..................... ■
'•V.-'	'	"	■	'■•	:.	:‘:	:7'	'':	x:::::7: :Xv..-.
zagrebškega velesejma, kjer je pravkar II. spomladanski mednarodni velesejem — Foto: A. Agnič
O poteku volitev Sirila pod novo zastavo
v delavske svete	---
(Od našega stalnega dopisnika)
Volitve v delavske svete so sprožile nenavadno razgibanost po vseh delovnih kolektivih. Ze dlje časa so po vseh kolektivih živahne razprave o problemih našega splošnega ekonomskega razvoja, rezultatov in. uspehov graditve družbenega sistema, o razvoju in napredku v okviru posameznih gospodarskih organi-zacij, vprašanjih zaposlenosti, storilnosti, o tarifni politiki in politiki norm in premij, dalje o odnosih v podjetju, o delu organov delavske.s . upravljanja, skratka o vseli problemih, ki življenjsko interesirajo delovne kolektive. Celotna dejavnost v kolektivih je podvržena temeljiti analizi in tudi ostri kritiki raznih nepravilnosti v posameznih podjetjih Istočasno tudi . izpravljajo o bodočem delu in sprejemajo programe za novoizvoljene organe delavskega upravljanja Zelo aktivne so tudi mladinske organizacije, ki prirejajo konference mladih delavcev-proizvajalcev in predlagajo mlade delavce na kandidatne liste.
Vsa ta predvolilna aktivnost govori, o veliki sproščenosti delavcev in članov kolektivov,
o njihovi politični in družbeni
zavesti, ko jim ni vseeno, kako se bo razvijalo in uspevalo njihovo podjetje in kakšni naj bodo organi delavskega upravljanja, da bodo lahko kos svojim nalogam. To tudi govori o utrjevanju sistema delavskega upravljanja, v praksi in zavesti naših delovnih ljudi. Zato je tudi razumljiva živahna razprava o kandidatih za bodoče organe delavskega, upravljanja. Izbor kandidatov je podvržen ostri kritični presoji Tako posamezne kandidate, kot celotne kandidatne liste temeljito pretresa jo, predno jih sprejmejo. Zagotovljeno, je vsestranska demokratičnost pri izbiri kandidatov in sestavi kandidatnih list. V- večini kolektivov je več kandidatov na listi, kot je mest v delavskem svetu, tako, da je možna še končna izbira na -amih volitvah.
Dosedanji rezultati 'olitev potrjujejo to, kar smo ravnokar ugotovili, namreč o velikem. zanimanju za volitve in o politični zrelosti delovnih ljudi. Povprečna udeležba v vseh kolektivih, kjer so bile do sedaj volitve, presega 90%. Posebno razveseljiv je rezultat v kadrovski sestavi novo izvoljenih delavskih, svetov v primeru s prejšnjimi. Odnos med delavci v proizvodnji in uslužbenci, izvoljenimi v delavski svet, v gla.vnem odgovarjajo razmerju zaposlenih delavcev in uslužbencev v podjetju. Mnogo i'eč kot prej je izvoljenih mladih delavcev in žena. Sploh je pomladitev ena od razveseljivih karakteristik novoizvoljenih delavskih svetov. 2,e ti nodatki govore. da sti:ari dobro potekajo in da bodo novoizvoljeni organi pomenili korak naprej v utrjevanju sistema, delavskega upravljanja in aktivizacij delavskega razreda v težnji no novih uspehih in boljših ekonomskih pogojili življenja.
Ko govorimo o bogati in pest*i vsebini predvolilne aktivnosti v naših kolektivih in o pozitivnih rezultatih delno že izvedenih volitev, mislim., da je prav, če rečemo tudi nekaj
besed o raznih pomanjkljivostih, ki so tu in tam, in katere je treba še v teku predvolilne akcije odpraviti. V nekaterih kolektivih so sindikalne podružnice pristopile k predvolilnim pripravam dokaj formalistično, smatrajoč, da so volitve v delavske svete zgolj formalno-pravni akt, ne pa predvsem politična aktipizacija delovnih ljudi za reševanje določenih ekonomskih problemov podjetja, odnosov v kolektivu, odpravljanje raznih nepravilnosti itd. Sele po takšni politični akciji naj se izvršijo volitve v delavske svete, to se pravi, naj bodo volitve končni rezultat živahne politične akcije. In če bo politična akcija dobra, bo tudi končni rezultat dober, predvsem v dobrem bodočem delu novoizvoljenih organov delavskega upravljanja.
Ponekod se je skušalo zavirati sproščeno diskusijo predvsem. kadar so člani delovnega kolektiva kritizirali razne nepravilnosti v podjetju. Operativno vodstvo podjetja se je tfb takih prilikah skušalo iz-
ogniti obravnavi tistih problemov, ki so v podjetju problematični in nerazčiščeni ter predmet kritike članov kolektiva. V takih primerih sindikalna podružnica in ostali politični aktiv v podjetju ni dovolj odločno podprl delavcev, kadar je bila kritika pravilna. Premalo se je ob tej priliki prisluhnilo problemom, ki so jih omenjali delavci. Neobhod-no potrebno pa je prisluhniti delavcem, njihovi kritiki, in problemom, katere obravnavajo. Če je njihova kritika pravilna, če so stališča, ki jih izražajo na mestu, jih je treba podpreti in zahtevati temeljito razpravo o njih. Ce so nepravilna, pa je treba delavcem pojasniti, kaj ni prav.
So bili primeri, ko se je skušalo omejevati število kandidatov na število mest v delavskem svetu, kar je izzvalo nezadovoljstvo delavcev, ki so želeli še tega ali onega na kandidatno listo. Menimo, da je to nepravilno, da je treba -icer vsako kandidaturo politično presojati — kar se tudi v večini dela — in če je v redu, tako kandidaturo tudi sprejeti. Zagotoviti je treba polno demokratičnost pri razpravi in sestavljanju kandidatnih list.
Take in podobne pomanjkljivosti so predvsem v manjših podjetjih, medtem ko v večjih stvari dobro potekajo. Na te pomanjkljivosti sem želel opozoriti, sindikalni in politični aktiv na terenu, da bi v svoji nadaljnji akciji te slabosti odpravil in se usmeril
predvsem na politično vsebino dela v zvezi z volitvdmi v delavske svete, kot je to dejansko v ogromni večini naših kolektivov.
Ne glede na te pomanjkljivosti pa že sedanja predvolilna aktivnost, kakor tudi pozitivni rezultati že izvedenih
volitev, govore, da bodo letošnje volitve v delavske svete nov in močan korak naprej k uveljavljanju sistema delavskega samoupravljanja.
Branko Babič
Damask, 12. aprila. (Po telefonu.) v četrtek ob enajstih
popoldne so po vsej Združeni arabski republiki slovesno dvignili nove zastave. V Damasku je najprej zavihrala nad novo predsedniško palačo.
Nova zastava se je morala zdeti tistim, ki so jo včeraj pozdravili s ploskanjem, videti skoraj taka kot prejšnja. Crno-belo-zeleno trobojnico je zamenjala rdečo-belo-črna in namesto treh rdečih peterokrakih zvezd sta zdaj na belem polju Po dve zeleni. Pomota bi bila lahka, toda Sirije in Egipta že nekaj tednov ni več. Ne le od včeraj, ko so spustili z drogov stare zastave. Ostali sta samo Severna in Južna pokrajina in nova politika.
Množica, ki se je včeraj zbrala, ni bila velika v primerjavi
z vzradoščeno množico pred tedni, morda ker ni bilo magične Naserjeve osebnosti, pa tudi zato ker se je življenje umirilo in začelo delo. Občutek stabilnosti se
povsod opaža kljub poročilom o nedavnih bojih na izraelski me-
Reorganizaclja
New Vork, 12. apr. (Tanjug). Ameriška vlada je začela kampanjo za izglasovanje zakona o reorganizaciji poveljstva oboroženih sil. S to kcijo hoče zmanjšati odpor znatnega dela Kongresa in vojaških krogov
proti vladnemu predlogu. Eisen-hower bo tudi sam pomagal pri tej kampanji in bo po lastni izjavi zastavil zanjo ves svoj u-gled. Da bi olajšal to delo, je minister za obrambo McElroy prepovedal \ ojaškim funkcionarjem, da bi javno izražali svoje mnenje o predlogu zakona. Ce bi se kak oficir ne držal tega predpisa, bi smatrali, da je »odstopil«. Vlada je s tem, da je prepovedala vojaškim osebam javno nasprotovanje zakonskemu načrtu, omejila število nasprotnikov samo na Kongres, ki nasprotuje zahtevam, da bi ukinili štabe treh vrst vojske ter dali obrambnemu ministrstvu »neomejene pravice pri razdeljevanju proračunskih vsot za oborožitev«.
ji in o demonstracijah iraških čet na vzhodu. Sirija je po petnajstih letih udarov in proti-udarov končno našla svoj notranji mir. To priznavajo tukaj vsi, tudi tisti, ki malce tesnobno čakajo, kaj bo prinesel nadaljnji razvoj doma. Življenje Sirije v zadnjem desetletju je bilo preveč razgibano, da bi ga bilo moč čez noč postaviti v nove kalupe. Damask živi v ozračju pričakovanja, toda nova vlada dela premišljeno in brez naglice.
Po predsedniškem dekretu so se politične stranke razšle. Te dni je policija zapečatila prostore nekaterih, medtem ko so druge, posebno socialistična stranka arabskega preporoda Baath, izpraznile svoje prostore in čakajo na ustanovitev nacionalne unije. Čeprav proti nikomur ni bila izrečena nobena obtožba, je očitno, da se delijo
stare politične organizacije na dve vrsti.
Strankarska aktivnost je prepovedana. zamrla pa ni. Nekatere organizacije na vsak način hočejo najti obliko, ki bi jim omogočila nadaljnje delo. Po potrjenih podatkih je prosvetni minister prosil notranji resor, naj skrbno pretrese vse prošnje za ustanavljanje mladinskih športnih klubov in kulturnih društev, ki so se nabrale zadnje dni.
Časopis »Annasr« je pred dnevi pisal, naj bi ti klubi nadaljevali politično dejavnost razpuščenih strank. Nekateri so vložili prošnje že pred razglasitvijo Z AR. Oba notranja ministra, Egipčan Akarija in Sirijec Abdul Raš, ki sta imela zadnje dni več sestnakov v zvezi s povezavo in poenotenjem notranje službe v obeh provincah, sta se ukvarjala temeljito tudi s tem vprašanjem.
Medtem ko predstvalja Baath z manjšimi strankami sredine
SZ JE PRIVOLILA V SESTANEK VELEPOSLANIKOV ŠTIRIH VELESIL
Pol poti naproti
*
Nojnovejšo sovjetsko odločitev ocenjujejo kot novo koncesijo Zahoda — Londonski »Times« poziva Zahod, naj sprejme sovjetski predlog
MOSKVA, 12. apr. Kot je znano, je Sovjetska zveza odgovorila na sporočilo zahodnih sil z dne 31. marca, v katerem so te predlagale, naj bi se priprave za konferenco na najvišji ravni začele v Moskvi konec aprila na sestanku veleposlanikov ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije. Sovjetska zveza je predlagala, trem zahodnim silam, naj bi se 17. aprila že začeli v Moskvi razgovori, na katerih naj bi razpravljali o tehničnih vprašanjih: datumu, kraju in sestavi konference najvišjih predstavnikov.
Diplomatski krogi v Moskvi menijo, da je Sovjetska zveza s tem dala novo koncesijo Zahodu. kar zadeva proceduro. Vendar se sovjetsko stališče v osnovnih točkah še vedno razlikuje od 'stališča zahodnih sil. Razlike so v prvi vrsti, kar zadeva vsebino priprav po diplomatski poti- Medtem ko zahodne sile menijo, da bi morala biti glavna naloga veleposlanikov proučitev različnih stališč do važnih vprašanj, ki razdvajajo Vzhod in Zahod, pa sodi Sovjetska zveza, da bi morala biti ■izmenjava pogledov po diplo-matski poiti« omeje-na samo
določitev datuma, kraj in sestave -konference ministrov za zunanje zadeve.
Vladf ZDA, Velike Britanije in Francije doslej še niso odgovorile na predlog Sovjetske zveze. Vendar so diplomatski opazovalci v Londonu opazili različne odtenke v odmevih v ZDA ter v Velik-; Britaniji in Francij; na najnovejši sovjetski predlog. Po mnenju uradnih ameriških krogov v Washingto-nu Sovjetska zveza s tem predlogom n; pripomogla, da b; priprave za konferenco napredovale le za en korak. Tud; se s tem ni povečalo upanje, da b; v kratkem času prišlo do take konference. Po oceni teh krogov ?o stališča zahodnih sil in SZ kar zadeva način, kako bi bilo treba pripraviti konferenco najvišjih predstavnikov, še danes tako -oddaljena, kot so bila pred nekaj meseci v začetku :zmeniave m-e-n med Vfashing tonom v Moskvo.
?.(■ nekaj mesecev ponavljale -lade zahodnih držav, da bi bilo treba tako konference, -krbn-o pripraviti po diplomat-
ski poti m p-o ministrih za zunanje zadeve. Zahodne države menijo, da bi morali na ten predhodnih razgovo-rih sestaviti dnevni red, to je, da bi sprejel; na dnevni -red tista vprašanja, za katera upajo, da bodo ugodno rešena na konferenci naj višjih predstavnikov. Moskva pa nasprotno hoče omejiti
predhodne diplomatske razgovore- da b; veleposlaniki govorili samo več alj manj o tehničnih in proceduralnih vprašanjih.
Londonski »Times« je objavil uvodnik, v katerem poziva vlade Velike Britanije, ZDA in
Fra-ncije, naj sprejmejo predlog Sovjetske zveze, da bi prihodnji četrtek začeli z razgovori veleposlaniki štirih držav
V uvodniku piše, da je sovjetska vlada s svojim odgovorom na deklaracijo zahodnih sil 31. marca šla na pol poti naproti želji zahodnih držav, ki bi »rade ugotovile, alj s« splača sklicati konferenco na na j višji ravni«.
»Times« piše, da b; morale zahodne države kakor tudi Sovjetska zveza, sedaj pokazati željo, da bi se začeli ti predhodni diplomatski razgovori, in »počakati, ali se bodo tam rodili kakšni sadovi«.
Sovjetski veleposlanik v ZDA Menjšikov Je v Pittsburghu izjavil, da je konferenca na najvišji ravni sedaj »malo bliže kot prej e«- »Mislimo,« je dejal Menjšikov, »da je potrebno, da se sestanemo, sprejmemo neka načela jn da nato .rešujemo posamezne probleme. Želimo ®i> j e dodal sovjetski veleposlanik-
sesta.nek šefov vlad, na katerem bi izrazili svoje poglede in kjer bi poskušali priti d,0 kakršne koli odločitve o svetovnih problemih ali, da b; vsaj
dosegli boljše medsebojno razumevanje.
idejno jedro nove nacionalne
unije, pa nekatere druge organizacije, med katerimi je posebej treba omeniti KP Sirije, sc dale le omejen pristanek na poenotenje političnega življenja ' deželi. Znano je, da KP utemeljuje svoje stališče z borbo za demokratične svoboščine, ki - so v Siriji posebno trdno zasidrane v javnem mnenju. V zvezi s tem pravijo obveščeni ljudje, da se organizacije KP skrivaj še zmeraj sestajajo, in da je spričo znane sposobnosti notranjega ministra čakati nevarna zadeva. Doslej se ni zgodilo še nič, po čemer bi se dalo slutiti, da notranje ministrstvo čaka in zbira material. Druge stranke ega problema ne predstavljajo v taki meri, ker niso množične, medtem ko je med mladino, posebno med študenti, pa tudi med številnimi begunci iz Palestine in Jordana partija dokaj močno zasidrana.
Na' drugi strani pa lojalno stališče socialistov, ki čakajo na organizacijska navodila, otežko-ča delo za okrepitev ljudske
fronte. Vendar je bilo tudi tu že nekaj storjenega. V kratkem bodo baje v veliki nakladi izdali politično literaturo Baatha — socialistov, ki so, kot je znano, v dobrih stikih z našo Socialistično zvezo.
Druga plat organizacije javnega življenja so časopisi. To je
področje, ki resnično potrebuje reda. Samo v Damasku je več desetin dnevnikov. Gre za majhna podjetja, kjer je lastnik hkrati tudi urednik, reporter ter če je treba tudi akviziter. Posebno ta zadnja funkcija je, kot pravijo, zelo važna. Lastniki so bili do nedavnega pripravljeni pisati za vsakega, ki plača. V Damasku je javna tajnost, čigav je kak list: iraški, Saudov, ameriški itd. razen nekaterih, ki so glasila strank ali neodvisnih ljudi, povezanih s sedanjo vlado.
Ker je v novem položaju podpora iz tujine izostala, so se nekateri znašli v težki zagati. Ce bi prenehali izhajati, bi potrdili govorice, finančno pa ne morejo vzdržati. Zato pritiskajo na odgovorne ljudi, naj kmalu rešijo vprašanje tiska. Prav tako tudi zastopniki strankarskih rlasil pričakujejo prepoved. Eni in drugi predlagajo, naj bi novi listi prevzeli novinarski kader starih. Vlada misli ustanoviti tri večje dnevnike.
Mnogi trdijo, da ni nič sklenjenega, kaže pa, da bb res dvoje ali troje glasil prevzela informacijska in propagandna služba v Siriji. Tudi o tem je bilo te dni govora na sestankih sirij sko-egiptovskih funkcionar-
jev. Do nadaljnjega pa je Damask preplavljen z listi in lističi.	J.	štular
Diplomatska kronika
Z ukazom predsednika republike je bil za stalnega predstavnika FLRJ pri organizaciji Združenih narodov v New YoF-ku postavljen v svojstvu izrednega in opolnomočenega veleposlanika Dobrivoje Vidič, dosedanji državni podsekretar v državnem sekretariatu za zunanje zadeve.
Dobrivoje Vidič je bil rojen Leta 1918 v Cačku. V Skoplju je študiral filozofijo. Ze v zgodnji mladosti je sodeloval v naprednem mladinskem gibanju. Do leta 1939 je bil član SKOJ, od leta 1939 pa član KPJ. V narodnoosvobodilni borbi je sodeloval od leta 1941. Dobrivoje Vidič je član revizijske komisije ZKJ. V diplomatski službi je od maja 1951. Bil je svetnik veleposlaništva v Londonu, veleposlanik v Burmi in Moskvi, od leta 1S56 pa državni podsekretar za zunanje zadeve.
Mi s dslegacije britanskih sindikatov
Beograd, 12. aprila (Tanjug). Danes je prispela v Beograd delegacija sindikata transportnih jn splošnih delavcev Velike Britanije. Delegacijo vodi
generalni sekretar te sindikalne zrveze Frank Cousins, v delegaciji pa so še predsednik izvršnega odbora Edgar Fra-ver in člani izvršnega odbora Jones, Holmes in Otte\vel. Delegacija bo ostala v Jugoslaviji dva tedna kot gost sindikata prometnih, komunalnih
ji obrtniških delavcev Jugoslavije. Obiskala bo razne kolektive in podjetja transportnih in komunalnih delavcev v Beograd, Zagrebu in na Reki.
Obelisk pred Gospodarskim razstaviščem
Foto Svabič
Konec trofnefga sestanka
PRAGA, 12. apr. (Tanjug). V Pragi je bil danes dopoldne podpisan komunike o razgovorih med zunanjimi ministri Češkoslovaške, Poljske in DR Nemčije. Po podpisu so ministri izjavili novinarjem, da so njihovi tridnevni razgovori potrdili popolno enotnost gledišč vseh treh vlad o vseh problemih, ki so bili na dnevnem redu.
V svojih izjavah so vsi trije ministri obsodili sklep o atomski in raketni oborožitvi Zahodne Nemčije. Minister DR Nemčije Lothar Bolz pa je izrazil prepričanje, da bodo razgovori treh ministrov in ukrepi, ki so jih predvideli, pomagali gibanju proti atomski oborožitvi Bundeswehra v Zahodni Nemčiji.
Vsi trije so izjavili, da so njihove vlade pripravljene v
brezatomskem pasu v srednji
Evropi vzpostaviti sistem širokega nadzorstva ter z vsemi
prizadetimi vladami razpravljati o podrobnostih tega načrta. Po izvedbi tega načrta bi bilo možno storiti korake za zmanjšanje oboroženih sil in konvencionalne oborožitve na tem področju.
V komunikeju je prav tako poudarjena nevarnost, ki jo predstavlja za mir v Evropi oborožitev Bundestvehra z atomskim orožjem. Po skupni oceni treh ministrov je v sedanjem položaju poljski .načrt za brezatomsko področje dobil
še večji pomen, izvedba tega načrta pa bi bila odločilni korak za ohranitev miru in prispevek k vzpostavljanju ozračja zaupanja, olajšala pa bi tudi rešitev drugih vprašanj, predvsem razorožitve. S tem v zvezi je poudarjeno, da je edino vlada Zvezne republike Nemčije odgovorna, da ta ukrep za zagotovitev miru v Evropi doslej še ni bil uresničen.
Komunike dalje nudi polno podporo sovjetskim predlogom za sklicanje konference na najvišji ravni ter pozdravlja sovjetski sklep o enostranski ustavitvi jedrskih poskusov, izražajoč upanje, da bodo tudi
ZDA in Velika Britanija storile isto.
LJUBLJANA, NEDELJA, 13. APRILA 1898
mo TSL, STR*. 87
isdaja lu U5&* GoAopLsut, podjetj« Plovcu s Ki puiučc»aicc. — Ol rektor* K&di Jaabuba. Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva olica it. I in S. telefon 23-322 do 23-526. — Uprava: Lrnbljana, Tomšičeva ulica št l/II* telefon 23-523 do 23.526. — Oglasni Oddelek Ljubljana. Titova cesta 7. telefon 21-896. e* ljubljanske naročnike SSCM63. ra zunanj" 21-832- — Poštni predal It- 29. — Žiro račun pri Koron lalni banki Lhiblians	K	B-3-Z-367 - Meaečn*	roč ni na 230 din
2 str. I SLOVENSKI POHOCEVSLEC / St. 87 — 13. APRILA 1958
Skupščina premogovnih
Na skupščini je bil ludi predsednic Ljudske skupščine LES tovariš Miha Marinko
Vrij asm o vi c sodeloval v razpravi
Todor
Ljubljana, 12. apr. Danes je
letna skupčina premogovnikov Jugoslavije, ki se je začela včeraj v klubu ljudskih poslancev v Ljubljani, nadaljevala z razpravo. V razpravo so posegli številni delegati naših premogovnikov. Delegati so obširno razpravljali o mnogih vprašanjih, ki zadevajo delo in pogoje premogovnikov. Eno osnovnih vprašanj, o katerem so razpravljali delegati, je bila vključitev premogovnikov v perspektivni plan gospodarskega razvoja, pr.i ^erner so opozorili na vrsto vprašanj, ki se bodo pojavila med izpolnjevanjem nalog premogovnikov. V zvezi s tem
so bila načeta še neurejena
vprašanja, ki bi lahko ovirala
izpolnitev določenih nalog glede obsega proizvodnje in povečanja produktivnosti, proučevanja tržišča in prilagajanja le-te-mu spričo velikega povečanja proizvodnje premoga, sodobnega izkoriščanja premoga, vprašanje cen, smotrnega usmerjanja investicij, usposobitve potrebam ustrezajočih rudarskih kadrov, tarifne politike 'td.
O nekaterih vpra"injih, ki eo
bila postavljena v razpravi, je govoril tudi predsednik Zvezne industrijske zbornice Todor Vu-jasinovič. Ta je med drugim dejal, da so bili uspehi rudarjev izredno pomembni, saj so le-ti, povečali predvojno proizvodnjo s 7 milijonov na 18 milijonov ton premoga. Tako velikanski revolucionarni napor rudarjev ne more ostati neopažen Pri tem je tov. Vujasinovič dejal, da izvira večina vprašanj in težav prav iz naporov in naglih skokov naših rudnikov c proizvodnji zadnjih let.
Tov. Vujasinovič je dalje re-
kei, da smo pred nadaljnjim: napori, ki jih postavlja povečanje proizvodnje premoga do
konca leta 1961 na okoli 25 milijonov ton. Tov. Vujasinovič e dalje omenil, da v naših pogojih ni razlogov za strah, kako spraviti v promet taiko količino premoga. Vendar pa to ne pomeni, da ne bi bilo potrebno videti, Itako naj izkoriščamo proizvedeno količino premoga v letu 1951 Položaj je potrebno proučevati,
ena osnovnih nalog združenja ps bi bila v tem. da pomaga pregledati družbi stvarne možnost-
1in mgim&s
Seja zvezne tarifne komisije
JBeo^rad, 12. apr. Zvezna tanina komisija je imela sejo, na kateri je razpravljala 0 organiziranju tarifnih komisij v republikah, okrajih in občinah ter v posameznih gospodarskih panogah. Proučili so tudi vprašanje delovne metode komisije, ustanovitev skupin strokovnjakov pri larifnih komisijah, kakor tudi konkretne ukrepe za določanje splošnih kriterijev za tarifne pravilnike.
Komisija je tudi proučila stanje analitičnega ocenjevanja delovnih mest v industriji in je razpravljala o nekaterih negativnih pojavih v zvezi s tem, kakor tudi analitično ocenjevanje delovnih mest na drugih
gospodarskih področjih. Razen tega je proučila izvajanje uredbe n> izpremembah in izpopolnitvah uredbe o razdeljevianju skupnega dohodka ter uredbe
o plačah delavcev v gospodarskih organizacijah v zvezi z zaključnim računom za leto 1957.
Festival mdiodrams
M-ovi Sad, 12. apr. (Tanjug)
Festival jugoslovanske radio-
drame- na katerem bodo sedelo-
vale vse radijske postaje iz države, se bo začel v Novem Sadu 16. aprila in bo trajal sedem dni. Ob koncu bo tudi posvetovanje urednikov in režiserjev
radio d ram e.
Za najboljšo režijo sta določen; dve nagradi Po 80.000 Sn 60.000 dinar j ev, za najboljšo igro Po S0.000 in 40.000 dinarjev. Novosadska radijska po-staja bo nagradila p-osebej najbolj uspelo besedilo radi-odrame s sliko Milana Konioviča.
Ohšni zbor zobozdravstvenih dslavcev
Ljubljana, 12. apr. Dopoldne
je bil v Domu sindikatov redni letni občn; zbor Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije. Iz poročil, zlasti tajnikovega, je bilo razvidno, da si je društvo z več ali manj uspehi prizadevalo izpolnjevati sklepe lanskega občnega zbora, med katerimi je bil tudi -boj proti nesmotrni komercializaciji v zobozdravstveni službi. K temu pa bi pripomoglo čim prejšnje uveljavljanje dobro izračunane ta-
za prodajo premoga. Znano je namreč, da nikjer v svetu niso ostali pri klasičnem izkoriščanju premoga. Premog danes ni samo gorivo, temveč tudi surovina, brez katere si ni mogoče zamisliti kemične industrije.
Tov. Vujasinovič je dalje omen-il. da se je Zvezna industrijska zbornica po zaslugi združenja resno ukvarjala z rudarskimi problemi. V zvezi ■>
poudaril še potrebo po ureditvi odnosov med proizvajalci premoga ter elektrogospodarsko skupnostjo oziroma termoelektrarnami, kot velikimi potrošniki premoga.
Skupščina premogovnikov je izvolila še 19-članski upravrsi odbor in 5-članski nadzorni odbor združenja premogovnikov ter 23 delegatov za skupščino Zvezne industrijske zbornice.
rjfe za zobozdravstvene storitve. Ta naj bi vplivala na zboljšanje dela, preprečevala nepravilen pritisk za višjo storilnost. in sicer manj glede na finančni učinek, kakor na to. da bi bilo kar največ bolnikov zadovoljnih z opravljenim delom.
Zaradi doslej neurejenih tarifnih problemov, a tudi različnega ocenjevanja količine storitev je bilo mnogo težav, ki pa ne bodo prenehale same od sebe. ampak le s pomočjo vseh. Zato so tudj na občnem zboru priporočili, naj se tudi zobozdravstveni delavci vključilo v organe družbenega upravljanja zdravstvenih zavodov. Pomagajo pa naj tud; v zdravstvenih
domovih samih — v sindikatu,
delovnih konferencah in pri drugih oblikah dela.
Vsestremost ? delu Rdečega križa
Beograd, 12. apr. Letošnji teden Rdečega križa bo od 4. do 11. maja pod geslom »Vsestra-nost v delu Rdečega križa«. V
nasprotju s prakso prejšnjih let, ko so za teden Rdečega križa izbrali samo posamezna področja aktivnosti, bo letos ta akcija splošna, v okviru tedna Rdečega križa bodo po vsej državi svečano proslavili 8. maj — mednarodni dan Rdečega križa. En dan v tednu bo posvečen podmladku Rdečega križa.
Kongres likovnih umetnikov uporabnih umetnosti
Beograd, 12- apr. (Tanjug) Plenum zveze likovnih umetnikov uporabnih umetnosti je sklenil, da bo prihodnji kongres organizacije 17. in 18. .oktobra v Beogradu. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo jeseni al; v začetku zime organizirali zvezno razstavo lepakov v takem obsegu, da bi jo mogli kasneje prirediti tudi v inozemstvu.
Letalski premet s Švedsko
Beograd, 12. aprila. Delegaciji švedske in jugoslovanske vlade se dogovarjata v Beogradu o uvedbi letalskega prometa med obema državama. Švedsko delegacijo vodi veleposlanik v Jugoslaviji Stig Unger, jugoslovansko pa direktor Uprave civilnega letalstva Jovanovič.
LJUBLJANČANI!
ZVEZNO SINDIKALNO ZDRUŽENJE ŽELEZNIČARJEV BO V TOREK, 15. APRILA OB 12.30 PRIREDILO SLOVESNOST OB ODKRITJU SPOMENIKA ŽRTVAM NA ZALOŠKI CESTI.
Republiški odbor Sindikata železničarjev Slovenije v Ljubljani in Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana vabita svojce padlih žrtev na Zaloški cesti, svojce padlih železničarjev v NOB in ostalo prebivalstvo, kakor tudi osnovne organizacije SZDL, sindikalne in društvene organizacije, delovne kolektive in mladino, da se množično udeležijo slovesnosti.
Ob 11. uri: POVORKA IZPRED DOMA ŽELEZNIČARJEV (Trg Osvobodilne fronte).
Ob 12.30: SLOVESNO ODKRITJE SPOMENIKA NA ZALOŠKI CESTI. (Govoril bo Franc Leskošek-Luka) Popoldne bo v dvorani Slovenske filharmonije (Trg revolucije) kulturna prireditev, in sicer:
Ob IS. uri: KONCERT PEVSKIH ZBOROV:
SKUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane,
DPD »Svoboda Tabor« iz Maribora,
Z PSD »France Prešern« Iz Celja,
DPD »Svoboda Bršljin« iz Novega mesta in harmonikarskega zbora SKUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane.
I
II
Konstituiranje
republiških skupščin
Beograd, 12. apr. Na prv; skupni seji obeh zborov Ljud-’ ske skupščine Srbije je bil za pred-sednika Ljudske skupščine Srbije ponovno izvoljen Jovan Veselinov. Za podpredsednika Ljudske skupščine je bil izvoljen Voja Lekovič, za sekretarja pa Milivoje Radovanovič.
Nato je skupščina izvolila Izvršni svet Srbije, ki ima 25 članov s predsednikom Milošem Miničem na čelu.
Zagreb, 12. apr. Na prvi skupni seji obeh zborov Sabora Hr-vatske je bil izvoljen za predsednika Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, za podpredsednika Sabora sta bila izvoljena Nikola Sekulič in Karlo Mrazovič, za sekretarja Sabora
pa Stjepan Debeljak.
Na tej seji je bil izvoljen tud; Izvršni svet. ki ima poleg predsednika še 23 članov. Za predsednika novega' Izvršnega sveta Sabora je bil izvoljen Jakov Blaževie."
Sarajevo, 12. apr. Na prvi seji novega Izvršnega sveta Bosne in Hercegovine, ki je bila danes pod predsedstvom Osmana Karabegoviča, sta bila za podpredsednika sveta ponovno izvoljena Uglješa Danilovič in Sefket Maglajlič, za sekretarja pa Milenko Savič.
Titograd, 12. aprila. Ljudska skupščina Črne gore je na skupni seji obeh zborov izvolila danes ponovno za svojega predsednika Blažo Jovanoviča. Za podpredsednika Ljudske skupščine Crne gore je bil izvoljen Nikola Kovačevič, dosedanji predsednik republiškega zbora, za sekretarja pa ponovno Radovan Lekič.
Za predsednika Izvršnega sveta je skupščina izvolila Filipa Bajkoviča.
IZ osnutka programa
/.VEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJI
Oblike in vloga družbene lastnine
nagrajevanjem rudarjev je tov
Vujasinovič dejal, da so nesorazmerja v samem rudarstvu. Pri tem je poudaril, da je mogoče pravilno urediti nagrajevanje le n-a znanstveni osnovi, to je z analitično ocenitvijo delovnih mest, drug način urejanja Pa bi bal subjektiven.
Tov. Vujasinovič je dalje govoril še o kadrih, kar je v rudarstvu zelo zaostreno vpraša-nj‘e. Sklad za kadre se pogosto
ne uporablja pravilno. Okraji
večkrat uporabljajo te sklade z-a splošne potrebe šolstva, namesto za namensko določene potrebe. Dalje je tov. Vujasinovič
Posvetovanje mladih proizvajalcev
LJUBLJANA, 12. aprila. Dopoldne se fe v dvorani Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana na Resljevi cesti začelo republiško posvetovanje o klubih mladih .proizvajalcev, katerega se udeležuje okrog 120 mladih delavcev in delavk iz vse Slovenije. Posvetovanje bo trajalo dva dni.
Dopoldne je predaval član predsedstva Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije MARJAN ROZlC. Govoril je o vlogi klubov mladih proizvajalcev pri povečanju proizvodnje in razvoju delavskega samoupravljanja. Poudaril je, da se mladina vedno bolj vključuje v naše gesnodarsko in družbeno življenje in da s svojimi predlogi vsak dan več prispeva
k našemu splošnemu razvoju. Poudaril je tudi, da je na strokovnih posvetovanjih sodelovala mladina iz nad 700 slovenskih podjetij. V 72 klubih mladih proizvajalcev v Sloveniji je danes nad 3700 mladincev — proizvajalcev. Da bi bilo delo še uspešnejše in da bi klubi mladih proizvajalcev lahko dosegli večje uspehe, so bili na današnjem posvetovanju mnenja, da bi bilo treta posvečati večjo pozornost delu v skupinah. kajti samo tako bo mogoče
analitično proučevati posamezne
probleme in jih pravilno reševati.
Poleg tega bo treba posvetiti več pozornosti tudi vključevanju mladine iz klubov mladih proizvajalcev v organe delavskega in družbenega upravljanja.
Obelisk - spomenik naših
oobka. puaružaDljenja pro-•izvajainui sredstev je lahko različna na poti od cepu-sredno aruzoene au državne ,as nune — ki je značilna za prve raze sociauaticnega razvoja — a čimbolj nepusrenn; m dejanski aruzoeni lastnini, ki postopoma postaja ukrati skupna m individualna lastnina osvobojenih proizvajalcev m potrošnikov. Druzoena lastnina proizvajalnih sredstev se razvija v
skladu z materialno, družbeno in politično krepitvijo socialistične družbe. Zato je v
sleherni obliki družbene lastnine več ali manj ostankov državne lastnine vse dotlej,
dokler poteka družbeno prisvajanje preko družbene sile v obliki države ali politične oblasti ali ob njeni prisotnosti.
Družbena lastnina pomeni odpravo pravice do privatne m državno - kapitalistične lastnine, prek katere je lastnik proizvajalnih sredstev vladal nad družbenimi odnosi v proizvodnji in delitvi, ali, z drugimi besedami, prek katere so stvari vladale nad človekom. Družbena lastnina osvobaja družbene odnose v proizvodnji in delitvi od vladanja stvari, tako da navsezadnje odpravlja ekonomsko in politično oblast slehernega čini tel j a izven proizvajalca oziroma njegove svobodne skupnosti.
Z ekonomskega stališča omogoča družbena lastnina, da se proizvodnja usmerja v skladu s potrebami ljudi in za njihove potrebe. Družbena lastnina hkrati preprečuje tudi odtujitev presežkov proizvajalčevega dela, s tem da postavlja proizvajalca v položaj, da tudi on odloča o namenu In razdelitvi družbenega produkta in da si obenem neposredno prisvoji del družbenega produkta, ki ga proizvaja v družbeno organizirani proizvodnji.
Družbena lastnina proizvajalnih sredstev je bila v Jugoslaviji uresničena z naglo, revolucionarno preobrazbo.
Zajema vsa proizvajalna
sredstva, razen sredstev in
orodja za osebno delo kmetov in obrtnikov. Družbena lastnina proizvajalnih sredstev v Jugoslaviji na le popolnoma likvidirala privatno kapitalistično lastnino, temveč je postala tudi trdna os. nova in poroštvo za take družbene odnose v proizvodnji, iz katerih postopoma izginjajo pogoji za sleherni . lastninski, s tem pa tudi za ekonomski in politični monopol. se pravi ne le monopol posameznikov, temveč tudi socialistične države.
Stvarna družbena vsebina tega procesa je razvijanje samoupravljanja proizvajalcev v proizvodnji, samoupravljanja delovnega ljud. stva v občini, okraju, republiki in zvezi ter jasna razmejitev pravic in dolžnosti med vsemi temi organi. Ta povezanost ravno omogoča, da na določen; način vplivajo na proizvodnjo in delitev kakor tudi na razpolaganje z družbenim produktom tako družbena skupnost kakor posamezni proizvajalci. Ti odnosi niso obsolutni, celo protislovni so; vendar se postopoma brez dvoma morajo razvijati tako, da bo delovni človek čedalje bolj neposredno vplival in da bodo če dalje bolj skladni s potrebami družbe kot celote. V takšnih odnosih, v katerih bo družba čedalje bolj dejanska skupnost proizvajalcev, se
ustvarjajo pogoji, da bo svo boden in vsestranski razvo vsakega posameznika nogo; svobodnega razvoja za vse.
Zveza komunistov ima družbeno lastnino proizvajalnih sredstev za nedotakljivo osnovo socialističnega reda Jugoslavije Samo s krepitvijo in nadaljnim razvijanjem družbene lastnine se ustvarjajo pogoji za nenehno ekonomsko krepitev socialistične skupnosti, s tem pa tudi za boljše življenje in vse širšo svobodo delovnega človeka. Delo v takšnih
razmerah ni več zgolj borba za življenje in obstanek, temveč postaja tudi zadovoljstvo človeka, zavestnega ustvarjalca.
Te dni je naše mesto v živahnem trepetu velikega pričakovanja. Mrzlica pričakovanja ima svoj odmev v temeljitih pripravah, nenehnem delu in prizadevanju, da bi dobilo mesto čim bolj svežo, lepo in ponosno podobo. Lepo in ponosno. Zato ga urejamo, gradimo, popravljamo, čistimo in zaljšamo, kajti ponosni smo. Sprejeli bomo delegate in goste, kj nas bodo obiskali čez dober teden dni. Naše mesto bo prizorišče zgodovinskega VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
Mnogo novega je bilo ustvarjenega in rojenega v tem času velikih priprav. Največ na kraju samem, kjer bo zasedal kongres, na kraju samem in v neposredni bližini — na Gospodarske razstavišču. V rekordnem času zadnjih dveh, največ treh mesecev je ta del mesta popolnoma spremenil svoj videz. In niti vreme ni bilo naklonjeno graditeljem. Ps so vendar zmogli težave. Onstran ograje prostranega razstavi čn ega prostora se giblje na stotine parov delovnih rok in prenekatero kapljo potu, ki
J
Teden Počitniške zveze
Beograd, 12. apr. Ob tednu Počitniške zveze, kj bo od 13-do 20. aprila, je bila danes v centralnem odboru Počitniške zveze JugosIa\die tiskovna konferenca, na kateri so govoril; o načinu proslavi in o udeležbi ferialcev na proslavi 15—letnice bojev na Sutjeski.
V tedu Počitniške zveze bodo v vseh republikah zborovanja njenih članov, na katerih bodo sestavili čete, skupine in brigade za odhod na proslavo na Sutjeski. V Beogradu bodo jutri ustanovili dve brigadi feri-alcev za proslavo na Sutjeski.
Organizacija Počitniške zveze se bo udeležila proslave 15-1 et-nice bojev na Sutjesk; v naj-
VREME
Stanje 12. aprila: Medtem ko .1e južna Evropa še pod vplivom nizkega zračnega pritiska, ki se od-mfJka proti jugu. je zahodna Evropa pod vplivom področja visokega zračnega pritiska, ki nekoli-Jio slabi.
Napoved za nedeljo:	Pretežno
oblačno vreme, v dopoldanskem fesu še možnost nekaj manjših padavin. Nočne temtpe'atU' e nekoliko nad 0, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne med 5 in 10 sto-' «in.iami C.
večjem številu. Na Tjentdštu bo imela svoj e taborišča- v katerem bo v času proslave zbranih okoli 4000 ferialcev. Vse brigade ferialcev bodo pred prihodom na proslavo prebile po 10 dni na pohodih Po poten slavnih partizanskih brigad.
Za bivanje na Sutjeski je določen bogat športni in kulturni program. Najboljši brigadi bo pri pregledu izročil spominsko zastavo predsednik centralnega odbora Zveze borcev Jugoslavije Aleksander Rankovič.
V Počitniški zvezi je zbranih nad 100.000 mladincev in mladink. V šestih letih se je število članov povečevalo vsako leto za 20.000 do 25.000. V prvih letih je Počitniška zveza združevala samo šolsko mladino, danes pa njene organizacije ne delajo samo pomestih, v šolah in podjetjih, temveč tud; v velikem številu vasi. V/ Počitniški zvezi je 42°/o srednješolske mladine. delavske 28%, študentske lONn, kmečke mladine 8%, uslužbenske 7°/o. drugih pa 5%.
Počitniška zveza Je imela lani 54 letovišč z več kot 6900 po-
steljami. v katerih je letovalo 25.345 članov te organizacije-
Kontrola nad cenami jedilnega olja
Beograd. 12. aprila (Tanjug). Tržna inšpekcija občinskega ljudskega odbora v Mladenovcu je pregledala prodajne cene jedilnega olja v več trgovinskih podjetjih in je ob tej priliki ugotovila,, da so nekatera izened njih prekršila odločbo o prodajnih cenah jedilnega olja (»Službeni list FLRJ«, štev. 31-55). Zaradi prodaje jedilnega olja po višjih cenah, kakor so dovoljene, so bila ta podjetja kaznovana.
