ta varianta naj- boljšo rešitev. In denar? Ne računajoč podaljška hitre ceste za do- ber kilometer, so predvideni stroški za obe varianti pri- bližno enaki. V tem torej ne more biti razlog za to ali ono odločitev, odločati v morali drugi argumenti 5 rih večina pa zopet go3 prid žalske variante, ^ smemo tako imenovati ' koncu koncev bodo v j®* obe varianti predložili v^ no razpravo ter s tein možnost ljudem, da w svoja mišljenja in stališe^^ bro bo treba presojati ij, htati, kajti posledice miselnostnih napak so ^ dolgotrajne. ™ Sicer pa zapišemo gg kar je v tem povedal (j- inž. arh. JANEZ JAGRic^ čelnik oddelka za urbani^ in komunalne zadeve skupščini občine Žalec:' g našem trdnem prepričanju takoimnovana severna qW niča za Žalec nujnost, p^. bi obveljala republiška ali» ša varianta. Podhodi za m ce, semaforska križišča in^ kar še zraven sodi, ni tev že sedaj problenjatifn» prometa skozi mestno sr^ če lijakaste oblike. OboTa^ je edina rešitev, o tem dvoma. Sicer pa bomo s pn logi šli v oktobru v ja^ razpravo. Mi danes ne n remo več mimo ljudi in ^ jevnih skupnosti. Ljudje g rajo reči svoje in rekli bo( Čeprav se zavedamo koriM ki jih prinaša hitra cesta, p naša tudi tegobe in s tem i je težko spoprijazniti. Oselj sem prepričan, da bodo za gala tista stališča, ki b« najbolj ugodna in to z Ti kov, tako urbanističnih, k gospodarskih, kmetijskii | prometnih.« Upajmo, da bo res tako! Tekst: BERNI STRMCNl Skice: dipl. inž. arh. J. JAGM Republiška skupnost za ceste predlaga priključek na hitro cesto skozi Arjo vas, ozb^ z obvozom. Žalčani dodajajo varianto novega križišča in seveda obvoz Žalca po se** obvoznici. Oddelek za urbanizem pri žalski občinski skupščini pa predlaga podaljšek hitre ceS^* Ložnice in nov priključek na severno obvoznico. 1^39^— 11. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 15 OBČiNA SLOVENSKE KONJICE PRAZNUJE — OBCINA SLOVENSKE KONJICE PRAZNUJE — OBCINA SLOVEN NAJBOUSI BRUSI o tovarni umetnih bru- sov in nekovin Comet v Zrečah lahko govorimo v obdobju zadnjih šestih let, ko je tovarna osvojila proizvodnjo visokoturažnih armiranih brusov, ki so jih morali do tedaj v Ju- goslaviji uvažati. Začetki tega delovnega kolektiva, ki šteje danes 150 ljudi, pa segajo v ob- dobje leta 1958, ko so štir- je delavci v starem hlevu izdelovali plošče za kova- čije. Ker je bilo to pod- jetje tedaj edini jugoslo- vanski proizvajalec, se je proizvodnja hitro večala, na pobudo Kovaške indu- strije pa so začeli izdelo- vati večje bruse, ki šo bili na trgu zelo iskani. USPEŠNI ARMIRANI BRUSI Zadnjih šest let pa se je proizvodnja v tovarni umetnih brusov in neko- vin v Zrečah dvigovala s pospešenim tempom. Os- vojili so lastno tehnolo- gijo visokoturažnih armi- ranih brusov in je njihova kakovost presenetila naj- bolj" črnoglede strokovnja- ke. Niti doma, niti na tujem v proizvodnji viso- koturažnih brusov nimajo konkurence, zato je po- gled Cometa v prihodnost usmerjen v to najvažnej- šo postavko. Ta proizvodnja zavzema že danes v Cometu 70 % celotnega bruto produkta. Umetni brusi Cometa so po šestih letih dosegli takšno kvaliteto, da nji- hova uveljavitev doma in na tujem ni več sporna. Comet veliko umetnih brusov izvaža v Poljsko, Avstrijo, Romunijo, Ma- džarsko, Čile in ZRN. Visokoturažni armirani brusi so najvažnejša po- stavka proizvodnje, ki bo dosegla letos vrednost 3,7 milijona starih dinarjev. Naj za ilustracijo in raz- voj tega podjetja povemo, da je njihova proizvodnja v letih, ko so začeli, zna- šala samo 18 milijonov starih dinarjev. Comet iz- dela trenutno približno milijon kosov armiranih brusov v vsaki seriji, ki jo »spečejo«, vzamejo ne- kaj primerkov ter jih na stroju z visokimi obrati tudi preizkusijo. Če samo eden teh primerkov ne zdrži predpisane kvalitete, uničijo vso peč, pri tem pa. izgubijo tudi do 10 milijonov starih dinarjev. Prisostvovali smo takš- nemu preiziku&u. Po var- nostnih normah mora tak- šen brus izidržati najmanj 18.000 obratov. Pri takš- nem preizkusu pa je do- spel nekaj čez 20.000 ob ratov in se pri 22.000 raz- letel v prvotne sestavine. NOVA HALA ZA BRUSE s pospešeno naglico v Cometu grade nov obrat. kjer bodo v velikih koli- činah proizvajali armira- ne umetne bruse. Hala bo dograjena letos, merila pa bo 2600 kv. metrov. Kom- pleks novogradnje bo po- leg proizvodne hale vse- boval tudi upravne pro- store ter restavracijo. V proizvodnem obratu za ar- mirane bruse bodo do leta 1976 izdelali 5 milijonov armiranih brusov ter s tem dosegli na svetovnem trgu p>opolni rekord. V to število so vključeni vsi brusi za rezanje raznih vrst materialov — alumi- nija, železa, bronce, mar- morja, kamna, porcelana, itd. Nova proizvodna hala za armirane bruse bo predvi- doma veljala 20 milijonov dinarjev, kjer je pwleg lastnih sredstev udeležen tudi bančni kredit. ŠE DRUGE POBUDE Ker je kolektiv Cometa mlad, je tudi poln načr- tov in novih naložb. Co- met je poleg dveh jugo- slovanskih zasebnikov tu- di edini proiesvajalec ma- gnetnih umetnih brusov. Ker je tehnološki posto- pek pri izdelavi magnet- nih brusov zelo zahteven, potrošnja pa ni velika, proizvodnja teh brusov ne predstavlja velik dohodek, vsega skupaj le 10 %. Veli- ko magnetnih umetnih brusov iz\'^ažajo v sosed- njo Avstrijo, Bolgarijo in Južno Ameriko. Okoli 15 % celotne pro- izvodnje zreškega Cometa pa odpade na proizvodnjo nekovin. To so proti og- nju odporne mase, dolo- mit za steklarsko industri- jo, ki ga letno proizvede- jo okoli 24.000 ton. To je naravna dolomitska kame- nina, ki je doma v Zrečah. Kamnolom belega mar- morja so koristih že sta- ri Rimljani, Comet pa mi- sli v prihodnjem letu osvojiti novo proizvodnjo. Ukvarjajo se tudi z misli- jo nove proizvodnje za izjdelavo izolacijiskega ma- teriala na osnovi fenolnih smol. Prav tako imajo v načrtu obrat za izdela- vo umetnega marmorja, surovine pa bi izkoristili v domačem kraju. Pri ob- delavi tega kamna pa bo- do svoje bruse s pridom uporabljali in preizkušali. NAČRTI TERJAJO LJUDI če bodo vse te načrte v Cometu uresničili, bodo rabili novo delovno silo. Predvidevajo, da bodo po- trebovali 100 delavcev, ki pa jih v Zrečah ni. Vedno bolo računajo na žensko delovno silo in temu tudi prilagajajo delovni posto- pek. Iz tujine bi radi pri- vabili zdomce, ki so zaradi pomanjkanja dela pred leti odšli. Ker pa so s samo- upravnim sporazumom ve- zani v osebnih dohodkih, je Comet v zadregi, kako privabiti delavce iz tujine, kjer imajo veliko večji za- služek. Dodatna stimula- cija v osebnih dohodkih bi pritegnila nove delavce, starim pa dala moči, da bodo še nekaj časa vzxir- žali v nemogočih pogojih dela. Jasne perspektive v zaslužku in še jasnejši de- lovni pogoji y novih pro- iaivodrjiih obratih dajejo OOMETTOVIM delavcem občutek trdnosti, ki so si g^ pridobili s trdno kako- vostjo svojih izdelkov in visoko storilnostjo. Y la/ec PROBLEMI MLADIH •fjan Lubej, Marjan Ramšak, Olga Colnarlč, Štefka Lesar, .