<J
PSgfftTrra pigganinnfSfcgTftT
Mariborski
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 90
Maribor, sobota 19. aprila 1930
»JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov veak dan ob 16, vri
Račun pri poitnem č»k. zav. v Ljubljani «.11.409 Vel]« mtstčno, prejaman v upravi tli po poiti 10 Din. dostavlj.n n« dom p« 12 Din
Tetofon:
Urodn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglaal po 1»rlfu
Ogla«« tpr«j«m« tudi oglatnl oddslok .Jutra" v Ljubljani, Praiarnovs ulic« it. 4
Vesele VELIKONOČNE praznike vsem čita-teljem in inserentom „Ye-černika“I
'Današnja številka »Večernika« obsega 12 strani. Prihodnja izide v torek, dne 22. aprila.
Za
vecm mir!
I
V	vsem zasebnem in tudi javnem življenju opazujemo vsakokrat — zlasti pa tudi letos — v velikonočnem tednu nekako stagnacijo, oddih, svečano razpoloženje. Vse se pripravlja na velik praznik Vstajenja, ki je obenem praznik Ljubezni in Miru. »Mir npf1 me.^ Vami!« je zaklical Nazare-ec svojim učencem, ko je po svojem Prišel k njim skozi zaprta
nlo-t i1 ^ tuc^ ^e: »Idite in po-® to blagovestje med vse naro-?i-<c aj, jSe nafode blagovestje mi-™. Odkod to svečano razpoloženje posameznikov in narodov, odtod veliki in sveti mir.
Na Češkoslovaškem posvečajo letos se ponovno velikonočne praznike ve-bki, dasi popolnoma tihi manifestaciji £a svetovni mir v duhu velikih naukov Nazarenca. Na današnji dan, na Veliko^ Soboto, od 11.58 do 12. ure se Posveča cela češkoslovaška republika *>a pozjv Rdečega križa spominu na ^ojne žrtve z dveminutnim molkom. v teh dveh minutah bodo milijoni češkoslovaškega naroda v svojih dušah Kakor v filmu Pregledali vse grozote nečloveškega klanja in se z grozo odgrnili ob misli na ponovitev podobnih Jragedij človeštva. Velika, učinkov! Ta manifestacija za svetovni mir!
Novi patrijarh srbske pravoslavne cerkve je za velikonočne praznike iz-nal na ves pravoslavni narod naše države svojo poslanico, v kateri izrecno Podčrtava idejo miru, ko izreka željo, ~a »v naši domovini zavlada ljube-^en in bratska sloga«, da se pa tudi Posreči »zanesti v splošno mednarodno zajcdnico idejo našega Odrešenika, ‘dejo splošnega in večnega miru«.
v	velikem mednarodnem življenju se vedno bolj in vedno močneje, dasi 7. borbi z velikimi težavami in izbru-.ll egoizma, pojavlja in uveljavlja ide-slv®nkega in trajnega miru. London-?Ka konferenca za pomorsko razoro-Cev sicer ni končala z onim uspe-, °D, kakor so si ga želeli pacifisti ce-van Sve*a> ki so kot idealisti domne-am da bo prišlo res že do dogovo-J* o splošni postopni razorožitvi na v,0r.i». kateri bi sledila tudi razoro-'?y kopnem. Vendar pomeni že P«kt treh največjih pomorskih sil, merikc, Anglije in Japonske, da se morsko oboroževanje v teh drža-an ne bo nadaljevalo, ampak sc bo ekom let celo začela redukcija nji-
'dl*Ji mI1arlc- velik napredek v pro y]e mteu. Da se ni že tudi tikt . n • sv°tem zunanjem mi-
Jočline*^.1	• VZtra,n0 iP Z VSO Od-
Pacihkioiin +a vsa strem1Jenja za pacifikacijo svetovne javnosti, prlklju
'čila temu paktu, je vzrok naša sose da Italija, ki žal še vedno sanja o vojaških avanturah. Nedvomno pa je: da bo odločna volja imenovanih pomorskih velesil končno prisilila tud vse manjše kompaciscente v velikem svetovnem političnem koncertu, da se uklonijo in da se pridružijo velikemu gibanju, ki gre danes z mogočnim korakom po celem svetu.
V zvezi s tem se nadaljuje tudi velika akcija za idejo, ki jo je sproži francoski zunanji minister Briand, ide jo Panevrope kot potenciranja današnje Lige narodov. So pač še v tem pogledu glede načina in oblike nove tvorbe različna mnenja, vendar je opa žati. da se konsolidira polagoma javno mnenje cele Evrope v tej smeri, da se ustvari gospodarska in končno tudi politična zveza predvsem evropskih držav kot mogočna barijera v obrambi trajnega miru med narodi. Prvi velik korak v tem pogledu je storjen: pakt o carinskem premirju za gotovo dobo let je podpisalo doslej že 19 držav,_ med njimi tudi Jugoslavija, in sledila bo njihovemu zgledu
v	doglednem času Še cela vrsta novih držav. S tem bo izločena gospo darska vojna med državami vsaj v dozdajni mnogokrat ostri obliki, ki je bila ponovno v zgodovini tudi po vod za krvava medsebojna razraču-navanja.
V tem svečanem razpoloženju nas moti edino postopanje naše sosede Ita lije, ki žal daje povoda za vedno novo vznemirjanje našega naroda. Zopet smo morali doživeti baš te dni nova nečuvena izzivanja fašizma r.a naš naslov. Za jutri se je pripravljal v Italiji velik izlet fašistične omladinc, njih krog 1000, iz raznih krajev Italije v Zadar. Tem povodom so fašistični listi prinašali članke pod naslovi: »Italijani, spomnite se, da je cela Dalma cija za Italijo!« in podobnimi, v katerih ti listi povdarjajo, da bo pomenil pozdrav Zadra tej omladini pozdrav cele Dalmacije. — »Zadar,« pravi med drugim rimski list »11 Littorio Dalmatico«, »predstavlja v življenju Dalmacije zažgano luč na dalmatinski obali, ki nam ni dana. Njena svetloba se širi ob celem Jadranskem morju in objema tudi otoke in Vis, kojih mrtve smo pač maščevali, a jih še ne zadovoljili.« Dalje se govori v tem članku, kako je morala Dalmacija pripasti Italiji, ker so Šibenik, Split in ostala mesta najbolj italijanska, odvojena od svetega mesta Zadra, in ki niso pripad la Italiji, pa danes pod pritiskom tujcev potrjujejo svojo vero. S posetom Zadra bo omladina spomnila celo Dalmacijo, da ne sme pozabiti, kam v resnici spada.
Brezvestnost, s katero italijanski fašizem ogroža svečano razpoloženje celega civiliziranega sveta ob praznikih miru, je žalosten dokument, ki pa ne sme ne nam ne ostalemu svetu, ki Posveča velikonočne praznike spominu vojnih Žrtev In veliki ideji večnega miru. jemati ne volje ne veselja, da ostanemo tudi Še zanaprej poborniki in vztrajni delavci za veliko misel, ki jo je Nazarenec po svojih učencih zapustil vsem narodom: »Mir bodi med Vami!«
NEWYORK, 19. aprila. Po uradnih podatkih je postalo v Zedinjenih državah 1, 1929. nad 31,000 ljudi žrtev avtomobilskih nesreč, za 12 odstotkov več kakof lani, kar pomeni, da so vsakih 17 miniit zahtevali avtomobili po eno smrtno žrtev.
Sovjetski bol z Veliko Britanijo
PRENOS KOMUNISTIČNE PROPAGANDNE CENTRALE IZ BERLINA V
INDIJO IN PALESTINO,
BERLIN, 19. aprila. Sovjetska vlada se pripravlja, da zagrabi britanski imperij na njegovem najbolj občutljivem delu, v kolonijah v Aziji. Angleška policija v Palestini in Indiji je prišla na sled široko razpredeni in podrobno organizirani komunistični propagandi po vseh azijskih kolonijah in je pri tej priliki vrh tega ugotovila, da je tretja internacijonala prenesla svojo propagandno centralo iz Berlina sedaj v prvi vrsti v Indijo in Palestino. Odkritih je cela vrsta tajnih komunističnih tiskarn v Jeruzalemu, Bagdadu, Bombayu in Kairu. Lanski nemiri v Palestini, katere so smatrali Arabci kot nekako svojo nacijonalno gibanje proti Zidom, pravzaprav niso bili nič drueega kakor naročeni komunistični manever, da omajejo eno od angleških trdnjav na potu na vzhod in v Indijo. Izredno močno je razvita
komunistična propaganda posebno med muslimani v Indiji, kjer kar mrgoli najbolj spretnih komunističnih agitatorjev. Številni muslimani so prejšnja leta posečali orijetalsko univerzo v Moskvi, ki ni nič drugega, kakor komunistična agitatorska šola. Te muslimane so potem sovjeti poslali v Indijo, Egipt, Palestino in Irak z nalogom, da ustvarjajo med tamkajšnjimi narodi nezadovoljstvo in upore proti angleškemu gospodstvu. Seveda tudi angleške oblasti ne gledajo križem rok te komunistične akcije in so zaprle že veliko število komunističnih agitatorjev. Pripravljene pa so, da bodo sovjeti zlasti radi sedanjega težavnega položaja v Indiji svojo propagando še ojačili in skušali v kratkem izzvati nove nemire v Palestini in Indiji.
V Rumunijl spoznavalo namene Italije
ZANIMIV ČLANEK »ADEVERULA« O ITALIJANSKI EKSPANZIJI NA
VZHODU.
BUKAREŠTA, 19. aprila. »Adeverul« objavlja značilen uvodnik, v katerem pravi med drugim: Kakor Združene države S. A., ki so potom diplomacije in denarja dobile upliv nad celo latinsko Ameriko, skuša tudi Italija z izvozom kapitala zasaditi stebre svojega upliva v vzhodnih delih Sredozemskega morja. Banca Commerciale Italiana je uspela s kreditom enega milijona lir, dvigniti v Turčiji tezavrirani kapital na 5 milijonov zlatih piastrov, in italijanska vlada upa na ta način iztisniti iz turške vlade večje koncesije ter dobiti upliv v Anatoliji. Na drugi strani skuša Italija utrditi svoj protektorat nad Albanijo. I tiranska po-
godba iz I. 1926 i zvezna pogodba iz 1. 1927 sta zasiguraii Italiji v gotovi meri protektorat nad Albanijo. Italija si skuša sistematično Albanijo podjarmiti. Italijanske banke dajejo tiranski vladi kredite, italijanska podjetja vršijo javna dela in eksploatirajo zemeljske zaklade. Upliv Italije v Albaniji je Še povečala udeležba pri albanski emisijski banki, ki je bila ustanovljena v smislu sklepov, Društva narodov I. 1925 in pri kateri je Banca Commerciale Italiana udeležena z nad polovico kapitala. Tudi ste obe drža-
vi	vezani s posebno valutarno pogodbo, kar znatno veča italijanski vpliv.
Pomanjkanje zčraunikou v Rusiji
Petletni gospodarski načrt komisarija-ta za narodno zdravje predvideva potrebo, da se v tem času izobrazi v SSSR 64.969 novih zdravnikov. Ker pa ruske medicinske visoke šole sprejmejo letno samo 3000 dijakov, bi se mogio v 5 letih izobraziti samo 15.000 novih zdravnikov. Zato je komisar za narodno zdravje izdelal načrt za gradnjo novih medicinskih fakultet in za pospešenje medicinskih študijev. V šolskem letu 1930-31 se bodo otvorile nove medicinske fakultete v Ivanovu -Vozniasenskem, Samari in Ta-barovsku, 1. 1931-32 pa v Alma-Ati (kjer je bil v prognanstvu Trockij), Svredlov-sku in Simferopolu. Tudi se bo povečalo število dijakov na starih fakultetah.
Pogrebno društvo za Pobrežje in okolico
c imelo pred kratkim redni občni zbor, d je bil zelo dobro obiskan. Iz letnega poročila odbora je razvidno, da je imelo društvo v preteklem letu okrc > lOOO članov, blagajna ima čez 60.0OO Din, v letu 1929 je umrlo 11 članov, ter so do-vile njihove družine posmrtnino v znesku 1500 Din takoj izplačano. Prt voiitvi odbora so bili zopet izvoljeni gospodje: Fišer Franc, žel. uradnik v p., kot pred-
sedink, Trstenjak Franc, krojač, blagajnik, ter Stržina Karl, občinski predstojnik, zapisnikar. Pri občnem zboru se je sklenilo, uvesti dva razreda in sicer: razred A: mesečni prispevek 3 Din, posmrtnina 1500 Din, razred B: mesečni prispevek 5 Din, posmrtnina 2500 Din. Razen tega še 4 Din letno kot prispevek za pevsko društvo in za druge stroške. Vplačevanje za B-razred se prične 1. julija t. 1. Sprejem članov ter vplačevanje mesečnine se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v vrtni verandi gostilne Simonič na Pobrežju, Cesta na Brezje 15, dopoldne. Kdor še ni član kakega pogrebnega društva, se vabi za pristop k temu človekoljubnemu društvu. Vsak naj pravočasno poskrbi za to, da bo imel ob smrti pošten pogreb in da ne bo padel v nadlego svojim zaostalim! —
Odhod prekmurskih sezonskih delavcev v Nemčijo in Holandijo.
Te dni so odpotovale iz goričkega Prekmurja prve skupine sezonskih delavcev v Nemčijo ln Holandijo, ostale skupine pa bodo odšle na pot ta teden Z lanskim delom in zaslužkom Je bila večina zadovoljna, zato je verjetno, da bo odhajanje na sezonsko delo v Nemčijo in Holandijo ostalo tudi zana-prej enako močno, oziroma se bo s« povečalo.
Stran 2-
Mariborski V H C. f* *f N i K l»<trn
V	M a r i b o r u, cine 19. JV. iy3t).
 X
K vprašanju krajevnih imen v mariborski okolici
Pod tem naslovom je objavil »Slovenec« v št. 84 razne popravke in predloge glede neumestnih lokalnih imen v mariborskem okolišu, o katerih pa še davno ni padla zadnja beseda, ker so predlogi skoro vseskoz neutemeljeni. Res je, da se je v zadnji dobi razvilo živahno zanimanje za vpostavitev pristnih, zgodovinsko kakor jezikoslovno pravilnih oblik za krajevno poimenovanje v obdravskem ozemlju in posebno v mariborski okolici, toda to se mora zgoditi tako neprisiljeno, da je prepričevalno ali saj verjetno, in po takem tudi končnove-Ijavno za uradno rabo. Vse, kar je v o-menjenem članku pod označbo »Job« napisano, hočemo tukaj še enkrat resno in stvarno pretresti.
Melje. — Pisec trdi, da je »Melje« iz nemškega »Melling«. To trditev odklanjamo odločno, kajti ne samo končnica »ing« je v naših krajih vselej znak, da je ime slovenskega izvora, nego tudi ves okraj je poimenovan po »Meljskem hribu« in to je ta, katerega so označili Nemci kot »Schlapfenberg« ali naše ime pravzaprav iz slovenščine pravilno prevedli. »Meljski hrib« je oni tipični znak za Maribor, ki že oddaleč orijentira potnika o legi mesta Maribora s svojim be-losivim, strmim pobočjem. Tam se vedno »melje« od solnca in padavin razrahljan lapor nizdol, in ogrožujejo plazovi tudi pri vsakem deževju ob vznožju ležečo cesto Maribor - Sv. Peter. Tako mesto imenuje Nemec kot »schlapp«, kar se drobi ali je mahedravo. Če pa misli kdo, da je to izmišljotina, ta se naj prepriča v: Weigand-u, Deutsches \V6rterbuch.
—	Kdor torej išče prvotni »Meljski hrib« kje drugod, se nahaja v zmoti. — Za nas je pa »Melje« krajina v bližini Meljskega hriba, in naj ostane to ime nedotaknjeno, ker je »melj« pristno slovenska kakor staroslovenska beseda (»melj«), in ima vinorodni »Melnik« na Češkem isti izvor. — Ko bi pa bilo prvotno ime nemško, potem bi Nemci bili imenovali naše predmestje »Melje« gotovo kot »Schlap-ping« ne pa kot »Melling«.
Pri tej priložnosti naj bodi tudi omenjeno, ker se nekateri ne morejo otresti nemškega vpliva na naša krajevna imena, da je tudi nemška beseda »Mehi« zgolj izposojenka iz slovenščine, kajti vse ono, kar se »m e 1 j e« je v slovenščini »melj« ali »melja, melje« in se naj v naprej opusti uvrstitev tega izraza med germanizme.
Kalvarije. — »Job« trdi, da smo prevedli »Windisch« in dobili tako »Slovensko« in »eNško Kalvarijo«. Kedaj so pri nas zgradili križev pot na eno ali drugo »Kalvarijo«, tega ne vemo. Najbrž je pa bil pri tem odločilen jezik, v katerem so molili udeleženci romanja na Kalvarijo. Naravno pa je, da so pred tem Slovenci imenovali slovensko »Kalvarijo« kot »Pekersko goro«, nemško pa kot »Borberg«, iz česar so Nemci napravili »Vordernberg«. Kajti ta hrib je služil nekdaj kot obrambno mesto, kar se da sklepati tudi iz dejstva, da je tamošnja cerkvica posvečena sv. Barbari (»Varvari«) in da leži ta hrib v »Krčevini«, ki jo Nemci niso nikoli prevedli na svoje.
»Grad« in »Piramida«. — »Job« misli, da bi se moralo uvesti ime »Grad« za »Piramido«, toda to je radi splošne uporabe imena »Piramida« nemogoče in bi bilo tudi nepravilno. V tej trditvi je od kraja do konca vse napačno. Z imenom »Piramida«, sc sploh smešimo, kajti tujci povprašujejo: »kje imate tu »piramido«? Ali še k vam ni prišla geometrija?!« — Mi imenujemo res to višino, ki pa ima obliko pristriženega stožca ali velikega zvona (od južne strani) popolnoma brezmiselno kot »piramido« in ta napaka se ne sme ali ne da več popraviti?! Za nas je ta hrib »Gradišče«, ne pa »Grad«, ker je ta že davno propal. Vsi Slovani imenujejo kraj, kjer je stal kak grad ali bilo kako močneje obrambno mesto: gradišče, gradište, Gradiška, Gradisch, hradi-sko, hradišto, grodisko, gorodisko itd. samo mi v Mariboru naj rabimo za to izraz »Grad« ali »Piramida«, kojih pa ni!