Trgovsko podjetje »Obnova« je bilo kaznovano z globo 250.000 dinarjev. komercialni direktor pa z globo 12.000 dinarjev. Razen tega so podjetju odvzeli dobiček v znesku 106.160 dinarjev, ki ga je neupravičeno pridobilo s prodajo jedilnega olja po 340 namesto po 324 dinarjev kg. Trgovinsko podjetje »Jedinstvo« je bilo kaznovano z globo 150.000 dinarjev, komercialni direktor pa z globo 15.000 dinarjev. Podjetju so odvzeli neupravičeni dobiček 80.895 dinarjev, ker je prodajalo jedilno olje ,po 342 namesto po 325 dinarjev kg. Trgovinsko podjetje »1. maj« je bilo kaznovano z globo 200.000 dinarjev. komercialni direktor pa z globo 10.900 dinarjev. Tudi temu nodletju so vzeli neupravičeni dobiček 21.439 dinarjev, ker je prodajalo jedilno olje v svojih pro-dajalnicah po 340. namesto po 323 dinarjev kg.
je zdrsnila po razgretem obrazu, posrka sveže navožena zemlja za bodoči park, ki bo obdal nova, moderna razsta-viščna poslopja. Hitijo in ne vidijo radovednežev, ki jih nikoli ne zmanjka na pločniku. Gledajo, opazujejo, domnevajo in kakor vedno — tudi malce zabavljajo. Brez potrebe. Zato, ker ne vidijo vsega. In ne vedo.
Kratek sprehod po razstircišSu
Pojdimo zato na kratek sprehod skozi park in novi trg, skozi zahodni prizidek in glavno dvorano ter naokrog na stari del razstavišča. Po poti, kakor jo bodo hodili delegati, gostje in vsi drugi udeleženci kongresa.
V dveh mesecih je zraslo novo dvoetažno kovinsko poslopje na samem vhodu na razstavišče. Tu bo tiste dni glavna recepcija za delegate in nekakšen glavni štab vseh tehničnih komisij. Postavilo jo je mariborsko podjetje »Metalna«. Kasneje bo v stavbi podjetje obdržalo svoje poslovne prostore, poleg tega pa bo v njej tudi center za embalažo in Društvo ekonomistov.
Široki in prostrani trg pred glavno halo zbuja največ pozornost prav zato ker je vsakomur na očeh. Nobenega dvoma ni, da bo to odslej eden najlepšin mestnih trgov. In imenovali ga bomo TRG VII. KONGRESA. Tako pravijo. Na njem najbolj bode v oči visoki sivi obelisk. Ta ne bo samo za okras. Na njegovem
Delavci podjetja »Slovenija-ceste« tlakujejo
vrhu bo glavna televizijska antena za direktne prenose raznih prireditev z razstavišča, iz velike nove dvorane, ki je bila že davna potreba našega mesta; vrh obeliska bodo imeli tudi geodeti svoje merilne instrumente in bo tako izpolnjeval že drugo funkcijo; z obeliska bo v času vseh prireditev plapolala tudi glavna zastava in končno bo visoki steber spomenik Vil. kogre-su. Malo dlje v levo gradijo širok vodnjak. Vanj bodo vgradili plešoči par — Urško in Povodnega moža in ga olepšali z lučmi in vodometi. Kockasti zid na desni je zakril neprijazni videz razstaviščnih delavnic, ki bi sicer kazile celotno sliko.
m
'1'
m
mT'
■
■■■■■ .o
•bo iestivalske dvorane in dvorane kina »Soča« je speljana široka
nova cesta
To je zunanje lice. In notranjost? Pojdimo še naprej.
In notranjost?
Glavni vhod v stekleni prizidek bo zaprt. Delegati bodo vstopali po desnem in levem stopnišču ob vhodu navzdol v kletne prostore, kjer bodo urejene glavne garderobe, sanitarije in drugi potrebni prostori. Od tu šele se bodo povzpeli spet na vrh v zahodni stekleni prizidek, ki bo tokrat služil za kadilnico in del buf-feta med odmori. Od tu bo tudi vstop v glavno dvorano. Prav te dni že montirajo v njej glavno opremo, predvsem stole. V sredini pred nasprotnim vhodom bo delovno predsedstvo kongresa, takoj ob njem desno in levo prostori za goste. V sredini in zadaj desno in levo bodo sedeli delegati, ob obeh straneh zgoraj pa bodo novinarske lože.' Tako v času kongresa. Pri načrtih za ureditev te največje dvorane v našem mestu pa je bilo mišljeno za vse možnosti takih in drugačnih prireditev v njej — športnih, kulturnih, zabahnih. Dvorana bo lahko sprejela okrog 3.000 ljudi na kulturnih prireditvah, na športnih celo preko 4.000. V vzhodnem prizidku na nasprotni strani dvorane bodo v času kongresa delovni prostori predsedstva, sicer pa manjše dvoranice in spodaj oblačilnice za nastopajoče na raznih prireditvah, za športnike celo osem prh. Po kongresu bodo v dvorano montirali
tudi 17 m dolgo filmsko »ci-nemascope« platno za filmske predstave. Med prvomajskim prazniki bo v dvorani velika javna prireditev, na kateri bodo nastopili prvo in drugo nagrajenci popularne oddaje »Pokaži kaj znaš«. Tako pravijo. Dvorana bo ostala enako urejena, kakor bo v času kongresa. Prav gotovo ne bo težko priznati, da ima naše mesto s to dvorano dragoceno pridobitev za vse prilike. Vse kar je tu urejeno, je potrebno, ni proč vržen denar. Ni razkošje in luksuz temveč sodoben, vsestransko praktičen objekt.
Na starem delu razstavišča bodo za čas kongresa urejeni prostori za tuje goste, buffeti za delegate in prostori ter telefonske kabine za novinarsko službo — domačo in tujo. In tudi po končanem kongresu tu ne bo več razstav. Urediti nameravajo -market« — trgovine, kakor so že urejene v Zagrebu, kjer bodo imele razne tovarne svoje poslovalnice druga ob drugi in si bodo potrošniki lahko nabavili prav vse, kar potrebujejo. Odprte bodo »non-stop« vsak dan in tudi ob nedeljah in praznikih.
In zdaj smo ta sprehod zaključili in spet smo se znašli na trgu pred sivim obeliskom. Sivi steber, s katerega bo tiste pomembne in velike dni v času kongresa vihrala glavna zastava, bo ostal, ko se bodo delegati in gostje že zdavnaj poslovili od nas. Ostal bo kot spomin na ta veliki dogodek, kj ga pričakujemo in se ga veselimo, ostal bo kot spomenik — naših dni.	v§
Prva stopnja
Odveč bi bilo razpravljati, 'da je konferenco na najvišji ravni treba pripraviti. Ni tudi nobenega dvoma, da je pripraviti tako mednarodno srečanje zelo težka in zapletena naloga in je treba na noti do konferenčne mize odstraniti nešteto težav. Mnogo ovir so doslej že odstranili in sedaj že prehajamo od načelne soglasnosti, da je nujno potrebno sklicati tak mednarodni sestanek, k pripravam.
V okviru priprav za konferenco na najvišji ravni so letos 31. marca poslale tri zahodne sile v Moskvo predlog, kako si zamišljajo pripravo konference. Predlagale so, naj
pred konferenco pripravijo dve poprejšnji konferenci na nižji ravni. Prvo obdobje teh priprav bi bilo vsebinsko, drugo
pa tehnično - proceduralno. V prvem obdobju naj bi se v Moskvi sestali veleposlaniki
ZDA, SZ, Velike Britanije Jn Francije, ki naj bi proučili možnosti, če je že mogoče rešiti nekatera važna mednarodna vprašanja, o katerih naj bi razpravljali na konferenci na
najvišji ravni. Če bi veleposlaniki rešili to nalogo uspešno. bi šli korak naprej. Sklicali bi konferenco zunanjih ministrov, ki naj bi rešila proceduralna vprašanja.
Na ta zahodni predlog je Moskva odgovorila, da je pripravljena privoliti v sestanek veleposlanikov v Moskvi, ki pa naj bi razpravljal o datumu, kraju in udeležbi na konferenci.
Zahod na sovjetski predlog še ni uradno odgovoril. Sodeč po prvih odmevih so ga na Zahodu sprejeli dokaj hladno, najbolj pa v Washingtonu. Četudi so v odgovorih nebistvene razlike med Parizom, Londonom in Washingtonom, so si vsi edini, da Sovjetska zveza ni v celoti privolila na zahodne predloge.
Bistveno je, da pride do sestanka na najvišji ravni in zato tudi vsak konkreten predlog ocenjujemo s tega stališča. Ni dvoma, da se bodo o vsebinskih vprašanjih mnogo laže sporazumeli najvišji državniki, ki imajo tudi širša polnomočja, kot pa veleposlaniki na pripravljalni konferenci na najnižjem nivoju. Procedura kot jo predlaga Zahod pa skriva v sebi še druge nevarnosti. Z razpravo o vsebinskih vprašanjih na n. jnišjem nivoju bi lahko zavlačevali sklicanje konference predstavnikov Zahoda in Vzhoda. Lahko pa bi kdo ugotovil, da so nesoglasja še tako velika, da se je sploh ne splača sklicati. Ni si težko predstavljati, kako bi vse to negativno vplivalo na mednarodno javnost, ki pričakuje in zahteva, da bi čimprej sklicali tako konferenco.
Napeto med narodno vzdušje zahteva, da se čimprej začne reševati najvažnejša mednarodna vprašanja, med katerimi so nekatera že mdozorela za rešitev. Vsako zavlačevanje z nebistvenimi, proceduralnimi vprašanji, bi ne bilo samo skrajno neodgovorno, temveč bi tudi negativno vplivalo na vzdušje pred konferenco.
V sovjetskem predlogu pa je tudi zelo važno vprašanje, ki že ni več proceduralno, temveč zadeva že bistvo. To je vprašanje udeležbe na konferenci. Mnogo vprašanj je odvisno od same sestave konference in kar je najvažnejše, od. tega je v precejšnji meri odvisen tudi uspeh konference. Ze iz dosedanje mednarodne prakse vemo, kako koristna je na mednarodnih konferencah udeležba malih držav, zlasti pa tistih, ki niso vključene v noben blok. Precej vidnih in odgovornih državnikov je do-slej že poudarilo, da bi sodelovanje izvenblokovskih držav na tej konferenci brez dvoma prispevalo k zbliževanju stališč in uspešnejšemu poteku konference.
Prav zaradi teh vprašanj so priprave za konferenco v tem obdobjit izredno važne in potrebno bi bilo, da bi že sedaj prevladovala taka usmeritev, ki bi po najhitrejši in najkrajši poti pripeljala do konference. Želeti pa bi bilo. da bi sedaj z raznimi proceduralnimi nesporazumi ne skušali prikrivati pomanjkanja dobre volje za čimprejšnje sklicanje najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda.	S.	Lenardič
Ovira so tufe čete
Maroški zunanji minister Balafrej zahteva umik francoskih Set — Španci so aretirali družino novega maroškega guvernerja področja
Tarfaj
RABAT, 12. apr. (AFP). Maroški zunanji minister Balafrej je sinoči izjavil v Casablanci, da je razmestitev tujih čet na maroškem ozemlju glavna težava za Maroko. Mi smo
zahtevali od Francije — je dodal — naj prizna evakuacijo tujih čet kot logično posledico priznanja neodvisnosti Maroka.
Ko je govoril na zborovanju pristašev stranke Istiklal, katere sekretar je, je dejal, da je Maroko zahteval od Francije umifk njenih, čet, ker je hotel, da bi mu tako Francija pomagala pri reševanju podobnih problemov z drugimi državami.
Ko je govoril o drugih težavah, ki ovirajo krepitev maroške neodvisnosti, je naštel vprašanje »umetnih meja«, ki jih vzpostavljajo nekatere tuje države, odvisnost maroškega gospodarstva od tujih sil in alžirski problem. Po njegovih besedah je moč rešit; alžirsko vprašanje samo tako, da povrnejo mir in svobodo tej deželi. Enotnost Severne Afrike, za ka-
tero se je stranka Istiklal zavzela na sestanku, ki je bil 2. marca v Tangerju, je po Bala-frejevem mnenju ena od možnih rešitev alžirskega problema.
Špansike oblasti so danes aretirale družino novega maroškega guvernerja področja Tarfaj, bivšega španskega protektorata, ki bi moral biti danes izročen Maroku. To je sporočil maroški zunanji minister Balafrej, ki je dejal, da mu ni znano, kje je sedaj guverner Tarfaja. Dodal je, da so španske oblasti aretirale guvernerjevo družino v španskem delu Sahare.
Minister Balafrej je dalje izjavil. da so španske oblasti postavile bodečo ■ žico okrog pod-
ročja v južnem Maroku, ki b.
ga morale maroške sile danes prevzeti na osnovi sporazuma,
podpisanega 1. aprila. Španske enote so napeljale bodečo žico okrog 1000 maroških vojakov, pripadnikov motoriziranih enot, ki bi morali prevzeti področje Tarfaj od španskih oblasti.
Frondizi v Braziliji
Rio de Janeiro, 12. apr. (AP) Vsi brazilski listi, vladni in opozicijski, posvečajo veliko pozornost obisku argentinskega
predsednika Frondizija. v člankih izražajo prepričanje, da bo ta obisk poglobil sodelovanje med Brazilijo in Argentino. Opozicijski list »Diario de No-ticias« poudarja, da Frondizeje-ve ideje o panameriški solidarnosti zaslužijo vso podporo.
»Imprensa popular« pa opozarja, da je bila osnovna misel v govorih predsednikov Argentine Brazilije Frondizija in Ku-bitsehka, da bi združitev sil la-tinsko-ameriških držav prispevala k reševanju sedanjih težav.
TELEGRAMI
WASHINGTON — Ameriška mornarica je sporočila, da je rešen problem izstrelitve balističnega izstrelka »Polaris« iz podmornice pod vodno gladino. Doseg izstrelka je 2500 km.
Leta 1960 bo izstrelek »Polaris« že v operativnem sestavu ameriške mornarice.
WASHINGTON — Pred bližnjimi jedrskimi poskusi na Pacifiku je ameriška komisija za atomsko energijo prepovedala dostop v »nevarno področje«, kjer bodo poskusi, ki se bodo začeli ta mesec.
KAIRO — Ladja »Zagreb« se je izognila nesreči pri vhodu v pristanišče Aleksandrije. Zaradi goste jutranje megle kapitan ni mogel točno ugotoviti kraja, kjer bi morala ladja počakati na pilota preden bi vplula v pristanišče. Ladja je zadela ob podvodni greben. Iz pristanišča so takoj poslali reševalne čolne in vlačilce, ki se odvlekli ladjo »Zagreb« v pristanišče. Ranjenih ni bilo in kaže, da tudi dno ladje ni poškodovano.
IVILHELMSHAFEN — Zahodnonemška mornarica je ustanovila odred »Ijudi-žab« ki mu poveljuje Otto Kretsch-mer, eden najvidnejših nacističnih poveljnikov podmornic med drugo svetovno vojno.
WELLINGTON — Dr. Vivian Fuchs, voditelj britanske transantarktične ekspedicije, je odpotoval v Veliko Britanijo.
Od njega sta se poslovila novozelandski premier tValter Nach in Edmund Hillary.
BUDIMPEŠTA — V Segedinu so bili končani razgovori med madažrskimi in jugoslovanskimi strokovnjaki o zgraditvi daljnovod.’, med Segedinom in Subotico, ki bo končan do druge polovice prihodnjega leta.
DtJSSELDORF — Zahodnonemški sindikat delavcev jeklarske industrije je z referendumom sklenil, da bo sprejel
kompromisno rešitev in ne bo napovedal napovedane stavke.	oovorečneea	bralca	Ra-
TEHERAN — V rafineriji v Abadanu so se vneli trije zme9tl Poprečnega bralca. Ra
tanki z nafto. Ognja še niso pogasili. V nevarnosti je okrog 40 milijonov litrov nafte. En delavec pa je izgubil življenje.
"Ililllp
it?	•:
Tudi uporniki na Kubi so očitno dobro oboroženi in motorizirani. Na sliki vidimo oborožene upornike na avtomobilu. Trenutno je na Kubi položaj takšen, da še nihče ne ve, kdo bo na koncu zmagal. Morda še tisti ne, ki utegnejo za kulisami podpirati enega ali drugega — predsednika Batisto ali voditelja upornikov Fidela Castra.
INTERVJU Z VODITELJEM KAMERUNSKEGA UPORNIŠKEGA GIBANJA
Potres v sren afriške celine
OD NAŠEGA FOSEBNEGA DOPISNIKA
Francoski visoki komisar v Kamerunu, sin bivšega finančnega ministra socialista Ramadiera je imel pred domačini ganljiv govor. Ljudem črne polti ni govoril v vzvišenem jeziku francoske diplomacije. Želel je v vlogi visokega komisarja zadevo pojasniti z zelo slikovitimi izrazi, da ne bi po njegovem predavanju ostale v glavah pol nagih poslušalcev kake prekucuške ideje.
je
Visoki komisar je dejal: »Ce eden vaših bratov zablodil, to ne pomeni, da morate vi vsi umreti. Vojaki so tukaj in oni vas bodo branili. Ostalii bodo tukaj med deževjem in dokler bo potrebno. Po potrebi bodo prišli še drugi vojaki- To morate vedeti in povejte to svojim bratom, ki so šli v g'ozd.«
Ko pride takšno besedilo v daljno Evropo, utegne seveda
TUDI PROTEST NI DOVOLJEN
Pretoria, 12. apr. (Reuter) — Južnoafriška vlada je prepovedala vsako shajanje več kot 10 ljudi, ker se hoče izogniti demonstracijam. Prepoved pa velja samo za Afrikance. Afriški nacionalni kongres, glavna afriška politična organizacija, je nameraval organizirati demonstracije v sredo, ko bodo splošne volitve, da bi tako protestiral proti vladni politiki rasne segregacije. Policija je danes y Johannesburgu naredila racijo v prostorih afriškega nacionalnega kongresa in transvaalske-ga indijskega kongresa. Pri tem je zaplenila letake, ki pozivajo
i domačine, naj se udeleže protestnih demonstracij.
Južnoafriški pravosodni minister Charles Swort je sinoči zagrozil domačinom, da bo policija uporabila orožje, če bi med splošnimi volitvami prišlo do demonstracij.
Sinoči se je zbralo okrog 5000 domačinov v afriški četrti Sophiatovn blizu Johamnesbur-ga, kjer so sklenili, da se bodo držali sklepa o bojkotu volitev. Govorniki so povabili domačine, naj med volitvami v znak protesta ostanejo mimo na svojih domovih ter se na vsak način izognejo spopadu s policijo ali vojaškimi silami.
zumel je, da so vojaki — francoske čete. Očitno mu je tudi, da so te čet® voljne trpeti v dežju podnevi in ponoči, da bi zaščitile prebivalstvo. Pred k-om? Pred tistimi, ki so šli v
gozd. Takšna analiza govora visokega komisarja Ramadiera dokazuje, da so tri kategorije prebivalcev: a) vojaki, b) branjeno prebivalstvo in c) uporniki.
Seveda bralcu tudi še sedaj ni popolnoma jasno, zakaj obstajajo uporniki, zakaj bi napadali prebivalstvo in zakaj se morajo francoske čete vmešavati.
Kot je že morda znano nekaterim našim bralcem, visoki komisar Ramadier ni ostal dolgo na svojem položaju- V Kamerunu ni dočakal dolgega deževja. Francoska vlada mu je naročila, naj pripravi kovčke
Strah pred kapitalom ZDA
Zahodnonemški gospodarski krogi se boje močnejše koncentracije
ameriškega kapitala
BONN, 12. apr. (Tanjug). V zahodnonemških gospodarskih krogih se boje, da bi vzpostavitev skupnega tržišča, lahko povzročila močnejšo koncentracijo ameriškega kapitala v zahodnonemškem gospodarstvu bodisi z ustanavljanjem podružnic velikih ameriških družb v Zahodni Nemčiji, ali pa z okrepljenim pritegovanjem delnic zahodnonemških podjetij v delniške družbe.
egociia Ljudske mladine odpotovala v Moskvo
;ograd, 12. apr. Na povabilo trajnega komiteja Kcmso-a je danes odpotovala v Soško zvezo delegacija Ljud-mladine Jugoslavije, ki jo i predsednik CK LMJ Mika >alo. Delegacija bo priso-i'V ala v Moskvi XIII. konju Komsomola.
Do takih sklepov prihajajo na osnovi določb pogodbe o skupnem tržišču. Te določajo znižanje notranjih carin v okviru šestih držav, hkrati pa vzpostavljanje skupnih carin navzven proti tretjim državam, ki bi ustrezale povprečju carin teh držav. Ker je bila Zahodna Nemčija doslej največji uvoznik ameriških proizvodov med temi državami ter je imela v glavnem nižje carine kakor ZDA, menijo — in take napovedi je slišati tudi iz ZDA — da se bodo ameriške firme skušale izogniti zvišanju carin tako da bodo v večji meri koncentrirale
proizvodnjo v sami Nemčiji ali pa v drugih državah članicah skupnega tržišča.
Ameriške firme imajo že sedaj močno oporo v zahodnonemškem gospodarstvu. »Frankfurter Rundschau« navaja podatke, iz katerih se vidi, da ameriške firme razpolagajo pri 40 velikih zahodnonemških delniških družbah z nad 730 od 9P5 milijonov zahodnonemških mark osnovnega kapitala V avtomobilski industriji je na primer firma »Opel«, ki je po moči drugo avtomobilsko podjcij? v Zahodni Nemčiji, stoodstotno v rokah ameriškega kapitala. V avtomo-
bilskih tovarnah »Ford« v Kolnu dosega udeležba ameriškega kapitala 84 odstotkov, v velikih
podjetjih za proizvodnjo bencina »ESSO« in »Deutsche Vacu-um Ol« pa 100 odstotkov. Ameriški kapital ima močne pozicije tudi v drugih vejah industrije. V tovarni pisalnih strojev »Torpedo« je 94 odstotkov ameriškega kapitala, v »Mercedes« pa sto, v elektroindustrijskih podjetjih »Love Epta« sto odstotkov, v »Lorenz« 99 odstotkov in v »Standard« 95 odstotkov. Pod-
jetja za fotografske aparate »Kodak«, tovarna šivalnih strojev »Singer« in mnoga druga podjetja so skoraj popolnoma v ameriških ekah.
V zahodnonemških gospodarskih krogih sodijo, da bi morale biti carine skupnega tržišča proti tretjim državam nižje kakor je predvideno, ker je večina članic, razen Francije, zainteresirana na uvozu surovin, polizdelkov, živil in industrijskih izdelkov iz drugih držav. Zato so mnenja, da ne bo mogoče izvesti težnje »zaščitnih carin, če hočejo, da bi se zunanjetrgovinska dejavnost lahko nemoteno razvijala, s čimer bi — kakor menijo — odpadel tudi strah pred nadaljnjo invazijo ameriškega kapitala«.
in naj se vrne pod mirno podnebje pariškega neba.
Fo vsem tem ni verjetno tudi
nam oddaljenim evropskim bralcem prepovedano, da s pomisleki sprejmemo tolmačenje kamerunskega problema po visokem komisarju in da skušamo najti resnico na drugi strani.
Tako se je zgodilo, da • smo prišli v stik s kamerunskim princem Dica Akwa Nva» enem izmed voditeljev tistih, ki jih je Ramadier razporedil med upornike,
V SRCU AFRIŠKE CELINE
Kamerun je v srcu afilške celin© dn znan po svojih ogromnih bogastvih. Vsako loto potuje iz te države v svet na tisoče ton dragocenega blaga: kakao (Kamerun je peti v svetovni proizvodnji), kava, banane, palmovo olje, koruza, riž, bombaž, tobak in dragocen les. Na obalah je-bogat ribolov, zemlja pa skriva v sebi velikanska rudna bogastva.
Velesile so bile že davno poškilile na kamerunsko bogastvo. Kamerunski kralj Dica-Akwa je 14. julija 1. 1884 moral z Nemci podpisati pogodbo o Protektoratu. Kamerunske neodvisnosti je bilo konec. Nemška zastava je prodrla v črno Afriko. Leta 1916 so to deželo zasedle francoske dn britanske čete. Ker je Nemčija izgubila vojno, so to okupacijo v Versaillesu sprejeli kot gotovo dejstvo. Tudi po tej vojni se položaj »i dosti spremenil. Formalno je Kamerun pod skrbništvom OZN. V resnici pa .. •
No, čuimo, kaj nam iima o tem povedati uporniški _ princ Dica Akma. vnuk omenjenega kralja, ki je podpisal pogodbo z Nemci o protektoratu. Kot je videti, prigovor — kakršen ded, takšen vnuk — ne drži.
ODGOVOR NA REPRESALIJE FRANCOSKIH ČET
— Vii ste, smo rekli princu, eden izmed voditeljev upora v Kamerunu- O vas imamo zelo malo podatkov. Ni nam še jasno. kaj se dagaja v srcu črne Afrike.
— Popolnoma razumljivo je — se je glasil odgovor — da je vojna v Alžiriji zasenčila dogodke v Kamerunu. Vtojna v Alžiriji traja dlje časa. obsežnejša je in bližja Evropi. V zadnjem času se zelo trudimo,
Molk v rudnikih
PARIZ, 12. apr. (Tanjug). Na poziv vodilnih sindikalnih organizacij so danes stopili v stavko delavci vseh nacionaliziranih in del malih privatnih premogovnikov, rudarji v rudnikih železne rude in drugih kovin po vsej Franciji. Sindikalni voditelji trdijo, da stavka nad 300.000 rudarjev, medtem ko v gibanju za zvišanje mezd in v boju za zaščito dela^ sodeluje okrog 600.000 ljudi, med njimi tudi rudarski inženirji in tehniki.
Zaradi splošne podražitve zahtevajo stavkujoči poleg zvišanja mezd tudi revizijo sistema rudarskih pokojnin. Njihove zahteve. da bi bili soudeleženi pri delitvi dobička, ustvarjenega z zvišanjem proizvodnosti, ter da bi bile obvezne investicije za izpopolnjevanje tehnične zaščite dela, pa so nekaj novega v
stavkovnih gibanjih v Franciji. Pred 12 dnevi so tudi železničarji pozvali vlado, naj jim omogoči udeležbo pri dobičku-doseženem z njihovim prizadevanjem pri delu. Uradni predstavniki pa so odločno odklonili vse te delavske zahteve, češ da zaradi »prioritete izdatkov za Alžir« vlada trenutno n© razpo-
laga s proračunskimi sredstvi za zvišanje mezd in delitev dobička. Sindikati so zaradi tega zagrozili z neomejeno stavko rudarjev, ki se bo začela 21. te_ ga meseca. Katoliška sindikalna organizacija je danes sprejela povabilo Generalne konfederacije dela za skupni sestanek, na katerem bodo pripravili enotno stavkovno gibanje v vsem gospodarstvu.
Po poročilih z rudarskih področij je današnja stavka popolna v vseh bazenih, zlasti pa na severu in v vzhodnih departmajih. Opoldne so bile tudi prve rudarske demonstracije in mitingi na področju Calai-sa in Mozele.
da bi razširila resnico o Kamerunu, ker se j© boj komerun-' skega ljudstva sestavni del boja za osvoboditev Afrike kolonializma.
— Če smo pirav razumeli, gre za boj »upornikov«, ako uporabimo dzraz francoskega visokega komisarja.
— Gre za boj vsega ljudstva.
Njegovi najboljši sinovi so zapustili vasi zaradi represalij francoskih čet in organizirali prve oborožene oddelke.
— Za kakšne represalije pa
gre?
— Tudi v Kamerunu izvajajo francoske čete politiko požgane zemlje«. Da bi zatrle nezadovoljstvo ljudstva in njegovo hrepenenje po svobodi, izvajajo te čete podobne represalije kot v Alžiriji. Požigajo vasi, pobijajo prebivalstvo, ženejo Hudi v taborišča, ropajo.
— Ali 'imate natančnejše podatke o žrtvah?
— Od konca januarja do polovice tfebrutrja letos so francoske čete ubile 1240 kamerunskih prebivalcev.
— Ali so uporniki dosegli kaj uspehov v vojaškem pogledu?
— Uporniški uspehi so skrom-ni. Naše oborožene enote zdaj nadzorujejo dve pokrajini, obmorsko Sanago in Bamileke na zahodu. Toda to je šele začetek. V severnem Kamerunu se pre-bivaltsvo množično pridružuje upornikom in večletno je, da bodo kmalu izgnane tudi iz nekaterih drugih pokrajin kolonialne čete.
— Katere so poglavitne politične skupine v Kamerunu in kakšno ie njihovo stališče do upora?	*
— Gotovo vam je znano, da ima Kamerun svojo zakonodajno skupščino, v kateri večinoma sedijo znani izdajalci kamerunskega ljudstva. Ti s0 pripadniki tako imenovane nacionalne akcije, ki zbira ozek sloj novopečenih bogatašev. Njihovo bogastvo sloni na francoskem kolonializmu. S pomočjo kolonialnih čet držijo v Kamerunu oblast v rokah in v boju proti upornikom So še bolj neusmiljeni kot Francozi. Druga politična skupina so tako imenovani »tradicionalisti«. Ti so v zakoniti opoziciji. T,0 je srednja kamerunska buržoazija,
ki bi z veseljem pozdravila odhod Francozov, če hi to storili prostovoljno. Tretjo in daleč največjo skupino sestavlja naša stranka, ki je izven zakona, in se imenuje unija kamerunskega ljudstva.
RESNICA O DEFFEVRU
— Kdaj je bila umila postavljena izven zakona?
— Malja 1055, takrat- ko so francoske čete' z nenadnim napadom zakrivile nad prebivalstvom pravi genocid. To so bili morda najtežji dnevi, ki jih je preživljalo kamerunsko ljudstvo. Ta ča3 imanujemd De-ffevrovo obdobje.
— Morda ne veste, da je De-ffevre znan v Franciji kot človek stvarnih pogledov in bojevnik za napredne reforme v črnj Afriki.
— Dalffevre je za nas zakle.ti sovražnik. On le izvajal tako imenovani «Lo-i cadre« ali statut kar se da surovo in se pri tem naslanjal na najhujše izdajalce.
Tako je prišlo aprila 1957 do ustanovitve navidezne kamerunske vlade na čelu z M Bi-dom. Novi »predsednik« je izjavil:	»Kamerunska	vlada	ni
taka lutka, za kar jo marsikdo ima«. In da bi to dokazala, je z ognjem in mečem skušala iztrebiti nacionalne bojevnike.
— Kakšen oilj ima upor?
— Mf srn© proti kakršnikoli francoski »federaciji«, »konfederaciji«, »medsebojni odvisnosti«, »francosko-afriški skupnosti«. Vse to' zelo naivne ukane, da bi zadržali preživeli kolonialni ©istem. V nasprotju s tistim, kar ljudje po navadi mislijo, pa je naše ljudstvo zelo
izobraženo. Prt nas je kakih 80°/o pismenih. Razen tega smo zelo bogati, 1© na nam to bogastvo drugi jemljejo.
— Kako da imate tolikšno število pismenih?
— Pismenost so širili misijonarji. Prodirali so protestanti in katoliki in se med seboj borili za »življenjski prostor«. Ljudstvo so vzgajali »v duhu svete pobožnosti in — pokorščine« dn so bili glavni zagovorniki francoskega in britanskega kolonializma. Ljudstvo je sprejelo pismenost, moralo je sprejeti tudi to ali ono uvoženo religijo- toda še naprej v ogromni večini veruje v svoje tradicionalne svetinje. Te svetinje na skrivaj časti. Tudi to je dzraz nacionalnega-''o'dpora.
ZAHTEVAMO PREKINITEV REPRESALIJ
— Rekli ste, da vam drugi jemljejo bogastvo.
— Imate kakšen podatek?
— Smo morda najbogatejša država na svetu, ljudje pa živijo v strašni bedi. Narodni dohodek na glavo prebivalstva znaša približno 2000 frankov mesečno.
  Alii predvidevate neke
stopnje, ki bi morda olajšale vašo borbo?
— Zahtevamo, da Francija sprejme štiri načela: predvesm prekinitev represalij in umik francoskih čet, splošna pomilostitev, slovesna izjava Francije, da podpira željo kamerunskega ljudstva po združitvi, in priznanje načela neodvisnosti, ki mora biti temelj pogajanj.
— Kakšen je položaj v britanskem pasu Kameruna?
— Kot vam je še znano, je Kamerun razčlenjen na dve strani. Število prebivalcev j« znatno večje od podatkov, ki jih najdemo v službenih podatkih- V britanskem pasu živti kakih poldrug milijon prebivalcev, v francoskem pasu pa 3,200.000. To je enotno ljudstvo in združitev obeh pokrajin v neodvisno državo je velik in svetel cilj, za katerega se bojujejo kamerunski uporniki. V britanskem' paisu je ekonomska eksploatacija prav takšna kot v francoskem pasu, itoda brutalnih represalij ^ doslej n,i bilo. Zato se je upor razširil samo v francoskem pasu.
— Ali je upor alžirskega naroda vplival na boje v Kamerunu?
— Za nas je upor alžirskega naroda velik primer, kako se je treba boriti za neodvinsost domovine. Zelo skrbno črpamo izkustva azijskih upornikov, da bi jih uporabili sami v boju proti kolonializmu. To ne pomeni, da ne želimo predvsem miroljubne rešitve, ki bi nam pomagala, da osvobodimo in združimo državo.
— Kako tolmačite nagel umik francoskega vladnega komisarja Ramadiera iz Kameruna? Ali je "to koncesija francoskih oblasti nacionalnim težnjam Kamerunskega ljudstva, kakor so tudi nekateri tolmačili?
— Ni govora. To ie plod medsebojnega obračunavanja Taz-nih klik v francosk; kolonialni upravi.
NM
HOMS
MERAM
RIPOLI
BALB.EK?
■RP-1RUT-
fZAHLE
5IPPN
DA M AS K
JORDAN
TEI AVI V'
Zveneča imena s>l brez vsebine
Ze nekaj mesecev se mnogi francoski politični krogi ukvarjajo z mislijo, da bi pregrupi-rali levico, poudarjajo važnost in nujnost takega razvoja, iščejo možnosti, poti in temelje, na katerih bi se ta združitev lahko zgradila.
Toda preden bi dejali eno samo besedo o aspektu in vsebini teh poskusov^ je potrebno pon-udariti dejstva, ki so značilna morda samo za Francijo in ki
se v taki obliki in toliko najbrž ne manifestirajo nikjer drugje.
Kadar govorimo v Jugoslaviji o levici in levičarjih, tedaj so naše zamisli o definiciji teh terminov popolnoma jasne in določene. v Franciji pa ni tako. Franco-z rad govori o svoji veliki revoluciji 1739, celo Oi pariški komuni in barikadah, prav tako o odporu v zadnji vojni. (Toda v to zadnje se ne nameravam spuščati.) Ta dejanja ga navdajajo s ponosom, ustvarjajo v njem prepričanje, da je njegov delež v zgodovini razvoja človeškega napredka če ne večji pa vsaj enak prispevku katerega koli drugega naroda. Ni vzroka, c" " > oonrekali.
njo vključiti tudi katoliško
MRP. »Najnaprednejši« bi dopustili morda celo možnost pogajanj s socialisti, seveda, če bi ti postali malo »širokogrudnej-ši« in ne bi bili več tako zaprti v svojo doktrino.
Ze samo naštevanje teh političnih skupin, ki naj bi sestav-
zi z obravnavano temo ni neogibno.
Nekateri objefctivnejši — žal zelo osamljeni .in nevplivni — duhovi sicer priznavajo, da ta levica brez komunistov ni uresničljiva. Ker pa jim primanjkuje poguma, da bi razrušili kitajski zid, ki so ga ostale stran,-
ljale to levo skupnost, bi sko- pe zgradile okrot' komunistične
fc... .... listi eni voditelj Goj lel na tribuni socialističnega Ucngresa. Politika n*egove vlade ni imela s socializmom nič skupnega, pa vendar smatrajo tisti ki snujejo združevanje francoske levice, da je njegova stranka preveč ieva.
T-oda zanimivo je to, da se s to vlogo Francije ne hvalijo samo tisti, katerih politični nazori so v skladu recimo s pariško komuno, temveč počnejo to skoraj vsi Francozi. Takšna preteklost je ustvarila pogoje, da si vsaka politična stranka lasti pravico oziro-nia si prizadeva, da d-oda svojemu imenu kak pridevnik, ki ima levi, napredni prizvok. V Franciji s tako zgodovino b; bilo nekako sramotno, ne biti usmerjen v levo-Naj zveni to še tako brezglavo, toda najbrž bi tudi skrajna desnica najraje prisila svojemu naslovu ta vzdevek In se imenovala recimo levičarska skrajna desnica. Do kakšnih nesmiselnosti vodi to, kaže najtipične.ie Queuille - Moriceova radikalna frakcija, ki se sedaj imenuje stranka demokratične in radi-kalno-soc; ali stične levice. (Nič čudnega ni, če se je vsa naprednost skoncentrirala v naslovu in je ni ostalo niti za ščepec za strankin programi)
Teda carecimo se tej ceneni, vendar pa bridki šaljivosti in pretehtajmo rajši iskrenost vseh tistih, ki danes govore 0 združitvi francoskih levih strank in o »skupnih količnikih«, katerih reševanje naj bi pomenilo temelj in namen tega pregrupi-ranja. Seveda vsi priznajo, da so ti skupni imenovalci vprašanja, ki se pojavljajo vsakodnevno na dnevnem redu zasedanj konferenc in sestankov za okroglo mizo: Alži.r, Francoska unija, gospodarska, finančna in socialna politika, Atlantski pakt, evropska integracija, oboroževanje oziroma razorožitev, ravnotežje in odnešaji Vzhod-Za-hod. Nedvomno drži, da so to ključni problemi sodobne Francije in da bo prihodnost pokazala, da bo trajna samo taka rešitev, ki bo odsev napredne misij in dejavnosti.
Toda besede in izrazi so eno. drugo pa je vsebina. In prav vsebina besedi in izraz-ov se spreminja glede na osebo, ki
jih izgovarja.
Ko govore posamezni francoski politiki in vodje strank o združevanju levice, tedaj so politične formacije, na katere mislijo, stranke levega centra. Torej vsi »odtenki« radikalne
stranke: daladjeje.vci. mendesi-sti, Edgar Faurovi pristaši, Moriceova frakcija, za tem TJDSR (demokratična in socialistična unija o-dpora) ter n'en pri.ra-ftek afriška stranka PDA. Nekateri menijo, da bi morali va-
raj zadostovalo in bi se brez kakršnih koli nadaljnjih pojasnil članek na tem mestu lahko
nehal. Vsaka dodatna označitev bi bila skoraj odveč. Komur je francoska socialistična stranka
odšla preveč v levo, ta res ne bi smel i.metj pravice govoriti o levih prizadevanjih.
Če je bila nekoč socialistična ‘ stranka delavska stranka z resnično socialističnimi načeli in cilji, se je njena korupcija začela že davno. Morda tedaj, ko je leta 1899 takratni predsednik
vlade ponudil ministrski položaj socialistu Millerandu. Bilo bi napačno zanikati, da so kasneje temu dogodku sledili še mnogi svetli trenutki, vezani na Leona Bluma, toda Millerand je bil morda zarodek tistega, kar smo v polnem cvetu »občudovali« za časa Molleta pa tudi »’anes; udeleženost v vlad; je ■topila in še bolj spremenila ■remočrtnost strankine ideologije. Seveda je med tem tudi ' 'lanstvo SFIO prenehalo izhajati iz delavskih vrst in se ‘rekrutira iz uradniških, pa je potemtakem razumljivo, da so in-‘eresi, za katere se bori. drugi. Toda ne glede na vse to in ob ‘em, kadar govorimo konkretno o francoskih političnih razmerah in objektivnih možno-oostih, je tak odnos nasproti SFIO na.iblaže rečeno napačen.
Vrhunec vsega pa je vsekakor ugotovitev, da komunistična stranka sploh ne spada med "ranceske leve sile. Zbrisati s Tancoske demografske karte ne 140 komunističnih poslancev, temveč skoro 6 milijonov komunističnih volivcev, kaže v najpravilnejši luči nesmisel takih poskusov. Tragično pa je pri tem, da je Franciji v sedanjem položaju življenjsko potrebna taka pregrupacija levih sil, če naj bi rešila vsaj tisto, kar bi se še dalo rešiti.
Ne bom se spuščala v upravičenost ali neupravičenost očitanj na račun komunistične stranke. Totalitarizem, vojaška disciplina, podrejanje francoskih narodnih interesov sovjetskim, zatiranje vsake demokratičnosti in svobodnega izražanja mišljenja znotraj stranke, stalinizem, birokracija — to so vzdevki, na katere naletimo vsak dan v tisku, v govorih in izjavah. Tako ne govorijo samo predstavniki strank, od katerih se drugačnega tona ni moč nadejati, temveč uporabljajo take izraze brez izjeme prav vsi voditelji ogromne pahljače francoskih političnih formacij. Kot rečeno, bi bilo tem obtožbam potrebno posvetiti posebno, globljo analizo, kar pa tokrat v zve-
in ker si ne upajo trditi, da bi se bilo potrebno vsaj poskušati
sporazumeti s KPF o minimalnem skupnem programu, je edini zaključek, do katerega prihajajo, da so Thorezovi pristaši necdstranljiva ovira te združitve.
Tudi komunisti se zavedajo, da jih današnja struktura skupščine obsoja na neuspeh. Do prihodnjih volitev (v Franciji pa so volitve loterija celo pri
današnjem volilnem zakonu, kaj šele, če bi se spremenil na šiko-do komunistov) jim ne preostaja nič drugega, kakor da nadaljujejo pozive na medstrankarske kompromise. Ni moč reči, da niso pokazali kar največ dobre volje. Pripravljeni so se izogniti vsem pogojem,' ki jih ostale leve formacije ne b; hotele sprejeti. Vsaka skupina v tej antanti bi ohranila svoj karakter in stvarno avtonomijo. Čeprav v načelu nasprotujejo severnoatlantskemu paktu, problem njegove ohranitve ali razbijanja ne vključujejo v poglavitna vprašanja, ki omogočajo ali onemogočajo združitev levice. Odločilna je le ohranitev miru, pogajanja o Alžiru in pravična socialna politika.
Kakor ostali b.0 najbrž tudi ta poziv ostal brez odgovora. Tega je kriv deloma dvom o iskrenosti komunističnih ponudb, deloma neizkrenost vseh tistih, ki propagirajo združitev, v resnici si je pa ne žele. vsaj ne zato. da bi dosegli cilje, o katerih javno govore. Za tem pročeljem se ne skriva nič drugega. kakor želja po oblasti.
