Leto LXV*, št« 63
Ljubljana, četrtek 17. marca I932
Cena Din i.~
izhaja vsaK dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — InseraU do 30 petit
a Din 2.—. do 100 vrst Din 2J50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji InseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica 6t. 6
Telefon 3L 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8____CELJE, Kocenova ulica 12. — ^eL 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska c. Tel. SL 26.     JESENICE Ob kolodvoru 101.---
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
ZNIŽANJU PREJEMKOV
LEDILO ZNIŽANJE CEN
Velika akcija za izenačenje cen v skladu s splošnimi gospodarskimi nrilikami — Na dnevni red pride tudi stanovanjsko vprašanje in
pobijanje draginje
Beograd, 17. marca. 2e v teku proračunske razprave v Narodni skupščini se je z raznih strani naglašalo, da so potrebni primerni ukrepi za izenačenje cen. Do-čim so n. pr. cene kmečkih pridelkov silno padle, so ostale na drugi strani cene industrijskih izdelkov, manufakturnoga blaga itd. nesorazmerno višje. Prav tako so ostale stanarine ne samo neizpreme-njene, marveč so se ponekod v zadnjih dveh letih celo še znatno povišale. Dejstvo je, da so široki ljudski sloji obubožali, kar je posledica vladajoče gospodarske krize. Število brezposelnih narašča, a oni, ki so še obdržali svojo službo, morajo delati za mnogo nižje plače. V skladu s štednjo v državnem proračunu so se sedaj tudi državnim nameščencem in upokojencem znatno znižali njihovi prejemki, saj znaša znižanje 100 do 1500 dinarjev mesečno. Iz vseh teh razlogov je nujno potrebno, da se sorazmerno nivelira jo cene vsem življenjskim potrebščinam.
Vaš poročevalec s? je obrnil na dobro informirano osebo iz parlamentarnih krogov ter je dobil informacije, da se o vsem tem že intenzivno razpravlja v vrstah narodnih poslancev in senatorjev ter da so bili stavljeni tudi že konkretni predlogi. Prav tako se tudi s strani vlade skrbno
razmišlja o vseh teh problemih in pripravljajo se primerni ukrepi.
Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se izda poseben zakon o zaščiti kmetov, ki bo predvsem preprečil, da bi stisko kmetov izkoriščali oderuhi. Razdolžitev kmetov, o kateri se je v teku proračunske razprave mnogo govorilo, v obliki, kakor je bila izvedena v nekaterih drugih državah, pri nas trenutno ni mogoča, vendar pa se bodo izdali razni drugi ukrepi, ki bodo znatno omilili stiske kmetov in preprečili propadanje kmetskih posestev. V nizu ukrepov, ki jih je vlada izdala v to svrho, je treba poleg znižanja davkov upoštevati tudi zakon o maksimiranju obrestne mere, kojega predložitev Narodnemu predstavništvu je vlada prav tako sklenila na svoji včerajšnji seji.
Ker pa je treba zaščititi tudi nameščence in delavce, ki so do-sedaj prav za prav nosili glavno breme krize in ki so jim bili v teku zadnjih štirih let prejemki že ponovno znižani, je izšel iz parlamentarnih krogov tudi kon-
kreten predlog, da se s posebnim zakonom uredi v prvi vrsti stanovanjsko vprašanje, sporedno s tem pa tudi znižanje cen onih življenjskih potrebščin, kojih cene odgovarjajo sedanjim splošnim gospodarskim prilikam. Misli se pri tem na primeren zakon za pobijanje draginje, vendar pa ne v taki obliki, kakor svoje časno, marveč v obliki odločne borbe proti oderuštvu.
Vsi ti predlogi se sedaj proučujejo na merodajnih mestih in gotovo bo vsa javnost to delo z zadoščenjem pozdravila. Nikakor ne gre, da bi padlo vse breme gospodarske krize samo na gotove sloje, d oči m bi drugi iz splošne narodne stiske kovali svoje koristi. Gotovo je, da bo tudi ukinitev žitnega režima prinesla veliko olajšanje zlasti prebivalstvu v nežiro-rodnih pokrajinah.
Tako s strani Narodnega predstavništva, kakor s strani vlade se bo storilo vse, da se sedanje težke prilike čim bolj omilijo in da čimprej prebrodimo sedanjo krizo, ki ni zadela samo .ias, marveč je v sosednih državah še veliko hujša.
Začasna odgoditev
razorcižlivene koitSerence
Zaradi izrednega zasedanja Društva isarodov bo Konferenca odgođena do 11, aprila, potem pa se sestanejo
samo odbori
Ženeva, 17. marca. s. Henderson je predložil glavnemu odboru razorožitve-ne konference sklep urada, naj se konferenca prekine do II. aprila. Utemeljil je ta sklep s tem, da bi se z izrednim zasedanjem Društva narodov motila dela razorožltvene konference in da glavnemu odboru ne Di bilo mogoče z razjasnitvijo načelnih vprašal dati tehničnim odborom na rnzpnlago dovoli delovnega materijala. Tardieu je sicer pristal na ta predlog, je pa odklonil odgovor nos: Francije za nastali zastoj v delu ter je izrazil željo, naj bi se politični odbor takoj .po zopetnem sestanku konference bavi! s francoskim načrtom. Ameriški poslanic Gibson je predložil formuliran predlog, po katerem naj bi po 11. aprilu imeli seje samo glavni odbor, oziroma politični odbor, dokler načelna vorašanja ne bodo toliko razjasnjena, da bodo tehnični odbori moerli na koristen način zopet pričeti z delom-Angleški delegat se je pridružil izvajanjem Gibsona. V zelo kritičnem zaključnem govoru je Hendersen izrekel zahvalo delegacijam za njihovo delo. je
pa pri tem ugotovil, da konferenca še ni začela z velikimi nalogami, ki so ji stavljene.
Varšava, 17. marca. AjV. Poljska agencija poroča: Poluradna s-Gazeta Poljska'-, komentira v današnji številki izjavo sovjetskega delegata Litvmova in nemškega delegata Nadoldvja. ki sta na splošni raz-orožitveru konferenci odklonila pristanek na apel podkomisije o moralni razorožitvi. List med drugim pravi, da Litvinov kot šef zunanje politike države, ki temelji svoje edinstvo in svojo bodočnost na propagandi mržnje, ni mogel podpreti predloga, ki bi to politiko prepovedal in proglasil za zločin. Glede izjave šeta nemške delegacije na splošni razorož:tveni konferenci g. Na-doldvja prav list. da ni niti izrazil svojega gnusa do take politike, kar bi biio tudi čisto odveč. Z nemško odklonitvijo odkritega priznanja glede njenega delovanja gotovo ne oo prenehala propaganda, k: ščuva k sovraštvu, k vojni, nasilju in invaziji. To glasovanje za resolucijo o moralni razorožitvi in proti njej v Ženevi je uradno samo potrdilo stvar, ki je že splošno znana.
nezaslišano, da mu je Nemčija skušala odbiti nemško državljanstvo kot bivšemu nemškemu vojaku, čeprav je 1. 1918 nemška država naturalizirala na tisoče g bliskih Židov.
Velikonočno premirje v Nemčiji
Diisterberg se odpove kandidaturi na korist Hindenburga — Pogajanja za skupni nastop v Prusiji — Hitlerjevo državljanstvo
Berlin, 17. marca. d. Priprave za druge predsedniške volitve 30 v polnem teku Vlada noče volilni boj čim bolj omejiti ter skuša doseči politično premirje, ki naj bi ne trajalo samo preko velikonočnih praznikov, temveč bi se raztegnilo do 3. aprila, tako da bi se volilna borba pričela šele teden dni pred volitvami. Kandidat nemških nacijonalcev in *Stah!helma«. bivši podpolkovnik DUsterbeg, bo te dni podal izjavo, v kateri bo izvajal posledice na podlagi izida prvih volitev. Diisterberg pri prihodnjih volitvah ne bo več kandidiral O stališču Hugenberga ni nobenega dvoma. Dočim bosta Dtisterberg in Stahl-helra glasovali za Hindenburga. bo Hugen-berg bržkone Izda1 poziv v prid Hitlerju
Berlin, 17. marca d. Za volitve na Pru- . skem se že nekaj časa vrše pogajanja med nekaterimi meščanskimi strankami O skupnem nastopu Teh pogajanj se udeležujejo državna stranka, nemška ljudska stranka, gospodarska stranka stranka podeželskega ljudstva in konzervativci, do-
čim nastopajo krščanski socialci in cen-trum ločeno. Obstoja načrt za vezanje list, da bi si stranke v volilnem boju ne konkurirale. Tak' blok meščanskih strank bi morda dovedel tudi do postavitve skupne kandidatne tiste. Razen v Prusiji se vrše 24. avgusta deielnozborske volitve tudi na Bavarskem, VVUrtemberškem in Anhaltu. V turinškem deželnem zboru so narodni socialisti vložili predlog naj se deželni zbor razpusti in razpišejo nove volitve za 24. april.
Berlin. 17. marca. AA. Parlamentarna preiskovalna komisija, ki ima nalogo proučiti, v kakih okoliščinah je bilo Hitlerju podeljeno nemško državljanstvo, je zaslišala Hitlerja tn njegova pobočnika poročnika Fricka ln Stennesa Frick je izjavil, da prevzema vso odgovornost za ukrep, ki ga je izdal kot bivši minister Med zasliševanjem Hitlerja Je prišlo do neredov. Ko so ga socialistični člani komisije vprašali, čemu se je poslužil nepravilne poti, je Hitler odgovoril, da se mu zdi
Seja parlamenta in senata
Beograd, 17. marca. Narodna skupščina je danes nadaljevala razpravo o davčnih zakonih. Na današnji dopoldanski seji je govorila cela vrsta narodnih poslancev, ki so se zavzemali za to, da bi se davčna bremena čim bolj omilila.
Senat, ki je včeraj popoldne priče! s proračunsko razpravo, je danes dopoldne nadaljeval načelno debato o proračunu. Do konca proračunske razprave bo imel senat seje dopoldne in popoldne, po potrebi pa tudi zvečer.
Stare petdinarske novčanice se vzamejo iz prometa
Beograd, 17. marca. A A. Z odlokom finančnega ministra in v sporazumu z Narodno banko sc bodo na podlag: £L 85 zakona o Narodni banki vzele iz prometa novčanice Narodne bsn&e po 5 Din v izdanju Narodne banke kraljevine Srbije. Te novčanice nosijo razne datume.
Te novčanice se bodo zamenjale s polno protivrednostjo z drugimi novčanirauv Narodne banke.
Zamenjava bo dovoljena tako pri Narodni banki v Beogradu, kakor pri njeni i podružnicah v tuzemstvu za dobo prihod-ajih treh let. Po preteku treh let prenehajo te novčanice veljati za zasonito Dla-čilno sredstvo in jih Narodna banka ne bo več zamenjala Lastniki odstranjenih no-'-čanic bcio le-te mogli zamenjati tud: v»o oreteku treh let pri glavni blagajni.
Telefonska zveza z Litvo
Beograd, 17 marca. A A. Z odlokom prometnega ministra je otvorjen tclefon-Siki promet med kraljevino Jugoslavijo in republiko Litvo in sicer čez Budimpešto in Berlin za vzhodni del Jugoslavije, -čez Dunaj in Berlin pa za zapadni del naše kraljevine.
Na litovski strani bodo Lahko govor li z vseh krajev, na jugoslovanski strani pa bodo začasno ;jripusceni k tem razgovorom samo mesta Beograd. Novi Sad. Osijek, Pančevo, Som bor. Subotkra. Velika tCrkinda in Veliki Bečkcrek na vodu preko Budimpešte m Berlina, ter mesta Maribor, Ljubljana in Zagreb na vodu preko Dunaja in BerKna.
Trknmutni razgovor iz Beograda, Novega Sada. Pančeva in Zemuna bo veljal 13-55 zL fr.. iz Os jeka. So nabora Subotice. Velike Kikinde in Vetfkega Bečke rek a 12.95. tz Zagreba in Ljubljane 12.65. iz Maribora 12.05
Med slabim sprejemom in sicer med 19 tn 8. uro znaša ta pristojbina le tri pe-♦ine. Borzm razgovori so izključeni, vsi drugi pa so pripuščeni.
Nemške intrige
Odpor proti nemškim nakanam — Tardieujeva akcija kljub vsem oviram napreduje
Pariz, 17. marca. Nemški odgovor na Tardieujev načrt je naletel na soglasen odpor celokupnega francoskega tiska. Vsi današnji francoski listi po v da rja Jo, da je iz nemškega odgovora jasno razvidno, da hoče Nemčija podtikati izrazito gospodarskemu problemu zopet svoje politične cilje in po drugi poti doseči priključitev Avstrije k Nemčiji, ki se je z nameravano avstrijsko-nemško carinsko -iiijo izjalovila. V času, ko gre pred vsem za to, da se brez vsake politične zahrbtno-sti pomaga podunavskim državam, ki so v hudi krizi, je spravljanje gospodarskih problemov na politično polje naravnost zločin nad Evropo.
Tudi italijanski tisk je dokaj presenečen nad stališčem, ki ga je zavzela Nemčija in listi pišejo, da je Nemčija s tem napravila slabo uslugo svoji pravični stvari.