^Jiulo soboto je občinska kon- J^a Zveza mladine Žalec orga- ^rala v Letušu celodneroi se- za predsednike in tajnike ^inskiii aktivov v krajevnih ^"^ostih, delovnih organizaciijah " osnovnih šolah. Lubej, sekretar OK Žalec je 89 slušateljev se- JJ^' z vsebino semrinarja. Teme i 'iie nasledke: vodenje sestan- «Z in pisanje zapisnikov; reli- ^^ in delovar^je cerkve v naši ^oi; naloge ZM pri uveljav- (^u ustavnih dopolni; gospo- di položaj občin« Žalec; pro- raavoja občine Žalec in do- o nadaljnjem delu Zveze .'^en 90 se sltišatelji raa&li. Povedal: nekag vtisov. LUBEJ: »Zelo sem aa- ij^ljen z udeležbo, saj so se odzvali vsi predstavniki Zdi se le, da je bil ur- il, Predavanj prenatrpan, a tu se mnogo storiti, saj so takšni »jjj^T'ji povezani fcudii s precej š- iadatki. Tak» Je bilo pre- ^ Saša aa diskusijo.« kii^AN ROBIC. sekretar občinske »V^J^ce SZDL, predavatelj- ici^ sem vesel, kadar vidim mladine na seminarju. Pri- sem presenečen, ker so tu tudi predstavnikii MA osnovnih šol.« Tako o seminarju. Mladi pa pri svoji dejavnosti vsak dan naletijo na kup problemov. MARJAN RAMŠAK, predstavnik Kluba mariborskih študentov. Kaj je Ahilova peta študentov žalske občine? »Štipendije. Več kot SO % štu- dentov nima niti štipendije nitd posojila, približno 8 "/o študentov pa ima tako nizke štipendije, ki komaj krijejo osnovne življenjske stroške. Mnogi, ki doštudirajo, odidejo v druge občine. VeMk problem, ki nas muči, je rasafcrop- Ijenost, zato tesnejšega sodelova- nja ni.« Kako ocenjujete va.še delo v tovarni in s kak.šnimi problemi se srečujete? OLGA OOLNARIC, članica akti- va KIL Liboje: »Moram reči. da nam v tovarni zelo zaupajo in so nam vedno pripravljeni pc^a^ati. Kot mnogii mladinski aktivi tudi mi nimamo ustreznih prostorov. Kadajr imamo sestanke, smo v sejni sobi, sioer pa smo s kra- jevnima MA v prostorih Svobo- de,« je povedala predsednica ak- tiva KIL Liboje SONJA RIBIC. »Tudi igrišča nimamo, ki bd ga tako zelo potrebovali.« Kje pa druge aktive žuli čevelj? ŠTEFKA LESAR, predsednik komisije za klubsko dejavnost pri OK ZMS ŽalecL »Vel^ik problem so prostori, ki jih ni, ali pa so neustrezni. Tudi neraizumevanje drugih organizacij je prav boleče, saj nekatere organizacije sploh ne upoštevajo MS pri delitvii fi- nančnih sredstev. Mladina dela na različn-h področjih (taborniki, planinci itd.) in smo premalo po- vezani. Skupm inteiresd bi nas mo- rali bolj združiti.« ANKA PODVRŠNIK 16. stran — NOVI TEDNIK 11. oktober 1973 --S^^ Poravnal sem račune. Ne da bi kaj rekel, je Rataj vstal od mize. Mislil sem, da gre po denar, šel pa je za točilno mizo, natočil vina in se vrnil »Skoda, da greste,« je majal z glavo. Nekako se je bu- lazil vtis, ki je trajal med mojim plačevanjem dolgov. »Naj bo,« sem se nekoliko zlahkotil. »Doma bom imel vsaj mir. Ribe bom lovil m bom počasi živel. Z materjo nama ne bo ničesar manjkalo.« Ni bilo res, kar sem rekel. Nisem verjel ne sebi ne sreči, ki me je čakala. Ob misli na mater sem utihnil. Njo sem se bal tudi v odsotnosti imenovati. »Kaj pa, dobro vama bo,« je dejal Rataj in bolj pazil na denar, ki ga je prešteval, kakor na smisel svojih besed. »Bi me utegnili odpeljati domov?« sem ga vprašal. Nerodno mi ie bilo. da sem ga toliko nadlegoval. Rataj je malo pomislil, žal mi je že bilo, da sem mu kaj rekel. »Hlapček vas lahko odpelje, vsaj mislim, da še nišel na pašo.« Oddahnil sem st, ko je šel Rataj iz sobe. Ne bom se pokazal več med svet. Bistrica bo moj dom, ki ga ne bom zapustil nikoli več. Od Jerebiča se nisem poslovil. Žalostna je bila moja pot iz Turnišča. Voz, v katerega je bil vprežen Ratajev konj, se je zibal med koruzami. Na levi strani ob cest- nem jarku je raslo visoko grmovje akacij. Dečko je molče sedel pri meni in z bičem priganjal konje. Voz je odska- koval od kamenja, da so moje stvari zadaj za nama škri- pale. Divan, omara, miza in dva stola, to je bilo moje premoženje. Ljudje naju srečujejo. Težka je ta pot, ne morem je popisati. Najrajši bi se pogreznil v zemljo, da nikdar več ne bi sijalo name sonce. Neka ženska je pogledala nedaleč pred vozom iz ko- ruze. Ruto je imela zavezano nazaj in na pol je bila sklo- njena ob betvi koruze. Obstala je in me nepremično gle- dala. Nato se je koruza majala do sredine njive. Ženska se je skrila, čepi nekje pri meji. Z očmi išče najbrž me- sto med dolgimi, koruznimi listi, da še enkrat vidi du- hovnika, ki ne sme več pred oltar. Tako delajo vsi Skri- vajo se pred menoj, nočejo biti priče moje nesreče, še pred nekaj dnevi so se mi' spoštljivo odkrivali in me radi srečevali. Zdaj bežijo med koruzo, in ko je voz mimo, se priplazijo k cesti ter gledajo za menoj. N]ive in travniki se dotikajo ceste, na nekaterih me- stih so razlite mlake. Trava po pokošenih travnikih raste. Ponekod je že priklil iz zemlje podlesek. Bistrica ni več daleč. Konj stopa čez državno cesto na pot, ki pelje mimo čuričevega jelševja do vasi. čim- bolj razločim hiše, tembolj mi je težko zaradi srečanja z materjo. Zakaj sem šel kdaj od doma. Nikoli ne bi doživel tako sramotne vrnitve. Hiše stojijo ob cesti molče, ljudje po- stajajo po dvoriščih, z delom prekinjajo in me gledajo. Premestil sem se na sedežu. Postal sem nemiren, ni- sem vedel, kam bi se dal. Med drevjem, se je pokazala naša hiša. Kljub vsemu do tega trenutka nisem doumel, kaj se je z menoj zgodi- lo. šele zdaj mi je moje bodoče življenje stopilo pred oči. Doma vendar ne morem biti. Nisem rojen za domačo hi- šo. Voz se bliža dvoriščnim vratom. Prijel sem omaro, a sem jo v trenutku spustil. Hotel sem zagrabiti vajeti. Nisem vedel, kaj bi počel. Kje je mati? Dvoriščna vrata so bila zaprta. Dečko je ustavil ko- nja, skočil z voza in odpiral zdaj eno, zdaj drugo krilo vrat. Skočil je spet na voz in pognal. Kje je mati? To mi je bilo prvo. Da bi bilo srečanje že mimo! Prišel sem, kakor je želela! •^Stopil sem z voza. Na gumnu se je nekaj premaknilo. Iz ograda je stopila na gumno ona. šibka, uboga je ob" stola in gledala voz, naložen z mojim pohištvom. GledalA sva se. V njenem pogledu ni bilo ne očitanja ne pomilO' van ja. Zazdelo se mi je, da ie hotela nekaj povedati, toäA\ še preden je spregovorila, se ji je prikradla na obraz bOi lečina. Sklonila je glavo in se zgrudila. Skočil sem k njej. Obležala je na rjavih, ilovnati' tleh. Dvignil sem ji glavo, ji prigovarjal in jo klical. Ni s' ganila. Imela je zaprte oči in je težko dihala. Uničil sem svojo lastno mater. \ »Mati, ne smete umreti!