Zanimivo je, da o tej združitvi levega centra govore največ ravno tiste male stranke, ki so sedaj ogrožene, ker nimajo zadostnega števila poslancev in bi zato na jesen morale zapustiti skupščinske klopi, če se jim ta združitev dio tedaj ne.bi posrečila. Kolikor gre torej za gibanje, ki 'ga podžigajo te stranki-ce, potem za temi velikimi besedami ne tiči nič drugega, kakor male taktične zvijače, ki ne bi — tudi če bi se posrečile — prinesle Franciji nikakega izboljšanja. Tipične so edino toliko, kolikor osvetlujejo pot, ki so jo prehodili radikali — kajti večinoma so to, kot rečeno, radikalne strujice — od svojih prednikov jakobincev do danes. Jakobinci so trdili, da je vsaka oblast sama v sebi reakcionarna in da jakobinski minister preneha biti minister jakobinec. Danes so ti »jakobinci* neprestana vladna stranka, stranka v vladi. Če naj bo v tej združeni levici tudi Andre Morice,' po-
tem nam njena usoda ne more pomeniti neznanke, kajti njegovo načelo, oziroma jakobinsko načelo, ki' ga rad navaja, pravi-narod ali pa propad. Le da je njemu ta narodna integriteta daleč prešla meje Francije.
Rešitev današnjih problemov torej taka združitev »levice« ne bc prinesla. Gibanja samega s
tem seveda ne "bi smeli obsoditi. 2eleti bi bilo le to, da pride do združitve samo med, strankami, ki vendarle vsebujejo nekaj levičarskih nazorov, torej med
komunisti, socialisti in nekimi
novimi levimi formacijami, od katerih je vsekakor najnaprednejša unija socialistične levice.
V. Hreščak
(O
Libanonsko mesto Djounie ob morju z gorovjem v ozadju
LIBANON MED ARABSKIM SVETUM IN ZAHODOM
TEŽKI URI
Naš stalni dopisnik na Srednjem vzhodu Jaka Stular je obiskal Libanon, od koder nam je poslal serijo člankov. Danes objavljamo prvega, ostale pa bomo objavili v prihodnjih dneh.
Bejrut, konec marca — »V težkih okoliščinah, ki jih preživlja Libanon, spričo notranje razcepljenosti, ki dosega svoj višek, spričo mednarodnih tokov, ki vpliv.ajo na našo politiko, smo se zbrali spodaj podpisani . . . zastopniki različnih mnenj in teženj v Libanonu ...« V tem slovesnem in svarilnem tonu se je obrnilo na libanonsko javnost 80 vidnih zastopni-
kov javnega in političnega življenja dežele pod snežnimi vršaci Libanona, ki v teh dneh preživlja notranjo krizo, verjetno odločilno za njen nadaljnji razvoj, če ne celo za obstoj. Razlogi za to so zgodovinskega, gospodarskega in političnega značaja, ki jim dajejo poudarka osebne ambicije in ne nazadnje zgodovinski dogodki zadnjega časa na Srednjem vzhodu.
Ker je bilo ozemlje, ki ga danes poznamo pod imenom »Republika Libanon«, za Srednji vzhod zmeraj bistvenega pomena kot njegovo izhodišče na Sredozemlje in posredovalec stikov s svetom, vrsta člankov
o tej zanimivi deželici morda ne bo odveč. Tembolj, ker je njena zgodovina v novejši dobi in njeno sedanje stanje našim bralcem domala neznana, ali pa premalo, čeprav skoraj vsi vedo, da so bili v Sidonu, Tiru in Biblosu doma Feničaai, prvi svetovni trgovci in popotniki. Njihova podjetnost, trgovski talent in prilagodljivost so še danes vrline, s katerimi se sodobni Levantinci (prav za Libanonce je bil skovan ta izraz) še danes radi pobahajo in ne brez razloga. Toda, današnji Libanon ni stara Fenicija. in ljudje, ki danes živijo tam, so pisana zbirka ver- in ras, čeprav se vsaj uradno Libanon po tradiciji in jeziku priznava za arabsko deželo.
Današnji Libanon so ustvarili Francozi in v drugi vrsti, kri-stjani-maroniti. Za to so imeli vsak svoje razloge. Prvi v zapoznelem kolonialnem zagonu po prvi svetovni vojni, drugi iz strahu pred muslimansko večino, s katero je prišlo posebno v šestdesetih letih prejšnjega stoletja — še pod turško o-blastjo — do krvavih pokoljev. Angle-ško-francoski pakt Sykes_Picot. pendant londonskega sporazuma o Dalmaciji med Britanci in Italijani, je tako kot ta zapletel stanje na Srednjem vzhodu, da še danes niso odstranjene njegove usodne posledice.
Kljub obljubam o arabski svobodni državi (Veliki Siriji) so dobili Francozi s tem paktom mandat nad delom stare Sirije, iz katere so ustvarili dve državi, današnjo Sirijo in Libanon. Trak, Jordan in Palestino je pobral britanski mandat... In ko je 1. septembra 1S20 fran. coski general Gouraud proglasil državo Velikega Libanona, je zagrešil v tem ožjem okviru usodno dejanje, ki še danes
HALLO, BRUXELLES
Cez nekaj dni se bo začela v Bruslju Svetovna razstava in_■ zamislil sem si, kot da sem tam, oziroma — še ceneje: da tja vsaj telefoniram. Na drugem koncu žic.e se je oglasil prikupen glarek — po barvi sem takoj spoznal plavolaso hosstes v modri ji ' ■ki in z zlatimi gumbi, ki me je pred letom dni vodila po gradbišču na Heyselu.
»Da, ta teden bomo odprli vseh devet vrat — Svetovna, Kraljevska, Atomijska, Glavnih palač, Vrata narodov, Park, Belvedere, Beneluz.: in Esplanadc. Razstava je razdeljena na tri oddelke — je ponovila že tisoč in enkrat razstavne generalije — belgijski oddelek s prikazom 46 različnih nacionalnih dejavnosti, oddelek Belgijskega Konga in Ruanda Urundi s posebnimi paviljoni in tropskimi vrtovi, in končno najob-
širnejši del — paviljone 50 tujih držav in 8 mednarodnih organizacij, ki naj hkrati z ostalimi paviljoni in prireditvami ponazorijo napredek človeštva ter svetovno sodelovanje v miru.*j
»Ali so vsa dela pravočasno končali?*
»Vse je pripravljeno, čeprav je res, da povsod še do zadnjega trenutka delajo. Vsi so tekmovali v izvirni arhitekturi in razstavnih predmetih, pa vendar skoraj sleherni paviljon izdaja svojo narodnost in namen že po zunanjem slogu. Od tule vidim n. pr. 36 metrov visoki pisani totem pred palačo Konga in še dalje skoraj 60 metrov visoki kovinski jambor, ki so ga zaradi vetra s težavo pritrdili na palači telekomunikacij. Pred menoj je maroški paviljon v čudovitem mavrskem slogu,
. v n m atrakcija: sredi razstaviščnega naselja kipi v zrak 112 metrov visoki '‘omiuni Skozi rogovilaste veje starih bukev, ki poganjajo prvo spomla-«vc('ka devet, src'’   -•»-pustih k-nee-, v katerih zaključujejo zadnje priprave za razstavo jedrske proizvodnje.
še bliže pa je paviljon Nizozemske, v glavnem na vodi. Ž vodnim gospodarstvom so se hoteli Nizozemci na sploh pobahati. Da bi jih videli, kako so se te dni mučili, ko so spravljali pod streho skoraj 30-ton-ski ladijski vijak s sedem metrov dolgimi lopaticami! Arhitektonsko je najbolj drzen francoski paviljon, ki ves visi v eni sami točki. Podobno, samo v okrogli gradnji, je postavljen paviljon ZDA. Ameriški sosedje so Rusi. Sovjetski ~~>aviljon je v klasičnem slogu ■ z Leninovim kipom, ves v jeklu, aluminiju in steklu, z razstavnimi predmeti od aviona TU-104 do kohlokomskih or-namentiranih vaz. Njihov komisar Rukov je hkrati z drugimi sovjetskimi predstavniki izjavil, da pripisujejo razstavi velik pomen v službi človeštva. Zanimivo, da bodo vse tri arabske države — ZAR, Arabska federacija in Saudova Arabija razstavljale skupno. Izrael se je v svojem paviljonu še posebej potrudil, ker proslavlja letos desetletnico svojega obstoja. V vsakem paviljonu bodo pokazali nekaj posebnega. V češkem n. pr. lutke Jifija Trnke, v švicarskem 320-krat povečano muho tse-tse.*
»In jugoslovanski paviljon?«
»Lep paviljon črno-bele barve, zraven avstrijskega in portugalskega, zgrajen v smislu iskanja prostornih doživetij in čimvečje vidljivosti — kot je izjavil projektant
arhitekt Rihter iz Zagreba. V pritličju je razstavljeno gospodarstvo, v. prvem nadstropju državna in družbena ureditev, v, drugem likovna umetnost, v tretjem pa prirodne in turistične lepote.*
Kar mi je povedala pozneje, sem delno zapisal pod sosednjo sliko - Atomiuma. Sicer pa je kar preveč gostobesedno govorila še o nočnih razsvetljavah, vodometih, otroškem mestu, zabavah.
>In potem:	stanovanja, promet,
zdravstvena pomoč ... Rdeči krL, ki bo imel svojo posebno razstavno palačo, je že naslovil na krvodajalce poziv, da potrebuje za 35 milijonov obiskovalcev — kri. Dnevno bo prišlo na razstavo od 125.000 do 500.000 obiskovalcev, po cestah proti razstavišču bo teklo 25.000 do 60.000 vozil, k čemur je prišteti še najmanj 1700 tramvajev in trolejbusov, ki bodo v presledkih po 28 sekund prepeljali po 60.000 oseb na uro. Bruseljski^ policaji, postavni dečki v belih čeladah, so dobili številna oja-čenja. Glavni štab prometnikov so uredili v amfiteatru Velike palače na razstavišču. V v^aki celici sedi en član pred ogromr S X 10 metrov veliko prometno karto in radijsko sprejema ter oddaja obvestila o morebitnih nesrečah in zamašitvah prometa. Da bi olajšali občevanje, je poleg 10.000 prevajalcev tudi 65 policajev položilo jezikovne izpite razen^ francoščine še v angleščini, nemščini, italijanščini, portugalščini in španščini ...«
»Oprostite, na kakšen slovanski ali arabski jezik ste pa pozabili?«
Očividno je lepa hosstes pripom-bico slabo slišala, kajti za konec mi je hotela povedati še odlomek iz uvodnika v zadnji številki razsta-viščne revije »Objectiv 58«.
. Ker z njo sploh nisem govoril, sem iz uvodnika kar sam prepisal:
»Na srečanje 1958 je povabljen ves svet. Milijoni mož in žena vseh ras bodo prišli v Belgijo, kjer jih bomo posebno toplo sprejeli. Treba mu je tudi dati neko osebno sporočilo In-povsem naravno bo obiskovalec v zamenjavo odprl kovček, ki ga je vlekel iz Cincinatija ali Kazana, ter odkril svoja čuda. Morda se bo iz teh soočenj igračk in problemov odkrilo, da. je zemlja okrogla in da se okrog nje hitro pride. Morda se bo tudi videlo, da naše poti. čeprav so različne, vendar vodijo vse k enemu skupnemu cilju.«	B.	Pogačnik
vpliva na razmere v libanons*« republiki.
Združil je z dekretom področje pogorja s feničansko obalo, področji z dokaj različnimi zgodovinskim in kulturnim ozadjem, katerim je dodal za nameček še plodno dolino Bekaa (med Libanonom in Antilibano-nom) ter hribovito zaledje, muslimanskega Tripolija ter Sidona in Tira. Osrčje nove tvorbe je bilo libanonsko gorovje, v glavnem domovanje maronit-skih kristjanov, zaradi katerih je navsezadnje država bila tudi ustanovljena.
Današnji Libanon s svojimi 1,400.000 prebivalci in 10.330 kv. kilometri, vklenjen med morje, sirijsko zaledje in Izrael na jugu, je torej majhna država, toda zaradi svojega položaja in značaja dosti pomembnejša kot bi sklepali po njeni velikosti. Od severa proti jugu -se vlečeta verig: Libanona in Antilibano-na, med katerima leži dolina Bekaa. Iz nje odtekata, proti severu čez Sirijo Orontes, proti jugozahodu in nato ostro proti zahodu pa Litani, obe v Sredozemsko morje. Zahodno gorsko verigo loči od morja obalna ravnina, ki sega največ trideset kilometrov v notranjost Zaradi višinskih razlik, od 200 metrov na obalnih ravninah do 3000 metrov v gorovju ima Libanon veliko izbiro podnebij, od subtropskega do hladnega in suhega v višavju. Zato je njeno poljedelstvo raznovrstno, turistični kraji pa privlačni poleti in pozimi. Puščave Libanon ne pozna. Toda Libanon n; predvsem poljedelska dežela, čeprav je skoraj brez industrije 'n vsaj do zdaj tudi skoraj brez lastnih surovin. Ekonomist: označujejo Libanon za deželo s trgovskim in uslužnostnim gospodarstvom, iz katerega izhaja njen politični in gospodarski pomen. Toda o gospodarstvu več v prihodnjem dopisu.
Za razumevanje libanonske stvarnosti v politiki pa je zanimiv’ in potreben pregled njegovega verskega sestava, ki je v vseh dogajanjih odločilnega pomena, Ta poldrugi milijon, najbolj izobražena lin svetovljanska arabska skupina — kajti kljub razlikam se vsi priznavajo za Arabce — je tudi najbolj razdrobljena. »Gorati teren dežele,« mi je delaj eden ca razlagalcev dežele, profesor na ameriški univerzi v Bejrutu, »je' že od nekdaj služil kot zatočišče verskim skupinam in manjšinam. ki so iskale svobodo pred zatiranjem.*
Tako se je na majhnem prostoru nabralo veliko število skupin in odcepkov krščanskih . in islamskih ločin poleg .-pravovernih« prebivalcev obalnih mest. Podroben pregled njihovih posebnosti bi bil zelo zanimiv, toda za okvir tega članka zadostuje, če jih vsaj naštejemo. Vrstni red je po številu in pomenu. Prvih sedem predstavlja vsaj po pet odstotkov celotnega prebivalstva:	maroniti (libanonski
katoličani), sunitski muslimani, šiitski muslimani, grški pravoslavci, Druži (plemenska in verska skupina, ki je poglavje zase). grški uni.jati, armenski pravoslavci. Sledijo:	protestanti,
armenski unijati. Židje, sirijski katoličani, sirijski pravoslavni, Latini (katoličani zahodnega obreda), kaldejski katoliki. Ala-viti. nestorijanci, sekta Bahal in tako naprej.
Tako je osnova političnega življenja v Libanonk »politič. ni konfesionalizem«, občutljivo ravnotežje med verskimi skupinami. ki skupaj s posebnostmi libanonskega gospodarstva in posledicami zgodovinskega nastanka države in vplivi sodobnega razvoja na Srednjem vzhodu- prav zdaj prehaja v kritično obdobje.
J. Stular
y^Vč#'ifojib
;-x#^!i&S£ ib *«&<*.••**&? V*C sJ^ifiSČ^
r £**v «.;	j? ^?frr\-o >•>
S*« rt, Sf 'trt-jv'**- V->>!*: Jrt>\ čfi Jja? .£•: «?.*** ■*&&&&. tiSiiVl avsjrt, '&*a?-i&!eSr ift SOP&&Č*: >Vv- ?š- n%ng>t jjiifev -Wo	-V
•^srtfžčSr ix5xj&; « -rt *Crt.rtr. ž?
••&*«. «rt»?r t£V rt$k ££?%(£■?: «J«5 ‘Sr rt Ti*- ?**?. ja ?aJjoT ^AVrti' t£^afc».aii9f
a*sw?jr?s V rt»ir& r-resaSi rti	feife	*rt3j.srt -Vrfi rt*«*#*.
-S-čov. sv	jt:	tctjrš-.	tW*	rt?S
Ajrt I .at-v «-. »ica.rAA- ^s«%rtcv-i rt«*&-y '■*.
airJ,šft«t-W*.v. St. £• JKti^aSK<4p AVOt-rtrt <fcisvs£&t 5tart'rt*?-
•rtV.-.«*%; -Ser	•	rt	Srtrtrt.
vrtprtiV-rtV rrt Ar- it irtiirt,rtv t irtirti* -.rt. urt-r-A .jrfrtrt«* SsrtrtJr ^sSetaifci-.-'...
'-.■£*•.¥• >e «*•••*£.‘Č#ft -«s-i^fertv j* €?rt 'jši--'-' i&drtrt* «*■ -a A * e&i ***£?*	.
Od krvave Zaloške ceste
DO SVOBODE
V zgodovini našima železnic ima važno poglavje velika železničarska stavka v prvem letu nekdanje Jugoslavije in z njo združeni zločin protitjudskega režima na Zaloški cesti v Ljubljani, ki je postal zgodo-vins.ki mejnik v našem delavskem gibanju.
Prva svetovna vojna je zapustila v vseh naših deželah globoke sledove, ker je gospodarstvo pred njenim koncem povsem zamrlo in je bila tako ob nszpadu avatro-ogrske monarhije velika večin® delavcev brez dela in zaslužka. Bedno so živelj tudi zaposlen; delavci, kajti kva-I-ificinani d-elav-ci so zaslužili komaj 20 do 25 kron ali po 5 do P. din na dan, medtem ko je v za-četiku leta 1920 v aprovizaciji stel kilogram kruha 14 din, kilogram mast; pa 45 din.
Železničarji so bili med prvimi, ki so v takih razmerah spoznat; pomen in potrebo enotnih razrednih sindikatov in ki so tudi doumeli, da zedinjenje v
drži.v .o. .j..,-. Hrvatov :n Slovencev ni bilo zedinjenje narodov, temveč samo zedinjenje buržo-azije. Dne 16. decembra 1013. je bila ustanovljena Splošna železničarska organizacija za .Jugoslavijo, 23. in 24. marca 1919. pa je bila v Ljubljani skupna konferenca železničarjev. Na tej konferenci so železničarji Slovenije, Hrvateke in Srbije soglasno potrdili ustanovitev splošne železničarske organizacije in železniškemu ministrstvu je bila p-ozneje predložena spomenica. k; je vsebovala zahteve glede uvedbe osemurnega delavnika za vse osebje na železnicah, ureditev mezd kvalificiranim in nekvalificiranim delavcem ter določitev draginj skih doklad.
Meseca, julija 1919. je Mednarodna zveza transportnih delavcev v Parizu pozvala proletariat vsega sveta, da nastopi proti reakciji, ki je hotela uničiti proletarsko revolucijo na Madžarskem. V dneh 20. in 21. julija 1819. je bila po tem pozivu v vsej Jugoslaviji demonstrativna stavka. Ta demonstracija je prestrašila buržoazijo Jugoslavije, ki je. združena ne glede na strankarsko, narodnostno in versko pripadnost, sklenila, da bo z vsemi sredstvi zatirala delavsko razredno in revolucionarno gibanje, iki je takrat že imelo svojo avantgardo v Socialistični delavski partiji Jugoslavije (komunistov), ki je bila ustanovljena meseca aprila 1919. v Beogradu. Oportunistični voditelji slovenske socialne demokracije pri tem kongresu sicer niso sodelovali, kongres pa je vendarle
ima svo; delež tud.; Zaloška delovne množice ter dal tud: novi železničarski organizacij: po-bud-o in moč. da ;e z vso odločnostjo nadaljevala delo.
Pogajanja med železničarji n vlado so se začela 9. oktobra 1919. Sestavljen je bil zapisnik, ki s-o ga imenovali »Protokol sporazumi«. Takratni prometni minister Milo rad Drsškovič teg.t protokola ni podpisal in se ;e naposled umaknil na dopust v
Pariz. Njegov namestnik je postal Anton Kristan, ki je protokol sicer podpisal, ni pa ničesar storil, da b; se tudi izvajal Ko
&e je vrnil minister DrEškovie. ni hotel o protokolu ničesar slišat; in po vsej državi se ,ie začelo preganjanje že ezničarskih zaupnikov, ki so po pretokom do-bili pravico sodelovanja pr; sestavljanju službenih turnusov in pri reševanju drugih vpra-
feni službenega razmerja.
Železničarji so odločno zahtevali izvajanje podpisanega pro-
tokola. Dne 3. februarja 192U je prišlo do pogajanj med zastopniki ministrstva in zastopniki železniške organizacije, ki pa so se razbila in železničarjem so bile vzete vse pravice, zajamčene v »protokolu sporazuma ■*. Medtem je postal železniški minister dr. Anton Korošec in ker se je nasilje stopnjevalo, je 15 aprila 1920 o polnoči izbruhnila v vsej Jugoslaviji železničarska stavka, kateri so se pridružil* rudarji in kovinarji.
Vse vladne sleparije s »protokolom sporazuma« so bile dokaz načrtne ofenzive jugoslovanske
i eaikci j-e prati demokratičnemu
gibanju ljudskih množic. Ko je izbruhnila stavka, je časopisje divjalo in obrekovalo delavstvo ter na ta način pripravljalo javnost na poznejše krvave dogodke na Zaloški cesti. Predsednik slovenske deželne vlade, dr. Brejc, je že v prvih dneh stavke sklical konferenco, katere so se udeležili tuc.i policijski ravna-
telj, poveljnik croža.šiva in zastopnik divizijske oblasti. Na konferenci je bilo sklenjeno, da je treba »preprečiti vsak pohod množic v strnjenih vrstah in vsak izgred v kali zadušiti.«
Na nasilje in hujskanje po časopisju je hoitel delavski razred odgovoriti z manifestacijo. Dne 24. aprila 1920 se je zbralo delavstvo v Mostah na Zaloški cesti, da bi korakalo v mesto in pokazalo tako svojo solidarnost s st.avkujočimi. Orožniki in policisti so Zal-oško cesto zaprli, delavstvo pa je hotelo na levo čez travnik po cesti za Ljubljanico priti v mesto. Na mirno množico so streljali. Na cesti je obležalo 13 mrtvih, eden je po-
zneje umrl v bolnišnic.:, 25 je bilo težko ranjenih in pohabljenih za vse življenje, lažje ranjenih Pa nad 100 delavcev in delavk. V kratki uradni objavi o tem pokolu je bila velika laž. da sta padla iz množice dva strela, da je množica navalila na stražnike in da je bilo samo 9 mrtvih in 11 ranjenih.
Po 14 dneh je bila stavka s silo In krvjo udušena, nasilje se je nadaljevalo. Zaloška cesta pa je dvignila ugled zavednega proletariata med slovenskim ljudstvom in njegova borbenost je postala draga vsem naprednim
elementom. Zaloška cesta se je vpisala v našo zgodovino.
Dogodek na Zaloški cesti je bil ognjeni krst delavskega razreda Slovenije. Imel je najgloblji pomen za dviganje revolucionarne delavske zavednosti. Delavci so tud; poznali bistvo toliko proslavljenega zedinjenja. Spoznali so, da s tem zedinjenjem ni uresničen stoletni sen narodov, k; so se otresli avstro-o.grskega zatiranja, temveč da se je socialno izkoriščanje delovnih ljudi pod Av-stro-Ogrsko samo zamenjalo s še hujšim socialnim izkoriščanjem od mlade nenasitne buržo-azije v novi državi, od katere je treba pričakovat; še več takih zločinov, kakršen je bil na Zaloški cesti- To spoznanje je prišlo do izraza junija 1920, ko je bil v Vtikovaru ustanovni kongres Komunistične partije Jugoslavije in so zavedne delavske množice Slovenije obračunale z oportunističnimi voditelji ter se pridružile Partiji.
Razredno delavsko sindikalno gibanje je bilo čedalje bolj preganjano, razcepljeno pa tudi
od reformističnih socialnodemokratskih voditeljev tipa Antona Kristana, Živka Topaloviča in drugih. Razni režimi so skušali razdvojiti delavstvo na ta način, da so ustvarjali posebne strokovne organizacije za posamezne delavske kategorije. Tako so bile posebne organizacije za kvalificirane, polkvaliScira-ne in nekvalificirane delavce, ' največ takih režimskih vab pa je bilo za železničarje. Pod pritiskom je sicer dobil Stojadi-novičev Jugonas (Jugoslovanski radmički savez) ali HRS (Hrvat-ski radnički savez) svoje člane, a to ni moglo ustaviti delavske revolucionarnosti, ki jo je vzbudilo nasilje, kakršno je bilo povzročeno na Zaloški cesti. Neodvisni razredni sindikati so se z vso žilavositjo uveljavljali do leta 1940. in Partija je z organiziranjem različnih oblik propagand© in agitacije v sindikatih skrbela za vzgojo delavskega razreda v duhu socializma Uravnavala je delo sindikatov v smeri organiziranja delavskega razreda ob vsakodnevnih vprašanjih ekonomskega boja, pri čemer je skušala široke proletarske množice povesti s terena ekonomskega boja k revolucionarnemu rušenju kapitalizma in prevzemanju politične oblasti
S prihodom tov. Tita na čete Partije je bil storjen močan obrat tudi v sindikalnem delu Partija je napravila iz sindika-
.ov množične razredne deliavskt-organizacije. Število članov sc je cd 22.114 v letu 1929 dvignilo do leta 1940 nad 100.000 Vlada Cvetkovič—Maček se je posluževala na j nasilne jših ukre pov, da bi razgibala demokratično gibanje .in ko so bili razredni sindikati prepovedani, sr vse akcije, ki jih je vodilo razredno sindikalno gibanje, prešle r.a Partijo, ki je v vseh industrijskih središčih ustanavljala partijske sindikalne komisije kot pdmožne organe partijskih komitejev. Tako je Partija pod vodstvom Tita delavski razred usposobila za osvobodilno borbo in njeno zmago, pri kateri ima svoj delež tud; Zaloška cesta.
Na trasi avtomobilske ceste je že vse živo. Buldožerji odrivajo zemljo in žerjavi jo z velikimi »zajemalkami« nalagajo na avtomobile, ki jo odvažajo na odrejeno mesto. Brigadirji kopljejo zemljo in jo nalagajo na samokolnice. Nekje se morajo mladi fantje in dekleta spoprijeti s kamenjem, drugje izkopavajo štoire z debelimi koreninami. Povsod pa plapolajo brigadne zastave.
Mladinska naselja se vrstijo ob trasi bodoče ceste. V njih prebiva 75 mladinskih delovnih brigad.
Krepko so zgrabili za lo-pate in krampe. Marsikatera kaplja potu je že zdrsnila po mladem obrazu. A še vedno najdejo čas za pogovor, za zabavo, za knjige.
Ob VII. kongresu ZKJ so napovedali tekmovanje. Borijo se, kdo bo več napravil, kdo bo bolje delal in katera brigada si bo lepše uredila življenje v naselju.
Po vseh naseljih, koder sem hodil v teh dneh, so vedeli: na kongres bo šel tudi naš brigadir. Ne zdi pa se jim važno, iz katere brigade je. Glavno je, da je njihov, član ene od brigad, ki gradijo avtomobilsko cesto.
Obiskal sem ga na gradbišču.
Naselje »Vranduk« leži nad Mačkovcem. Čisto je in lepo urejen^ kot vsa. Toda Andreja ni bilo doma. Našel sem ga pri delu.
Moral sem preko vzpetine. Na vrhu me je ustavil brigadir.
— Stoj! Razstreljujemo!
Intervju sva opravila kar na najbližji skali. Pa ni vedno tako
resen. To je bilo le zaradi pogovora c poeziji. Ni in ni hotel
priznati . . .
Kot na povelje je začelo pokati. Trideset min je eksplodiralo druga za drugo. Kamenje je letelo v zrak kot voda iz gejzirov.
Počilo je tridesetič in brigadir stražar me je spustil naprej. Naletel sem na gručo, ki se je ukvarjala z nekim strojem. V njej je bila zlasti opazna ena giava. Bila je precej nad drugimi. In to je bil komandant VII. ljubljanske mladinske delovne Brigade »Borisa Kidriča«, Andrej Bore.
Ni bil preveč presenečen, ko sem se mu predstavil.
— Aha. Kar tamle na skalco se vsediva.
Skoraj celo uro sva se pogovarjala o vseh mogočih stvareh; o domu, 0 njegovem d-alu v tovarni, o njem, o brigadi. In vse to — kot vedno v sproščenem pogovoru — brez pravega reda.
V družini so mama, mlajši sestri in on. Oče jim je umrl leta 1956. Bil je predsednik republiškega zbora proizvajalcev in tajnik republiškega odbora Zveze sindikatov. Vsi so ga poznali, Mavricija Borca.
Andrej hodi po njegovih stopinjah.
Septembra leta 1953 je postal orodjarski vajenec v tovarni »Rog«. Po treh letih je s prav dobro oceno napravil pomočniški izpit. Lanskega maja je šel v »Telo« za orodjarja. Tam dela tudi sedaj.
— Ne ravno ta trenutek, ko
sem v brigadi, ampak drugače, — je hotel biti dosleden.
V organizacijo LMS so ga
sprejeli leta 1954. Januarja 1957 je postal predsednik LMS v »Rogu«. Hkrati so ga izvolili tudi za člana občinskega komiteja LMS in tri tedne kasneje za člana OK LMS Ljubljana in člana okrajnega sindikalnega sveta.
Letos so ga izvolili v občinski komite Zveze komunistov
¥ BOHINJU SE PRIPRAVLJAJO
Danes je Bohinjska dolina z jezerom med Komarčo, Vogar-jem in Podrto goro še mirna in tiha. Toda ta mirnost ja le navidezna, saj se tudi v Bohinju-kot p-o vsej Gorenjski, resno in zavzeto pripravljajo r.a letošnjo turistično sezono. Danes vsi v Bohinju redo, da je turizem za Bohinj življenjsko pomemben in da je zato treba storiti vse, kar zahteva ta gospodarska panoga. Vse kaže, da letos za Bohinj ne bomo pisali samo tega, kaj b; biio potrebno, temveč o tem kaj dobrega že imajo
Tudi v Bohinju zima že jemlje slovo. O zimski sezoni v Bohinju ne govorijo radi, ker letošnja zimska sezona pri njih ni bila prav nič živahna; nikakor se ne da primerjati z -vinsko sezono v gornji Savski dolini. Vzrokov za to je več; toda o teh ne bomo govorili sedaj, ker si bomo ogledali, kaj pripravljajo zn poletno sezono.
Rekli smo že, da se je glede tega letos tudi v Bohinju zasukalo na bolje. Pozna se delav_ nost gorenjske turistične pod-
in čutijo
smernice
kranjskega okraja. Seveda je pa odločujoč tudi domači bohinjski polet. Pripravljajo se na vrsto novih graditev in preureditev objektov, ki jih že imajo. Dokončali bodo začeta dela in modernizirali obrate. Hotel »Jezero« bo dobil precej novih sob, povečali bodo restavracijo, v sobe pa napeljali mrzlo in toplo vodo. Ob hotelu »Believue« bodo zgradili garaže, preuredili pa bodo tudi notranjost tega najlepšega bohinjskega hotela. Tu. d; »Pod Voglom« in v »Zlatorogu« bodo dokončali začeta
dela. V gostilni »Črna prst« bodo uredili restavracijo in modernizirali ves obrat. Toda ne bodo se lotili samo gostišč. Do začetka letošnje sezone bo namreč Bohinj dobil tudi kopališče, o katerem smo že tolikokrat pisali. Za ples in zabavo pa bodo uredili prostore v nekdanji Pirčevi vili ob jezeru. To so namreč v Bohinju zelo pogrešali.
Kje pa bodo dobili Bohinjci sredstva za vse to? Gostinska podjetja bodo najel^ posojila pri okrajnem investicijskem skladu, nekatera pa se bodo potegovala za zvezno investicijsko posojilo, ki ima tudi letos precej več ugodnosti. Ta posojila bodo precej zlahka zboljšala tu. rižem po vsej Gorenjski.
Da bi povečali število turističnih postelj, so letos popisal; zasebne sobe. Do sedaj lahko računajo s 380 posteljami, s posojili, ki jih bodo dobili za ureditev zasebnih turističnih sob, pa nameravajo pripraviti še okoli 120 postelj. Tako bi imeli vseg|i okoli 500 postelj in to bo brez dvoma vplivalo na cene prenočnin in uslug. Upamo, da bomo letos v Bohinju letovali
kar poceni.
Mislijo pa tudi že na prihodnjo zimo. Za nadaljnjo graditev žičnice na Vogel nameravajo
ustanoviti posebno podjetje, k; naj bi skrbelo za dograditev te zelo potrebne žičnice za zimski turizem.
Tudi na program prireditev mislijo. Konec junij.a in prve
itiiijske dni bo bohinjski teden 3 športnimi in kulturnimi prireditvami, tradicionalnim origi-
nalnim vasovanjem in »kmečko ohcetjo«. Ta bo 6. julija. V se. zoni bodo vsako nedeljo nastopali pevski zbori in folklorne skupine, avgusta pa bo tekmovanje gorenjskih folklornih skupin. Na koncu pa bo še ustaljeni »kravji bal«.
Bohinjski gostinci pričakujejo, da bo letošnja sezona boljša od lanske. Seveda računajo najbolj z domačimi obiskovalci, katerih je bilo tudi lani v Bohinju največ. Prejeli so pa tudi precej prijav iz Anglije, Nemčije in od drugod. Sezonske cene dnevne oskrbe v hotelih bodo
cd 700 do 1200 din, pri zaseb. nikih bodo pa naši domači gostje lahko dobili sobe za 420 do 450 ddn na dan. Ob tekih conah in ob skrbnih in dobrih uslugah si bo Bohinj lahko pridobil sloves, da mu ne bo več težko najti gostov. V hotelu »Jezero« in »Bellevue« bodo že od 1. aprila pa tja do oktobra gostje iz zemunskih in beograjskih industrijskih podjetij. Več kot 700 gostov iz raznih podjetij se bo zvrstilo že v uvodni sezoni in pa
v posezonskih tednih. Tako vnaprejšnje dogovarjanje je zelo koristno za turistične obrate in
za ves kraj. Tako bi lahko pri. dobivali goste tudi ostali obrati. Potrebno je le malo več iznajdljivost; in propagande.
Včasih smo mislili, da zadostujejo za turizem samo naravne lepote. Teh je v Bohinju zares dovolj, toda danes vemo, da je uspeh turizma odvisen prav tako od gostinskih uslug, od urejenosti obratov in vses^an-ske prizadevnosti gostincev.
B. B.
Slovenije Ljubljana-Center in hkrati tudi za delegata na VII. kongresu ZKJ. Verjetno bo delegat z najkrajšim partijskim stažem.
To so njegovi podatki. Iz njih pa ne rnoreš povsem izluščiti njegove osebnosti. Lahko si kvečjemu predstavljaš 19-iet-nega fanta, ki dela na osmih krajih in nima niti zase dovolj časa. Vendar ni tako.
Precej časa sva govorila o poeziji. Piše namreč pesmi. Rad ima rime. Lepo mu zvenijo. Na noben način pa ni hotel naravnost povedati, da piše tudi ljubezenske pesmi.
Samo:
— Mlad sem, no, pa tudi kaj
podobnega pride v poštev. Saj ne moreš samega sebe zatajiti.
Callypso. Vse vrste filmov.
Pisanje skečev.
Iz Ljubljane je prinesel sestavkov kar za dva vesela ve-, čara. Enega so že uprizorili. Z uspehom.
Pri pisanju mu je pomagal kolega ,;z tovarne.
Vsebina?
Leteči krožniki. Profesor, ki predava o napadu Perzijcev na Atene. V predavanju pravi:
— Po zmagi so postavili spomenik, na katerem piše: . . . »Be-lač, vi ste nesramni . . .«
Popevke! Doris Dav. Marjana Deržaj. Beti Jurkovič. Avsenikov ne mara.
2e zdaj ima tremo zaradi udeležbe na kongresu ZKJ.
— Ni tako enostavno priti med ljudi, ki so že stari komunisti, izkušeni in prekaljeni.
Jaz pa... Sicer pa grem rad. Veliko se bom naučil in navsezadnje bom tudi zelo zelo pom>sen.
— Ce bom moral v imenu brigadirjev pozdraviti udeležence kongresa, mi bo strašansko vroče, — pravi. Moral bo spiti ogromno kave in sploh . . .
Govorila sva tud; o življenju v brigadi.
Tiste dni po desetem marcu, ko so prisl; na Dolenjsko, je bilo hudo. Sneg. Dež. Mraz. Blato. A so vzdržali. Opravili so svojo nalogo in ponosni so, da so bili prvi.
Ko so slišali, da so vse brigade, ki so bile prve na trasi avtomobilske ceste, proglašene za udarne, so hipoma pozabili na vse, kar so doživeli neprijetnega. Poplačan: so bili za napore in mrzle noči.
Takrat, ko jih je zeblo, so se šalili:
— V oddaji »Pokaži, kako je mraz«, bi prav gotovo zmagali ...
Pogovor je bil prijeten, a sva morala končati.
— Moram k brigadi.
Stekel je k svojim brigadirjem, ki so delali na jasi, precej nad nama. Dva metra meri v višino in močan je, da bi skale premikal.
Andrej je res prav; mladinec našega časa:	enako rad ima
delo in poezijo. Ni čudno, da so ga izbrali za delegata na VII. kongresu ZKJ.
k-h
Vimnke iz Podravine
V Virovitici so nedavno ustanovili podjetje za pro: mdnjo
in promet s tobakom Viržinijo. Inštitut za tobak v Zagrebu je namreč ugotovil, da podnebje
Podravine ustreza podnebju v ZDA, kjer goje tobak vrste »Viržinija«. Za pridelavo te industrijske kulture imajo v Podravini vse ekonomske pogoje, proizvodni stroški pa so pri nas precej nižji. Prav gotovo bo tovrstni tobak prav lahko prodat; na evropskem tržišču, kajti evropske države zaradi pomanjkanja dolarjev raje kupujejo! naš tobak kot ameriškega.
c
K£
1)
U
R N
R
ca
o
■
POMEMBNO
PRIZNANJE
Nedavno je slovenska kulturna kronika zabeležila izid italijanskega spisa o jugoslovanskem knjižničarstvu. Sedaj je izšel kot 14. zvezek zbirke »Dela iz Bibliotekarskega učnega zavoda dežele Nordrheim-Westfalen« v kolnski založbi Greven znatno obsežnejši spis »Die Entivick-lung der wissenschaftlichen Bi-bliotheken Jugoslawiens seit 1945« (176 str. 8 j. Pisec tega dela Klaus-lDetlev Grothusen je izpopolnjeval svoje slavistično znanje v zagrebškem seminarju, posebej pa ga je zanimal ustroj naših znanstvenih knjižnic in z njim vred problemi našega knjižničarstva. Kakor omenja v predgovoru, ]e posebno hvaležen upravniku ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice dr. Mirku Ruplu, ki mu je pomagal pri tem proučevanju z nasveti in gradivom. Rezultat poglobljenega zanimanja, ki ga kaže Klaus - Detlev Grothusen, očitno sam bibliotekarski strokovnjak, za jugoslovansko knjižničarstvo nasploh in posebej še za znanstvene knjižnice, je navedeni spis, o katerem lahko takoj zapišem, da pomeni lepo priznanje našemu knjižničarstvu in celotnemu razvoju znan-
Dolg
družbi
V Sarajevu je nedavno imela svoj plenum Skupnost jugoslovanskih univerz. Ta posvetovalni organ naših visokih šol izmenjuje medsebojne izkušnje ter usklajuje tista vprašanja, ki so bolj ali manj skupna vsem univerzam v državi. Skupnost je že nekajkrat obravnavala aktualno študijsko problematiko. Na omenjenem zasedanju je sijrejela resolucijo, ki zadeva trajanje univerzitetnega študija. Ta problem je pri nas čedalje bolj pereč. Skupnost upravičeno vse bolj zahteva rešitev tega vprašanja, ki ie odvisno predvsem od dela in rezultatov univerz. Razvoj našega, gospodarstva in družbe terja precej več kadrov z visokošolsko izobrazbo, kot jih v sedanjem sistemu študija morejo dati naše univerze. Pomanjkanje je občutno zlasti v nekaterih strokah, kajti z vsakim dnem je vse večje nesorazmerje med naraščajočimi potrebami po strokovnjakih in med številom diplomantov fakultet.
Ce s tega vidika ocenjujemo sedanje trajanje študija, potem je razumljivo, da bodo morale univerze učinkovito ukrepati v skladu z zakonskimi določili, česar se na marsikateri fakulteti še niso resno lotili. Vse to je poudarjeno tudi v resoluciji Skupnosti jugoslovanskih univerz.
Statistični podatki dokazujejo, da se krepi težnja po podaljševanju študija skoraj na vseh fakultetah, tako da ja sedaj trajanje študija za polovico daljše, kot to dopušča zakon. Takšno stanje opozarja ne le učno osebje, temveč predvsem še študente, da morajo biti pri študiju bolj prizadevni ter da se morajo zavedati odgovornosti pred. družbo pri izpolnjevanju svojih obveznosti.
Pouk in sistem študija na univerzah v današnji dobi ne ustrezata povsem sodobnim zahtevam znanosti in družbe, kar ugotavljajo tudi na visokih šolah drugod po svetu. Priporočila v resoluciji navajajo, da bi bilo treba predvsem zagotoviti zboljšanje učno-znanstvenega dela z boljšo kadrovsko politiko in večjimi pedagoškimi sposobnostmi akademskih učiteljev, z izpopolnjevanjem asistentov in predavateljev doma in v inozemstvu, z ustalitvijo študijskega režima ter primerno ureditvijo študijskih načrtov in programov, s temeljitejšim in bolj smotrnim izkoriščanjem materialnih sredstev ter z bolj poglobljenimi stiki in medsebojno pomočjo med posameznimi univerzami in znanstvenimi ustanovami izven univerz. Za okrepitev materialnega stanja pa nakazujejo tudi možnosti drugih oblik finansiranja, in sicer uporabo določenih sredstev iz gospodarstva in drugih virov.
Reševanje omenjenih dolgotrajnih in zamotanih problemov na naših univerzah je
usmerjeno v izboljšanje in modernizacijo ne samo visokega šolstva, temveč celotnega
sistema šolstva v Jugoslaviji. Upamo, da bodo prispevali pozitivni delež pri uresničevanju teh teženj tudi novi fakultetni statuti z revidiranimi študijskimi načrti, ki jih bo na enem Izmed prihodnjih zasedanj potrdila novoizvoljena ljudska skupščina LRS	R-	L-
stvenega dela v Jugoslaviji. Prav zato je vreden nekoliko obširnejše zabeležbe.
Klaus - Detlev Grothusen j s sistematično, kakor je že od nekdaj lastnost nemških znanstvenikov, in zelo objektivno, kar ni splošna vrlina nemških avtorjev, kadar gre za slovanske kulture, prikazal delovanje znanstvenih knjižnic v vseh jugoslovanskih republikah. Za širše nemško občinstvo bi bil nemara zanimivejši, če bi bil orisal tudi razvoj ljudskih knjižnic v novi Jugoslaviji, toda njegova knjiga je namenjena predvsem bibliotekarjem in bo komaj prestopila njihov ožji krog. Toda varuhi knjižnih zakladov so spričo vedno večjega razvoja knjižničarstva v Evropi sicer manj vidni, vendar pa pomembni dela-cci za zbliževanje narodov in kultur. Evropski simpozij znanstvenih bibliote. karjev, ki bo letos na Dunaju bo še bolj strnil njihove vrste in pospešil mednarodno izmeno informacij, metod in knjig. Toda knjiga, kakor je Detlev Grot-husnova, bo nemške knjižničarje opozorila na stanje knjižničarstva v deželi, ki lahko tudi na tem področju pokaže Nemcem marsikaj spodbudnega. To njeno poslanstvo bo tembolj učinkovito, ker je spisana stvarno in ker so ji izhodišče objektivni podatki, smoter pa nepristranska informacija.
