azkoraci e in tj oglasil; eč rajni1 rajniki' na rad»! sporoif Ivizal si 10 nePr AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 18, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. boji, da bo potegnjena v evropski vojni vrtinec Ohijski demokratje so izključili Daveya kot delegata na konvencijo Columbus, O. — Bivši ohijski governer Martin L. Davey ne bo delegat na prihodnji demokratski narodni konvenciji. Tako sta odredila državni načelnik demokratov Dva odlična Poljaka umrla v ujetništvu Paris. — V konfinacijskem taborišču Renienburg v bližini Berlina sta umrla clva poljska pro- p •• . . • _ ji fesorja in sicer 70 letni Stanislav ™nClJ0 Skrbi pOgOflba Estreicher, bivši predsednik kra- med NettlČijO in Ogrsko Budapest. — Nemčija in Ogrska sta se sporazumeli na novi kovske univerze in Jan Sajdak, bivši profesor na univerzi v Po- Italii ««ki fašisti svarijo narod, da se ne sme udati ofrpnelosti, ker položaj za Italijo ne bo vedno tako brezskrben kot je sedaj. Narod naj se ka r pripravi na najslabše. Rim, 17 SnIk aŠisti^ stranke, — Ettore Muti, nost zgrabiti za orožje. Zato je iz-[mora biti Italija pripravljena v ) svaril^- V,evropsko vojno. To j sme udajati sanjam, da so nam časoni -u Priobčeno v vseh1 naklonjene gotove države, ker diMil P0 seji fašističnih vohu 12 26 P«»vinc. ja, skJea"a falistov letuje itali-več i!Tnar°du, naj ne da pre r»dnih morda Im'-narod varilo, da boj vsem, predvsem pa z dobro vo-al'ja vsak čas posegla z ljo. Zato se italijanski narod ne vojno. ~ v vseh j naklonjene nas glede tega lahko zgodovina uči drugače." Muti je nadalje izjavil, da bi bilo za deželo skrajno nevarno, če bi popustila v svoji protibolj-ševiški, protidemokratski in pro-tiburžvaski politiki. Tajnik fašja je naročil svojim podvodjem, da morajo biti vedno natančno poučeni o situaciji v splošnem in o mnenju naroda v svojih okoliših. Ti naj tudi tolmačijo narodu vzroke, kadar bo začela vlada dajati manjše por-cije živil in kadar bo začela zahtevati od ljudi razne stvari. Arthur Limbach in sena-lZnanJU- ^mčija je po okupaci- ^ ^ dbj ^ b() ft~\ u rr i • i J1 ponudila Estreicherju pred- tor Donahey. Kakor se pripove-1 , , , ,.....,. j„. /t, i. • \ .sedstvo nad poljskimi pokraji- du.ie, senator Donahey ni dovo-1,,. • ... . ,, ... , , . ..i t^v . 1 nami, ki jih je zasedla Nemčija. nI, da bi prišlo Daveyevo ime na . , ,, . . ,■ . , ., , ., , . , „ Ker je to odločno zavrnil, ker ni listo distriktnih delegatov. Go-,, , , , .,. .. . , , „ . . j. , , , 'hotel biti nemški hlapec, so ga von se tudi, da zna to .zapostav- ,, , ,. inr. , . . „ . , , . ... ~ , j oblasti z 100 drugimi profesorji Ijanje tako ujeziti Daveya, da' , . . , , . ' nHiMHi, v gorj omenjeno tabori- foa- SlmPatij lasisti Ano-u- kažeta Jf J0> Francijo, ki S tem mislijo odkar sta P,riJazn° lice Italiji, La zaceli jo. vojno z Nemči- "Ne Ja Italije kar 0 Sltuaci" voinp Se ^če evropske yujne, vedno tak« j i* je serin i t, 0 nedolžna kot Italija bo Potrebo in dolž- J^t: Francija pošilja ^»"Ja žito v sPanijo na debelo 18,- lsa-e ugo- Cijo ip y -I Aied Španijo in Fran- na tr Zadnji teden podp dna Vi.Ska Pogodba, ki je u_ Ižp Jdobedeželi. IzMarselja sta 'cellPeljala dva parnika v Bar-I melono 32 onn + * • • + • I je f> ton pšenice in tri- v Maa-TSki parniki 80 odpluli I Španijo -da tam nalože Žito za Poleg tega je na potu leji c jredn pre(Uwdala ^Panija pa sadje, s:Vrn8ki ___________ meno hdznimi predmeti. V za meji dvajset vla- svi- .96 89 c 795 74c CE L9c 88 i8c (4 c i7c 7 c 98 45 9c 10 J c J 9 iS iS f^nvsem —F" v in Pomaranče,' dalje ZVePlo. Mrs - p ' 01t«n za kongres Governer R • I kei* določil d lcker bo v krat-I *Ve> PH katerih Zf izredne voli" lesnika Za 22 !f- izvolil° kon" ^ umrWa k distrikt, namesto : Volitvebodon^Snika B°lt0na- bodo tudi ,najbrže v marcu, ko ! v Cleveland, ^. za nov'e davke ; So kanri^ w. ricakuje se mno-Ci » t0da republikan" I Mrs. Bolt uradno podprli I Grešnika"' S°progo umrle^a 30 letni, soboto ca "Lipe' Prve črne čete so dospele v Francijo Paris.. -— Spahi iz Alžira in Maroka, ter pehota iz zapadne Afrike, so že dospele na francosko fronto. Tudi vse druge francoske kolonije so obljubile, da bodo poslale vojaštvo. V zadnji svetovni vojni je dala samo afriška kolonija Senegalija, ki je manjša kot država Nebraska, več sto tisoč vojakov Franciji. V zadnji svetovni vojni so se Nemci teh črnih čet zelo bali, ker so imeli navado, da so planili iz jarkov z divjim smehom na obrazu in nekateri samo z noži v rokah. Slovenski zlati rudnik še vedno obratuje Zlati rudnik, Comeback Mining! Co., kjer ima tudi več Slovencev svoje delnice in ki se nahaja v državi Idaho, še vedno obratuje. In kot pripoveduje Mr. Louis Truger, ki je poslovodja rudnika, rudnik dosti obeta, kadar se ga bo začelo v večjem obsegu izrabljati. Mr. Truger odpotuje nazaj jutri. O tukajšnji zimi se je pa Mr. Truger izrazil, da je prava igračka proti zimam, društvo^20' -J^uarja praznu- ki jih imajo tam, ko zapade vse letnico oh rlpa št 129 SNPJ 30 od 5 d0 15 čevljev snega, 'ico v ax^oia z oriietnn ves p- Zadušnica' V, nedeljo ob desetih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Nežo Hribar. Prijatelji so prijazno vabljeni. v SNr>""ja z Prijetno vese-Ples U na St. Clair Ave. Za Prij 1*1 Jazno znanci. °rkester Eddie 80 vabljeni Zay. prijatelji NEMci Berlin, veliko SE NITI KOPATI NE MOREJO n HJJIIIII r Tisti Nemci, ki dajo jeni, da tDČ° ki S0 bHi va" v topi-4 S° Se vsak dan skopali bodoč * fV°di' Se bodo morali v kop J ga Ovaditi, ali pa se samo v mrzli vodi. Via. katereemamreČ izdala °dlok' P° mentis SmGJ,° lastn5ki aPart- jemi iC Pr?krbeti za sv°.ie ha. C'. g1°rk0 vodo samo dva-bott na teden, to je v petek in so- ko voh Pa d°be najemniki «or-vod« manj kot dvakrat na irte! Iahk0 odtr»aj° 5 od-tkov 0 najemnine. Toda < H go- spodar ni obvezan dajati gorke vode niti ta dva dneva, razen če noče izgubiti na najemnini. Vlada je izdala to odredbo, da pride v okom silnemu pomanjkanju premoga v rajhu. V Nemčiji je danes