Pertina\* razpravlja v »Eeho de Pariš« o položaju, ki je nastal po ženevskih razgovorih ter naglasa, da bo Tardieujev načrt kljub vsem težkočam in oviram vendarle prodrl, ker Nemčija ne more nuditi Avstriji in Madžarski finančne podpore in ker je brez francoskega denarnega trga vsaka kreditna akcija izključena. Francoski denarni trg pa bi moral odkloniti vsako sodelovanje, če bi se ne upošteval Tardieujev predlog. Pertinax piše dalje, da Tardieujeva akcija kljub dokaj pesimističnemu razpoloženju ven-
Milijonski deficit Hitlerjeve stranke
Berlin, 17. marca. V zvezi z ve«tnii o finančnih težkočah Hitlerjevi, stranke se do-inava, da znaša deficit stranke iz volilne propagande približno 5 do 6 milijonoT mark. V Berlinu jo Hitler o*tal tiskarnam za tiskanje volilnih plakatov dolžan dve do tri milijone. Razna vodstva »tranke in propagandni uradi *o dobili iz Monakovega nalog, naj si brez ozira na stroške nabavijo vse. kar smatrajo potrebno za propagand".
Švedska išče pomoči v Franciji
Stockholm, 17. marca. d. »Stockholm Tidningen«: poroča o konferencah Švedskega poslanika v Parizu z ministrskim predsednikom Tardieu j cm zaradi kredita, ki naj bi ga Francija dovolila švedski v primeru potrebe. Listi presojajo zelo optimistično okoliščin-e v prid švedski kroni. Državna banka ima 203 milijonov švedskih kron zlate rezerve m za 90 milijonov kron tujih deviz, z-aradi česar se ji bo gotovo posrečilo, da obvaruje svojo valuto. »Skandinavska Crcdit-Aktien Bolaget«, ki je najbolj zapletena v Kreugerjevo afero, bo vsakakor rešena, ker je popolnoma gotovo, da bo v slučaju potrebe pomagala švedska vlada skupno z švedskimi bankami. Vodstvo stockholmske borze je sklenilo, da se borza zopet otvori v normalnem obsegu 21. marca
Pariz, 17. marca. d. Truplo švedskega finančnika Ivarja Kreugerja so danes pre-peljili preko Hamburga na Švedsko.
Kakšne skrbi imajo Tiroki
Dunaj, 17. marca. A A Po poročilu iz Inomosla so tamkajšnji monarhistieni krogi sklenili poslati k bivši avstrijski cesarici Žiti v Belgijo odposlanstvo, ki jo bo prosilo, naj b*. dovolila prenesti posmrtne ostanke bivšega avstrijskega cesarja Karla iz Madeire na Tirolsko. Po informacijah iz teh krogov je baje bivša cesarica Žita tej prošnji naklonjena in bi dovolila prenos posmrtnih ostankov cesarja Karla pod pogojem, da bodo pokopani v Islu ali v Hallu. Tudi zahteva bivša cesarica Žita, da bi smela s svojimi otroci prisostvovati pogrebu in obiskati grob.
OTROČKE KOGAVtCE
*£lGOr*
, najtrajnejse, zato
darle napreduje in dobiva vedno konkretnejše oblike.
Kolikor se da zaenkrat presoditi, se gibljejo razgovori v tej smeri, da bi se petim podunavskim državam takoj po u veljav ljenju Tardieu je vega načrta stavili na razpolago potrebni krediti za sanacijo državnih financ in omiljen je gospodarske krize, obenem pa pričela pogajanja za izenačenje valute. Uporabo dovoljenih kreditov bi kontrolirala posebna komisija ali pa finančni odbor Društva narodov. V svrho popolne sanacije podonavskih držav, naj bi se nato dovolili Avstriji, Madžarski, Češkoslovaški, Jugoslaviji in Romuniji dolgoročni krediti. Trenutno gre pred vsem za to, da pristaneta na ta načrt Nemčija in Italija, čim se bo to zgodilo, bo sklicala konferenca podunavskih držav.
Ženeva, 17. marca. AA. Predsednik francoske vlade Tardieu bo d revi odpotoval iz Ženeve. Tekom današnjega dne bo Tardieu imel več sestankov. Govoril bo z nimunskim delegatom Titulescom, s sovjetskim komisarjem Litvinovim in z nemškimi vladnimi strokovnjaki, ki so prispeli v Ženevo zaradi sodelovanja v pogajanjih o sklicanju konference podunavskih držav. Danes popoldne se nemški delegati sestanejo tudi z ravnateljem za trgovinske posle francoskega ministrstva za trgovino. Pogajanja z Italijo o podunavskem vprašanju se prieno prihodnji teden v Parizu.
Krvavi nemiri na Poljskem
Varšava, 17. marca. V svezi s stavko je prišlo do krvavih spopadov v savhuAn, kjer je policija skušala razpršiti deuionatraoii-ski sprevod komunistov. Iz vrst demonstrantov je bilo na policijo oddanih vdA strelov. Policija Je odgovorila z dvema salvama. Pet delavcev je bik> ubitih, ve* pa je hudo ranjenih. Tudi nekaj policistov je bilo ranjenih. Do s4icnih nemirov je prišlo v Krakom.
Načrt za mednarodna
javna dela
Par+z, 16. marca. s. Frao©o«rtct krenit« za sodelovanje je "predložil ta-ftoskenra ministru RolMnu petletni naert za isredbo mednarodnih javnih del. Načrt temelji n* dejstvu, da m t raznih errooakiih Indn-stirijskin državah izd* letno nad 50 milijard frank-ov za podpore brezposelnim Obenem je 60 milijonov poljedelcev v Rt-ropi v bedi. Predlagani sistem predvideva predvsem, naj se položaj poljedelstva f vzhodni Evtojt! Izboljša t graditvijo cest in droelh javnih del in naj se e tem za-Ro-tovfVi induotrfjakl Rvrool no*va prodajna trž .i.
Potres v Jiržifl Ameriki
Bogota. 16. marca. f. V vzhodnem del« Kolumbije, na meji Venezuele so danes občutili močan potres. V mesto Knknta, ki leži v središču potres*, je bilo več posloprj močno poškodovarrm. Človeških žrtev doslej m.
Velike poplave v Kavkazu
Moskva, 16. marca AA. Ker je v severnem Kavkazu v gorah zapadel visok sneg, je reka Kuban prestopila bregove. Nad 5o vasi je pod vodo.
Japonska vlada ostane
Tokio, 17. marca. Ptroti vsakemu pričakovanju se je ministrski predsednik Inn-kai sedaj odločil, da sam prevzame notranje ministrstvo. Zaradi tega ne bo prišlo v kabinetu do osebnih izpremp»mb.
Eksplozija v japonskem rudniku
Tokio, 17. marca Pri eksploziji strupenih plinov v rudniku pri Futagu je bilo 10 delavcev ubitih, 22 pa težko ranjenih.
Premestitev
Beograd, 17. marca. Profesor realne gimnazije v Kočevju Pran Lahajner :e premeščen v Stari BečeJ.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2282.87—2294.L>n,, Berlin 1343.4«—1354.28. Bruselj 789.03 do 792.97, Curih 1094.35 — 1099.85. London 204.63—206.23, Newyork ček 5630.39 rk> 5658.65. Pariz 222.69—223.81, Praga 167.42 do 168.28. Trst 292.49—294.89.
INOZEMSKE BORZE.
Curih :    Beotrrad   9.02.    Pariz 20 London   18.72.    Newyork   516.62.    Bru ^ J 72.10,   Milan  26.75.  Madrid   ::'».2.">. Amsterdam 208.60. Berlin 1*2.95. Sofija 3.74. Pri-ga 15.30, Varšava 57.90. Bnkarefita 3.08.
Stran 2.
»SLO
VENSKI  N A ROD*, dne t", marca 1932
Stev. fVH
Sadje in povrtnina
na našem trgr
Zanimivo predavanje mestnega fizika dr. M. Rosa pod
okriljem SVD
Ljubljana, 17. marca.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva je pri svojih predavanjih etcer va» jena polnih dvoran, vendar je bila pa prostorna predavalnica mineraloškega instituta na univerzi še redkokdaj tako polna, kakor snoči ko je govoril mestni fizik g. dr. Mavrici j Ruso sadju in povrtnini na našem trgu. Kakor smo jpali. je prišlo pred vsem mnogo naših pridnih vrtnarjev iz Trnovega in Krekovega ter Ano med njimi videli tudi občinskega svetovalca g. Lovšo. Tesno zasedene so bile vse klopi in stoli, ki so jih morali prinesti v dvorano, pa vendar je moralo pri vratih še stat? mno^o poslušalcev, ki smo med njimi opazili tudi predsednika Osrednjega odbora SVD kmetijskega svetnika g. Rohrmana in blaga in!-ka g. prof Verbiča. nadalje ravnatelja tržnega urada g. Derganca in pa seveda ve* odbor podružnice ter polno članov in stalnih gostov predavanj.
Ko je predsednik podružnice g. nadzornik štrekelj pozdravil predavatelja, da je sprejel tudi prav živahen aplavz vseh poslušalcev, je pa mestni fizik g. dr. Rus poudaril, da govori kot šef tržnega nadzorstva, saj je tudi v Ameriki in v vseh modernih državah živilski tr^ podrejen zdravnikom.
Ljubljanski trg je sicer dobro založen, vendar bi pa moral biti še mnogo boljše tudi zlasti zato, ker so gospodarske razmere prisilile kmeta, da čim največ proda v mesto. Z avtobusi in z železnico pa pridelovalci sadja in zelenjave ne prihajajo samo iz mesta in okolice, temveč tudi iz oddaljenih krajev in celo iz drugih banovin, /lasti pa iz Zagreba, Novog« Sada, Banata in Bosne, kar doka.zuje, da doma pridelamo mnogo premalo. Če ne bomo razširli svojih vrtov, nam preti nevarnost, da se v Ljubi jami in okolici naselijo bolgarski vrtnarji, ki z uspehom konkurirajo z domačimi vrtnarji tm Hrvatskem. Banatu in tudi e v Celju, zlasti pa okrog velikih mest Madžarske, Avstrije, Češkoslovaške in prodirajo že tudi v Nemčijo. A ves uvoz z nase države bi še prenesla, saj <.stane denar doma, ogromne vsote našega denarja pa gredo iz Ljubljane za sadje in tudi za zelenjavo v ioozemstvo, saj uvažamo iz inozemstva tOO.OOO kg povrtnine, pred vsem pa žganje zelenjave in karfijok-. kar bi vse lahko pridelali v mestu in okolici. Tudi cvetMe imamo doma dosti in vsakega zavednega državljana zaboli srce, če pomisli, da smo v enem letu dobili iz imozemstva 8000 kg cvetlic. To so        1 nageljC»ki, a  naša zavedla
mladima bi bila gotovo rudri po zimi na plesih zadovoljna s *kroin"rtjšrmi, a zato doma   vzgoj enimi cvetlicama.
Naši vrtnarji morajo pomisliti, da na ljubijansJcem tr£u ne kupuje samo ljubljansko prebivalstvo, temveč tudi druga mesta, zlasti pti letovišča. Da je izb:ra na trgu in pa konkurenca večja ter so zato cene solidnejše in je lažje nadzorstvo, zato je trg v Ljubljani centraliziran in zato tudi lahko konstatiramo, da so cene na njem primerne, vendar pa morajo še pasti.
Odveč je govorHi o važnosti »adja in zelenjave za prehrano, zato jo pa moramo imeti ob vsakem letnem času in biti mora raznovrstna, ka.r je tudi pri nas mogoče doseči z malimi investicijami za gnojne grede ter z umnim vrtnirstvom. Ker je rastlinska hrana za človeško življenje neobhodno potrebna, mora biti tudi sadje in zelenjava dostopna vsemu prebivalstvu ki tudi najrevnejšim slojem. Da dosežemo zadostno množino in ;zbiro ter nizke cene. mora biti pridelovanje racijonalno in specijalizirano. Stara konservativnost, da vsi vrtnarji naenkrat pripeljejo na trg kumare, drugič paradižnike in tretjič kar-fijolo. mora pasti, saj nc smemo več delati tako kakor kmetje, ki vsako leto o sv. Jožetu morajo pripravljati krompir za saditev in vsa vas ob tem ali onem svetniku mora spravljati mrvo. žeti pšenico in sejati ajdo. Z gojitvijo posebnih vTst. z dobavo zgodnjega in poznega semena vn z gorkimi gredami bi lahko imeli vedno dosti najrazličnejše povrtnine in bi odpade? ves dovoz iz inozemstva, mi bi pa lahko celo izvažali, pred vsem v Dalmacijo, kjer tisoči in tisoči inozemskih gostov v vročini hrepene po sveži m dobr« zelenjavi
Našega plemenitega in lepe>ga sadja sicer že mnogo izvažamo tudi v inozemstvo, vendar bi pa naša banovina -» sadjem lahko obogatela. Ogromno k^rlfijole uvažamo, ki jo lahko goje tudi naši kmetje na njivah. Sparglji so pri nas še dragocena delikatesa in podružniua SVD bo imela največje zasluge za razširjanje špargljeve kulture z vzornim špargljevim nasadom. Jci ga že letos napravi. Xaš fižol bi bil lahko boljši, zgodnjega krompirja zlasti »kifeljčarja* nam primanjkuje in prav tako tudi nimamo cvetnega kapusa, a črni ko*ren. to slastno korenje, ki po zimi zamenjuje špargelj. skoraj nikdar ne pride na trg. čeprav ne potrebuje skoraj nikake postrebe in raste kakor pJevel Pobrigati se bomo morali tudi za kulturo plemenitih gob šampinjonov. saj imamo v Ljubljani dosti praznih kleti m z zmago avtomobilov tuda dos^ti praznih hlevov Tudi naši zeljarji naj se potrudijo, da bosta njih svetovno znana kislo zelje in repa zopet prišla  do  nekdanje veljave.