Zrkovce. — »Slovenčev« dopisnik nam vsiljuje tudi tezo, da »za pravilno rabo krajevnih imen ni odločilno ime pred tisoč leti; važno je to, kar rabi ljudstvo danes in to samoniklo in rte pod katerimi ■tujimi vplivi.« — Da je pa ravno na-
sprotno res, to hočemo jasno dokazati pri imenu »Zrkovce«. »Job« pravi dalje: »Vsega ne gre izvajati iz preteklosti, ab origine«. Toda ravno »ab origine« moramo izvajati vsako krajevno ime, kajti pr-
vi	imenodajalec. je vedel, zakaj kraj tako ali tako imenuje. Kako pa naj mi razpoznamo prvotno ime, če so zgodovinski podatki za nič! — »Job« pravi, da je pr votno ime za »Zrkovce« bilo »Zarekov ce«; mi pa, ki upoštevamo zgodovino, pravimo, da se je glasilo »Vrhovce« (ali saj zelo slično), in je sploh nemogoče z modernim, že skrajno pohabljenim ime nom »Zrkovce« brez znanja starejših oblik priti naravnemu imenu do živega. Zgodovina pa pravi, da se je kraj imenoval v nemški obliki: 1161 »Werchen-dorf«, 1190 »Werchendorf super Drau-um«, 1265 »Zwerkendorf«, 1300 »Wer-chendorf«, 1322 »Zwerkendorf«. — V tem slučaju se v slovenščini »dorf« ni rabil, ker bi drugače mi ne imeli danes oblike »Zrkovce«. Ime »Vrhovce« so morali dati »Dolgošani«, katerim so bili v razmer ju toka Drave »Vrhovčani« nad njimi naseljeni sosedje. Soglasnik »z« se je pri lepil pozneje na prvotno obliko zgolj ra di pogosto slišanega govora, da je kdo prišel »z Vrhove«.
Slično je nastalo na gornjedravskem polju tudi popačeno ime »Zdrgonja vas«, za »Gornja« ali »Zgornja vas«; kajti vasi Mihovce in Zgornja vas ste združeni in so nazivali Mihovčani višje ležečo našel bino kot »Zgornjo«. To potrjuje tudi ime »Andresdorf« iz 1. 1265 za »Zgornjo vas«, t. j. druga ali gornja vas.
H koncu še nekaj. Uredništvo »Slo venca« je naznanilo v 85. številki, da ne objavlja več prispevkov te vrste, ker spadajo po svojem značaju v znansten list, kakor je tukajšnji »Časopis za zgodovino in narodopisje«. — Mi smo tudi tu nasprotnega nazora. Danes, ko se morajo ugotoviti pristna krajevna imena za nove napisne deske, ne moremo čakati na »Časopis«, ki izhaja samo polletno, je žal tudi malo razširjen med slovensko podeželno inteligenco, in je po takem tudi širša debata onemogočena, čiščenje krajevnih imen tem potom bi bilo ceio škodljivo, kajti ako pogreške ni mogoče brzo popraviti ali preklicati, se v poznejši dobi razni pisci že sklicujejo na ta vir in napačno ime je že ukoreninjeno. — Taka razmotrivanja spadajo ravno v dnevnike, kjer je mogoča živahna debata, katere bere veliko ljudi, in ker več ljudi tudi več ve, se zadeva lahko v najkrajši dobi prečisti in kleno zrnje razbere iz plev. —	Z.
Mariborski indnenni drohii
maribor za nesrečne pago-relce v Zaluki
Strašna nesreča, ki je na cvetno nedeljo zadela prebivalstvo poprej cvetoče, sedaj pa veliko pogorišče predstavljajoče vasi Zaluke na Belokranjskem, je bolestno odjeknila po vsej Sloveniji. Vse sočustvuje z nesrečnimi žrtvami, povsod se ustanavljajo pomožni odbori, da se bednim našim rojakom čim hitreje in čim izdatneje priskoči v njihovi veliki stiski na pomoč. Tudi v našem Mariboru so belokranjski rojaki na inicijativo srezke-ga podnačelnika g. Milana Makarja, primarija dr. Mirka Černiča in Božidarja Guština ustanovili pomožni odbor, ki bo zbiral prispevke za pogorelce v Mariboru. Prepričani smo, da noben Slovenec ne bo odrekel prošnji in se vsakdo odzval. Dobrodošel je vsak dar, bodisi v blagu ali denarju. Prispevki se sprejemajo na srezkem načelništvu soba št. 23 in v upravi »Jutra« in »Večernika«, Aleksandrova cesta 13.
* •
Kot prvi so se odzvali s prispevki sledeči darovalci: Maly Anton, župan Trate, 100; dr. Schatibach Fran, okrožni inšpektor, dr. Lovro Hacin, dr. Mirko Potočnik, Milan Makar,. dr. Marko Ipavic in Dragan Bognar, upravnik carinarne po 50 Din, Levičnik Fran in Jaki Fran no 20 Din.
Materinksi dan
obhajamo letos v nedeljo 11. maja. Proslavo materinskega dne priredi II. dekliška meščanska šola in se vršijo že tozadevne predpriprave pod vodstvom strokovne učiteljice gdč. Jele Levstikove----
Nekaj o pisanki
Slovenska pisanka, to vam je nekaj mičnega in zaželjenega, kakor na rodnem vrtu prvi sad. Pridi po pisanko, vabi sosed soseda ob velikonočnem tednu, pa zopet punčka Francetu: Boš mi kupil kaj pisanke? — in narobe: Lenčka ali mi ne boš dala nič za pisanko, ti sko-puhinja ti! Tako gre posebno na kmetih dobrohotno vabljivo, pa tudi vmes vsiljivo kramljanje, ko se pripravljajo priboljški za Veliko noč. Marsikdo pride na svoj račun povoljno, včasih še čez mero, še Več pa jih ostane praznih rok in kislega obraza. Pisanka je nekako tipa-Oie dobrovoljnosti in simpatije oziroma naklonjenosti drug do drugega, kakor je v zimi božičnica. Pa pisanka je vse bolj poljudna in priljubljena. Pisanka, ki se pokloni komu dobrohotno za Veliko noč, je vedno bolje poslikano kurje jajce ali kakor mu pravijo o velikonočnih praznikih — pirh. Od tega ravno izvira ime pisanka. Pri vsaki hiši jih skuhajo točno število, da dobi vsaj vsak v domu po «no, pa še ostane nekaj za one, ki bodo prišli po pisanko ali se jim bo ponesla na dom ali pa celo izročila kje med potjo in pri cerkvi. Na belo nedeljo najbolj delijo fantje dekletom »pomaranče« za pisanko, sicer pa je dan »pisanke tudi veliki pondeljek in ves beli teden«. Na veliko nedeljo pa je navezan vsak na dom, kakor valeč ščinkovec na gnezdo. Popoldne na ta dan hiti na deželi vse k večernicam. Tam doni »Aleluja« pri obhodu okoli oltarja, da se cerkev trese. Je namreč darovanje za farne reveže in vsak se rad pokaže v procesiji okrog oltarja ter spusti »obulus« na krožnik, saj se pokaže punca v novi obleki ali vsaj lep nov pisan robec na glavi, fantje pa uidi lepo nalikani. Vse je jasnih obrazov, ker je želodček izjemno okusno pobožan. Pa še malo med potjo domov grede postreljajo s »pištolo«, dasi je sicer to strogo prepovedano. Pa kaj čemo, to je pač »grmeče tihotapstvo«, ne da bi se financarje oškodovalo, orožniki pa so na ta dan tudi radi doma, kdo bi jim tega ne privoščil. In Velika nedelja popoldne brez staroobičajnega »bum, buma!« pač ni zdrava. Da bi le bilo letos brez vse nesreče, ki se ob tem »bumbumu« kaj rada pripeti.
Popotnik iz Slov. goric.
Kraljeva zahvala Ribarskemu društvu v Mariboru.
Predsednik Ribarskega društva, g. prof. Viktor C o t i č, je prejel danes na brzojavne pozdrave udanosti povodom društvene 201etnice pismeno zahvalo Nj. Veličanstva kralja.
Dr. Juritsch podlegel pljučnici.
Včeraj zjutraj se je pri dr. Juritschu, ki je po zastrupljenju ležal v bolnici v nezavesti, pojavila pljučnica, kateri je danes zjutraj ob 5. uri podlegel.
Novo naseljevanje Primorcev.
V	zadnjih tednih se je zopet priseli-
lo	v bližnjo in oddaljenejšo mariborsko okolico nekaj slovenskih kmetov s Primorskega, posebno z Goriškega. Vedno večje gospodarsko propadanje v stari domovini, kakor tudi politično šikaniranje s strani fašizma jih je prisililo, da so svoja posestva prodali in si kupili tu nova. Razveseljivo je, da so se naselili večinoma na posestvih, ki so bila doslej last domačih in avstrijskih Nemcev. Za usodo naših bratov pod Italijo pa je nad vse karakteristično to, da so se nekatere družine popolnoma razcepile in razkropile: med tem ko sc je en del preselil v Jugoslavijo, je drugi ostal na domači zemlji, tretji pa odpotoval za neznano usodo v Južno Ameriko.
Zopet poskus samomora.
Danes zjutraj ob 1. uri je stražnik, ki je patruiiral po Aleksandrovi cesfi, 'našel na klopi v drevoredu pred restavracijo Union moža, ki je hudo krvave! iz ran v zapestjih na obeh rokah, vendar pa še ni bil v nezavesti. Pripeljal ga je na policijo, kjer se je izkazalo, da je bil 36!etni Henrik Obertan, upravitelj tvrdke Tonei- v "s v Varaždinu. Izjavil je, da se je hote! usmrtiti radi nespo-razumljenj s tvrdko. Prerezal si je v obeh zapestjih žile z žepnim nožičem. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v splošno bolnico.
Elektrifikacija Felberjevega otoka in Kamnice.
Mestno električno podjetje je te dni pričelo z napeljavo glavnega elektrovo-da in instalacijo električne razsvetljave za novo mestno kopališče na Felberje-vem otoku in v Kamnici. Na Felberjevem otoku bo urejena javna razsvetljava v kopališču in dohodih ter v restavracijskem objetku, v Kamnici pa poleg javne občinske tudi zasebna. Od kamniškega elektrovoda bodo pa napeljani stranski vodi tudi v Rošpoh in v severnozapadni del občine Krčevina. Stroške za elektro-vod in instalacijo na Felberjevem otoku bo nosila mestna občina mariborska, one za Kamnico in okolico pa prevzame tamkajšnja občina in se bodo postopoma amortizirali. S tem bo elektrifikacija n©* posredne mariborske okolice skoraj popolnoma dovršena.
Kdor je čital in kdor ni čital znamenitega iomsna	1123
JflDONH SPMH VOZOV"
od Mamice Dekobra, vsakdo naj si ogleda istoimeniki velefilm skiajno napetih senia-cijskih in pustolovnih ...	...
dogodkor. — Pride v .KlflO UfVOn
Občni zbor Jugoslovanske Matice v Mariboru.
Člani Jugoslovanske Matice, podružnice Maribor, se obveščajo, da se bo vršil redni občni zbor v pondeljek, dne 28. tm. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo društvenih funkcijonarjev; 2. Volitev novega odbora; 3. lOletnica Jugoslovanske Matice; 4. Slučajnosti. Odbor vabi člane, da se udeležijo občnega zbora polnoštevilno, da se bodo mogli napraviti koristni in uspešni sklepi z ozirom na bodoče delovanje.
Hotel »Orel«.
Danes, v soboto, in jutri, v nedeljo, zvečer koncert.	1193
Pri razdraženih živcih, glavobolu, nespanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovk grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti »Franz Joselova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	I
»Roman« je edini družinski list
ki prinaša prvovrstne romane v ve* likih nadaljevanjih, kratke povesti, šale, anekdote, zanimivosti iz vsega sveta in dr. Od zdaj naprej bo prinašal tudi slike. V velikonočni številki, ki je posebno pestra in ima 20 strani, sta 2 novi velezanimivi rubriki, ki ju bo »Roman« stalno imel: »Ali ste bolni?« in »Kaj uči pisava?« Zahtevajte »Roman« v vseh trafikah. 1099 Udruženje trgovskih potnikov, sekcija Maribor,
vabi vse tukajšnje redne člane na važen sestanek, ki se bo vršil dne 21. aprila (velikonočni pondeljek) ob 10. dopoldne v hotelu »Zamorec«. Sklepalo se bo o priključitvi k bolniški blagajni »Merkur« v Zagrebu, ki ima že v Mariboru ustanovljeno svojo podružnico. Zadeva je zelo važna za vsa keffa člana ter prosi načelstvo sekcije polnoštevilne udeležbe. — Sekcija Maribor.	119^
Državne dobave.
Oni trgovci, ki se zanimajo za državne dobave, naj se prijavijo Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani, ki jim bo stalno dostavljala vse v njih stroko spadajoče raz'-pise za državne dobave in licitacije. Navesti pa morajo vrste blaga, ki pridejo zanje v poštev. Na ta način bo vsakdo sigurno in točno prejema! podatke, ki so potrebni za vložitev ofertov. — Gremlj trgovcev v Mariboru.	119!
Od društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico.
Ker je v zadnjem času postalo vprašanje stanovanjske zaščite zopet aktualno in se povdarja, da v Mariboru ni dobiti stanovanj, poziva društvo vse svoie člane. da radi natančne statistike čimprej prijavijo v društveni pisarni — Gregorčičeva ul. 8, pritličje — vsa svoja ’aZ“ Doložljiva stanovanja.
»Vuzem“ v Jeruzalemskih goricah
VELIKI DAN VSTAJENJA V VINOGRADU.
Kadar v naših slavnih Jeruzalemskih goricah z bridko nabrušenim železom segajo po dobro rejenih »viizmincih«, kadar zakurijo na visokih gričih domači fantje svoje »baklje« zvečer, o polnoči Pa, ko je noč najbolj temna, da se vidi daleč naokoli, svoje »viizmenice«, vedno prepevajoč stare in za to vsem dobro znane »viizamnice«, da glas odmeva do-
li	pri Sv. Miklavžu, na Humu in gori pri sv. Bolfenku na Kogu, in potem cela družina, slavnostno, veselo in vendar sprva nekam resno pod vodstvom svojega poglavarja zbrana sedi okoli velike mize in po dolgem postu in »mesopustu« naravno s strastjo uživa presmec, svojo »viizmino«, tedaj praznujejo v onih predelih naših Slovenskih goric, ki so obrnjeni proti vzhajajočemu solncu in stoje kot zadnji stražniki že blizu Mure, Veliki dan vstajenja v vinogradu in na polju, na gorici in v dolini: Veliko noč.
Jeruzalemska cerkvica je mična in idilična kakor vsa njena okolica, in vinorodni brežuljki, ki jih ona ščiti toče, slane, strele in drugih nezgod. Jeruzalemski grič, Plešivica, Ilovščak, Kalvarija, Mrzlo polje, Plovščak, Babji klanec, trebrovnik, Kodoličeva Klumpa, Cerovec, Železne dveri, Svetinjski in Velikanski griSi, v vmesnih dolih in dolinah Pa pisani travniki in polja, duhteča po sveži, r.azorani črni zemlji, beli Čedni “rami vsepovsod vrh goric in ob njih Pobočjih in veseli in prijazni obrazi, vse i razodeva, da praznujejo izmed svojih Praznikov enega najlepših.
V	bližnjem gozdičku rastejo, skrite jned drugim drevjem ali ob njegovem robu, vitke ive in ivaki, drenulje, srobotje, cremse, božji lesek in zimzelen; vse namenjeno od dobrotljive narave odraslim dečkom v veselje za cvetno nedeljo. Pa ce iva poganja prepočasi, da bi ne imela o pravem času lepih mačic, hranijo narezanih njenih šib na toplem in v topli vodi, da bo »butara«, s srebotjem lepo ovezana, na cvetno nedeljo tem lepša in se je starišev tem večje, ko bodo da-1 u b,a5oslovlienih ivovih šibic natrganih rnačic na krožniku jesti živini, da i? obvarujejo vsake nesreče; pa Iv obrane vejice bodo poleti ob preteci nevihti gotovo odvrnile od hiše in vinograda vsako nesrečo, če jih bodo do tedaj skrbno hranili pod streho in jih o Pravem času in v pravi smeri, v smeri, odkoder preti huda ura, zanetili in žgali.
. Cerkvica Jeruzalem, tudi Betlehem ]menovana, I. 1652. od gornjeradgonske-ga oskrbnika Drumbliča in njegove žene Postavljena, stoji samo 341 m visoko nad morjem, a se ponosno ozira daleč naokoli po širnem svetu božjem, po bližnjem pa tudi po daljnjem. Stoječemu sre **} najlepših vinogradov, sveže prekopa-j!1*1* na novo povezanih in z novim ko-opremljenih, se ti odpre pogled in £azgled na tako širen, raznovrsten in groben svet, da s tem razglediščem v alov. goricah more tekmovati edinole ‘Kapela« pri Radencih. Štiri cerkvice te Pozdravljajo na teh južnih razrastkih olov. goric: Svetinje, Hum, Sv. Bolfenk na Kogu in Sv. Miklavž. Baš tu torej, pri cerkvici »Jeruzalem«, ki je samo podruž-nica Sv. Miklavža, praznujejo Še danes v Jeruzalemskih goricah v prosti naravi **a trati, ki obdaja cerkvico, domačini Veliko noč in vstajenje; ni čuda, saj je ba§ tu razgled najlepši, tako da se rdeči Plameni njihovih »viizmenic« vidijo delj nego z vsakega drugega bližnjega hrib-
2e med tednom so si nakopali jjosti štorov in jih osušili samo toliko, a Je smola še ostala v njih. Na veliko-jočno soboto zvečer jih zvozijo k cer-^ici in jih razpostavijo in razporedijo v križa ali monštrance. Ko leže nil'ak na gorice in vinograde, ko je že ^slo solnce za Pohorjem, tako da se vi-j*|io le silhuete tega edinstvenega našega oisera, prižgo po vrsti štore, »kurijo ”aklje«, kojih svit v obliki križa ali nionštrance razsvetljuje noč tembolj, čim temnejša je. Pa ko je luna že napravila Pot preko polnoči, so že zopet na nogah jn gori pri »Jeruzalemu«. Nabrali so si nili drv, šibja in suhljadi ter z njim napravili, kres, svojo »viizmenico«, sredino Čl, o polnoči. Praznovanje vstajenja o Polnoči na hribu, daleč vidnem in posvečenem, medlo nas spominjajoč na staro-
davne šege, navade in obrede naših poganskih prednikov!