glavni problem razva-žati premog od rudnikov, ker so železnice prezaposlene s prevažanjem vojnih potrebščin. S tem, da si Nemci ne bodo smeli greti vode. bo že nekaj pomagano in bo kandidiral za governerja in bo tako zmešal štreno demokratom. Tako bodo ohijski delegatje vezani, da bodo volili za senatorja Donaheya kot predsedniškega kandidata in sicer toliko časa, dokler jih Donahey ne bo odve-zal od besede. Delegatje se bodo tudi zavezali, da bodo volili za Rocsevelta, če bo kandidiral, če Roosevelt ne bo kandidat, potem mora ohijska delegacija voliti za Donaheya in če ta ne bo imel prilike biti nominiran, jih bo šele odvezal in potem gre ohijska delegacija kamor hoče. To bo preprečilo zmešnjavo, ki se je pojavila leta 1932, kot je ohijska delegacija pod vodstvom Burr Gongwerja še vedno volila za Al Smitha, čeprav je imel Roosevelt že dovolj glasov. To je bilo tudi vzrok, da Roosevelt ni bil nič kaj naklonjen ohijskim demokratom po izvolitvi. Državni načelnik demokratov Limbach. je mnenja, da bo Roosevelt nominiran na konvenciji, toda po nominaciji bo pa slovesno izjavil, da radi stare ameriške tradicije ne sprejme nominacije, nakar bo predlagal kakega drugega kandidata. \ Okraj Cuyahoga pošlje šest distriktnih delegatov, katere izbere okrajni načelnik. Ker imamo pa dva okrajna načelnika, Gongwerja in Millerja, se je Limbach sitnosti izognil s tem, da je pooblastil okrajnega komisarja Reynoldsa, da izbere delegate. In ker je Reynolds Gong-werjev prijatelj, bo torej Gong-wer izbiral kandidate. Iz Washingtona se pa poroča, da je senator Donahey zanikal, da bi kdaj govoril z Limbachom radi ohijske delegacije. Odločno tudi zanikuje, da bi bil proti bivšemu governer ju Daveyu kot delegatu, nasprotno, on želi, da bi bil med delegacijo Davey, White, Cox, Bulkley in Sawyer. Donahey tudi zanika, da bi bil pripravljen dati prosto voljo delegaciji po prvem glasovanju za Roose-velta. Kongresnik Sweeney je danes rekel, da bo vprašal senatorja Donaheya za pismeno dovoljenje, da sme kandidirati v 20. distriktu kot Donaheyev delegat. odvedli šče. Estreicher je bil živeči poljski učenjak. ■0- najvecji Japonska bi bila rada prijateljica z Rusijo dobila Nemčija več živilskih sno vi iz Ogrske. To bo precej velik udarec Franciji, ki je sklicala a dveh tednih razgovor za trgov sko pogodbo z Ogrsko. Najbrže je Nemčija Francijo prehitela. 1 Z novo trgovsko pogodbo je Nemčija dosegla, da bo dobivala j iz Ogrske za deset odstotkov več I živil. Obratno bo pa tudi Nem- i čija zvišala izvoz na Ogrsko in j sicer v prvi vrsti vojaške po- „, . . T , . ..' trebščine. Ta pogodba se povsem Tokio. Japonski zunanji strinja z jzjavo mini minister je povedal časnikarjem,. ^^ dsednik ki je re_ da se bo Japonska potrudila, da kel> da je Ogrske, si pridobi naklonjenost R^'^ida živi v prijateljskih odnoša.iih Nova japonska vlada bo skušala ? Nemčijo doseči z Rusijo, svojo najnevarnejšo sosedo, nenapadalno pogodbo. Da ima Japonska v tem resen namen kaže to, da je japonski zunanji minister izjavil, da jo ne veže več protikomunisti-čna pogodba, ki jo .je imela z Nemčijo in Italijo, ker je iz te zveze Nemčija izstopila,"ko seje zvezala z Rusijo. Dalje je japonski zunanji minister izjavil, da še bodo prijateljske ve?i z Nemčijo in Italijo še povečale. Novi premier Yonai je pa že itak žnan, da je zelo nar klonjen Zed. držaVam in bo skušal, da se obnovi trgovska pogodba med obema državama, ki poteče 26. januarja. . -o—- Rusom je odrezana dobava potrebščin V sektor Salla prihajajo najboljše ruske čete iz Ukrajine. — Finci pričakujejo v tej fronti v kratkem važne dogodke. 40,000 RUSOV NA UMIKU NA SEVERU Župan Burton bo šel po denar v predmestja Kot nam poroča councilman' 23. varde, Mr. Kovačič, se je vr- Ški poslanik za Belgijo, John Cu-šila včeraj seja mestne zbornice dahy, je nenadoma odpotoval v Publicist Gannett bo predsedniški kandidat Rochester, N. Y. — Frank Gannett, ki izdaja 19 časopisov v raznih ameriških mestih in ki je oster kritik predsednika Roosevelta,, se je izjavil, da bo kandidiral za predsedniško nominacijo na republikanski listi. S tem je Gannett povzročil, da se bo vršila huda borba za 92 glasov države New York med njim in državnim pravdnikom Dewey-em, ki ka je tudi že izjavil, da bo republikanski kandidat. Gan-nettovo geslo v kampanji bo "ohranitev demokracije z pro-speriteto." Novi belgijski poslanik je nagloma odpotoval Dublin, Irska. — Novi ameri- Mladina naj podpira starše in administracije skoro ves dan glede mestnega proračuna in glede denarja za vzdrževanje naprave, kjer se čisti voda iz odvodnih kanalov. Za to napravo je bil določTl župan vsoto $250,-000, ki je bila všteta v mestnem proračunu, župan Burton se je včeraj podal in to vsoto se bo iz proračuna črtalo, župan misli, da bo to lahko dobil od predmestij, ki dolgujejo mestu nad $300,000 za vzdrževanje te naprave. V petek se bo seja nadaljevala in se bo skušalo še kaj odbiti od proračuna. Zaenkrat se četrt milijona dolarjev že precej pozna, župan pa še vedno vztraja, da se naloži 22% davkov na vodne račune za to napravo. O tem bo pa zbornica še debatirala. je Bruselj, Belgija, na ukaz iz Washingtona. Sodi se, da je bil tako nenadno odposlan na svoje novo mesto radi napete situacije v Belgiji in Nizozemski, kjer se je zadnje dni izvršila delna mobilizacija radi strahu pred vpadom iz Nemčije. Helsinki, 17. jan. — Medtem ko je zadnje dni pritisnil stra-šansk mraz, ko je padel toplomer 50 stopinj pod ničlo, pa prihajajo iz vzhodne fronte poročila, da so finske čete odrezale dvema ruskima divizijama pot do zaledja, da ne moreta dobivati živeža in municije. Poroča se tudi, da prihajajo na vzhodno fronto nove ruske čete, ki se smatrajo za najboljše, kar jih je Rusija še poslala na finsko fronto. Ti vojaki so večinoma sami Ukrajinci. Po premikanju ruskih pet se opaža, da se ruske divizije umikajo in si prizadevajo preprečiti Fincem, da ne bi zasegli zlasti ruskih topov. Rusi si na vse načine prizadevajo, da drže uporabno železnico