V prvem delu svojega spisa opisuje pisec razvoj in današnje stanje velikih knjižnic, in sicer' po republikah. Pravilna je njegova opomba na str. 16 v zvezi z uničenjem stare srbske Narodne knjižnice, češ da tudi tedaj, če bi bili krajevni faktorji kaj krivi, da požar te knjižnice ob letalskem napadu dne 6. aprila 1941 ni bil dovolj hitro pogašen, »ne more biti to nam, Nemcem, opravičilo za storjeno škodo.« Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani obravnava nemški pisec na str. 21-23, pri tem pa omenja tudi lep razvoj študijskih knjižnic v Sloveniji.
V drugem delu knjige se Klaus Detlev Grothusen podrobneje ukvarja s knijžničarji, z razvojem njihovih strokovnih kadrov, z njihovo organizacijo, z njihovimi gesli, z bibliografijami in katalogi. Zabeležil je zaslužno bibliografsko delo Janka Šlebin-gerja, opozoril na Slovensko bibliografijo, ki jo izdaja naša NUK, vendar bi moral pisec, ki sicer citira najnovejšo literaturo, opaziti metodološko spremembo pri tej bibliografiji, saj le-ta zajema v zadnjih letnikih tudi važnejšo časniško publicistiko. Posebne omembe bi bila vredna tudi »Bibliografija Jugoslavije«, ki jo izdaja Leksikografski zavod v Zagrebu, saj pomeni največje bibliografsko de--"■••f, nj, slovanskem jugu
nice kakor tudi knjižničarstvo sploh za kulturni razvoj nove Jugoslavije. Med prilogami imamo mimo transkribcijske tabele ljubljanske NUK nemški prevod raznih zakonov in uredb, ki zadevajo naše knjižnice in knjižničarje, ob koncu pa bibliografijo, v kateri so upoštevani tudi važnejši strokovni članki slovenskih avtorjev (S. Barbarič, V. Bohinec, St. Bunc, Fr. Do-brovoljec, B. Gerlanc, J. Glazer, A. Gspan, H. Menaše, R. Mencin, VI. Novak, R. Poniž, P. Ramovš, M. Rupel, Mara Šlajpah). Piscu je šteti v dobro tudi to. da uporablja povsod naša krajevna imena, ne pa, kakor večina nemških piscev, nemške nazive. Na področju strokovnih in zlasti še slavističnih stikov je knjiga Klausa - Detleva Grot-husna razveseljiva novota.
B. Borko
S, :
ML.. ;
msiSfsimi/st
mmmm
mm
mmmm
mm
■mm
::
7“	 *.
Izidor Urbančič: Vrtiljak — Z razstave v Jakopičevem paviljonu
Nastop mladih
Ml
France Mihelič: Suha drevesa —
I«
France Mihelič: Partizanski čevlji
Iz Hacetovih »Komisarjevih zapiskov«
Pisec se posebej zaustavlja pri tem, kako so v naših znanstvenih knjižnicah rešeni poglavitni tehnični problemi knjižničarstva (substantivum iregens ali mehanična besedna vrsta, nume. rus currens, dvojni abesedni katalog, centralni katalogi itd.). Ni pozabil omeniti, da je ljubljanska NUK prednjačila v uvedbi decimalne klasifikacije in da se je tako pridružila »majhnemu številu velikih znanstvenih knjižnic v Evropi, ki uporabljajo decimalno klasifikacijo za svoje kataloge«. V njenih bibliografijah je bil prvič v jugoslovanskih bibliografijah uporabljen ta sistem (str. 61). Posebej razglablja pisec vprašanje nabavljanja novih knjig iz inozemstva, izposojanje knjig med knjižnicami ter vprašanje dolžnostnih izvodov.
Klaus _ Detlev Grothusen priznava ugodne pogoje, ki jih nudi knjižničarstvu sedanja družbena ureditev Jugoslavije, posebej še naslonitev knjižnic na državni oziroma republiški sistem, nadalje priznava nagli in široki razvoj knjižnic, čedalje večje število njihovega strokovnega osebja in velik, pomen, ki ga imajo znanstvene knjiž-
Polna ali pa vsaj dobro zasedena dvorana Slovenske filharmonije je jasen dokaz, kaiko ceni naša javnost delo in trud gojencev in pedagogov Srednje glasbene šole. In to po pravici: nastopi gojencev so skrbno in vestno pripravljeni in se izpod mladih prstov' tu pa tam že oglaša glasba, v kateri čutiš
utrip pravega muzikantskaga srca.
Ob skrbni spremljavi svojih tovarišev iz orkestra in ob čvrsti in zanesljivi podpori dirigenta Boga Leskovica so absol-
Borci,
borke
MOB
Založba »Borec« v Ljubljani namerava izdati popolno pesmarico vseh pesmi, ki so nastale ali ki so se pele v času NOB. Prosimo borce in borke, da nam o pesmih, ki so jih morebiti zložili sami ali o pesmih, o katerih domnevajo, da še niso znane, pošljejo besedila, po možnosti tndi enoglasni notni zapis. V skrajnem primeru prosimo le za obvestilo o naslovu pesmi. V primerih, ki jih bo izbral Uredniški odbor ’ pesmarice, bo poslan strokovnjak, ki bo pesmi zapisal.
Zaradi skorajšnje izdaje pesmarice prosimo za sporočilo do 1. maja 1958.	^
Založba »Borec«, Ljubljana, Erjavčeva 16.
France Mihelič: Partizanska kuhinja
venti Srednje glasbene šole — čelist Škerjanc, violist Pavle Škabar, oboist Franjo Bregar in flavtist Vili Kocman — izvedli zanimiv in tehten spored. Naj v prvi vrsti opozorim na dvakratnega nagrajenca, na čelista Cirila Škerjanca, ki ima s svojim lepim tonom, z razvito in sigurno tehniko in-s prirojeno muzi-kalnostjo vse pogoje, da se razvije v prvovrstnega čelista. Violinist Pavle ŠkabaT je tonsko zelo lepo in sočno ter muzikalno občuteno zaigral Gerstneri ev Concertino za violo. Oboist Franjo Bregar se razvija postopoma v zelo dobrega in solidnega orkestrskega glasbenika-solist Pavle Škabar je tonsko lo zahteven koncert Tberja je izvedel flavtist Kocman tehnično izvrstno in z lepim tonom. Kaže, da se bodo štirje mladi glasbeniki kaj kmalu uvrstili v elitni razred slovenskih instrumentalistov.
Veliko pozornost je vzbudil nastop mladega absolventa Srednje glasbene šole pianista Andreja Jarca iz razreda prof. Antona Ravnika, ki se nam je predstavil z obširnim in zahtevnim celovečernim sporedom, ki
je obsegal skladbe Scarlattija, Mozarta, sonato L. v. Beethovna, Chopina, Liszta, Škerjanca. Mladi koncertant je pokazal solidno postavljeno tehniko, ima občutek za bogato niansiranje zvoka, smisel za oblikovanje predvsem manjših tonskih površin, medtem ko mu za veliko forme deloma še primanjkuje oblikovalne sile in moči. Njegova očitna muzikalnost, dober spomin in miren, siguren nastop so čvrst porok za njegov nadaljnji razvoj.
Uroš Frevoršek
(prav&ar i$š£o
ZGOŠČEN IN NLZOHEN FBEGLED
SALOMON REINACH: APOLON
V zbirki »Bios« je Slovenski knjižni zavod izdal v prevodu Janeza Doklerja Reinachovo zgodovino likovne umetnosti »Apolon«. Reinachovo delo je sicer že dobrega pol stoletja staro, pa še vedno velja kot dober in ugleden osnovni učbenik, informator o umetnostni zgodovini od njenih prvih začetkov do praga dvajsetega stoletja. Avtor je svoje delo priredil po ciklu predavanj, ki jih je imel o umetnostni zgodovini na pariški Ecole du Louvre. Njegovim petindvajsetim predavanjem oziroma poglavjem je dr. Fran Šijanec v posebnem dodatku pridružil še poglavji »Metamorfoze modeme umetnosti« in -Umetnost slovanskih narodov«, tako da dobi bralec zaokrožen pogled na zgodovino likovne umetnosti. V knjigi so natisnjene številne reprodukcije, k ipa zaradi pomanjšav in kvalitete papirja niso tako jasne, kot bi želeli.
INDUSKI LIRIKU'
RABINDRANAT TAGORE: SPEVI
Sedemnajsti zvezek knjižne zbirke »Kondor« (Mladinska knjiga) seznanja bralce z enimi najlepših dosežkov ne le indijske, temveč svetovne lirike, s pesniškim delom Rabin-dranata Tagoreja. »Spevi« so izbor iz Tagorejevih zbirk Rastoči mesec. Vrtnar. Gitandžali in Žetev. Iz angleščine jih je prevedel Alojz Gradnik, okusno in stilno ustrezajoče pa je »Speve« opremil Ritendra Mozumdur. Branko Rudolf v spremni besedi predstavlja Tagoreja, pomembnega literarnega ustvarjalca no\rejše indijske literature, ki je znal v ' svojem delu združevati dediščino tradicije z velikim, primarnim pesniškim doživetjem. Ker so prvi prevodi Tagorejevih pesmi v slovenščino že zdavnaj razprodani, bodo Kondorjevi »Spevi« zlasti za mlajšo generacijo bralcev resnično odkritje in lepo doživetje.	...
PONATIS POPULMMEG& ROMANA
LOUIS BROMFIELD: PRIŠLO JE DEŽEVJE
Roman ameriškega pisatelja Louisa Bromfielda »Prišlo je deževje« ima med našimi bralci veliko prijateljev. Roman svojo popularnost kljub nekoliko romantični in življenju Odmaknjeni zgodbi brez dvoma zasluži. Pisatelju je v tem dolu uspelo podati učinkovito, plastično sliko Indije, ne sicer Indije današnjih dni, temveč prebujajoče se Indije tridesetih let našega stoletja, njenih ljudi in njene dremajoče življenjske sile. Ne zaradi junakov (čeprav je med njimi precej uspelih likov, kakršna je n. pr. stara maharani), zaradi podobe Indije bomo znova segli po knjigi, ki jo je v prevodu Mire Miheličeve izdala založba »Obzorja«.
NOVA KNJIGA »ZLATE PTICE«
RAN BOSILEK: ŽIVA VODA IN DRUGE BOLGARSKE PRAVLJICE
Ob posredovanju bolgarskega ljudskega pravljičnega blaga se je Mladinska knjiga naslonila na delo uglednega bolgarskega mladinskega pisatelja, pravljičarja in poznavalca pravljične literature Rana Bosilka — dr. Genča Negencova. Bosilek ni le zbral bolgarskih ljudskih pravljic, dal jim je s svojimi predelavami izčiščeno literarno obliko, ki ohranja vso izvirnost ljudske ustvarjalnosti. Iz njegovega obsežnega dela je Mladinska knjiga s prevajalcem Matejem Rodetom izbrala tematično in stilno najbolj zanimive pravljice od čistih »pravljičnih« snovi do veselih živalskih pripovedk. V zanimivi, preprosti in zgoščeni obliki srečamo marsikatero pravljično snov, ki je znana tudi našim narodnim pravljičarjem. Knjigo je opremil in ilustriral Tone Kralj,
KNJIGA 0 PALČKIH
»BB«: ŽELEZNICA V BOLJUNSKEM GOZDU
Pod psevdonimom »BB« se skriva domiseln, vesel in živahen pripovedovalec, ki je svoje pravo ime razodel kot ilustrator »Železnice v Boljunskem gozdu« Denis Watkins-Pitchford. Mladinska knjiga je v prevodu Janeza Gradišnika izdala njegovo povest o palčkih, napisano z vsem spoštovanjem pravljične tradicije o teh veselih, dobrodušnih pritlikavcih, ki jo prijetno poživlja nova snov. Pisateljevi palčki so domala moderna pravljična bitja, občudovalci napredka, graditelji železnice v svojem gozdnem kraljestvu. O zgodah in nezgodah, ki jih povzroča palčkom njihova železnica, govori povest, katere bodo naši mladi bralci gotovo veseli.
SPOMINI NA NARODNOOSVOBODILNO VOJNO
MATEVŽ HACE: KOMISARJEVI ZAPISKI
Matevž Hace je že večkrat v knjigah obujal spomine na partizanska leta. Tako je tudi njegovo najnovejše delo, ki ga je z naslovom »Komisarjevi zapiski« izdala Mladinska knjiga. Zapiski Matevža Haceta zajemajo prvo, najtežje obdobje narodnoosvobodilne vojne, od začetkov do italijanske kapitulacije, obdobje velikih naporov In prvih uspehov ljudske oblasti. Napisani so brez posebnih literarnih pretenzij, prav zato pa imajo svojo veliko privlačnost v neposrednosti in resnični doživetosti pripovedovanja in kronističnega obnavljanja dogodkov. S podnaslovom »Prva knjiga« nam vzbuja avtor pričakovanje, da bomo dobili v knjižni obliki tudi nadaljevanje njegove pripovedi o svojih doživljajih v tem pomembnem zgodovinskem obdobju. »Komisarjeve zapiske« je založnica zelo okusno opremila z reprodukcijami risb iz Partizanske mape slikarja Franceta Miheliča, ki so tiskane na posebnih prilogah.
AGOSE -GRADNIK
SPEVI
Ritendra Mozumdar: Ilustracija Tagorjevih »Spevov«
Spomina dr. j. 1. Oblaka
Jeseni leta 1951 se je ponesrečdl na Kredarici znani ljubljanski odvetnik dr. J. Oblak. Sele dvaindvajset mesecev pozneje so našli njegovo truplo in ga pokapali v njegovem rojstnem mestu, v Ljubljani. Pravkar je Planinska zveza Slovenije izda.la v .Tvoji zbirki »Naši veliki planitnci« 132 strani obsegajočo knjigo »DR. JOSIP Ci-RIL OBLAK, PLANINSKI IN KRAJINSKI LEPOSLOVEC«. Nestor slovenskih potopiscev in slovstvenih. zgodovinarjev profesor Josip W e st er, ki je za to zbirko že obdelal Baltazarja Hacnueta, je posvetil svojo raziskovalno vnemo in spretno pero J. C. Oblaku in nam dal s to knjigo mikavno podobo njegovega življenja in dela. Kdor je poznal dr. J. C. Oblaka, ga je ohranil v spominu kot nekoliko svojevrstnega. vendar duševno mnogostranskega človeka, ki ga je močno zanimalo zlasti u-metnostno življenje. Ukvarjal se je z literaturo — s prav posebno gorečnostjo je zagovarjal Cankarja — pisal o gledališču in glasbi, rad je imel slikarstvo in posebej še Jakopičev impresionizem. Predvsem pa je bil dr. J. C. Oblak prijatelj narave in navdušen opisovalec svojih številnih poti. pa naj so ga vodile na vrhove naših planin ali pa daleč po tujem svetu. V stilu Oblakovih spisov te vrste — plani/nsikih člankov in potopisov zveni podobna čustvenost kakor v vezani in nevezani besedi glasnikov slovenske Moderne. Profesor TVester ga po pravici šteje ned zastopnike poznoromantične smeri v našem planinskem in potopisnem slovstvu, saj pozna romantika je navdihovala zlasti drugo generacijo naše Moderne.
V knjižici, ki lo ie izdala Planinska zveza Slovenije, imamo na;(pre-J TTestrovo biografsko in literarnozgodovinsko študijo, nato bibliografijo Oblakovih del. zatem pa izbor iz njegovih spisov. Ta izbor se omejuje na potopise in planinske spise, saj je v le-teh mnogo značilnejši. kakor pa v literarnih in filozofskih člankih. Tako imamo tu članke o Krimu, o Golici, o slovenski Koroški, o Škrlatici, o Pohorju, o dolenjskih gričih. o Velebitu, o Etni, nadalje skice s poti po Nemčiji, Članek o Tatrah itd., za konec pa nekaj sestavkov, ki zadevajo ideologijo ulaninstva v širokem smislu te besede. Prizadevni urednik tega izbora je opremil spise z opombami, ki izpopolnjujejo ali pojasnjujejo Oblakova izvajanja.
Tako je dobil dr. J. C. Oblak, fa prototip navdušenega, razgledanega in estetsko uživajočega slovenskega planinca, z Westrovim spisom in izborom spodoben literarni spomenik, slovenska planinska literatura pa knjigo, ki — prav tako kakor prejšnji spisi o Hacquetu. Staniču. Aljažu in Klementu Jugu — utrjujejo njeno tradicijo.
B.
»Bili smo v Španiji«
Dobri dve desetletji nas že ločita o<d španske državljanske vojne, v kateri se je med prostovoljci iiz triinpetdesetih dežel borilo za ljudsko stvar tudi 1200 revolucionarnih borcev iz Jugoslavije. Med njimi je bilo okrog 400 Slovencev. Mnogi od njih so šli v Španijo iz domovine. drugi pa tudi iz Francije, Belgije, Nizozemske, Italije, ZDA, Kanade in celo iz daljne Argentine.
Dve leti in pol je trajal junaški boj proti premočnemu sovražniku. Od 400 Slovencev, kolikor jih je bilo v Španiji, jih danes še živi, v Jugoslaviji, kakšnih šestdeset. Od teh jih je
dobra polovica sodelovala pri sestavljanju knjige spominov iz onih težkih in slavnih dni.
Knjiga je napisana in urejena tako, da sami borci govore o
teim, kar je bilio najbolj značilnega v njihovih usodah v posameznih obdobjih njihovega boja za svobodo španskega — in ne samo španskega — ljudstva, od nelegalnega prehoda čez jugoslovansko mejo, mirfio nešteto
preprek, ki jih je postavljalo orožništvo vseh vmesnih držav, in skozi nešteto zaporov — vse do končnega smotra. Popisujejo nastanek slavnih mednarodnih brigad, njihove poglavitne bitke,, pa trpljenje in muke španskega ljudstva, ki .je z vsemi
sredstvi podpiralo svojo armado, dalje poraz republikanske odhod bivših prostovolj-
cev i-z Španije, njihovo bivanje m boje v francoskih taboriščih
ter beg in povratek v domovino.
Tov. Ivan Regent je knjigi napisal uvod. Med drugim pravi: »Španski bojevniki, ki so napisali ta zvezek, nisQ imeli in nimajo — to vem — nobenih literarnih pretenzij. Napisali so, kar so vedeli, kar so videli in kar sp doživeli, odkrito in prisrčno, tako, kakor so znali. .. Odkritosrčnost in neposrednost njihovega načina pisanja, njihovega stila in vsega, kar je napisano, bo vsakega čitatelja prepričalo in zavzelo. Vse je v knjigi prepričevalno, vse je v knjigi resnično in vse, kar je tu napisanega, je le majhen delček tiste velike resnice, velike epopeje v svobodo usmerjenih ljudi, tistega velikega boja, ki ga je bilo špansko ljudstvo in ki ga še danes bojujejo najplemenitejši delovni ljudje zato, da bi človek končno vendarle postal vreden svojega imena.«
Res, večina spominov naših
španskih borcev je presenetljivo živo in sveže napisana. Njihova pričevanja o slavnih dneh so otipljivo jasna. Bralec dejansko z njimi preživlja vsa raznotera doživetja.
V knjigi je tudi okrog sto izvirnih slik in topografskih kart.
Uredil jo je A. iVIann.ii, opremil pa slikar V. Lakovič. IzMa je pri Državni založbi SlovenjJ$( — v čast VII. kongresa ZK3* j
Tedaj jo je razvila in nekaj svečanega se ji je razlilo po obrazu. Previdno je odlomila košček in si ga potisnila v usta. Obstala je negibna in zamaknjeno okušala, kako se ji sladkost v ustih raztaplja. Potem jo cmoknila:
— Pa je res dobra!
Tudi jaz sem si odlomila košček.
— Človek bi se popravil, kajne, ko bi večkrat jedel kaj takega?
Vedela sem, da se opravičuje.
— Seveda, sem rekla.
— To da moč, kajne?
Zopet je previdno odlomila košček in si ga potisnila v usta. S slastjo je cmokala in požirala sladko kašo. Potem je malce prenehala in se oddahnila.
Počasi je zmajala z osivelo glavo:
— Skoda, da si je človek ne more privoščiti, včasih ...
Vzela sem svoj del in ga noložila prednjo.
— Vzemi še to, mama.
— Pa ti! Pa Miša!
— Nič ne skrbi, za vse bom še dobila, sem rekla prešerno. Čutila sem, kako me je vso napolnila vedra moč.
Pogledala me je s sijočimi očmi, kakor da sem povedala posrečeno šalo.
Jaz si pa nisem hotela kratiti zadovoljstva, da bi je ne gledala, ko je glodala svoj košček čokolade. Toda naenkrat sem ugledala nekaj čudnega: za mizo sedi dekletce. Nič je ni skupaj, samo lasje, težki, kostanjevi, 'n oči. Temnomodre s široko zarisanimi obrvmi. Prav zdajle jih je uprla vame. Toda glej, oči so brez bleska in okoli njih je mrežica gubic — In lasje niso kostanjevi. Sivi so in redki.
Ubogo dekletce. Kako dolgo je moralo čakati na svoj košček čokolade________
Marija Vojskovič
Tiste jeseni pred trinajstimi leti nismo videli zlatih macesnov pod planino, ker jih je prevpila kri, in gozdovi pod robovi niso bili skrivnostni, ker je preveč pritiskala groza.
— Take jeseni pa še ne — je rekel Kolenčev Jurij v Javornikovem Peklu, kjer smo grabili listje. — Niti enkrat se to jesen nisem vprašal, kako bomo spravili krompir pa repo pa korenje pa če bomo pravi čas vsejali ozimno žito. Sem se pa vsak teden vsaj po dve jutri prav zares vprašal, če bom zvečer še živ in če hiša ne bo oglje, ali pa sem se vprašal zvečer, če bo zjutraj še vsaj tako, kot je bilo zvečer. Saj veš, Martina so zaprli Nemci že konec poletja. Pred šestimi tedni smo komaj poribali v veži kri tiste ranjene partizanke in jo skrili v steljo, ko so se že pridrevili policisti. Šlo je za glavo njej in nam. Drugo noč so metali policisti mine izpred hiše; okoli in okoli hiše so padale, poslbpij pa ni zadelo. Čez en teden mi je Iglarjev gestapovec tiščal pištolo v glavo zavoljo tistih treh partizanov, ki so jih prej ujeli nad hišo in jih pobili pri hrastih. Prejšnji teden je pogorelo pri Paj-narju, pa tudi pri nas je že lezel policist v svisli, da
INTERVJU Z MARSOM
Priti k Marsu ni bilo kar tako preprosto. Nekaj časa se jc vsekakor zdelo, da so mu sneli uzdo in da nima nikakih pristašev več. Res, komaj je še kdo govoril o njem. Toda naenkrat je postal zopet zelo zaposlen. Zato je bila od njega velika milost, da me je sprejel in mi dovolil intervju.
Najprej mi je naročil, naj ne izdam njegovega sedanjega bivališča. »Ne želim, da me vsakdo nadleguje,« je dejal precej osorno, nato pa mi pomežiknil in dejal zaupno: »Visoki gosvodje, ki me zaposlujejo, že vedo, kje me lahko najdejo. Sicer so pa to vedeli vedno.«
»Nekaj časa,« sem pripomnil, »je kazalo, kakor da ravno tisti visoki gospodje niso hoteli o vaši eksistenci nič vedeti ...»
Mars se mi je dobrohotno namuznil. »Kakor vidim, daste precej na besede tistih ljudi, ki pravijo, da so dr_ niki in politiki,« je dejal. »Toda jaz to vem bolje, sicer pa imam tisočletne izkušnje. Glejte, mladenič,	■	je taka. Po
vsaki veliki vojni me prezirajo in preklinjajo na vse mogoče načine in prisegajo, da se ne bodo več okoriščali z mojimi uslugami...«
»Potem so to za vas slabi časi,« sem dejn1
Mars je dvignil široka pleča, vzel v roko atomsko bombo in jo opazoval z nežnimi pogledi. »Tega sem navajen,« je odvrnil. »Priznam, da so bili rasi, ko sem se resno bal za svojo eksistenco. Tedaj sem se zadovoljil s prav majhnimi vojnami, le s kakšnim prerivanjem ob kakršnikoli meji, s tako-zvanimi pomirjevalnimi podjetji, toda v glavnem . . Ne, vojni se nisem še dkdar resno odrekel!«
»Ali imate za ta vaš opti-
mizem tehtne vzroke?« sem vprašal.
»Seveda!« je Mars odgovoril. »Vzemimo človeško naravo. Priznali boste, da je ta vzrok, da ne bom nikoli odveč.«
»Ne vem ...« sem začel.
»Jaz pa vem!« me je Mars prekinil zelo odločno. »Se vedno so ljudje, ki radi napravijo iz majhnega ogenjčka velik požar zato, ker pričakujejo od njega zasluge, slavo ali moč ali pa zato, ker jim to narekuje njihova ideologija. Mladenič, če bi se vam zdel ta dokaz preveč hipotetičen, ker morda mislite, da se bodo tisti ljudje, s katerimi imam opraviti, poboljšali, potem vam lahko postrežem tudi s konkretnimi dokazi.«
V znak, da bi rad poznal tiste dokaze, sem prikimal.
Mars se je zakrohotal in se udaril po stegnih.
»Po velikih vojnah, ko so narodi verjeli, da sem že odpravljen — narodi sicer radi verjamejo — takrat so prišli k meni neki visoki gospodje,
tudi nekaj izmed tistih, ki so
rrie pregnali na ta osamljeni otok uklenjenega, in so rekli: ,Torej dragi Mars, prav lepa hvala za tvoje velike usluge, toda mi se ti moramo za nekaj časa odpovedati. V tem trenutku si ne moremo dovoliti, da ostanemo še naprej tvoji zavezniki. Na naše simpatije pa še vedno lahko računaš . . .' Gospodje — prišli so ‘ k meni tajno — so potem govorili o javnem mnenju, ki ga pa v določenih časih niso mogli tako usmerjati, kakor bi bili hoteli, in o razorožitvi, s ■ katero so se opletali proti svor ji volji ali o kateri so morali vsaj razpravljati. Dokler se niso domislili vsaj nekoliko verjetnega protivzroka.«
»Vaše življenje takrat torej ni bilo posebno prijetno?«
Mars je zrna-’ val z oglato
glavo, na kateri je imel bleščečo čelado.
»Kakor se vzame,« je odvrnil. »Predvsem je bila vedno kje kakšna majhna vojna, in potem, mladenič, dokazi simpatije visokih gospodov so me zopet ohrabrili. Ne boste mi verjeli, kako imenitno, seveda tajno, so me prehranjevali. In okovi, s katerimi so me bili uklenili? Vendar ne mislite, da so bili okovi pravi?«
»Vsekakor,« sem rekel.
Mars se je moji naivnosti muzal. »Dozdevni okovi, ki pa me niso bogve kako ovirali v mojem prostem gibanju, niso bili nič drugega kot trakovi, ki jih je bilo mogoče razpeti s preprostim sunkom. Kolikokrat pride kdo, potegne na enem koncu, in v trenutku sem prost.« Mars si je gladil svoje velikanske brke in jih na koncu zavihal. »V bodočnost gledam z zaupanjem.«
»Toda nekoč bo vendar zrna- ■ gala pomet!« sem rekel trmasto.
Mars je spustil svoje roke navzdol in me pogledal zasmehujoče. »Tega vendar niti sami ne verjamete!« je - ' :? in mi potisnil pod nos atomsko bombo. »To tu je pamet! Pa bodo ljudje iznašli še pametnejše stvari. Jaz se na človeka popolnoma zanesem.« Potem pa je postal nenadoma elegičen, postavil je atomsko bombo na stran in rekel: >Za-upno, mladenič, jaz nisem nikakršen bog, samo fantom sem, tvorba človeških možganov.«
»In vi ste mrtev mož, če ljudje hočejo,« sem rekel.
Mars je prikimal. »Res je,« je odgovoril. »Toda ne pripovedujte tega naprej!«
Toda jaz pripovedujem to naprej vsem tistim, ki tega morda še ne vedo.
Heinz Rein
Tudi danes me je nemo pogledala, in ko je videla, da mi tekne, se ji je po obrazu razlival val zadoščenja.
— Ali boš sita? je vprašala.
Pritrdila sem. Na smeh mi je šlo, kakor vedno, kadar me takole vprašuje.
Potem se je domislila današnjega dogodka.
— Pokaži mi tisto čokolado, je rekla.
Ko sem jo za hip začudeno pogledala, sem uvidela, da tega ne bi bila smela; v očeh ji je vztrepetala zadrega. Naglo sem se obrnila in vzela čokolado iz torbice.
— Kar odvij jo, sem rekla.
Previdno je odvezala zlato vrvico in razgrnila celofan.
— Lepa je, je rekla počasi in jo zamišljeno ogledovala.
— Kaj piše tu spodaj?
Nadela si je očala.
— Mli-ječ-na čokolada.
— Mlečna je, je dejala tehtno. Hranljiva, kajne?
Zopet si je oddahnila in se zavzeto zagledala varne.
— Hranljiva, sem potrdila. . hka je in zaleže. Tako jemljejo s seboj turisti. Mati je z obema rokama držala pred seboj tablico čokolade. Podoba je bila, da se je ne more nagledati.
— Se nikoli si nisem kupila čokolade, dejala nenadoma z rahlim obžalovanjem. Pa tudi tebi je nisem nikoli kupila. Bila ie tako draga. Ali je še vedno tako?"
Menda nisem še nikoli zavestno pomislila na to, ali je čokolada draga. V tem trenutku sem se pa domislila, da hodim dan na dan mimo izložb s čokolado in jih mimogrede tudi ogledujem, pa mi nikoli ne prirl^ na misel: Vstopim in si kupim.
— Da, sem odvrnila. Precej draga je.
— Koliko stane na primer ta košček? vprašala in potežkala zavitek.
Približala ga je očem in prečitala:	sto
gramov.
stopetdeset dinarjev, sem odvrnila negotovo.
— Toliko! je zaklicala. Saj to je malone en dan moje pokojnine.
' — Približno.
— Ne, česa takega si nekdo od nas ne more privoščiti.
Previdno je položila tablico čokolade na mizo in se zamislila.
Prenehala sem jesti.
Koliko stvari v svojem življenju je takole ogledovala, potlej pa je krotko odrvnila od njih pogled in dejala: ne, česa takega si nekdo od nas ne more privoščiti. — In jaz sem jo gledala povsem mirno, niti z očesom nisem trenila; bilo je tako samoumevno. Saj takrat še nisem vedela, da vsakokrat umre v njej otrok, ki je tako trdno veri el, da vse čudovitosti tega sveta čakajo prav nanj_______
— Pojejva to čokolado, sem rekla.
Prestrašeno me je pogledala.
— Da, pojedli jo bova, zdajle precej.
Ne da bi jo razvila, sem jo prelomila na dvoje. En del se mpoložila prednjo. Mati se je nekaj trenutkov obotavljala, potlej me je
pogledala in se nasmehnila, navihano, otroško:
— Misliš?
Pokimala sem.
Vse skupaj je bilo zelo preprosto.
— Trenutek, sem, rekla, odložila slušalko in odšla pogledat na ono stran pregraje. Res je ležala tik ob njej drobna, zlata zapestnica i medaljonom; na njem je bila vtisnjena zelena štiriperesna deteljica. Pobral sem jo.
— Srečo ima., sem nato zaklicala v teletom Tu je in lahko pride ponjo. Malo zatem je onkraj ograje obstalo dekletce v rdečem plašču.
— Prišla sem po zapestnico, je rekla. Imela je ljubke, modre oči, ki jih je vznemirjeno upirala vame.
Vzela sem zapestnico iz predala.
— Tu je, sem rekla.
Zlepa ne bi komu tako -ada dala zapestnice.
— Hvala, je rekla preprosto. Njen obraz pa je prepeval: hvala, hvala, hvala .. . Dekletce je potegnilo iz torbice ličen zavitek in šopek vijolic.
— Dovolite, je šepnila vsa zardela.
Preden sem se prav zavedela, je pozdravila in odbrzela.
Kakor slednji dan je mati sedela na oni
sirani mize in me čakala. Bila je malo bolj bieda kakor navadno. Poroči jo je dušilo. Spomladi je vedno slaba. Molče me je gledala. Pravkar sem dajala vijolice v kozarec.
— Dobila sem jih, sem ji pojasnila. In tole tudi.
Iz torbice sem vzela zavitek.
— Res?
Nejeverno me je gledala.
— Res. Neko dekletce je pri nas izgubilo zlato zapestnico. Jaz sem jo našla.
— Lepo.
— Kaj?
— Lepo, da si jo lahko razveselila.
Obstala sem. To je tisto. Dekletce je prišlo
in odšlo. V meni pa je nekaj ostalo. Sredi dela in vrvenja se nisem zavedela, kaj me radosti. Sedaj vem. Nekoga sem razveselila ...
— Čokolada bo za Mišo, je rekla mati, kakor da zaključuje neko misel.
— Da, za Mišo bo.
Spogledali sva se in se nasmehnili. Potem sem sedla k mizi.
* * *
Vedno me gleda, kadar jem. Z vidnim zadoščenjem. Pravi, da se mora tolikokrat spominjati, kako mi v vojni dostikrat ni imela kaj dati, in kako sem jokala. To u je trgalo srce. Zato si ne da vzeti zadovoljstva, da bi me ne gledala, kadar jem.
bi zasmodil. Drugo jutro je bil pa Albin s partizanske Sunske komande v hiši, ko sem na kolovozu pod lipo zagledal gestapovske raztrgance. Videl sem se že kar na onem svetu, hišo pa v ognju, oni so šli pa mimo ... Martina pa še tudi niso spustili. No, veliko bi ti še lahko povedal, ampak boš pozneje, ko zrasteš, bolje razumel. Če bog da, d& učakamo konec vojske, boš še marsikaj zvedel. Ja, kje so časi, ko nas je skrbelo le, če bomo pravi čas poruvali ozimnico pa pred snegom napravili steljo. Danes nas skrbi, če bomo ostali živi.
XXX
Te dni sem se sešel s Kolenčevimi v Javornikovem Peklu, kjer so grabili listje. Stoletne bukve v tisti globači se obletijo mesec dni pred drugim drevjem tam okoli. Za vzrok ne vem. Zdaj bukve tam govorijo že z molkom; ne pogovarjajo se, šepetajo kot poleti. Vseeno jih grem rad poslušat.
— Take hude jeseni kot je letošnja pa že dolgo ne! — je rekel Kolenčev Jurij. — Najprej nam je pregorel motor, da smo morali dva tedna vse zobanje rezati na roko, pa tudi mlin je vseh štirinajst dni stal. Potlej sem kake trikrat pojal divjo svinjo iz Doline, ki je ponoči rila po krompirju. Ko smo kopali krompir, je deževalo, korenje je pa tako brez zeli, da moraš domala vsega puliti s kolom. Povrh vsega se je pa ... o ti spak ti tak... Saj pravim, take nadloge pa že dolgo ni bilo! Ko je bilo grozdje že zrelo pa ko smo obesili koruzo ob steno, se je od nekod pritepla tropa podgan. To ti je bilo ponoči cviljenja pa škrebljanja pa po-janja vražjega podganjega, da ni bilo moč spati! Sem mislil, da jih bom ugnal š kraguljčkom. Ko so bili še rajnki stric Matej živi — no, saj ti jih ne pomniš — se je tudi nekoč priklatila podganja tropa, pa so stric eno ujeli pa ji privezali kraguljček. Seveda je podgana hitro poiskala svojo tropo pa jo preplašila. Tisto podgano s kraguljčkom so ubili nekje v Resju. Si ga videl, zlomka, kam daleč ti to gre! No, tudi jaz sem eno ujel pa ji privezal kraguljček. A ti ni spak pod-' ganji tisto noč zvonil po skednju, po šupi, okrog hleva, na dvorišču, na podstrešju pa okrog kašče! Tropa jo je res nekam pretegnila, ampak ta z zvoncem je pa , vsako noč tško zganjala, da smo še manj spali kot prej! Neki večer, ko je zvonila v trti, sem zagnal oklešček v gredi; nekaj je padlo na tla, pa odzvonilo za čebelnjakom. Drugi večer je pa spet zvonila po podstrešju. Saj pravim, takih težav pa še ne! Potlej je pa zvončaste le zmanjkalo, čez dva dni je bila pa tropa nazaj! Vedel sem, kako se da pregnati, ampak žival se človeku vseeno smili. Pa nisem mogel drugače. Eno sem spet ujel v čeber z vodo, potlej sem jo pa pritisnil z desko k tlom, pa jo suval z oščipeno prekljo, da je cvilila in se drla, da je letelo skozi ušesa in d je še Pajnar-jev pes začel lajati. Ampak tisto drenje je pa le pregnalo tropo, domačih mačkov pa tri dni ni bilo k hiši... No, potlej je pa stelje zmanjkalo; komaj smo pričakali tele bukve, da se ospo. Zdaj je pa še repa v zemlji, nismo zmogli vsega. Za takrat, ko bo res treba listje grabiti, pa bogve, kakšno vreme bo. Sejali pa še tudi nismo nič. Letošnjo jesen nas pa res , onegavi.
XXX
Vem, da je macesen pod planino tiste jeseni pred trinajstimi leti žarel kot letos in da so se pogovarjale bukve isto kakor letos, šepetaje, dokler se niso osule, potem pa z molkom. Le takrat za to nismo vedeli, ker je rumeni macesen prekričala kri, bukve pa preglušilž groza. Obraz Kolenčevega Jurija je bil pred trinajstimi leti zasekan z gubami; ni vedel, če bo ostal živ, kajti vsak dan je dišalo po krvi in smodi. Tudi letos je Jurij zaskrbljen: hudo, zares hudo je, če ti golazen krati spanje in če ti repa opuhne, pa če imaš še toliko zdravega korenja, in pese pa krompirja.
Cez trinajst (ali pa trikrat trinajst) let bo spet žarel tisti macesen (ali pa oni nad desno drčo) in bukve v Javornikovem Peklu (ali pa one pod Pajnarjevim Lazom) ne bodo spremenile govorice. Jurij (ali pa Jernej) bo dejal, da je hudo, če mu bo zemeljski udor zasul hišo, pobil družino in odtrgal nogo. Morda se mu bo pa samo majal votli zob. Hudo je, bo dejal. Prvič, boli te, pa še tistega, kar imaš, ne moreš zgristi, kot bi bilo treba. Ce pa sediš na zobarjevem stolu, je pa tudi tako preklensko zoprno, da bi raje ves dan drva cepil, kot pa prenašal tisto.
Matija KališniK j
Nenadoma pa je Bojan po-duhal v zrak in vprašal: »Kaj pa delaš, Tanja, da se tako praši?« — »Meni pa se zdi, da diši po prismojenem,« je rekel Marko. Tanja se je razhudila: »Ti sam si prismoda! Kaj pa naj delam takega?« — »Glejte, glejte!« je tedaj zaklical Aleš, »glejte, kako se svetlika zunaj!« Vsi so se ozrli: za okenci je res utripala nekakšna medla rdeča in modra svetloba. »Pa menda ni . . .«
Toda Aleš ni utegnil dokončati stavka. Njega jn ostale tri je nenadoma zgrabila strahovita neznana moč in jih v loku treščila ob steno. Zares, če ne bi bila njihova raketa zgrajena tako trdno in prožno, bi se bili gotovo znašli zunaj, v pogubni praznini. Tako jih sicer ni doletelo najhujše, vendar pa je bil njihov položaj več kot klavrn: onemoglo so viseli ob steni, niso se mogli ganiti in ogromna teža — tako se jim je zdelo — ki jim je ležala na prsih, jim ni pustila dihati In jim je potiskala vse misli iz glav.
Marko, Aleš in Bojan so ždeli vsak v svojem kotu in kdo ve kaj tuhtali — saj niso imeli nobenega posebnega opravka in tudi vožnja skozi vsemirje laliko postane sčasoma enolična. Le Tanja se je neumorno, s pravo gospodinjsko vnemo sukala po raketi: to in ono je preložila, tod ln tam malo pobrisala ali podrgnila. »Zakaj pa nihče nič ne reče?« se je skoraj žalostno oglasil Bojan. »Kes. strašno tiho je,« je pritegnil Aleš. Zdaj so se šele zavedeli: vsenaokrog sama neskončna tišina. Od nikoder ne more prodreti niti najmanjši šum. Naj se okoli njih zgodi karkoli, vse ostane brez glasu. To je bil kar grozljiv občutek — da so se še bolj pogreznili'v molk.
piitka
Katica
v prst! Naj se je še tako mučila z njo in skrbela zanjo — putka se je je bala in bežala proč, če se ji je le približala. Ta štorija se je vlekla dneve, tedne in končno je Katica skoraj docela obupala, da bi postali s putko kdaj prijateljici. Tedaj pa ...
Po kosilu je Katica kot običajno nalila v eno skodelico vodo, v drugo pa vsula koruzno
kašo in stekla na vrt. Sredi stopnic pa je obstala kot ukopana. Prebledela je in — pok — sta ji skodelici zdrknili iz rok in se razbili na kamemiitih tleh. Izza napol odprtih vrtnih vrat se je priplazil na dvorišče črni sosedov pes in zdaj je stal dva metra proč od njene putke in jo ogledoval s poželjivimi, divjimi očmi. Putka je od strahu tako otrpnila, da še zakokodaj-
satl ni mogla. Stala je na eni
sami nogi, vrv, na katero 'je bila privezana, se je napela že čisto d<j konca, tako da ni mogla nikamor več -—- te oči pa ji je sijala taka groza, da so Katico v hipu oblile solna. Kaj storiti? Preden bo priklicala očrka in mamico, bo že prepozno. Pes je dvignil nogo, še drugo, in se prestopil še za korak bliže. Tedajci se je putki v
smrtni grozi vendarle Iztrgal 1-z
grla dolg, presunljiv: »Kokoko-dajs!«
V tem hipu se je Katica odločila. Stisnila je roke v pesti,
zamižala in se s trdnimi koraki na-potala proti psu. Ze je slišala njegovo globoko, poželjivo hlastanje, v obraz ji je butrnila vroča sapa iz odprtega gobca. Vdihnila 'je še enkrat globoko
sveži pomladni zrak, nato pa se je postavila pred putko, divje zatulila in pričela kot ponorela mahati z rokaimd. Oči si ni upaia odpreti. -Miže je čakala, da bo prišlo tisto naj hujše. Pes se je potuhnil. »Zdaj se pripravlja na naskok!« je pomislita Katka. Stopila je za korak naprej in še enkrat zamahnila, kar se je le
dalo. Roka je zadela na nekaj trdega, kosmatega! Fes je presunljivo zacvilil. Katica je v smrtni grozi odprla oči — i.n ravno še videla, kako se pes s podvitim repom ves v strahu plazi skozi vrtna vrata nazaj na cesto!