Pa ne samo za presno vživanje. temveč tud: za vkuhavanje moramo Dridelati dosti povrtnine. zlasti oa fižola, graha in paradižnikov ter gob Vsakdo mora bit: presenečen, ko čuje. da uvažamo celo kisle kumarice iz inozemstva, resnica je pa tudi,
da je neko ljubljansko podjetje za konser-viranje prisiljeno uvažati zelenjavo iz daljnih krajev, čeprav bi brez truda vse to lahko pridelali doma tn prav mnogo zas.u-žili. Zato moramo gojiti povrtnino na širok podlagi in se specijalizirati, blago samo pa moramo tipizirati. Koliko dobička bi nam lahko prinesle vrtne iagode. vrtne maline, kosmuije ali agras in ribiz, nadalje gobe. d red vsem na grozdje, ki bi ga lahko na našem trgu imeli toliko, da bi se ga tudi f najrevnejši otrok vsak dan najedel do sitega Več cvetja moramo gojiti, še prav nosebno velike dobičke bi pa našemu vrtnarju in kmetu lahko orinašala zdravilna zelišča, ki skoraj vsa uvažamo, namesto, da bi jih izvažali Vse naše stremljenje mora iti za tem. da produkcijo zvišamo in izboljšamo ter tako organiziramo, da bomo lahko izvažali. Od vsega svojega izvoza z-važa Italija samega sadja in povrtnine 35 odstotkov. Madžarska 25. Jugoslavija pa !e 5 odstotkov, torej malenkosten del, čeprav so v tej številki vštete vse naše šljive in vsa naša Jabolka, ki jih prodamo v inozemstvo za težke milijone, ki dosegajo blizu milijarde na 'eto. Pomislimo samo. da je ta ogromna vsota denarja že všteta v petih odstotkih in koliko denarja bi lahko prišlo v našo državo, če bi delali tako kakor nas uči SVD.
Za lažji dovoz zelenjave bi pa morala skrbeti tudi prometna sredstva, zlasti pa železnice z znižanjem tarifov in z vpeljavo posebtrli vagonov, ki bi vanje lahko kmetice vzele s seboj tudi košare s sadjem, zelenjavo, a tudi kurnike s perutnino. Železniška uprava mora skrbeti tudi za našega ogroženega kmeta, da svoje pridelke v teh, za niega. usodmh časih, vsaj lahko spravi v denar.
Pri pridelovanju in prodaji sadja in povrtnine je pa treba paziti tudi na higijeno in človeško zdravje. Znano je. da se z najrazličnejšo hrano prenašajo bakterije, ki povzročajo razne bolezni in nevarne epidemije. Tudi sadje in povrtnina nista izvzeta. Pri obiranju pada sadje kamorkoli in tudi v gnojne luže. a z gnojnico in celo s tako iz stranišč se priliva zelenjavi. Ce sta ta* ko sadje in zelenjava dosti dolgo časa na solncu. solnčna svetloba zdravju nevarne bacile z večine zamori, nikdar pa sadja in zelenjave ne sinemo hraniti v vlažnih prostorih. Tifuza griže, tetanusa in drugih nevarnih bolezni pa ne prenašamo samo z živili, temveč jih prenašajo tudi prodajalci, če so bolni ali imajo bolnike v hiši, pa tud: takoimenovani bacilonosci. torej ljudje, ki ne vedo. da imajo bacile takih nevarnih bolezni v sebi. Tržno nadzorstvo bo moralo torej kakor je že dosedaj delalo, še bolj strogo prepovedovati uvoz iz okuženih krajev na trg. Naš trg, naše prodajlne, gostilne, trgovine, mesnice in mlekarne, so že dokaj snažne, vendar pa tega še nc moremo reči o vseh naših pridelovalcih in prodajalcih povrtnine. Snažni vozovi, lepe košare in jerbasi ter škafi, predvsem pa popolnoma čiste rjuhe, ki pride v njih na trg zelenjava, morajo zamenjati sedanjo raztrgano posodo in umazane cunje ter razno zavrženo posteljno in konjsko odejo. Zelenjava ne sme biti razmetana, temveč prikupno urejena in lično zložena, da bo vabila tudi poglede tujca. Tudi vnanjost prodajalke mnogo vpliva na kupca in vsakdo rad kupi pri snažni stari ženici, kakor pri najčvrstejši in lepi. a umazani, zanemarjeni in razkuštrani punci.
Mesto sicer pobira trošarino in tržnino. zato oa plačuje tudi svoje uslužbence, postavlja stojnice in skrbi za snago in red na trgu. kar je mnogo dražje, kakor so dohodki trošarine in tržnine.
Predavatelj ie nato v imenu mesta izrazil podružnici zahvalo in priznanje za uspešno delovanje ter zagotovil še nadalj-no naklonjenost in podporo. Pridelovalci in prodajalci sadja in povrtnine naj torej ne nastopajo proti mestu, pač naj pa predvsem skrbe za zboljšanje kakovosti svojih pridelkov in za zadostno preskrbo mesta, letovišč. Primorja in celo za izvoz, da bodo dobro živeli sami in se bodo ob znižanih cenah zbolšale tudi razmere uradništva.
Predavatelju se je s toplimi besedami zahvalil nredsednik g. nadzornik Strekelj, ki je obenem naznanil, da podružnica razdeli »sadni izbor« za Ljubljano pri prihodnjem predavanju in objavil, da lahko triletne marelice dobe člani pri podružnici po 12 Din. a občinstvo se je predavatelju za noučne in vzpodbudne besede zahvalilo z večminutnim aplavzom.
Iz Celja
_c Seja mestnega občinskega sveta v
Celju, ki bi se naj vršila jutri zvečer, te odgođena na poznejši čas.
—c Podporna akcija celjskega trgov»tva za podporo delaz-možnin in siromašnih slo jev v Celju in okolici, o kateri amo nedavno obširneje poročali, je ob svojem zaključku pokazala najlepši uspeh. Z nabiraJ-oo polo je bilo nabranega raznovrstnega špecerijskega in manufakturnoga blaga v približni vrednosti 26.000 Din, v gotovini pa 7300 Din.
—c Strelska družina v Celju opozarja svoje članstvo, da je oblastna strelska družina v Mariboru sklenila prirediti v sept-tembru t ... najbrže 6 septembra, oblas*-ne strelske tekme Ker se bo tekem udeležila tudi tukajšnja družina po svojih zastopnikih, je nujno potrebno, da se članstvo redno poinoštevilno udeležuje sobnih strelskih vaj, ki se začasno vršijo vsak prvi in tretji četrtek v mesecu v klubovi sob! hotela >Hubertus« v Gosposki ulici. Strelska vaja bo torej drevi oh pol 21.
V GLAVNI VLOGI PRILJUBLJENI
đt amen
ZAKADI OGKOMNt DOLŽINE FILMA
predstave ob 3*9 6. in 9* zvečer.
PREDPRODAJA VSTOPNIC OD 11. DO POL 13. URE!
B
Iz bežigrajskega okraja
L>u»b f j ana. 17. mare a.
Bežigrad, to idfllično ljubljansko ptred-mestj<e, se zadnje čase vedno lep-šo razvija. Lične vilice in hišice ra^to kakor gobe po dežju, urejajo se ceste in kanalizacija, napeljuje vodovod, elektrika n plin. V zvezi s širjenjem bežigrajskega o-foraja in večanjem števila prebivalstva, so pa seveda nastale tudi no\€ potrebe in zahtevo, tako v društvenem, gospodarskem vn k-jlturnem pogledu. Xa vseh teh poljih se Baži<jraj-čani pridno udejstvujejo. Pred leti so ustanovili gasilsko društvo, lani je bil ustanovljen .Sokol za bežigrajski okraj, potem pevsko društvo, v nedeljo 12. t. m. je pa bil ustanovni občnri zbor nepohtičaiega Gospodarskega in kulturnega drt*š*va za he-ž;grajska okraj.
Namen m cilji novega društva so pospeševati <»pk>šme koristi okraja. Med drugim so b*i sprejeto predflogi. da se v okraju uredi tržn«xa aa živila, da se pospeši akcija gradnjo *oJ ki javoe«^ zavetišča n !anK>šnk sirote, zgradi naj se otroško igrišče, odbor se bo pa tudi lorH hvaležne naloge olepšan ja bežigrajskega okraja. Predvsem bo gleoW na to, d« »e urede cest«, od katerih so nekatere v otvupnem stanju. LVoštvo bo sbrbeio rmda za kulturno i/obraabo okraja. Z« predsednika društva je bil izvoljen znani agnfanu delavec, ravnatelj Mestnega pogrebnega zavoda g. Dan Ho §ap4ja, v odbor pa delavr* rjudje w vseh slojev prebivalstva. Odbor iti poeameani odseki s« bodo ko«i«ertwrwfc na prihodnji sejd.
Tika Sokolsko dmtvo se poav agftrvo. V zadnjem času od občneg* zborn dar k je priredilo štiri predavanja in več gledaliških predstav. Jutri zvečer priredi Me-škovo dramo »FVn H—tendb« r dtmštve-nih prostorih.
Pevsko dmfttvo m bežigrajska okraj je imelo 11. t. m. »voj prvi nastop, ki je prav dobro unpel. Zbor je kJjt*b kratki dobi svojega obstoja krepko napredoval in zasluži vse priznanje.
Afera inkasanta Hoj ana
Ljubljana. 17. marca.
V ponedeljek smo poročali, da je v Ljubljani vzbudila precejšnjo senzacija vest. da je v soboto zvečer policija na zahtevo državnega tožilstva aretirala nekega uglednega Ljubljančana, zanosi o neg a pri večjem podjetju v Ljubljani. Mož je igral precej vidno vlogo v javnem življenju ki se je marljivo udejstvoval zlasti pri gasilskih organizacijah v Ljubi jarci. Aretiran je bil zato, ker je poneveril večje zneske.
Gre aa bivšega inkasanta in uradnika blagovnega oddelka v Pollakov! tovarni čevljev. Milka Hojana Preiskava proti njemu še ni končana, vendar so že zdaj prišle na dan prav zanimive podrobnosti, ki pričajo, da gre za volepotezne manipulacije rn da škoda, ki je bila prvotno cenjena približno na 130/100 LVn, presega več stoti sočakov.
Hoian je »Jeparil na prav rafiniran način. Raznim tvrdkam je dobavljal čevlje in drugo blago, napisal dobavnico in kopijo uničil. Denar je rnkasiral sam in izdal tvrdkam lastnoročno podpisana potrdila o prejemu zneskov 30.000. 40.000 ali pa tudi več Din. Njegovim malverzacija m je podjetje prišlo že lani na sled in je bil zato Hojan odpuščen. Tvrdka je bila pa toliko kulantna. da ga m prijavila oblastim. Pri kontroli knjig ~m splošni reviziji v zadnjem letu so pa prišle na dan še druge nepoštene manipulacije, o katerih v tovarni riiso imeH pojma. 2e pri površni kontroli so ugotovili, da je Hojan poneveril okrog 130.000 Din. kontrola pa se wi končana m računajo, da je bila tovarna oškodovana za mnogo večje zneske Zato so zadevo pršiavili državnenru pravdništvu
Hojan je baje živel zelo potratno 4\ad je veseljačil. videli so ga često, v vesel-družbi. Kakor se čuje. pa mož nima na vesti samo poneverb pri Pollaku, temveč je poneveril tudn okrog 10.000 Drn kot bla gajnik ali inkasant nekega <?esilnega društva. V slično umazano afero je bil baie zapleten tudi v \! irrboru. kjer so ga odslovili iz mestne službe zaradi poneverbe.
Propadanje moto-ciklističnega sporta
Ljubljana,  17. marca.
Združeni motocikli&ti so priredili dne 14. 1 m. članski sestanek, na katerega so bili vabljeni tudi v»i ostali športniki in zalnte <esirane tvrdke. Kljub temu, da je bil se stanek dobro obisKun, bi moral biti isti W bolj, ker je ra/pravljalo 6 novi državni :aksi na motorje, k; ogroža obstoj in razvoj motociklistike. i'otresali smo prodajale? motorjev m e»i u i kakor ne moremo tolmači ti njihove abstinence, ako pomislimo, da je tudi za njih to vprašanje življenjske važno sti. Ako bo nezaniniauje športnikov m osla lib gospodov, ki pridejo tu v poštev, tako napredovalo, kot smo videli na tem sestaa ku, potem lahko pričakujemo, da bomo pla čaii takse in davke morda tudi še na hupe. zrcala, svetiljke itd.