Leningrad-Murmansk, katero progo so Finci na več krajih razbili. Aretiranih je bilo več ruskih vojakov, ki so obtoženi, da so sami razdirali to progo, ki je edina zveza z ruskimi četami na skrajni severni fronti. ■čeprav vlada tak mraz, pa finski poveljniki pričakujejo v kratkem važnih dogodkov na fronti pri Salli. Včeraj je zopet kakih 80 ruskih letal bombardiralo notranjost Finske. Na stotine Fincev je brez strehe, katero so jim raz- tudi finski avijatičarji so se dvignili in napadli ruska letala ter zbili štiri na tla. En kor švedskih prostovoljcev se nahaja nekje na Finskem 111 je pripravljen za akcijo pod poveljstvom polkovnika Dyrssena, ki je odšel od svojega polka na Švedskem ter stopil v finsko armado. Z fronte pri Salli se pripoveduje, kako so ruski politični komisarji poganjali vojake v boj. Z ruske strani se je slišalo silno vpitje, nakar se je pojavilo kakih 400 ruskih vojakov, ki so se bližali finskim pozicija. Ker je bil silen mraz, so držali roke v žepih, puške so imeli pa obešene preko hrbta. Gredoč so vojaki vpili: "Hura!" Komisarji so jim vpili pa pogum iz strelskih jarkov za hrbtom. Ko so prišli Rusi dovolj blizu, so jih Finci pokosili s strojnicami. Copenhagen, 18. jan. — Sem se poroča, da je na fronti pri Salli na umiku 40,000 Rusov, ki so oči vidno izgubili vsako upanje, da bi mogli držati to fronto preko zime. Včeraj se je poročalo, da dobivajo Rusi tukaj ojače-nja za novo ofenzivo, danes so prišle pa depeše o splošnem umiku Rusov. Tesno za njimi pritiskajo Finci, da jim napravijo bili in zažgali ruski letalci. Pa kolikor mogoče škode. Nov grob V sredo zvečer je po dolgi in mučni bolezni preminila na svojem domu, 646 E. 160th St. znana Mary Mlač, rojena Stopar, stara 62 let. Tukaj zapušča sina Felixa in sinaho Mildred ter dve hčeri: Donna in Albina, omož. Mays, zeta Daniel in enega brata, James Stoparja v W. Va. ter več drugih sorodnikov. Rojenfij je bila v vasi Lokve pri Divači na Primorskem, kjer za- pušča enega brata, štiri sestre Pokojni John Ogrizek in več sorodnikov. Tukaj je bi-Kot smo poročali je bil v torek vala 34 let in je bila članica dru-ubit od avtomobila John Ogri- štva Carniola Hive št. 493, The zek, stanujoč na 13411 Puritas Maccabees, in podružnice št. 10 Ave. Tukaj zapušča sinove Fran- SžZ. Pogreb se bo vršil iz hiše v soboto zjutraj v cerkev na Father Coughlin pomaga Fincem Detroit, Mich. — Detroitski odbor za odpomoč Fincem sporoča, da je dobil od znanega radio pridigarja ček za $1,000 v imenu Lige Male Cvetke. Ko je zvedel o tem načelnik finskega relifa v Zed. državah, Herbert Hoover, se je osebno zahvalil Father Coughlinu. -.0-- Denar pod banjo V javni kopalnici hotela Had-dam, 10510 Euclid Ave. so našli bankovce v vrednosti $19,000, ki so bili pripeti na žensko spodnje I krilo. 16 ur se ni nihče zglasil za denar. Končno se je pa le oglasila lastnica Ha Henderson iz New Yorka, ki je pozabila denar v kopalnici. Pravi, da bo denar za zdravniške stroške neke njene sorodnioe v Clevelandu. Seja Dvor Baraga Društvo Dvor Baraga, reda Kat. Borštnarjev ima svojo redno mesečno sejo v petek ob 7:30 zvečer Ameriška smodnišnica zletela v zrak Maynard, Mass. — Tovarna, ki izdeluje brezdimni smodnik, American Cyanamid & Chemical Corp., je v torek na skrivnosten način zletela v zrak. Policija in ognjegasci so takoj začeli s preiskavo, če ni bilo to delo sabotaže. Detonacija je bila tako močna, da se je čutila dve milji daleč. V poslopju ni bilo takrat nikogar. V skladišču je bilo najmanj eno tono smodnika. Vedno več razporok Okrajni klerk, Mr. Leonard Fuerst, je dal v javnost številke, ki kažejo, da se razporoke v okraju Cuyahoga vedno bolj množijo. Leta 1937 je dovolila okrajna sodnija 3,054 razporok, leta 1938 jih je bilo 3,225 in lansko leto se je razporočilo 3,452 parov. V Florido! Poznani vinski trgovec Tom Krašovec je odpotoval v Florido. Mestni relifni direktor, Frank , r . , , Jones, se je izjavil, da bo mesto|ka',Johna' LoulTSa' ^ žalosti . skušalo na kak način prisilitig**1^ mlade, neoženjene moške, ki delajo pri WPA, da bi od svojega mesečnega zaslužka, ki znaša stro Mrs. Milharčič, 7206 Hecker 'Calvary pokopališče pod vod-Ave. Pogreb se bo vršil v petek stvom pogrebnega zavoda Jos. zjutraj ob devetih iz hiše žalo- žele in Sinovi. Bodi ji ohranjen $57.50, dali $48.00 svojim star-!sti v cerkev Annunciation na W. blag spomin, preostalim pa izre šem kot podporo. To bi prizadelo tiste, ki dobe WPA dela s posredovanjem mesta, ki vzamejo delavce iz družin, ki so na relifu. Srebrna poroka Včeraj sta obhajala poznana Mr. in Mrs. Frank Klemenčič 25 130. cesti. Naj počiva v miru/kamo naše sožalje. prihranjeno na premogu. Govo-jletnico zadovoljnega zakonskega H se celo, da bo v kratkem po življenja. Bog vaj u živi in ohra- vsej Nemčiji prepovedano greti vodo za kopel j. um"" ,i»tv;ts, ni še za 50 letnico zdrava in zadovoljna! preostalim pa naše sožalje. Lepa prilika za denar Prekmursko društvo Prekmursko društvo Marije ženske, ki hočejo prihraniti'Sedem žalosti je izvolilo za letos lep denar, naj preberejo danes'sledeči odbor: Duhovni vodja oglas modne trgovine Joseph Rev. Joe Misich, predsednica Stampfla, 6108 St. Clair Ave. Vsa zaloga zimskega blaga je ta- Margaret Hodnik, tajnica Mary Smolko, blagajničarka Veroni- ko znižana v ceni, da se vam bo ka Brunec, zapisnikarica Vilma res izplačalo, če greste tje in ku-'Nemet; nadzornice: Tereza Ka pite, kair družino. potrebujete za svojo vas, rič. Bara Eržen, Agnes Kluča- navadnih prostorih.1 želimo mu mnogo razvedrila v 'toplih krajih. Obrt vodita na- Članstvo je prošeno, da se polno-številno udeleži. prej njegova sinova. TIHOTAPLJENJE ZLATA USTAVLJENO Penver, Colo. — Družbe, ki take rude več vredna, kot vsa obratujejo v teh krajih zlate dnevna plača delavca, rudnike, bodo apelirali na kon-j Zlasti se lahko mnogo zlata gres Zed. držav, da določi pose-; odnese iz mlinov, kjer trejo rudo. bno vsoto, s katero se bo lahko jT»kaj se že lahko izbere samo najelo paznike, ki bodo