« i Hlapec, ki me je pripeljal, je v strahu držal konja. »Skoči k sosedu,« sem mu zaklical. Hotel je sted »reci štefu, naj takoj pride.« Hlapec je odhitel. Imel sem občutek, da ne bom ži®^' brez nje. Ubil sem jo in zdaj naj umrem še jaz. »Zakaj, mati, zakaj ste to storili z menoj, a ona i* imela zaprte oči. štej je prišel počasi, kakor je bila njegova navadi Eno oko je imel uprto vame. drugo je begalo v nezw^ smeri Uprl si je roke ob boke in naju gledal. Ni ga ^ nilo. »Odnesi jo v hišo.« Izza ogla je prišla Reba z malim lazarjem, za njo ^ prišli otroci, razcapani in umazani Gruča se je ustav^ na oglu in gledala mater na tleh. štej jo je z močnih rokami pobral, jo dvignil in šel čez dvorišče v hišo. Odgrnil sem posteljo štej je položil mater na blazi''^"-^ Lica so ji pobledela. V sobo je prišla Reba z otroki O" nekod so prišle tudi ženske, ki so silile k postelji in ^ čele svetovati Jaz pa sem se obrnil k vratom: »Z materjo bi bil rad sam.« V sobi je nastal mir. Ženske so začele odhajati ^ štet je ostal in škilil nekam pod strop. Ne vem, ali se vsem ljudem s takšno doslednostr razblinijo upanja, želje m načrti Ne vem, kako je z ^^ gimi ljudmi. Jaz z gotovostjo lahko računam, da je izgubljeno, kar je z menoj v zvezi. Zame je skrivnost, ^K najdejo drugi toliko moči in volje. Za to skrivnost bi ^ polovico svojega življenja. 1^39^— 11. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 17 IP Slovenske Konjice ^ lesno — indiistrijskeni Itu LIP v Slovenj skih Ko- ^ ne poznajo gospo- ^jjoh težav. Že vrsto let z '^m proizvajajo, proda- . in investirajo, jji ti uspehi, ki jih lip ^ v zadnjih letih, temelji- pa na trdni gospt)darsiki ^ sO plod pripravljenosti ki so zaposleni v tem ijj^ju. Kadar je bilo po- so poprijeli, še danes (girnejo in up ne izostane ■bodočnost- Trdna zasidra- 5t V podjetju, ki skrbi za (jvce, pa je največja garan- j za njih in podjetje samo. SEPTEMBER — KONEC letošnjega leta letošnje leto so zaključili v pu že v septembru mesecu. I mesec pomeni njihov naj- tji proizvodni in prodajni peh. V njem so prodali to- D, kot vse lansko leto sku- j. To, kar so lansko leto (egli v 12 mesecih, so letos S. Vse to kaže na izredne ipodarske rezultate in na di- 3linirano omejitev celot- potrošnje. V lipu so letoš- 1 leto že zaključili, zato z sna mesecema prednosti z jmdzmom gledajo v prihod- st. LETO KVALITETE Za motto prihodnjega leta so izbrali odgovorno nalogo — leto kvalitete. Izberejo si ga podjetja, ki so dosegla sam vrh proizvodnje. Lip v Slovenjskih Konjicah se s tem ^ko ponaša, konkurira na svetovnem trgu in se polno zaveda, da bo nadalj n j a potro- šnja odvisna le od izredne kvalitete njihovih izdelkov. V podjetju te dni teko in- tenzivne priprave za leto 1974. Investicijski in kadrovski načrti bodo končani do mese- ca novembra, zaključene pa bodo kupoprodajne pogodbe. Lahko se že pohvalijo z ugo- tovitvijo, da so za drugo leto že prodali 90 % celotne pro- izvodnje, in 75 % proizvodnje namenjene za izvoz. Bruto prodaja za prihodnje leto bo večja za 30 % jn bo znašala 20 milijard dinarjev. VSAKO LETO MILIJARDA v investicijska vlaganja — to je naslednji motto podjetja LIP v Slovenjskih Konjicah. Po temeljitem premisleku se odločijo vsako leto za vlaganja ali v tehnologijo ali v nove obrate ali pa v družbeni standaird. Vsaki teh postavk dajo enkrat prednost, v prihodnjem letu, ki so ga označili za LETO KVALITETE, pa so na- menili sredstva v različnih odstotkih. Vlagali bodo v vi- soko tehnologijo, del sredstev bodo poraibili za rekonstrukcd- jo obratov, ostalo pa bodo vložili v družbeni standard. Na vrsti je stanovanjska iz- gradnja za delavce, ustrezna kadrovska zasedba in šo- lanje ljudi iz proizvod- nje. Skrb za naraščaj pa je v Lipu že tradicija. Vsako leto intenzivno vabijo učence za šolanje lesne stro- ke. Kolikor se jih prijavi, vse sprejmejo, pri tem pa ne gledajo ali so iz njihove ob- čine ali ne. Tako si zagotove ustrezen šolski kader in aa vlaganja so po mnenju neika- terih najbolj .dragocen. REKONSTRUKCIJE OBRATOV Do prvega maja naslednje- ga leta bo končana nova hala v Vitanju, ki bo zaposlila tu- di žensko delovno silo. V rekonstrukcije svojih obratov je LIP letos namenil 750 milijonov dinarjev, pri tem pa je upošteval težavno delo zaposlenih delavcev. V pod- jetju se polno zavedajo da bo delavec veliko lažje delal v ustreznih pogoj eh — več na- pravil za podjetje in tudi sam bo veliko bolj zadovoljen. V urejenih pogoj eh dela in ob novih strojih od delavcev tu- di lažje zahtevajo odlično ka- kovost izdelkov, ki je podjet- ju prinesla tolikšen uspeh. Zato so poleg nove hale v Vitanju letos rekonstruirali obrate v Poljčanah in v Slo- venski Bistrici. Rekonstrukcije obratov pa jim bodo prinesle tudi nove zaposlitve. Računajo, da bodo na novo zaposlUi najmanj 5 % več delavcev, pri tem pa mislijo tudi na ženske. Ze danes pa jih je skoraj 1100. NAŠE ŽIVLJENJE OSAMOSVOJITEV Tako so v LIPU poimeno- vali prvenec tovarniškega glasila, ki prikazuje življenje Lipovih delavcev. Ti so res raztreseni v dveh občinah hkrati, pa so vseeno tesno po- vezana celota, sestavljena iz posameznih Tozdov s samo- upravnimi pravicami. Samo- upravni sporazimi so podpi- sali že meseca junija in so bili med podjetji konjiške občine med prvimi. Sicer pa pa njih organizacija TOZD presenetila, ker če so raz- treseni na toliko obratov, so morali sami že prej pioiskati pravično obliko dela in pra- vično delitev zaslužka. Me- seca julija so samo z zako- nom potrdili in dodelali tisto, kar so že pred tem uresni- čevali. Tovarniško glasilo NAŠE ŽIVLJENJE pa je samo ena izmed oblik široko razvejane dejavnosti, ki jo v LIPU v Slovenskih Konjicah go je že vrsto let. Imajo razvito kul- turno šphortno dejavnost, do- bro organizirane sindikalne igre in še vrsto stvari, ki popestrijo življenje Lipovega delavca. Tudi zaslužek ni slab, saj se je povprečje v zadnjih mesecih nagnilo -tja do 200.000 staj-ih dinarjev. Dobro gospodarjenje prina- ša zadovoljstvo, zato je op- timizen Lipovega kolektiva ▼ Slovenskih Konjicah upravi- čen, zato tudi bojazni, da bi jim LETO KVALITETE na uspelo, ni. 18. stran — NOVI TEDNIK 11. oktober 1973 --S^^ Montažni obrat Slovenske Konjice Res, najprej je bilo to majhno podjetje z imenom Elektroinstalacije in elektro- mehanika. Potem so se zdru- žili z Elektrosignalom in v letu 1963 je sledila integra- cija z INDUSTRIJSKIM MON- TAŽNIM PODJETJEM iz Ljub- ljane in tako je nastal mon- tažni obrat v Slovenskih Ko- njicah, ki zdaj deluje že de- set let, medtem ko je celot- no podjetje IMP lani prazno- valo svojo 25-letnico obstoja in dela. Danes zaposluje Montažni obrat v Slovenskih Konjicah 60 delavcev s področja ko- njiške občine, večinoma pa so to sami kvalificirani de- lavci. Resnično moramo po- udariti, da je skrb za kadre med najvažnejšimi vidiki v delovnem kolektivu. Zaveda- jo se, da je šolanje in^ vzgoja kadrov dolgoročna investici- ja, saj le dobro strokovno in vsesplošno razgledan de- lavec lahko uspešno dela na svojem delovnem mestu pa tudi v celotni samoupravljal- ski družbi. Izdelujejo razde- lilce, baterijske razdelilce, razdelilne omare, komandne pulte in ostale kovinske iz- delke za potrebe same mon- taže. Od montažne dejavno- sti pa montirajo jako in šib- kotočne elektroinstalacije, strelovode ter instalacije v črpalnih postajah, daljinske komande in signalizacijo. Zanimivo je predvsem to, da proizvedejo v Slovenskih Konjicah okoli 90 odstotkov proizvodov za porabo v last- nem podjetju, saj je predmet poslovanja celotnega podjet- ja zelo širok. Oglejmo si ne- katere dejavnosti: inženiring kompletnih objektov, projek- tiranje instalacij za ogreva- nje, prezračevanje, klimatiza- cijo, vodovod in sanitarije, projektiranje elektroenerget- skih objektov, elektronaprav in instalacij jakega in šibke- ga toka, instaliranje vodovod- nih in sanitarnih naprav, montaža ogrevalnih In hladil- nih naprav, montaža plinskih vodov in naprav, izgradnja energetskih objektov, mon- težnih kotlarn, kompresorskih postaj, hladilnih central, transformatorskih, elektroraz- delilnih in črpalnih postaj, montaža tehnoloških razde- lilnih naprav, toplotne izola- cije, proizvodnja termoener- getske opreme, izvajanje in- vesticijskih del v tujini, li- varna sive litine in barvnih zlitin. Kar širok obseg dela, kaj. Vendar nismo našteli vsega. Hoteli smo samo prikazati obseg dela IMP in kaj potem pomeni delež obrata v Slo- venskih Konjicah, ki sedaj dela v nemogočih pogojih. Stari, premajhni prostori onemogočajo večjo in še bolj kakovostno proizvodnjo. Ven- dar ne držijo križem rok. Z lastnimi sredstvi TOZD že gradijo novo proizvodno ha- lo v neposredni bližini me- sta. Hala bo z ostalimi ob- jekti zavzemala nekaj več kot 3000 kv. m površine. Menda ni treba posebej po- udarjati, kolikšnega pomena bo to za kolektiv, ki je so- razmerno še mlad, vendar je enakopravno soudeležen v samoupravljanju matične de- lovne organizacije v Ljublja- ni s svojimi predstavniki v delavskem svetu, sodelujejo pa tudi v vseh komisijah. V sedanjem procesu proiz- vodnje je poudarek na proiz- vodni dejavnosti, manj pa na montažni. Upajo tudi, da se bodo do novega leta vselili že v novo halo, kar pa po- meni večjo in še boljšo sto- rilnost delovnega kolektiva, ki je že doslej pokazal zelo dobre delovne uspehe. Nova proizvodna hala raste . 1^39^— 11. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 ZDRAVSTVC^ PRAVILNA PREHRANA Ce ima b»lnik visoko temperaturo, je pri njem osnov presnova tri do štirikrat večja kot pri zdravem človeku, tem se kaj hitro izčrpajo telesM zaloge. Da to preprečlm< moramo telesu dovajati tiste snovi, ki jih bolezen uničuj! To so predvsem beljakovine. Zato moramo takšnega bolnik: hraniti z beljakovin^c brano (z jajci, mesom, sirom ii mlekom). Nekateri ljudje zmotno mislijo, da z beljakovin? ml bolniku povečamo vročino, kar pa ni res. Pri vročinsk bolezni mora imeti bolnik dovolj tekočine, čaja z veliko ( vitamina, mleka, kislega mleka, zakuhane mesne juhe itc' Surova hrana, zlasti zelenjava in sadje, napihujejo in je zat nfrprimema Izjema so razni sadni sokovi. Ko temperatur pade in sc bolniku stanje zboijšuje, {H^hajamo s teitoče n- kašasto in z nje na čvrsto hrano, ki naj vsebuje obilo b ijakovin in vitaminov Posebno poglavje Je prehrana starih, onemoglih ljuti Star človek ima težave z zobmi, zato je potrebno, da f nabavi potrebno ustno zobovje, ker drugače težko žveči lir: no. Zato se starejši človek odreka surovi in trdi hrani, r mara ne za zelenjavo ne za sadje In tako trpi za pomanjk nJem rudninskih soli in vitaminov. Tudi želodec mu ne i loča več toliko prebavnih sokov in večkrat trpi zaradi zapel' oziroma Ima drisko. Starejšemu človeku daje moč edino še meso. Zato potrt buje na dan vsaj en obrok mesie jedi. Ostalo zavzema, ogljikovi hidrati. Z moščobo moramo biti pri prehrani st: rejšega človeka skromni da tako preprečimo čezmerno deb' lost, ki nastane tudi zaradi tega, ker se tudi manj gibij« Zato je priporočljivo, če le zmore, da hodi na kraj-še spr» hode, oziroma se giblje v naravi. Starejši človek potrebuj; tudi precej kalcija, saj so kosti v starosti zelo krhke i; lomljive To dosežemo, če jim damo sira mleka in jogurt Privoščimo jim tudi kozarec ali dva dobrega vinca pri kosi lu In večerji. To jim vliva novo voljo do življenja, hkrati pa jih umiri in zadovolji. Seveda jim moramo izkazovati primemo skrb In toplino, da se ne počutijo za v staro šaro Boris Jagodič, dipl. farm. 20. stran — NOVI TEDNIK 11. oktober 1973 --S^^ Obogatitev dela v ŠŠD v preteklem tednu je zavod za šolstvo SRS skupno z re- publiškim centrom SSD or- ganiziral na celjskem in za- savskem področju seminarje za mentorje in predsednike SSD, na katerih je bilo 150 udeležencev. Mladi športni funkcionarji so bili podrob- no seznanjeni s smotri in na- logami SSD, vlogo in mestom SSD v bodočih TTKS, obli- kah upravljanja in samoup- ravljanja v teh orgaiizacijah, o idejnih in vsebinskih usme- ritvah in bogatitvah dela v krožkih in sekcijah SSD. Ne glede na zakonska do- ločila, da so šole dolžne vse- stransko podpirati prostovolj- ne dejavnosti učencev, ki po- stajajo sestavni del življenja in dela v šolah, je v vrstah mladih vse bolj čutiti zavest in potrebo po razvijanju teh dejavnosti, ki se ob pričetku šolskega leta manifestirajo na občnih zborih šolskih šport- nih društev. Ob sprejemanju konkretnih programov deHa je čutiti po- udarek na idejni in vsebin- ski poglobitvi v teh mladih športnih organizacijah. Vse bolj prihaja do izraza isknnje novih oblik dela, ki rašir- jajo tradicionalne sisteme ob vadbi in tekmovanjih na nove kvalitete. V prihodnje bo pri delu SSD vse več poudarka na povezovanju