Tedaj se, blizu sedeč na klopici, ki jo je postavil v razpadlo deblo velikanske strohnele bukve oskrbnik največjega sedanjega posestva v Jeruzalemskih goricah, zamisliš v vso ono trnjevo pot, ki jo je tudi ta narod tod moral prehoditi, dokler ni tudi zanj napočil dan vstajenja. Iz tal, na kterih se je prej ponosno dvigala strohnela bukev, že raste nova, mlada, tik ob klopi. Tako se tudi narod, pa naj bo še tako preganjan, vedno zopet prenavlja, da živi večno. Ona Kodoličeva Klumpa pa je v prahu in pepelu in z njo vred so izginili tudi oni, ki so od tamkaj vladali nad svojimi podložniki, hlapci. Nekdanjih gospodarjev ni več, narod, prej hlapčevski, pa je čvrst in živ kakor je čvrst in živ bršljin, ki prepleta njihove razpadle razvaline. Toda strel za strelom, ki donijo v noč iz topičev, po vrsti postavljenih, te hitro predramijo in zavedaš se, da praznujejo vstajenje ne le s kresom, temveč tudi s streljanjem, s smodnikom; in strese te polnočni hlad, ki ga kakor veter prinaša ali preko Mrzlega polja ali bogve od kod.
Drugo jutro! Zlato jutro solnčne Velike noči! Vse je opravljeno, vse blagoslovljeno: voda, ogenj, vino, ivovo šibje, meso, potice in druge jestvine; ljudje, stari in mladi, poslopja, vinogradi, njive in polja in domače živali. Z vinom gori-oe, njive in polja pa z vodo blagoslovi vinogradnik; pa če ga pri tem svetem opravilu opazuješ, misliš, da imaš pred sabo staroslovenskega poganskega svečenika. Na vse zgodaj zjutraj že vstanejo in molijo; potem morajo vsi v cerkev, da opravijo vse svoje dolžnosti, vrnivši se zopet molijo. Pa ko potem gospodar, ne gospodinja, pripravi, nareže in prinese na mizo za vso družino v obilni meri »blagoslov« (»zegen«), da se hitro razvije velikonočno razpoloženje v pristno patriarhalnem duhu, in zaškripljejo ponovno vrata v kleti in v zidanici, tedaj lahko vsaj nekoliko zaslutiš, kako so pra stari naši očaki praznovali Veliko noč v Jeruzalemskih goricah in koliko je od onih tudi svetih obredov do danes še ostalo.	Dr.	F.	M.
LJUD. ZORZUT:
Ptička bregar*ca
(Velikonočni spev iz goriških Brd.)
»Breg, breg, breg« čez breg drobi, iz brajde v brajdice hiti...
Hoj ptička bregar’ca, se ti mudi?
O ptička bregar’ca postoj, ves beli dan je tvoj, veliko noč, veliko noč zapoj!
Je razor&na rjava plantica, je posejdna rdeča dantica, je pobranana črna lehica.
In cvete grah po gravicah. poganja sirk na njivicah.
So mlade trte že obvezane, so na kolčeh povezane, v prežlahtnosti spočele so.
Pobčlile so črešnje gričke vse, pobelile so črešnje hribčke vse, v devištvu vse vzcvetele so-O ptička bregarca postoj, postoj, veliko noč, veliko noč zapoj!
* * *
»Breg, breg, breg,« čez breg drobi, iz brajdic v brajdice hiti. •.
Gospod je že od mrtvih vstal, velikonočno zarjo je prižgal.
Zarana zjutraj je v procesiji šel, pod nebom v slavi zmage je žarel
So	črešnje cvetja mu poklanjale, vstajenja rožice pozvanjale, mu dihnile ves vonj dišav iz brajdic, njivic in dobrav.
Ljudje so šli, so k zmagi šli za njim, so za Gospodom šli častitljevim ...
* * *
Ko v cvetju zarja se razlila j«, vse drobne sestrice budila je, čez breg, breg, breg oznanjujoč: Velika noč, Velika noč!
Zvon zvoni in glas se ču|e, po vsem svetu oznanjuje: Vporabljajte Albus-Zvono le milo, to vam najlepše opere perilo1
Skrbna, gospodinja pere dobro ohranjeno' perilo samo z izvrstnim in nedosežnim Albus-Zvono milom, ker ve, da' je to najboljše sredstvo za pranje. Čistoča t Zdravje 1 ako se brigate za to, boste uporabljali za pranje perila, dečjega in odraslih, vedno samo Albus-Zvono milo, k) tudi desinficira.
Albus
Z V ON O MILO
DOBITE V VSAKI TRGOVINI.
Otroci
OTROŠKA FILOZOFIJA OB PRIPRAVLJANJU PIRHOV.
Preveč zahtevano.
Zdravnik: Jejte sadje z lupinami vred, to je veliko bolj zdravo. Kakšno sadje pa jeste najraje?
Bolnik: Kokosove orehe.
Gospod urednik, v Vašem cenjenemu »Večerniku« ste že seznanili slavno občinstvo z mačkami, psički in drugimi zverinami, o otrocih pa še nismo nič či-tali in vendar je na svetu več otrok kakor mačk in psov skupaj, pa tudi važnejši so, ali ne?
Ni pa vsak in vse otrok, kogar in kar imajo ljudje za otroka, ampak je otrok vsak človek neko dobo svojega življenja. Dokler je človek v plodnici, je razvijajoči se zlod, po rojstvu je dete; šele, ko da mati dete »od rok«, da se postavi na lastne noge in se mu razvozlja jezik, odpro ušesa in oči in razprostre roke, te svoje neugnane tipalke, tedaj postane odrok — ali črkovno pravilnejše otrok. In je otrok, dokler se ni natipal, nagledal in naposlušal. Ko pa mu je tega dovolj, je prepričan o sebi, da je najbolj pametno bitje na svetu in ima o nas odraslih mnenje, da smo zelo neumni in ga niti od daleč ne dosegamo v modrosti. Mi odrasli obratno pravimo, da mu ni zameriti, ker je mladenič v »letih neumnih, v letih nerodnih«.
Bilo kakor bilo, zdaj je Velika noč in so na vrsti pirhi, pa ne modrovanje o zagonetnem človeškem razvoju.
In vendar so pirhi krivi, da sem se spomnil na otroke. Jajčeca in otroci so namreč v najtesnejši zvezi, toda v popolnoma drugačni, kakor jo v naših mislih razodeva vaš smeh, gospod urednik.
Naša mama so za Veliko noč barvali jajčeca. Pri nas o Veliki noči barvamo samo kurja jajčeca. Naša dva poba pa sta gledala z očmi, ustmi in rokami, kako je mama s polnega krožnika jemala jajca, jih zavijala v pisan papir in krpe, jih namakala v vroči vodi in polagala lepe pirhe na deščico. —
Otroka sta gledala in besedovala. Najprej se je vnel med njima boj, kateri bo moj, kateri tvoj. Besednemu boju bi sledilo dokazovanje z rokami, ako bi vmes ne posegla mama z grožnjo, da ju bo zapodila od mize.
Sta se umirila.
A že ju je zanimalo, koliko pirhov bo vsak dobil. Mama je rekla, da najbrž nobenega, če ne bosta mirna. Ta grožnja ni nič zalegla, in je mlajši precej glasno zatrjeval starejšemu, da jih bo dobil pet, starejši pa se nt dal ugnati in sl jih je določil šest ali osem. Skoraj bi mlajši pokazal starejšemu jezik in mu izr" ' p las, ako bi ne zatrdila mama, da bosta dobila oba enako. Prosila ju je, naj bosta tiho. ker jo boli glava.
Otroka sta se vnesla in se je že bilo
bati, da bosta utihnila, ko je mlajši drugam obrnil zagovor. Vprašal je mamo: »Od kod »smo dobili« toliko jajc?«
Mama je rekla, da jih je kupila od kmetice. —■	»Ali ima kmetica dosti
jajc?«, hoče vedeti mlajši.
Starejši se odreže: »Seveda, če ima dosti kokoši!«
Mlajši zatrjuje starejšemu, da kokoš znese več jajc na dan.
Starejši ga zavrne z neumnežem, češ, še tega ne ve, da znese kokoš samo eno jajce na dan.
Mlajši mu ne veruje in vpraša mamo: »Ali res znese pitka samo eno jajce in zakaj ne znese več jajc na dan?«
Mama bi mu najorž rekla, da je prismoda, pa je beseda pitka vzbudila v starejšem novo misel.
Preden je mama odgovorila, se je pobahal: »Jaz sem pa že videl, kako je pitka iz jajčeca prišla na svet!«
Mlajši se zasmeje in opozori mamo: »Ali si slišala, kaj je rekel? Da pride pitka na svet iz jajčeca!«
Seveda pride, ga pouči mama. Kokoš znese jajca in če jih dolgo greje, priklju-vajo skozi lupino majhne rumene pitke, take kakor smo jih videli na sprehodu.
Mlajši se zagleda v jajca in glbboko premišlja, čez nekaj časa se oglasi: »Mama, ali sem jaz tudi prišel na svet iz jajčeca?«
»Tebe smo kupili!« reče mama.
»Kakšen pa sem bil takrat? Ali sem bil še majhen? Zakaj jaz nič ne vem, kakšen sem bil? Ali nisem takrat nič videl?«
»Že nisi. Si bil še premajhen. Če bi videl, bi gotovo vedeli«
Zopet se je zagledal v jajca na mizi in rekel: »Tisto jajce, ki si ga ti kupila zame, je bilo gotovo večje. Kateri ptič pa je znesel tisto jajce, da sem jaz prišel na svet?«
Mama v smeh in ne more takoj odgovoriti. Starejši, ki vse bolj ve, mu je povedal: »Jaz pa vem, kateri. Štorklja ga je v kljunu prinesla mami!«
Mlajši pa se mu ni dal ugnati. Zavrnil ga je z roko in besedo: »Beži, beži, tebe je prinesla štorklja, mene pa je kupila mama od drugega tiča; kaj ne, mama?«
Mama še bolj v smeh, končno se je le izmazala z odgovorom: »Jaz sem očko prosila, naj kupi vaju, kar njega vprašajta, kje vaju je kupil!«
—	Gospod urednik, zdaj pa povejte, če ni prav, da nas očetov včasih ni doma. Kaj bi Vi odeovorili?
av'
Uloga Maribora
v slovenski kulturi
MARIBOR IN LJUBLJANA. — SLOVE NSKA KULTURNA DUHOVNOST. — PROSVETNA MISIJA. — UME TNOST IN LITERATURA.
V Avstriji smo imeli Slovenci petero velikih mest, ki so bila osišča naše kulturne tvornosti, popolnoma naša je pa bila samo Ljubljana. Slovenski Maribor je izumiral najbolj naglo in najbolj usodno in v številu petih je pomenil najmanj. Celovec je životaril; sijaj mu je ohranjala le še Mohorjeva družba. Razveseljivo pa je rastla moč Gorice in Trsta. Razmejitev nam je tri centre odrezala od trupa; ostala sta nam Ljubljana in Maribor: najbolj in najmanj zavedno in pomembno središče. Če bi imeli vseh pet, bi bile naloge bolj razdeljene, akcijski radij Ljubljane bi bil na eni strani večji, na drugi pa manjši. Danes je vse skrčeno in zgneteno na linijo Ljubljana —Maribor in je zato važno, za nadaljno delo celo neohhodno potrebno, da se enkrat resno in odkrito lotimo vprašanja odnosno teh dveh naših središč z ozirom na njuno kulturno poslanstvo v našem narodu.
V desetih letih svobode se je Maribor popolnoma spremenil. Nekdanje umetno ustvarjeno in vzdrževano nemštvo se je moralo umakniti slovenski nadmoči in se vedno bolj umika. Maribor doživlja tedaj isto, kar je nekaj desetletij pred svetovno vojno doživljala Ljubljana, le da so zunanje okoliščine za sedanji Maribor ugodnejše, kakor so bile za tedanjo Ljubljano. S tem pa raste tudi njegova kulturna moč in pomembnost, posebno aktivna. Zato ni več daleč čas, ko se bo za našo kulturo pojavilo vprašanje: ali Maribor ob Ljubljani ali Ljubljana zase in Maribor zase: Da so lokalni interesi vedno velike važnosti, se ne da zanikati in da obstoja med Ljubljano in Mariborom, ali obratno, že od vsega začetka nek antagonizem, tudi ne. Vprašanje pa je, kako ta antagonizem usmeriti v plodno tvornost tekmovanja, ne pa brezplodnega prerekanja. Maribor rad očita Ljubljani — in to, žal, ne neupravičeno — da vidi v vsem le sebe in da izven nje ne eksistira nič slovensko pomembnega, Ljubljana je pa na Maribor na eni strani ljubosumna in ne bi rada ž njim delila svoje vloge, na drugi strani ga pa zaradi nerazumevanja podcenjuje. To razmerje ni zdravo!
Kaj tedaj? Ali moie Maribor sam in iočeno od Ljubljane postati pomembno slovensko kulturno središče, ne le pasivno, ampak tudi aktivno? Ali je naposled tudi sploh mogoče, da si ustvarimo Slovenci dve ločeni središči brez medsebojne kooperacije? Ne! Neglede na to, da je Ljubljana politično in upravno središče Slovenije, sedež banovine itd., je in bo ostala tudi kulturno in duhovno naša metropola in tudi mora ostati. Mora ostati že zaradi tega, ker je to v vseh časih bila in ker bi bilo vsako zmanjševanje in oviranje te njene funkcije kvarno za vso našo kulturno rast. Kajti, kakor ima .vsak živ organizem svoje središče, ki je spiritus movens vsega, tako ga mora imeti tudi vsak narod. Zato bi ne bilo niti pametno niti koristno, ako bi hotel Maribor sam in ločeno od nje vršiti svojo kulturno misijo. S tem pa je jasno na-zvačen, tudi že pravi položaj Maribora ob Ljubljani in opredeljena je tudi njegova funkcija; biti pomožni kulturni organ Ljubljane, v nekaterih stvareh pa tudi tekmovalec in regulator!
Da pa bo mogel slovenski Maribor vršiti to svojo funkcijo, je treba, da ojači najprej samega sebe, in to pred vsem v samobitni slovenski kulturni duhovnosti. Kot konglomerat priseljencev iz vseh slovenskih pokrajin, ki polagoma raste
v	novo enoto z duhovno skozi in skozi z nemško kulturno miselnostjo prepojenim prvotnim prebivalstvom, je Maribor danes bolj kozmopolitski kakor slovenski. Iz kozmopolitizma pa ne more zrasti nobena pristna rasno - narodna kulturna duhovnost. Predpogoj je tedaj, da pričnemo ta kozmopolitizem v sebi potiskati v ozadje in ga skušamo zakriti z novo zares slovensko kulturno duhovnostjo, pri čemer nam pa brezpogojno mora pomagati tudi Ljubljana, ki je ta proces v sebi že davno dovršila. Kakor hitro pa bo ta proces tudi v nas dovršen ali vsaj ojačen, napoči prvi veliki
čas poslanstva slovenskega Maribora med prebivalstvom severnih in severno-zapadnih naših pokrajin. Duh naše kulturne samobitnosti mora iz njega zasijali na vse strani, v z nemško kulturo svo-ječasno zastrupljene kraje bivše Štajerske in v z madžarsko mentalnostjo prepojeno Prekmurje. Kajti, ni dovolj, da vzgojimo naše obmejno prebivalstvo samo jezikovno in politično, vzgojiti ga moramo tudi duhovno in kulturno, ker samo tedaj bo zares naše in bo ostalo naše tudi v vsaki preizkušnji in nevarnosti. Sama zunanja, več ali manj le politična politura, še ni v stanu ustvariti krepke narodne enote! Prva in poglavitna naloga duhovno slovenskega Maribora je tedaj, širiti slovensko duhovno kulturo v vsem svojem območju, od Koroške do ostalih mej Avstrije in Madžarske. Te naloge Ljubljana ne more in je nikdar ne bo mogla vršiti.
Vse to pa je samo pasivna naloga slovenskega Maribora, kajti duhovne kulture, ki jo bo tako širil, sam ne bo ustvarjal, ampak jo zajemal iz že obstoječega in dajal dalje tistim, ki je še nimajo. Njegova aktivna naloga pa je v kulturni samotvornosti na področju umetnosti, literature in znanosti. Kot prvi se tu postavlja problem mariborskega slovenskega gledališča. Ali naj bo to gledališče samo nekakšna podružnica ljubljanskega ali samostojni organizem, s svojo lastno aktivno rastjo in misijo? Če bi bil prvo, bi bil le pasivnega pomena, in slovenska kultura od njega nikdar ne bi imela tiste koristi, kot ji je potrebna. Zafo ni samo v interesu Maribora, ampak tudi vsega slovenskega naroda in ne nazadnje tudi Ljubljane, da ima Maribor popolnoma svoje in samostojno slovensko gledališče! To naše gledališče mora biti torej samostojno že zato, da bo izpopolnilo ljubljansko in da se bo razvijalo v pravcu, ki bo. lahko služil kot regulator pri tekmovanju. Tu se lahko samostojno razvije druga smer kakor v ljubljanskem, tu se lahko bolj goji izvirna slovenska drama, v prvi vrsti moderna, tu se lahko razvijajo samosvoji talen! itd. Zato, in v pr-
vi	vrsti zato, smo bili, smo in bomo vedno proti intencijam Ljubljane, posebno g. ravnatelja Golie, po katerih naj bi se naše gledališče fuzioniralo z ljubljanskim. Razen tega pa ne sme biti naše gledališče samo sebi namen, ampak mora biti luč, ki sije tudi Celju, Ptuju, Murski Soboti in naposled vsem diletantskim odrom severno od Save.