pazili, da'zlato, ki se ga lahko potakne v ne bodo delavci nosili iz rudnikov'drobcih po obleki. Ta.ko se pri-zlato. Pravijo, da se zlata ru- poveduje o nekem delavcu, ki je da odnaša po delavcih že v ta-' imel leseno nogo in je v izdolbe-kih množinah, da se že precej ni nogi nanesel domov sčasoma pozna. In ker je cena zlatu $35 zlata za $75,000. Sicer se je pa na unčo, se že dobro izplača po- kradlo v rudnikih zlato, odkar tuhtati način, da se prenese ru-'soga začeli kopati. Le, kadar ga do iz rudnika mimo bistrih oči j začno odnašati kar na debelo, po-paznikov. Včasih je ena kepica1 sežejo oblasti vmes. ( i r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ________Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. ____Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ,__. Single copies, 3c. Entered as second class, matter January 5 th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 15, Thurs., Jan. 18, 1940 Bolezen naj se zaduši v kali Zdravniki pravijo, da je rak v človeškem telesu ozdravljiv, če se ga začne zdraviti že v kali. Kadar se enkrat razvije v polnem obsegu, zanj ni pomoči. Nekaj podobnega je tudi glede zadnjih razkritij v New rorku ko so vladni agentje zaprli 17 revolucionarjev, članov Krščanske fronte," ki so nameravali strmoglaviti sedanjo vlado Zed. držav in vprizoriti po deželi prekucijo in strahovlado. Nekateri so se smejali tem razkritjem češ, kaj bo ta mala pescica ljudi opravila proti številu 1310,000,000 ameriškega naroda, ki je skoro 100 odstotno za način vlade, kot jo imamo, sedaj. Toda če človek natančneje študira dogodek, se bo spomnil, da tudi nemški diktator Hitler ni imel v začetku revolucije dosti več ljudi in vendar se mu je posrečilo daj' je vrgel obstoječo nemško vlado, poteptal vse zakone in postal v par letih on sam zakon in beseda v Nemčiji. _ Res izgleda vse nekako fantastično, če je mislila ta pegica 17 mož zasesti vso deželo, banke, pošte, pristanišča pobiti nekaj vplivnih kongresnikov, razbiti nekaj komunističnih tiskaren in gledišč. Če so nameravali vse to izvesti s tistimi par puškami in nekaj tisoč naboji, ki so jih dobili pri njih, potem bi se lahko reklo, da je bila njih ideja naravnost blazna. Toda, če se zarotnikom tudi ne bi posrečilo izvesti vsega, kar so imeli v načrtu, pa ne smemo iti mimo tega incidenta kar s prezirljivim nasmehom. Če so nameravali vprizori-fi revolucijo, se lahko smatra njih početje za blazno. In Blaznež pa lahko stori mnogo škode, če se ga pravočasno ne spravi na varno. Zato tudi ne smemo podcenjevati dela vladnih agentov ki so prišli tem prenapetežem na sled in jih zaprli. Saj je tud1 morilec velikega predsednika Lincolna mislil, da bo strmoglavil vlado. Sicer je ni, toda storil je pa le velik zločin. In v takratni zaroti je bilo samo par oseb, katerih vseh se niti pred stol pravice ni pripeljalo. Tako bi tudi teh 17 prekucuhov ne storilo deželi kot taki dosti ali nič škode, napravili bi pa lahko mnogo škode na privatnem premoženju in morda izvršili par umorov. Zato je prav., da se tako bolne na divji fantaziji pravočasno napravi neškodljive. Pozabiti ne smemo, da ena krogla ali ena bomba lahko napravi zelo dosti škode, ki je ne popravi tisoč domoljubnih govorov. Nov strah v Evropi Zadnjih par dni smo videli, da je bila zopet vsa Evropa pokonci, ko se je vsak čas pričakovalo, da bo vpadel Hitler v Belgijo in Nizozemsko. Iz Berlina se sicer poroča, da je bil ta strah prazen. V koliko je bil prazen in v koliko ne lahko vidimo, da sta Belgija in Nizozemska v vsej naglici mobilizirali in postavili vojaštvo na strategične pozicije" V koliko je Hitlerjevo zatrdilo, da se ni treba nič bati, vredno vere, pa dobro vedo v Evropi iz preteklosti. Kdo je torej zopet zastrašil Evropo in zakaj? V Nemčiji trdijo, da so to govorico raznesli zavezniki, da bolj pri-vežejo nevtralne dežele nase. V Angliji in Franciji se pa trdi, da ta strah ni bil na sredi votel, okrog ga pa nič ni, ker je znano, kako pritiska Nemčija na zapadne in severne nevtralne države, da bi ji dajale razne potrebščine, ki jih ne more dobiti od drugje radi zavezniške blokade na morju. Če Hitler res kaj takega namerava, bi ne bilo nič čudnega. saj je isto napravil tudi cesar Viljem v zadnji svetovni vojni. Toda če Hitler res namerava kak tak blazen korak, bo moral najprej najti vzrok za invazijo. Dozdaj namreč nemško časopisje še ni pisalo, da bi Belgija in Nizozemska prožili, da vpadeta v Nemčijo ter da bi bila radi tega Nemčija prisiljena braniti se. To bi bil podoben vzrok, kot ga je imel Stalin, ki je napadel Finsko, ki je "grozila" postati nevarna ruski meji. V nemškem časopisju dozdaj ni bilo niti besedice še, ki bi upravičevala vpad Nemčije v Belgijo in Nizozemsko. Nemški strategist pač ugibljejo, če bi ne kazalo udariti z armado preko Belgije in Nizozemske in priti zaveznikom pred Maginot črto za hrbtom. Pri tem, seveda, ne pridejo v p.ojtev milijoni nedolžnih ljudi, ki se branijo z vsemi štirimi, da bi se zapletli v sedanjo vojno. Strah zadnjih par dni v Evropi pa kaže, da vlada v Evropi še vedno mednarodna anarhija in postave iz afriških pragozdov, kjer je postava v rokah močnejšega. In dokler ne bodo v Evropi odpravljene take postave, ne bo varnosti ni za male, ni za velike narode. Ob 30 letnici društva Lipa, tudi PrireJ'ali kratkočasile vesele zabave pod lipo. Brat Avsec obenem predlaga, da se vršijo redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu, 'sprejeto, kar je še št. 129 SNPJ Kaj pravite! i Stalinovi hlapci trdijo, da je vpadel Stalin na Finsko samo zato,'da si bo zavaroval svoje meje. Kakopak! Prav iz istega namena je pobasjil v malho več kot polovico Poljske. Iz istega namena hoče na Balkan, iz ist Nedelja, že celo jutro sedim in pregledujem prvi zapisnik društva "Lipa" št. 12 S. N. P. J. in poznejših sej, ki so sledile v isti knjigi. Mnogo zanimivega moram priznati, vidi se mi kot bi čital kako romantično zgodovinsko knjigo naših pradedov, kajti v resnici se danes dogodki kaj hitro