redne šolske telesne vzgoje s prostovoljni- mi dejavnostmi, v poglablja- nju in nadgradnji temeljnih znanj, spretnosti in navad, ki so potrebne vsakemu kul- turnemu in izobraženemu člo- veku v samoupravljalski soci- alistični družbi, prežete s hu- manizmom in drugimi vzgoj- nimi in etičnimi vrednotami. Ob upoštevanju prostovoljno- sti, nagnenj in sposobnosti učencev v vključevanju teh aH drugih krožkov in aktiv- nosti, bo vsekakor treba še upoštevati osnovne pogoje de- la in tudi tradicijo določene sredine, kraja in mesta do športne panoge in igre. Na teh principih bi naj v bodoče razvijali kar najbolj množič- ne oblike dela z vadbo in te- kmovanji, kjer je osnovna celica razred, pa šele nato povezovanje med razredi, za- vodom kot celoto in sode- lovanjem z drugimi zavodi. Ob vsem tem delu pa je po- trebno v vseh SSD obvezno vkomponirati bogate oblike planinstva s hojo v gore, planinsliih transfenzalah, or- ganizacijo orientacijskih po- hodov, razvijanjem plavanja in smučanja, taborjenj in vr- sto drugih oblik, ki bodo bo- gatile izkoriščanje prostega časa učencev. K. JUG ŠPORTNE VESTI DVA RALLY PRVAKA z zadnjo tekmo na R:wriah so tekmovalci v rally prvenstvu Šta- jerske končali sezono. V prvenst- vu so vwzili na petih rally jih in to v Celju dvakrat, Kisovcu, Slo- venski Bistrici in na Ravnah. Šti- ri najboljše vožnje so se točko, vale za prvenstvo. Celjani so po- trdili svojo kakovost in osvojili dva naslova prvaka in to v kate- goriji do 1150 ccm in nad ISO ccm. Najboljši v nacionalnem razredu pa je bil tekmovalec Ro- iratca Frido Blažun. Novi prvaki in končni vrstni red najboljše peterice v posamez- nih disciplinah za Nagrado Šta- jerske 73: Kategorija do 750 ccm: Blažun (Rogatec) 185 točk, Mlakar 180, Krajnc 170 in Tarkus (vsi Slov. BLstrica) 167 točk. Torej (Ravne) 155 točk. Kategorija do 1150 ccm: Fridrih (Cel.ie) 170, Gaber 169, Grad (oba Celje) 147, Prešak (SI. Bistrica) 142, Vllhar (C-elje) 137 točke. Kategorija nad 1150 ccm: Krajnc (Celje) 196, Dečman (Si. Bistrica) 188, Sirovnik (Cel.ie) 177, Kajtna (Ribnica) 1.5« in Že- leznik ^Ribnica) 147 točk. Na tekmoavnju v zadnjem rally- ju na Ravnah so bili Celiani pre- cej uspešni. V srednji kategoriji je zmagal Vilhar, Fridrih je bil šesti, v kategoriji nad 1150 ccm je Kranjc osvojil drugo mesto, Sirovnik pa je bil peti. V nacio- nalnem razredu .{e Blažun peti, Blderman pa sedmi. ROKOMET Mlada ekipa rokometašev Celja je ponovno zmagala, tokrat doma proti novincu v II. zvezni ligi Premiumu (Slavonski Brod) s 33:20. Kljuib nekaterim p>oš.kodova- nim igralcem so zaigrali ta- ko, kot znajo — dobro, preciz- no in vneto, škoda je samo v tem, da svoje mladosti ndso znali brzdati, kajti i>otem bi bü rezultat za njih še uspešnejši. Tako so vso pozornost posvetiti riapadu, v obrambi pa jjopustili in za- to tudi tako vsiok rezultat," Trener Franc Ramskugler je ocenil igro: »Zaradi nekaterih poškodo- vanih igralcev so ostali ig- ralci igro nadomestili z več- jim elanom. Zaradi tega je tudi prihajalo do napak v ob- rambi, kar se v bodoče pred- vsem na tujih igriščih, i» bo smelo več dogajati. Volja do dosege gola je rodila praz- nino v obrambi, zato tudi tako velik rezultat. Ocene: Miha Bojevič 5, Vlado Bo- jevič 3 in Jure Koren 1- V soboto gostujemo v Sev- nici. Ui>amo, da bomc na- stopdM kompletni in da bomo z dobro igro, ki jo priprav- ljamo že nekaj kol, osvojili naslednji par dragocenih točk.« Šoštanj je tudi tokrat izgu- bil in to v Banja Luki proti Mladosti s 25:13. V nasled- njem kolu igra doma proti zagrebški Mladosti. V Štajerski rokometni ligi so moštva celjskega področ- ja igrrala takole: TRIM je premagal Mladin- ca iz Murske Sobote s 33:22, Griže pa Ljutomer s 33:17. Trener Žalca Franci Hrl- bernik pa poroča: »Gostovali smo proti Kamnici in kljuib poškodovanim igralcem .ter naklonjenosti sodnikov doma- činom zmagali s 21:18. Naj- boljši strelci F. Hribemdk 6 ter Jančič in Agrež po 5. V naslednjem kolu igramo do- ma proti ptujski. Dravi.« Rokometni vikend se na- daljuje. Upajmo, da bo tudi v prihodnje tako uspešen, kot zadnjo nedeljo. T. VRABL i^pilEJELI smW EPILOG PRETEPA Derby je derby. Pa naj bo to nogometni, košarkarski, va- terpolski aH pa če že hočete tudi rokometni. V nedeljo do- poldne je bil na Kodeljevem v Ljubljani rokometni derby. Sploh tisti po tekmi, ko se je 20 ali 30 C^eljanov hrabro pretepalo z dvestoglavo mno- žico ljubljanskih navijačev. Ostalih 2000 ljubiteljev roko- meta na tribunah je nemo opa. Eovalo boksarske dvoboje na sredini igrišča, ki so si sledili s filmko naglico. Cez 10 minut pa je vse utihnilo, pretepači in ostali gledalci so se razbe- žaU, na rokometno igrišče ali »ring« pa je zopet legel spo- kojen mir. Slovenski dolgo- pričakovani rokometni derby je bil končan. Vzrok pretepa? Naš stari slovenski znanec »alkohol«, psihoza izgubljene tekme po enakovredni ali celo boljši igri Celjanov in pa ranjen štajei*ski ponos, ko so Ljub- ljančani raztrgali zastavo, na kateri je pisalo »Slovenski ro- komet je Celje«. KOŠARKA — S tekmo Cel.je : Kovinotehna se je zaključilo tek- movanje v pionirski republiški li- gi — vzhod žalska skupina. I'rvo mesto si je z zmago s 63:45 nad lokalnim tekmecem sigurno pri- borila ekipa Celja. Pri zmagoval- cih so bili najbolj.5i Pipan 25, Horvat 14 in Rebav 10 košev, pri poražencev pa Erjavec 14, Goleč 9 in Zdolšek 6 košev. LESTVICA Ekipa Celja si je kot prvak te lige priborila pravico sodelovanja na republiškem polfinalu. Mladinska ekipa Kovinotehne je v odločibii tekmi z moštvom Mar- lesa zmagala z 71:57 (40:28). Da- leč najbolj.ši Igralec tekme je bil republiški reprezentant Saliolčki, ki je Mariborčanom natresel kar 38 košev, poleg njega je odlično zaigral še Štefanec, ki je bil us- pešen dirigent proti ekipi Drave. Z zmago proti tej ekliH bodo ime- li Oljani enako točk kot Maries in odigrana bo tretja odločilna tekma v Slov. Konjicah za na. stop na republiškem polfinalu. Članska ekipa Celja, ki si je že zagotovila prvo mesto v medob- činski ligi je v nadaljevanju tek- movanja dosegla še dve nnagi. V Slovenskih Konjicah je z 98:78 premagala ekipo Zreč, v Velenju pa domačine s 77:66. Na obeh tekmah so bili najboljši In no- silci zmage Novak, Jug, Ponikvar In Peterka. JANEZ CEPIN ŽALEC START TTKS Prav tako kot nekateri dru- gi kraji v Sloveniji so se tu- di v 2alcu v tem letu teme- ljito zavzeli, da bi bil štart temeljne telesno kultunie skupnosti uspešen. Še bolj pa stremijo za tem, da bi skup- no.st v ča.su svojega delova- nja realizirala velike želje sle- hernega člana ZOZD oziroma KS in TK organizacij. Na zadnji seji iniciativnega odbora za ustanovitev TTKS v Žalcu, kjer je bila tudi raz- prava o osnutku statuta TKS je bilo tudi določeno število delegatskih mest za ustanovno skupščino TTKS. Skup.