Torej je ni požrl! In putka, putka je bila rešena! Katka si je oddahnila tako globoko, da
se je slišalo po vsej ulici. Tedaj se je zgodil še drugi čudež: ob nogah je zaslišala nekakšno
godrnjanje. Ozrla se je proti putki.Putka je razprostrla peruti in se -švrk- dvignila od zemlje — ter pristala na Katki ni 1-2mi. Potem jo je s kljunčkom dvakrat dregnila v nosek, češ: »Ne zameri, Katica, da sem bila grda do tebe, od zdaj naprej te imam pa neznansko rada!« In res od testega dne sta Katka in putka najboljši prijateljici. Niti ure ne zdržita druga brez druge. Putka se je nič več ne boji in v zahvalo ji znese vsak dan veliko belo jajce.
Napisala Natika Lorene
stavljati, kako bi bik) krasno, če bi imeli putko? Nikoli več 'ji ne bi bilo dolčas po Ivici in Milenki. Ves dan bi pasla putko. Zjutraj bi jo privezala na vrtu, potem bi ji prinesla zajtrk in
kosilo in večerjo in po jajca bi hodila v gnezdo in vse bi bilo tako neznansko zabavno!
Mamica bi ne bila mamica, če ji Katičine prošnje ne bi šle do srca. Rekla je ženski, naj malo počaka in odšla prebrskat
omare. In čez nekaj minut je bila Katica lastnica čudovite čopaste putke.
Toda Katičino veselje se je kmalu sprevrglo v globoko žalost. Putka je ni 'marala! Vsakič, ko se ji je Katka približala s skodelico v roki, je divje za-kokodajsala, razprla perutnice in jo ucvrla proč, kolikor so ji le dale noge. Če se je Kati le ji prigovarjala, jo je vščipnila
ni in jo — meni nič, tebi nič — zbaše ženski v košaro!
Previdno je smuknila v vežo in se za vsak slučaj skrila za stopnice. Tedaj je zaslišala, kako ženska razlaga mami: »Imate mogoče kaj stare obleke, čevljev — imam jajca, kure!« — in res, prav tedajci je prišlo do K ati čin ih ušes:	»Kc-o, ko-o,
kooo . . .« PUTKA! Katico je kar odneslo izpod stopnic. V hipu jo je minil ves strah. Ena,
dve, tni — in že je čepela poleg velike košare, iz katere jo je nezaupljivo ogledovala prekrasna rjava putka z čopasto glavico in mogočno rdečo rožo.
Katica se je ozrla proti mamici s tako gorečo prošnjo v očeh, da je mamica s težavo ostala resna. A putka je bila
Katica je bila majhna punčka. Kcmaj pet let ji j s bilo. Stanovala je v beli hišici ob dolgi,
široki cesti. Imela je očka in mamico in bratce in sestrico. A kaj, ko so bili bratci in sestrice toliko večji in pametnejši od nje! Vsi so hodili že nekaj let v šolo in doma so se pogovarjali česio tako čudno učeno, da
Kaj se je zgodilo? Komet jih
je ujel v svoj rep! Ko je raketa zašla v njegovo območje, jo Je komet g silovitim pospeškom potegnil za seboj. In zdaj ja drvela za njim n podvojeno naglico — toda kam? Iz ponosne
zavojevalke vsemi rja se je spremenila v neznatnega spremljevalca gizdave repatice!
Ko se je hitrost spet ustalila, je otrokom počasi odleglo. Spet \\il so se lahko premikali ln tudi v glavah se jim je bistrilo. Toda
dolgo je trajalo, preden jim je fMk zprišlo do zavesti, kako je prav- IIP//// / zaprav z njimi. Potem	pa so	Žj	j j J, j
tiho, poraženo strmeli	v ne-
skončno, nedogledno bi nedo-umno prostorje, ki je nenado- h? '/h
ma pokazalo svojo strašno- in so- r jtj ^ vražno moč. Nazadnje	se je	j
oglasil Aleš, a sleherna njegova i beseda jim je parala srce in pa-met; »Komet . . . Tudi kometi imajo večinoma svoja določena rj-—D' pota, svoje nebesne tire. Zrnc-raj spet se vračajo v naš sončni
sestav . . . Toda njihova	krožna	//A!0£
doba traja po nekaj let,	po ne-	A
kaj desetletij ali pa tudi po 'J jf več sto let .. . Mogoče nas bo f nekoč spet zaneslo . . .« A ni mo- <<r''A.> gel končati. Predstava je bila preveč nedoumljivo grozna: vso V/* ZT večnost samotno krožiti po /j v praznini ...	I
posrečilo, da jo je ujela in jo vzela v naro-čje, je ves čas jezno rentačila, sitnarila in — ojoj, enkrat, ko jo je Katka ravno najbolj nežno božala in
jih Katica sploh ni razumela,	draga, strašansko draga in ma-
Tudi v hiši ni bilo nobene punč-	mica je najprej odločno odki-
ke, ki bi bila tako majhna kot	mala. Tedaj se je razvezal Ka-
ona. Nekaj hiš naprej čez cesto	tiči jeziček in stekel kot še nista sicer stanovali Ivica in Mi-	koli: Ali s-i more mamica pred'
lenka — a po cesti so dan Jn noč švigali avtomobili in mo-
psa. Še medvedov in volkov in	'
kač ne, res ne! Ampak Katica
čas j: je bilo sami. Saj je imela	,	»	>•„"	■	♦
je z iijimi — a vsakič^ se ji je i	„	J'
Miha Klinar:
Bezek je vrtnarček, rožicam zaliva, rožicam zaliva: zraven še krojaček in oblake šiva. in oblake šiva, dokler ni dolina, dokler ni dolina vsa od megle siva.
Prhratarfi z radarjem
Dežek je krojaček,
megle sive šiva, megle sive šiva, dokler ne raztrže, dokler ne raztrže jih igrivi veter in že mednje vrže goste zlate mreže sonček-zlati ribič.
iz svojega grla oddaja neprestano in to tako kratke in tako hitro, da si jih, sledi kar 170 v sekundi. Naravoslovci so ugotovili, da si na podoben način pomagajo tudi druge živali in celo največji sesalci, kiti. Znana je neka jegtilja, ki oddaja namesto zvočnih električne *krike« in iz njihovega odboja kaj točno ugotovi odda1'-	•	a	aii	sovražnika.
Tole tu je Čukov Jožek iz Dolnjega Logatca, naslikan na dan volitev. -lože nj volil, ker mu niro dal! listka. Bo pač še nekaj časa čakal na listek, naš Jože!
Njegova najljubša jed? Fižolova juha in »mesu«! Njegova velika ljubezen — ata! Ata izdeluje smučke za logaške fantičke, zato je ra. zumljivo, da je Jožetovo najljubše o-pravilo — z dilca-mi na nogah po hribu navzdol!
Ko bo Jože velik, bo delal »kozolce«. Tako pravi. Bati se je le, da mu bodo naše tovarne gospodinjskih potrebščin hudo konkurirale
Sonček-zlati ribič, sit predolge preže dežku sive niti, dežku sive niti z mavrico prereže.
Kaj stori krojaček? V bale arž poveže grobo sivo sukno, grobo sivo sukno. nanj k "počitku leže.
kamenite stebre in se z žalostjo V cčeh zagledala proti hiši, kjer sta stanovali Ivica in Milenka.
Nekega sončnega dopoldneva se je primajala proti hiši ženska v širokem nabranem krilu in s črno ruto, zavezano skoraj db oči. V vsaki roki se ji je pozibavala orjaška pletena košara. Katici je postalo kar nekam tesno pri srcu. Zjutraj ni bila ravno preveč pridna. Ni s: hotela umiti zob in polila jr-kavo. Kaj, če se mamica spom-
in za konec še nekaj ta vas! Kako iz odmeva ugotovite oddaljenost gore. ki se je na njej odbil vaš glas? Preprosta reč — Je sekunde preštejte, ki potečejo med vašim krikom, in odmevom, ter jih pomnožite 8 340 (to je hitrost zvoka v metrih na sekundo) in delite £ 2; rezultat je že kar oddaijjsg« nost v metrih
SEVERNI MEDVEDI IN JASTREBI PLESCI V ZAGREBŠKEM 2IVALSKEM VB-’*-'"
RADIO LJUBLJANA
S POR H D V PRIHOD NIL M THDNU
Poročila ob nedeljah in praznikih:
6.03 Poročila in vremenska napoved.
7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda.
13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila.
15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila.
10.30 Radijski dnevnik.
22.00 Napoved	časa,	poročila,	vremenska	napoved in pregled spo-
reda za naslednji dan.
22.55 Poročila.
Poročila ob delavnikih:
5.05 Poročila in vremenska napoved.
6.0-0 Napoved	časa,	poročila,	vremenska	napoved, pregled dnev-
nega sporeda in obvestila.
7.00 Napoved časa. poročila. vremenska napoved in radijski
koledar
8.00 Poročila.
10.00 Napoved-časa in poročila.
13.00 Napoved	časa,	poročila,	vremenska	napoved, pregled dnev-
nega sporeda in obvestila.
15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila.
17.09 Napoved časa in poročila.
19.3-0 Radijski dnevnik.
22.00 Napoved	časa.	poročila,	vremenska	napoved ln pregled spo-
reda za naslednji dan.
22.55 Poročila.
PO
^EDELJER
APRIL
14
5.00—5.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.3-0—6.40 Reklame.
6.40—S.45 Naš jedilnik.
(8.06—11.00 oddaja na valu 202,1 m in 93.9 rnHz)
3.05 Ork: estra ln a matineja.
9.00 Radijski roman — Roger Vailland: 325.000 frankov.
9.20 Priljubljeni solisti in dueti v narodni glasbi.
9.45 Črnski pevec — Billy Ecksti-ne.
10.10 Dopoldanski koncert komorne glasbe.
11. (H) TJ vo d n a m elodii j a.
11.05 Radijska šola za srednjo stopn.io — Prof. Janez Tomšič: Dvoboj v naravi.
11.35 Zabavna revija.
12.00 Emil Reesen: Danska rapsodija, Maurice Ravel: Bolero.
12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrtne popenjalke in plezalke.
12.40 Umetne in narodne pesmi
poje Planinski oktet iz Maribora.
13.15 Izbrali smo za vas — (Spored lahke in zabavne glasbe).
14.05 Radijska šola 'za višjo stopnjo: Boj za zemljo pod goro Sila.
14.35 Ksš:	poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15-15 Zabavna glasba, me.
15.40 Listi iz domače književno-
sti — Jeio Gašperšič: Hlebec
dobrote.
16.00 Portreti jugoslovanskih oper_ n ih pevcev:	basist Ladko Korošec.
17.10 Popevka tega tedna.
17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na poti).
13.00 Mladinska oddaja — Posnetki javne oddaje v Ravnah.
18.45 Radijska univerza — Psihologija živali — I.
1S.CO Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije — Dirigent Bogo Leskovic, solist Andre Navarra — Igor Stravinski:	Ognjeni ptič,
suita. — Antonin Dvorak:
Koncert za čelo in orkester
— Johannes Brahms: Četrta
simfonija — V odmoru koncerta — Kulturni razgledi — Stane	S aksida:	Filozofij a
danes.
22.15 Dva slavna ameriška plesna orkestra — Count Basie 'in Bennv Goodman.
23.00—23.15 in 23.30—23.43 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
vmes rekla-
II. PROGRAM
(na valu 202.1 m in 98.9 mHz) 14.00 Blaž Arnič: Koncert za vio-
lino in orkester. Nikolaj
Rirasid-Korzakov:	Car	Sal-
tan. simf. suita.
15.M Napoved časa, poročila in vremenska napoved.
15.1*0 Ljubljanska kronika in obvestila.
15.25—16.00 Igra narodni ansambel
p. v. Silva Tamšeta.
TO
REK.
APRIL
11
6.—7.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
S.05 Venček narodnih. — Sodelujejo: Veseli planšarji. Janko Smolnikar, Janez Jeršinovec : n V o kaln i kvintet.
8.35 Orkestralne miniature.
9.00 Zabavni mozaik.
9.30 Slavni pevci in virtuozi vam pojo in igrajo.
10.10 Srečanje na Biflovem stolpu (francoska zabavna glasba).
10.50 Hammona orgle v ritmu.
11.0*1 Uroš Krek:	Simfomietta —
* (Orkester Slovenske filharmonije, dirigira Samo Hubad).
11.30 Za dom in žene.
11.45 Alpski pozdravi.
12.09 »Slovenski utrinki« — (Narodne pesmi izvajajo solisti ob spremljavi orkestra).
12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Breznik: Gnojenje vinograda.
12.40 Simfonični plesi Johanna Straussa. E. Granadosa. I. Albeniza in Fr. Piche.
13.15 Operetne uverture.
13.49 Fester spored opernih melodij — G.- Puccini: Madame Butterflv, dvospev ljubezni, B. Smetana: Prodana nevesta, zaključni prizor. W. A. Mozart: Čarobna piščal, koračnica svečenikov in arija Sarastra. L. Delibes: Lakme, duet iz 2. dejanja, L. v. Beethoven:	Fidelio,	tercet, G.
Verdi: Ples v maskah, arija Renata ;z l. dejanja.
14.20 Za otroke — Smolej Avgusta: Zakaj na Zarici ni ptic pevk.
14.35 Naš:	poslušalci čestitajo in
pozdravlrj a j o.
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Potopisi in spomini — Ivan Gros: Gandesa.
16.00 Za ljubitelje in poznavalce — Anten Bruckmer:	Uvertura v g-molu (Haaški filharmonični orkester, dirigira Wil-
lem v s n Otterloo), Ludtvig vsn Beethoven:	Koncert za
violino in orkester (Solist David Oistrah. simfonični orkester, dirigira Sixten Ehrl ing).
17.10 Zabavzi' potpourri.
17.40 Dvajset minut s kvintetom Jožeta Kampi ča.
13.00
18.30
18.45
19.00
19.30
20.00
22.15
22.35
23.00-
Spojtni tednik.
Iz zakladnice jugoslovanskih
samospevov.
Domače aktualnosti.
Zabavna glasba, vmes reklame.
Rad i j sk i dn e vn ik.
Najboljši jugoslovanski zbori vam pojo — VHI. Mladinski mešani zbor I. gimnazije v Celju p. v. Egona Kuneja. Radijska igra — Zvonimir Bajsič: Rahla pomladna zemlja — Režija: Maša Stavčeva, v glavnih vlogah: Minea Jerajeva, Boris Kralj in Janko Hočevar.
Zavrtimo naš glasbeni globus (zabavna glasbena oddaja.)
Za prijatelje jazza.
Vokalni ansambel The four Freshmen in pet saxofonov. -23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM
(na valu 202.1 m in 93,9 mHz)
14.00 Plošča v ploščo.
15.09 Napoved časa, poročila in vremenska napoved.
15.10 Ljubljanska kronika in obvestila.
15.25 »Prvi koraki1 v svet glasbe« — izvajajo gojenci glasbenih šol Ljubljana-Center. Siška-Bežigrad in Vič.
15.45—16.00 Filmska kronika.
SR
EDA
APRIL
16
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
(8.00—13.00 oddaja na valu 2034. m in 98,9 mHz)
8.05 Pisana paleta.
9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev).
9.15 30 minut za ljubitelje narodnih in domačih melodij — Igrajo in pojo:	Planinšiči
kvintet, Ljubljanski komorni zbor, Tone Kozlevčar, Avgust Stanko, vokalni kvim_ tet »Anton Neffat« in Zadovoljni Kranjci.
9.45 Pet pevcev — pet popevk.
10.10 Skladbe o mestih in deželah.
11.00 Vrtiljak zabavnih melodij.
11.35 Radijska šola za višjo step-njo (ponovitev): Boj za zemljo pod goro Sila.
12.05 Mali koncer.t solistične glasbe — G. Tartini: Sonata za violino in klavir (Joseph. Szi-geti, Carlo Bussotti), J. Strauss:	Življenje umetnikov, parafraza n-a valčkovo temo (Bdith Famadi).
12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Franc Mežan: Kako kaže reja prašičev.
12.40 ^kiliadhe Josipa Proč haske
igra Mariborski instrumentalni ansambel.
13.15 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — (Ljubičica — Oj,
. Moravo — Kolo — Ja te ljubim — Aprilsko cvetje —
Niko lepše u selu ne živi —
Sokačke igre iz Baranije — S-nošti dojdov — Doj čine sime — Sam sc Jovo niz Du-
nava vozi — Oj, Dunave — Tamburice — Moj dr a gane — Resavka — Pesmi iz Pomo-ravja.
14.05 Radijska Šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — Prof. Janez Tomšič: Dvoboj v naravi.
14.35 Naši poslušalcii čestitajo in pozdravljajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Pri klasičnih mojstrih — Guillaume Apolinaire:	Postopač po dveh bregovih.
16.00 Koncert po željah.
17.110 Sestanek ob petih.
17.30 Italijanske in francoske popevke.
13.00 Kulturni pregled.
18.15 Klavirske skladbe mladih slovenskih skladateljev M. Žigon:	3 preludiji — S. Vremšak: Sonatina. L. Ran-čigaj: 3 mladinske skladbe.’
18.30 Glasba narodov sveta:	Mehika.
18.50 Razgovor o mednarodnih vprašanjih.
19.09 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Cl. Debussy: Pelleas in Me-lisande, 3., 4. in 5. dej. Opera v izvedbi solistov in or-
• kestra pod vodstvom dirigenta Ernesta Ansermeta. — Libreto interpretirajo člani Slovenskega narodnega gledališča in Mestnega gledališča. Režiser: Mirč Kragelj.
21.50 Glasbena medigra.
22.15 Predstavljamo vam orkester Angelini.
22.15 »Praznik za godala« — David Rose z godalnim orkestrom.
23.09—23.15 m 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM
(na valu 202.1 m in 98.9 mHz)
14.00 Dve skladbi H. Berlioza — Uvertura »Les Frane Juges« op. 3 Harold v Italiji, simfonija za violo in orkester.
15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved.
15.10 Ljubljanska kronika in obvestila.
15.25—16.00 Operetna glasba.
€1
rs?TF'-
APRIL
17
Četrtek, it. aprila
5-Ou—8.00 Dobro .iutro! (pisan glas beni soored) — vmes ob n.30—6.4D Reklame.
0.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Rukcrreti Stevana S. Mo-kranjca.
8.35 S kitaro p-od oknom — (italijanske in španske serenade).
9.00 Dopoldanski divertimento — Glinka: Valček — Berlioz: 3 odlomki iz Faustovega pogubljenja — Delibes: Silvija Stiel: Buleska.
10.10 Za ljubitelje popevk.
11.00 Orkestralni odlomki iz oper in baletov.
31.30 Cicibanom — dober dan! — (Turkmenska pravljica: Sosedov vinograd).
11.45 »Jurčkov dan v pesmi m besedi* — (pojo otroški zbori, solisti in dueti).
12.00 Od melodije do melodije z majhnimi zabavnimi ansambli.
12.30 Kmetijski nasveti — Prof. Josip Priol:	Sadne sorte ln
sadni tipi.
12.40 »Po domači deželi — Skladbe V. Parme in J. Ipavca v priredbi Kruna Cipcija in F. Bernarda igra orkester mariborske opere p. v. Jakova
Cipcija.
33.15 Spomini na Broadivav z orkestrom Werner Miiller.
13.40 Popularne melodije iz orkestralne glasbe — G. Rossini: Tatinska sraka, uvertura — A. Glazunov: Pomlad iz baletne suite »Letnj časi« — J Brahms: Madžarski plesi.
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Humoreska tega tedna — Mi-hail Zošeenko: Dve veseli.
16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji — G. F. Haendel:	Chaconna — M.
Musorgski:	Vizija — L. M.
Škerjanc:	Moderato-cantabi-
le. Lento, Lento — G. B. Pergolesi: Kje je tisti lepi
cvet — C. Debussy: 2 etudi — M. Musorgski: Pesem bebca Vanje — B. Britten: In-terloidij — F. Chopin: 4 preludiji — M. Musorgski: Duša — M. Milojevič:	Srbski
ples — F. Chopin: 4 preludiji — J. Slavenski: Pesem in ples. — Sodelujejo: Anica Cepe (sopran). Miroslav Can-gafovič (bas), Jože Pikelj (harfa), Ali Dermeij (violina), Vlado Požar (čelo), Glta Maly, Zdenka Lukec-Car, Aleksander Brailowsky in Marijan Lipovšek (klavir).
17.10 Popoldanski oocktail — a) Ansambel Mojmira Sepeta, b) Češki plesni orkestri.
13.00 Radijska univerza — Dr. Josip Mal: Naši gradovi.
18.15 Karol Pahor: 3 pesmi za glas in orkester — (Solisti Bogdana Stritar, Ladko Korošec, Miro Brajnik, Ljubljanski komorni orkester, dirigira
Jakov Clpoi), Vilim Markovič: Rapsodija v A-duru (Izvaja orkester Zagrebške filharmonije, dirigent Silvije Bombardelli).
18.45 Četrtkova reportaža.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
13.50 Tedenski notranje-poli-tični
pregled.
20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — Sodelujejo: Vaški kvintet z Reziko
in Sonjo. Veseli godci in sekstet bratov Pirnat iz Jarš.
21.00 Ady Kr,dre: Ljubil bi, če bi
. .j;-1 me 'ljubili.
21.30 Manuel Ponče: Sonata bre-ve. —.Igor Stravinski: Koncert za dva klavirja solo.
22.15 Reportaža s tekme za pokal evropskih prvakov Moda-sport (Carigrad): A3K Olimpija.	“
22.30 V plesnem ritmu.
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
U. FROORAM
(na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
14.09 Od arije do arije.
15.00 Napoved časa, poročila in
vremenska napoved.
15.10 Ljubljanska kronika ln obvestila.
15.25—16.00 Igra pihalna godba
JLA p. v. Jožeta Bruna.
PE
TEK
APRIL
18
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
(g.oo—11.00 oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz)
8.05 Glasbeni album.
9.00 Radijski roman — Vladimir Babula:	Planet treh sonc
o — I.
9.20 Iz našega arhiva zabavne
glasbe.
10.10 Dopoldanski koncert solistične glasbe.
11.00 Pesmi in plesi raznih narodov.
11.30 Za dom in žene.
11.40 Igra trio Dorka škoberneta.
12 00 Tri rapsodije — B. Bučar:
Zumberška rapsodija. F. Liszt:	Madžarska rapsodija
št. 6. M. Gould: Kovbojska rapsodija.	.
12.30 Kmetijski nasveti Ing. Bine Stritar: Kako globoko bomo rahljali ineorali za bogate pridelke.
12.40 Veseli godci igrajo poskočne
13.15 Od arije do arije (Odlomki iz oper »Mefistofele«. »Seviljski brivec«, »Carmen«, »Luisa Miller«, »Turandot«. »Faust«, »Adriana Lecouvreur«, ;Krat-ko življenje« in »Leteči Holandec«),
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Majda Klemenčič. Novice iz pomladnega gozda.
14.35 Naši poslušalci čestitajo m
pozdravljajo.	...
16.15 Zabavna glasba, vmes rekla-
15 40 Iz svetovne književnosti Ku Yu: Svetba.
16.00 Koncert ob štirih —- Fd® Mendelssohn: Hebridi, uvertura (Orkester Radia Liub-ljana, dirigira Uroš Prevor-šek, Nikolaj Rimski-Korza-kov:	Koncert za klavir m
orkester (Paul Badura Skoda:	klavir. Dunajski simfo-
nični orkester, dirigira Hen-rv Svoboda), Robert Schumann: Simfonija št. 4 v d-molu (Simfonični orkester iz San Francisca. dirigira Pierre Monteux). Matija Bravničar: Kurent (Orkester Slovenske filharmonije, dirigira Jakov Cipci).
>7 in Glasbena čajanka — a) Pesmi in plesi s Tahitija, b) Godalni intermezzo. c) Igra Ljubljanski jazz ansambel.
IH.on Iz naših kolektivov.
IR 30 Umetne in narodne pesmi pote ženski zbor »Svoboda« Laško p. v. Julija Goriča.
18.50 Družinski pogovori.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Mali koncert Zabavnega orkestra Radia Ljubljana.
20.45 Tedenski zunanje-politični pregled.
20.30 Iz del Arcangela Corellija — (glasbena oddaja s komentarjem).
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.15 Najnovejši posnetki Nat King Cola z orkestrom Billy May_
22.35 Plesna glasba iz nočnega zabavišča hotela Slon v Ljubljani.
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda)
II. PROGRAM
(na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
14.00 Dela jugoslovanskih avtorjev — I. Lhotka-Kalinski: Simfonietta, Stanojlo Rajii-čič: Koncert za čelo in orkester (solist Mirko Dorner).
Demetrij Zebre: Svobodi nasproti.
15.00 Napoved časa. poročila m vremenska napoved.
15.10 Razgovor z volivci.
15.25 Zabavna glasba, vmes obvestila.
15.55—16.00 Ljubljanska kronika.
SO
B0TA
APRIL
19
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Lepe melodije — znani napevi.
8.35 Predstavljata se otroški in mladinski pevski zbor RTV Ljubljana p. v. Janeza Kuharja.
9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Majda Klemenčič:	Novice iz po-
mladnega gozda.
9.30 Vesel dopoldanski pozdrav.
19.10 Pianista Leonard Pennario in Oscar Levant igrata Gershtvina.
11.00 Pionirski tednik.
11.95 Domači napevi Izpod zelenega Pohorja — Sodelujejo: ansambel Vitek. Mariborski ansambel domačih napevov. Tri Mojce in trio Malovrh.
12.00 Operni koncert.
12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: Prodaja živine.
12.40 Zabavna paleta Cola For-terja.
13.15 Z melodijami na delopust. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in
tehnike.
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlj ajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 S knjižnega trga.
16.00 Glasbene uganke.
17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu.
17.30 V poskočnem ritmu.
18.00 Okno v svet:	Hom atije v
Saudski Arabiji.
18.15 Zborovske skladbe in samospevi slovenskih skladateljev
— A. Nedved: Nazaj v planinski raj —.K. Mašek: Bar-
karola — G."Ipavec: Savska
— B. Ipavec: Ce na poljane
rosa pade — R. Savin: Zori
rž rumena — J. Pavčič: Dedek Samonog — A. Lavrin: Belokranjska deklica — M. Kozina: Našo barako zame-lo je — R. Gobec: Drejčni-kov Andrej govori.
18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Veseli večer.
21.00 Melodije za prijeten konec tedna.
22.15 Oddaja za naše izseljence.
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za
tujino (prenos iz Beograda).
IT. PROGRAM
(na valu 202,4 m in 98.9 mHz)
14.00 Malo od tu in malo od tam.
15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved.
15.10 Ljubljanska kronika in obvestila.
15.25—16.00 D. Šostakovič:	Simfo-
nija št. 6 — (Pittsburški simfonični orikester, dirigira Fritz Reiner).
NE™* APRIL 20
6.oo—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav.
7.15 Reklame.
7.30 Radijski koledar in prireditve dneva.
7.35 Polke in valčki.
8.00 Športna reportaža.
8.15 Jugoslovanske	zborovske skladbe in samospevi
8.45 Mladinska radijska igra — A. A. Milne: Medvedek Pu.
9.47 Glasbena medigra.
10.00 Še pomnite tovariši: Spomini španskih borcev.
10.30 Pokaži, kaj znaš (prenos javne oddaje iz opernega gledališča v Ljubljani).
12.00 Nedeljski zabavni potpourri.
13.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
13.30 Za našo vas.
14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — I.
15.15 Prenos meddržavne nogometne tekme Madžarska : Jugoslavija iz Budimpešte.
17.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — H.
18.00 Radijska igra — Paul Wil-lems: Kožuhar (ponovitev) — Režija: Fran 2ižek.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Igrajo veliki zabavni orkestri Radia Beograd. Radia Zagreb in Radia Ljubljana.
20.30 Razvezana pentlja.
21.00 Predstavljamo vam
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za
tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM
(na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
10.30—11.30 Nedeljski	simfonični koncert
14.30—12.00 Lepe melodije.
13.10 G. Rossini:	Semiramide, uvertura, W. A. Mozart: Koncert za violino in orkester št. 5 v A-duru. A. Ba-lakirev: Islamey, orientalska
f SlltSZl^ 3»
14.00 Ljubljanska kronika in ob-vestila.
14.15 Zabavna glasba.
15.00 Na.poved časa, poročila in vremenska napoved.
15.10 Slavni' pevci — slavne ardje.
16.0{)—16.15 Harmonika v ritmu.
NEDELJSKA KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. nemški zdravnik, po katerem se imenuje bolezen zaradi preobilnega delovanja žleze ščitnice, 8. sodobni tržaški slikar ,Lojze-, 14. zaščitena planinska roža, 15. zrelostni izpit, 16. element iz vrste redkih zemelj, 17. skrajni konec celine, 19. kraško vino, 20. azijska država, 21. 21. filozofska šola grškega filozofa Zenona. 23. frnikola, 24. žgjr. hliišč. 25. italijansko žensko ime
— Dantejeva ljubezen. 27. naš tednik za razvedrilo, 28. velika riba. 29. visoke igralne karte. 30. prislov: 32. ime Don Kihotovega konja, 35. Kiplingov romam, 36. pustna slaščica, 38. ime filmskega igralca Curtisa, 39. prelomi, zlomi, 40. vrsta solate, 42. dva enaka soglasnika, 43. visoka planota v Aziji, 44. v kalupu narejen kovinski izdelek. 46. divan. 48. vladar, 16. mesto na Holandskem
1	<2	3	*•	5	6	7	u	8	9	10	11	12	13 ;
								15					
IB						T7	IB	El	19				j
20				S	21			22	m	23			—j
M		*	a	25					26			i-	
27		9	28			S	S	29			m	30	31 | 	1»
			32				33	3^			m	35	i	
36	37			m	38				P	39			I
1(0				ki				m		■ -			
U						n	ki	ki				j	
												Kana	
NAVPIČNO: l. mehko platno srn boljše perilo. 2. kamenina mnlN barve, dosedanji predsednik GO Zveze sindikatov Jugoslavije, 4« del umetniškega imena znatnega bolgarskega književnika, 5. predsednik romunske vlade (Georgiiu), C. vzklik, 7. pritok Odre na_ Poljskem (originalno), 8._ začetnici slovenske knjižne založbe, 9. poseben položaj figur pri šahu, 10. prebivalci evropskega glavnega mesta, n odkriteljica radia (Marja Skloclbtvska). 12. riževo žganje,
13. ime igralke Turner. 18. vojvod-
<1 inski šahovski mojster, 21. pripadnik azijske jezikovne skupine, 22. madžarski pesnik XIX. stoletja. 25. Dickensov psevdonim, 26. jadranski otok, 28. stropno okrasje gledališkega odra, 30. del imena predsednika Vietnama (Ho), 31. območje arabskega kneza, 32. znameniti francoski kiipar, 33. afriška ptica, ki ne leta. 34. nekdanja pokrajina v severozahodni Franciji in po njej imenovana dinastija, 35. najznamenitejši trentarski vodnik, ki je vodil po gorah Ku-gyja. 36. bolgarski knez, ki je peljal Bolgare na sedanje ozemlje, 37. plug. 39. tibetanski duhovniki, 41. skaia. 43. vrtnina, 45. predlog 'v dveh oblikah, 47. kot 26. vodoravno.
REŠITEV PREJŠNJE NEDELJSKE KRI'* ANKE
VODORAVNO:	1. Vesnucci, 8.
vlom, 12. Gaspari, 13. zvalnik. 16. Ankara, 17. smel. 18. oro, 19. Maine, 20. škarje, 22. OM. —b. 23. me, 24. špila. 25. p(rešeren) F(rance), —a. 27. Ag. 29. culica, 31. pijan, 33. rak, 35. Zeta, 36. rekord, 37. amandma, 30. lazurna. 40. srna, 41. Leonardo.
Upravni odbor	i
LEKARNE SEVNICA	i
ob Savi	j
razpisuje mesti:	•
farmacevta, mlajšega, in	T
farmacevtskega tehnika.	;
•
'astop službe takoj. Sta-	j
no vanj e je preskrbljeno.	•
1940-R	j
•
»•»•••»•• •••*•»••
• •«••«••••	••■•••••■	•■•■•••t*
AKUMULATORJE	;
izdelek »Vesna« Maribor,	j
vam strokovno formira,	;
napolni, obnovi in izvrši	i
vse reklamacije »Vesna	?
servis«, Ljubljana, Kolo-	*
dvorska, ni. 18.	1945-R	:
UPRAVNI ODBOR
Tovarne iemo-električmh proizvodov
JOBS
BISTRICA PRI MARIBORU
RAZPISUJE DELOVNA MESTA:
1. ŠEFU KOMERCIALE
POGOJ: ekonomska fakulteta z 10-letno prakso v komercialni službi aM 5-letna praksa na vodilnem mestu.
2. GRADBENEGA TEHNIKI
Vsi interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na gornji naslov ali pa se osebno javijo v upravi podjetja. — Nastop službe takoj ali po dogovoru.	1860-R
Komisijska trgovina »POSREDNIK«, Ljubljana, Resljeva cesta St. 20, sprejme v službo takoj ali po dogovoru trgovskega pomočnika (-co). Plača po tarifnem pravilniku.
1933-R
«*«••••	aflttNi«	IfMlHfl (•t(9M9l
•••»#•••• ■(Nfitt* •#••••«#•	••»•••
T	i
?	Upravni	odbor	•
*	Obratne ambulante	Zele-	i
|	žarne Jesenice razpisuj e	•
i	meste	?
Kamnoseško podjetje
v Ljubljani, Resijeva 38
sprejme
kvalificirane kamnoseke in delavce
ki imajo veselje do priučitve dela na strojih za obdelavo marmorja,	1951-R
FIZIOTERAPEVTKE ?
tel	i
BOLNIČARKE.	\
\ :
Plača po uredbii. Za sam- * sko stanovanje in hrano /- j je preskrbljeno. Nastop i službe takoj.	1944-R	•
•	•••*«•••• ••«•••■■ *•»•••
Upravni odbor	*
Lesno Industrijskega	j
podjetja Tržič	j
razpisuje delovno mesto	f
VODJE	f
FINANČNEGA	|
SEKTORJA	|
Pogoji: sredin j a strokov- ? na izobrazba z večletno • prakso na vodilnem po- ? ložaju v finančni stroki. • Nastop službe je mogoč i takoj.	1941-R	i
TRGOVSKO PODJETJE
»IZBIRA«
LAŠKO
razpisuje delcfvno mesto
POSLOVODJE
Pogoji: visokokvalificiran trgovski delavec ali kvalificiran trgovski delavec z najmanj 5-letno poslovodsko prakso.
Ponudbe o dosedanjem službovanju sprejema do 25. aprila 1958 upravni odbor.	1961-R
g
cxxDooocooooooocc>oooooooo<x>Doooooooooot5oc
METAL1Z1RAM0 IN POVRŠINSKO PREVLEČEMO
z aluminijem, cinkom, bakrom, medenino, svincem, jeklom itd.
— zaradi antikorozijske zaščite vse vrste raznih metalnih konstrukcij, kot so:	stebri, rezervoarji, posoda, destilacijske naprave, ograje, vrata, razni drobni meta,’ li deli itd.
— zaradi obnove obrabljenih delov vse vrste mehanskih delov ali delov raznih aparatov in naprav, kot so: bobni v papirni industriji, razni valji, gredi, sedeži za krogljične ležaje, vsi deli iz litin itd
TAPETO STNO IN N0RMAL1ZACUSK0 ŽARIMO
V ELEKTRO KOMORNI PECI
jeklene objekte teže do 30 ton in velikosti do 3440 krat
12020 krait 3700 milimetrov.
»METALNI«
tovarna konstrukcij in strojnih naprav
MARIBOR
Kdo se ne bi rad vozil s	*
Fiatom 600? Posebno še,	*
če ga bo lahko dobil za	:
100 din, kolikor stane	*
srečka na veliki Krimovi	*
TOMBOLI, ki bo 11. maja	*
1958 na glavnem živilskem	*
trgu v Ljubljani s pričet-	•
kom ob 15. uri. — Zato	*
ne odlašajte z nakupom	f
srečk, ki so že v prodaji	•
v vseh krajih Slovenije.	•
2 Fiata 600,	7 motornih	!
vozil in ostali tombolski	!
dobitki v vrednosti 8 mi-	?
lijonov dinarjev. Kupujte	•
srečke že sedaj, da ne bo	•
prepozno.	1-937-R	f
A8G0. tovarna Ilvll.klh In kamlžnih proizvo.lov, izoia
3
P.
to str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 81 — 6. APRILA 1858
NADALJNJI DVE TEKMI NA ŠTUDENTSKEM KOSARKAftS KEM CETVEROBOJU
Pričakovana izida - vzlic dežju
LJUBLJANA, 12. aprila. Prireditelji privlačnega Študentskega košarkarskega četveroboja zares nimajo sreče z vremenom. Tekme na stadionu v Šiški potekajo tako v kar najneugodnejšem okolju. Hladno je, tla in žoga so spolzka in zato tudi vzdušje samo precej čemerno. Igralcem vseh moštev je treba k poletnim igram zares čestitati, prav tako pa tudi kakim 1500 gledalcem, ki so danes kljub vsemu temu vntrajali na igrišču do konca. Zdaj upajmo samo še, da bo vsaj jutri bolje.
ČSE : FRMCUil 65:54 (35:29)
Čehj so imeli z borbenimi Francozi pravzaprav več dela, kakor je bilo pričakovati. Gostje z galskim petelinom na prsih so se na spolzkem igrišču bolje znašli kot visoki Čehi.
Le-ti	orešli	v
(7V<s
od nasprotnikov. Do polčasa pa so se beli spet znašli in nato do konca tekme Francozom niso več pustili v bližino. Pri Cehih v prvem delu tekme skoraj ni bilo pod koši Konečnega, ki pa je bil zato toliko bolj videti v drugih 20. minutah. Najboljši igralci pri zmagovalcih so bili Krivy, Rojko in Luika-šik, najživahnejši na igrišču sploh pa je bil plavolasi kratko
odstriženi Francoz Degros, ki je
bil z 28 koši tudi najboljši strelec.
CSR: Krivy 16, Lukašek 13, Konečny 11, Rojko 17, Roszival 2, Likavec 2, Stasny 4, Francija: Degros 23, Plangue 1, Boyer 2, Rat 2, Deville 7, Mo-ine 5, Ven 9.
Sodila sta Stefanovič in Kavčič. Ves čas tekme je rahlo deževalo.
Jugoslavija: Bolgarija 71:61 (43:23)
V drugi tekmi so Jugoslovani manj prepričljivo kakor CSR porazili Bolgare. Le-ti so bili mnogo boljši Rot včeraj in se je med njimi najbolj odlikoval Nejcev s 25 koši. Strelci za Jugoslavijo: Dermastla 19, Danev 18. Kandus 8, Lokar 2, Korač 10, Nikolič 12, Radovič 2, Minja 2. Sodila sta pred 2590 gledalci prof. Klojčnik in Munčan.
Danes dopoldne (ob 10. uri) igrajo Bolgarija : Francija in ČSR : Jugoslavija.
ODMEVI S SABLJASKIH DNI v BUKAREŠTI
Našim — vsa treninga in boljšo opremo
Iz Bukarešte se je vrnila naša mladinska državna reprezentanca, fci je nastopila na svetovnem mladinskem kriteriju v sabljanju. Eden izmed reprezentantov — Ljubljančan Andrej Zajec — je napisal za naš list naslednje:
Kandus se je izkazal
vodstvo, toda z mirno igro so
Francozi v 16. min, izenačili in eelo dosegli nekaj košev več
Za tekmovanje, ki je bilo v dvorani Floreasca, je vladalo v glavnem mestu Romunije veliko zanimanje. Vsak dan je tekme gledalo do 4000 gledalcev, pa tudi listi so izide objavljali na prvih straneh. Organizacija tekmovanja je bila odlična. Tekmovalci so bili nastanjeni v
ZAČETEK KEGLJAŠKEGA PRVENSTVA LRS
Kranj, 12. apr. Na štiristez-
nem kegljišču Triglava se je začelo letošnje republiško prvenstvo za posameznike. Tekmujejo na dvakrat 200 lučajev mešano. Ob času poročanja je s prvo serijo končalo osem tekmovalcev; najboljši rezultat je doslej dosege! Starc z 891 keglji.
MLADINSKI TURNIR FIFA
ITALIJA IN ANGLIJA — FINALISTA
V finalu letošnjega miadiin-skega turnirja FIFA v Luksemburgu bosta igrali reprezentanci Italije in Anglije. Italija je v polfinalu porazila Francijo 3:0 (0:0). Anglija pa Romunijo 1:0 (0:0).
KAZNOVANI NOGOMETAŠI CRVENS ZVEZDE
Disciplinsko sodišče NZJ je kaznovalo nogometaše Crvene zvezde, ki so zadnjo nedelje pred koncem tekme zapustili igrišče v Splitu. Vodja ekipe Nikolič je bil kaznovan z 8 meseci prepovedi opravljanja funkcij v nogometu, kapetan moštva Rajko Mitič pa je »dobile 3 mese-ce prepovedi igranja. Tuni vsi ostali igralci — razen Ko-stiča, ki je zaradi poškodbe že prej zapustil igrišče — so bil: kaznovani z enomesečno prepovedjo igranja. Crvena zvezda bo
tako
proti Hajduku z
drugim moštvom, v katerem pa bosta nastopila Beara in Kost.it
Disciplinsko sodišče je uvedlo postopek proti NK Split ter proti NK Vardar zaradi neredov na obeh igriščih.
Triglav drugi. Odred tretji.«.
Ljubl.ia.nt, 12. apr. Z dovoboji
med glavnimi tekmeci za prvo mesto Tekstilcem, Triglavom in Odredom je bil danes končan drugj del II. zvezne lige v namiznem tenisu. Teranova odsotnost in nedoraslost Odredovih mladincev je bila Tekstilcu dovolj za dve zmagi 5 : 2 in s tem za ponovno osvojitev prvega mesta
Vrstni red II. dela: Tekstilac (Zgb.) 7 točk (35 : 7). Odred 6 točk (32 : 11), Triglav (Kranj) 5, Fužina,r (Ravne) 4. Slavija (Novi Sad) 4 itd.
Skupna uvrstitev iz obeh delov: Tekstilac (Zgb.) 25, Triglav (Kranj) 20, Odred, Vojvodina, Slavija (oba Nlovi Sad), Fuži-nar itd.
Najboljši posamezniki so bi'li: Teran, Ahačič (oba Triglav). Biščan (Tekstilac) in Sedej (Odred)-	(nd)
SAH
V III. kolu turnirja v Bog-nor Reggisu je Jugoslovan Dimc porazil Milnerja, velemojster Ivkov pa Gaya. Kara-klajič je odložil svoje srečanje Po III. kolu ima Dimc 3 točke, Ivkov pa 2.5.