Če pa je kje decentralizacija nujno potrebna, je gotovo najbolj v likovni umetnosti in v glasbi. Zato bi ne bilo prav, če Maribor ne bi tudi v tem oziru vršil svojega pasivnega in aktivnega poslanstva. Ob osvobo.ienju smo gojili velike nade v našo mariborsko likovno umetnost, ki ji je dajal smeri javnega udejstvovanja klub »Grohar«, in ki je z nekaterimi uspelimi razstavami pokazala izredno vitaliteto. Tako je pa bilo prav, kajti, če se prirejajo razstave slik in kipov samo v Ljubljani, nimajo Maribor in vsi ostali kraji v bivši mariborski oblasti prav nič od njih. Zato se potem tudi ni čuditi, če za likovno umetnost pri nas ni razumevanja, ker je v zadnjih letih vsled neaktivnosti naših umetnikov javnost morala izgubiti ž njo sleherni stik. Akcija poedinca pa seveda tega problema še ne more rešiti; potrebno je skupno delo vseh. Zato je za kulturni razvoj našega naroda in naše umetnosti neobhodno potrebno, da s prirejanjem razstav, ustvarjanjem umetnin in propagando deluje ob Ljubljani tvorno tudi Maribor, ker je to tudi njegovo kulturno poslanstvo. Enako pa mora biti Maribor tudi v glasbi ono žarišče, ki razsvetljuje in oplaja vse okrožje. Središče vsega dela pa morajo biti »Glasbena Matica«, »Maribor«, Narodno gledališče in vse ostale glasbene ustanove. S koncerti v mestu in po deželi morajo seznanjati naš narod s kulturnim napredkom slovenskega petja, muzike in skladateljstva. Na naših komponistih je pa, da izpolnijo tudi aktivno poslanstvo
ar
PRAVI
vedno
odlična kakovost!
Maribora v slovenski glasbi v plodni tekmi z Ljubljano.
Najtežji je naposled morda problem vloge Maribora v slovenskem lepem slovstvu in v znanosti. Tu tekmovanje z Ljubljano ne bo še tako kmalu mogoče v polnem in plodonosnem tvornem obsegu. To pa ne zaradi pomanjkanja pisateljev in znanstvenikov, ampak vsled pomanjkanja založništev in revij. To kai imamo, so šele skromni začetki, s katerimi se ne moremo zadovoljiti. Pred vsem nam manjka tu veliko založništvo in manjka nam revija. Založništvo bi se lahko organiziralo v dveh centrih. Prvi bi bila Tiskovna založba, ki bi denarno na novo podprta morala posvetiti svoje delo izdajanju boljših leposlovnih in znanstvenih del, drugi pa že obstoječa Cirilova knjižnica, ki bi primerno reorganizirana in modernizirana skrbela za ljudsko čtivo. Vloga mariborske leposlovne revije bi pa bila še večja in pomembnejša, kajti biti bi morala tudi regulator'za vse naše lepo slovstvo, ker bi tvorila drugo zrelišče, ki bi v sintezi z ljubljanskim edino moglo ustvarjati pravilen pogled na celoto in posameznosti problema. Taka- revija bi tedaj bila v interesu celokupnega naroda in celokupne slovenske literature in kulture sploh, kajti centralizacija vsega lepega slovstva v Ljubljani postaja že kvarna in škodljiva, ker jemlje vsako distanco in objektivno, neuplivano presojo.
Taka bi bila tedaj v splošnem vloga Maribora v slovenski kulturi. Napisal sem te misli sine ira et studio, kakor so se mi sproti porodile in ne da bi hotel problemu do poslednegjaga dna. Zdi pa se mi, da je to vprašanje važno in od dne do dne bolj potrebno vsestranskega študija, zato bi samo želel, da bi se oglasil še kdo in da bi povedala svojo tudi naša bela Ljubljana.	R. R e h a r.
Litteraria
Monografija kiparja Tineta Kosa.
Umetniška Matica v Ljubljani, ki si je nadela hvale vredno nalogo razširiti smisel za pravo umetnost in slovenske umetnine med najširše plasti, je za članarino 24 Din izdala letos poleg originalnega štiribarvnega lesoreza F. S. Sti-plovška »Znamenje« in Toneta Kralja litografije »Delo« tudi lepo monografijo kiparja Tineta Kosa, ki je prvo zares posrečeno delo te vrste v slovenski literaturi. Tiskane na finem papirju in v dobri reprodukciji, so fotografije kipov tega našega kiparja zares izvrstno grafično delo. Uvod je knjigi napisal pesnik Tone Seliškar, le žal da bolj pesniško kakor strokovno. Želeti bi bilo, da bi U. M. nadaljevala z izdajanjem takih monografij tudi v prihodnjih letih.
Rox Fyleman:	Mavrična mačka in
druge pravljice. Iz angleščine prevel Griša Koritnik. Ljubljana 1930. Samozaložba. Strani 101, cena 20 Din. •— Rox Fylemau je znana angleška mladinska pisateljica, posebno priljubljene so pa njene pravljice, ki so v desettisočih izvodov razširjene med angleško mladino, nekatere so pa bile tudi že prevedene na tuje jezike. Slovenski izbor nam je sedaj preskrbel Griša Koritnik ter ga izdal v prikimljivl knjižni obliki in s posrečenimi i • ijami. Dasi izbor morda ni vedno r:< j;oli orna posrečen, bo »Mavrična mačka« gotovo tudi pri nas postala priljubljena mladinska knjiga.
Letošnje knjige Vodnikove družbe. Vodnikova družba v Ljubjlani je na svo-
jem nedavnem občnem zboru sklenila, da bo izdala letos v jeseni sledeče knjige: »Vodnikovo pratiko«, ki bo ohranila dosedanjo obliko in bo tudi urejena po dosedanjih načelih; pisatelja Franceta Bevka povest »Gospodična Irma«, ki obravnava usodo mladih ljudi iz malomeščanskega okolja ter njihovo borbo za ljubezen in eksistenco; dr. Pavla Brežnika potopis »V deželi nebotičnikov«, v katerem bo plastično podana ti-pika današnjih Združenih držav Severne Amerike, ki jih je autor nedavno prepotoval in proučil ter inženerja F. Lupše opis daljnega Siama »V džungli belega slona«. Ing. Lupša, naš slovenskogoriški rojak, je bil dolga leta v tej daljni tropični deželi vzhodne Indije, prepotoval jo od severa do juga in vzhoda do zapada, zato bo njegova knjiga, katero bodo krasile tudi mnoge izvirne slike, eno naših najlepših in najzanimivejših potopisnih del. Ako se bo število članov zadostno dvignilo, bo pa družba izdala letos še peto knjigo, ki bo namenjena naši mladini. Knjige bodo izšle v jeseni, kakor običajno, in članarina ostane tudi za naprej 20 Din.
Martin Andersen Nexo: Proletarske novele. Poslovenil Tone Krošl, Ljubljana 1930. Slavni danski proletarski pisatelj sodobnosti, ki si je pridobil bralce tudi že med mnogimi tujimi narodi, je prišel naposled tudi v slovenščino Proletarske novele so izbor iz raznih njegovih zbirk in se posebno odlikujejo po samosvojosti in izborni tipiki značajev ter okolja. Nexo je opisovalec pozabljenih življenj in ima vsa dobra svojstva nordijskih pripovedovalcev, zato bo postal tudi pri nas priljubljen.
Nov razpis literarne nagrade. Književna družba »Modra ptica« v Ljubljani je v najnovejši številki svoje revije razpisala nagrado za velik izviren slovenski roman, ki mora obsegati krog dvajset tiskovnih pol običajnega formata publikacij »Modre ptice«. Nagrada za najboljše delo bo znašala 30.000 Din, autor pa bo prejel tudi običajni honorar. To je največja literarna nagrada, ki je bila kdaj razpisana pri nais. Rok za predložitev rokopisa je 1. januar 1. 1931.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 19. aprila. 2aprto.
Nedelja, 20. aprila ob 15. uri »Takrat v starih časih«. Znižane cene. Kuponi-Zadnjikrat. — Ob 20. uri »Caričine Amazonke«, Premijera.
Pondeljek, 21. aprila ob 15. uri »Rigo-letto«. Navadne operne cene. Gostovanje ge Tinke Wesel-Polla. — Ob 20. uri »Netopir«. Znižan« cene. Kuponi. Gostovanje gdč. Šuštarjeve.
Velika noč v marib. gledališču. Na Velikonočno nedeljo se vprizori ob 15. uri priljubljena Stolzova opereta »Takrat v starih časih« pri znižanih cenah in zadnjič v sezoni. — Zvečer letošnja premijera Parmove operete »Caričine Amazonke«, najboljše slovenske operete. — Da se ugodi tudi okoliški publiki, se uprizori Verdijeva opera »Rlgolctto« ob
15.	uri na Velikonočni pondeljek, zvečer pa divna Straussova opereta »Netopir« pri znižanih cenah
KLOBUKI ZA DAME IN GOSPODE
Itfan n ffleJona Kvas Aleksandrov* r, 32
Mariborski VECERN1K Jutra
«£Z£’
WWBSm
MarginalUe o pomladi
Jaz čutim danes vseh živih dan.
O. Župančič.
plodne brazde semena nove salozave-sti, novega ponosa, nove rasti — smo . , .	.	„	.	'postali	naenkrat malodušni; in plodne
ah m to beseda v 1;’ brazde so pognale samo plevel in luli-
Pomlad
Doiem vseh pojmov? Katera druga skri va v sebi toliko simbolike? Ob zvoku nienih glasov se nam nenadoma odpro tiste notranje oči, ki ne vidijo ničesar in vidijo vendar vse, tudi tisto, kar našim telesnim očem nikdar ni videti dano! Nad pokrajino sije solnce, njegovi žarki se poigravajo z drobnimi travami, brstečimi grmički, zelenečimi drevesi, bistro tekočimi potočki in tisoči, stotisoči, milijoni drobnih rosnih kapljic. Topel veter trosi na pot venčne liste cvetočih breskev, marelic, sliv, črešenj in vseh neštetih drugih dreves in grmičkov. Tiho in tajno poje v borovih in smrekovih iglah in po njegovih valovih jadrajo pisani metulji, brenčijo hrošči, se spreleta-jo pojoči'škrjančki — polja cvet, kakor je dejal naš Murn. Pomlad.
Toda to je samo tista zunanja pomlad, ki jo vidijo naše telesne oči, pomlad v prirodi, ki večno obnavlja staro; vsako teto zopet, svako leto znova, pa le vendar vedno enaka in ni enaka. Mimo nje je še druga pomlad, pomlad človeka, vsakega zase in vsakega posebej. Nje ne vidijo naše oči, a čuti jo duša, ki se v njej prerodi in okopa, da postane sama kakor rosna kaplja čista in jasna. Ker, mar misliš, o Človek, da bi mogel živeti petdeset, šestdeset, sedemdeset, osemdeset ali še več let tudi tedaj, če ne bi nikdar posijala nate ta druga, tajna, skrivnostna pomlad? Brez nje bi bil že v desetem letu starček, zlomljen in vel starček. Kakor v prirodi narave, tako tudi v prirodi naše notranjosti, naše duševnosti, tako letni časi, vrste se: pomlad, poletje, jesen in zima; a najlepša je vendar pomlad. Za vročimi mislimi poletja dozore sadovi spoznanja jeseni, a zima jih pomori, ubije, uniči. Tedaj smo tožni in razdvojeni, obupani in neredko-kdaj se komu prigodi, da pozabi na novo pomlad svoje duše, ki ima priti in seže po strupu, po vrvi, po samokresu ali PO čemur že koli in se — konča. Mi dru-
Si	pa rajši počakamo, pretrpimo, prebolimo, in glej: nenadoma se razkade megle temin, skopni sneg obupa, trpljenja in gorja in preko tainih globin naše duše zaveje topel veter nove pomladi — nove vere v življenje in v lastno moč. Saj je pač samo v trenutku prvega diha svoje nove duševne pomladi mogel zapeti naš Zupančič »Vseh živih dan« in verze;
Moje srce kipi in polje, moja duša je Židane volje, kot bila bi pila kražki teran.
To je tista druga, osebna pomlad nas vsfti, ki smo potomci Adama in Eve, Abela in Kajna. Pa je, prijatelji, še tretja Pomlad: pomlad naroda! Kaj je narod! bo porekel kdo, ki je slišal mamljivo pesem krivega preroka, ki že leta in leta hodi čez zemljo in ki je tudi nas že obiskal. Kaj je narod! Ali ni to le obrabljena ropotija, ki sodi samo še na smetišče? In kaj je domovina! Ali ni naša domovina ves svet, vsa zemlja in morda tudi Še kaj čez? O, jc in ni; kajti, če ptica ljubi svojo jato bolj od drugih, zakaj ne bi mi ljubili svojega naroda? In če ne •nore pozabiti na svoje gnezdo, kako bi Pozabili mi na svojo domovino? V vse nas je položena čudežna kal take ljubezni, in tudi če si tisočkrat porečemo, da Smo jo zadušili, bo ob tisočkratprvi trditvi zopet pognala svojo kal. Pa — saj za to ne gre, ker mi vemo, da smo narod, ki ima domovino, pa čeprav majhno, le nekaj pedi veliko in še bolestno razkosano. Imamo pa jo! In njej in nam je Potrebna pomlad, tista tretja, velika, vse °bsegajoča pomlad-Ali nismo nekoč v suženjstva temi Čakali te pomladi? In — ali ni prišla? Prišla za vsakega in za vse? Od Trigla-va do goric pod Rabo, od Kolpe do Karavank je zadehtelo po novem cvetju, zašumelo v toplem vetru, zavriskalo ob veselem petju. Da. vzklila je nova pomlad! Pa, bratje, kam smo gledali, kod mislili, da je ne videli ne občutili nismo? Mar ni bila naša, nam, samo nam namenjena? Mi vsi, kar nas je bilo semen izkrvavelega naroda, mi vsi bi jo bili morali zakleniti v svoja srca in v duše svoje in iti bi bili morali — življenju na-sprot. Sli nismo. Namesto da bi bili zorali svoie slovenske niive In zasejali v
Naši onstran granice
ko... Sedli smo na obcestne kantone in smo se pričeli prepirati. Ali smo ali nismo? smo se spraševali in se čudili, zakaj naše njive ne obrode velikih žetev, zakaj rasto na njih samo bolehne kurje oči. Kako pa naj bi rodile, kako obrodile, dokler v nas samih ni pomladi in samozavesti, dokler ni vere in upanja in ljubezni iz preteklosti preko sedanjosti v bodočnost? Brez vere v pomlad, obnavljanja iri v večno rast iz enih samih tal, ki jim je domovina ime, ni — vseh živih dneva!
Takratna pomlad je bila le v svetu naših teles, v svetu naših src in duš pa je še ni bilo, ker vse preveč so še bila zamrzla od ledu zime tisočletnega suženjstva, da bi se bila mogla preko noči otajati in resnično ogreti. In — preveč smo še bili vajeni barantati za svojo usodo, za svoj biti in nebiti, da bi bili. Pa je, bratje, le prtšla pomlad tudi v srca naša, tako silno zaledenela, tako strašno zatemnena. Prišla je in prihaja. Dan za dnem so krajše noči, svetlejša so jutra, bolj topli so dnevi, bolj rožnati večeri, in na strašno vprašanje preteklosti — smo ali nismo? — je vedno več odgovorov: smo in bomo! Od tistega trenutka pa, ko bomo vsi rekli, da smo in da bomo, bo zopet pomlad. Zazelenela bodo naša polja, posušil se bo plevel in lepa bo jesen, ki jo bomo čakali. Spet bomo bratu brat, spet bomo eno in nepremagljivo, silno in občudovanja ter spoštovanja vredno. Med nami bodo vstali novi proroki, novi vidci in veliki ter silni pesniki in umetniki, nasledniki Trubarja. Prešerna, Cankarja in vseh onih, ki so nas ustvarili in posvetili. In z brati bomo bratje, ne v politiki dnevnih gesel, ki so kakor muhe, ki brenče še ob veče ru, v jutru pa jih več ni, ampak v lju bežni, v resnični in globoki ljubezni, ki je spoštovanje in priznavanje. Kajti — brez spoštovanja in priznavanja ni velike ljubezni in je nikdar in nikoli ne bo.
Zato pa naj končam svoje spomladanske opombe na robu naše sedanjosti verzi Župančičevimi, s katerimi sem jih začel:
O, bratje, na pot, življenju nasprot!
Otresite zaduhlih se sanj!
Po bliskovo gre vseh živih dati,
kdor ga je zamudil —■ ves klic zaman -
doživi ga le, kdor je pripravljen nanj
r. r.
Koko je Hanza spouečoual
Bilo je pred 30 in več leti ob postnem času, ko se grešne duše perejo in likajo ter se tudi priroda v praznično pre osnavlja k Vstajenju Gospodovemu. Takrat je duše pasel tu nekje v »kinč nebeški« odetih Slovenskih goricah nad vse vesten in točen, pa ravno tako priljubljen in dobrohoten župnik- Slučajno je bil takrat brez kaplana, ker je bil isti premeščen za provizorja, novinec pa je imel priti v par mescih. Župnikov brat Hanza, neugnan šaljivec, pa je bil mizar tam doli v celjski okolici. Pa pride Han za ob posebni priložnosti v postu brata župnika obiskat ter ostane par dni kot gost v župnišču. Pa niti pri cerkvi ob postu mu ni dala nagajiva žilica miru Prišel jc petek in Hanza je dobro vede da že cerkovnik, ko gre ob 4. juternce zvonit, tudi odklene cerkev in pobožne ženice nekatere že ravnotako zgodaj pridejo, smuknejo k spovednici, molijo in čakajo na župnika. Hanza dobi skomine po tajnostih, teremtetc, — to bi bilo ka ko bi slišal, kaj te ženske pri spovedi vse povejo. Kaj ko bi smuknil ob juiern cah v spovednico — saj župnik šele to čno pol 6. gre v cerkev — pa bi spove dal par nežnih duš! To bo užitek, kakor šnega Še ni doživel. Pa še izpraševal bi jih. Jekerle, jekerle! — Pa ne! Kaj pa če se to izda? — Pa saj ne- Župnikov stari talar si pripravim, štola tudi tam visi, pa se zavijem okoli vrata, pa se z robcem držim za nos, v cerkvi pa jc itak poltema, samo večna luč, nihče me ne spozna.