ščina TTKS šteje 51 delegatov. Te- meljne organizacije združene- ga dela izvolijo za skup.ščino TTKS 16 delegatov, krajevne skupnosti pa 10 delegatov ter telesnokultume organizacije in druge institucije na področju U'lesne kulture po 25 del«ga- tov. Iniciativni odbor za ustano- vitev TTKS si že več mesecev prizadeva, da bo skupščina skupnosti ustanovljena v tobru. Tudi delovne in (j,:. beno politične organizacij« zavzemajo za čim boljšo vezavo pri ustanovitvi skun« sti. ObZTK v Žalcu že časa pripravlja programe pravilnike ipd. ... ^ Tako je čutiti po vsej ql čini močan utrip »prihodT TTKS. katera naj bi dala^ se da veliko »življenja« in J dosti mlajšim in starejšim jv čanom. A. VID.MAJHJi V Beogradu (atleti) in Osijeku (atletinje) je bilo letošnje držav- no ekipno prvenstvo. V obeh kon. kurencah so nastopili tudi atleti Kladivarja, ki so proti pričakova- nju dosegli izjemno lep uspeh, še posebej, če upoštevamo trenutno kvalitetno in kvantitetno stanje v klubu. Atleti so kljub poškodova- nemu Kocuvanu, ki ni mogel dati tistega, kar bi lahko, če bi bil zdrav, osvojili odlično tretje me- sto za Crveno zvezdo in Partiza- bili Lcšek, Svet in Pečar, kljub temu da ne smemo pozabiti tudi vseh ostalih, ki so prispevali s vojimi dosežki k le^mu us^hu. Članice so nastopile v Osijeku in osvojile četrto mesto za Slavo- nijo, Sarajevom in Partizanom. Zm^ali sta Urbančičeva v metu kopja in Pečetova v skoku v viši- no, dobra pa je bila tudi Uran- karjeva v teku na 800 m (druga za Nikoličevo) in 400 m (tretja). Še vedno pa nas moti nekaj: uspeh članskih ekip počiva na ne- katerih odličnih posameznikih, na katere v naslednjih sezonah za- radi določenih objektivnih n gov ne moremo več računati ledja pa ni. To kaže tudi za mladince in mladinke v naslednjih dneh in kjer Ca ne bodo zastopani. Pri KlS ju precej delajo na tem, da H vrzel zamašili. Zamašili pa bodo samo z atleti z našega i ročja. To je stara in preiikj praksa, ki je vedno obrodü, dove. Upajmo, da bo tako t^ prihodnje oz. da bo bolje, | doslej. NOGOMET < Celjska predstavnika v re- publiški nogometni ligi sta posvojila celoten izkupiček, in sicer Kladivar doma proti Dravi 1:0 in Šmartno proti Nafti 4:2. Na Glaziji smo videli do- ber nogomet le v prvem pol- času. Pozneje so fantje Vla- da Glinška igrali razstrgano in nervozno in s tem držali vse gledalce v nai>etosti. Morda bi bil rezultat mnogo ugodnejši, če bi odlični Re- beršek igral v napadlni vrsti, namesto kot vezni igralec. Tu se je namreč popolnoma iz- gubil, Dobrajc pa je sameval v napadu. Edino Bosina je v drugem polčasu po vstopu v igro razživel celjski napad. Edini zadetek je dosegel Re- beršak v 12. minuti. V nedeljo gostuje v Olju trboveljski Rudar. To bo derby za drugo mesto na le- stvici. Trbovljčani so namreč skupaj z Kladivarjem na dru- gem do tretiem mestu. Za uspeh proti Rudarju bo po- trebna boljša igra. Šmartno je odpravilo Nafto 4:2. V začetku je kazalo sla- bo, kajti gostje so povedli v 17 minuti. Domačini so le zbrali in preko Laknai in Kompana dosegli štiri i detke. S tem uspehom igralci Smartna zbrali i točk in so kljub temu sto? z Ljubljano in Izolo na km lestvice. Najboljša igral srečanja sta bila Lakner Hribemik. V nedeljo gos« Šmartno v Ljubljani P» Slaviji. V conski ligi smo zabeld veliko presenečenje. DravB je v Brežicah premagala i mačine z 3:0 in prevzfela« stvo. Steklar je premagali kičana 1:0. Edino Olimp izgubil v gosteh proti Bi« ku. Celjski predstavniki' tako po šestem kolu medä boljšimi. Dravinja in Stdi vodita z osmimi točksi Brežice so pete, Velenje' mo in Olimp deveti. V » 1 jo pa bo v Slov. Konj^ derby med Dravinjo in ^ klarjem. Olimp pa se boj meril doma proti Bakov(^ Alojz Reberšak, eden najbolj- ših celjskih nogometašev, je dosegel dragocen zadetek pro- ti ptujski Dravi in tako prine- sel zmago domačinom in dve točki. Foto: N. Gluvič IZBIRAMO. NAJBOLJŠEGA ŠPORTNIKA t ' ^v EKIPAH, KI NASTOPAjO V I. IN II. ZVEZNI LIGI .-/v::-:":" 1^39^— 11. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 21 MEPfŠTIRII^II OČMh^ i- LJUBIM LEDENO GORO Težko sem se spravil k pisanju. Sem starejši člo- vek in neuk, pero drsi po- gasi, a moram nekoga vprašati za nasvet. Pre- prost človek sem, pa se mi vseeno zdi, da imam tudi jaz pravico do živ- ljenja. Dvajset let sem že z ženo p>oročen in imava tri otroke. Nastali so ta- lce samo po sebi, iz po- trebe. Jaz pa s spolnim življenjem nisem bil ni- koli zadovoljen, žena je hladna in kadarkoli sem se ji približal, me je ved- no znova zavrnila. Češ to ni za kmeta. Jaz pa vem, da bi lahko imela svetle urice tudi midva, če bi bi- la le ona za to. Tako pa se mi zdi, da objemljem goro iz ledu, če si ji pri- bližam. Ona odpravi vse na kratko in se izgovar- ja na čas. Res imamo do- nia veliko dela, a našla se W tudi urica časa za na- ju, ko gredo otrooi spat. Jaz pa mislim, da je to le izgovor in ne najdem mi- ru zaradi tega nikjer. Bojim se, da me ne ma- ra in zato odklanja vse, kar je med dvema zakon- cema normalno. Kako naj jo pripravim do tega, da bi bila z menoj bolj mi- la in bi me imela rada? M02 SREDNJIH LET Spoštovani tovariš sred- njih let, receptov za ljubezen na- ša rubrika ne zna posre- dovati, zato bomo skušali analizirati vaše pismo in vam pomagati. Res je, da imate pravi- co do življenja kot ostali ljudje, res pa je tudi, da se poglobite vase in za takšne ženine odklone po- iščete del krivde tudi pri sebi. Morda pa le ni tako hudo, kot mislite vi? Ni nujno, da vas žena ne ma- ra, če vas odklanja v in- timnih odnosih, vsekakor pa je potrebno poiskati vzrok njenega odklona. Najbrž izgovarjanje na delo ni njen edini vzrok, ker če kdo hoče nekaj sto- riti naredi tudi ob veli- kem delu. Tako je tudi z intimnimi odnosi med dvema zakoncema. Sku- šajte se z ženo pogovoriti z lepimi besedami in jo tudi razumeti, ker je rav- no v letih, ko misli, da je že »odslužila« in jo po- staja intimnih odnosov sram. To se zgodi z že- nami zelo pogosto. Svojo materinsko funkcijo so opravile in mislijo, da je to dovolj. Pa ni tako, kot vemo, ker možje s tem niso zadovoljni. Tako je tudi z vami in vašo ženo. Odtujeni odnosi pa Irvari- jo zakon in ga postavlja- jo pod vprašaj. Od vas takšen položaj terja veli- ko strpnosti in razume- vanja. S