Novi taksni zakon, ki se bo te dni razpravlja) v Narodni skupščini, predvideva novo državno lak»o 113 motorje v znesku •J.50 Din od ky. točim se je za avtomobik-do teže 1000 kii določil;! taksa Din l od k^
Potem takem b1 plača! solo motor povprečne težine 1^0 ki> pole*: uuve prijavna tak^e od Din 50 še tak<o 325 Din, banovinsko takso 520 Din ter mestni davek Dii> 260. skupno torej samo Din 1105 davkov I u taks.
Motor s prikolico povprečne težine od 3oU kg pa bi plačal 850 Din državne, 14IK) Din banovinske takse in 700 Din mestne davščine, skupno torej samo 2050 Din
Ker so tako visoke davščine nemogoč« in  nepravične, sestavila se je resolucija, v kater? se je zahtevalo znižanje državne tak se od 2.50 Din na 1 Din od 1 kg ter o«ip;a vo vsoh ostalih davščin. Resolucija se je odposlala oa vsa merodajna mesta. Ker je se-vez motokluba v tej kritični situaciji odpv vedal ter ni storil pravočasno potrebnih ko rakov, je uspeh našega prizadevanja precej dvomljiv, vendar upamo, da bodo merodaj-ni faktorji   uvideli to zmoto in skušali popraviti, kar se   popraviti da, " f f ■ ' '       ' ul I J   l ii
Obenem apeliramo na v&e člane ter osla le športnike, da se v prihodnje tako važnih izostankov polnoŠtevilno udeleže, ker le v skupnosti je moč. v neslogi pa propast.
Zanimalo bi nas še, kaj poreče naša vojska k popolnem propadu motociklističnega športa radi previsokih davščin. Če upošteva-ma namreč sedanii težki položaj, ne bo izumrl samo sedanji motocikl i stični rod ampak, izostal tudi motociklistični naraščaj.
Narodno gledališče
DRAMA
Začetek ob 20.
četrtek, 17.: Gospoda Gletobajevi. Red E. Petek. 18.: ZdravnU na razpotj«. Red A Sobota. IS.: ob »0. Jubilej, fcvran. Znižane cene.
Nedelja, 20.: ob SO. Gospoda G4**mr>i*}*»vi. 1/.-wm. Zn ?žtw>e cen e.
■
Danes »e ponovi v dr. Gavellovi re-±»ji drama M tro« lav a Krleie >Go&poda Glemeajevi<, ki je imela pri vse« dosedanjih vpri«or:tvah oeromaen uspeh Proista-va se je ponovila ped osebnim vodstvom dr. Gavelle. Jci režira sedaj Bfcrteinearo-jero komedijo ,Kar hoćete« ter bo zat1 prihodnji teden pripravljat! Krleževo >T^e-d<x. Nocojšnja rnredstava bo z-a r*d E. — Jutri repri»a vZdravaika na razpotjia< v C. Debevčevi režiji s sodelovanjem gg. ša-r'eeve, Skrbinška in drugih Opozarjam.>. da bo to ena poslednjih predstav te «ira-me v tekoči sezoni. Red A.
Sobota in nedelja v drami. V sobo > zvečer se ponovi uspela Mlloševičeva komedija >Jubilejc. Katere premijera je bi*.a pred kratkim v Ljubljani. Komedija občinstvu izredno ngaja m vzbuja zlasti v sredini salve smeha ter dobrega raapoloienja
_ V nedeljo popoldne se ponovi >Jurček«
po globoko znižanih cenah. — V nedeljo zvečer >G!embajevk Vse tri predstave so inven abonmaja, obe večerni po znižanih cenah, >Jnreek« ne cenaa od 30 Din navzdol.
OPEKA
Začetek ob 20. Četrtek. 17.: Seviljski brivec. Red C. Petek, IS.: zaprte.
Sobota, 19.: ob 16. Tosca. laven Znižane cene: ob 20. Grofica Marica. Gostuje gdč.  Ivuhejeva. Izven.  Znižana cene.
Drevj ob 20. ponovi naša opera Ros-sinijevega ^Seviljskega brivca*, z g. Pr> možtfem, gospo Oberwa!derjevo, gg. Banovcem. Rumplom, Zupanom. Predstava st-vrsi za red C. — V petek ostane opera zaprta
Propalice
Ljubljana, 17. marca. Policija ima zadnje dni opravka z nemoralnim: zadevami, že večkrat so namreč oblasti prejele ovadbo, da se v ljub Ijanski okolici, zlasti v Zgornji Šiški, na ljubljanskem polju Ln v Mostah potika neki perverznež, ki privablja k sebi mladino in jo pohujšuje Tudi ženske niso bile varne pred njegovimi perverznostmi. Na podlagi opisa je policija te dni aretirala Ludvika L. rojenega 1. 1905, v Ljubljani, ocenjenega :n očeta enega otroka Mož je unei namreč 2aradi sličnih deli k tov že dvakrat opravka z oblastmi in je bil tudi obsojen po paragrafu 516 av. kaz. zak. L. je sicer zanikal, da bi bil on identičen s perverz nežem, toda številne priče so ugotovile, da je on pravi.
' Včeraj je bil pa prijet 19 letni Ivan M ki je teto tako perverzen tip to je pobu: seval otroke  Ivana je policija davi zas" šala po konfrontaciji s pričami pa bo nj^ ga ta Ludvika L. Izročila sodišču.
Včeraj je bila prijeta tudi mlada izgub ijenka. Jedva 17-letna Gabrijela D., ki se že več mesecev potika brez posla, se vlač z moškimi, krade po cerkvah in stanovanjih. Njen oče je zaprosil policijo, naj de
tle eksempiančno aaznuje ni u:r<učj v prJ silno delavnico, ker mlada izprijenka u-> če delati   Gabrijela bo roma a  i Bei;u<]
Koledar.
Danes:   četrtek.   17.   marca katoličan.: ledert, Budim:i, pravosla\ui:   i marci Današnje prireditvi,.
Kino Matica: >Dve src. — ca utr Kino Ideal:  Bcn Hur.
Udruženje    jugos.ovenskih inienjerjev »n arhitektov — sekcija Ljubljana: i>re.i-i vanje svet. ing  Joostena. ob IS   t reda valnici   mineraloškega   instituta   na univerzi.
Prosvetno In kulturno društvo »KrKa« predavanje prot. Cožidar.,a J akta ob 2U. v restavracij! Miklič (klet).
Fotoklub Ljubljana redni občni *bc? 20. pri »Sokoiuc.
Klub esperantistov občni zbor ob 20. v Narodni kavarn L
Bolniška Olagajna mestnih uslužbencev občni zbor ob 18. v dvorani na magistra:u
ženski pokret: predavanje dr. liajića ob 18. v društveni sobi.
Razstava shk Matije Jame v Jako; -cevem paviljonu.
Dežurne lekarne.
Danes: Leustelc, ReaJJeva cesta i, r hinec. Rimska eesta 24. dr. Km.-t. Dnu« ska cesta 41.
Kako pomagati Jesenicam
Ljubljana, 17. marca 1932.
V soboto. 12. t. m. ie »Slovenski Narod* priobčil članek »Obupen položaj na Jesenicah«. Zaključek tesu članka mi nikakor ne tigaja. Glasi se namreč tako-lc: »V slučaju zastoja v obratovanju tovarn KU> bi se rabilo mesečno najmanj Din 5oU000, toda odkod jih vzeti? Pomisliti pa moramo tudi, ako bi se ta sredstva dobila, da po. meni P:n 50^.000 za podpore brezposelnim velik minus v našem narodnem sospodar-stvu... Namesto podpor dajte nam dela, dcJo rodi vedno svoje sadove.« Vse lepo, aH ni prav nič na mestu. Z^kaj ne? ZltO — ker se tako govori samo kadar gre /a delavstvo. Po dokaze ni treba hoditi daleč. Evo vam enega.
I-z govora vojvodinskega poslanca Koštica v naši narodni skupšćia:: »Pri (UL1 imamo dve državni in šest privatnih sladkornih tovarn, ki so pa vse v rokah tujega kapitala. Ako računamo, da je bilo v prvih 10 letih Jugoslavije, torej do I. lf>29.. lanih 50.000 vagonov sladkorja in je znašala cena za kg sladkorja brez državne trošarine povprečno 7.50 Din, pri čemer m zashržile sladkorno tovarne pri k* sladkorja povprečno no Din 3.H7, so zaslužile sladkorne tovarne v 10 letih eno milijardo 68o milijonov dinarjev. Pri'tejmo k temu še vrednost melase in rezancev 42 mil. Din, pa dobimo zaslužek 1727 milijonov Din. Ako zdaj odštejemo \soto, ki sta io zaslužil državni tovarni, dobimo, da so tuje tovarne ^zvozile oz. odnesle iz naše drža\e 1295 milijnov dinarjev. Ta denar je izgubljen za naše narodno gospodarstvo in za obdavčenje. Naše delavstvo po sladkornih tovarnah je slabo plačano, industrija sladkorja ni napredovala, saj niso odprli nobene nove tovarne, zaprli pa ono v Usori. Sladkorne tovarne so oškodovale pridelovalce sladkorne pese za najmanj 600 milijonov Din in potrošnike za isto vsoto. Teran je vzrok kartel in temu je vzrok zaščitna carina. In državni tovarni, namesto da bi lepo delovali kot regulatorja cen, pa vedrita pod gostoljubnostjo kartela...«
Dovolj tega. Ali vidite — odkod so sladkorne tovarne znale vzeti denar — in za kateri denar se ne reče »tvoril bi velik minus v narodnem gospodarstvu?« Onih 1300 milijonov Din je pa šlo v — minus. A samo pri delavcih se premišljuje — zanj odkod vzeti, in kaj bo! Morda bo pri današnji, recimo ameriški morali, še celo kdo rekel, da bo dejstvo, ako pogine onih 10a>>o Jeseničanov od gladu, manjši minus, kot pa Din 500.000 na mesec?! Ali pa. da ic teli Din 500.000 večji minus kot pa onih 1295 milijonov Din, ki so šli čez mejo?!
Vendar povejmo raje, kaj počet;? Majhen račun. Jugoslavija je porabila v prvih 10 letih svojega obstoja 50.000 vagonov sladkorja. To je bilo za 12 milijonov ' u-di. 10.000 Jeseničanov je pri tem — vzemimo samo sorazmerje — bilo udeleženih z najmanj 45 vagoni. To pomnožimo s 3.37 Dn in dobil: bomo, da so sladkorne tovarne samo v jeseniškem revirju zasluzile 1.516.500 Din. Ako vzamemo 12 let, potem pa več:o uporabo sladkorja v težkih revirjih, ne bo cenitev 2 milijonov Din prav nič premajhna. Cela dva milijona dinarjev so odnesle sladkorne tovarne iz jeseniškega revirja in zmanjšale za toliko jeseniške rezerve za slabe čase. Samo to naj vrnejo — sat bi itak mora! zakon o navijanju cen s: svojo dolžnost — pa bodo Jeseničani preskrbljeni za cele štiri mesece — in denar bo celo vrnjen narodnemu gospodarstvu.
Mislite, da to ni mogoče?! Z 'ahkoto! Kartel sladkornih tovarn naj Čuti malo režim močne roke. pa bo kmalu vrnil kar je vzel. Obljub pa seveda še ni bi nihče sit Včeraj ponoči je vse delo na Jesenicah obstalo, vsak dan pa še ?redo meloni dobička sladkornih tovarn iz naše države. Velikobečkerečka sladkorna tovarna orav kar deli 42 odstotno dividendo, ona v Novem Vrbasu oa 75 Din na delnico, pri nas oa še razmišljajo. K deianjem in vzemite onim, ki jim ie bilo vzeto
In rud' te misli — sprejmito blagohotno " nnoStpvn'te Hfc Cv K
Razlika
— Ali veš kakšna razlika ie med pisateljem Arturiem S^hnitzlerjem in KoMh 'o'om Francem?
— Ne.
— Ne veš? Schnitzler je napsal »AnatoL.-, France pa ni napisal Arturja.
Stev. 63
>S L O V B N 8 K ]  N A ROD«, dne 17. marca 1932
Stran 3.
Dnevne vesti
— Vse cenjene naročnike, ki naročnine
za tekoči mesec še niso obnovili, oziroma so z naročnino na zaostanku naprošamo, da isto čimprej« poravnajo. Vsem zamudnikom bomo brez izjeme pošiljanje lista s ponedeljkom 21. t. m. ustavili. Uprava -Slov. Naroda:.
_ Dovoljenje za naba>o de\iz in valut
radi plačil obveznosti v inozemstvu v smislu ČL 5 pravilnika o prometu z devizami in valutami izdaja dravska finančna direkcija — odsek za računovodstvo za območje svoje teritorijalne pristojnosti, in sicer samo: legitimacije za študente do 4000 in za bolnike do 6000 Din mesečno s polletno veljavnostjo. Opozarja se, da veljajo dovoljeni mesečni iznosi samo za mesec dni, in da se oventueluo neizčrpanih ostankov iz prejS njib mesecev v naslednjih mesecih, ne hiic vpo rabiti, ker se odobreni mesečni iznos nikakor ne sme prekoračiti. Prošnje za legitimacije morajo biti pravilno kolkovanc po Tp. 1 m 5 taksnega zakona skupno za 25 Din in opremljene z ustreznim dokazilom ter potrdilom davčne uprave o plačanih davkih za preteklo troinesečje. Uradne »ire za stranke so od 8. do 12. dopoldne vsak delavnik.