Ka-raklajič je dobil odgodeno partijo z Wallisom. Dimc je po III. kolu edini igralec s 3 dobljenimi -točkami
m-.H	.mni	t	■	rim
(tli naj anoptus
kinoma Mia?
Nadaljevanje in konec.
_ Tudi pri nas je število frigidnih fena visoko. Poleg nepoučenosti in egoizma moških je temu brez dvoma vzrck tudi strah pred zanositvijo in strah pred abortusom. Vse to pa brez dvoma ne jača zakonskih vezi.
O Skodlj-vosti abortusa in njegovih slabih posledicah bi lahko še veliko pisali. Zanima pa nas drugo vprašanje: Zakaj se celo nekateri strokovnjaki izjavljajo za legalizacijo, čeprav poznajo vse posledice splava?
Brez dvema je največ takih, ki to delajo dobronamerno in so prepričani, da pri tem izbirajo manjše zlo. So pa tudi taki, ki se ba-vijo z nedovoljenimi abortusi in bi si radi pridobili dovoljenje za nemoteno obrtniško delovanje na tem zelo donosnem področju. Poglejmo si prve, brez dvoma mno-
goštevilnejše. ki se dobro zavedajo vseh nevarnosti abortusa, tudi če ga izvrši strokovnjak. Pristaši ligalizacije so zaradi tega, ker so prepričana. Ca bo na ta način število abortusov, napravljenih od nepoklicane roke, upadlo.
PROTI ABORTUSU SE NE MOREMO BORITI Z ABORTUSOM
Legaliziran obortus ni sposoben znižati število nedovoljenih abortusov. To nas uče domače izkušnje. V LR Sloveniji niso bili odobreni abortusi prav vse,in ženam, ki so to želele, vendar je zaradi liberalnega delovanja komisij bilo dovoljenih leta 1957 17-krat več abortusov kot leta 1952. Kljub tesnu je število nedovoljenih. izven ustanove začetih abortusov pri ženskah, ki so se potem zatekle po pccnoč v bolnico, tako naraslo, da zavira delo na ginekoloških oddelkih. Ali je somo pri nas tako?
Poglejmo si, kaj se ie zgodilo v Stockholmu r.a Švedskem, v de-Stil z odlično zdravstveno vzgojo, prosvetljevanjem, uvedeno Jcontraceprijo itd. po letu 1946. ko
Je bil abortus dovoljen zelo na
Stroko. Število nedovoljenih abor-tksov, ne samo da se ni prav nič
zmanjšalo, amipak je še celo naraslo. Pričakujemo lahko, da bi pri nas po legalizaciji abortusa prišlo do Istega, ne toliko zaradi tega, ker bi se žene manj čuvale. Ne, žene, ki morajo na abortus, bi se čuvale kljub legalizaciji kot do sedaj, ampak možje bi bili mnogo manj previdni in število abortusov tako dovoljenih kot nedovoljenih hi močno naraslo. S tem v zvezi bi narasla tudi škoda na zdravju žena in naroda.
ALI LAHKO V PRIMERU
spremembe
KAZENSKEGA ZAKONIKA VSEM ŽENAM V FLRJ,
KI ZELE ABORTUS, NAPRAVIMO TEGA RES STROKOVNO?
Pristaši legalizacije abortusa so
globoko prepričani, da bedo po
legalizaciji abortusi izvršeni, kot
je treba. Ali bo res tako? Poglejmo si, kakšne so naše resnične možnosti.
Leta 1953 je na TI. kongresu ginekologov- in porodničarjev v Beogradu poročala dr. Angelina Mo-jič, da v- FLRJ rodi brez strokovne pomoči 66V, porodnic. Dve tretjini porodov je torej bilo opravljenih brez babice. Danes so prilike verjetno le nekoliko boljše, a točnih podatkov nimamo. Vendar lahko mirno vprašamo: Kje naj žene dobe specialiste za izvršitev abortusa? Brez dvoma se s spremembo besedila v kazenskem zakoniku stanje čez noč ne more popraviti.
V- LR Sloveniji, kjer je v letu 1957 rodilo v porodnišnicah 68.5‘/j vseh žena, in imamo torej sorazmerno dober porodniško-ginekolo-ški standard z ozirom na prilike v FLRJ, imamo ginekoloških postelj 595. 2e sedaj so te postelje preveč zasedene. Ze sedaj odpuščamo žene. katerim napravimo dovoljena abortus, po 1—2 dneh ležanja. Pravilno pa bi bilo, da bi žene po splavu ležale kot po porodu. V ZSSR. kjer imajo bogat posteljni fond. leže porodnice po porodu 9 dni v ustanovi. Ce bi ležale žene po splavu 9 dni. bi bila nevarnost posledic manjša. Tega
enem najboljših, hotelov, razen tega pa so jim postregli tudi s pisanim sporedom kulturnih predstav.
Prvi dan prvenstva so tekmovali moški s floretom. Naši trije tekmovalci Nikolič, Gumbin-ger in Simoniti so bili izločeni že v predkolu. Se največ možnosti za plasma v četrtfinale je imel Simoniti, ki pa je odločilno borbo z Egipčanom KaIyou-bijem izgubil, čeprav je vodil že 3:1. Prvo mesto v tej kategoriji je nepričakovano, a zasluženo osvojil Luksemburžan Linke. Tudi v ženskem floretu so Jugoslovanke ostale na repu. Obe jugoslovanski predstavnic; Jeftimijadesova In Horvatova sta »pravili po eno samo zmago, zlato kolajno si je priborila Rusinja Zabelina, ki je lani zmagala tudi svetovnem ženskem prvenstvu.
V meču je moral Simoniti odstopiti že pred začetkom tekem, ker ni Imel predpisane opreme. V tej disciplini se je Nikolič po štirih zmagal v predkolu uvrstli v polfinale in samo nesrečni poraz proti Francozu Jeannu mu je onemogočil plasma med devet najboljših. Deseto mesto pa je vendarle zelo lep uspeh. Ker je še mlad, bo lahko še precej napredoval, tako da ni neverjetno, da bo že na naslednjem podobnem tekmovanju med finalisti.
Zadnji dan so tekmovali s sabljo. Zajec je nastopil bolan in izgubil vse borbe s tesnimi izidi, Gumbinger pa bi se uvrstil v četrtfinale, če ga ne bi b:li prehudo oškodovali sodniki.
Naši tekmovalci bodo morali več trenirati In nastopati z boljšo opremo, če bodo hoteli iii v korak s tujimi mojstri.
© V Beogradu bo 19 in 20. t. m sestanek diplomiranih študentov visokih in višjih šol na telesno kulturno. Zbor je pripravila visoka telesnovzgojna šola Srbije. Na sestanku bodo največ razpravljali o strokovnem in znanstvenem delu na področju telesne kulture ter o prostovoljnem udejstvovanjih v šolah. Posvetovania ' se bodn udeležili- tudi zsstonniki iz Sloverrle
ZVEZNA NOGOMETNA LIGA HodniSki : Vojvodina 2:1 (2:0)
V tekmi I. zvezne lige so no1-gometaši v Beogradu zmagali nad Vojvodino pred 3000 gledalci 2:1 (2:0). Sodil je Lemesič.
TRESNJEVKA — LJUBLJANA: ŠELE DANES Zagreb, 12. apr. — Danes je bila na igrišču Trešnjevke odrejena prvenstvena tekma I. cene med Trešnjevko in Ljubljano. Vse je bilo pripravljeno — igralci Trešnjevke na travniku, delegat in občinstvo, le moštva Ljubljane ni bilo, čeprav uprava Trešnjevke trdi, da so Ljubljano obvestili o tem časovnem razporedu.
Ljubljančani so prispeli v Zagreb šele zvečer, nakar sta se kluba sporazumela, da bo taka tekma v nedeljo ob 9,30 na stadionu Zagreba.
ODBOJKARJI SO STARTALI BRANIK : OLIMPIA 3:2 Ljubljana, 12. apr. — V prvi tekmi zvezne ženske odbojkarske lige je v dvorani TsS mariborski Branik premagal 01ym-pijo 3:2 (6:15, 15:11, 15:11, 7:15, 15:8). Sodil je Cirman. jutri ob 10. uri bo tekma Branik : Ljubljana.
PORAZ BRANIKA Beograd, 12. apr. V prvih tekmah moške zvezne odbojkar-izgubil proti Partizanu 2 :3 ske lige j.e mairib-orsik; Branik (9 : 15,	16 : 14,	15 : 10,	5 : 15,
7 : 15), v Bačkem Magiiču pa je beograjski Železničar premagal domačo ekipo MagHča s 3 : 2,
z letne skupscine partizana Jugoslavije v beogradu
Zadovoljiti je treba raznolike potrebe delovnega človeka
BEOGRAD, 12. apr. Tilk aj se je danes začela IV. letna skupščina zveze za telesno vzgojo Partizana Jugoslavije. Zborovanje je začel njen p odpredsednik Milivoje Radova. novič-Farbin, ki je uvodoma obvestil zborovalce, da je ZIS odobril 150 milijonov dinarj ev za organizacijo II. zveznega zleta 1959 v Beogradu. Skup ščina je soglasno sprejela predlog, naj se zveza za to pom oč pismeno zahvali.
Občnemu zboru, na katerem je zbranih okrog 250 delegatov iz vse države, med njimi številni častni gostje, je nato predsednik predložil podrobno poročilo o delovanju organizacije v zadnjih dveh letih. Naglasil je, da je za močan razvoj naše so. cialistične skupnosti in njenih proizvodnih sil telesna kultura splošno narodnega pomena. Skupnosti je na tem, da se ohrani in okrepi zdravje naših narodov. poveča delovna in obrambna sposobnost države ter vzgojijo dobra mladina in delovni ljudje v kulturnem in
zdravstvenem razvedrilu.
Vsebina Partizanovega dela bodi obenem naj učinkovitejši preventivni ukrep za zdravo in koristno razvedrilo. Organizacija mora skrbeti, da bodo razne oblike telesne vadbe postale vsakdanja potreba delovnih ljudi, predvsem mladine. Te naloge je mogoče uresničiti samo s
premišljenimi in načrtnimi napori. Da bi ta cilj dosegli, se mora Partizan zavzemati za raz. vijanje naprednih teženj v telesni kulturi.
Predsednik je nato navajal podrob-nejše številčne podatke o članstvu, pri čemer je posebej naglasil, da je bilo v zadnjih dveh letih ustanovljenih 375 novih partizanskih enot s skoraj 45.000 pripadniki in 1300 prednjaki, tako da šteje sedaj organizacija 1387 društev z več ko 292.000 pripadniki. V teh dveh letih je članstvo Imelo več kot milijon ur ; telesnih vaj. na deset tisoče naj-različnejših tekmovanj, partizanskih iger. javnih nastopov, zletov, manifestacij itd. Med njimi sta bili najpo-membneiši II. cjimnaestrada v Zagrebu in proslava Dneva mladosti.
Vzlic splošnemu napredku in nedvomno pomembnim uspehom pa prevladuje
vrsta slabosti. Po mnogih mestih in
v partizanski organizaciji še zmerom vaseh sploh še ni takih društev, pa rudi število članstva v delujočih enotah še ni zadovoljivo. Več kot polovica med 2 milijonoma šolarji se S« ne ukvarja organizirano s telesno vadbo. Ta majhni odstotek se vsekakor kaže tudi v splošnem zdravstvenem stanju in telesni sposobnosti naŠOi ljudi.
Vzroke za vse to je treba iskati ▼ organizaciji sami. Tega niso krivi samo premalo številni strokovni kadri in pomanjkanje materialnih sredstev, temveč tudi nevsklajeno delovanje s splošnim družbenim razvojem. Ponekod se še držijo zastarele oblike dela, kar Ima za posledico, da ji mladina obrača hrbet In se ji starejši ne pridružujejo.
Program dela teži za usmeritvijo društev v vsestransko telesno vzgojd* in specialno dejavnost za posamezne panoge ter razvedrilo. Tako želi organizacija zadovoljiti raznolike potrebe naših ljudi na tem področju. Vsekakor tega programa ne gre jemati togo, marveč ga prirejati no potrebah v praksi. Pri tem se je treba opreti na čimtesnejše sodelovanje z vsemi družbenimi in političnimi organizacijami.
Naslednji govornik je bil načelnik Tatalovič, ki je poročal o pripravah za II. zvezni zlet
ZVEZNA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
Ljuhlfcmi ne gre slabo
Batidy navdušujte
-In kateri šport vas najbolj privlači«, sem vprašal mladega švedskega kolego, redaktorja pri večerniku -Stock-holms Tidningen« Bo Alma, ko sva bila v neki stockholmski slaščičarni sredi -strokovnega« razgovora.
-Bandy«, je bil presenetljivi odgovor.
-In zakaj,« sem pristavil.
-Zato, ker je hitrejši od nogometa, a vendar preglednejši od hokeja na ledu,« se je odrezal Bo.
Prihodnji dan me Je sobesednik povabil na ogled neke tekme.
»Zal«, je dejal, »ni te dni nobenega važnejšega srečanja, zato se boste morali zadovoljiti pač z eno
izmed prvenstvenih tekem za šolsko prvenstvo, ki je med mladino zelo priljubljeno. Klubsko prvenstvo Švedske je namreč že končano. Videti bi morali finale! Oereb-ro je osvojil naslov prvaka pred 19.000 navdušenimi gledalci na stockholmskem stadionu, ki bo poleti prizorišče evropskega atletskega prvenstva.«
Gledal sem torej dvoboj dveh šolskih moštev in priznati moram, da sem bil kljub desetim stopinjam mraza takoj ogret za igro. Bandy je nekako na sredi med hokejem in nogometom. Igrajo ga na nekoliko zmanjšanem nogometnem igrišču, seveda na ledu. Goli so večji kot pri hokeju in merijo 3,5X2.1 m. Na vsaki strani drsa u igralcev, palice pa So podobnim onim za hokej na travi. 2ogica nadomestuje hokejsko ploščico.
Igra je kot nalašč za severne dežele. Naravnega ledu je tam dovolj in vsako nogometno igrišče je moč pozimi izkoriščati za bandy. Za led tudi ni nujno, da je tako odlične kakovosti kakor pri hokeju.
Na Švedskem je bandy najbolj razširjen. Z 818 klubi
imajo Švedi mnogo več izbire
kot Finci, ki so s 580 klubi na drugem mestu. Norvežani precej zaostajajo. V zadnjih letih pa so se tekem v bandyju začeli udeleževati tudi Rusi, ki so kakor v hokeju takoj doser gli vrh. Zanimanje za bandy pa je v vseh treh severnih deželah s tem še naraslo. Sedaj si tako na Švedskem kakor tudi na Finskem in Norveškem prizadevajo, da bi dohiteli Ruse ...	E.	B.
BEOGRAD. 12. aprila. V nadaljevanju I. zvezne namiznoteniške lige je ekipa Mladosti za zdaj ohranila prednost Iz prvega dela tekmovanju. V najvažnejšem srečanju je porazila krajevnega tekmeca Grafičarja s 5:4. pri tem jc Dolinar premagal Vogrinca. Uzo-rinac pa Dolinarja iz Hrbuda Partizan je zmagal nad Spartakom'
Madžari se pripravljalo ...
Mednarodna nogometna tekma reprezentanc Jugoslavaje in Madžarske je v ospredju šnortne pozornosti v Budimnešti. Zvezni kapetan Madžarov Baroti je določil igralce, ki jih ho vzel v poštev pri sestavi A in B reprezentance. Po vsej verjetnosti med njimi ne bo igralcev Vasasa, ki se .pripravljajo na srečanje z madridskim Realom za pokal evropskih prvakov.
Med kandidati so Grosics. Bako (vratarja), Matrai, Siipos. Sigeti. Varhid.1 (branilci), Bozsik, Kotas.
Halmai (krilci). Sandor, Vasas, Macho-s, Tichy Monostorl. Hideg-kuti, Fenivesy (napadalci).
Igralci A reprezentance bodo v ponedeljek odpotovali na okrevanje v Tatre, kjer bode skupno trenirali. Igrali bodo tudi tekmo z nekim domačim moštvom.
5:1, Ljubljana pa je premagala Ljubotcna 5:0 ter izgubila s Partizanom 1:5.
Ostali važnejši rezultati: Opatija
-Jesenice 5:0. Industrogradnja-Ba-nat 5:0, Grafičar - Tndustrogradnja 5:2, Železničar - Industrogradnja 5:4. Zelezničar-R>n?t 5:2. Spartak-Zelezničar 3:2. rfičar - Opatija
5:0, Bosna-Jescr- *» 5:3.
Za zdai ima Mladost 2 točki prednosti pred Partizanom, na 3.
. do 5. mestu pa so z enakim številom točk Grafičar, Spartak in Ljubljana.
V V- kolu je Mladost porazila Partizana in si tako že skoraj zagotovila prvo mesto. Najuspešnejši igralec tega dvoboja je bil Hrbud, ki je dobil vse tri partije- Ljubljana je v tem kolu premagala Zeljezničarja 5:3.'
© Na sestanku okrajnega sveta za telesno vzgojo v Celju so pred dnevi sklenili, da bodo v celjskem okraju ustanovili okrajno športno zvezo. Na sestanku so izvolil: poseben odbor, ki bo pripravil ustanovili občni zbor celiske okrajne »•por« ne zveze.
Pa v LR Sloveniji ne moremo izvesti, ker bi sicer že ob sedanjecn številu dovoljenih splavov morali odkloniti prav vse druge ginekološke bolnice.
V LR Sloveniji imamo 47 ginekologov specialistov in 26 specializantov in vendar smo ginekologi prepričani, da v primeru legalizacije abortusa dela ne bj zmogli. Brez dvoma pa se tudi vsi ginekologi ne bi radi pretvorili v poklicne aborterje. Odločno pa odklanjamo, da bi splav lahko vršili tudi praktični zdravniki ali pa v privatni ordinaciji ginekologi. Trdno smo prepričani, da bi se pri tem dogodile mnoge nesreče razne poškodbe in posledice za žene bi bile mnogo hujše. Aborterje bi morali še vedno preganjati in kaznovati, četudi bi to bili ginekologi. Ti seveda ne bi mogli nemoteno delata abortusov tudi v previsokem mesecu nosečnosti, kot s-i to žele. Ce bi prišlo do legalizacije splava, bi žena prav tako kot sedaj morala na predhodni pregled, da se ugotovi, če ni nosečnost pre\Tisoka, če ni kake kontraindikacije n. pr. hudega vnetja itd.
V diskusiji pristaši legalizacije poudarjajo, naj stroške abortusa plača žena sama. Na kliniki v
Ljubljani znaša oskrbni dan 2533
din. Ce bi žena ostala na kliniki
7 dni, znaša to 17.000 din. Pa tudi če bi ležala samo 2 dni in na na.j-cenejše»m ginekološkem oddelku, bi cena znašala še vedno toliko, da bi mnoge žene še naprej delale abortus same, kot to delajo sedaj.
Dejanske možnosti v LR Sloveniji smo opisali le na kratko, prav tako kot smo le naznačili škodljivost abortusa. Seveda pa s tem golim naštevanjem dejstev zadeva še ni opravljena. Mi brez dvoma ne moremo samo reči. da je abortus škodljiv in ga je zato treba prepovedati. Zene pa so vendar v neznosnem položaju.
KJE JE IZHOD? IZHOD BREZ DVOMA NI V SPREMEMBI NEKAJ STAVKOV V KAZENSKEM ZAKONIKU. TEMVEČ V ‘ VZTRAJNEM DELU.
Tudi pri naši še tako veliki želji, da bi stvar čimprej uredili (ta želja je brez dvoma vodila tudi dr. J. Cekiča). bomo morali opraviti še precejšnje delo. Nemogoče je z eno potezo odpraviti čez noč vse težave in stvari v trenutku urediti.
Idealno bi bilo. če bi nam uspelo
da žene, kil ne žele roditi, ne zanosijo. Edina prava pot sodobne
regulacije rojstva in s tem borbe proti abortusu je torej moderna in v vsecn svetu priznana kontracepcija. Vendar sodobna kontracepcija le počasi prodira. Ali naj se zato zatečemo k le^alizaciiijii splava? Borba za legalizacijo splava je bila pred desetletji napredna. Tedaj je bilo propagiranje kontracepcije prepovedano. Kontracepcija je bila tedaj še zelo nebogljena in je celo še mnogi ginekologi niso poznali. Zaradi abortusa so tedaj preganjali le revne žene. Danes so razmere drugačne. Propagiranje legalizacije abortusa danes pomeni napad ne le na zdravje žene in s tem celega naro-ljenjsko zainteresirana, da varuje ženo pred zanositvijo.
Vsi diskutanti. ki so se Izjavili za legalizacijo splava, so izjavili, da je treba razvijati obenem, tudi kontracepcijo. Kontracepcija in legalizacija abortusa sta povsem nezdružljivi zadevi. To je izjavil eden največjih strokovnjakov za vprašanja kontracepcije dr. Abraham Stone, ko je bil pred nedavnim pri nas. Naučile pa so nas tega tudi lastne izkušnje. Legalizacija abortusa bi popolnoma zavr-la širjenje kontracepcije.
Do-kler se kontracepcija bolj ne razširi, naj komisija za abortuse deluje tako kot sedaj, to se pravi, dokaj liberalno. Ker je število
abortusov, odobrenih od komisij, v letu 1957 v LR Sloveniji 17-krat večje kot v letu 1352, brez dvoma ne bi mogli govoriti o tem, da so komisije ozkosrčne.
Odklonjene so bile predvsem žene, ki so prihajale na komisijo z visoko nosečnostjo (nad IV. I. m.) in tiste, ki so bile noseče prvič. Ali bi z legalizacijo splava tem ženam izvršili abortus, ko vemo kakšne so nevarnosti pri prekinitvi visoke nosečnosti ali pri prekinitvi prve nosečnosti?
Popolnoma se strinjamo z izjavo prof. dr. Bose Miloševič, da »široke zakonske mogučnosti več pošto je« in »da je zakonodavac več dao široke mogučnosti laječni-čkim komisijama.«
Iz zapiskov naših komisij za abortus je na primer razvidno, da 80 odstotkov abortusov napravimo iz čisto socialnih ali blagih medicinskih in socialnih indikacij.
Zato predlagamo, da se v komisije ža dovoljevanje abortusa vključi tudi socialni delavec, ki bo delal v komisiji in bo na terenu skušal doseči, da se najbolj kričeče stvari urede. Vendar to ni
dovolj. To, kar delajo te komisije,
je nujno zlo. Naše sile moramo usmeriti v preprečevanje tega zla,
to se pravi, ne v birokratsko omejevanje splavov, temveč v ustvarjanje pogojev, da bo do abortusa prišlo v čim manj primerih. Tu je področje dela za vse, ki žele ženam dobro.
Na žalost za sedaj pri nas žena še vedno veliiko laže dobi arbor-terja, kot pa pride do kontracepcijskih sredstev. Brez dvoma je treba pri propagandi kontracepcijskih sredstev poudarjati, da so za ženo najbolj varna taka, ki jih uporablja žena. Izkušnje naših komisij za abortus kažejo, da se pri nas v nad 90 odstotkih uporablja eoitus interruptus in da ta največkrat odpove, kadar je mož pijan. Vendar bi morda bilo prav, da ne propagiramo satno najuspešnejša sredstva, ki ga ima v rokah žena to je diafragme s pasto, ki je uspešna v 97 do 99 odstotkih, kar pomeni praktično popolno uspešnost, ampak tudi druga sredstva, kot žensko kontracepcijsko sredstvo, predvsem uporabe same paste. Lahko bi izdelali visokoak-tivno pasto, ki se uporablja sama, ki je prav tako v rokah žene in Je uspešna v 80 odstotkih. Ako bi pri navodilu za uporabo paste zelo vidno označili zaščitno uspešnost v odstotkih in obenem omenili bolj uspešna sredstva, bi tako pridobili veliko število žena za kontracepcijo in jih navedli za koo-rabo uspešnejših sredstev. Dalje bi morda kazalo poučiti može o pravilni uporabi kondoma, ki je v rokah moža in ki obenem ščiti pred infekcijo in je prav tako praktično popolnoma uspešno sredstvo.
Zaradi slabe poučenosti in zaradi težke dostopnosti kontracepcijskih sredstev, je število žena, ki pridejo h ginekologom po kontracepcijo, danes še veliko manjše od. števila žena, ki pridejo k nam z željo, da jim napravimo splav.
Zakaj je stanje tako? Glavni razlog k temu bo pač to, da še nismo prišli dovolj daleč. Morda bi prišli dlje, če bi zdravstveni delavci in organizatorji zdravstva nekoliko bolj podprli rast kontracepcije v FLRJ. Ze na III. kongresu ginekologov in porodničarjev leta 1956 je bila soglasno sprejeta resolucija o kontracepciji, ki glasi::
»Prihvačamo principe regulisa-
nja začeča pomoču kontracepcije, Jer to čuva Ženu od neželjenih trudnoča I pobačaja. Kontracepcija ne umanjuje priraštaj, pošto on zavisi na prvo m. mestu od zclravog nagona za porodom.
Tražimo osnivanje savetovališta za k on tr a c e-p cij u i masovnu proiz-
vodnja sr ec! sta ta za kontracepei-ju. Zahtevamo obezbedjenje materialnih sredstava za ' osnivanje i funkcionisanje ovili savetovališta. Savetovališta t.reba osnivati u okviru ginekoloških klinika, ginekoloških odelenja 1 domova narodnog zdravlja, odnosno dis-panzera.«
Videti je, da mnogi zdravstveni delavci neginekologj te resolucije niso zapazili. Zato celo med njimi ni enotnosti. Krivda za to je tudi naša, ginekološka. Nismo znali najti poti med naše delovne ljudi. Celo medicinskih delavcev nismo znali točno informirati.
Proti sodobni kontracepciji nastopajo najčešče tisti, ki je ne poznajo. Med medicinskim osebjem so to včasih tudi oni, k: jim kontracepcija kvari mastni abor-terski zaslužek. Nevarnosti te negativne propagande ne smemo podcenjevati, veliko škodo lahko napravi n. pr. izjava babice: »Po kontracepciji se dobi raka« in naj bo še tako nesmiselno. Saj vendar vemo, da ravno zaradi pregleda pri izbiranju kontracepcijskega sredstva odkrijemo marsikako bolezen in jo ozdravimo. Tako ozdravimo ranice na ustju maternice in razne predstopnje raka.
Vse zdravstvene 'delavce negine-kologe podučimo in pridobimo za kontracepcijo, ki jo po primernem pouku lahko izvajajo prav vsi. tudi sestre in babice. Patronažne sestre in babice na terenu, ki imajo največ stika z ženami, so lahko odlični propagatorji za kontracepcijo. Pridobimo in poučimo sestre obratnih ambulant v tovarnah in hitro bodo uspehi tu.
Vendar ni dovolj, da podučimo m pridobimo za aktivno delo samo zdravstvene kadre. Podučiti moramo vse naše prebivalstvo.
SEKSUALNA VZGOJA
Vzgojiti bo treba ženo in moža. Nasa dolžnost je, da s tem delom pričnemo. Delo bo dvojno. Nekaj se da napraviti zelo hitro, s predavanji, članki filmi, razgovori itd. Predvsem pa je potrebna temeljita vzgoja mladine. To Sipro-vajamo lahko na dva načina: preko staršev in preko šole. v kolikor se odločimo za pot preko staršev, jih snorasno poučiti. Ako se odločamo za vzgojo v šoli, ki bi bila pri nas morda primernejša, Je treba takoj pričeti z vzgojo učiteljev.
Poglejmo st, kako izvajajo vzgojo preko šole na Švedskem Tam so pričeli s kurzi za učitelje. Sedaj je seksualna vzgoja
predmet v rednem u-.u.. •. načrtu za učiteljišča. Sistem pouka za mladino je sledeč:
Med 7. in 8. letom govorijo o obeh spolih, o nastanku živega bitja, o nosečnosti, o poroki. Nato tri leta nič.
Mem 10. in 12. letom o funkciji spolnih organov, c menstruaciji, o poluciji, o ananiji itd.
Med 12. in 16. letom obema spoloma skupaj o fertiilnosti, sterilnosti in kontracepciji, s 16. letom mora biti vzgoja že končana.
Prav tako imajo na šolah' na Danskem seksualno vzgojo v učnem načrtu, v glavnem mestu jo izvajajo v 95"/o vseh šol.
Pri nas je stališče vzgojiteljev do seksualne vzgoje različno. Z zapiranjem oči pred stvarnostjo ne bomo prišli daleč. Prepričani smo, da seksualna vzgoja spada v šole in da mora biti dokaj zgodaj zaključena, prav bi bilo da bi o tem spregovorili tudi vzgojitelji.
Kot vidimo, bomo imeli še precej dela. Treba bo vstati od sestankov in vzeti pot po-:l noge. Predvsem bo treba v tovarne. Brez dvoma bo to težje, kot spremeniti besedilo enega stavka v kazenskem zakoniku. Vendar smo to dolžni v interesu zdravja naroda.
iz preventivnih fondov je treba dobiti sredstva za vzgojo za izdelovanje učil, filmov in podobnega. Prav tako naj ta sredstva pomagajo, da bodo žene in možje lahko hitro prišli do kontracepcijskega pouka in sredstev.
Stanje ni tako črno. kot Je na prvi »pogled videti. Le tega, kaT je že napravljeno, ne smemo z nepremišljenimi koraki porušiti. Smo na najboljši poti, da se stanje hitro izboljša. Kontracepcija je povsod pognala korenine, čeprav še zelo slabotno. Sindikati FLRJ so širjenje kontracepcija vzeli krepko v roke. Sredstva za kontracepcijo proizvajamo samL Žene se zaradi abortusa ne kaznujejo in prihajajo po pomoč v zavode.
Ginekologi LR Slovenije, zbrani na svojem rednem sestanku X. aprila 1953. smo na osnovi zgoraj orisanega dejanskega stanja in po
našem mnenju edino pravilne
smeri razvoja ENODUSNO prati legalizaciji abortusa. Smatramo* da je predlog dr. Jovana Cekiča, predsednika Sveta za narodno zdravje ' LR Srbije družbeno M medicinsko nesprejemljiv.
GINEKOLOŠKA SEKCIJA SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA
Posvetovanje o likovni vzgoji otrok
V Domu kulture občine Vog oši blizu Sarajeva se je v petek Začelo prvo zvezno posvetovanje o likovni vzgoji otrok Jugoslavije. Prisostvuje mu nad 100 lik ovnih pedagogov iz vseh republik, predsednik sveta za kultu ro LR BiH Joco Marjanovič in številni prosvetni delavci mesta in okraja Sarajeva.
Fosvetovanje je začel predsednik zvezne komisije za likovno vzgojo prof. Kamilo Tompa, nato pa je govoril prof. Hakim Kulenovič iz Sarajeva o načelih in nalogah likovne vzgoje otrok. Poudaril je, da estetska vzgoja v novi šoli ni zasnovana na načelih pridobivanja spretnosti v risanju, petju, igranju itd., na čemer je bil zasnovan pouk ;z
predmetov v stari šoli, pač pa temelji estetska vzgoja na načelih razvoja ustvarjalnih sposobnosti otrok in mladine v skladu z njihovo duševno in telesno rastjo v pogojih, ki jih mladi generaciji nudi socialistični razvoj naše države. Osnovna misel te preusmeritve je razvijati z likovno vzgojo otrokove ustvarjalne sposobnosti, ne pa otrok učiti risati, ker se likovnega ustvarjanja ne morejo naučiti, pač pa ga je treba doživeti, razumeti in ga najti z lastnimi izkušnjami.
V nadaljevanju svojega izvajanja je prof. Kulenovič označil kot stališče komisije za likovno vzgojo otrok in mladine, da je cilj likovne vzgoje v obvezni osemletni šoli razvijanje in plemenitenje doživetih in dejanskih sposobnosti učencev za pridobivanje osnovne likovne kulture, ki jim bo nudila možnost pravilnega likovnega vrednotenja. Na podlagi tega se bo otrok tudi z zaupanjem znašel v raznih položajih vsakdanjega življenja doma in v družbi ter bo tudi z zanimanjem in ljubeznijo znal ceniti dela likovne umetnosti.
Po govoru prof. Kul novica je sledilo poročilo Alenke Gerlo-vičeve, akademske slikarke iz Ljubljane, ki ga je njeni odsotnosti prebral Dinko Vidovič. Referat Alenke Gerlovičeve je obsegal obširno problematiko likovne vzgoje mladine v šoli in izven nje.
Posvetovanje se bo nadalje-
valo jutri z razpravo o poročilih, v nedeljo pa bodo udeleženci posvetovanja sprejeli sklepe in podpisali deklaracijo likovni vzgoji otrok Jugoslavije. Ustanovljen .bo tudi nacionalni komite Mednarodne organizacije za umetniško vzgojo. V počastitev prvega zveznega posvetovanja o likovni vzgoji otrok in Jnladine Jugoslavije so sinoči
v Sarajevu odprli mednarodno razstavo otroških risb. Razstavljenih je nad 80 risb otrok iz. številnih držav.
Sarajevo, 12. apr. Danes se je nadaljevalo prvo zvezno posvetovanje o likovni vzgoji otroka. Po poročilih in preda-, vanjih, ki so jih imeli številni profesorji likovne umetnosti ih arhitekti iz Beograda, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane se je razvila razprava, v kateri so delegat; navajali razne probleme, ki jih bo treba čimprej rešiti
za uveljavljanje tistih načel, ki jih zahteva likovna vzgoja otroka in mladine v novi šoli.
E. K.
mm
-v-:;:
- ■
. ■:....... | i
• ...
»Pili
Elektrika na zmagovitem pohodu
Pred dobrim mesecem dal smo pisali o anketi med odjemalci električnega toka široke potrošnje. ki jo je naredila Elektrogospodarska skupnost Slovenije, da bi ugotovila stopnjo elektrifikacije gospodinjstev v Sloveniji in pomanjkljivosti na omrežju nizke napetosti.
O umestnosti ankete govori najbolje dejstvo, da so nanjo odgovorile skoraj vse družine, ki so bile anketirane (2196 družin ali 97.6 odst.).
Ob tej priložnosti ne more biti odveč, če ponovimo sicer že dokaj znano dejstvo, da se je poraba toka v gospodinjstvu v letih 1945—1956 povečala v po-
vprečju od 200 k\vh na 811 k\vh ali štirikrat. Vseh 280.000 odjemalcev električne energije v skupini »gospodinjstvo« je lan: porabilo 228 milijonov k\vh električne energije ali 17 odst celotne porabe v Sloveniji.
IN KAJ JE POKAZALA ANKETA
Predvsem to, da je ponekod nujno potrebno obnoviti omrežje nizke napetosti, ker je zaradi mnogih novih priključkov napetost toka že talko padla, da ob določenih dnevnih urah (ob tako imenovanih konicah) žarnice samo brlijo in skoraj ni mogoče poslušati niiti radijskih oddaj. To velja zlasti za nekatere ulice
Priprave za gradnjo avtomobilske oesta skozi Srbijo
Ena izmed mnogih novih transformatorskih postaj na Primorskem. Tu je bilo stanje ob osvoboditvi najbolj žalostno in je zahtevalo velike investicije. Se bo treba marsikaj storiti, da
bo zadovoljivo.
Hmelj tudi na
Letos bodo v občini izboljšali tudi cestno omrežje
Hrastniška glasbena šola namerava z novim šolskim letom odpreti pomožno učilnico na Dolu pri Hrastniku. V ta namen naj bi ji odstopil mladinski orkester TVD Partizan svoj lokal in tudi razpoložljiva godala. Hrastniška glasbena šola ima za letos izbran zelo bogat program, ki ga deloma že izvajajo, saj so že priredili nekaj jarmih in internih produkcij. Šola pa ima precej težav, predvsem zaradi slabih učnih prostorov v že skoraj sto let stari bivši rudniški restavraciji.
© O G L A S
@ v »SLOVENSKEM © POROČEVALCU«
© GOTOV m USPEHI
Občina Kozje je pretežno kmetijskega značaja. Edino podjetje je lani ustanovljena tekstilna tovarna »Kozjanka«. Medtem ko je v začetku zaposlovala samo 13 ljudi, jih zaposluje sedaj že okrog 110. Ta je imela že lani za okrog 250 milijonov dinarjev prometa.
V kmetijstvu je prav tako že opaziti nekaj uspehov. Kmetje se že zavzemajo za pogodbeno sodelovanje z zadrugami, posamezna področja v občini pa postopoma tudi rajonizirajo. Tako naj bi postalo področje okrog Kozjega pretežno živinorejsko, pa tudi sadjarsko in vinogradniško, medtem ko bodo ob Sotli gojili predvsem hmelj. Letos ga bodo posadili že na površini okrog 20 ha. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da kmetje vse bolj uporabljajo umetna gnojila in da so že ustanovili tudi nekaj obnovitvenih skupnosti.
Precej teža./ imajo v občini glede zdravstva in plačevanja zdravstvenih storitev. Nad 900/o vsega prebivalstva ni zavarovanih. To so predvsem mali kmetje, zato občina v precejšnji meri plačuje zanje zdravstvene storitve. Na nedavnih zborih volivcev in dirugih sestankih so razpravljali o zavarovanju kmetov in sklenili, da bo treba to vprašanje skupno z občinskim ljudskim odborom v doglednem času uspešno rešiti.
Lani so v občini obnovili tri šole in sicer v Bistrici ob Sotli, Polju ob Sotli in Bučah. Letos bodo uredili prostore za šolo v Podsredi, kjer je doslej sploh
Setev v Pomurju
Mursko polje in ravnice na levem bregu Mure so že nekaj časa brez snega, ki Je povzroči] pomurskim kmetovalcem precej preglavic piri spomladanski -setvi. Kmetje ?a so kljub temu že posejal; precej ovsa in pripravili zemljo za setev poznejših kultur. V Pomurju se zavedajo pomembnosti zg-odnje setve. Vse kaže, da je oz im in a dobro prezimila. Ponekod so ss bali za nekatere aorte italijanske pšenice, ki so jih lani kmetijska gospodarstva sejala na večjih površinah. Ta bojazen je tria odveč ter so tud; te sorte pšenice večinoma dobro prezimilo.
Pomurje je ieto= založeno z
zadostnimi količinam; semen, umetnih gnojil in kmetijskih strojev. Podjetje »Agromarkur« ;e zagotovilo zadostne količine priznanega semenskega ovsa in večje količine umetnih gnojil. Zaradi lanske dobre krompirjeve letine kmetje najbrž ne bodo preveč povpraševali po semenskem krompirju. Kmetijski strokovnjaki pa opozarjajo, da bi to bilo potrebno zaradi osvežitve semena, ker se krompir v Pomurju rad hitro izrodi. Kmet je ob Muri se letos precej zanimajo za razna travna semena in za pridelovan.ie zelenjave-Prav tako je zanimanje tud; za gojitev tobaka in nekaterih drugih industrijskih rastlin.
še ni bilo, za šolo v Kozjem pa bodo nabavili novo opremo. V Lesičnem naj bi že prihodnje leto delovala osemletna šola. Precej težav ima.jo zaradi pomanjkanja vzgojiteljev. Da bi zagotovili potrebne kadre za šolstvo, pa tudi druga področja, štipendira občinski ljudski odbor precej študentov.
Letošnji družbeni in perspektivni plan občine predvideva večino sredstev za napredek kmetijstva. Sedaj pa bodo menda uspešno skrbeli tudi za izboljšanje cestnega omrežja. Do-gra-
Siov. Konjice
Za letošnji 1. maj namerava Avto-moto društvo v Konjicah prirediti ocenjevalno motorno vožnjo na progi Konjice—2iče —Draža vas—Tepanje—Oplotnica—Konjice. To bo letos na tamkajšnjem področju prva tovrstna prireditev, medtem ko bodo hitrostne dirke ob koncu avgusta. Druga društva in organiza-cije pa pripravljajo za praznovanje 1. maja vrsto najrazličnejših prireditev.	L. V.
Prvi maj na Okrešlju
Kakor že nekaj let zapovrstjo-tako bo Okrajni sindikalni svet v Celju tudi letos organiziral na delavski praznik veliko smučarsko tekmovanje na Okrešlju.	Posebnost letošnje
prireditve je mednarodna udeležba, saj so svoj prihod napovedali že	nekateri tekmovalci
iz Badgaste.ina. Po razpjis-u. ki je bil poslan te dni, bodo v dvojnem slalomu nastopil} le najboljši domač; in tuji smučarji. vsi ostali pa v veleslalomu. Tako bo start za slalom 1. maja ob 9., start za veleslalom pa ob 11. uhi. Spričo Le delitve bodo lahko na Okrešlj u prenočevali 1«	smučarji, k; bodo
sta.rtali v slalomu, za vse ostale pa bo prenočišče od 30. aprila na 1. maj rezervirano v Logarski dolini. Prireditelj bo
prijave sprejema; do 25. t. m.
ditev ceste Drensko rebro—Vi.r-štajn bo velike koristi za prebivalce tamkajšnjih krajev. Cesta jih bo namreč povezala z novo železniško postajo v Ime-nem. Z ureditvijo ceste Podsmreka—Bistrica ob Sotli pa bodo spodnji kraji v občini povezani z železniško postajo v Kumrovcu. Ce bodo dela potekala Po načrtu, bosta cesti dograjeni že letos ali najpozneje prihodnjega leta.	V.	R.
Podjetja za gradnjo cest v Srbiji so nedavno imela posvetovanje v Niški banji, na katerem so proučevali, kako bi si razdelili odseke na prihodnji avtomobilski cesti skozi Srbijo. Razpravljali so o razdelitvi odsekov na trasi od Paračin'a do meje z Makedonijo, ki b; jih gradili v v prvi etapi. Ker naj bi se delo na tej trasi začelo aprila prihodnjega leta, je potrebno, da se gradbena podjetja pripravijo pravočasno za to delo.
Prve priprave na tem delu avtomobilske ceste so se začele že aprila letos. Odsek od Ale-ksinca do Leskovca v dolžini okoli 70 km bo razdeljen med dve podjetji, v prvem delu od Aleksinca do Toponice bo v dolžini 18 km gradila cesto »Pu-togradnja« iz Niša, drugi del v dolžini 50 km pa podjetje sPar-tizanski put« iz Beograda.
Priprave na tem odseku bodo trajale do aprila prihodnjega leta, ko bodo začela ta podjetja gradit; avomobilsko - cesto ob pomoči mladinskih delovnih brigad. Predvsem bodo določili kraje za nabavo potrebnega materiala, kamna in gramoza, zagotovili potrebno kvalificirano
delovno silo, mehanizacijo, izdelali predračune in uredili nastanitev mladinskih brigad. V odseku od Aleksinca do Toponice so že začeli delati v bližini vas; Bujmir. Toi je najtežji del trase, ki je bil tudi najbolj nevaren za cestni promet. Tu bo šla nova avtomobilska cesta pod sedanjo cesto in se bodo na ta način izognili sedanjim velikim ovinkom, ki so ogrožal; promet.
Da bi omogočili pravočasen začetek dela v prihodnjem letu, so začeli priprave za otvoritev kamnolomov ob trasi, novih gramoznic in za postavitev barak. Pri teh akcijah bodo že letos sodelovale mladinske delovne brigade.