tem ne rečem, da dela vaša žena prav in da morate potrpeti le vi. Za takšno stanje vašega zakona sta kriva oba. Vi .s svojo nestrpnostjo in žena s svojo frigidnostjo, ki je neznanega izvora. Veste, spoštovani tovariš tudi jaz lahko le ugibam, še težje pa dajem nasvete pri tako delikatni stvari, kot so in- timni odnosi med dvema zakoncema, ki sta po vr- hu poročena že dvajset let. Ste zadovoljni z odgo- vorom? NE MARAJO ME Pri sinu v mestu živim in pazim njegova dva fan- ta. Sem donna % dežele. imela sem veliko otrok, kmetica sem, vse otroke pa sem sama spravila h kruhu. Sin, pri katerem živim, je študiran, pa tu- di žena je v dobri službi. Jaz sem prišla k njima zato, ker sem ostala do- ma sama. V mestu mi od začetka ni bilo lahko, po- tem pa sem se navadila in vživela v sinovo druži- no. Jaz sem jih sprejela za svoje, oni pa mene ne. Tu se začne moj problem. Jaz jima.vse žrtvujem, oni pa kar umolknejo, če se o čem menijo, ko vstopim jaz. Ničesar se pričo me- ne ne dogovarjajo, pa bi jim znala pri nakupih tudi svetovati. Starejša in izku- šena žena sem, zato bi jim moj nasvet velikokrat koristil, oni pa ga odklo- nijo. Tako dajem le jaz, oni pa meni nič. Le skrbi za otroke mi prepuščajo. Imajo prav? MATI Spoštovana tovarišica, razočarala vas l>om z od- govorom, ker bom tokrat potegnila z mladimi. Vaš odnos v družini sina po- tencirate in vidite marsi- kaj narobe, zlasti pa bi se radi vtikali v njihove za- deve. Prepustite to njim, naj raje kupujeta sama, pa četudi kdaj narobe. Sa- ma bosta morala spoznati napake in jih tudi popra- viti, vaši nasveti pa so ji- ma samo v nadlego. Naj- brž tudi cenita dejstvo, da varujete otroke, le da vam tega ne pokažeta na vsa- kem koraku. Kako bo potekalo vaše življenje v naprej, je tež- ko reči, držalo pa bo, da boste morali mladi in sta- ri veliko potrpeti, če bo- ste hoteli živeti v slogi. Težko bo za vas in težko za sina ter njegovo dru- žino. NATAŠA 22. stran — NOVI TEDNIK 11. oktober 1973 --S^^ HUPvHUP ŠOFERJEM Dnevnik Delo je v sredo, 26. septembra objavil v rubriki Podlistek članek z naslovom CJpor treznosti. Članek je napisal preiskovalni sodnik Okrožnega so- dišča v Celju, Ludvik Vidmar. Ludvik Vidmar, pravnik in seveda le kot pravnik v svojem članku seznanja najširšo javnost povsem strokovno o najnovejšem predpisu republiškega sveta za preventivo in vzgojo v primeru, ki dovoljuje vozni- kom amaterjem v krvi 0,5 promila alkf.hola. Predpis nadalje veleva, da to ne velja za poklicne voznike motornih vozil. Pisec v svojem članku zastopa striliščc, predvsem s svojega strokovnega in človeškega stališča, ki so ga postavili na seji tudi člani ZZSAM SRS (Zveze zdru- ženja šoferjev in avtomehanikov SRS), ki so na seji, ki je potrdila ta odlok, glasovali proti takemu pred- pisu, pa bili preglasovani. Z odlokom, kakršen je bil sprejet, se poklicni vo- zniki, enako kakor njihovi predstavniki v svetu, nika- kor ne strinjajo in smatrajo, da je ta predpis DI- SKRIMINACIJA POKLICNIH VOZNIKOV, ali pa naj predpis velja za vse enako oziroma tako, kakor je to napisano v članku Ludvika Vidmarja. Upravljanje motornega vozila, kot poklic in ama- terska F>otreba, če se tako izrazim, nikakor ni lahka zadeva. Posebno še ob današnjem gostem j^rometu in na cestah, katerih stanje se že več let m nič ali pa skoraj nič spremenilo oziroma le malo izboljšalo. Eni. kot drugi vozniki motornih vozil ob današnjem cestnem in prometnem fondu bi morali voziti povsem trezni. Dejstva so pa drugačna. Zato se bodo poklicni vozniki motarnih vozil prav gotovo strinjali z navedbami Ludvika Vidmarja, in posebno s člani ZZSAM podpirali njegovo mnenje in trditve in zahtevali, da predpis ne bo ostal takšen, kakršen je sedaj. Res je, da ta predpis velja že dolgo, toda v pri- meru obvestila o povzročiteljih prometnih nesreč ved- no piše samo »voznik XY je povzročil nesrečo v vi- njenem stanju«. Ce je tako edino prav, potem naj se poročilo tudi dopolni, kakšen voznik je bil povzroči- telj — amater ali poklicni. Ce je razlika v predpisu, naj bo razlika tudi v poročilu. Poklicni vozniki se sprašujejo, ali ni morda izgla- sovan ta predpis, ker so poklicni v manjšini in ker so poklicni vozniki motornih vozil samo delavci, ama-/ terji pa tudi direktorji in druge prominentne osebe, ki ga lahko glede na svoj položaj kakšen kozarec srknejo, šofer-delavec pa ne. Pa vseeno, tako voznikom amaterjem, ki vozijo pametno in trezno in vsem poklicnmi voznikom — srečno vožnjo! Dopisnik PAD NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno slikovno križanko, objavljeno v No- vem tedniku 27. septembra, je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada: 150 din — DRAGICA ARNAUTOVIC, 63000 Celje, Delavska 16 2. nagrada: 150 din — TATJANA BREZOVEC, 61000 Ljubljana, Kvedrova 15 3. nagrada: 50 din — ANGELCA SAD AR, 62380 Slo- venj Gradec, Sejmiška 24 4. nagrada: 50 din — CVETKA DROZG, Vojkova 1, 63000 Celje 5. nagrada: 50 din — PRIM02 SMREKAR, Ljubljan- ska 3 a, 62000 Maribor 6. nagrada: 50 din — FRANC KRIVEC, 63250 Roga- ška Slatina 204. Rešitev nagradne slikovne križanke Vodoravno: Aco, tipke, maska, opazka, srd, oltar, Anton, Menart, Tine, lučaj, napad. Dedal, ikona, Je- zus, Nepos, tata, vsota, cedra. Rezka, Ren, re, Sela, moare, Saone, RT, Ane, nerv, kadet, birt, citat, triko, IK, Pesnica, acetat, Anapa, spol, atek, karate, galeot, olje, alt, Arnavti, sanje, let, Trier, upor, gib, sc, črta, krš, db, eho, šunka. Ar, ST, utvara, mrk, šport, gobar, trener, Maor, Inari, Kovič, Krese, aspik, anima, angel, akut, Tivat, Jurko, Eller, srk, to, Abel, merek, ajvar, aa, iva, Iran, oro, VUS, AV, altin, koleb, LG, stotina, rjaveč, tema, pretikalec, Aelita, adut, akt. Korana. Člani delovnega kolektiva KOSTROJ Slovenske Konjice združeni v interesih vseh občanov, prispe- vajo k prazniku občine — 12. oktobru — svoje delovne uspehe, dosežene z razviti- mi samoupravnimi odnosi. K prazniku iskreno čestitamo. 39 — 11. oktober 1973 -- NOVI TEDNIK — stran 23 v okviru občinskega praznika je Konferenca za druž- beno aktivnost žena pri občinski skupščini v Sloven- skih Konjicah pripravila zanimivo, prisrčno in intim- no razstavo pod naslovom NAS PROSTI ČAS. žene konjiške občine so se predstavile prvič, zato deluje razstava na prvi pogled zelo nehomogeno, ker je bil vsak izbor za začetek nemogoč. Razstavljeni so izdelki ročnega dela, slik na olje in slikanja keramike. Veliko pozornost so na razstavi vzbudili izdelki iz gobelina in kot kaže je to celo konjiška posebnost. Podeljenih je bilo tudi več nagrad, avla osnovne šole Dušana Jereba, kjer so izdelki razstavljeni, pa je pri- jetno zatočišče za vse tiste, ki se lete srečati s potr- pežljivim delom konjiških žena. Veste, oni aan sem oil sam doma. Žena je morala v nek tečaj. Ker ni bilo nobene oprane pižame, sem moral stopiti v trgovino kajpak. Kar malo treme sem imel. Nakupovanje perila je namreč ženska za- deva. »Dober dan, dober dan... Oprostite, samo nekaj malega bi... eno pižamico ...