Tako se Hanza skušnjavi udaja in uda.
Vojni dobrovoljci iz Julijske krajine so imeli v Trstu svoj redni letni občni zbor. Prečitana je bila poslanica, ki jo je napisal posl- Coselschi (Kozelski), predsednik udruženja italijanskih vojnih dobrovoljcev. Poslanica pozdravlja julijske dobrovolice, ki so izpostavljena obmejna patrulja, ki mora biti vedno ču-ječa in nad vse pripravljena. »V Trstu ob granici, kjer deluje »Orjuna« v zasedo in zločinom, tam, kjer prodira najpre-drznejše slovenska propaganda in kjer se kaže najočitnejše jugoslovensko sovraštvo, mora naša legija pazno stati na straži, da odbije vsak nasprotni poiz-ais«. . . »Dalje je potreba, da tam misel na Dalmacijo gori kot kres. Imenom julijskih junakov in mučenikov dvigamo skupno krik boja in upanja, krik, ki bo jutri mogočno odmeval po vsem odrešenem Jadranu: »Spalato«!...
*
Povprečni konsum mesa v Trstu je bil lani mnogo nižji nego leta 1913, ko je bilo v občinski klavnici ubitih 35.355 komadov goveje živine, lani pa samo 19.132. Tržaško prebivalstvo opušča v sedanji svoji prehranjevalni možnosti pred vsem sveže goveje meso in se zateka k cenejšemu zmrznjenemu in pa h konjskemu mesu. Ogromno je družin, katerim je meso sploh nedosegljivo.
Iz statistike o delavskem gibanju v tržaškem mestu je razvidno, da so bili kmečki ljudje, ki so prišli lani iskat dela, večinoma inozemci. Samo s preno-čevališča v ulici Gozzi so j\:	našteli
271. V drugem prenočevališču jih je bilo enako ali pa še več. To so delavci in delavke, ki primejo za vsako delo in d vršijo v Trstu najtežja dela, pred katerimi domačini bežijo. Inozemstvo teh težakov ni daleč, marveč je takoj za mejo. Naši slovenski ljudje trpijo in garajo
še danes v Trstu za boren zaslužek.
. *
Na predvojaško vežbanje slovenskih mladeničev polagajo oblasti veliko važnost. Preizkušnje so zelo slovesne. Visoki častniki vspodbujaio fante, da naj bodo dobri italijanski vojaki in državljani, vedno vredni domovine, ki koraka zmagonosno do svoje veličine. V Postojni je bilo na preizkušnji 53 fantov, ki so posečali tečaj za predvojaško vežbanje. Samo dva sta bila slabejša, vse druge so pohvalili, da so se izborno izvežbali.
V	zadnjem času ni več toliko tatvin goveje živine v spodnji Istri kakor še nedavno. Zato je puljski fašij nabral med kmečkim prebivalstvom nad tisoč podpisov v album, ki so ga slovesno izročili prefektu Leonu »drugorodni« odposlanci. Izrekli so mu hvaležnost, da je iztrebil brigantstvo, in naglasili so svojo udanost fašizmu in Italiji. Prefekt se je
zahvalil in napovedal, da pokaže albuni vladnemu načelniku, ki mu je obmejna
istrska pokrajina tako pri srcu!
*
O pogozdovanju Krasa so razpravljali v seji rektorata tržaške pokrajine. Sklenili so, da treba začeti z izdatnim pogozdovanjem kraškega zemljišča s tr-žiške strani. Posebno se jim zdi v to svrho primerna Kota 121. Delo bo trajalo deset let in bo stalo 310.000 lir deželnega denarja. Pogozdilo se bo sto hektarjev. Kota je last tržiške občine. Polovica pogozdene površine pripada tržaški deželi.
»
Že več mesecev se vršijo dela za bonifikacijo doline reke Mirne v Istri. Od izvira Mirne do Livad je zaposlenih nad 300 delavcev. Od izvira do rta sv. Dionizija se razširi reka od sedanjih 6 na 25 metrov, globoka bo štiri metre, le dni so otvorili zgradbe za sedež uprave vseh zboljševalnih del v dolini reke Mirne.
*
Na otoku Cresu-je velika revščina. Ali tamošnji fašij se je hotel postaviti pred oblastmi, pa je prisili otočane, da so odšteli lire za veliko italijansko trobojnico, ki je bila te dni na slovesen način izročena tamošnjemu oddelku finančne straže.
*
Par novih prevedb priimkov: Klun Coloni, Koch Cocchi, liofmann Cortegia-ni, Kocmur Cosimo, Kolarič Collarini, Konjec Cavallini, Konjedic Condini, Korbar Corbelli, Košmrl Cosimelli, Kostanjevec Costani, Doplikar vdova Kovačič
Viktorija se piše sedaj Doppieri-Fabbri.
#
Življenje v Gorici teče monotono. Trgovina in obrt zastajata, ker nima slovenski kmet denarja za nakupovanje blaga. Na kvesturi imajo še vedno mnogo preveč posla s Slovenci, katere zasledujejo, nadzorujejo, preiskujejo in zapirajo. Za dr. Kraljem hodi sedaj en detektiv, dr. Bitežnik ima kar dva za seboj, dr. Besednjak se giblje začasno brez detek-tiskega spremstva. Tiskarna, v kateri izhaja »Novi list«, je zastražena. Poslanec Caccese bi rad uničil ta edini slovenski list. Zato je interpeliral v rimskem parlamentu in vprašal notranjega ministra, če ve. da je »Novi list« pravo žarišče protiitalijanske propagande? List se drži strogo navodil, ki jih je dal sam Mussolini. Kako je list ljudstvu potreben, se vidi iz tega, da šteje 20.000 naročnikov. Znani tiskarna r Lukežič-Luchesi odpušča stavce, ker ima vedno manj dela. Izprememba ga je kruto varala. V gori-škern mestu je danes na razpolago mnogo stanovanj. Tako dobiš na Korzu št. 66 v prvem nadstropju sedem, sob, kuhinjo in kopalnico za mesečnih 550 lir.
Dogovori se s cerkovnikom, da bo jutri že on (Hanza) jutrnce in vse potrebno v cerkvi opravil, naj se le enkrat cerkovnik naspi. — In res — vse pripravljeno in Hanza že sedi ob 4. zjutraj v spovednici. Trepeta od same radovednosti ... Že se slišijo koraki ... Hanza pokašlja in skoro da medli. Že je prva tu... Hanza nekaj pošepeta, stori križ in nastavi uho. Pa vpraša in vpraša. Vsak greh prebrska do podrobnosti. Odveze pa Hanza ne da. Potolaži žensko in poduči, da je za njo silno dobro in zveličavno, ako še do drugega petka premišljuje in moli, ker lahko je, da je le kaj pozabila.
Pride druga grešnica. Ura bije že pol 5. Hanza hiti, sicer se že dani. Odveze ne da, pomaga si kot pri prvi. Ura -X5, Hanza v vročini. Ženkici stopita v klop, se vtopita v molitev. Hanza urno odloži štolo, neopaženo sleče talar in pihne pri stranskih cerkvenih vratih na hlad... ljudi pa že več prihaja. Že drugi dan se poslovi od brata. Svoje sodruge v Celju je mučil, češ, vsi se bodo od smeha za trebuh držali, ko jim pove, kaj jc pretekle dni doživel in kaj on vse ve. Pa to Šele bo povedal znabiti v enem letu. Po enem letu si še ni upal, pač pa mu je zmuznilo v par letih »strogo -v:-pa — eden je vendar dalje i »oko postave« ga je ošvrknilo in i iauza ie moral precej za dolgo iti kašo pihat. Brata župnika pa baje nikoli več ni obiskal.	Postni popotnik.
Šport
Graški Srortklub—Rapid.
V	nedeljo, ob 15. uri se bo vršila na Rapidovem igrišču nogometna tekma med Sportklubom iz Gradca in Rapidom.
V	slučaju neugodnega vremena bo tekma v pondeljek. Sodnik g. Nemec.
Drzen rešitelj življenja.
Neka lSIetna služkinja v Budimpešti se je v sporu s svojim gospodarjem tako silno razburila, da je skočila čez ograjo v 4. nadstropju. Obupno dejanje je opazil neki knjigoveški pomočnik, stanujoč v 3. nadstropju. Zgrabil je še pravočasno padajočega dekleta za obleko in nesrečnici tako rešil življenje. Deklica ni bila čisto nič poškodovana, pač pa si je rešitelj pri reševanju zvil roko,
Sovjetski odlok proti konjskim repom.
Stremljenje sovjetske vlade, da pripravi čim več mogoče za izvoz in da^ pritegne vse razpoložljivo izvozno blago, je dovedlo med drugim tudi do zelo čudnega odloka. Vlada je namreč odredba, da je treba vsem konjem porezati repe, da se na ta način pridobi dovolj konjske žime. Ta odlok je imel za posledico, da se vidijo sedaj povsod samo konji brez repov, kajti krajevne oblasti so odlok vlade takoj izvršile.
Sfran 8
Mariborski V F C F P NIK Tu..*
mmtsrt-'  '-vxsxm.
V M a r i b o r n, dne 1*>. TV. 19'il
Vstajenje .
(Občutki pred smrtjo.)
Kaj bo govoričil o občutkih pred smrtjo, saj še ni nobeden od mrtvih vstal, da bi nam bil to razodel. Tako boš dragi čitatelj menda rekel in zamajal z glavo ob čitanju zgornjih načelnih vrstic. In vendar ti lahko povem, da sem sam vse to doživel. Nisem umrl, a bil sem tik pred smrtjo.
Torej prosim, poslušajte: Bilo je pred leti v pozni jeseni, ko se že sla-donosni oktober poslavlja s hladno roko po končani trgatvi, ko dih razburkane prirode valove giblje do nezgode in sao viharskih oster piš turobno brusi okol’ hiš. Imel sem napisati daljše poročilo, pa me je zamikalo na verando. In tako je bilo: Solnce se je zakrilo in nebo je razlilo jesenski hlad, da me je kar treslo pri mizi. »Kaj boš, boš vendar zdržal in spisal teh par vrstic, saj si bil .soldat’, kaj pa so drugi pretrpeli ob svetovni vojni, le poslušaj jih!« Tak mi je skušnjavec šepetal, pa sem vzdržal, dasi me je zeblo do srca. Zjutraj se ne morem obuti. Kaj pa to? Noge od členka navzdol otekle, nabuhle, roke istotako nabrekle od zapestja do prstov. Kaj bo? Že smo vkup! — s smrtjo . . . Končana je življenja križeva, a solnč-tia pot. Enake misli so mi butale ob čelo. Že vem, pri čem da smo. ko zdravnik zmigne z ramo in glavo. Ravno da ni rekel, par dni še imam živeti. Saj zdravnik ne pove v obraz, če vidi smrt nri postelji. Z Bogom življenje, vsi dragi in ti zemlja širna, zemlja lepa! Pisane procesije jasnili spominov sc mi vij'”''' pred očmi — od blaženi’- ^roških let do sedaj. Cvetoče drevo, senčni gaj, rožne livade, škrjanček v višavi ob poti, ki me je vodila v domačo šolo. Pa mater vidim pri jaslicah, kako jih kinča in prižiga lučke ob svetem večeru, otroci pa krog nje liki drobnokljunčki, ko jim blagotvorna roka sočutno trosi potrebnih drobtinic. V ozadju se skrivajo zlohotni sovražniki — mračni spomini — liki ostudne pošasti. Soln-:e zahaja, tisto večno lepo solnce. ki me je rodilo, hranilo in gojilo. Boža me skozi okno. kakor blaga mamica svojega ljubljenčka otrok? Ali ga še vidim enkrat vzhajati? Žena nrižge luč. »Deni mi paDir in svinčnik sem ia nočno omarico!« ji rečem, ko omahuje k počitku. Vse mirno, vse tiho. Soproga že globoko zajema sapo. Otrok se pregane v posteljici in sanie mu zvabijo dolgozategnieni »Mmm!« Privijem hič na mrak Žarna zvezda. Jupiter? Ne. ta je otrok našega soln-ca. Ta zvezda pa, ki mi mitrlia morda zadnji pozdrav, mora biti daleč izven našega solnčnega sestava. je solnce kakor naše. ima tudi otroke planete krog sebe, kakor je zemlh otrok našega solnca, pa jih oživlia z rojstvi v življenje . . . .Pa kaj to, meni je tr^ba vzeti slovo od našega svinca, od matere vsega Življenja, CHvjjem luč. Ura gre na polnoči. Vzamem napir in svinčnik ter nanišpm s tresočo roko Tia bolniškem ležišču:
Slovo od solnca. ^
O	solnce, tl žarišče bajno, ljubezni sij kak dihaš v mc, kak v duši giblješ čustvo tajno, kako tvoj žarek dobro dč!
Prijatelja sva zvesta bila —
o	solnce, vse življenja dni, veselje, radost sva delih, pa bol. bridkosti, žalosti.
Pa zdaj mi tvoja svita brana, v slovo le dušo še jasni, — tvoj dih, vsemira jasna mana —
»ni slednje dneve že sladi.
Prijatelji ljubi, znanci dragi, sočutja polni vsi ljudie — srečujejo se v volj! hlad ob pragu moje bolnice.
Vsak rad podal bi mi zdravilo, se vsakemu rosi oko, mi zdravja vsak želi obilo, pa — slednjič reče mi slovo.
Nazaj v svoi krog se vsak povrne, v spominu nosi moj obraz, ga v gorki duše dih zagrne, — n v fugi sam ostanem jaz.
Kot venci s pisane livade, pretkani s šopki cvetnimi, vijo se pred menoj armade minulega življenja dni
Res tudi bodice skeleče iz vencev tu pa tam štrle, spominov divnosti kipeče
pa te nikakor ne stemne.
Pa zdaj se zdi mi vse za mano, pred mano nova tajna pot . . . življenje moje razdejano ....
Kam pelje pot me nova, kod?...
Vse bo od mene se ločilo, objela me bo smrti noč, ti solnce pa boš ,valovilo na grob luči nebeške moč.
Atome boš iz groba pilo, morilo groba smrti hlad, iz njih pa cvetke bodeš vilo na grob, ko zakipi pomlad.
Atome moie pač v ogrodje zelenju solnce pogradiš, ostankom zemskim da porodje že tukaj novo prirediš.
Moj duh pa dvigneš bližje k sebi v svetlobni ga zagiblješ čar, po žarkih da se vzpne — do Tebe, ki solnca si in nas vladar.
Prijatelji, znanci prihajajo k meni v zadnje slovo. Tudi duhovnika sta prišla. Hvala jim! Pride tudi moj zvesti dobri prijatelj Danijel. Zamišljeno, nemo sedi pri moji postelji, me motri sočutno. Da mu pomadam iz zadrge, načnern razerovor: »Kaj si tako žalosten?« — »Kaj bi ne bi!, ko na si tako hudo bolan« — Pa ga potolažim: »Vsi so odhajali pred m^noj. vsi brtdo prihajali za menoj. Bridko je. gledati odhajati človeka v cvetu mladosti. Ali midva sva odživela nrecej svoio mero. Videla in preizkusila sva življenje v njegovih radostih in lahko odideva Tudi ti prideš. Kaj bi se bal. ako si bil dobei in usmiljen in imaš sladko zavest, da boš usmiljenje našel. Pa to je hudo, v tem času umreti, ko so tako koleki dragi za vizum na oni svet!« Danijel se zdrzne, zatrepeče: »Kaj, pa se še šališ, ko si tako hudo bolan! Ali ne veš, da Bog nima rad. ako pride Človek zendrav pred sodni stol?« ga pomirim.
Navzlic vsemu pa sem ozdravel, vstal sem. Danijela pa sem prihodnio nomlad spremljal na . . . zadnji poti in bilo mi je. kakor da mi govori iz krste: »Svoj dom na večno zapustiti, od vs^ga sveta se ločiti in reči1 zadnji z Pogom vsi!’ — to peče v dušo, to skeli.«
Jaz pa sem imel in šeimam občutke vstafenia. Zdi se mi. da ie svet v len-šp nrproion. da snlnee boli hi»W in hrib. dol lenše zeleni kot prej. Moje cočvtle do trppč»fra sobrata se ie po-rlvoiflo. On mpni Pncr hi sr^čo dal in moč mi dodali zabrišem tugo, vse Hudi pa v srečo bi ovil. Dan kratek bi živlpnia vsem kot solne? žar zjasnil in solz dolino zemlio bi že v raj iz-nremenil. — Pa nrišlo bo tudi za me in za vse. ko ne bo vpč vstajenja. Meni nr* bo trelv kai dosti dostaviti v carini''1 slovo Ž-'Um pa vs^m nriiate-Hem in nenrii^Miem vzeti enkrat leno in mimo zadnip slovo v svitu srca in duše zdni pa še doltro žl^H^nie in enkrat srečno vstajenje k večni zarji na veselo vA Vin jo«.
Popotnik iz Slov. goric.
Cnariie Chaplin kot Kris.us in Napoleon
KAKO BI ON IGRAL TI DVE OSEBI'
Veliki filmski umetnik-komik Charlie Chaplin je nedavno na tozadevna vprašanja izjavil, da ga mičeta zlasti dve vlogi: Kristus in Napoleon. Obe vlogi bi igral s popolnoma novim pojmovanjem veličine obeh teh mož.