— Kmetijski pouk po radiu v drugi polo-riri marca 1982, \   nedeljo 20, t. m. ob 8.
i_n zjutraj bo predaval g. ravnatelj dr. liohinjc o zadružništvu, in sicer o glavnib predpogojih za uspešno poslovanje kmetskih zadrug. V četrtek 24. t. m. ob 18.30 predava vinarski referent inž. Zupančič o trsni rezi. Na veUkonočni ponedeljek -8. t. m. ob S. zjutraj bo predava] tajnik Katol o pomladnih delib v sadono=>niku. V četrtek 31. t m. ob 18.30 bo predaval ravnatelj inž. Lah o pomenu strojev v kmetijstvu. S tem je ciklu* zimskih predavanj končan. V spomladi in poletju bodo predavanja redkejša in prilagođena letnemu času ter bo spored pravočasno objavljen.
— Izpiske iz župnih matic. Državni uslužbenci so oproščeni taks, ki gredo v korist, državne blagajnica, za izpiske iz rojstnih tn poročnih knjig in knjig umrlih, če jih potrebujejo za reguliranje svojega olužbe-nega odnošaja. odnosno za prilogo k ushiž-ben&kemu listu, toda oproščeni niso nagrad, ki pripadajo pri dajanju takih izpiskov voditeljem župnih matic (matrik) m ki so sestavni del njih plače. Te nagrade ne gredo voditeljem žaipnih matic samo tedaj, če zahteva take izpiske službena oblkist za reguliranje rodbinske pokojnine vdov in sirot umrlih uslužbencev, ali pa če jih zahtevajo zasebniki, ki ne plačujejo popolnega davka.
_ Dražba lovov.   Lovi občin Nasoviče,
llruševka, Stranje in Motnik se bodo oddajali v zakup za nadaljnjih, pet let in sicer od 1. aprila 1932 do 31. marca 1937 na javni dražbi 31. t m. ob 10. pri sreskem na-eelstvu v Kamniku v sobi št. 4, kjer so med uradnimi urami na vpogled dražbeni pogoji.
— Novi 100-dinarski bankovci. Poročali sitno že, da izdelujejo na Topčideru na<e nove bankovce po 1000 in 50 Din. Na levi strani imajo 1000 dinarski bankovci podobo kraljice Marije z diademom na glavi, bkrOg \ratu biserno ogrlico in pa s trakom Kara-gjorgjeve zvezde. Podoba kraljice Marije je v okvirju iz snopov žita, povitega z lovorje-vimi listi. Na desni strani je simbolizirau jugoslovenski polet v obliki letečega orla. Okrog te slike je nanizano žito, koruza, slive, grozdje in pomaranče. V sredini je okrogla i>odoba kralja Aleksandra, čez njo pa kraljevska krona z napisom »Narodna banka kraljovine Jugoslavije«. Z novimi 1000 dinarskimi bankovci bodo zamenjani stari. Denarni promet je pa že davno zahteval, da dobimo tudi bankovce po 50 Din; i>oleg tega pa dobimo v kratkem kovan denar po 10 in 20 Din, ki ga pride v promet za 400 milijonov. Iz prometa bodo pa vzete postopoma novčanice po 10 Din. Novcanirc po 20 Din bodo kovali tudi v beograjski kovnici, one po 10 Din pa v Angliji. Za ta denar bodo porabili 155.000 kg srebra. Prvi kovani denar pride v promet v maju, p3-tem pa vsak mesec po 5 milijonov komadov.
— Uredba o znižanju draginjskih do-klad državnim upokojencem. »Službene Novine« št. 60 z dne 16. t. m. priobčujejo v prilogi uredbo o znižanju draginjskih doklad državnim upokojencem.
— žandarmerija v Indokino. Razni listi so poročali, da odhajajo »Vinko včani* z dovršeno srednjo šolo v Indokino, da vstopajo tam v francosko kolonijalno žandarmerijo. To izgleda tako, kakor da bi se lahko preskrbelo maturantom in drugim dijakom službe. Po ugotovitvi izse-Ijeniškega komisarijara v Zagrebu ta vest ni resnična. Razširjenje takih novic povzroča pri sedanji veliki brezposelnosti in borbi za službe raznim interesentom brez-koristna pota in tudi stroške. To je najbrž delo brezvestnih agentov, katerih pojav* je treba naznaniti izšeljeniskemu nadzorniku v Ljubljani ali pa policiji in žandarmeriji.
— Prešernova koča na Stolu bo odprta in za silo oskrbovana dne 19. in 20. L m. ter za velikonočne praznike.
— Odprte planinske koče. SPD sporoča občin6tvu. da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Stara Aljaževa koča (neoskrbovana), Erjavčeva koča na Vršiču (odprta in oskrbovana ob nedeljah in praznikih ter dnevi pred nedeljnmi in prazniki). V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom. Planinski dom na Korcah (stalno odprto in oskrbovano). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Nadalje sporočamo, da so odprte in oskrbovane vse leto: Novozgrajena postojanka na Sv, Gori, Koča na Sv. Planini, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju. Celjska koča nad Celjem, Piskcrnikova in ! iierjeva koča v Logarski dolini, iMozirska koča na MozirSki planini. Prešernova koča na Stolu bo odprta in oskrbovana za silo dne 19. in 20. t. en., 26. do 28. t. m. ter 3. in 4. aprila t. 1. Malnarjeva koča pod Črno prstjo bo odprta in oskrbovana v primeru lepega vremena v času od
24. do 30. marca. Svet okoli Malnarjeve koče je za smučanje prvovrsten, zlafti so krasni atnucarski izleti okoli Koble. Planincem, osobko smučarjem se ta prilika zelo priporoča.
— Nove poštne znamke. Minilo je ie tri mesece, odkar »o se povišale pošLno pristojbine, a še vedno u imamo novih znamk po 1.50 Din in 75 par. Izdelovanje znamk je zelo zamudno !n naša državna delavnica prvič izdeluje za poštne znamke tudi kliieje, ki so bili doslej vodno izdelani v inozemstvu. Dopisnice po 75 para so poste že dobile, nove poštne z.uam«ce pa pridejo v promet okrog L aprila. One po 1.50 Dtn bodo svctlordečr barve, po 75 para pa temnozelene.
— Pristojbina za priznanico o plačani pristojbini za medkrajevne pogovore iz Javnih govorilnic. S 1. decembrom 19dl je bila povišana pristojbina za priznanico (potrdilo) o predani brzojavki od 1 Din na 2 Din. Navzlic temu zahtevajo nekatere pošte tudi za telefonsko priznanico zvišano pristojbino 2 Din, kar je pa povsem neopravičeno. Ljubljanska poštna direkcija opozarja podrejene poštne urade na to nepravilnost.
— Vreme. Viemenska napoved pravi, da bo oblačno, južno vreme s padavinam;. 2*e včeraj je kazalo, da bo mraz končno Vendarle popustil in da dobimo južno vreme, ki je pa seveda še mnogo bolj neprijetno, kakor zima spomladi. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu '21, v Skopi ju 16, v Sarajevu 10, v Mariboru š.fi. v Ljubljani S.4, v Zagrebu in Beogradu \ stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani <ol.3,  temperatura  je znašala 3 stopinje.
— Invalid izgiuil brez sledu. Pred dnevi je izginil iz Zagreba Lnvaln] Andrija K ran?, ki je pisal policiji in svoji ženi, da si hoče končati življenje.
— Ljubavna tragedija s tremi žrtvami. Iz Osijeka sta izginila te dni hčerka vpoko-jenega polkovnika Mirta Mevald in bivši uradnik pri Standard Qil Companv v Beogradu Teodor IVtraš. Dekličin oče je prijavil policiji, da sta vze*la zaljubljenca s seboj 20 tablet veronaia. Včeraj je pa prišla iz Subotice vest, da so našli oba pri dr. tmre Szekelvju zastrupljena. Pred dvema letoma se je Petraš Ioni od svoje žene. misleč, da ga vara. Hotel jo je ubiti in misleč, da je že mrtva, si je hotel končali življenje, pa se je samo obstrelil tako. da je oslepel na eno oko. Pozneje se je nastanil v Osijeku pri rod obi ni Mevald, kjer se je zaljubil v dom.i-čo hčerko. Kmalu je pa zvedel, da živi njegova žena v Subotici in da ima ljubavno razmerje z omenjenim zdravnikom. Odpotoval je z Mirlo v Subotieo, kjer je ustrelil dr. Szekelyja, potem sta se pa z Mirto zastrupila. Petras je že umrl. Mirta se pa bori v bolnici s smrtjo.
— Osveta varanega moža. V va«i Nožice blizu Banjaluke se je odigrala v torek pretresljiva zakonska tragedija. Priletni kmet Ostoja Miličič se je oženil pred petimi leti s 35 let mlajšo vaško lepotico M aro, ki sa je pa začela Kmalu varati. Vseh pet let je mož mislil, da mu je žena zvesta, sole te dni je slučajno naletel na nezvesto zono in lepega fanta baš, ko sta se stiskala za plot. Mož Je kresu U najprej fajita po glavi, potem je pa planil za beže-eo teno, jo zvezal z jermenom in odvlekel domov, kje jo je celo uro neusmiljeno pretepal. Potem jo je odvlekel na skedenj, jo privezal h gredi in ponovno pretepel. Končno je začela klicati na pomoč in rešili bo jo sosedje, da je ni razjarjeni mož ubil.
— Dva otroka v kotlu vrele vode. Sinček in hčerka podpolkovnika RužičFce v Sarajevu sta se igrala z 11-letnim sinčkom kapetana Mutavdžiča. Podpolkovnikova •služkinja je imela v kuhinji pripravljen kotel vrele vode, ki ga je postavila na tla Ta čas so ,pa pridrveli otroci v kuhinjo in podpolkovnikova heerna je pahnila oba dečka v kotel. Kapitanov sinček je kmalu utmrl, podpolkovnikov se pa bori s smrtjo.
Iz Liublfane
—lj 700.000 Diu za kidanje suega. Ljubljanska občina je določila v letošnjem proračunu za kidanje Snega hi ces'.m oskrbo spJob 569.000 Din. Prekoračila je pa to svoto že zdaj za 300.000 Din, kajti kidanje snena jo je veljalo letos 700.000 Din. Zadnji sneg je obremenil mestne finance dozdaj za 200.000 Din, računati pa je, da jo je še za nadaljnjih 100.000. kajti po ulicah leže še vedno ogromne mase snega. Pobirata ga sicer jug in dež, toda prepočasi. Važne prometne ceste in križišča so še vedno polne snega. Pri kidanju snega in čiščenju ulic je bilo od 7. do 14. t. m. zaposlenih 255 brezposelnih delavcev, ki so pa bili v ponedeljek odpuščeni. Vsak delavec je zaslužil 4 Din na uro. Če je delal nad 8 ur, je prejel za vsako nadaljno uro po 6 Din. Povprečno je torej delavec zaslužil 44 Din dnevno.
—lj Zanimiva predavanja. Z jutrišnjim dnevom prične akademska podružnica C.MD serijo javnih predavanj, ki se bodo tikala narodno obrambnih vprašanj. Otvoritveno predavanje se bo vršilo jutri v petek 18. L m. ob 18. na univerzi. Predaval bo predsednik Narodne Odbrane v Mariboru g. prof. Kenda in sicer »O naši severni meji.« Znano je, da je naša severna meja izpostavljena nemškemu pritisku in čas je že, da se za to vprašanje, ki je življenjskega pomena za naš narod in državo, zainteresira širša javnost, posebno pa akademiki. Akademska podružnica CMD ima v programu še več drugih predavanj, za katere je povabila najodličnejše predavatelje in poznavalce v narodno-obrambnih vprašanjih. Na otvoritveno predavanje so vabljeni akademiki in ostala javnost.
•—lj Droštvo trgovskih potnikov in tn-»topnik<» v Ljubljani skieuje VIII. letni redni občni zbor na soboto, dne 19. marca t. 1. to je na praznik sv. Jožefa, v veliko dvorano Trgovskega doma ob pol 9. uri dopoldan, in ne na nedeljo, kakor se je vrinila pomota na vabilih. 197-n
Danes premiera sladke operete veselega humorja, razkošja, petja tn glasbe
Partner dražestne L i lan Harvey je mladi, elegantni kavalir
Muzika in šlagerji Jean Gilbert Film, ki bo vsakega očaral in strnil vsa srca v en sam utrip sreče in zadovoljstva!
Predstave ob 4., 3 48 in 91 \ zv.