spreminjajo, kar je bilo včeraj novo, je danes že staro v tej moderni dobi. V tej knjigi so zabeleženi vsi važni sklepi društva in sicer od ustanovne seje dne 23. aprila 1910 do letne seje 9. decembra 1928. Knjiga je prec-ej debela in njena vsebina zanimiva za vse, ki se zanimajo za življenje Slovencev v novi domovini Združenih držav. Med pregledovanjem te važne knjige si moram priznati, da ima Slovenec v tej novi domovini večjo svobodo kot jo je imel v rojstni vasi ali od koder koli je prispel, vedno je ime strah pred možem postave, kate ri je imel za večji strah in olep šavo strelovod na kapi (orožnik) ali po vojni po tuji okupacij rodne zemlje, kjer nam je bila uničena vsa zgodovina kulturne' ga delovanja. Ako nam v tej deželi ni kaj prav kot bi želeli ni to krivda ce lote, pač pa posameznih profita žejnih izkoriščevalcev, kateri si domišljujejo, da so rejeni brez skrbni užitkarji, kot naprimer troti v čebelnem panju. Zatega del ni nič več kot vsega prizna nja vredno delo naših pionirjev v organiziranju društev, potem Jednot in Zvez, da. se skupno bo rimo in pomogamo med seboj z razno podporo in raznimi kul .urnimi ustanovami. Pionirji dr. "Lipa" niso bili med zadnjimi, vsa čast njim. Tu navedem imena pionirjev, kate ri so bili navzoči pri prvi usta novni seji, katero je otvoril so-brat Frank černe član društva št. 5, kot organizator. (Frank je še vedno član društva št. 5, in sedaj po dolgi bolezni zope zdrav, želimo mu še mnogo let zdravja in ostajemo hvaležni za njegovo delo pri našem društvu) Frank Hudolin, Mihael Habic Anton Petrič, Karol Penko, Anton Keržič, Anton Tekavčič Frank Mrvar, Alojz Ahlin, Anton Cugel, Frank Keržič, Ivan Avsec, Ivan Gorjup, Mary Gor jup (Kisovec)-in Mary Božič. Sobrat černe je poudarjal potrebo, da se ustanovi novo društvo v takozvanem "Žužemberku," okolica med Wilson Ave. (sedaj 55. cesta) in Lawrence Ave. (sedaj 33. cesta) omenil je obenem, da je v tej okolici pri bližno dva tisoč naših rojakov, kateri niso še pri nobenem društvu. (Opomba, sobrat černe mi je pred več leti omenil težkoče pri organiziranju našega društva, ker ako se ne motim je bilo več ustanoviteljev včlanjenih pri klubu "Koruzna Pipa" ali nekaj podobnega.) Najsibode že karkoli, društvo se je ustanovilo in izvolilo v prvi odbor sledeče člane, Ivan Gorjup predsednik, podpredsednik Alojz Ahlin, tajnik Ivan Avsec, zapisnikar Anton Petrič, blagajnik Anton Cugel. Nadzorniki, Frank Hudolin, Karol Penko in Anton Tekavčič. že pred volitvijo odbora je bilo zbrano ime društva, predlog Alojz Ahlina, da nosi društvo ime "Hrast" ni bil sprejet, nato predlaga brat Avsec po naročilu sestre Mary Gorjup (Kisovec) ime "Lipa" vsled tega ker imajo na njenem rojstnem dvorišču vedno v veljavi vseh 30 let. Značilno je tudi, da je tajnik br. Avsec na prvi redni seji dne 8. maja 1910 predlagal, kar je zmanjkalo srnjakov za nas. Ko smo stopili v dvorano Slovenskega narodnega doma na 80. cesti, je bilo že vse pripravljeno, iz spodnjih prostorov pa je prihajal tako prijeten vonj, da smo že komaj čakali trenutka, ko nam bodo pričela dekleta servi-rati okusno srnjakovo večerjo. Naj bo na tem mestu povedano, da je bila večerja prvovrstna in mojstrsko pripravljena, tako da je lahko vsakemu žal, kateri se ni udeležil. Po večerji smo srnjake zalili z ohijčanom, kar se edina, samo moška, nepristranska družabna organizacijja bilo tudi sprejeto, da nadzorni odbor pobira asesment in vse( tudi spodobi po vseh predpisih, druge društvene prispevke. Na\ Kakor običajno vsako leto, bo- isti seji predlaga brat Frank Mrvar, da se mora novo ustano-ljeno dr. "Lipa" zahvaliti bratu černetu za njegovo neumorno pomoč pri ustanovitvi društva, kar so storili z trikratnim "živeli," nakar se br. černe zahvali in obljubi vso pomoč ako potrebno. Vzelo bi predolgo, ako bi povzel le važne določbe iz zapisnika, omenim le kar mogoče omejeno. Ko smo proslavili 25 letnico je bila med nami še edina živeča članica ustanoviteljica sestra Mary Kisovec (Gorjup), na žalost se je od nas za vedno poslovila dne 2. avgusta 1933 neumorna delavka pri našem društvu, nam bo ostala še vedno v živem in dobrem spominu. Isto velja za vse ustanovne člane, ki so prezgodaj preminuli, med njimi prvi tajnik, pozneje zapisnikar in več letni predsednik, Ivan Avsec. Ob priliki 25 letnice, katero smo proslavili skupno z društvom "Cleveland" št. 126, je bila zasluga lepega uspeha tudi našega pokojnega neumornega društvenega delavca in blagajnika št. 129, brata Frank Mahni-ča, kateremu je zlobna roka končala mlado življenje dne 10. marca, 1937. (Zločinec je še danes na prostem). V zapisniku redne seje dne 11. novembra 1923 je poročilo o združitvi z dr. Primoš Trubar št. 126, sklep, da se ne združimo ker ni bilo pravih pogojev. Nadalje na isti seji imajo vstop predsednik S. N. Doma Slovenska moška lil? zveza v Ameriki Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v državi Ohio. mo tudi letos praznovali zmago nad dvema rogačema in sicer v soboto 27. januarja. Srnjake sta nam preskrbela J. Lekšan in F. Turšič. Naše "jagrovke" se tudi že pripravljajo ter so obljubile, da ne bodo zaostale za drugimi in da nam bodo omenjeno soboto pripravile okusno srnjakovo večerjo. Tem potom vljudno vabim fante vseh slovenskih lovskih klubov in ostale prijatelje lovskega športa, da se gotovo pre-skrbite z vstopnicami, katere lahko dotfite pri vseh članih našega kluba. Po večerji se vrši ples in prosta zabava. Torej ne pozabite v soboto 27. januarja ob sedmi uri bodite vsi v Barbertonu v dvorani društva Domovina na 14. cesti. Z lovskim pozdravom, Frank čič, tajnik. --o- Poročilo iz Euclida Delniška seja Slovenskega društvenega doma, ki se je vršila preteklo nedeljo se je prav po-voljno završila. Izvoljenih je bilo deset novih direktorjev, ki bodo nadaljevali z delom po poti, ki jo je zčrtal prejšnji direkto-rij. V aprilu bo poteklo eno leto odkar je bil dom dograjen in iz poročila je razvidno, da je polovico doma že plačano in sicer skoraj $13,000, dolgujemo pa