Napoleon —■ je dejal Chaplin — bi ne predstavljal kot vsemogočnega generala, ampak kot manjšega zamišljenega, molčečega, skoro nedostopnega človeka, ki je v stalnem boju s pripadniki svoie rodbine. Saj je vendar toliko humorja v njegovem življenju! Kako se je trudil oženiti svoje brate in sestre in celo tuje otroke, skušal vzdržati dobre stike z materjo in ženo! Koliko bogatega materijala za film, ne za burko, ampak za dramo, prepleteno s humorjem, ki naj pokaže veličino Korzičana, pa tudi njegove zmote in spletke, ki so se pletle krog njega. Pokazal bi njegovo pot v Italiio h kronanju — saj ie tako ljubil blesk in pomp. Niesrov povratek iz pregnanstva na Elbi! Pokazal bi veterana — invalida, ki proklinia Korzičana, ko prihaja s svonmi novimi armadami proti Parizu, a ko pride Napoleon mimo, ga navdušeno pozdravlja in kliub berglam se pridruži armadi' Koliko drama tskih momentov, ki se dado izdelati v filmu!
In Kristus! Študiral sem — nadaljuje
Chaplin — z veliko vnemo sveto pismo, čitl zgodovinske in znanstvene razprave vseh veroizpovedi. Svet ima po mojem mneniu napačne pojme o tej najsil-nejši, največji in najživejši pojavi na svetu. Kristus ie v resnici živel, bil je sila, poosebljena v človeškem telesu Povsod ga predstavljajo kot moža t dolgimi lasmi in z belo tuniko, kot človeka, ki govori žalostno, izmučeno, in ki tudi izgleda izmučen. Človeku se včasi dozdeva večji pesimist nego Shakespearov Hamlet. Jaz si predstavharo Kristusa kot velikega človeka silnega duha, ki je dobro jedel, pil dobro vino in ki je imel zadoščenje v družbi svo-jih prijateljev. Predstavljam si ga kol krasnega, silnega moža z rdečo krvjo, kot človeka, ki je bil v družbi z ljudmi vesel, je iedel z niimi in pil, skratka krasen, privlačni mož, ki je obvladoval svoio okolico z svojo prostodušnostjo in iskrenostjo. Kristus ie bil po mojem prepričanju človek, ki ie rad živel, ki je imel veselje do živhenja in do prijateljske družbe, ki si je s sugestivno sile svoie osebnosti pridobil simpatije mas.
Dvomim — je zaključil Charlie Chaplin — da bi kedaj vrtel film iz Novela zakona. Gotovo pa še nekoč zavrtim — Napolenov film.
Mladoftno	5
svežost In proinost
Najogromnejše podjetje na svetu
je nedvomno ameriška telefonska in brzojavna družba, z imenom Bell Systein, ki zaposluje 454.000 nameščencev. Skupno imetje družbe znaša 221 milijard dinarjev in je najbogatejše ameriško podjetje. Družba je lani instalirala 900.000 telefonskih aparatov. Kako ogromno delo vrši družba, kaže dejstvo, da se jc telefonska mreža družbe povečala od 11.642.212 milj žice v 1. 1910 na 69,519.425 milj žice v 1. 1930. Lani je imela družba 33 in pol milijona angleških funtov čistega dobička.
Državljanstvo »zračnih otrok«.
Zedinjene države so izdelale zakonski načrt, ki določa, da dobi v kakem leta-'u rojeno dete državljanstvo očeta. Baje se je pripetilo že več slučajev rojstev v letalih, kar pri velikem letalskem potni* škem prometu v Zedinjenih državah nikakor ni nemogoče. Seveda je takoj nastalo vprašanje, kakšno narodnost uaj dobe taki novorojenčki.
si lahko zopet pridobite z rednim uživanjem
Ona vsebuje spojine, ki osvežijo kri in s tem k tudi ves organizem.
I
I__________________
Izredni občni zbor „51ou. lovskega društva** u Celju
V aprilski Številki »Lovca« je izšlo poročilo o izrednem občnem zboru SLD dne 16. marca v Celju, na katerem bi se moralo rešiti vprašanje reorganizacije društva.
Kdor je bil navzoč in komur je zadeva organizacije v vseh njenih fazah znana, je bil pri čitanju tega poročila zelo neugodno iznenaden, člani pa, ki se zborovanja niso udeležili, morajo dobiti popolnoma krive informacije; zato bo potrebno, da se to poročilo objektivno izpopolni. —
Pred vsem se mora ugotoviti, da ie g. predsednik prošnjo, ki naj bi se priključila pozdravu g. ministra šume in rud in gosp. bana, da se osnuje pri banskih upravah samostojen lovski referat, sam in sicer šele tedaj umaknil, ko jc padel predlog, da naj bo lovski referent strokovno izobražena oseba.
V naslednjem sc trdi, da predstavlja zborovalcem predloženi načrt novih društvenih pravil »rezultat dolgotrajnih pogajanj in dokončnega sporazuma med odborom in podružnicami«. Resnica je. da je ta načrt po sporazumu že drugi in da se je zelo oddaljil od doseženega sporazuma. Ko je namreč odbor izdelal in poslal mariborski sekciji prvi načrt, je želel sekcijski odbor še nekih malenkostnih izpreinemb, kar je pa ljubljanski odbor porabil za to, da je izpremenil pravila bistveno na škodo podružnic in jili poslal v JVipriVrr /, zahtevo, da se morajo spre>e,:	mri načrt je bil predložen celjskim zborovalcem ter je, kar je pooolnoma umevno, izzval protipredloge delegatov posameznih podružnic, ki iih je prečital g. prof. Mravliak in stremijo za
tem, da se v pravilih osigura podružnicam avtonomija in Izvede pametna demokratizacija društva.
Kar se tiče pa glasovanja, vidi se jasno iz poročila, da je g. predsednik brez debate, ali so pooblastila in izkaznice veljavne ali pa ne, že poprej dopustil glasovanje, ko je šlo za to, ali se naj pravila cela čitajo ali pa samo posamezni odstavki. G. poročevalec se je na tem mestu zelo previdno izrazil z besedami, »da so se zborovalci izrekli proti temu, da bi se pravila čitala«. Pri odločilnem glasovanju je pa g. predsednik zborovanje zaključil z motivacijo, da se ne more ugotoviti, kdo je upravičen glasovati, ne pa, kakor čitamo v poročilu, »da ni izgleda, da se pri tem položaju (padali so ostri očitki glede pridobitve pooblastil, oziroma društvenih izkaznic) more izvesti glasovanje, ki bi ustrezalo zakonu in pravilom«. Brezdvomno je bil možen h situacije ta izhod, da bi se sploh vsa pooblastila in izkaznice smatrale za neveljavne, kar so posamezni člani tudi predložili, česar pa g. predsednik ni hotel vzeti na znanje. Ostri očitki so nadali že ob priliki verificiranja ter bi se moglo rra-ključenje zborovanja že takoj spočetka izvesti, ne pa dopustiti, da se enkra* glasuje.
Ker g. poročevalec tega ni storil, pa mi omenjamo, da so padali ostri očitki tudi proti majoriziranju in nasilnemu postopanju s podružnicami. Društveni odboi se pa za vse tako malo zmeni, da vztraja pri svoji metodi, kar naiboljše dokazuje v 4. številki »Lovca« priloženo vabilo k občnemu zboru 27. aprila v Ljubljano, ki je določen za 9- uro, kar jasno kaže namen, da se udeležba pri zborovanju onemogoči ali pa vsaj znatno otežkoči vsem ki morajo priti z vlakom šele ob 10. uri v Ljubljano, torej pred vsem članom podružnic v Mariboru, Ptuju in Murski Soboti. Samovoljo odbora pa dokazuje tudi spored občnega zbora (točka c) — izpre-memba pravil), kjer so popolnoma izpuščene sekcije, čeprav je uvedba sekcij »v smislu svoječasnlh sklepov prejšnjih občnih zborov«, kakor čitamo na str. 144. vrsti 9—10, in se zadnji t. j, celjski občni zbor ni izjavil proti sekcijam. — Vprašamo, kateri člen društvenih pravil dovoljuje odboru brisanje sklepov občnih zborov? Na to bomo odgovorili 27. tm- ter smo prepričan, da sc bo zborovanja udeležil vsak član, ki mu velja društvo in ideja več, kakor pa posamezne osebe.
V	dobi avta.
Gost (natakarju): »Čujte, gospod na takar, kako to, da sem našel v svojem golažu košček gumija od avto-oboda?«
Natakar: Neverjetno, avto pač i« pov« sod izpodriva konial
Brez Pohorske vzpenjače ne bo tujskega prometaI
M#r«w*r*W V f f* P P H t f Ur«
*ffran T.
Dosedanji članki o bodoči Pohorski vzpenjači so čitatelje informirali o podjetju samem in njega lastni gospodarski zmožnosti, pri čemur se ni nikdar pozabilo primerjati naše razmere oz. predpogoje za vzpenjačo z inozemskimi sličnimi podjetji.
Da stojimo mi glede vzpenjač za Južnimi Afrikanci in Južnimi Američani, dokazuje dejstvo, da ima mesto Kapstadt v Južni Afriki na Tafelbergu že od predvojnega časa vzpenjačo. Mesto Rio de Janeiro v Južni Ameriki ima že od leta 1912 žično železnico na Morro da Urca in od tega hriba še naprej na 200 m oddaljeno točko Pao de Assucar. Te žične železnice ste gradili dve znani nemški tvrdki. Neznano bo morda tudi, da imajo Španci in Norvečani že davno svoje žične železnice.
Danes predstavljajo žične železnice edine moderne naprave, ki privlačujejo tujce. Vsako počitniško potovanje brez obiska vzpenjač je postalo že skoraj nemoderno.
Iudi Jugoslovani so navdušeni za žične železnice, ker se jako radi poslužijo inozemskih vzpenjač. Velik pospeševa-telj Pohorske vzpenjače, dr. A. L. iz J. sporoča, da se vedno srečajo Jugoslovani na žičnih železnicah v Avstriji v prav lepem številu.
I	orej imajo tudi za naše izletnike vzpenjače privlačno moč! Zato je goto-y°> da bo naša prva jugoslovanska ži-ona železnica privabila mnogo ljudi na Pohorje in s tem je tudi vprašanje najboljše rentabilitete tega podjetja izven vsakega dvoma.
Ako hočemo res nekaj ustvariti, da kompenziramo izpadek na tujcih vsled ukinitve oblastne samouprave, velikega županstva, finančne direkcije, kontrole dohodkov itd., potem je prvi korak, rea-lzacija projekta Pohorske vzpenjače.
Vsi drugi propagirani načrti za povzdigo tujskega prometa so več ali manj še v zraku in ne bodo prišli v doglednem času do izvršitve.
Za Pohorsko vzpenjačo je temelj že vložen, ker je že % potrebnega kapitala deloma na razpolago, deloma zasigura-na. Druga tretjina se pričakuje od samoupravnih ustanov in na podpis zadnie tretjine se vabi sedaj cenj. občinstvo.
Nikako nezaupanje in nikaki pomisleki niso pri tej stvari na mestu, ker so vsi vplačani deleži vloženi na zaprtem kontu pri Mestni hranilnici mariborski.
Ako hočemo že v kratkem uživati gospodarsko korist te privlačne in moderne naprave, potem z združenimi močmi na podpis zadnje tretjine deležev Pohorske vzpemače.
Brez vzpenjače nikak dotok tujcev!
A. Birgmayer ml. Maribor.
Avtomobilizem
Lou na lisico za avtomobile in motorfclp
Sekcija Maribor Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije priredi v nedeljo 27. aprila lov na lisico na Ptujskem polju za avtomobile in motocikle z in brez prikolice, pristopen za vse člane Avtokluba in Motokluba »Maribor«, kakor tudi za po njih vpeljane goste. Start bo ob 2. popoldne na Glavnem trgu. Lisica se izpusti eno uro pred zasledovalci. Vozna proga znaša nad 60 km. Kdor sedi v vozu lisice, zaznamuje preloženo pot. Okoliš, v katerem se nahaia lisica, je omejen na severu po Dravi od Maribora do Ptuja, na iugu po železniški progi Ptuj—Pragersko, na zahodu po cesti Pragersko—Spodnja Polskava in po
državni cesti do Maribora. Zasledujočim vozilom je predpisan čas treh ur, da ulovijo lisico.
Zmagovalec je oni konkurent avtomobilist in motociklist, kateri se sam ali izmed onih, ki se z njim vozijo, dotakne prvi vozila lisice. V slučaju, da zasledovalci lisice ne ujamejo, pripadeta obe darili lisici.
Prijave se oddajo tajništvu Sekcije Maribor Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, Maribor, Trg svobode 3. skupno s prijavnino, ki znaša za avtomobile Din 50—, za motorna kolesa za člane motokluba »Maribor« Din 20.—, za nečlane Din . Sklep prijav v petek, dne 25. apriia ob 6. zvečer. Naknadne prijave ob startu proti plačilu dvojne prijavnine.
Cestnopolicijskih predpisov, posebno glede maksimalne hitrosti, se morajo udeleženci brezpogojno držati. Avtoklub odklanja vsako odgovornost za morebitne škode in nezgode, za katere je odgovoren vsak voznik sam.
Po sklepu lova na lisico se bo vršil družabni sestanek vseh udeležencev in gostov v gostilni Brus v Sv. Miklavžu.
V	slučaju slabega vremena se bo vr Šila prireditev v nedeljo, 4. maja. 1175
Nauihani dijaki
Iz Vratislave v Nemčiji se poroča: Gojenci neke tukajšnje gimnazije so prišli na čisto moderno idejo, da bi zvedeli pravočasno za rezultate- profesorske konference o njihovih učnih uspehih. Ker se vrše konference pri zaprtih vratih, so noložili skozi dimnik do peči v konferenčni sobi v»d, vzidali v peč mikrofon in hoteli potem razvoj konference poslušati na drugem koncu. Nesreča pa je hotela, da je nekaj dni pred konferenco odpovedala centralna kurjava in so morali radi tega zakuriti peč v konferenčni sobi. Pri tej priliki so prišli na sled žični napeljavi in so dstranili tudi mikrofon. Preiskava je kmalu ugotovila
krivce, ki so bili potem kljub izredni originalnosti njihove ideje, ki priča nedvomno o tehnični nadarjenosti, izključeni, kar je vzbudilo ne samo pri njihovih starših, temveč tudi pri ostalem prebivalstvu veliko ogorčenje.
Bajna dedščina pouličnega prodajalca časopisov.
V	Aleksandriji je živel mlad ubog Armenec Zinikian. Preživljal se je bedno kot prodajalec časopisov po ulicah. Nedavno pa je prejel od konzulata v Bom-bayu obvestilo, da ga je njegov v Indiji umrli stric postavil za univerzalnega dediča svojega imetja, ki znaša 72 milijonov rupij (nad eno milijardo dinarjev). Zinikian je že odpotoval v Indijo, da nastopi dedščino. Ko je bil zadnji dan v Aleksandriji, je morala policija zastražiti hišo, kjer je stanoval, da ga je ubranila pred gratulanti, in končno je moral neopaženo izginiti.
81 letni strček ored izpitno komisijo.
Na tehniki v Varšavi so bili te dni izpiti kandidatov za zaprisežene zemljemerce. Med kandidati je bil tudi Edvard Klepacki, rojen 1. 1849, ki dozdaj ni imel prilike se podvreči predpisanemu državnemu izpitu. Navzočnost 811etnega kandidata je i med eksaminatorji i med kandidati naravno vzbujala veliko senzacijo. Starček je izpit dobro prestal in dobil zahtevano diplomo. Njegov eksaminator je bil prof. geodezije Ponikovvski (bivši poljski min. predsednik), ki je po izpitu imenom komisije iz srca čestital do solz ganjenemu starčku.
Sidro, staro več tisoč let.
Italijanski ribiči so nedaleč od otoka Gorgone potegnili iz globine čuden predmet. Šlo je za izredno staro sidro. Pozvani strokovnjaki so ugotovili, da izvira to sidro, veliko nad meter, še iz dobe pred Kristom, ko s< v srednji Italiji še vladali Etruski, torej še pred pojavom Rimljanov v zgodovini.
Mlchel Zčvaco
£ukceciia !Bctqia
Zgodovinski roman	;a
-	.A'^eU°	je razl<)čno. Poleg nje je sedel knez Man-
iredi, srečen, smehljaje so in odzdravljaje... Razumel je! . . .
Ragastens je čutil, kako mu lega megla na oči. in vse svoje sile je moral napeti, da se ni zgrudil na da .. Vse se je rušilo okrog njega. Karkoli je bil storil, vse je bilo zdaj odveč.
Do tega trenotka je čutil, kako se vsak dan dviga za eno stopnjo više, s pomočjo svoje smele spretnosti in bistrega duha. Zdaj pa je hipoma padel nazai Vide! se je šibkega skoraj da smešnega v lastnih očeh, in silen mraz mu je objel srce.
Toda neizogibno se je bilo zgodilo. Obadva sprevoda sta se bila srečala ob znožju slavnostnih c* pred paiačo. Knez Manfredi ie videl osuplost i" lipnost. iziažajočo se na obrazih vseh eospoH^-- so ga obdajali In v trenotku. ko ie grof Alma st'-'"'1 ’""d palačo na tla. je skočil tudi on s kočiie ‘er za' "
»Dogodek je preveč važen, da bi ga raz : javno. Veliki svet nai se nemudoma sestane!«
Nato se je obrnil k grofu Alma:
»Grot,« je rekel mrzlo, »dal sem sklicati veliki SVČt.'<
»Tja vam sledim, knez!« je odeovoril grof z visokostjo. ki je napravila po vsei oknici globok vtis.
Veliki svet je zboroval v posve‘ovn!ni dvoran5 Zunai pa je čakala množica, skoraj molčeča od nestrpnosti.
V posvetovalni dvorani so bili sp^li kroinVrotr velike mfze: knez Manfredi ki ie nosi! Se slavnostno obredno obleko, nato !rrof Alma ves	n*	cvn:e not',
bled in nervozno si ptI/oČ brke: v->w*>nr> pirajo no-veMnik /avfzniSkfi konion^e in TnvnMn p;~mVin sta bila tudi Pok',vn>in • v •'♦ako	T>risp«'t..ni.f,'i fSio-
vanni M''lptP«ta. GhlUo Orcini in	r)’	Tmo'f>.