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
—lj Javen shod delavcev in nameščen bo v Ljubljani v dvorani Mestnega doma v nedeljo, 20. t. m. ob 9. uri dopoldne. 1 1*mj steklarjev je v Sloveniji že nad tri mesece na cesti. 300 rudarjev je reduciranih v Se-novem-Kajhtnburgu, 320 rudarjev je reduciranih v Trbovijah-Dobrtii. o(K) železničar-J3v je odpuščenih. Tovarna K1D na Jeseničan stoji. 2110 kovinarjev s tf>00 člani družine je brez kruha. Kemične tovarne v Mo-stah, v Rušah, v Hrastniku, v Celju, kovinske tovarne v štorah, na Muli. v Mariboru, v Celju, v Ljubljani, v Lescah, v Kropi t-U>-je ali obratujejo le deloma. Zalo je Strokov-| na komisija sklicala shode po celi Slovons-j ji in jih je na/aianjenib sedaj /c 30.
—lj Vesela filmska epereta »Dve srci — on utrip«, ki je zdaj na sporedu elitnega kina Matice, ho gotovo zadovoljila občinstvo, saj nastopati v nji lepa Lilian Harvev in njen novi partner VVolfgang Albaeh Retty. Lepo in še celo preveč poskočno igralko že pcziiaaio, njen partner se je nam pa šele predstavil in priznati moramo, da je zelo simpatičen in čeden fant, ki je prav uspešno nadomestil ali izpodrinil Willy Fritscha. Lilian Harvey si lahko čestita, da je tako dobro zamenjala.
—I j Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor«. Drevi ob 2*J. reden članski sestanek. Predava g. profesor Bačrč o Istri. Mandoliniste in vse one. ki ima;o voljo in veselje do sodelovanja v glasbenem odseku vabimo, da se priglase drev; na članskem sestank-u v društvenem lokahi.
—lj I. delavski glasbeni večer »Zarje* v ponedeljek 21. t. m. ob 33. uri v dvorani Delavske zbornice obeta biti prav lep. Spored je izbran in odgovarja komornemu glasbenemu večeru. Uvodno besedo o komorni glasb: pihal bo govoril konservatorist Drago Žagar. Komorni trio in kvartet, ki ga sestavljajo člani opernega orkestra bo igral Beethovnove in Rossinijeve skladbe. Koncertna pevka :n operna sopranistka Anita Maze tova in koncertni pevec in operni tenorist Joža Gostič zapojeta več pesmi. Orkester »Zarje^ pod vodstvom abs. drž. konser. in člana opernega orkestra Janka Oregorca zaigra skladbe Rossinija, Boita, Bi zeta, Straussa in VVagnerja. Vstopnice se dobe od danes naprej v Delavski zbornici I. vhod. L nadstropje (Strokovna komisija). Cene sedežem 8. 6. 4 Din. stojišča 2 Din.
—lj Izredno zabavno burko »Sedem njegovih grehov« ponavlja Šentjakobski gledališki oder v soboto 19. marca. Burka ima toliko dobrega humorja, da se posetniki zabavajo vso igro. Pri predstavi, ki jo je zrežiral gosp. Miran Petro včič, sodelujejo dame \Vnscherjeva, Bučarjeva. Pirčeva, Gorjupova, Koščakova ter gg. Lavrič, škerli, Petrovčič, Karus, Kune, Kukman, Novak, Hartžič in Zalaznik. Kdor Bobi res dober humor, naj poseti predstavo. Ker je zanimanje za to izvrstno burko še vedno zelo" veliko, prosimo, da cenjeni posetniki kupijo vstopnice že v predprodaji. V nedeljo. 20. marca gostujejo Šentjakobčani z gornjo burko v sokolskem domu na Viču, ter vabimo vse Vičane, da si ogledajo krasno burko.
—lj Glasbena Matica. Drevi vaja mešanega zbora ob 20. uri.
—lj Popravek. Včeraj smo poročali, da je padel na Mestnem trgu iz hiše št. 23 na trotoar med ljudi okenski okvir, kar pa ni točno, ker je padel z okna hiše št 24.
—lj Ustanovni občni zbor k. o. JRKD na Viču se bo vršil v nedeljo 20. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih SokoLskega dema. Pol ure pred začetkom z?borovanja se še sprejemajo novi člani. — Pripravljalni odbor.
—lj Zdaj pa bo! Tolikokrat nas je že speljala — doslovno — na led, da smo še sicer precej skeptidni in nas tudi jug, ki je začel včeraj pošteno zreti sneg. ni mogel popolnoma prepričati, da se nam res ponuja — pomlad. Toda ljudje, ki mešajo brozgo po mestu z nekakšno ljubeznijo, pravijo, da zdaj bo. Brozga je namreč popolnoma pomladna.
—lj Kmetijska družba v Ljubljani — Odsek za rejo kuncev vabi na zborovanje kun-cerejcev. ki se bo vršilo v nedeljo, dne 20. marca 1932 ob 10. uri dopoldne v pro-
storih Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg št. 3. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju odseka in načrt za bodoče delo. 2. Pomladanska razstava kuncev. 3. Predavanje o reji kuncev in medsebojni razgovori rejcev. Vabijo se vsi člani k obilni udeležbi. — Odbor.
—lj Nadaljevanje predavanja sodnika g.
dr. Bajiča »O sodobni Nemčiji« se vrši v petek, 18. t. m. ob 20.15 uri v Kazini. To
pot bo g. predavatelj zaključil svoje predavanje z opisom nemškin političnih skupin, predvsem cent ruma. ua-cijonalcev tn raznih socijahstičnih struj ter se dotaknil še nekaterih drugih vprašanj. Interesantna izvajanja predavatelja so na petkovem predavanju v/buidila v naši javnosti veliko pozornost. Ker je število vstopnic omejeno, si jih pravočasno nabavite oz. rezervirajte v tajništvu ZJ^.D. — Kaziuo II. tel. 21-23.
—ij Zanimivo predavanje. Ljubljanska inženjerska komom priredi v pe*ek, dne IS. t. m. ob 18. uri v mali dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani, pritličje desno, predavanje o temi »Smernice za nove predpis« za beton in železobetom«. Predaval bo član komore, g. univ. prof. dr. ing. Miroslav Ka-6ttla Vsi, ki se za predmet /auImajo, so vabljeni. <\*i pridejo na to važno prireditev.
— lj Dve nesreči. Marija Tavčarjeva, 30-ietna delavka v tobačni tovarni, je včeraj popoldne obiskala svojega moža. ki leži na kirurg-ičnem oddelku bolnice. Ko se je vračala domov, je na Sv. Petra cesti spodrsnila in tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. Tavčarjevo so prepeljali v bolnico. Sedaj ležita mož in žena na kirurgičnem oddelku. — V bolnico so včeraj prepeljali tudi 6-letno Marijo Je-ričevo. hčerko teharskega pomočnika iz Mengša. kateri je padel težak hlod na desno nogo in jo ji precej poškodoval.
Pravi pot za dosego
lepih belih zob
kakor tudi istočasna odstranitev neokusno barvanega zobnega obložka je sledeč:
Iztisnite malo količino Chlorodoni eobM paste na suho Cblorodont rob*.© seeiko - i. i špeeijalna ieetka t tobčaetim reiotn drgnite svoje zobe od vseh e>trani, kak >r tudi od cao\;ij aavxdol. Pomočita sele nato ščetko v vodo, tm iiplaknite tri usta temeijto. tzi-iaje s Cbloro-dont ustno vodo. Uspeh je presenetljiv! Nt« kuana barva xobue?u obložka ye izginila »n
ostane Vam v uaib prijeten »vež občutek
Varujte se manjvrednih cenejših posnemani, ter zahtevajte izrecno ie Chloro-dont zobno pasto. Tuba Din i.—.
Sobota, lil. mar ca.-
9.30: Prenos cerkvene glasbe!; 10: P. dr. R. Tominec: Osebnosti velikega tedna; 10.30: V. Pirnat. Od drevesne skorje do plu-taatega zamaška; 11: Salonski kvintet; 12: Napoved časa, dnevne vesti. plošCe; 15.15: Dekliška ura: Zena in umetnost fgdč. Lc-barjevai; 15.45: Plošče; 1«: Prenos koncerta gorenjske sokolske župe iz Kranja; IS: V. Pirnat: Grga Milinski: 20: lVvski m >U-.stieni večer g;. Marjana Kusa; 20.60: Fantje na vasi pojejo (kvartet tvorijo: Luni bar Stane, Lumbdr Jakob, Lumbar Stane, Pavlica Miro); 21: Operetni večer (sodelujejo gdč. Zupanova in g. Jelačin spremljevanjeui salonskega kvinteta); 22: Napoved programa za naslednji dan.
—  SK  Ilirija   (lahkoatletska sekcija).
Hrcvi ob 2Qd uri bo v kavami »1'vropi* m« ja načel>tva. Trening cross-country tekačev na igrišču bo danes ob pol 1£. uri. \ m in točno! — Tajnik,
Delavstvo v borbi
za vsakdanji krtih
V nedeljo bo v dravski banovini 28 velikih in več manjših delavskih shodov in sestankov
Ljubljana, 17. marca.
Delavske organizacije so izdale na delavstvo in nameščence bedeči proglas:
Delavci! Nameščenci!
Stremljenje mednarodnega kapitalizma po splošnem znižavanju mezd in piač delavstvu m namešćenstvu. to je, vsemu delovnemu ljudstvu, je posledica, ki gospodarsko kri/.-o le še poostruje do nenavadne stopnje, tako da je te dni naraslo število brezposelnih delavcev v Jugoslaviji že nad l&J.Oou. 1100 steklarjev je v Sloveniji že nad tri mesece na cesti. 300 rudarjev je odpuščenih v Senovem-lvajlienbergu. 140 rudarjev je reducirarrih v Trbovljah-Dobr-n-a. Te drai se je odpustilo še nad ISO delavcev v tem premogovniku. Okoli 300 železničarjev je reduciranih. Nastavi-jericem in državnim nameščencem bodo znižani prejemki od 5—12 odstotkov. Kemične tovarne v .Mostah, v Rušah, v Hrastniku, v Celju, deloma stoje in delavstvo gladuje. V usnjarski industriji v Šoštanju in pri Pollaku na Vrhnilvi je odpovedana služba mnogim delavcem. .31 ro kovinarjev Kranjske industrijske družbe na Jesenicah tn okolici je s 15. marcem t. 1. brez zaslužka. Z njimi strada nad oOOO žen in otrok. Kovinske tovarne v Štorah. na Muti, v .Mariboru, v Celju, v LjubDfani, v Lescah, v Kropi obratujejo samo ob skrajšanem delovnem času in z zmanjšanem številom delavcev, oziroma skrčenem obratu.
To je nekaj strah vzbujajočih številk, ki ne govore le o položaju, temveč slikajo strašno stanje delavstva in njih rodbin, ta-korekoč smrtno obsodbo in gladovanje ti-sočev in desettisočev ljudi. In vendar?... AH naj klonemo?
Delavstvo,    organizirano    v svobodnih strokovnih organizacijah, je po svojih organizacijah in Delavskih zbornicah predlagalo pravočasno, kako se naj ustavi val zniževanja mezd in plač, ker pomeni to obenem obubožanje obrtnika, trgovca in v prav veliki meri kmeta. Predlagalo je, kako pristopiti  k  pravilnemu   reševanju gospodarske krize, iz katere izhaja danes ves kaos in ogromne redukcije delavstva. Predlogi so bili stvarni ter zahtevali, da bremena zaradi nastale krize nosijo progresivno vsi in ne kakor danes, večinoma le delavci in nameščenci ter njih rodbine! Delavci in nameščenci  hočejo   še  enkrat informirati merodajne faktorje in vso javnost o svojih predlogih. Nočejo govoriti samo o težkem položaju delavstva in o pogubonos 'h po-sedicah, ki nastopijo, če se ne preneha z večnimi redukcijami in z ustavitvami obratov. Iznesti hočejo še enkrat svoje predloge in  zahteve za  stvarno  reševanje tega eminentno važnega vprašanja ne samo v prid delavstva, nego v prid vsega narodnega gospodarstva in države v ožjem pomenu. Zato sklicuje Strokovna komisija javne shode, odnosno sestanke, ki se bodo vršili v nedeljo, 20. marca L I. v Ljubljani: v veliki dvorani Mestnega doma ob 9. uri dopoldne; v Mariboru: v dvorani Delavske zbonuice ob pol 10. uri dopoldne; v Celju: v gostilni »Zeleni travnik« ob 9. uri dopoldne; v Štorah: ob 14. uri; v Hrastniku: v dvorani Konzumnega društva rudarjev ob pol 16. uri; v Guštanju: v gostilni Milonik ob 9. uri dopoldne; na Jesenicah: v Delavskem domu na Savi; v Lescah: v gostilni Katrinek ob 16. uri; na Muti:  v gostilni Dobnik  ob  15.  uri: na Fali:  v prostorih Viktor Grahor ob 17. uri; v Tržiču: v Zadružnem domu ob 10. uri dopoldne; v Medvodah: v gostilni Postišek ob 14. uri; v Kranju: v dvorani hotela »Nova pošta« ob pol 10. uri dopoldne; v Mežici: v dvorani Konzumnega društva ob 9. uri dopoldne: v 2rečah: v gostilni Orož ob 9. uri dopoldne, v Rušah: v gostilni Magdič ob po! 16. uri: v Lešah: v gostilni Jasser ob 15. uri; v Trbovljah: v Delavskem domu ob 9 uri dopoldne; v Ptuju: v hotelu »Skm« ob pol 10.
uri dopoldne; v Breziiem ob Dravi, v Rogaški Slatini, v Martinjaku, v Velenju, f
Sladkem vrhu, v Ribnici na Pohorju, v Kočevju, v Starem trgu, na Rakeku in v osta-Mh manjših krajih pa se vrše odborov e ie-je z udeležbo članstva, kjer se bo podpisala spomenica in odposlala na pristojna mesta.