še približno $13;000. Vsa čast in hvala direktoriju Medvešek, ki poročata o finančni težkoči S. N. Doma. Predlagano in sprejeto, da se prevzame še za $100.00 delnic in takoj plača. Dne 11. avgusta 1912 je bil izvoljen delegatom, Ivan Breskvar (kateri je še vedno naš član) društvo mu je obenem določilo dnevnico $3.50. Konvencija se je tedaj pričela 16. septembra 1912 v Milwaukee, Wis., tedaj je bilo t-, , o ...... T , .. t za vzorno poslovanje in se večja Frank Somrak in tajnik Ludvik „ , . , , , . .. cast in hvala narodu m prijateljem, ki so tako pridno pomagali do tako lepega uspeha pri domu. Zelo razveseljivo bi bilo, če bi danes leto sežgali "mortgage" pod nadzorstvom naše sedanje županje, Mrs. Frances Julajlia. Sedaj se pa obrnimo malo na desno roko direktorija, to je Klub društev Slovenskega dru-Ištvenega doma. Ta klub je že Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJIA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave Pristop od 16. do 55. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do pogrebnih stroškov. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije« GLAVNI ODBOR: Predsednfk: FRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W„ Barberton, O. Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland, O. Drugi podpredsednik: FRANK BENCINA, 14729 Thames Ave., Cleveland,O-Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron O Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. N. W„ Barberton, O. Druei nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., Cleveland, O-Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleveland, O. FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E. 152nd St., Cleveland O. Drugi odbornik' FRANK MERHAR, 1015 E. 62nd St., Cleveland O Tretji odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard,'o. Za pojasnila se obrnite na| glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1067 Sutherland Ave., Akron, O. *fa pr p. Sk ili, d: mog< Jzo SE i ki bi iva z »voča, še nel p obl< Toda Ipadon treba Težek vi na Mor u je b neop; ga lj m no: tati, : ga vi <5e kc »s teži in ko te^rjamele al' pa ne Iz premišljevanja me zbudi prelepo, skoro bi rekel angeljsko petje, v katerem je nastopil v soli naš Jimmy. Pel je v visokem tenorju in kar srce se mi je mehčalo, ko šem poslušal ta glas in videl, da bo v petju vse kaj drugega kot jaz, ki sem se včasih štel, da znam vse viže, ki so pa zadnje čase v jako sumljivih variacijah, da me še celo Jim še-pic malokdaj pusti, da bi vzel naprej, ker že pri drugi vrstici pojeva oba en glas. Samo kadar pojemo vsi tenor, takrat se ne gleda dosti na vižo. Da se le po- društvo št. 129, prvič zastopano i . . , na konvenciji. Važno je tudi ka-: vehko P"?«™** P n domu, da- je samo 10 centov mesečno. Obenem pa vas vabim na po-seti "Kdo je mrtev?" Igra je v treh dejanjih in zahteva 19 igralcev. Smeha bo na koše vse skozi, tako da so težkoče radi smeha že na vajah. Igra se vrši v nedeljo 28. januarja ob treh popoldne. Vstopnina samo 40c —za ples pa 25 centov, za katerega bo igral Krištof orkester. Ker se je cenjeno občinstvo vedno rado odzvalo na poset iger, upamo, da nas boste obiskali tudi v nedeljo 28. januarja, i ,.,. , , , j i si je se mlad, komaj dobro usta- • v . ko smo volili kandidate v gl. od- ' J, . . . zakar se vam že vnaprej zahvala,. o v p t Q i ao a novi j en. Rokav roki naprej in!.. . c T \ rr 7 bor b. M. P. J., o. junija 1924 . ...... , i iljujemo. John Korošec. , , . , v , v zgoraj omenjeni cilj bo dosežen, i J J s u danes ta sistem ze davno ni vec * J, , , . v., I __c_ . Da se bo pa to lažje izvršilo, sej . ° še živeči ustanovitelji in člani *» <*» «>"» - PrlJaZI>° VaM» društva, Alojz Ahlin, Frank je in pa naglas, kakopak. Ipeto !n kn Indij, \ se konci Vedel Tisti, Jimmy je vlačil po sobi tis^j ga nagačenega kužeta za rep. |!lne^( mu ga je bil prinesel Miklavžfhtbe3 zraven na ves glas kričal: "Zbodel ni, o nani, nani o nani!" o. Vedel sem, da mora biti to t prav sem, pa jo za hudnika nisem $1 zmo gel pogruntati. čez tri gore fbil ^ Adijo pa zdrava ostani tudi "embe čeprav bi lahko bila. Pok®geni] sem torej na pomoč Johano, Najt« se edina razume na jezik, ki itrem v tem času starosti govori "Iq je Jimmy. ,d. "Johana," sem rekel, "^Pravl se zdi, da Jimmy poje." d pjr "Šur da poje, kaj misliš, ^ žvižga; pa še kako lepo poje> Jen "Saj tisto sam vem, lef\m j, poje. Kako pa more biti A^i na če, ko imava pa ti in jaz tako Jlr0žil. pe glasove. Se reče, zate ne ve% trg ker te že dolgo nisem slišal, 3%>lanj Keržič in Karol Penko na Charter-.]'u j-e tudi ime Ivan Mlaček, ki je tudi še vedno med nami. V Clevelandu imamovdanes 22 društev pod okriljem S. N. P. J. Društvo "Lipa" je na četrtem mestu, torej eno izmed najsta- seja Klu Da za 1940 in sicer v nedeljo 21. januarja ob treh popoldne. Ker je zastopanih 21 različnih društev in klubov, ne bo težavno izvoliti odbor, ki bo šel z ostalimi zastopniki na delo za napredek doma. Torej udeležite se seje v ne-! deljo in pokažite, da vam je na- rejših. Zato vljudno vabimo vse, . . , . TT, , gl. odbornike iz našega mesta in l'odm hram res pri srcLU Udele članstvo spadajoče k S. N. P. J., istotako vabimo tudi članstvo Kolo Hrvatski sinovi in hčere društva sv. Jurij št. 31 in Hrvatsko ženko društvo št. 14 pri-rede skupno plesno veselico.v soboto 20. januarja v Poljski Sokol dvorani, 7146 Broadway (v Newburghu). Pričetek zabave ob sedmih zvečer. Na to zabavo ste prav prijazno vabljeni vsi Hrvati, Slovenci žite se vsi stari in novi zastopni- j in Srbi ter ostali bratje in seski in direktorji. Podano bo po-, tre. Za žejne bo preskrbljene do- drugih bratskih Jednot in ZvezJr0Čil° 0 delovfnju za Prošl° le"|bre in za Prazne želod<* da se nam pridružite pri prosla- j to, razmoteivato « bo tudi o pri- pa bodo skrbele naše kuharice vi 30 letnice v soboto 20. janu- reditvi za letošnji Slovenski dan, i ki se vrši 1. in 2. junija ter ukre- St. Clair Ave. Ob priliki vam gobovo povrnemo. Na veselo svidenje in bratski