V trenotku, ko 'e hotel prof A>ma s*Aniti i, valno dvorano, se ie Pa^astens Vi vn ie	rin nr-i ga, umakni1 kakor d6 hoče orli‘1 nazai. Toda prof mu je mignil, nai ostane.
v Ali niste s^šal'. da cpm vas pravkar imenoval Svojerra pribočnika?« mu ie de»al.
•Tako ie <*osnod erof!« ie odvrnil Pa<”astpns z mračno bre7brižnost>o.
»Torei. posnod n-ihn*""'' ima’o "'•'»vino da sfv*
fežneio Z^orovania Prncim vas	7	*	V
tem trenotku Ip 7a hin obstnl na prnmi l'alror n<-'«"p1 Zaflertrd »» bit Primavnm ki ie prhutala svo;emu o*et»» napro*' Bi’a ie si'»io bleda.
"Oče* ie i/nrei»ovor''» t triasom. v) ■>	n	H
razbiirienia »irlpite. vsa srpana sp™ ',afl vp.Jn vrn'tv*'o tako 'in vam niti ne morem povedati...«
»Beatricc,« ie dejal grof z nekako veselostjo — na
ta način je znal vselej spretno prikrivati svoj nemir — »šele glas ljudstva mi je sporočil vest o tvoji poroki... Lahko mi priznaš, drago dete, da je to nekaj izjemnega za očeta!«
»Oče kadar boste vedeli vse...«
>Ta poroka je največja čast za mojo hišo.« ie povzel grof z naglico. »In zares, dasi se je vršila brez mojega dovoljenja, ni zato nič mani po najdražji želii mojega srca... Knez, prosim vas, dajte mi roko! . . .«
Ta grofova zvijača je bila enako smela kakor spretna. Ko je knez Manfredi videl, da odobrava to. kar Se smatra! on za bistveni predmet bodoče razprave, ie začutil, kako se taja njegov mraz.
Medtem ie Pr mavera pogledala Ragastensa z dolgim pogledom. Postavila se ;e bila predenj, nemara v pričakovaniu, da izpregovori... In njen pogled ie bil, kakor da bi govoril:
»Sai sem vedela da se vrnete! Vedela sem. da s,e srečata rJaiini usodi iznova ... Kai se-bo rodilo :z tega srečanja? Ena sama vaša beseda me bo potrdila...«
Toda Ragas ens se je bil globoko naklonil. On ni videl P rima verinega pogleda. On ni slišal thega vzdiha. ki se ie dvignil iz njenih prs. In leden, miren, kakor da še nikdar v.svoiem živbenm ni videl hčere grofa Alma. 'e še' mimo nje.
Giovanni Malatesta ie bil priskočil, da bi nodal mladi kneginji roko ter io odvedel k n;enemu naslanjaču In on - on ie vide' Pr maverin pogled na Raga-stensa rer si ga zapomnil!
»Gospodie.« ie den 1 rrof Alma. »zdai, ko lahko govorimo z odkr!tost'o. nri^aktii^m. da m' no>asnite to. kar se godi v mo’’em davnem mes ti... Kakor počaščenega se Čutim poroke knezn Manfreda z tmio hčero venrtar rri^n^n^rn da mi novele — vi. knez, in tud' ti Reatrice —	kaUo	da s*a	m"-1'’ zasnovati	in
j'/yr*!H VP^P" koral' v	rnoii odsotnOsM . . .«
Grofova takHVn »e M'a enaka taktiki vseli sobotnih bud’ nniMm c« 'e 'rr>p! icpni oxiWi ;p ''»•!*e*iial s‘em (la 'P	drnrrlm
{-,ir>'--.tini Mnlofpcta v«ta’ ’n odgovoril:
j.Ornf Aitvio n 'P	c	n*lf( «'r>. rti _
ne \rf-	Pr,rr>'">	tTTr,(\r*n ip fnrnn
c'''p-nnv. V’	ni^^n^rp	rrisntno-
sii.	'r\'nrr>irr»ri > io	r>orn-
ko* toda cWni’n */s	j^e	nplvai	dril^e^^ p ^<<npr	ie
i	_	<(
»Tn VakJen ip ti rinicri sV'en?« ie vnrašnl "rof !n nre^1f‘^p^
„ci-'pn,.. To ie nrav7anrav srt^bn k' ie bila včp-rai j7',r(!pna*«
»Cod^a13 .,. Oir>\rantii Malatesta. vi nozaWiate. k>e S*e Q '"'"n POvorflel«
>^r»^ba pravni Voj- Ip	patino	nritnPma;
ptoIii A'mn so Hli.vr^rjii nrlv^ntl n''e"r>\rt nai-tn'«-!. nrn-vVe !,i nrednrav^P. a 11'P^Oi’a ip l^iln nt-rv-vInJonn vn
tionnsvp^nr d^dinin nnd variištvom \'p'tVe'T!’ sveta p,rrtf A Im- tnrp; n»ma staviti svetil vnra*ani On m^n at' , , .«
Ta si’ni in r^nrnl nanpd in nervozni. pre*p'<1 *on Glovamvja Malatesta je vzbudil med ostalimi člani
zborovanja mučno nezadovoljstvo. Grof je vstal, kakot da hoče odgovoriti, pa se je zrušil nazaj, ves poražen od groze... A Priinavera je bila stopila k očetu.
»Gospodje,« je dejala z bolestnim glasom, »takrat ko je bil moj oče odsoten in ga je obtoževal strašni videz položaja, je molčala moja otroška ljubezen, zatajila sem svojo bol, ukazala sem bila svojemu obrazu, naj ne izda nobenega izmed mučnih čuvstev. ki so mi razdirala srce. To moje samozatajevalno vedenje pa mi daje danes pravico, da smem zahtevati pravičnosti, k' je v besedah Giovannija Malatesta ni...«
»Kaj hočete reči, kneginja?« je vzkliknil Giovanni Maiatesta.
In prebledel je kakor zid. Kajti v glasu Beatrice te slišal sam svojo lastno obsodbo. Nikdar ga Beatrice nc bo ljubila, ako mu more govoriti s tem glasom, ki odmeva od nekakega težkega srda ...
In odkod prhaja ta srd?... Odkod prihaja to obžalovanje? ... Skoraj nehote so se oči Giovannija Malatesta obrnile proti vitezu de Ragastens. Ta ie v ledeni nepremičnosti čakal konca tega prizora. Od Ragastensa so se oči Malateste vrnile k Primaveri.
>Kaj hočem reči?« je vzkliknila ona. »Resnico, ki jo lahko čitate v vseh očeh... to. da je nenadna vrnitev grofa Alma, njegova radovolina vrnitev v našo sredo, že sama po sebi dokaz, da so govorile krivične summe, da se je zgodila strašna pomota!...«
>-Gotc;vo da!« je vzkliknil zdaj knez Manfredi. »In jasno ;e da če nam grof pošteno razloži vzroke svoie odsotnosti, se moramo ponižati pred njim.-
^Gospoda,« je izpregovoril nato grof Alma. »resnica jo zelo enostavna: izvabili so me iz Monteforta v pravcato zasedo. In da me vidite zopet med seboj._ su imam zahvaliti gospodu vitezu de Ragastens, ki mi n: reši; življenje.«
Vsi pogledi so se uprli v viteza.
»Storil sem nekaj, kar ni bilo prav,« jc povzel groi. »Dal sem se pregovoriti, da sem skrivaj sprejel dvoje odposlancev A'eksandra VI. in Cezar a Borgia. Tista dva človeka sta mi prišla predlagat izdajstvo. Ce jih nisem dal zagrabiti in sem zatajeval svoje ogorče-nie. je bilo za*o. ker sem se nadeial, da izvem dragocene reči. ako se navidezno podam... Zgodilo pa sc ie da sta lonova n^anla moio misel in moio taktiko. Zato sta se me sklenila šiloma nolastiti... Napovedala sta mi sestanek zunai mesta: bila sta samo dva. Mislil sem da sc mi potemtakem ni bati ničesar in da bi b;lo brez nobena, Čp H vzbira’ pozornost in jemal spremstvo s seboj... ?al. posnod>e, računal sem bre-' oriaške mo’i ene?,! izmed obeli odnos'ancev. balona. Astorra. V''li'' mo.l obimn* obrambi sto me pršela. Vlekla s4a me s seb.ii privezala me na konia ... Nato se ie pričela blazna dirka v temni noči... Nanosih! sp ,p monma betlČemn zazd^0 da sta dovoli da1°£ od Monteforta a se InltVn nstnvita v np^’ Vratni, ^re^en sln^ai ’C ho* fpi	‘n na^pi tnm 4nrt: <de P(iffflstft11S.
1'	nlrti no'^“ni tpr nask''?'!! barona Astorro.
i-	ranil 1~>1 rfr fit^i	cnrotnl^valCa.
Oa	o..-1'"««*"'	ta’	■
w„ do''e’ >ne 1» snrp-» Monteforta. To, gospoda, je vse kar se ie zgodilo.-
Stra* 8
V	M a r I 'b o r n, dne 19. IV. 1930
U aprilu se roče nadpovprečni ljudje
Vremensko zloglasni mesec april, ki stoji v znamenju »Ovna«, daje astroia-gom mnogo posla. Pravijo, da se v aprilu rode ljudje, ki so nad povprečnostjo: Napoleon, Lenjin, Ludendorff, Zola, Ana-tole France, Charlie Chaplin, Greta Garbo. Gloria Svvanson, Mary Pickford itd., vsi ti so bili rojeni v znamenju Ovna, v aprilu. Aprilski ljudje ali popolnoma uspejo ali pa popolnoma propadejo. So vodje ali ipa ljudje katastrofe. V znaku odločnega, a nepremišljenega Ovna so osvajalci žen, karijer in blagajn, ki pa lahko poleg vsega tega dožive tudi strašen fiasko. Astrologi pravijo, da mora življenje aprilskih rojencev biti polno
večjih potresov. Aprilski ljudje so hrabri, bojevite narave, nagibajo k optimizmu in s svojim agresivnim temperamentom ali dosežejo svoj cilj ali pa imajo nenavadno smolo. Nagel temperament je najznačilnejša lastnost aprilskega človeka, obenem pa izvestna želja po absolutni resnici. Aprilski ljudje so navadno odprte narave, energični, velikopotezni, ljudje, ki gredo »z glavo skozi zid«. Življenje jih silno veseli. Iščejo ovire mesto da bi se jih izogibali. V njihovih glavah se rode velike ideje, a njih izvedbo raje prepuščajo drugim. V podrejenem položaju so neprijetni in jezljivi, ker jih globoko prešinja prepričanje, da za tako mesto niso rojeni. Če ne morejo biti vodje, postanejo opozicijonalci, se kregajo in hočejo vse bolje vedeti. Vsi aprilski ljudje
ljubijo udobno in dobro življenje, pustolovščine, potovanja in — ljubezenske avanture. Skoro nikdar niso vzorni zakonci in le redko dobri kot očetje. Vendar pa tudi niso vetrnjaki, ampak ima njihova impulzivnost vedno simpatično, svežo potezo: Niso ljudje skrivnosti, ampak brezobzirno in odkrito izvajajo svoje načrte. V danih prilikah so nevarni kot nasprotniki. Prizadjane jim krivice težko pozabljajo. Telesno so aprilski ljudje po večini krepki in sposobni za napore. Ljubijo šport. Le enega ne morejo: dolgočasiti se. Aprilski človek težko prenese, da bi slavil kot petdesetletnik pri isti mizi v uradu, kjer je začel kot »nadebudni« mladenič. Tako aprilski ljudje popolnoma odgovarjajo znamenju Ovna, ki se ne umika in nad zaprekami ne
modruje, ampak vsakogar direktno nasko či s svojimi rogovi- Kompromisov ne poznajo.
Štiridnevna bitka s koblllčjo armado
Egipt so poplavile ogromne množine kobilic. Poročila o njih zatiranju se čita-jo kakor vojna poročila. Iz Kaire poročajo, da se je »po 4dnevnem trdem boiu« posrečilo zavrniti poplavo kobilic, bližajočih se od Sinaja. 350 mož je izkooalo široke jarke, cele kilometre na dolgo, v katere so morale poskakati mase kobilic. V jarku je bil na-lit bencin, ki so ga zažgali v hipu, ko so bile kobilice v njih. Strašen je bil kasneje pogled na bojno polje, ko so ponekod ležale sežgane ko-bilice po več ko 10 cm. visoko.
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	602
Oobro lepo moško kolo (Waffenrad)
prodam. Ogleda se lahko od 18. ure naprej Marijina ulica 24, pritličje,
desno.________________________________1143
Prazno veliko separirano solnčno soU> oddam. Aleksandrova cesta 35 I. 1000
Prodam posestvo
v dobrem stanju, katero me/i 24 oralov, 10 oralov dobrega gozda, ostalo travniki in njive. Več se izve v trgovini Leopold Vorša, Sv. Martin, p. Slov. Bistrica.	H92
Elektroinštalaciie,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul.
16.	Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni- 1195 Salatne sadike kraljica majnika, braziljanke itd. dobi- ! te v vrtnariji Jemec, Prešernova ulica.
Iliada gospodična
s komfortnim stanovanjem išče simpatično sostanovalko. Naslov v upravi.
  10%
Strojepisna soba H. Kovač,
Maribor, Krekova ulica 6. Strojepisje, razmnoževanje, prestave. Poiik za posameznike v trgovskih predmetih.
________________1043
Nemščino
poučujem uspešno in poceni. Kovač Maribor, Krekova ul. 6.	1044
Pozor za Velikonočne praznike!
Samo Din 10.— liter pristnega ljuto merčana se toči čez ulico v Kino Um on, Cafova ulica 7.	1126
Najiepši velikonočni sprehod
k Sv. Urbanu je mimo znanega vinotoča Marije Semenč v Rošpahu, kjer dobite izborno kapljico po konkurcn-
čni ceni. 	1118
Vse vrste strešne in zidne opeke	j	|
na debelo in na drobno, zelo poceni dobite pri tvrdki M. Korošec, Aleksan-
drova c. 23-	 uk,
Potice.
šartlje in velikonočno pecivo dobite v parni pekarni Čebokli, Maribor, Glavni trg 9. _ 1090
Močnega vrvarskega vajenca sprejme proti plačilu takoj K. Baum-kiroher1, vrvarna, Maribor, Aleksandrova cesta 83.	1069
^se vrvarske izdelke, kakor vrvi za perilo, štrange, gurte, vsakovrstne mreže, motvoz in vrvi vseh dimenzij in dolžin prodaja po najnižji ceni K. Baumkircher, vrvarna, Kopališka ulica 2. (Scherbaumov pa-
viljon.) ___________________________ 1068
Mesečno sobo za takoj iščem. Ponudbe pod »inže- I .ijer« na upravo lista.	1178	m
Avtomobili:
Fiat 501, 503, 507, Austro Fiat, Ford tovorni za 4—500 kg, v dobrem stanju, prav po ceni na prodai. Ogleda se garaža Volker, Maribor, Kersnikova ul. 1- 1186
Kompletno spalnico
in moško kolo prodam. Tezno 19.
1157
Najnovejše nizke vrtnice
za sajenje: rumene, oranžne, rdeče, temno rdeče, bele, roza itd. dobite v vrtnariji Ivan Jemec, Prešernova ul.
1184
Hišo dvodružinsko
pri mestnem parku, prosto stanovanje, proda za 155.000 Din Zagorski, Maribor. Tattenbachova ulica 19 II. 1185
Kolesarji! Pozor!
£|hjjcJ£ot
10*
kolesa so v kvaliteti
nedosegljiva
Vprašajte posestnike PEUGEOT KOLES kdaj in kolikokrat so imeli svoja kolesa v popravilu?
PEUGEOT KOLO je siguren prijatelj, kateri Vas nikdar ne prevari, zato
kupujte pridno Se ..Peugeot kolesa"
Glavna zaloga:
JUGU d. z o.z.
pri
JUSTINU GUSTINČIČU
Maribor, Tattenbachova ulica 14
Za Veliko noč se dobi bizeljčan in jeruzalemčan pri Osetu. Mariborski dvor.	1195
Okvirji za okna,
polkne, vrata, dva štedilnika in mlin za koruzo prodam. Ogleda se v avto-garaži, Volker. Maribor, Kersnikova ul. 1.	1187
Vinotoč Klemenčič,
Sv. Peter. Vino po Din 11 in 14 liter.
1165
Zanesljivi ceneni nasveti
tudi v najtežjih življenskih vprašanjih (zakon, poklic), stanovanjske zadeve, posojila, razdolžitev (brezobrestne akcije). Posredovanje, nakup, prodi,'a posestev, hiš. Najem: gostiln, trgovin itd, »Marstan«, Maribor, Koroška č. 10. _______________________________1163
Pralnica in čistilnica, Koroška c. 17
prevzame v likanje vsakovrstno nov in staro perilo, srajce, ovratnike in za vese. Cene nizke, delo prvovrstno. Priporoča se Josipina Osim. 793
Krasna darila za Veliko noč
Vri Džamoniaidrus. Maribor
Zahtevajte brezplačne cenike.
Park kavarna koncert
v nedeljo in pondeljek od 10.	do	12. in
od 16. do 21. ure.	1166
Dobro ohranjen glasovir svetovne znamke, ceneno	prodam.
Slovenska ulica 12/1., A. P.	1155
popravila
ur, zlatnine, srebrnine in gramofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdki M. Ilger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15.	154}
Sobo- in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Pra-njo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Najstarejši zavod za črkosilkarsivo
na steklo, les, pločevino in zidovje Specijalist za svetlobno reklamo na steklo. Ustanovljen 1. 190? Odlikovan
I. 1922 z zlato medajlo. Gustav Philipp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Načrti in
proračune na zahtevo. 	411
Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
Gospodom prinašamo
pomladantke novoiti!
Srajce bele in modne od Din 65* — naprej.
Kravate in samoveznice, pletene in svilene po Din 8*—, 12’—, 20*- i. t. d. Kratke in dolge nogavice. Rokavice, ovratnike spalne srajce in perilo. Naramnice in držaje za nogavice. — Žepni in modni robci.
1183
Velika izbira in solidne cene: F. MICHELITSCH
modna trgovina „K nevesti"
Marbor, Gosooska ulica 14. Telefon 21-28.