Na teh shodih in sestankih bo delav-st\o odločno zahtevalo izvedbo jvoj li predlogov in zahtev ter manifestiraao, da se I. preskrbi čimveč zaposlitve domači obrti in ind-ustriji s tem. da se dobave za državo, iavne institucije, občine itd., oddajajo prvenstveno domačJm tvrdkam ter se iiib omogoči polno obratovanje in zaposlitev delavstva. Materijal, ki se izdeluje lahko v državi, naj se ne kupuje v inozemstvu; 2. pri zgradbi železu škili prog ves kapital prenese iz inozemstva. Materijalne nabave pri gradbi novih železnic >,e morajo vršiti pri domačih podjetjih; uvede javna kontrola nad bančnim kapitalom, uad karteh in industrijskimi podjetji; -k uzakoni socialno zavarovanje, predvsem za brc/-poselnoNt, onemoglost, starost in >mrt. Zakon o zavarovanju delavcev se izvajaj strogo in naj se takoj obnove samouprave v \ seh forumih delavskega zavarovanja in varstva: 5. odredbe pravilnika bratovsk h skladnic glede brezposelnih rudarjev takoj izpremene in zvišani pnnos za borze dela naj se nanaša enako na rudarske delavce in delodajalce; 6. izvaja najstrožja kontrola nad izvajanjem zakona o za^.i delavcev in se ne trpi nikakšno prekoračenje- osemurnika, pač pa stremi za uvedbo 40-urnega tednika, da se tako omogoči zaposlitev sedaj nezaposlenega delavstva; 7. država prispeva potom javnih borz dela znatna sredstva v pomoč nezaposlenim. Poleg podpor borz dela, ki pripadajo nezaposlenim, naj se organizira v vseh večjih delavskih centrih, kjer so so obrati ukinil', posebne prehranjevalne odbore, v katerih naj sodelujejo zastopniki strokovnih organizacij, pristojnih občin in banske upra\e. Delodajalcem, javuuii oblastim ii občina ni naj se naloži, da prispevajo v denarju ali v naturi za ionde takih odborov. Rezervni fond 17,000.000 Din, ki ga ima Borza dela, se naj izroči v podporni fond za nezaposlene; S. nujno izvrši večja akcija za javna dela stavbene stroke in drugih stroka; 9. uvede kontrola in sodelovanje delav>k li organizacij oziroma zaupnikov v gospodarstvu in gospodarski politiki industrije.
Delavci in nameščenci! Naj ne bo v Našem kraju nikogar, ki bi prezrl važnost teh shodov in sestankov! Vsi od prvega do zadnjega z ženami in otroci na shode in sestanke, da bodo slišali vaš gla- n \a;o voljo najme-rodajnejši činitelji. Naš interes nas kHče, naša organizaejska zavednost nam nalaga, da izpregovorimo svojo besedo ter svarimo pred najhujšim in se borimo za izboljšanje sedanjega ooložaja.
Strokovna komisija za Slovenijo
(kot oblastni odbor URSSf). Savez Metalskih Radnika Jugoslavije. Zveza Rudarjev Jugoslavije. Splošna delavska zveza (ORS) Jugoslavije. Osrednje društvo lesnih delavcev. Savez privatnih nameščencev Jugoslavije. Zveza živilcev Jugoslavije. Savez monopolskih radnika(ca) Jugoslavije, Osrednje društvo oblačilnih delavcev. Organizacija strojnikov in kurjačev Savez stavbinskih delavcev. Društvo brivsko-la-suljarskih delavcev<k) v Ljubljani.
— V«e Sokolsko članstvo na Gorenjskem opozarjamo na koncert sokoirske iupe Kranj, ki se vrši na praznik, dne 19. t. m ob pol 16. uri v Narodnem domu f Kranju. Točen spored je objavljen na Lepakih ki so iih prejele vse včlanjene edinice. Torej, btvstre in bratje, 19. t m. v Kranj! Zdravo!
Dubu
»SLOVENSKI N A R 3D«, dne 17. marca
8tev. ft3
Pripravili smo za
noc
izbero pomladanske obutve.
Da bi Vas mogli postreči kar naj popolne je, nas obiščite že sedaj, dokler ni velikega navala.
Vinotoč „Pri povodnem možu"
na Galusovem nabrežju št* Z7
je zopet odprt. Toč'.jo   e prvovrstna štajerska,  " 'enjska in dalmatinska vina po najnižjih cenah. Priporoča se za obilen ibisk.
Hotel Bellevue, Omiš Dri Spliti*
Najlepša dalmatinska riviera. Morje, pesek, solnce, zrak, romantika nadkriljuje vse
Prebiti nekaj dni v botelu Bellevue se pravi koristiti zdravju. Dobra hrana, zdravilna pitna voda v sobah, električna raz« a in kurjava. Peščeno kopališče   Takse ukinjene.
Popust cenovnika. Na zahtevo pošljemo prospekte.
Kompletna penzija Din 55.— do Din 75.— na dan.
Novodošlo — specijelno damsko vino iz kleti kneza Windischgratza — toči se v AUTOMAT BUFFETU
na Aleksandrovi cesti št« 4
(palača »Viktorija«) — Tel. 2308
>«4fciff og1asi<
"sako beseda 4© par.   Plača mc tanka  tadi • gnamkah* ta odgovor  znamko I      Na  vprašanja  brea  znamk* n* ,    r>slem>nriamr>       Najmanj** i&n* Hiti —«■»
Tednik »ZABAVNI UST«
Stražišće pn Kranju. — Vsaka številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T
FOUGURT
bolgarsko Kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna. Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa) Po želji dostavlja tudi na dom. 35/T
Naicenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER. LJUBLJANA,   Sv.   Petra  cesta 14.
22/T
PEK. POMOČNIKA
predpečnika, vajenega vseh pekovskih del, ki zamore s spričevali dokazati, da je bil že več let zaposlen pri parni pekarni, sprejme s 1. majem t. 1. Parna pekarna v Dolenjem Logatcu. 1206
ČEVLJI
N A OBROKE
TEMPO«.   Gledališka   ulica 4 (nasproti opere)
19/T
92.000.— Din HIŠA (VILA)
4 sobe s pritiklinami in kletjo zgradi stavbna družba »Jugo-grad«. — Informacije- Ing. Pust. Streliška ulica 33. 34;T
PRODAJALKA
izučena v trgovini mešanega blaga, z večletno prakso, ni obvlada tudi nemški jezik, možna tudi vseh del v gospodinjstvu, želi kjerkoli stalno nameščenje s 1. aprilom. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Prodajalka 1205«.
PREKLIC
Preklicujem obrekovanje zoper gdč. F. Tomše z Viča, Vič, 17. m. 1932.
Jerni Keber
TOVORNI AVTO
IV2 tonski, generalno popravljen, novo karoseriran — zelo poceni proda Pergler, Maribor, Mlinska št. 44. 12u7
GOSPODIČNA
ki govori nemško in slovensko, išče mesto k otrokom ali v pomoč gospodinji. — Any Siher, Krapina, Popovec. 1204
PEKARNO
s kompletnim inventarjem, v trgu brez konkurence, odstopim s 1. aprilom za 3000 Din. Pogodba traja se 7 let. Josip Bezenšek, pekarna, Pil stanj pri Kozjem. 1203
KAMENTJSA
Steinrotel, Monticola saxati-lis, samca kupi oskrbnik Fi-šer, Radovljica, 1202
STISKALNICO ZA SENO
^Heupresse) dobro ohranjeno kupi Ed. Suppanz, Pristava, 1201
DIN 125__
1 ms žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 23/T
v »Slov. Narodu«   so najcenejši način oglaševanja.
Vsaka beseda stane samo 50 par brez vsake druge pristojbine.
Naroča se lahko tudi v naslednjih podružnicah:
MARIBOR. Grajski trg št. 8;
CELJE. Kocenova ul. 12;
NOVO MESTO  Ljubljanska cesta;
JESENICE  Ob kolodvoru št. 101.
Poslužujte se ugodne prilike!
»Slovenski Narod« je edini slovenski popoldanski dnevnik.
Višek dunajskega velesejma
je
Julija Krnpnika
veličastna
MODNA REVIJA
Ki »e bo vršila 14. marca ob u>8. zvečer v veliki dvorani dunajskega »Kor-'orthaasa«.
Vstopnice naročajte brzojavno na nas naslov:
WIEN VT!.. KAISTCRSTRASSF 115.
5z
Albert Sotrel:
V
Roman
— Vaša sestra ima posebne načrte glede bodočnosti gospodične Emme. Jaz o njih ne govorim; pravim samo, da samostansko življenje ni za gospodično Emmo; samostanska puščoba bi jo ubi-*a\ P.na ™ za to- Vaša sestra jo je pa prisilila, segla je po strupenem orožju, po orožju, ki ubija — Razumete, gospod baron? Vaša sestra je napolnila z grozo dušo vaše hčerke; rekla ji je, ] da se ne more omožiti, ker ima blazno I mater; to pa ni res. To oviro odstranim, kadar boste hoteli. Druge ovire se pa tičejo samo vas, gospod baron. Vedite samo, da je vzrok očitkov vaše žene tudi vzrok duševnih muk vaše hčerke; ista usoda, ista krivičnost, ista pokora teži obe; in obe zapadeta smrti, Če ne bosta utešeni njuni srci.
— Kaj hočete   reči s tem?   — je vzkliknil baron, drhteč od jeze.
— Povedal sem vam, kar sem vam hotel povedati, gospod baron. Vi pa izvolite razmišljati o tem.
— Ne razumem vas, gospod, — je dejal Rofosse. — Sicer se pa bojim, da utegnem uganiti, kaj mislite. Sprejel sem vas in vas prosil, da ste ostali tu, pa nisem storil prav; vaše poslanstvo bi mi bilo moralo oznaniti, da prinašate zmedo v mojo hišo. živeli smo v miru, pa ste prišli in obudili s svojo vražjo umetnostjo že davno mrtve spomine, pokopane pred dvajsetimi leti. Ostati bi bili morali pri svojem zdravniškem poklicu; resnica vam ni znana, vaše domneve vas varajo, ker slone na pričevanju, ki ga nikoli ne bom priznal. Videli ste tega nesrečnega fanta na smrtni postelji; ne vem, kaj je vam povedal. Če je vam pa zatrjeval, da je nedolžen, in če je hotel naprtiti svoje zločine komu drugemu, je lagal, gospod, grdo lagal!
— Nepomirljivi 3te, gospod baron, — je dejal Chebskv. — Dvajset let je minilo, pa ga še vedno obsojate; pri tem pa nimate niti najmanjših dvomov In prav nič vas ne mika odpustiti___
— Dovolj! — je zakričal baron. — Dovolj, gospod! Tu pri meni ste in prepovedujem vam govoriti o teh rečeh. Zbogom.
Chebskv ni odgovoril. Pozdravil je in odšel. Spotoma je mrmral sam pri sebi:
— To je pa že od sile. Ti ljudje se niso prav nič izpremenili, ostali so slepi in gluhi. Jaz se pa še vedno tresem in dvomim. No. pa naj bo! Pravica in pravičnost sta na moji strani. Samo še eno orožje potrebujem za zmago in drevi bo tudi to v mojih rokah.
Ko se je pomiril, je odhitel po stopnicah in potrkal na vrata monsignora Dottija.
XXV.
Rofose je ostal nad dve uri zatopljen v svoje misli. Pomiril se je bil sicer že močno, toda njegov duh je bil še vedno zbegan. Pod vplivom te mešanice občutkov je zaman iskal v sebi luči, ki bi ga vodila.
Vstopila je Emma. Njen obraz je bil miren, smehljajoč.
Rofosse je vstal.
— Vse vem! — je dejal osorno in grozeče.
Emma je prebledela in se opotekla.
Rofosse jo je prestregel, da ni padla. Žal mu je bilo, da je izgovoril te besede. Ves se je izpremenil. Jeza ga je hipoma minila, mislil je samo še na nevarnost, pretečo hčerki.
— Nisi storila prav, da mi tega nisi povedala, — je dejal; sicer pa zdaj itak vse vem in storiti hočem vse. kar boš hotela. Hočem, da boš srečna.
— O, dragi moj papa! — je zaše-petala in ga objela. On jo je pa pahnil od sebe in vzkliknil:
— Ta človek te hoče vzeti, ločiti naju misli! Odvede te in ne boš me več ljubila. Ostanem tu sam in umrem zapuščen.
— Imeli boste dva otroka, — je ugovarjala Emma sladko.
Njen glas je zvenel tako iskreno, da je prodrl starcu v dušo.
— Misliš? To bi bile zelo lepo. Mislil sem že na to, toda treba bo še dolgo čakati.
— Saj počakam, papa; čakala bom z vami, pri vas ...
Rofosse se je potolažil; solze so mu zalile oči.
— Tako ... teta ... in Onesim... je dejala Emma.
— Bodi brez skrbi, za vse na svetu bi te ne dal temu intrigantu... V samostan ne pojdeš. Teti sem to že povedal.