pozdrav vsem, Joseph Trebeč, predsednik št -o- za vsestransko postrežbo. Za ples pa bodo igrale hrvatske tambu-rice "Hulina družine." Vstopni ar j a v avditoriju S. N. Doma na, , , . , , palo se bo vse drugo v korist doma. Torej na dan v nedeljo po-!na je malenkostna, samo 25 cen j poldne. j tov za odrasle, otroci do 12. leta Preidimo pa še na drugo, to v spremstvu staršev so prosti, je na kulturno vejo doma. Dram- j Vas pozdravlja in kliče na svi-129 sko društvo "Naša Zvezda," ki denje, za odbor 'jtudi deluje v korist doma in si-! Andy Tumbri, tajnik. jcer za izobrazbo naše mladine I -o- na kulturnem polju. Povedano1 —V Zagrebu bodo popisali vse Slovenski lovski klub Barberton pak najbrže se je po meni vr^jCudil ki sem v mladih leti htako l^isti di pel po meniševski gmajni, da 'henad še krave pozabile bezljati." jfeo pt "Kako pa krave bezljajo?" pa hotela naenkrat vedeti Joha^lpu pj ki še ni videla ene poštene ^'ivim j ve, kadar jo udari po grm^^f&iakr ob zvoku milodoneče melo^arn^ brencljev in komarjev. fcunb« "Tisto ti zdaj ne bom prip°v "Pos dal. Zdaj se domeniva o t^fand. kar sem te vprašal, že pol ^im ni poslušam Jimmyta, ki se ve'1, Zagi mer dere "nani, o nani," pa JMlo, vem, kaj bi rad rekel. Pa ga ifle)rugi da niste naučili kakšno sfl®nji, meni čez čast?" ttieda "Ej, ja, kdo te ima pa kmef |Win. Kakšen oče pa si, ki še svoj^grabil otroka ne razumeš, ko vefl^Ju v tako jasno in razločno izgo^Jm vz ja najnovejšo pesem, ki jo je ši najmanj petdesetkrat vS\fUzn^ dan na radio: "Johnny, oh J^fN n ny, how can you love . . ." ^ M "O, tako, tisto poje. Vidiš no, kampelca, da tako naglo bere. Ti, ves kaj, ko bom še' soboto 27. januarja v Barbed 0 Je na srnjakovo večerjo, ga 11 vzel s seboj, da bo pel naprCj, d ' v že zdaj vem, da bodo tam ved, *v.o .• seriT n nad nami Clevelandčani: Pa , eno zapojte, pa še eno in še e"\,tcUlCo "Ali ti je zdaj nahod v možČ^ari ne udaril, kali? čakaj, ti b skuhala malo bezgovega Čar'' ° J je rekla Johana in naglo od& '^ti kuhinjo. ^F lle Vidiš jo, zdaj sem pa z°iF,0 Se* eno napek rekel, sem si hoče človek najfrjf 7 o Kadar se j je bilo, da imamo moderen oder,1 zaloge živežnih potrebščin. Zala pomoč pa je vedno bolj pičla, igrebški mestni poverjenik Mate --— Zelo težavno je, ko ljudstvo zah-j Starčevič je izdal z ozirom na prikupiti, pa ga najbolj pol°; V nedeljo se je nekaj fantov-j teva lepe igre, ki pa zahtevajo pretirane cene živežnih potreb-našega kluba odzvalo , vabilu veliko igralcev, a kje jih dobiti, ščin proglas, v katerem med dru- nej nišiča Tako sem premišljal in USf^,^ se morajo v roku krasno veliko lipo kot simbol j Rainbow Hunting kluba, ki so čeprav jih je mnogo tukaj v gim stoji, da________.,„ slovenstva, ta predlog je bil eno-1 nas povabili, da smo jim poma- Euclidu, ki bi bili sposobni za treh dni popisati vse živežne po-glasno sprejet in društvo je lah-: gali pospraviti srnjake s tega (nastop. Torej potrudite se vsi, trebščine na ozemlju mesta Za- kako bi,spravil Jimmyta na :>če na Balkan, iz istega namena šunta Indijce k vstaji proti |£o ponosno za tako lepo ime. Mi-1 sveta. Kakor je že vsem znano. I ki vam je drama pri srcu in pri- greba. Kdor se te naredbe ne bo Angležem, \z mega namena pošilja orožje in municijo na Kitaj- i mogrede omenjeno, da >so tudi smo mi Barbertončani vedno pr-' stopite k edinemu dramskemu držal, bo kaznovan s kaznijo do . . , v , , vi. Tako smo bili prvi tudi v ne-, društvu v Euclidu. Seja se vrši!G mesecev a7i trlobo do 50,000 di- sko, m iz istega namena ima svoje plačane agente i v Zed. državah, j in sklepali važne sklepe, kakor j deljo, kakor bi se bali, da bo vsak četrti petek in članarina pa karjev. t-ko, iz istega namena je poslal vojake, orožje in municijo na Span- \ naši dedje in-pradedje zborovali ge misli, da bi že nehal s večno "nani, o nani.' ti /p k; Pa da4!*ve in1' OKI je starega leta večer, pa naJ ^^ ^ i • • • drugi njegov in se brez na" H' fant svoje veselje, saj j e _tt> drugi n je. Naj i v >ie vpije, da bo sit, b o11 1' ' caRo prestal. {I 48 / -mums IA " "1...............1.......................................MŽT. .Tim ■ ■ ■ ■ j ■TiTiTTTmmnTtT WINNETOU Fo nemikem Urlrmlk« K. Hi;» tt*mmiimi»mium.umnim»m............................ v državi M. ireiskave a progi je ležal velik, temen Indijancev in planil nad njega. P- fekale so bile, ki so jih na-' di, da bi ustavili vlak in ga, mogoče, tudi s tira vrgli. Z »em mislil na strašno uso-;> kl »i bila zadela popotnike, da |Va z Winnetouom Indijancev počasno opazila. P "ekaJ korakov smo lezli, pa 10 obležali in pripravili orož- še eno je bilo treba pred do $ioo ITpraviti, stražo je bi- "•eba odstraniti, pzek .nevaren posel! Možje »a višini in v polni meseči-moral je videti tistega, ki se neon al" In 66 bi se mu turnt0liko Približal- da to nof 2 enim samim sun-g noža podrl na tla tatl- ^ hip vs • __ ga videli. lfete?k-' Je,bil edini Winnetou ' lezki naW-; -D______ zacije. O. nd, O. eland,O' V., Bar- land, O. O. bi moral in Ponke 2nd St.. O. O. Zveze in koi ' nal°gi- Pomenili smo Neslii Je rade volJ'e Povzel. bŠZlŠT * nat0.."»» Videli, da Umaknil se mi je pa prišel Win-netouu blizu. Tudi njemu se je mislil izmuzniti. Tedaj pa ga je Winnetou zagledal. Skočil je in kriknil: "Parrano! Ali se atabaški pes boji Winnetoua, poglavarja Apa-čev? Pojdi sem, izdajalec! Zemlja bo pila tvojo kri in mrharji bodo mesarili tvoje telo!" Vrgel je tomahawk v stran, izdrl nož, planil in zagrabil belega poglavarja za vrat. Pa ni prišel do sunka. Old ,Firehand je čul Winneto-uov vzklik, ozrl se je in zagledal Parranov od mesečine obsijan obraz. "Tim Finnety—!" Le to samo ime je kriknil, razmetaval z mogočnimi rokami Indijance ko snopje, skočil in prijel Winnetoua za roko, ko je ra-vno mislil suniti. "Stoj, brat! Mož je moj!" Ni bilo dvoma, prijatelja sta bolje poznala "belega poglavarja," nego sta sama priznavala in težke, neporavnane račune sta i ZAHVALA pse ^^ — a vdrl, pa spet šinil mela z njim, kakor je pravil Old -j^-^sk onci. >2f kai se je zgodilo. 