Rok za končno zgraditev avtomobilske ceste skozi Srbijo še vedno n; določen. Po nekem načrtu naj bi jo zgradili do konca leta 1959, razen odseka skozi Grdeličko klisuro, medtem ko bi po drugem načrtu dogradili ves odsek v prvi etapi do konca leta 1960.
v Tržiču, Kranju, Kopru in še drugod.
Vse omrežje nizke napetosti
meri danes 14.000 km. Več kot
dve tretjini smo zgraditi po osvoboditvi. Kar je danes slabega čez noč seveda ne bo mogoče obnoviti, zavist pa vsa zadeva precej od občinskih ljudskih odborov in od njihove realne možnosti, pomagati, kolikor se Is da, finančno pri postopnem reševanju te nemajhne niti cenene naloge.
Kot smo že omenili, je bilo anketiranih 2250 družin, odgovorilo pa jih je 2196 ali 97.6 odst. Skupaj vzeto imajo ti anketiranci 1171 odprtih kuhalnikov, 803 zaprte kuhalnike z več ploščami in 296 električnih štedilnikov. Vseh priprav za kuhanje n-a elektriko imajo torej anketiranci 2270, kar da 103 odst. na število anketirancev, ki so izpolnili anketo.
Električnih likalnikov uporabljajo te družine 1999 (91 odst.i, radi j sik e aparate jih ima 1633 (70 odst.), število žarnic pa znaša pri vseh njih 13.250 ali 5,9 žarnic na družino.
Zanimivo je še, da kuha samo z elektriko 224 od teh družin, delno pa 1550; skupaj torej 1754 družin ali 80 odst.
Menimo, da ti podatki lepo
dokazujejo visoko stopnjo elektrifikacije gospodinjstev v Sloveniji, tem prej, Ijer je Elektrogospodarska skupnost pri anketi pazila na to, d!a je enakomerno zajela družine po mestih -in na podeželju z različnimi dohodki.
K tako dobremu odzivu na anketo je nedvomno pripomogel tudi razpis 10 nagrad. Prvo nagrado (kuhalnik z dvema ploščama) je žreb določil Francu Brožiču, 'delavcu iz Rozmanove ulic; 21 v Ilirski Bistrici, ostalih 9r nagrajencev pa zve za to v današnji številki SP pod obvestili. '	F.	M.
'*'• ' |
Včeraj dopoldne je po tekočem traku v ljubljanski Tobačni tovarni stekla proizvodnja novih cigaret »Filter 57«. Tako smo v Ljubljani dobili prve cigarete s filtrom v državi. Cigarete »Filter 57«, ki jih bo tovarna mesečno proizvedla nad 20 milijonov kosov bodo v ličnih škatlicah po 20 komadov stale 70 din. — Na sliki: Delavki polnita prve škatlice cigaret »Filter 57« ,ki bodo že od jutri naprej v prodaji.
ZAGREBŠKA KRONIKA
PETINŠTIRIDESETA NEONSKA REKLAMA NA TRGU REPUBLIKE Na Trgu Republike v Zagrebu pravkar postavljajo petinštirideseto neonsko reklamo. To je reklama tovarne NEVA, ki bo pomična, prikazovala pa bo uporabo kozmetičnih sredstev*. Sedaj so vse strehe trga polne rekiam, kjer pa je le prostor, ga bodo prav tako izpolnili z reklamami tudi na ostalih zagrebških ulicah in trgih.
Prva zahteva — varnost potnikaI
Dne 8. t. m. sem hotel okrog 17.20 ure vstopiti na postajališču pri Tehnični ni srednji šoli s svojo 72-letno materjo in 65-letno taščo v avtobus, ki je pripeljal iz Rudnika v smeri Stadiona. Do-čim je tašči in še nekemu neznanemu potniku uspelo vstopiti v avtobus, sem z materjo ostal izven vozila, ker je voznik odpeljal kljub temu, da je mati že vstopala in sem jo moral v naglici odmakniti od vozila. Ker smo nameravali vstopiti na omenjeni postaji le štirje potniki in je bilo vozilo napol prazno, ni mogoče opravičiti tega rav-
uma
loindustrijskega podjetja »Jelovica« v Škofji Loki vozijo na železniško postajo lubje, ki ga potrebuje naša usnjarska Industrija
rian.ia z Izaovorom, da sprevodnlca ni imela pregleda nad vhodom.
Okrog 17.30 ure sva potem vstopila na trolejbus, ki vozi na relaciji Ježica — Vič in izstopila pri Gospodarskem razstavišču. Tu se je ponovil isti postopek, ki pa bi lahko povzročil težke telesne poškodbe. Izstopil sem pred materjo, da bi ii pomagal pri izstopanju. V trenutku,* ko je še stala na spodnji stopnici, pa je trolejbus odpeljal. Začetna hitrost je bila tolikšna, da je mati omahnila na tla in jo je trolejbus vlekel nekaj metrov po cestnem tlaku. Ker se je to dogodilo v par sekundah, je nisem utegnil prestreči. Komaj me je moala slišati, naj izpusti držaj ob izstopnih vratih. Le srečnemu naključju je pripisati, da je ležala na tleh vzporedno z vozilom, sicer bi ii šla zadnja kolesa preko obeh nog. — Dogodek je gledala množica ljudi in se glasno zgražala nad postopanjem obeh uslužbencev trolejbusa. Isto se je najbrž dogodilo v samem vozu, kajti po 10 metrih je voznik vozilo ustavil, ga je pa pognal takoj, ko sem se približal in sprevod-niea mi je pred nosom zaprla vrata, ki so bila ves ta čas odprta. — Opazovalci so mi dejali, da je bil to voz št. 12.
Nisem med tistimi, ki a priori krivijo za vsako stvar uslužbence ECŽ, ker sem imel priliko neštetokrat videti kako »kulturno« se znajo vesti potniki. V omenjenih dveh primerih, ki sta se ponovila v preteku pičle pol ure, pa ne najdem opravičila, in zgražanje gledalcev pač ne more in ne sme ostati edino sredstvo, ki naj pouči uslužbence na avtobusih in trolejbusih , da morajo opravljati svojo službo z vso odgovornostjo, pri čemer morajo spoštovati v prvi vrsti starost. Opravičila pa tudi ne najdem za navodila vodstva ECŽ — če je namreč res ?o, s čimer se uslužbenci ECŽ izgovarjajo — ki zahteva od voznika, da se 'rži voznega reda za vsako ceno. V tej r-eni vsaj ne sme biti zdravje in m v I j e n j e potnikov.
Napisal sem te vrstice v želji, da bi Koristile tako vsem nam, ki se vozimo - vozili ECŽ, kot tistim, ki jih uprav-1 ta jo, in gotovo ni pretirana se ena želja: da bi nam vodstvo ECŽ pojasnilo, če in s katerimi sredstvi skuša •doseči, da bi bil odnos uslužbencev ECŽ do potujočih državljanov takšen, kakršnega sl v socialistično urejeni družbi z vso pravico želimo. F. F.
NOVA TOVARNA LAMELASTEGA PARKETA
V Djurdjenovcu v Slavoniji je pričela obratovati nova tovarna lamelastega parketa. S tem bo lesnoindustrijski kombinat iz Djurdjenovca pripomogel k hitrejši gradbeni dejavnosti, zlasti pri gradnji novih stanovanj, lahko pa bodo uporabili tudi mnogo do zdaj odpadnih surovin.
10.000 TON VOZIL
V tovarni »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu so za letos pripravili obširen program. Lani je znašala bruto proizvodnja nad 7 in pol milijarde dinarjev, letos pa bo še mnogo večja. Razen lokomotiv, mostov in ostalih konktrukcij bo tovarna zgradila tudi 10.000 ton železniških vagonov in tramvajskih vozov. Med temi je več vagonov za izvoz ter nekaj deset tramvajskih voz za Zagreb.
NA J VEČ JE AVTOMATSKO TELEFONSKO OBMOČJE
Zagreb je središče največjega avtomatskega telefonskega območja v naši državi. Ima avtomatsko zvezo z Varaždinom, Čakovcem, Ivancem, Karlovcem, Dugim selom. Veliko Gorico, Samobo-rom, Podsusedom, od tega tedna naprej pa tudi s Siskom. Iz katerega koli teh krajev lahko naročnik prikliče Zagreb in druge kraje tega območja. V načrtu je tudi zveza med Ljubljano in Zagrebom.
Izidi nagradne ankete o razširjenosti električnih aparatov v gospodinjstvu
Elektrogospodarska skupnost Slovenije je letos meseci, februarja izvedla med delom svojih odjemalcey anketo, kfi. naj prikaže razširjenost električnih aparatov in naprav v gospodinjstvu. Odziv anketirancev je bil nadvse zadovoljiv, saj je na 2250 razpisanih anketnih listov odgovoril; 98% družin.
Za anketirance je bilo razpisanih 10 lepih nagrad, k jih je žreb razdelil med naše naslednje odjemalce:
1. Kuhalnik z dvemi greli:
Št. 2988 — Brožič Prane, delavec, Ilirska Bistrica, Rozmanova ulica 21. ,
2. Električni aparat za britje:
Št. 2500 — Hudelja Marica, medicin, sestra. Vinica 31;
3. Peč z ventilatorjem:
Št.2449 — Novima Alojzija, šivilja, Novo mesto, Kristanova ulica 3.
4. Grelna blazina:
St. 2113 — ing. Fink Bogdan, arhitekt, Ljubljana, Langusova ulica 31.
5. Pekač:
St. 2157 — Bezovšek Marija, delavka, Litija, Valvazorjeva 8.
6. Likalnik:
St. 1425 — Srebre Anton, uslužbenec, Žalec 160.
7. Peč s tremi greli:
St. 2458 — Bene Franc, mizar, Vinica 64.
8. 10 žarnic po izbiri:
St. 2173 — Frelih Ivan, železničar, Litija,
Slitanjevska 15.
9. Odprt kuhalnik:
St. 2749 — Gaberšček Anton, upokojenec, Tolmin, Brežic 5.
10. Potopno grelo:
St. 2594 — Stopar Martin, Cmeča vas 7.
Izžrebancem bomo nagrade v kratkem poslali na dom, vsem ostalim anketirancem pa se uprava Elektrogospodarske skupnosti Slovenije najlepše zahvaljuje za sodelovanje pri uspešno izvedeni anketi.	1947-R
Delavski svet podjetja
»ML1N0STRGJ«, tovorna mlinskih strojev, Domžale
razpisuje za takojšen sprejem delovna mesta:
1. TEHNIČNEGA RISARJA,
2. ADMINISTRATIVNE MOCl, vešče strojepisja,
3. POLKVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV,
4. VEC POMOŽNIH DELAVCEV.
Prednost imajo tovariši, ki so odslužili vojaški rok. - Pod točko 1. in 2. so zaželene ženske. Plača po tarifnem pravilniku.	1966-R
Branje
»LJUDSKI ŠPORT«, glasilo Višje šole za telesno vzgojo itd., je Izšel s 3. številko (na 28 straneh). Preskopo je odmerjen naš prostor, da bi se pisani vsebini lahko posvetili izčrpneje. Vsi prispevki so skrbno izbrani, primerno zgoščeni An jedrnati ter seznanjajo bralca najprej z nekaterimi načelnimi pogledi na sodobno telesno vzgojo, pretežni del pa je namenjen vzgojni praksi pri vadbi raznih veščin za njeno smotrno izvajanje. Tokrat bodo s posebnim pridom segli po časopisu telovadci, nogometaši, atleti, plavalci, kajakaši in kanuisti, in pa — kar je predvsem pomembno — vsa učeča se mladina. Uredništvo zabeležuje sproti tudi razne do—, godke in zanimivosti s področja telesnovzgojne dejavnosti, priobčuje važnejše objave in skuša bralce pritegniti tudi z zbirno rubriko:	Vprašujte	—	odgovarja-
mo. Zamisel je koristna in bo s časom gotovo res Pidi bolj prišla do veljave. Skoda, da jezik ni še bolj obrušen (odgovoren urednik, umetni drsalec ipd.?). Posamezne številke so po 40 din, letna naročnina pa znaša 480 din.
UPRAVNI ODBOR POSLOVNE ZVEZE ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO KRANJ RAZPISUJE PO 143.
Členu zakona o delovnih razmerjih (uradni
LIST FLRJ štev. 53/1957) MESTO
pravnega referenta s fakultetno Izobrazbo in
perfektne stenodaktilografke s predpisano
izobrazbo in večletno prakso.
PLAČA po tarifnem pravilniku oz. po dogovoru. — PISMENE PROŠNJE VROČITE V 15 DNEH UPRAVNEMU ODBORU POSLOVNE ZVEZE ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO KRANJ.	1959-R
:
♦
i
♦
♦
i
♦
♦
♦
I
♦
t
t
♦
t
♦
t
♦
:
i
I	I
;	t
J	Komisija za nastavitve in	odpovedi podjetja	i
I	SPLOŠNA PLOVBA	PIHAN	I
i	i
I	razpisuje delovna mesta	J'
!	I
|	2	REFERENTOV ZA MATERIALNO	f
\	KNJIGOVODSTVO '	I
:	s	|
♦	♦
| Plača po tarifnem pravilniku podjetja.	1963-R	i
EQ32DEMI)
KOLEDAR Nedelja. 13. aprila: Ivo.
*
Na tianaAnJi daai leta 1814 se .ie rodil jezikoslovec Oroslav Caf. Pomemben nie bil. ker se je zavzemal za prebujanje In dvig nacionalne zavest- med slovenskim ljudstvom. Tudi v »Novicah« se je zavzemal za to in m^d dragim predlagal ustanavljanje *bravn'ic«
Po slovenskem podeželju.
Dne 13. aprila 1855 se je v Po-ldarvah nad Škofjo Loko rodil slikar Jurij Šubic, v mladosti se je učil slikarstva skupaj z bratom Janezom bil je na dunajski akademiji, pozneje je delal v raznih krajih v tujini, po smrti brata Janeza pa je živel v Parizu. Zapustil je mnogo dekorativnih kompozicij in portretov.
»s
Ing. MILOŠU BONČI, za odlično opravljeno diplomo na fakulteti za arhitekturo iskreno čestitata — prijatelja!
Na fakulteti za arhitekturo so diplomirali za inženirje arh. Miloš Bonča, Jože Koželj in France Rihtar, vsi z odličnim uspehom. Česti tamo kol e gi.
Na naravoslovno - matematični fakulteti ie diplomiral iz biologije tov. S KRK JANEZ iz Ljubljane. Čestitajo kolegi!
Na Prirodoslovni fakulteti, oddelek za biologijo, je diplomirala Alenka Kalin. Čestitajo prijatelji Ing. Mihevcu Slavku čestitamo k diplomi na Gozdarski fakulteti. Prijateljice in Jocker.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.—7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom SlSKA: Zdravstveni dom, Černetova 31, tel. 22-831.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Set in a 'Miloš. Velikovška 6. tel. 31-281.
Zdravstveni dom VIC? dr. Jagodič Boris. Rožna dolina c. XV-I a, tel. 22-437. V odsotnosti zdravnika kličite'' tel. 21-519. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska cesta 3L od 8.—14. ure, tel. 21-797. Zdravstveni dom CENTER: dr. Tabor Ludvik.. Miklošičeva c. 24. tel. 39-151.
Zdravstveni dom MOSTE: dr. Kurbus — Verk Janjo. ZD Moste. Krekova 5, te L 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel LM 30-300.
Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Sirca Anton. Privoz 5. tel. 22-742. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 13. ure dalje.
Proti sladkorni bolezni, protinu ir. t-olščavost; (bolezenskemu de-belenju) pomaga rogaški »DONAT« vrelec. Zahtevajte ga v trgovinah pri »Mercatorju«, »Prehrani« in * Ekonom u « v L j u bij an i.
Odsek za znanstveno delo pri Geografskem društvu Slovenije vabi na diskusijo o turistično geo grafski rajonizaciji Slovenije po zamisli dr. Vladimirja Kokoleta, Tega Malisa in Darka Radinje.
Sestanek bo v torek, 15. aprila 1953, ob 19.30 v prostorih Geografskega inštituta na Univerzi.
MOTORISTI POZOR. — Vaše motorno kolo Vam strokovno najhitreje uredi »specialna motociklistična delavnica« Tomos-servis — štefe Matevž, Trzin. — Pid servisnih pregledih lahko sodelujete in počakate! Rezervni deli na razpolago!
P UT M I K SIOVENI3A
S i-OSEBNO LADJO NA MALI LOŠINJ—RAB—PULO od 1. do 3. maja 1958. Odhod iz Ljubljane 1. maja ob 3. uri s posebnim vlakom. Ogled zgod. znamenitosti starega mesta P ULE in dvodnevno bivanje na MALEM LOŠINJU IN RABU.
Cena 3.950 din. v cent so vračunani vsi stroški itzleta vključno prehrana in prenočišča.
Sindikalne organizacije! Omogočite Vašim članom, da letošnji 1. mai praznujejo na prijetnem iri zanimivem PUTNIKOVEM IZLETU PO SEVERNEM JADRANU. — Prijave sprejemajo vse poslovalnice PUTNIKA SLOVENIJA najkasneje do 20. aprtiila. V poslovalnicah PUTNIKA SLOVENIJA zahtevajte tudi vsa potrebna pojasnila.
MSRIB0B
Nedelja, 13. aprila.
Dežurna lekarna; »Tabor«, Trg revolucije 3.
RADIO
6.C0—'12.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 22.00—13.00 Mariborski feljton; 13.00—14.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.15—15.00 Želeli ste — poslušajte! (prvi del); 15.00 — 15.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 15.15—16.15 Želeli ste — rso-slušajte! (drugi del); 16.15—23.00 prenos sporeda Radi: a Ljubljana.
Zahvala; Prisrčno se zativis*.u
jem docentu dr. Zumerju Milanu dr. Svaganu in dr. Klunu za uspešno opravljeno težko operacijo ln skrb, ki so mi jo posvetili v času mojega zdravljenja na aseptičnem oddelku kirurške klinike v Ljubljani. Enako se zahvaljujem tudi strežnemu osebju tega oddelka. Poleg tega se zahvaljujem za skrb tudi dr. Nad! Starkljevi na internj ambulanti v Trbovljah. Wersole Franc, žena. hčerka.
Klub ljubiteljev športnih psov okraj Ljubljana prired; praktični tečaj za šolanje psov- v Ljubljani. Pričetek bo v petek, 18. aprila 1958, sestanek bo ob 17. uri pri zoološkem vrtu na Večni poti.
Nov začetni družabni plesni tečaj — zadnji v tej sezoni, namž-njen tud: starejšim osebam in zakoncem. se bo začel v četrtek 17. aprila, ob 20.30 v centralni plesni šoli. Petkovškovo nabrežje 25. Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje
— posebno zaželeno tudri začetnice
— je vsak dan od 17. do 21. Nov nadljevalni teča,; s poukom jatin-sko-a me riških plesov in četvorke pa se bo začel v petek 18. aprila ob 19.30. Igra jazz CPS. Vse informacije po telefonu 21-881.
ObLO Domžale uprava komunalnih naprav sporoča, da so sejmi vsaki tretji torek v mesecu na sejmišču v Domžalah ob Bistrici. Zaradi tega so ukinjeni vsi sejmi: v Radomljah in Dobu.
Obrtna zbornica za okraj Ljubljana obvešča zasebne o-brtni.ke na področju občine Logatec, da bo davčna komisija ObLO Logatec zasedala dne 16.	17.	in	18. aprila
1958, ob 8. uri na sedežu občine.
POZIV! Pozivamo vse stranke, da dvignejo 15. aprila od 14. do 15. ure vse čevlje kij so v popravilu pri čevljarstvu Brodnik na Rimski. c 21.
IZOLIRKA, LJUBUAKA-Mostc,
poziva vse. ki so bilj v letu 1957 zaposleni v podjetju in po zakonu izpolnjujejo pogoje za prejem viška osebnih dohodkov, da prijavijo svoje zahteve do 1. VI. 1958.
Od 13. do 20. aprila praznujemo teden Počitniške zveze Jugoslavije. V okviru tedna prirejata Glavni odbor Slovenije ln okrajni odbor Ljubljana svečano proslavo s kulturnim sporedom. Proslava bo v ponedeljek 14. aprila" ob 19. uri v dvorani Mestnega gledališča v Ljubljani. Vljudno vabljeni.
Fotoklub Ljubljana opozarja ljubitelje fotografije, da je po uspešno zaključenem natečaju zimske Ljubljane razpisal s pomočjo OLO natečaj »Pomladanske Ljubljane«. Podrobne Informacije boste dobili v nekaj dneh v vseh trgovinah s fotomaterialom.
Spisovanje, razmnoževanje, ko-piranie prepisovanje, stavljanje oglasov in reklam, plakatiranje In izdelovanje vzorcev Vam izvrši hitro, sodilno in po konkurenčni ceni »REKLAMA« Titova 5-1, desno.
Občine LJubljana-Crnuče, Ljub-ljana-Sentvid in Medvode obveščajo vse gozdne posestnike, da je rok za vlaganje prošenj za posek lesa v gospodarskem letu 1958-1959 od 15. aprila 1958 do 15. maja 1958.
Trgovina »Mocca«, Ljubljana, Puharjeva 3, ima novo telefonsko številko 23-.187.
OBVEŠČAMO da ima vrtnarstvo Brečko v Jesenicah telefonsko številko 252. Se priporočamo.
Lesno konstrukcijsko podjetje »Tesar« v Ljubljani
POZIVA
v smislu določil čl. 70 Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev (Uradni list FLRJ, štev. 18-57) in čl. 32 ln 33 tarifnega pravilnika podjetja, vse delavce in uslužbence, kj so bil; v letu 1957 v delovnem razmerju s podjetjem In imajo pravico do udeležbe pri končni razdelitvi ostanka dohodka, da prijavijo svo.i zahtevek v treh mesecih od dneva te objave.
Žahtevek pošljite na naslov: — Lesno konstrukcijsko podjetje »TESAR« v Ljubljani, Parmova 53.
OOVKTTSITF, SE VT
Spotih YoU‘
N A J BOLJ SO KR EMO i
MEDEN, POSLOVALNICA MIKLOŠIČEVA 36. Cebeilini med dvakrat dnevno po eno »žlico na kruhu ali v čaji u oz. mleku je Vir
ži vi .1 e nj s-k e svežim e.
V&aka drogerija, špecerija, zadruga vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tu-ti »FLEX«. Za čiščenje madežev samo »FLEX«!
Kolikor plačaš — toliko dobiš! Ce hočeš prvovrstno mastno kremo, potem zahtevaj ULTRAGIN-spert kremo.
Najnovejše! Hranilno in čistilno mleko Holly\vood za nego polti nudilo drogerije
Zlaodno in osvežujoče učinkuje
P e D I S AL
za kopanje bolečih in vnetih nog
Lekarne-parfumerije.
POZOR!
Nogavice (zanka 7 din), kravate, .ovratnike In. manšete na moš-klh srajcah ter polivinil dežne iplašče Vam najsolidneje obnovi brzopo-pravljalnica FINDEISEN GERMA-INE. Stari trg 24.
ZBEU2EHJE KNJIGOVODIJ LRS
PRIREJA
SEMINfiR ZA MEZDNE KNJIGOVODJE,
ki bo v dneh od 21. do 26.aprila tega leta.
Na seminarju bodo obdelane sledeče aktualne teme:
1. Zakonski predpisi o osebnih dohodkih (Zakon o delovnih razmerjih, zakon o prispevkih iz osebnega dohodka).
2. Odredba o ugotovitvi minimalnih osebnih dohodkov.
3. Navodila o preračunavanju tarifnih postavk stalnih in pogodbenih delavcev.
4. Pravilnik o obračunavanju in plačevanju prispevkov 1>
osebnega dohodka.
5. Tehnika knjiženja osebnih dohodkov.
6. Tehnika zajemanja stroškov osebnih dohodkov.
7. Evidenca osebnih dohodkov.
8. Vprašanja in odgovori.
Seminar bo v Rogaški Slatini, kjer bo preskrbljeno tudi za nastanitev tečajnikov.
Stroški seminarja, v katerih so vračunani tudi stroški skript brez stroškov prehrane in prenočišča znašajo za pri-javljenca din 3.000. katere je treba nakazati na tek. rač.: ZDRUŽENJE KNJIGOVODIJ LRS, LJUBLJANA, pri Mestni hranilnici ljubljanski štev. 601-606-1-1000.
Ker je za seminar, ki bo predvidoma trajaj dva dni veliko zanimanje, bo vsak prijavljenec posebej obveščen o začetku seminarja.
Seminar priporočamo zaradi aktualnosti šefom računovodstev in mezdnim knjigovodjem, ki naj na hrbtni strani na kazila navedejo ime prijavijenca. podjetje in njegovo funk cijo.
Predavaio priznani strokovnjaki!
Ne zamudite roka prijave, ki traja do 17. tega meseca.
ZDRUŽENJE KNJIGOVODIJ LRS
GLEDALIŠKE NO J OSTI
Opozarjamo na spremembo operne predstave za danes. Namesto napovedane Wagnerjeve opere »Večni mornar« bo uprizorjena Verdijeva opera »Trubadur« z gosto! Oskarjem Zornikom v naslovni vlogi, sprememba je nujna zaradi bolezni v ansamblu.
Šentjakobsko gledališče
v Ljubljani, Mestni dom Nedelja. 13. aprila, ob 16: Br. Nu-šič »Žalujoči ostali«, komedija. Popoldamska predstava. Izven. Ob 20; A. Koren »Ambasador«, veseloigra. Večerna predstava. Izven.
Na nedeljsko popoldansko predstavo o-pozarjamo vse okold&ke obiskovalce. Za obiskovalce, ki pri za druid, nedeljski: popoldanski uprizoritvi komedije »Žalujoči ostali« niso več dobili vstopnic, jih bomo rezervirali do nedelje do 11. ure o-ri blagajni v Mestnem domu. Prodaja vstopnic v Mestnem domu rezerviranj e telefon 32-860.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) fcrg št. 2 Nedelje. 13. aprila, ob U in 15: — J. Pengov — N. Simončič »Zlata “ ribica«.
ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Nedelja. 13. aprila, ob 17;	—	W.
Karsch — J. Pengov »Težave Peteršilj Čko ve mame«. — Prodaja vstopnic vsak dan od torka dalje (razen nedelje) na upravi. Resljeva c. 36 (tel. 32-020) od 10.—12. ure in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blag&i-
KUD A. T. LINHART — ODER
57. Nedelja. 13. aprila, ob 20: — Ionesco »Plešasta pevka«, v hrenovi ulici. Zabjak.
Jutri koncert ra rumeni abonma. Dirigent Živojin Zdravkovič iz Beograda, solist Freddy Došek iz Zagreba. Na sporedu — Beethoven II. simfonija, Bje-linski, Concertino za klavir fn orkester v d-molu, Respighi, (.Rimske pinije.
Opozarjamo cenjene poslušalce, da se prične koncert izjemoma ob 20.30 uri, ker je pred koncertom v Filharmoniji akademija železničarjev.	R
Koncertni nastop solistov in orkestra Srednje glasbene šole v Ljubljani bo v torek, 15. aprila, ob 20. uri v veliki dvorani Slovenske filharmonije.
Sodelujejo: Janez Lovše, klavtir; Nuša Kregar, klavir; Nada Zajc, klavir; Majda Korimšek, violina; Zorica Pandilova. violina; Tatjana Uršič, klavtir ln Janez Bokav-šek, violina.
Soliste bo spremljal orkester Srednje glasbene šole pod vodstvom prof. Vinka Šušteršiča.
Vstopnice po 50 im 30 din so v predprodaji v pisarni Srednje r’asbene šole v Ljubljani, Gosposka 12-L	IC
SLAVISTIČNO DRUŠTVO v
Ljubljani vabi člane in prijatelje na predavanje, k,i bo v torek., 15. aprila, ob 20. uri v Slovenskem inštitutu. Tema: dr. Marja Bor-šnik, Bezruč med Slovenci (Ob pesnikovi smrtfi).	P
Slovenska akademija zninosti In umetnosti v Ljubljani vabi na javno znanstveno predavanje, ki bo v ponedeljek, 14. aprila 1958, ob 18. v dvorani SAZU, Novi trg 3-1. Predaval bo profesor Ekke Guenther z univerze v Kielu. Tema: O razčlenitvi mlajše ledene dobe v Srednji Evropi. Predavanje bo spremljano z diapozitivi.	P
Društvo geodetskih inženirjev in geometrov, podružnica Ljublj.ana vabi na predavanje, ki ga bo imel ing. Zorn Aleksander v torek, 15. t. m., ob 19. uri na Geodetskem oddelku FAGG. Aškerčeva 13. Tema: Dimenzioniranje nivelacijskih instrumentov in njihova zmogljivost.	p
Pododbor UROJ Moste organizira redno splošno predavanje »Četrta neprrjateljska ofenziva na je-dimice NOV«. Predavanje bo 16. aipriila 1S58 ob 19. uri v učilnici X. gimn-azn j e Moste, Zaloška št. 49. Predaval bo akt. major Isakovič. Udeležba za rez. oficirje in podoficirje pododbora Moste obvezna. Ostali prebivalci vljudno vabljeni.
P
Astronomska sekcija vljudno vabi na zanimivo s slikami opremljeno predavanje o zodiaku, ki bo v ponedeljeik, 14. aprila, ob 19. uri v matematični predavalnici Univerze. v primeru lepega vremena bo po predavanju ogled zvezdnatega neba pod strokovnim vodstvom.	P
Prirodoslovno društvo vabi na predavanje tov. Mirka Kambiča: Julijske Alpe v barvah. — Predavanje z barvnimi diapozitivi bo v torek, 15. aprila ob 20. uri v Prirodoslovni predavailntiici na Univerzi.	P
Društvo bolničarjev LRS vabi vse svoie člane na redro strokovno predavanje, k.i bo 18. aprila 1958 ob 19. uni v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. — Predaval bo prof. dr. Milčinski Janez o kazenski odgovornosti bolničarjev na njihovem službenem mestu. Vabimo tudi vse ostale člane društev zdravstvenih delavcev.	P
SPORED ZA NEDELJO Poročila:	6.05,	7.00,	13.00,	15.00,
19.30, 22.00, 22.55.
6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav; 7.15 Reklame; 7.30
Radijski koledar in prireditve
dneva; 7.35 v zabavnem tonu; 8.00
športna reportaža; 8.15 Nedeljska
matineja z velikimi zabavnimi orkestri; 8.45 Mladinska radijska igra — Herbert Ruland: Brzojav skozi Mato Grosso; 9.10 Ponovitev javnega četrtkovega večera z dne 13. III. 1958; 10.00 Se pomnite tovariši ...	— Zene pripovedujejo
— I.; 10.30 'Kar radi poslušate; 11.30 Baletni intermezzo. 12.00 Reportaža s košarkarske tekme študentskih reprezentanc Jugoslavije in
Češkoslovaške; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame, 13.30 Za našo
vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 16.15 Saša Vuga: posušeni kaktusi (reportaža iz Stare Gorice); 16.45 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Hans Falla-da: Pijanec. Režiiia; Maša Slavče-
va. .V glav. vlogi: Maks Bajc: 18.45 poje Slovenski oktet; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Halo — halo! (javna zabavna ’ glasbena oddaja); 21.15 Komor, koncert; 22.00 Napoved časa poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan; 22.15 Plesni eocktail; 22.55 Poročila: 23 00 —23.15 in 23.30 —23.40 Oddaja za tujino (prenos Iz Beograda).
.1 PKOOR(VW (na valu 202,1 m in 98.9 rnllzj
10.30—11.30 Nedeljski simfonični koncert Marijan Lipovšek: T. suita za godala, Sergej Rahmaninov; 2 klavirski koncert; 13.10 Promenadni koncert Enesco: Rapsodija. Glier: Scherzo, Čajkovski: 3 plesi jz baleta »Labodje jezero«, Gotovac:	Simfonično	kolo:	14.00
Ljubljanska kronika in obvestila; 14.15 Zabavni zvoki; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Slavni pevci — slavne arije; 16.00—16.15 Klavir v ritmu
mmuM
RAZPIS
Kmet&jska' zadruga z. o. J. Dramlje pri Celju razpisuje
delovna mesta
1. upravniHca za d ruji e. — Bogoji: po možnosti kmeti/jsM tehniik ali z daljšo prakso v kmetijvu in da je dober organizator dela.
2. kmetijskega tehnika. Pogoji: po možnosti z dovršeno srednjo kmettiisko šolo ali z večletno prakso v kmetfidstvu.
3. traktorista. Pogoji: da ima izpit in veselje do kmetijskih traktorskih del.
Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Interesenti z opisom dosedanje zaposlitve naj se javijo na upravo Kmetijske zadruge Dramlje. R
RAZPIS
Komisija za uslužbenske zadeve občinskega ljudskega odbora Ravne na Koroškem
razpisuje na podlagi 21. in 164. čl. Zakona o javniih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53-664-57) naslednja delovna mesta v upravi občinskega ljudskega odbora:
1. šefa odseka za gozdarstvo
2. šefa odseka za narodno obrambo
3. šefa uprave za dohodke
4. šefa posredovalnice za delo
5. finančnega inšpektorja
6. gradbenega inšpektorj a
7. referenta- za gradbene in komunalne zadeve
8. referenta za notranje zadeve
■ 9. referenta za odmero dohodka od gospodarstva 10. matičarja za matični urad na Ravnah
U. davčnega izterjevalca.
Pogoji; pod 1., 2., 3., 4. in 5. višja ali srednja strokovna izobrazba; pod 6.. 7., 8.. 9. in 18. srednja strokovna izobrazbe; pod 11. nepopolna srednja strokovna izobrazba.
Prednost imajo reflektanti s prakso.
Za vsa delovna mesta Je zagotovljena osnovna in položajna plača.
Kandidati naj vložijo pravilno kolkovane prošnje in potrebne dokumente po 31. členu Zakona, o javniiih uslužbencih ter kratek živ-lienjepis z opisom dosedanje zaposlitve v 15 dneh po tem razpisu pri Občinskem ljudskem odboru Ravne na Koroškem.
Komisija za uslužbenske zadeve občinskega ljudskega odbora Ravne na Koroškem
RAZPIS
za pripravljalni tečaj za. dopisno ekonomsko srednjo šolo Slovenije Februarja 1959 se bo pričel nov prvi letnik Dopisne ekonomske srednje šole Slovenije za bivše borce in aktiviste NOV ter za otroke padlih borcev in aktivistov.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da ima veliko kandidatov nezadostno osnovno izobrazbo. Nekateri imajo sicer formalne pogoje za vpis, nimajo pa potrebnega znanja. Zato organizira šola
drugi pripravljalni tečaj iz slovenščine, matematike, zemljepisa ln kemije. Bo končanem tečaju bo za vse kandidate izpit iz vseh štirih predmetov.
Vsj interesenti, ki želijo vstopiti v prihodnjem šolskem letu v ESS naj se prijavijo do 35. maja 1953.
Prijave bodo sprejemali samo Okrajni odbori Zveze borcev do 15. maja 1958.
Obrazce za prijave lahko dobite na okrajnih in občinskih odborih ZB od 25. aprila dalje.	R
RAZPIS
Fakultetni svet fakultete za splošno medicino ln stomatologijo v Ljubljani razpisuje za ponovne volitve po 75. in 91. členu Zakona o univerzi v Ljubljani:
a) NA ODDELKU ZA SPLOŠNO MEDICINO;
mesto izrednega profesorja za ginekologijo in porodništvo; mesto izrednega profesorja za patološko fiziologijo; mesto docenta za higieno;
2 asistentski mesti v patološko -anatomskem inštitutu; asistentsko mesto v fiziološkem inštitutu; asistentsko mesto na - interni kliniki;
b) NA ODDELKU ZA STOMATOLOGIJO:
mesto izrednega profesorja za ustno in čeljustno kirurgijo; mesto docenta za protetiko.
Prijave sprejema dekanat fakultete za splošno medicino in stomatologijo v Ljubljani. Vrazov trg 2-1. 20 dni Po objevi v časopisju.	R
RAZPIS
Razpisn-a komisija pri Kliničnih bolnicah v Ljubljani razpisuje delovna mesta:
2 farmacevtskih pomočnikov in
lekarniškega delavca,
zdravnica — specializanta iz infekcijskih bolezni.
Nastop službe je mogoč takoj. Plača po uredbi. Prošnje vročite — Razpisni komriesind pri Kliničnih bolnicah v Ljubljani. Zaloška cesta 2.	R
RAZPIS
Razpisna komisija Splošne bolnice V Ptulu razpisuje v skladu s 33. in 36. členom zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št
53-57) tale delovna mesto:
zdravnika za anestezijo. Pogoj: specialist ali speciaGiitzamt;
farmacevta šefa bolni čn e lekarne. Pogoj:	farmacevt, zaželena
večletna praksa, stanovanje zagotovi leno;
4 medicinskih sester. Pogo-1: končana šola zg medicinske sestre;
3 medicinskih laborantov. Po-
501: opravljena šola za medicinske ’ laborante.
Kandidati naj vložijo pravilno kolkovane prošnje s kratkim oipi-som dosedanrie zaposlitve v 15 dneh po tem razpisu Razpisni komisiji Splošne bolnice Ptuj. R
RAZPIS
Zdravstven.? dom Bled razpisuje
delovna mesta za zobotehnika in bolničarko
Plača: osnovna in položajna pleča po Uredbi.
Reflektanti naj vložijo prošnje
na Upravo Zdravstvenega doma
Bled (kolkovina 130 din im 90 din v gotovini) najkasneje do 20 apnila 1958. v prošnji naj navedejo dosedanje službovanje.	R
KAZl.v,
Razpisna komi&jja pn ZDRAV ST VENEM DOMU CELJE razpisuje naslednja delovna mesta za
1. 3 zdravnike splošne prakse
2. 2 medicinska laboranta
3. 6 bolničark ozirccna zdravstvenih administratork
4. higijenvka
5. zobarskega asistenta
6. socialnega delavca
7. pomočnika upravnika
8. daktilografa I b. r.
9. blagajnika 10. ekonoma
U. inventarisfa Pogoji’:
ad. 1) zdravniki z opravljenim
strok, izpitom:	prednost imajo
zdravnik?! z daljšo prakso v ambu-lantmo-^poliktlinični službi; ad 2. ustrezna medicinska šola ad. 3.) ustrezna bolničarska šola oziroma predpisani tečaj ali najmanj 6 r- gimnazije:
ad. 4.) ustrezna strokovna šola
oziroma predpisan?: tečaj;
ad. 5.) ustrezna strokovna Šola
oziroma predpisan.-" tečaj;
ad 6.) popolna srednja šola in ustrezna socialno administrativna šola ali uslužbenec z najmanj 5-letno prakso v zdravstveno-administrativni službi:
ad 7.) ekonomska sli pravna fakulteta oziiroma uslužbenec z večletno prakso v zdravstveno-admi-nistratlvni službi:
ad 8.) najmanj 8-ietka prafksa ati niej enaka izobrazba ter izpit strojepisca I. b. r.;
ad 9.) nepopolna srednja Šola z nekaj leti prakse v računovodski-fn.-ančni stroki: ad 10.) nepopolna srednja šola z nekaj leti prakse kot ekonom v administrativo o-zdravstveni službi ad U.) nepopolna srednje šola z nekaj let prakse v materiafltnem krni tgovodstvu.
Plača do Zakonu o javnih uslužbencih FLRJ, položajna nlača po pravilniku ustanove. Uslužbencem pod ad l.) in ad 7.) bodo na raz-" pol a go družinska stanovanja..
Pravilno kolkovane orošnie vlagajte pod šifro v,RAZPIS« Zdravstveni dom Celje. Rok za vladani« prošeni je do 25. anrila 1953. K prošnji i priložite tudi obširnejši življenjepis z navedbo dosedanjega službovanja.
RAZPISNA KOMISIJA ZDRAVSTVENEGA DOMA CELJE
RAZPIS
Zavod LRS za statistiko v Ljubljani razpihuje naslednja delovna mesta:
1. LITOGRAFA, tiskarja ali kandidata z nepopolno srednjo šolo, ki se želi podučiti v tej stroki. Mesto je vezano z dopolnilno r>la;6o.
2. POMOŽNEGA USLUŽBENCA — kurirja.
Kolkovane prošnie z živi 1 enie-pisom, diokariili o šolski izobrazbi vročite T>ri: Zavodu LR Slovenije za statistiko Ljubljana. Vožarski pot 12. do 28. ararlla 19-58.
Nastop službe takoj.	R
RAZPIS
Razpisna komisija pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS razpisuje na podlagi 36. člena Zakona o javniih uslužbencih delovno mesto DIREKTORJA časopisnega zavoda »Uradni list Ljudske republike Slovenije«
Pogoji: a) splošni pogoji za sprejem v službo po zakonu o javnih uslužbencih;
b) praksa v grafični stroki ln Založništvu skupaj vsaj 10 let.
Ponudbe, kolkovane s 30 din, je treba poslati Razpisni komisiji v 15 dneh od te objave. Ponudbe naj obsegajo kratek življenjepis in opis dosedanje službe.
Razpisna komisija pri Izvršnem svetu LS LRS
R
a b«
čelezutii ugi.; j . avtomehanika, sovači Izdelovalci kovinske ga-isnter.ge, elektromehaniki, galva-nizerji, kemične čistilke oblek, galvsnizerji. tesarji, zidarji, mizarji p leska p-n. soboslikarj’:. so-darji. izdelovalci lesne galanteri-e. peča.rji, kamnoseki, krojači. Izdelovanje tekstu, galanterije, izdelovanje odej. modistke plet in J e in šivolje.
Dne !9. aprila 1958: brivci in frizerji, čevljarji, torbarji, nrešival-ke. strojarji. izdelovalci kisa, konzerviranje o-ovrfnvn. zeljarji. vozni ličarji, fotografi, izdelovalci igrač. izdelovalci galsaiterire iz plastičnih mas. izdelovalci galanterije iz polivinila, izdelovalci nagrobnih lučk. razna galanterija in ostali.
Osnove davčnih zavezancev obrtnikov so na vpogled pri upravi za dohodke ObLO Ljubljana-Moste. uprava za dohodke, soba št 15 do 16 april« 1953.