1148
Pozor!
Dame in gospodje!
Ravno dospeli novi dunajski in pariški modeli v raznih barvah in kvalitetah. Moderniziranje po najnižjih cenah.
Se priporočata
Ivan in Helena Kvat
Maribor
Mlinska ul. 21 — Aleksandrova c. 32
V M a r 1 ti o r ti, dne 19. IV. 1939.
r	jsl-;.	•	'
MfrrTKW*WT TFff «"VT!T Tf»m»
■SBUJPJ" '•	cxr:r~:--
Stran 3
8
POPRAVILA
koles motoijev, avtomobilov in šivalnih, strojev, ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najbolje in najkulantneje	1189
'lil, I
istotam je več motorjev raznih znamk ceneno na prodaj.
I
Blagajničarke
za manufakturno trgovino v Mariboru sprejmem. Strojepiske imajo prednost. Ponudbe na upravo Večernika pod i „Blaga ničarka“.	1179
Podpisana Kemindustrija si dovoljuje cenjenemu občinstvu naznaniti, da otvori detailno trgovino za barve, lake, firneže, kemikalije in kemično tehnične produkte v torek, dne 22. marca 1930 na
Aleksa idrov! cesti 44
Skladi-če, kakor tudi pisarna ostane še nadalje v EinspiierjavS ulici 7.
Se priporoča	ueo
KEMINDUSTRIJA
Na drobno: Aleksandrova cesta 44
Na debelo: EinspšEerjeva ulica 7
RizprodBiam ~~
vse moško blago za letne suknje in obleke po skrajno nizkih cenah
Mirko Feidin
Maribor - Grajski tis št. 1
Milili;: 'iii
7
Vinotoč pri Geču, Počehova 340, ILajteršperk, zadnja postaja lajterš-Derške avtobusne linije, zopet odprt. Za Veliko noč izvrstno vino
Oglejte si
POMLADANSKE
Ste že član Vodnikove družbe?
Naši mariborski lovci večkrat premišljujejo kam naj gredo na dobro kapljico vina in na razgovor. Ne premišljujte, temveč napotite se v gostilno
,Pri lovcu*
Meljska cesta 22
ker tam dobite dobro in pristno vino, kakor tudi topla-mrzla jedila
Pristno angleško in šeško blago
za moške dobile pri tvrdki
Fran o Ma er. Maribor, Glavni trg 9
Slaščičarji, peki, hoteli in restavracije rabite samo
čajno margarin masio
ker je mnogo ceneje in enako naravnemu maslu. Izdelano j je iz sveže smetane in	_	»l-	a«,	j
rumenjaka ter stane Kfl fa!TtO Din 26 — j
Franjo Svoboda, Zagreb, Zeijančeva ulica 2
   —
p
čeprav je nestalno vreme, se Vam vsekakor izplača
napraviti za praznike kratek izlet do gostilno
11.0
NOVOSTI
BSWH
»r1
Zahvala.
Tem potom izrekam podpornemu društvu
SlOBOlf V HI
mm
ohar
na Tržaški cesti
Tam Vas bo naš znani gostilničar izvistno postregel t izborno domačo kapljico, mrzlim in toplim prigrizkom.
		L
		
	%jjt	
	NAJBOLJŠI PISALNI STROJ	
	430.000 V RABI	
	5 let jamstvo za funke jo in mateiijsl	
	SAMOPRODAJA:	
	IVAN LEGAT, MARIBOR	
	Vctrlinska ul. 30. Tel. Interurb, 2434	
.	1154	
Volneno blago:
Tvveed in tweed compose Angl. Doubl in športno blago Covercoats in \vaterprof Volneni georgetti in krepela
najiepšo zahvalo za takoj izplačano pripadajočo podporo po smrti mojega moža gosp. JAKOBA KRAMBERGER-JA in priporočam to prekoristno društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član.
Sv. Marjeta ob Pesnici, 17. aprila 1930.
1164
Terezija Kramberger.
I
Svile:
■
Svileni t\veed Crepe de chine imprime Crepmongol Foulard svila imprime Svila za plašče Georgetie svila
1081
DOLCEKl MARINI
MARIBOR, GOSPOSKA UL. 27
Splavarska ulica 6, prodaja lastni pridelek v zaprtih steklenicah. - Novo a Din 14*—, staro & Gin 12-—
V mojem specifalnem oddelku se vrši
VELIM PRODNIH OSTANKOV
IN PARTU/KEGA BLAGA
razlit. ja'aderijskS83 la modnem blacs, drobnarij. p eM in Igrat
Prodajajo se velike količite čipk In ostanki vezenin, nogavic, puloverjev, telovnikov, damskega perila, usnjenega blaga, toaletnih potrebščin, predtiskar Je,
Igračke, porcelan, steklenina L t. d. 98*
Izredna prilika za nakup, tudi za preprodajalce 1
Franc Kormann, Maribor. Gosposka 3
Sidro kava
U76
’l<	ks	. . Din 27*	
’k	»f	• • tt	24’
1k	ti	• • II	2T
1*	tl	• ■ tl	18'
’k	tt	• • il	15'
T«	tt	• • II	13’
Zr Anderle
Maribor -- Gosposko ulica St. 20
Zahvala.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem za izraz iskrenega sočutja, ki nam je bilo izkazano ob nenadni smiti našega dragega soproga in očeta, gospoda
Ivana Laha
nadradarja v pok.
Posebno se zahvaljujemo za hitro pomoč g. Dr. Franu Mariniču in častitemu g. patru Cirilu Bračiču za zadnje tolažilo v sv. veri.
Žalujoči rodbini Lah In Marklčavlč
Stran to.
VMariliom, 'dne 19. IV. 1930
Za MMm praznike
dospela velika pošiljka vsakovrstnega perila, ovratnikov, nogavic, naramnic, kravat Sz najboljših in svetovno-znamh tovarn po brezkonkurencnih cenah.
Vse moške modne potrebščine dobite po 1077	najnižjih cenah le v specijalni trgovini
I. BAI3IC, MARIBOR. Gosposka ulica 24,
TRESKU CO
lumii iii :n
z a
zimo in leto!
LORHIK
koroSka 9
za gospode in dame
dobite
v naivečji trgovini
TRGOVSKI 981
MARIBOR
Semena
vsakovrstnih, kakor travno, deteljuo. pesno in vrtnarsko seme v naibolHi kakovosti priporoča staroznana tvrdka
M. Berdajs, Maribor
ustanovljeno 1869
Ceniki na razootago!
1130
stari očetje, stare
matere in vse dru-» ge starejše osebe,
»»
IS
Vsi za enaas. eden za vse!
'£•44
ki
Ako ne, ne odaagajte s prijavo v. iii. skupino z oddelki A/1I, B/II, C/ll in D/II za Din 1000--, 2000'4000-10.000'— oiit. 17.000 — podpore v slučaju smrti. — Plačnik je lahko tudi katera diuga sorodna oi. družinska oseba Sprejemajo se samo 5e kratek čas vse zdrave osebe od 51. do 90. leta; v oddelek D/li za 10.000'— samo še osebe do 70. leta. — S članstvom v tej skupini si pridobi vsakdo najboljšo srečko ki prej ali slej sigurno zadele.
Zahtevajte še danes belo pristopno izjavo od
»ljudske samopomoči”, Maribor, Aleksandrova cesta 45
Število članov nad 13.000. — Na podporah izplačali tekom 2 let mnogo nad 1 milijon dinarjev. 'V®-,
ust
J
Celjska posojilnica d. d.
podružnica Maribor
Aleksandrova cesta 11
Ustanovljena 1. 1881
Ustanovljena 1.1881
Sprejema vloge na knjižice in v tekočem računu proti dnevnemu obrestovan ju, daje vsakovrstna posojila ter izvršuje vse bančne posle
1134
Lastna glavnica in rezerve nad Din 14,500.000
Pravkar je dospela iz Visa večja množina res prvovrstnega dalmatinskega črnega, belega in opolo vina. Če hočete imeti za velikonočne praznike res pristno dalmatin. sko žlahtno kapljico, potem pohitite v	1121
»Prvo dalmatinsko klet"
MARIBOR, MESARSKA UL. 5,
vhod tudi iz Vojašniške ulice 4. Samo tam Vas s to kap, ljico lahko postrežejo.
Tudi pravo dalmatinsko olivno olje liter a Din 16.— lahko dobite tam.	____________________
Otvoritev
vinotoka v
Počehovi
Cenj. občinstvu, prijateljem in znancem sporočam, da otvorim za velikonočne praznike vinotoč.	1120
Se priporočam
IVAN RIBARIČ.
Galanterija,
drobnarije, parfumerija, p.ipir, pletenine, nogavice, motvoz, vrvarski izdelki I. t. d., na drobno in na debelo dobite pri	1173
Oran Rosina. Maribor. Vetrinjska ZG
■■■■■■»■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■mr
Rum - Konjak - Liker
Na debelo.
JAKOB PERHAVEC. MARIBOR, Gosposka ulica 9
10?
Ha drobno
,AjL aaaaaaaaa>
MElNEt
&
HEROID
Gramofoni
Mandoline
Violine
Gitare
Trombe
Rožne harmonike
od Din 298— dalje .	.136-	„
»	»	W>"—	*
-	„	207'-	,
,	„	505*-	.
8.1) —
SS61
PRODAJALNA: TRG SVOBODE
Moua Uhsrbmniova zgradba
Sanatorij v Mariboru
1117
♦
Gosposka 49 Te’. 23-58
Najmodernejše urejen za operacije. Električni zdravilni aparati: diater-mija, všin-ko solnce, tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne.
tweed
za damske plašče in kostume
Franjo Mase?, Maribor,
1065
Glavni trg 9
112?
*AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAfAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA*
-----------------ja.CTgjiMr-——bi i liim-----------
•/
EKSPORTNA HISA „LUNA“
LASTNIK: A.PRISTERNIK
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19
Za bližajočo se pomladansko sezijo in velikonočne praznike nildilfl bogato zalogo in sicer:
Otroške nogavice, par od Din 5- naprej, črne. drap, sive, rjave in bele moške nogavice od Din 5-- naprej, damske nogavice od u 7-- naprpj, flor nogavice od D 12’- naprej. Za kakovost prevzamem polno gaiancljo! Nadalje nudim vezenine pro m od D --75 naprej, čipke m od D l-- naprej. Razni sukanec, prajico za vezenje, šivanke, gumbe in drur^e potrebščine za krojače in šivilje po Drezkonkurenčnih censh. Lastna pletilnica in predtiskarija Srajce, spodnje hlače, te palice, dežnike v bogati izbiri po znižanih cenah. Otroške usnjene čeveljčke in sandale ročno delo od D 24‘- naprej.
Svilene trake od Din 1'— naprci.	765
kra
i
/edfarsVo in torbarsko delavnico
sem preselil iz Slomškovega trga št. 6
n a Aleksandrovo cesto 16
Zahvaljujem se za do edaj izkazano naklonjenost in priporočam se za v bodoče, posebno z» izdelavo raznih kovčkov za automobile, potnike, vzorčne kolekcije i. t. d. Sprejema se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila, no;
IVAN KRAVOS
Takoj
nai iaviio
rv\s
svoje točne naslove one osebe, katere bi se hotele od nas naučiti lepo. čisto in lahko hišro delo.	da si na	ta	način
pridobe stalno in	posebno donosno hišno	delo ali postranski
zaslužek. Javijo nai sc samo oni. ki razpolagajo z zneskom najinanje Din 3650.— da si morejo na ta način nabaviti z» to delo potreben stroj. Pouk je brezplačen. Zaslužek 10 d« 12 Din na uro. Materijal za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročil lahko vsak stalno dela tudi za našo tvrdko, ker mi v vsakem času proti gotovini prevzamemo vsako količino izvršene	robe, kar tudi pismeno	jamčimo.	Za	odgovor priložite znamko.	966
GRAUERT. tvornlca Strojeva d. d., generalno zastopstvo in skladišče. OSIJEK I. Krežmina ulica 13.
MARIBOR, ALEK/ANDRCVA CESTA 7
Prodajalna jugoslovanskih tovarn za obleke
prinaša sledeče velikonočne znamenitosti:
Obleke za gospode Din 2-0*-, 350*-, 390«-, 490*-, 590*-
Modne hlače	Din 89*-, 140*-, 150-, 180*-
Ranglane za gospode Din 600--
Obleke za otroke od 3—10 let:
Din 115*-, 130*-, 135-, 150-, 170--
Moinarske oblekce od 3—10 let:
Din 130--, 150»
VELETRGOVINA H. J. TURAD
MARIBOR, ALEKSANDROMA CESTA 7
1149
Kožuhovino zimske obleke in preproge
sprejema v shrambo čez poletje z garancijo
K. GRKNiTZ
KRZNAR mo
Maribor, Gosposka 7
3DEAL«
MODERNE NOGAVICE
v novih pomladanskih barvah
biber, baker, dago
I TWEEP.NOfl<IVICE I
Gospodinjske
nocravice 12-- 10*- 8--
Fior
45*-35*-24-17*50
Pralna svila
75-- 45-- 28- 22*-
samo pristne in preizkušene kvalitete!
1089
| ROKAVICE Z OVRATNIKOM |
C. BODEFELDT, MARIBOR
Parna oralnica in kem. čistilnica
Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7
Pride in dostavi se na dom
•SPP
IM
da jih hočem popolnoma zastonj in za vedno osvoboditi ne. ugodnega potenja nog, tudi če se to znojenje pojavi v selo vročih poletnih dneh. To ni nikakšno zdravilo, nego popolnoma enostavni naravni postopek. Prosim znamko za odgovor. — J. LUSTIG. OSIJEK. Krežmina ulica. 965
Kaj je za vlagatelja najvažnejše?	Popolna	varnost	njegove naložbe!
Zato nalagajte svoje prihranke v
OBLASTNI HRANILNICI MARIBORSKE OBLASTI
za katero jamči DRAVSKA Bf5> ..VIHA z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
Centroia: MARIBOR. Trs svobode 3	Podružnica: CEL3E, Cankarjeva ulica 11
(Prej: Južnoštajerska hranilnica)
Najugodnejše obrestovan je vlog na knjižice in v tek. računu. Vsakovrstna posojila pod najugodnejšimi pogoji.
^	Vlagateljem izven Maiibora in Celja na razpolago položnice.	Mt
VMiflBSf fl, 3nc 10. f\' '1330
Kupci dvokoles! Naltrpeineiše za naše ceste ie dvokolo
WAFFENRAD
Glavna zaloga:
BOGOMIR DIVJAK. MARIBOR. GLAVNI TPG 17
Za driavne nasfavljence posebne plačilne olajšave! Prost ogledi
Dolgoletno jamstvo!
1150
Cenik Drezplačnol
Velika
fij\ IZBIRI
modnega in športnega blaga pomladanskih plaščev Trench-coat-ov
oblek od Din 290‘-
naprej
085
Krasni otroški kostumi kasha-hlače Knickabocker modna hlače
v največji izbiri cenah dobite v oblačilnici
FRANC CVERLIN
MARIBOR — GOSPOSKA 32
in po najnižjih
tale Velikonočne praznike I
vsem kolesarjem, motociklistom, automobi-listom in vsem cenj. odjemalcem želi tvrdka
Justin Gustinčič
mehanična delavnica ,1M Maribor — Tattenbachova ulica 14
AAAAAAAAAAAJ
Vabilo na koncert.
ki se bo vršil v gostilni
„PRI ZELENEM TRAVNIKU”
na Velikonočni pondeljek, dne 21.t.m., in belo nedeljo, 27. t. tn. — Z izborno ll42	kapljico ter dobro postrežbo bode pre-
skrbljeno. Za obilen obisk se priporoča
Ivan Resnik, gostilničar
/VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV1
Vinotoč I
Šugman, Tezno
odprt!
Opeka
zidna in strešna najbolje kakovosti
1151
Telefon št. 2457
Majovšeft, Tattenbachova ul. 13
Inseriraite
«9
Veterniku*4
Dobro
m
poceni
kupite nogavice, otroške čevlje, perilo, drobnarije, papir i. t. d. le pri
L. REICH
(Vlahovičeva hiša)
MARIBOR
Al«
c. 40
liini pilil
m
in vsi, ki hočejo vlažno zidovje osušiti oziroma zavarovati pred vlago in vodo, naj uporabljajo naš absolutno zanesljivi izolačni preparat
„ I S O L“
Prospekti z navodili upoube pošilja brezplačno
Ljubljanska komerrfjalM dražba, Ljubljana, BMsota ulica IB
TfPSIffl
TELEFON 280
t
PARNA BARVARNA IN KEMIČNA ČISTILNICA
PAVEL NEDOG _
Gosposka ul. 33, telefon 2127 ” Razlagova ul. 22, telefon 2280 S
MAZNAlUlLOl
Dovoljujemo si cenj. občinstvu vljudno naznaniti, s da sm0 oddali glavno zastopstvo in razpošiljanje ' } KaV* naših svetovno znanih galvanskih prstanov za celo Jugoslavijo tvrdki
A. ZORKO, MARIBOR, Aleksandrova cesta 14
Vljudno prosimo, da se vaa vprašanla in naroOla naslove na gori imenovano tvrdko
Galvanic Ring Company Bad Reichenhall
M5
najboljšo koso »Pohorka
44
a
traverze, cement, apno kakor tudi vso drugo S železnino nudi po ugodnih cenah tvrdka
4
Ploter A Lenarti, Maribor
GLAVNO
ZASTOPSTVO:
Dos.
MARIBOR
Slovenska ulica 12
D1X1 AVTO
PREIZKUŠEN NA LJUBELJU IN POHORJU*
Dokazano je s tem, da je D1XI AVTO poraben za vsa pota in ne samo za avtomobilske ceste.
1153
t tovarniški zaldsi perila boste pri izbiri »IB JUU M Ujl gotovo našli kal po Vašem okutu
in to po Izredno nizkih cenah. — Samoveznlce v ne j ve č JI Izbiri.	1091
]os. Karničnik Maribor Glavni trg 11
ladela Konzorcij »Jutra* v Ljubljani: predatavnik Izdajatelja ta urednik: FRAN BRO ZOVlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA
t Mariboru.