3bi ^ stal ni bH tamle na Vi" *zil se je Ponki a rep:;innetou Pr£ P,°nka> amPak iklavZ,' hrbet J?211 Se je Ponki al= "Zbodel 'in lS°dnesel noge, ga o. 111 stopil na njegovo me-iti to P1 Pravi m ' semMf zmožen °ie w Čin' ki Je gore Vbil Winneton r r anec' kakršen tudi 'lenibe niso 7' n Ponk® spre-Pokli igenil 80 °Pazili> nobeden se hano, Najtežja JC k' kl 'trenutek a je bilo djano, odločil- °1o leTdatV6 bUža1' treba je <( ^ dat> znamenje za na-FirkehanTm * dregniti isliš> dP "ehand.da bo tre)ja » počil za nami strel. UZU napetemu poje. L JV- ^rcl L iepr1 Popotnike i drugf tako K. na sa .......- peteli- rožil 7 u'esu Pa se mu je nevefb t llar«enja za napad ni šal, ajpj več dati -. ,i vrgI21 smo. lk0 le^ti duh6m? indiJ'anski prisot-i- da ?nenadpni 1 bi bili najbrž od Firehand. Videl sem, kako se je Old Firehandu spremenil obraz, ko je zagledal Parrana. Kar spačil se mu je v divjem srdu in maščevanju. Kaj sta imela prijatelja z belim poglavarjem —? Kaj jima je storil Tim Finnety —? Parrano je otrpnil od strahu, ko je čul svoje pravo ime. In ko je zagledal Old Firehanda, se je iztrgal Winnetouu in kakor od tetive pognan šinil v prerijo. Koj sem pustil Indijanca, ki sem z njim pravkar imel posla, in skočil za ubežnikom. Sicer nisem imel nikakih računov z njim, pa zaslužil si je kazen, ker je brez dvoma sam zasnoval napad na vlak. Ni nam smel uiti, nevaren človek je bil. In povrh je bil Winnetouov in Old Firehan-dov sovražnik in računi, ki sta jih imela z njim, gotovo niso bili nedolžni in majhni. Tudi Winnetou in Old Firehand sta nemudoma planila za njim. Pa vedel sem naprej, da jo '1° Pričal- P11^- Ponke nas ga nobeden ne bo dohitel. Bila j0hf^Planni0nQnaS Zagledali' 80 iznenadili smo sta že koj izpočetka daleč za me- r -!i na hiteli h konjem. ne kl.:~* '!a noge in s presun- Tmo\|makniti , — HL ielod%rnem **** mislili, da se zaveti i, JU Pripravijo na o- m napad, noj. Old Firehand je bil sicer mojster v vseh ročnostih zapada, pa ni bil več v tistih letih, ko je človek še sposoben za življenje teči. In Winnetou mi je že ponovno priznal, da mi v teku ni kos. Seveda sem pa tudi koj opazil, da imam posla z izredno urnim tekačem. Napeti sem moral vse moči, obenem pa tudi štediti z njimi, da nisem prezgodaj o-magal. .............K sreči je bil Parrano sicer , sin Frankie, Mr. in Mrs. Joe Ponikvar iz E. 61 St., Mr. in Mrs. Avgust česen, Mr. Jimmy Corken. Miss Sajack, Mr. Kušar stric Edwardov. Mr. in Mrs. Louis Krall in sin Rudolf, Mr. in Mrs. Tony Krall in hčerki Jean in Mamie, ki sta nam tako lepo peli, Mr. in Mrs. Joe C. Adamich iz Burton, Ohio. Prav lepa hvala moji dobri in zvesti prijateljici Mrs. Jennie Košmerl za tako lepo torto, pozabljeno ne bo. Lepa hvala Mr. in Mrs. Stanley in Josie Ober-star za "cake," lepa hvala Mr. in Mrs. Frank Lopatich in Mr. in Mrs. Joe in Frances Badalick. Prav lepo pozdravljamo vse naše sorodnike in prijatelje, posebno pa mojo ljubo mamo Mrs. Mary Turk. Ostajamo vam hvaležni do smrti, Mr. in Mrs. Anton in Jennie Maver, 1059 E. 61 St. Cleveland, Ohio. -o- Mladina vas vabi re zgodovine, še danes obstoje razvaline velikanskega mavzoleja v Halikarnasu, ki so ga v starem veku smatrali za enega izmed sedmih svetovnih čudes. Ta mavzolej je dala zgraditi žena kralja Mavzola, po katerem je dobil tudi ime. Lepa kraljica Ar-temizija, ki je umrla 1. 350. pred našim štetjem, se je bila s svojim možem zmenila na enak način kakor omenjena turška zakonca dve in četrt stoletja pozneje. Artemizija je popila na isti način pepel svojega pokojnega moža in je bila prepričana, da ga je vsega sprejela vase. IZ DOMOVINE Za v nedeljo 21. januarja vas vabi Mladinski pevski zbor na Holmes Ave. Ta dan priredi omenjeni pevski zbor koncert in dve spevoigri "Dar luči" in "Fejst fant." Pričetek bo ob treh popoldne. Vstopnina v predprodaji je 40 centov in pri blagajni pa 50 centov, zvečer samo za ples pa je 25 centov. Igral bo Jankovičev orkester. Torej opozarjamo in vabimo cenjeno občinstvo, da posetite to! tako hude opekline po rokah m prireditev in s tem pokažite, daj obrazu, da je moral po zdravni- spoštujete tudi te mlade pevce, pomoč. _ ki so vsi rojeni v Ameriki, a s Resnikovi so hudo prizadeti, takim veseljem goje našo lepo slovensko pesem. Pridite! Ne bo vam žal! A.R. -o- Pod kolesa lokomotive je prišel delavec mestnega ekono-mata v Zagrebu Juraj Kovačič. šel je po progi nedaleč savskega železniškega mostu. Za njim je privozil vlak in lokomotiva je Kovačiča pahnila s proge s takšno silo, da se mu je razbila lobanja. Bil je na mestu mrtev. V Dugem selu pri Zagrebu je delavec Franjo živoder stopil z vlaka, da bi pil vodo. V tem pa je vlak že krenil s postaje, živoder je stekel za njim, toda tik vagona mu je spodrsnilo, tako da je prišel z nogo pod kolesa. Odrezala so mu celo stopalo desne noge. Prepeljali so ga v bolnišnico v Zagrebu. Njegovo stanje je zelo težko. Št. Vid na Dolenjskem, decembra. Pri Resnikovih v Petrušni vasi sta gospodar Tone in sestra Micka pripravljala butare za zimo. Povezovala sta jih in skladala v drvarnico. Poleg njiju se je igral štiriletni Tonček. Zatopljena v delo nista niti opazila, da je Tončka zmanjkalo. Čez čas pa sta videla, da je fantiček zakrivil že strašno nesrečo. Iz skednja se je začel vzdigovati dim. Domači so začeli klicati na pomoč in donašati vodo. Toda njihovo prizadevanje je bilo zaman. Medtem je bilo že vse gospodarsko poslopje v ognju. Ljudje so rešili, kar se je še dalo spraviti iz goreče zgradbe. Posestnik Tone Bučar je tudi sam bil med reševalci. Odmetaval je turščico, ki je visela pod streho in je padla nanj. Dobil je Dr. Cerkniško jezero, št. 59 SDZ Mrzlo vreme je ognjegascem zelo oteževalo rešilno delo pri gašenju hotela v Minneapolis, Minn., kjer je zgorelo 18 oseb, ranjenih je bilo pa 28. za prav edini. fl^plavein „ • veh kr°g gole!Win,-,„4............i ii4'S osvlfi nJ'3govem od meseci §4alila l,ienem 0brazu se Je zr /Nfevfi ^ okrutnost inlatabašk n •/" Vje. "0st> Pa tudi zmagosla-J ve no