— Je že tu! Ščitite me! Bojim se je! — je zašepetala.
Prišla je Athenais š Fontemorsom. Stari baron se je obrnil k njima, rekoč:
— Prav kar sem govoril z Emmo. Onesimova prošnja jo je zelo ganila, toda navzlic vsej naklonjenosti, ki mu jo izkazuje, navzlic njegovemu simpatičnemu značaju in uglednemu družabnemu položaju ...
— Z eno besedo, ga odločno odklanja, — je dejal grof.
Rofosse je povesil glavo. Emma se je skrila za njegov hrbet. Athenais se je srdito ozrla na voltairovca. Mislila je, da je Emma že v njunih rokah. Fontemors je nadaljeval:
— Torej je sklenjeno: Emma pojde v samostan. Cenim njen sklep, prav nič se mi ne smili, sa] ji ne bo nič hudega.
— Kdo to pravi? — je vzkliknil baron.
— Saj se noče omožiti! — je odgovoril Fontemors.
— To še ne pomeni, da se noče omožiti.
— Premislila si bo; vest si bo izprašala.
Emma je stisnila očetu roko in zašepetala :
— Povej ji to.
— Draga sestra, govoriva jasno: Emma ne vzame bratranca, to drži; izjavljam pa tudi, da ne pojde v samostan, dokler bom živ. Moja hči ni rojena za samostan; prav kar mi je to povedala in prosim te, da jo pustiš pri miru.
Fontemors je zdaj poplačal Athe-naidi pogled.
Athenaidin poraz je bil tako velik, da se je Fontemors skoraj sprijaznil s svojim. Snel je očala in skrbno obrisal stekla. Hotel se je v polni meri veseliti poraza svoje svakinje.
Teta je prijela Emmo za roko in jo potegnila k sebi, rekoč:
— Je to res? Si res izjavila to? Emma se je vsa tresla; pogledala je
teti v oči in odgovorila:
— Da,
— No da, saj vem, od kod piha veter; ta zdravnik ti je zmešal glavo.
Potem se je pa obrnila k bratu, rekoč:
še po smrti nima miru
Afera z blagoslovitvijo Briandovega trupla — Je hotel Briand cerkveni pogreb ali ne ?
Prva vest o tem, da bo BTiondovo truplo pred 'pogrebom blagoslovljeno, je prišla tako hitro po njegovi smrti, da je že vnaprej ovržena domneva, da so se vodila glede blagoslovitve dolga pogajanja. Jasno je, da je gotovim lijudem v Franciji zelo neprijetno, da je bil poročevalec ločitvenega zakona cerkveno pokopan. Po mnenju teh ljudi je bil Briand cerkveno pokopan mimo svoje volje, če ne naravnost proti nji. Odgo-vomi so v tam pogledu njegovi sorodniki, če se cerkev ni kradeoma'lo vsilila.
Z druge strani se pa zatrjuje, da se pariški knez »škof kardinal Verdier nikakor ni ponujal, kaj šele, da bi bil prišel s predlogom, naj se vrši pogreb iz notredamske katedrale, temveč so ga za blagosflovitev Briandovega trupla naprosili in je pač privolil. Malo >e upanja, da bi prišia resnica fedaj na dan. Neki pariški popoldnevnšk je (priobčil v soboto razgovor z neimenovani kne-zoskofijskim dostojanstvenikom, ki je pariško javnost zelo razburil. Po tem razgovoru je veljal Briand pred 'leti za izobčenca. Po kanoničnem pravu ni potrebno, da bi bilo izobčenje iz cerkve posebej razglašeno. Vsak človek, ki je zakrivil! kaj proti interesom cerkve, je izobčen de facto, a Briand, ki je v prvi vrstii odgovoren, da je dobila Francija ločitveni zakon v njegovi koncepciji, je bil napTam cerkvi v istem položaju, kakor italijanski kralj, predno je bila sklenjena lateranska pogodba.
Kakor je pa bilo z lateranslko pogodbo razveljavljeno izobčenje ita&janske-ga kralja, tako je padlo tudi Brdandovo izobčenje avtomatično s tem, da se je kesal in sicer učinkovito kesal, kakor je izipričal s tem, da je navezal diplomatske odnošaje z Vatikanom ter z osnutkom zakona o izipremembi določb
o kongregacijah in o verskih združenjih. Kardinal Verdier se je pogosto sestajal z Briandom in prišel je do prepričanja, da so nastale v notranjem življenju slavnega državnika temeljite izpremem-be. Briand je baje sam zahteval, naj bo njegova mati pokopana cerkveno. Neimenovani cerkveni dostojanstvenik govori celo neprikrito o Briandovi pismena želji, naj ga pokopljejo po cerkvenih obredih. Cerkveni dostojanstvenik pa ne pove, kje dotični dokument leži, niti kaiko se glasi ali česa se tiče sicer.
Neki drugi pariSka tis* pa reproducira telefomični pogovor, ki opisuje vso zadevo čisto drugače. Knezoškotijski ordinarijat je baje tajkoj po Briandovi smrti teiefonrrai na njegovo stanovanje m »ponudil najprej duhovnika, ki bi ostal pri mrliču do pogreba, potem usmiijen-ko m nazadnje še križ, pa Je bilo vse odklonjeno. Končno so se pa z RrJan-dovimi sorodniki domenili tako, da bo dovoljena blagoslovitev trupla, fcS jo pa mora opraviti kardinal sam.
Vse to je zeJo nejasno in malo verjetno. Ostane samo fakt blagoslovitve trupla, ki se je o njem neposredno po smrti mnogo govorilo, in pa dejstvo, da je bil Briand v Cocheretu pokopan cerkveno. Tudi sicer se je o Briandovem pogrebu mnogo podemrziralo. Radikalom je bila neprijetna misel, da bi se pogreba velikega pacifista udeležila vojska. Toda pogreba na državne stroške, torej narodnega pogreba, si brez vojske skoraj ne moremo misliti. Nazadnje je bil sklenjen šepav kompromis, da bo vojaštvo pred krsto defiliralo, za pogrebom pa ne pojde razen republikanske garde, ki je in ni vojska. Navaden človek se pogrezne v večni mir takoj, čim z a ti sne oči, imenitni ljudje morajo pa še na večni mir dolgo čakati.
100 za 100
Pri nekem dunajskem draguljarju se je zglasil pred tedni elegantno oblečen mož in se predstavil za uradnika egrpt-skega konzulata Ahmeda Alija. Izjavil >e, da bi rad kupil za hčerko egiptske-ga poslanika nakit. Pokazali so mu dragocenosti, ki pa z njimi m bil zadovoljen, temveč je priporočil draguljarju, naj svojo zalogo izpopolni, da bo lahko naslednjega dne izbral primeren nakit. In res je izbral Egipčan naslednjega dne zlato zapestnico z velikim briftan-tom. Zadnjo besedo naj bi seveda iz-pregovorila poslanikova hči. Zato sta se odpeljala uradnik in draguljar na konzulat. Tam je pa Ali Ahmed ugotovil, da poslanikove hčerke ni doma. Menil je pa, da lahko sklene kupčijo na svojo roko in dal je draguljarju na račun bankovec za 100 egiptskih funtov.
Zvečer je pokazal draguljar bankovec svojemu prijatelju, ki je pa ves presenečen ugotovil, da je na bankovcu napis v cirilici. Šlo je namreč za ruski carski bankovec za 100 rabljev. Seveda Egipčana ni bilo nazaj. Sploh pa ni šlo za Egipčana, temveč za bivšega ruskega konjeniškega častnika Petra Kuk-sina Makarova, znanega pustolovca in sleparja, ki je bil od leta 1924 zaradi sleparij po raznih državah že sedemkrat obsojen. Zdaj mu bo dunajsko sodišče prisodilo osmo kazen.
Ruske carske
dragocenosti
Sotirudnik londonskega lista »News Chronicte«, ki se je mudiil nedavno v Moskvi, ve poročati, da so se ohranile v zakladnici ruskih carjev samo največje dragocenosti, ki jih je težko spraviti v denar. V Kremlu hranijo še sedaj krono Katarine Velike, posuto z brnjanti, kri tehtajo nad 3000 karatov. V tej kroni je tudi krasen rubin v velikosti golob-jega jajca. Boljševikj cenijo krono na 104 milijone zlatih rabljev. 2ezlo carice Katarine, okrašeno z velikim bri-Ijantom. ki ga je podaril vladarici znani državnik Orlov, cenijo na 64 milijonov rabljev, državno jabolko pa na 148 milijonov. Prodan še ni tudi veliki križ Sv. Andreja, ki je bil izdelan v 2enevi L 1776, niti krasna briljantna tiara, ki jo je kupil car Aleksander II. za svojo ženo v Parizu.
Poleg teh dragocenosti hranijo v Kremlu tudi red Belega Orla, okrašen s smaragdi, velikim safirjem in velikimi briljanti. Znameniti briljant »šah« cenijo boljše viki na 29 milijonov zlatih rabljev, toda kupec se še ni našel. Ta briljant je kontribucija, ki jo je morala plačati Perzija 1. 1829 za umor ruskega diplomatskega zastopnika Gribojedova Zgodovina tega briljarrta je znana točno celih 4000 let nazaj. Dragulj so pripe Uali iz Indije, bil je last treh perzijskih dinastij, slednjič ie pa prišel na šahov
prestol kot najsvetejša amulet. Perzija je plačala z nJim Rusiji odškodnino za umor Gribojedova in še za tri drage zločine.
Sovjetski meTodajni krogi so sotrud-ndJcu angteSkega Usta svetovali, naj priredi v Evropi loterijo, ki bi se razširila tudfi na Ameriko. Dobitki te loterije bi bile ruske carske dragocenosti. Sovjetska vlada predlaga, naj bi izdali 300.000 srečk po 1000 dolarjev tako, da bi zbrali 200 milijonov dolarjev. Angleški novinar je pa odgovoril boljševikom, da rm skoraj nobenega upanja, da bi bilo mogoče priredi tli tako loterijo. Je namreč veliko vprašanje, če bi bila ta loterija sploh popularna, poleg tega bi se pa ne našlo noti v Evropi, niti v Ameriki toMko ljudi, da bi pokupiri 200.000 tako dragocenih srečk. Največjih dragocenosti iz zakladnice bivših ruskih carjev torej zaenkrat še ne bo mogoče spraviti v denar.
V mestih in na kmetih
Moderni človek se po mnenju mnogih zdravnikov prezgodaj postara in umre. Njegovi organi niso enakomerno vpreže ni in nekateri se obrabijo prej, predno je porabljena vsa njihova sila. Velika je razlika med človekom, ki se je rodil in ki živi do smrti na kmetih, in med meščanom, zlasti v velikih mestih. Na kmetih se človek sicer utrudi in fizično izčrpa, da je na zunaj starejši, to pa le, ker ne pazi na svojo zunanjost in ne neguje svojega telesa tako, kakor meščan, toda jedro ima zdravo. Nasprotno je pa meščan, ki se higijenično oblači in neguje, koplje pogosteje, manikira in izpuli vsak siv las, zdrav le na zunaj, kakor rdeče, znotraj gnilo jabolko. Pod njegovo skrbno negovano kožo bije bolno srce, med njegovimi izvežbanimi mišicami utriplje-jo bolne žile, njegovi prebavni organi so često bolni. Podoben je drevesu, ki je sicer košato, stoji trdno in razprostira svoje veje, zadostuje pa najmanjši vihar in ga poruši.
Za človeka v velemestu velja izrek: Ni tako star, kakor je, ni pa tudi tako star, kakor se zdi, toda o njegovi starosti bi lahko govorili samo njegovi notranji organi, ki o njih delovanju odločajo zdravniki. Podoben je avtomobilu, ki se v njem vozi .Kolesa avtomobila, to so njegove žile, in kakor ima avtomobilist s seboj vsaj eno rezervno kolo, da lahko poškodovano ali obrabljeno kolo izmenja, tako mora imeti tudi človek vedno pri sebi kolesa za izmenjavo, ki jih pa nima, pač se pa žene vedno naprej, dan za dnem, brez počitka in tako se vsi njegovi organi obrabljajo, pelje se tako dolgo, dokler more, ko pa to ali ono kolo odpove, ga ne more nadomestiti. Pretežna večina ljudi umira prezgodaj, ko odpove službo samo en življenjski činitelj, čeprav so drugi v še popolnem redu. Zlasti pri šibkejših in starejših ljudeh zadostuje malenkostna nezgoda, pa se ustavi tok življenja.
MED PRIJATELJICAMI
— Oh, kako strašne sanje sem imela nocoj!
— Kaj se ti je pa sanjalo ?
— Oh le pomisli, draga moja, sanjalo se mi je, da so planile name in me hotele raztrgati vse zveri, ki imam iz njih krzna narejen kožuh.
— Beži no, kaj se bojiš zajcev!
V knjigarni.
— Rada bi knjigo, ki bi bila primerna za novoporočdjce.
— Morda »Ljubezen in življenje v naravi«?
— Ne, ne, midva že imava stanovanje.
mm
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiaaamo« Fran JezerteH- — Za opravo in inoeimou dol usta; Oton Cžinatol, — Vol t LJubljani.
HB
1B