« »Ja, izvolite. Tole bi bilo in tole, oh, pa še tale je lepa! Kar izberite, tudi tale ne bo predraga...« Posebnega posluha za cene nimam, pa sem gledal bolj vzorec in barvo. Izbral sem najlepšo. To mi je zagotovila prodajalka in tudi sam sem bil pono- sen na svoj okus Osemnajst tisoč in še nekaj, pa čisto sveža pižamica. To bo ženka presenečena, gotovo ji bo všeč ...« Prej kot ponavadi sem prižgal televizor in se ob- lekel v pižamo MADE IN HUNGARY. Tole mora biti res dobra reč. Zgornji del je bil kot zame se- šit. Malce dolgi rokavi me niso motili, ko pa je bil tako luškan kroj. »Zakaj mora imeti prav vsako veselje žalosten ko- nec«, me je stisnilo, ko sem začel natikati hlače. »Ne, kaj takega pa še ne« .To je vendar... da, mo- ške hlače imajo vendar kakšno špranjo...« Jezno sem ugasnil televizor in v temi izvlekel iz košare umazano pižamo. Drugi dan mt je bilo še bolj mučno vrniti se v prodajalno. Kaj bi rmj storil drugega? »Dober dan, dober dan ... oprostite ...« »Prosim, prosim .. .« »Menda je bila pomota včeraj, namreč...« Imel sem potno čelo, ko sern odvijal pižamo. »MA- DE IN HUNGARY« se je posvetilo na svilenem trakcu v ovratniku. \ »Vam je prevelika..., žal nam je, toda perila ne zamenjujemo...« »Res oprostite, toda bila je pomota...« — dali ste mi žensko pižamo .. .« »No, ta je pa lepa, šefica. Uvozili smo tisoč petsto moških pižam z zašitimi šlici!« PEPI MIKLAVC Popotne margina/ije O DINARJU IN SE ČEtl Švica se nam je predstavila čisto drugaöe, kot smo si jo mi predstavljali. Visoke alpe, vfbovi v belini snega in lede- niška pobočja, zeleni pašniki s kravami ■.. takšna je bila naša predstava o tej deželi, ki je pojem turizma tn ure- jenosti. In kdor je imel kaj dinarjev v žepu, je kar z ne- gotovostjo računal v sebi, kakšna bo menjava s fran- kom in podobne misli so nam rojile po glavi, ko je av- tobus puščal za seboj cesto od Innsbruoka proti meji. No, ta msja je bila videti čisto nekaj drugega. Kot ne- kakšna bolj živahna posta- ja s številnimi kioski, kjer si laliko marsikaj kupil. Niti zapornic ni bilo z napisom »douana«. Zato ni nič čudne- ga, če smo zapeljali po cesti naprej in je za nami prima- hal možakar, odet v čudno sivo vuiiformo, da bi ga imeli prej za pogrebca kot carinika. Povprašal je, če imamo kaj slivovke in ker nismo mogli zadovoljiti njegovi zahtevi, je malo pobrskal po naši prt- ljagi. Vsak je pri sebi iskre- no mislil, da nimamo niti kapljice naše kačje sline, pa se je pozneje v Salzburgu, ko smo jo že mahnili proti domu, čisto drugače izkazalo. Cöl liter Badelove stare sli- vovke se je znašel med nami. Pa ne da bi prekupčevali, ne, to pa ne. Bila nam je v po- moč, da nasmo izgubili moči do doma. St. Moritz nas je pričakal z dežjem in dragimi trgovi- nami. Postanek v Tiefencast- lu pa je bil za vse nas prije- tno presenečenje. Dobri za- logaji v hotelu in pa vmdtev moč^ samoaavesti kar se tiče našega dinarja. Vsi smo menjavali, da je bilo vese- lje, neka tovarišioa med na- mi pa je vzela iz svoje torbd- ce »aelenaše«, podolgovate dolarje. Ne, ne, je dejal mo- žakar, ki je menjaval denar. To pa ni za nas zanimiva valuta, preveč tečaj skače. Ce imate dinarje, pa vam zamenjam! Tako so »zelenaši« si>et morali v torbico, kakšni so bili naši obraza, pa si lah- ko mislite. DRAGO MEDVED Tik, tak, tika, taka, tak... zvenijo melodije v trgovinici, kjer prodajajo ure. In kje laj bi to bilo, če ne v Švici. Najrazličnejši mehanizmi, od resnih in pedantnih časomeriicev,' do majhnih, škratastih, kičastih in sploh turističnih kovinskh umotvorov. Srčkanl so, t» kole nališpani v izložbi neke prodajalne v St. Moritzu, toda zavedajmo se, da nam vsi p« vrsti, pa čeprav so še tako prijetni, le kažejo venomer to, kako smo iz trenutka v t» nutek bliže ... memento mori! Foto: D. Medved Ljubezen po svetu Masaji so pastirski narod, ki svoje črede pase na obron- kih najvišje afriške gore — Kilimandžara. Ti, pogosto nad dva metra viäoki čmcl, so ponosno ljudstvo, ki svoje zaničevanje vsega, kar ni masajske krvi, drago plačuje. Prepogosto sorodstveno raz- merje v zakonih jih je pri- p>eljalo do tega, da so ma- sajska dekleta sicer odlične ljubice, je pa veliko neplod- nih in svojim možem ne mo rejo dati otrok Zaradi tega se vse pogoste je dogaja, da Masaji kupuje jo dekleta sosednjih plemen, ki 30 manjša po rasti, so pa dobre rodkinje. Za mlado, v ljubezni dobro poučeno, ven dar pa še nedolžno dekle, da mlad Masaj tudi po 25 gove- di. Najpogosteje jih hodijo ponujat bojevniki iz plemena Kikuyu. Poročni obred je pri Masa- jih sila preprost. Kontrolo nad sposobnostmi in nedi taknjenostjo izvrši katera c masaj 3kih deklet ali kar tt» sajska žena ženina, ki hoJ še drugo ženo, ki bo rodü sinove. Dekle mora biti obr* zano okoli ščegetavčka, k' Masaji hočejo živahne '' vroče ljubice. Nedolžnt" preveri ženin sam. V ta D" men se od gostije, kjer je' pijačo mleko, porriešano z ^ vejo krvjo, ženin in neves^ oddaljita samo za minuto ^ dve. V kolibi samo na ^ ko vzame nevesti nedolž^ in že sta spet med svati- ■ tem je poročni obred čan, ne pa tudi svatba, ^ dolgo traja. Na gornji sliki kikujsko J kle pri sušenju rib. Ta ' kleta 30 zelo priljubljena Masaji, ki iščejo rodne žei" In posledica? Masaji bržčas izgubili nekaj ^ metrov povprečne velil^^ — in pretiranega ponosa- NOVI TEDNIK - GlasUo občmskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjic^ Šentjur Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo Celje Gregorčičeva 5. poštm predal 161; Naročnma m oglasi rn V kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik Jože Voltand, rehnicni urednik Urago Medved - Redakcija: Milan Bo^i^ EdJ Goršič. Jure Krašovec Dommika Poš Zdenka Stopar Milenko Strašek Berm Strmčnik Tone Vrab) - Iznaja «^sa» četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« - Usk ui klišeji CGP »Delo« Ljubljana - Elokopisov ne vračamo - Cena posamezne ^t® Vilke 1 din - Celoletna naročnina »ö din polletna 24 din TekočI račun 50102-601 20012 CGP »DELO« Ljubljana - Tel®' uredništvo 223-69 m 231-05 mali )elasi m naročnme 228-00