DANES
Obrtna zbromica za okraj Ljubljana obvešča zas&bne obrtnike s področja ObLO Ljubljana-Moste, da bo zasedala davčna komisija za odmero dohodnine obrtnikov za leto 1957 in 1958 pri Upravi za dohodke ObLO Ljubljana-Moste. Zaloška c. 5l-a. soba 15, dne 17.. 18. in 19. aprila 1958. Vsak dan. od 15. ure dalje po naslednjem vrstnem redu:
PAVSALISTI:
dne 17. aprila 1958; kovači, kleparji, ključavničarji, mehaniki, vodovodni inštalaterji radiomeha-niki, elektromehaniki, soboslikar-31, pleskarji., črkoslikarji, tapetni-ki. žagarji drv. prepajratarjd, dimnikarji, fotografi, izdelovalci tesnil, kamnoseki, mizarji, kolarji, Izdelovalci obešalnikov, brivci in frizerja, vrtnarili, zeljairji čevljarji, copatarji, prešivailke. krojači, šivilje, modistke, vezilje, popravilo nogavic in izdelovanje odej. NEPAVSALISTI: dne 18. aprila 1958: ključavničarji, izdelovalci jeklenih vložkov, livarji, pasarji. mehaniki, klepar-
ZAHVALA
Ob hudi izgubi mojega ljubljenega moža im očeta
FRANCA STRNIŠA
se iskreno-' zahvaljujem vsem. ki so z menoj sočustvovali, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadmii poti. Moja posebna zahvala velja sosedom, gasilcem, ZB, bivšim družabnikom, njegovemu prijate-telju Fortuni Francu in pevceer. za v srce segajoče žalostinke. Obenem se zahvaljujem učltelru im sošolcem iz Kovorja za tako lepo slovo od vnuka Matjaža.
Žalujoča žena in hčerke ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem. ki so mi ob smrti moje drage žene
IVICE DOLAMlCEVE roj. Cešnovar stali ob strani, sočustvovali z menoj in darovali vence.
Posebna zahvala Gasilski četi Preska-M&dvode za izkazano čast, kakor tudi cerkvenemu pevskemu zboru.
Žalujoči mož Marjan, mama, sestre Nadi, Ani z Lojzetom in brat Janez.
ZAHVALA
Ob prerani smrti moje nepozabne žene
ELZE LENSCAKOVE
- čutim srčno potrebo zahvaliti se množičnim organizacijam terena Poljane 2. sindikalni podružnici m celotnemu kolektivu veletrgovine »Prehrana« z direktorjem tov. Nebecem na čelu in drugim, ki ste njen grob obsuli z venci in cvetjem, nadalje duhovščini. Fantom na vasi za v srce segajoče žalostinke in vsem. ki ste izrazili sožalje in spremljali pokojno na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžan Vam, ki ste jo obiskovali, ji lajšali njeno trpljenje in ji stali ob strani v zadnjih trenutkih njenega življenja. Vsem prisrčna hvala!
Žalujoči soprog in sorodstvo.
Ljubljana. 13. aprila 1958.
ZAHVALA
Ob smrti naše ljubljene mame MARIJE LETNARJEVE
se naj iskren ej e zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, vsem za izraze sožalja in spremstvo na njeni poslednji poti.
Posebna zahvala zdravniku dr. Vladimirju Orlu za njegovo dolgoletno skrbno zdravljenje in lajšanje trpljenja v njeni hudi bolezni.
Žalujoče hčere z družinami.
Ljubljana, 30. aprila 1958.
ZAHVALA
Ob hudi Izgubi našega dragega sina, brata, strica in svaka
ALBINA KUNSTLERJA diplom, stroj, tehnika
se iskreno zahvaljujemo zlasti prof. dr. Savniku, dr. Jamarjevi, dr. Žitniku in dr. Poljanšku, kakor tudi vsemu strežnemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani za njihovo izredno požrtvovalnost pit lajšanju pokojnikovega dolgega in hudega trpljenja. Posebno se zahvaljujemo vsem daroval cem prekrasnega cvetja in vencev zlasti vsem sorodnikom in sosedom ter uslužbencem tovarne »Tela« in »Hidrometeorološkega zavoda«. Zahvaljujemo se tud! vsem tistim, ki so nam ustno ali pismeno izrazili svoje sožalje ter vsem mnogoštevilnim, ki so pokojnega Albina v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti.
Vsem naša iskrena zahvala.
Žalujoča družina Kunstierjeva.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij
TOVARNE PISALNIH STROJEV
LJUBLJANE, Savlje 18a
razpisuje delovna mesta za
ORODNEGA VISOKOKVALIFICIRANEGA STRUGARJA,
2 ORODNA KVALIFICIRANA BRUSILCA,
6 POLKVALIFICIRANIH DELAVCEV (za skobeljni stroj, brusilnico in ravnalnico),	(
2 MOŠKA kvalificir. polirca za galvano, 2 KONTROLORJA ZA PRODUKCIJO.
F R I PR A V A D E L A ;
VEC TEHNOLOGOV, PLANERJEV PROIZVODNJE, ANALITIKOV in NORMIRCEV,
TEHNIKA - KEMIKA za površinsko in toplotno obdelavo — zaželena je daljša praksa.
KONSTRUKCIJA:
2 SAMOSTOJNA KONSTRUKTORJA ZA FINO MEHANIKO,
STROJNEGA TEHNIKA ZA STANDARDIZACIJO 2 SAMOSTOJNA RISARJA,	.	•
2 ORODNA KONSTRUKTORJA,
Šoferja avtobusa »d« kategorije, MATERIALNEGA KNJIGOVODJO,
ADMINISTRATORKO Z ZNANJEM STENOGRAFTTf IN NEMŠČINE.
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku
Ponudbe pošljite na naslov; Uprava Tovarne ni-salnih strojev, Ljubljana - Savlje 18 a.
Telefon: 382-270.	jg87	pj
LJUBLJANA Drama ob 15: — Brecht »Svejk V drugi svetovni vojni«. Izven (n za podeželje. (Vstopnice tudi v prodaji.)
Opera ob 19.30: Verdi »Trubadur«. Gostovanje tenorista Oskarja Zornika v- naslovni vlogi. Izven in za podeželje.
Mestno gledališče ob 15: Kulund-žič »Usode«. Abonma Nedelja popoldanski - kolektivi. (Vstopnice tudi v prodaji.)
Ob 20: Diirrenmatt »Obisk stare
gospe*. Izven.
Šentjakobsko gledališče ob 16: Br.
Nušič »Žalujoči ostali«, komedija. Izven.
Ob 20: A. Koren »Ambasador«, veseloigra. Izven.
KUD »FRANCE PREŠEREN«, Ka-runova ul. 14. ob 16: Vošnjak - čepa Vida«.
Mestno lutkovno gledališče, Levstikov trg 2. ob n in 15: J. Pengov - N. Simončič »Zlata ribica«. Ročne lutke. Resljeva c. 36. ob 17: W. Karsch - J. Pengov »Težave Peteršiljkove mame«. MLADINSKO GLEDALIŠČE Križanke Mladinsko gledališče — Križanke: ob 19; Erich Kastner »Pikica in Tonček«.
Eksperimentalno gledališče, Križanke, ob 20:	Eugčne	Ionesco
»Učna ura«. Gostovanje gledališča »Oder 57«.
S1N0
tCLNO »UNION«] francoski film
• LJUBIMEC L AD Y CII A TER-LEY«. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. Matineja odpade.
KINO »KOMUNA«; ltai. £Hro »UMBRETG Dz Tednik F N. 15. Predstave ob 15. 17, IS in 21.
Ob io matineja nemškega filma »V tovarni avtombilov VoIkswa-gen«.
KINO »SLOGA«; amer film »PUSTOLOVŠČINE V BUBMI«. —
Tednik F. N 15 Predstave ob 15, 17.30 in 20. Ob io matineja istega filma.
KINO »VIC«: francosko - španski barv. film »MLIN LJUBEZNI«.
V glav. vlogi Carmen Sevilla in Misha Auer Predstave ob 15. 17. 19 dm 21. Ob 10 matineja istega filma.
KINO »SjSlvA«:	sovj	barv. film
»VIŠINA«. Tednik F. N 15.	—
Danes zadnjikrat. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 mladinska predstava »DOLINA MIRU« po enotni cen?- 10 din.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 ir od 14 dalje.
MLADINSKI KINO »LM«. Kotnikova 8. jug film »LA7.Nl CAH« FTedstave so danes ob 10. 15 in 17. Danes zadnjič.
TRIGLAV: — ameriški barvni film tBRODVAJSKA USPAVANKA«. Tednik. V glavni vlogi:	Doris
Day in Gene Nelson. Predstave ob 16. 13 in 20. Prodaja vstot)-nic od 10.—1:1 in od 15 dalje. Ob 10 matineja slov. fi:lma »VESNA« po enotni ceni 20 din.
• LITOSTROJ«: — a.ngi barv film »ZVEZDA INDIJE«, tednik št. 14 Ob 16, 18 in 20. — Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič.
ŠENTVID »SVOBODA«: angl. barv film »ROMEO IN JULIJA«, ob
15. 17 in 19.
GUNCLJE; sovj. barv. film »ŠAMPION SVETA«, ob 15 17 in 19. VEVČE; angl. barv. film »ČLOVEK. KI JE LJUBIL RDEČELASKE«.
ZADOBROVA:	amer. film °Na
RAZPOTJU«, ob 15, 17 in 19. ČRNUČE: amer. barv. film »PEKEL POD NlCLO« ob 17 in
13.30.
DOMŽALE: amer barv film »CAJ ZA DVA«, ob 16, 18 in 20. KAMNIK »DOM«: — franc. dnem.
film »GOUBIAH«.
DUPLICA: amer. barv. film »POT
V HOLYWOOD«, cb 16. 18.
BLED: amer barv film »MO/ r7
KOLORADA«, ob 14. 16, 13 in 20. NOVO MESTO »KRKA«: - amei barv film »ZGODBA O GI-ENNU MILLERJU«.
ČRNOMELJ: — amer. barv. film »PIKNIK«, ob 17 in 20.
KRANJ »STORŽIČ«: — ital. film »PREPOVEDANE 2ENSKE«. ob
16, 18 in 20.
KRANJ »SVOBODA«; — ital. film »DEKLE Z REKE«, ob 15. 17 in 19.
KRANJ »TRIGLAV«:	angl. barv
film »SMRT NA CESTI« ob 15. 17 in 19.
NAKLO:	amer.	barv.	vi sta vision
film »NEVŠEČNOSTI S KAKIJEM« ob 16 in 19.
RADOVLJICA:	angl. barv film
»LEPO JE BITI MLAD«, ob 10.
15.30, 17.30 in 20.
JESENICk »RADIO«: arher. barv. cinemase. film »PIKNII£«. ob 15, 13 in 20. Ob 10 matinei-a mladinskega filma.
JESENTCE »PLAVŽ«: kitalskl film »PREHOD PREKO REKE .7ANG-CE«. ob 16. 18 in 20. Ob io matineja mladinskega filma. ŽIROVNICA: franc, film »LJUBIMEC LAOY CHATEELEY« ob 16 in 19.30.
DOVJE:	angl. barv. film »MOZ,
KI JE LJUBIL RDEČELASKE«, ob 19.
KOROŠKA BELA: amer. barv film »SHANE«, ob 17 in 19.
MURSKA SOBOTA:	ob 10. 15,
17.30 in 20 meh. film »UMIRAM SREČNA«.
PTUJ: ital. barvni film »TEODORA«.
CELJE
Ljudsko gledališče ob 10: Levstrk-Kreft »Tugomer«. Nedeljski dopoldanski abonma in Izven. KRANJ
Prešernovo gledališče ob 16: Radovan G-obec »Planinska roža«,
opereta. Izven in za podeželje. MARIBOR Narodno gledališče ob 15: Bidovec »Bajka o slavčku«. Izven. Zadnjič.
LENART V SLOV. GORICAH Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora ob 16: — 3kva.rkin »Tuje dete«.
PTUJ
Okrajno gledališče ob 15: P. Hamilton »Plinska luč«. Izven itn za
podeželje Zadnjič.
Kupujte srečke denarne loterijo
Rdečega križa Slovenije, saj pomagate s tem graditi mladinsko
klimatsko okrevališče na Debeleni
rt>ču.	.
GENA MALIH OGLASOV: do 10 be 200 din, vsaka nadaljnja bes-e-da 13 din. Ženitveni oglasi — beseda 50 din. Na oglase, ki so pod Žisfro, oz naslov v ogl. odd., se pribije 50 din. Za vso nedeljske objave -r 20 °/o.
OFOZORILOI Oglasi, naročeni za nedeljsko objavo jn dostavljeni do vključno perica do 12. ure, se računajo po ceniku. Oglasi naročeni za nedeljo v petek popoldne in soboto se zaračunajo z 10% poviškom nedeljske cene.
OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismene naslove oglasov ali kakršno koli informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 25 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Za poslani aenar v navadnih pismih ne odgovarjamo.
Industrijsko podjetje v Ljubljani potrebuje EKONOMISTA
l komercialno poslovanje šefa prodaje.
izmene ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod » Ekon crmis t«.
1983-R
S L l' 1B O GOSPODINJSKE P O M O č -NICE išče pošteno starejše dekle. Naslov v ogl. odd.	7734-1
ZAKADI USTANOVITVE VEČJEGA OBRATA potrebujemo takoj ali po dogovoru kvalificirane stavbene ključavničarje, kovino-brusače in ko vi not iška rje. Ključavničarstvo
Ciril Podržaj, državni obrtni mojster, Ljubljana. Slomškova 3.
7712-1
PERFEKTNO KUHARICO za počitniški dom sprejmemo. Ponudbe pod »Portorož 1. maj« v ogl. odd.
7711-1
STRUGAR, tudi upokojenec, dobi zaposlitev na Kodeljevem pri Vrabec S. Kovinska galanterija, Ljubljana. Karli nov a ul. 15.	770S-1
FINANČNO BLAGOVNEGA KNJIGOVODJO išče trnovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe z življenjepisom pošljite v oglasni odd. pod »Kemična stroka«.	7704-1
GOSPO D1N JS K O PO MOČN ICO —
sprejmem takoj. Ahačič, Ljubljana, Titova f»9/li. Zglasiti se po 15. uri.	7702-1
LOKAL IN POSEBNI POSLOVNI PROSTOR v centru Beograda s tremi telefoni oddamo takoj s prevzemom dveh komercialistov in administrativne moči. Informacije na Telefon Zagreb 39-941, Beograd 27-9%.	7700-1
AVTOLICARSKEGA POMOČNIKA in pomožnega delavca sprejmem ta-takoj. Belantič Bruno. Milanu Majcna 29. Ljubljana.	7097-1
Industrijsko podjetje živilske stroke v Ljubljani sprejme: šefa prodajnega oddelka s prakso, referenta nabave s prakso, normirca
z daljšo prakso, pleskarja
tudi priučenega.
Nastop 1. maja 1958 ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega službovanja v ogles. oddelek pod »Industrija 58«.	1931-R
SAMOSTOJNO POŠTENO GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo, lahko tudi upokojenko, potrebujemo. Dve starejši osebi. Plača 5900. Naslov v ogl. odd.	7699-1
ZIDARJE IN DELAVCE sprejme zh notranja dela Bricelj, Ljubljana, Koblarjeva 3.	7683-1
MIZARJA, več ključavničarjev in nekvalificiranih delavcev za transportna dela in dela pri lesno-ob-delovalnih strojih, sprejme tovarna »Ut en sili a«, L j.. Rudnik 24-. Sta-
753S-1
nimamo
VEC MIZARSKIH IN ČEVLJARSKIH
pomočnikov sprejmemo takoj. — Gospodarstvo Gl. odbora Zveze gluhih Slovenije, Ljubljana, Vidovdanska 14.	R 1079-1
VEC KLJUČAVNIČARJEV, ki imajo veselje za ti pravd jan je avtomatov, »prejme tovarna »Kuverta«. Ljubljana. Titova 87.	R 1078-1
ADMINISTRATIVNO MOC za knjigovodska dela sprejme _ tovarna »Kuverta« v Ljubljani, Titova 87.
R 1077-1
RAČUNOVODJO, stalnega ali honorarnega, s takojšnjim nastopom ali po dogovoru sprejme Zdravstveni dom Grosuplje. Plača po uredbi oz. po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pošljite Upravi Zdravstvenega doma Grosuplje.	R 1076-1
l	»GRA53IS« stavbno vod-	^
•	stvo Ljubljana, Titova 25,	i
•	sprejme takoj kvalificira-	«
l	nega električarja. Plača	»
e	p-o tarifnem pravilniku	«
•	podjetja. Samsko stanova-	f
»	nje preskrbljeno. 1939-H	?
& *
-<*.	..e..«. .»..s** s* «•••«•.*.
Vi-DMIMSTKAT1V.NO MOC z obveznim znanjem strojepisja, pisarniškega poslovanja ter po možnosti z znanjem .stenografije ter vodenjem blagajniških posiov — sprejmemo v službo. Praksa zaželena, ■nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z nav e uho dosedanjega službovanja in šolske kvalifikacije pošljite na naslov: Zavod za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju, Ljubija-Ba, Poljanska cesta št. 28.
R 1075-1
KOMISU A ZA NASTAVITEV IN RAZPOREDITEV DELOV. MEST V KLAVNICI ROG. SLATINA razpisuje mesto pomočnika. Pogoji: pomočniški izpit mesarske stroke in amaterski izpit za šoferja tovornega avtoinibila.	R	1073-1
PARNA PEKARNA »PECIVO« KAMNIK sprejme več pekovskih pomočnikov. Samska stanovanja so preskrbljena.	ib	1072-1
BRIVSKO FRIZERSKO	pomočnico,
samo dobro moč, sprejmem. Stanovanje preskrbljeno.	Druškovič.
Bernekerjeva 22.	7770-1
TAPETNIŠKEGA POMOČNIKA sprejmem. Jager, Trubarjeva e. 17.
7763-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA za pohištvena dela potrebujem. Lončarič Pavel, Draga 31.	7750-1
HONORARNO SLUŽBO KNJIGOVODJE v popoldanskem času potrebujem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gostinstvo ati obru.	7756-1
ZOBOTEHNTCNA SREDNJA SOLA v Ljubljani, Lipičeva c. 1 (vbod Kli-nicne bolnice) potrebuje snažilko za nedoločen čas.	7739-1
UPOKOJENCA, ki bi vodil gostinsko klet. potrebuje gostilna na_Dolenjskem. Pogoj:	abstinent. Naslov v
ogl. odd.	7736-1
Ko-misija za razpis delovnih mest
TOVARNE KONZERV Ljubljana - Vič,
razpisuje delovno mesto
BLAGAJNIKA (-CARKE)
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku 13.700 din.
1980-H
DVA KROJAŠKA POMOČNIKA sprejmem. Dobre moči v samostojnem aelu velikih kosov in lepe izdelave »fazon«. Plača dobra. Cešnovar Ivan, krojač pri upravnem poslopju rudnika Hrastnik.	7522-1
KVALIFICIRANEGA elektromsta-latersikega pomočnika sprejme Elektrotehna, podjetje Jože Market, Jesenice.	7519-1
ČEVLJARSKEGA pomočnika za vsakovrstna dela sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Čevljar Candir Franc. Benattljev trg 6. Koper.	7514-1
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Hrana m stanovanje v hiši. Naslov SP Celje.
7509-1
POMOČ v dopoldanskih urah ali stalno pomočnico potrebujem doma; dam sobo! Zoje Marija. Gradaška 8-1. Ljubljana. Med 13 in 14 sem doma.	7473-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA, vajenega furniranih del, sprejme takoj Skof Anton, Dolnice 31, Šentvid nad Ljubljano. 7471-1 GREM ZA HIŠNIKA, prevzamem vsa dela In popravila. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Stanovanje*.	7446-1
:>roooeroDocc<xsooooooooccjoocoooooococoooo
Tovarna pletenin »ANGORA«, LJUBLJANA
razpisuje delovna mesta:
MEZDNEGA KNJIGOVODJE in VRATARJA
Pogoji: za knjigovodjo je potrebna šolska izobrazba ali odgovarjajoča praksa. Posmene ponudbe vročite tajništvu tovarne »Ango-ra«, Ljubljana, Emonska cesta 2.	1977-R
TRGOVSKA POMOČNICA žeh
spremeniti službo za blagajničarko. Ponudbe v ogl. odd. pod »Marljiva«.	7335-1
NAGRADO DOBI tisti, ki preskrbi 19-letnemu dekletu s 3 'gimnazijami kakršno koli službo Ljubljani od 7 do 14. Naslov v
ogl. odd.	7337-1
GOR8A NA PIHALA Tovarne
usnja Šoštanj razpisuje mesto kapelnika godbe in 3 klarinetistov. Prednost imajo samci. Ponudbe izročite osebno ali pismeno Tovarni usnja Šoštanj.
R-1032-1
OBRTNO PODJETJE »MESAR« —
Lj., Gosposvetska c. 6. sprejme blagajničarko za NON-STOP trgovino v dopoldanski ali popoldanski izmeni. Nastop 15. aprila 1S58. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja.
K-1031-1
VE OJE OBRTNO PODJETJE išče pisarniško moč za splošna dela s primerno šolsko izobrazbo, — Nastop službe takoj. Naslov v ogl. odd.	7333-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družin: sprejmem takoj. Zglasiti se po 14. uri Naslov v ogl. odd.	'7437-1
ZENSKO, samostojno gospodinjo, čisto in pošteno sprejmem tako.i k dvema osebama. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobra plača«.
7439-1
PREDSTAVNIŠTVO za LH Ilrvat-sko s sedežem v Zagrebu. Prevzamem vso nabavo in prodajo blaga. Imam vse potrebne komercialne pogoje za uspešno poslovanje. Nastopim 3. maja 1353. Ponudbe v ogl. odd. pod »Hrvatska*.	6717-1
MIZARJI. BRUSIMO N02E do 800 milimetrov dolžine 4 ceniri-metre nizke. Delamo solidno »Hrast«, podjetje za fino pohištvo. Ljubljana. Linhartova 49 a
R-991-1
SPREJMEMO TAKOJ elektro-va-rilca ;n več ključavničarjev. — Splošno ključavničarstvo. Kamnik.	R-992-1
ZDRAVSTVENI DOM v Slovenjem Gradcu razpisuje mesto stoma-toga ali dentista s takojšnjim
nastopom. Plača po uredbi, položajni dodatek in posebni dodatek po tarifnem pravilniku Stanovanje zagotovljeno. R-1030-1 POSLOVODJO z večletno prakso v trgovini s reprodukcijskim in gradbenim materialom ter železnino sprejmeme tako.i ali do konca aprila. Plača po dogovoru. Kmetijska zadruga Srnarje nrj Jelšah	R-inn-i
♦	KOLINSKA TOVARNA
♦	HRANIL, LJUBLJANA.
|	razpisuje delovna mesta:
j	kvalificiranega strojnega
J	ključavničarja, kvalifici-
♦	ranega šoferja - avtome-
»	hanika, administrativne
t	moči za tehnični oddelek
J	s popotno srednješolsko
t	izobrazbo in znanjem stro-
♦	iepisja. Osebni dohodek
|	po tarifnem pravilniku ah
|	pa dogovoru. Interesenti
J	naj pošljejo pismene po-
j	nudhe ali pa se osebno
i	zglasijo pri upravi tovar-
♦	ne.	1982-R
POSTEN O 1N PRIDNO DEKLE
sprejmem takoj za pomoč v gospodinjstvu k štiričlanski družini. Ponudbe na naslov: Lazar Tončka, Ljubljana. Malejeva 22.
7563-1
KURIRJA, ki vozi tudi tricikel sprejme takoj Umetniška zadruga, Ljubljana, Titova 3 .	7586-3
VOZNIKA h konjem sprejmem Žan, Bohoričeva ul. 11.	7566-1
PIVOVARNA UNION, Ljubljana, sprejme takoj v zaposlitev strojnega ključavničarja. Zglasiti se v upravi podjetja.	7671-3
POSTREZNICO za par dni v tednu vzamem. Naslov v oglas oddelki:.	7Š6S-1
POŠTENO GOSPODINJSKO pomočnico sprejme takoj štiričlanska družina. Ing. Kersnik — Tržaška 14	7058-1
DVA LESOSTRUG-ARSKA pomočnika sprejmem v stalno službo. Franc Jutriša. Laško.	7645-1
TRG. PODJETJE »HRANA«. Ljubljana. Trg mlad. delov, brigad št. 7. sprejme takoj ali pozneje več trgovskih pomočnic živilske stroke. Prednost imajo interesenti s stanovanjem v Ljubijan: ali njeni neposredni okolici.
7637-1
FRIZERKI z mojstrskim izpitom nudim stalno službo. Skiljan Božo, frizer, Senj. Hrvatsko Primorje.	7625-1
KAKRŠNOKOLI prepisovanje na stroj sprejmem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Daktiloerafinia«. 7619-1 STROJNI TEHNIK s 5-letno prakso želi spremeniti delovno mesto. Naslov v ogl. odd. 7614-1 POŠTENO POSTREZNICO za par ur potrebujem vsak dan dopoldne. Plača dobra. Naslov v ogl. oddelku.	7606-1
AVTOLICARSKI MOJSTER z večletno prakso. želi menjati službo, da bi se preselil v Ljubljano. Ponudbe v ogl. odd. ood »Stalno«.	7392-1
KMETIJSKA ZADRUGA KOMENDA sprejme traktorista s strokovno kvalifikacijo in izpitom za cestne vožnje s priklopnikom do 3 ton. Plača po kolektivni pogodbi. Samsko sfa-novanle 1e zagotovljeno. R 1688-1 GOSTILNA SORA. Žiri. išče kvalificirano ali polkvalificirano natakarico. Nastop takoj. — Pismene ponudbe z dosedanjimi zaposlitvami pošljite na naš naslov. Samsko stanovanje preskrbljeno Plača po tarif, pravilniku.	R1087-1
UPRAVNIKA in dve gospodinjski pomočnici za počitniški dom na morju za sezono 1953 sprejmemo. Ponudbe z opisom kvalifikacije pošljite obč. SE Ljubi j a-
na-Siška. Jesenkova 1	7797-1
UPOKOJENKO. a.i Dr aopoictne pazila na triletnega fantka (v Šiški), sprejmem takoj. Plačam dobro. Pojasnila dnevno od 15 ure dalje. Naslov v ogl. oddelku.	7814-3
PECABSKO IN PLESKARSKO PODJETJE sprejme v takojšnjo zaposlitev pekarskega pomočnika za postavitvena dela Stanovanje je preskrbljeno. Na delo sprejme tudi dva pleskarska in sobosiikarška pomočnika Plača po tarifnem pravilniku in akordu. Interesenti na.i se javilo pri podjetju na Vrhniki. Stara cesta 21. med delovnim časom.	R 1695-1
KVALIFICIRANA NATAKARICA srednjih let z znanjem nemščine želi spremeniti službeno mesto. Eventualno gre tudi v pekarno kot prodajalka, v mlečno restavracijo k blagajni ali kaj podobnega. Ponudbe v ogl. odd.
pod »Vestna in poštena«. 7810-1 KERAMIČNO KEMIČNA INDUSTRIJA v Kamniku razpisuje mesto finančnega knjigovodje na upravi podjetja v Kamniku. Potrebna je srednja strokovna izobrazba s petletno prakso na tem delovnem mestu. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na naslov:	Keramično
kemična industrija. Kamnik.
R 10S3-1
2 HONORARNA DELAVCA za trgovino špecerijske stroke sprejme takoj trgovsko podjetje »EMONA«! Ljubljana. Borštnikov trg 3.	R 1092-1
3 KVALIFICIRANE TRGOVSKE POMOCNIKE-CE sprejme trgovsko podjetje špecerijske stroke. Nastop takol ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd.	R 1091-1
TOVARNA KOLES »ROG«, Ljubljana, Trubarjeva c. 72. sprejme tako.i:	več nekvalificiranih de-
lavcev za prlučite-v. več strojnih ključavničarjev, kolesnega mehanika, električarja, galva-nizerja, galvanotehnika. več strojnih tehnikov, metalurškega tehnika, personalnega referenta in upravno pravnega referenta. Interesenti na.i se zglase v tajništvu podjetja v četrtek ob 8. uri.	D 1690-1
GRAFIČNI TEHNIK ali kvalificirani litograf z daljšo prakso, ki bi prevzel delovno mesto mojstra litografije in elolesala. dobi takoj službo. Ponudbe pošljite na poštni predal 376. Ljubljana.
R 1089-1
»KEMQSERVIS« uvoz trgovina z laboratorijskim materialom — Ljubljana. Trg revolucije 15. sprejme tako.i pomožnega delavca. ki vozi trikolo. Plača po tarifnem pravilniku	R 1362-1
KOMISIJA za Sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja Globus špedicija r3z oisuje:	delovno mesto promet-
nika s popolno srednjo šolo in potrebno prakso ter delovno mesto prometnika — začetnika s popolno srednjo šolo.
R 1108-1
TRIO ZELI SPOZNATI trobentača in klarinetiste za sestavo kvinteta. Ponudbe pod »Trio«.
7S6S-1
INDUSTRIJSKO PODJETJE —
»Elektra«, Ljubljana, Černetova ul. 26, zaposli takoj več polkva-lificiranih elektromehanikov in ključavničarjev, kvalificiranega lieilca kot vodjo Učilnice in kurirja podjetja.	7964-1
KUHARICO za čas sezone sprejmemo za počitniški dom’ na Bledu. Ponudbe pod »Sezona — Bled«	v ogl. odd".	R	1107-3
KVALIFICIRANO jn polkvalifici-rano kuharico sprejme takoj v službo večje gradbeno podjetje za delavsko menzo v Ljubljani. Ponudbe pod »Oskrba« v ogl. odd.	R	1106-1
MEZDNO KNJIGOVODKINJO začetnico za delo v Ljubljani sprejme takoj v službo SGP Slovenija ceste Ljubljana »Ponudbe pošljite na naslov SGP — Slovenija cesta, Ljubljana, Titova	44.	R	1165-1
TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE Ljubljana. Mariborska št. 4. zaposli takoj polkvalifici-rano moško in žensko delovno silo.	R	H04-1
MIKROBIOLOŠKI INSTITUT Fakultete za splošno medicino in stomatologijo v Ljubljani razpisuje mesto za tri zdravstvene tehnike (laboratorijski tehnik ali sanitarni tehnik ali farmacevtski tehnik ali kemični tehnik). Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje vložite na dekanatu Fakultete za splošno medicino in stomatologijo v Ljubljani. Vrazov trg 2-1.
R 1103-1
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO
POMOČNICO sprejmemo. Pletilja. Cilenškova 29. za šolo Jarše.	7958-1
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO, zanesljivo sprejmem takoj k družini z dvema otrokoma. Dr. Damjan. Lj. Zupančičeva 12-TV.	7956-1
HlSNO POMOČNICO tudi začel nico, sprejmemo takoj. Naslov v ogl. odd.	7952-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — veščo kuhanja sprejme tričlanska družina. Svab, Titova 25 A ni. nadstr.	7547-1
POSODA »PRETIŠ« ČUVA V A Se zdravje. HRANA, KI SE KUHA V POSODI »PRETIŠ«
JE OKUSNA IN OHRANI VSE VITAMINE, KAR VZBUJA ZADOVOLJSTVO V DRUŽINI IN VESELJE VSAKI GOSPODINJI!
Podjetje »T l T 9« SALAJEVO
oocooouoooo
ŠIVILJO za pletenino sprejmem
takoj. Contaia Angela. Bolgarska 13, pletiljStVO.	7783-1
VODOVOD SO“STANJ sprejme takoj ali po dogovoru finančnega knji go vod j o-ko. Pogoj: ekonomska srednja šola ali večletna praksa v knjigovodstvu. Plača po dogovoru, samsko stanovanje zagotovljeno.	R 1067-1
KOMISIJA ZA SKLEPANJE in odpoved delovnih, razmerij podjetja AVTOOBNOVA; Ljubljana, Bežigrad 11, razpisuje delovna
mesta več kvalificiranih avtomehanikov, strugarjev. dveh brusilcev za brušenje motornih gredi, avtoličarja, treh navadnih delavcev ali priučenih v avto stroki, več vajencev za karoserijsko in avtomehanično stroko in skladiščnika za orodje. De-
l-ovna mesta za kovinostrugarje
in navadnega delavca v obratu Šentvid in v glavnem obratu. Nastop takoj ali po dogovoru.
R 1063-1
SPOSOBNO BLAGAJNIČARKO —
sprejme trg. podjetje »Volna«. Woifova ul. 1, za svojo poslovalnico »Sukno«. Stritarjeva ul. 4.
Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja.	R	1062-1
VEC PRODAJALCEV - PRODAJALK sprejmemo za non-stop trgovino z živili in poslovalnice z industrijskim blagom. Nastop službe lahko takoj oziroma do 1. junija. Ponudbe z navedbo osebnih podatkov in dosedanjih službenih mest pošljite trgovskemu podjetju »Kočna«. Kamnik. GOSPODINJSKA POMOČNICA z lastnim stanovanjem dobi službo takoj v gostiln} »Na Brinju«, Ljubljana. Vodovodna 44.	7729-1
KLJUČAVNIČARSKEGA POMOČNIKA, veščeg3 vseh ključavničarskih del. sprejmem takoj ali po dogovoru. Franc Končan ml Domžale, Cerkvena 7	7716-1
AIOSKE in Zenske sprejmemo za sprevodniško službo. Pogoj: najmanj šest razredov osnovne šole in stanovanje v Ljubljani Moški morajo imeti odslužen vojaški rok. ženske pa morajo biti stare najmanj 18 let. Pošljite pismene ponudbe ali se oseb-r.o^ zglasite pri podjetju Električna cestna železnica v Ljubljani, Celovška 16i	Tt	932-1
UPRAVNIKA iščemo za počitniški dom na otoku Lošinju za 5 mesecev. V poštev pridejo tisti, ki imajo prakso v vodenju takšnega alf podobnega doma Lahko so tudi upokojenci. Pla-č*a po dogovoru. Stanovanje in hrana preskrbljena. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nerezine«. R 1945-1
ISCEMO ZDRAVO, pošteno m čisto dekle za gospodinjsko polh OČniCO v gospodinjstvo brez otrok. Delo zmerno — lepa plača — kontakt z družino. Bogo Leskovic, dirigent. Vrtača 9. Ljubljana. telefon 23329.	-1
S AM O S TOJNO GOSP OD IN JSK O POMOČNICO sprejmem takoj. Plačam dobro. Arh. Brilly — Dalmatinova Tl-III.	7875-1
DEKLE ALI UPOKOJENKO potrebujem za gospodinjo. Pogoji zelo ugodni. Prodajalna »Naš vrt« Pogačarjev trg.	7871-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejme mirna tričlanska družina s 1. majem. Naslov v ogl. odd.	7870-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
sprejme tričlanska družina — lahko tudi '-samo dopoldne. Komfortno stanovanje. Pugelj, Zupančičeva 12-IV.	7869-1
ZUNANJETRGOVINSKI STROKOVNJAK s perfektnim znanjem angleščine, francoščine,
. italijanščine in nemščine išče honorarno zaposlitev. Ponudbe v ogl. odd. pod »Korespondenca«.	7866-1
TAKOJ SPREJMEMO: ključavničarje, mehanike in kovače. Lahko so mlajši. Ortopedsko podjetje »Soča« Ljubljana, Linhartova 47 a.	7893-1
KMETIJSKO POSESTVO Domžale sprejme v službo takoj 2 samski dekleti. Samsko stanovanje preskrbljeno.	R	1097-1.
SLUŽBO NAKUPOVALCA in in-kasanta s sedežem v Ljubljani, honorarno, sprejmem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Starejši ekonomist«.	7835-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno, potrebuje 3-članska
družina na Gorenjskem. Ponudbe pod »Samostojna« v ogl. odd
7815-1
SAMOSTOJNA GOSPODINJA, —
vajena tudi kmečkih del takoj prevzame gospodinjstvo. Naslov SP Celje.	7342-1
PRIDNO PLEVICO za vrt sprejmem. Naslov v ogl. odd. 7810-1 VAJENKO sprejmem v pletijstvo Ponudbe pod »Takoj« v ogl. oda
7832-1
USLUŽBENKA s srednjo šolske izobrazbo z znanjem strojepisja in stenografije ter delno nemščine z,- S-letno prakso v samostojnem vodenju organizacijskih poslov želi spremeniti službo Najraje gre v tajništvo ali per-sonalo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Samostojna«.	7822-1
ČEVLJARSKA PREBIVALKA Išče delo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prvi maj«.	7946-1
PRIDNO DEKLE išče delovno mesto, najraje v kuhinji. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prvi maj«.	7945-1
GOSTIŠČE ILIRIJA. Ljubljana, Kolodvorska 22, sprejme takoj šefa kuhinje, 2 točajk, kuhinjsko blagajničarko in 2 servirki. Nastop službe takoj.	7928-1
CVETLIČARKO ALI DEKLE, ki ima veselje do cvetličarne sprejmemo. Naslov v ogl. odd.
7940-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
sprejmem k dneva otrokoma. Nudim sobico. Zajc — Bohoričeva 2o, (poleg Gradisa). 7973-1 PRTDNEGA FANTA sprejmem
ta.koj h konjem. Keržič Franc.
Ježa 35, Črnuče.	7535-1
DCB20 SAliOSTOJXO frizerko
sprejmem. Nastop takoj. Ferlan Viktor, frizer, Gorenja vas nad Škofjo Loko.	7847-1
GRADBE.VEGA TEIIMIKA sprejme takoj Gradbeno podjetje Si-ška. Pod hribom št. 55.	7934-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA, ki ima veselje do priučitve jz delo-
vanja lesenih stopnic sprejmem takoj. Kaficht Ciirtil, mizarstvo Triglavska 6. Ljubljana. 7905-1
PLESKARJE IN SOBOSLIK ARJE
sprejme »Pleskarstvo 1. maj«, Ljubljana, Stari trg 3.	7S99-1
AGILEN ZASTOPNIK, vpeljan, z lastnim avtom, želi zastopstvo za Vojvodino in Srem. Ponudbe v ogl. oda pod »Vojvodina«.
7977-1
SLIKE ZA LEGITIMACIJE VAM
v 2 urah izdela FOTO PAULI, Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta). telefon 20-305. Slikamo tudi na domu.	1413-2
KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM-DO-BREPOLJE razpisuje mizarska dela za gostišča.	R	1081-2
IZKUŠENEGA STROJNEGA TEHNIKA za pomoč pri konstrukciji stroja potrebujem. Informacije po telefonu 27-62.	7723-2
POSTREZNICO potrebujem štirikra i tedensko dopoldne. Naslov v ogl. odd.	7685-2
POUČUJEM IN NUDIM konverzacijo iz nemščine. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nemščina«. 7859-2 PISEM NA STROJ trikrat v tednu dopoldne, tudi brezplačno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«.
7930-2
INŠTRUIRAM N1ZJESOLCE vse
predmete. Ponuabe v ogl. odd pod »Gotov uspeha.	7544-2
..LSOSTKU GARSTVO! Pošljite svoj naslov v ogl. odd. pod šifro »Naučim hitro, lepo, počen: politiranje brez šellaka in špirita«.	7429-2
SPREJEMAMO NAROČILA za delo na rezkalnem stroju, šeipingu. stružnici ter manjša mizarska dela. Ponudbe v ogl. odd. pod •»Naročila«.	R-1956-2
PRVORAZREDNI ŠIVILJI za obnavljanje moškega perila dam honorarno 'delo na dom. Naslov v ogl. odd.	7631-2
INŠTRUIRAM za osnovno šolo in nižjo gimnazijo H. Linhartova 47-11.	7608-2
OBRTNIKI. PODJETJA! Graver
sprejme honorarno delo na dom. Vižmarje 170 (Pod klancem).
7536-2
POUČUJEM angleščino in nemščino. Naslov v ogl. odd. 7973-2 ZA PRAKSO računovodje — bilanci s ta dam nagrado. Ponudbe pod »2-0.000« v Ogl. odd. 7900-2
POŠTENEGA VAJENCA sprejmem Male kose -dam ▼ delo na dom. Krojaški salon Beethovnova 5.
7749-3
FRIZt-RSKO VAJENKO sprejmem takoj, Trubarjeva 19.	7775-3
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem — frizer©ki salon — Wildmann Franc, Trg francoske revolucije 5.	7502-3
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Cigoj Ani, Stožice.
MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Habicht Ciril, mizarstvo, Triglavska 6, Ljubljana.	7906-3
NAGROBNI SPOMENIK modeme izdelave, vsake velikosti, v svetlem ali črnem marmoru (ter f*‘~'bmke okrog groba) dobite do
nizki cen; že od 17.500 din dalje Pri kamnoseku FRANJU KUNO-VAJRJU, Tomačevska cesta 7 (na levem vogalu pokopališča Žale) Ljubljana, tel. 31-982.	5681-4
•i NEMŠKE OVČJAKE, čistokrvne, 7 tednov stare, prodam. Poljane 13, Šentvid.	7731-4
NOVO ITALIJANSKO IN RABLJENO ZENSKO KOLO prodam. Ogied od 18. do 19. ure pri Oblak, Ilirska 12 a/I. dvorišče.	7729-4
RABLJENO ZENSKO KOLO prodam.
Testen, Celovška 43/1.	772S-4
BENZlNSKl SOD 200 iu 50 litrski in okrogle ročke po 20 litrov prodam. Inž. Prezelj, \Volfova 3.	776S-4
DOBRO OHRANJENO SPALNO IN KUHINJSKO OPRAVO prodam po uizki ceni. Rožna dolina Cesta VI št. 48 (pri pionirski progi). Ogled v popoldanskih urah.	7724-4
MOTORNO KOLO ARDI 200 ccm poceni prodam. Sp. Gamoljnje 16.
7721-4
MALO RABLJEN GIK in 4-letnega konja prodam. Zg. Zadobrova 1, Polje Ljubljana.	7720-4
BREZHIBEN MANJŠI AVTO prodam.
P. E., Veselova 13/11.	7717-4
MOTOR 200 ccm prodam ali zamenjam za kolo. Zupančič, Zadvor 58, p. Dobrunje.	7713-4
ZELO DOBRO OHRANJEN OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK IN MOŠKO ŠPORTNO KOLO ugodno
prodam. Ogled vsak dan po 15. uri.
Kurent, Medvedova 22, šiška.
7710-4
NOV RADIO >NORDMENDE« Car-men prodam. Vprašajte pri dr. Stoku Milošu, Cankarjeva 10.	7707-4
MRAVLJE. LESNE ČRVE, RIBICE, MOLJE i.td. pokončujte! Inž. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 3. 7767-4 RABLJENO ZELEZNO OGRODJE za
levi zidan štedilnik s pečico in bakrenim kotlom prodam. Pavlič. Ko-cenova 9.	7695-4
ROLLER JUNIOR KOLO, čisto nov,
ugodno prodam. Pirš Bogdana, Vrtalca 4, priti, desno, Lj. 7694-4 LEP ZCNDAPP 250, brezhiben, prodam. Ljubljana, Jamova 12 (srednji zvonec) Mirje.	7690-4
VOZ DIRO na peresih prodam. Mušič, Dvor 2, Šentvid, Ljubljana.
7689-4
MOTOR 600 ccm zelo poceni pro-dam.
Ribniška 15.	7688-4
SENO in deteljo prodam. Trzin št. 60 pri kolodvoru.	7684-4
MOŠKO KOLO naprodaj za 12.000 din, Vodmatska 1 /II.	7682-4
KOMISIJSKA TRGOVINA »POSREDNIK« — tehnični predmeti, Mestni trg št. 8, Lj., ugodno proda: novo mizarsko skobeljno glavo, dolžina 0,60 m na dve rezili, nov mizarski vrtalni stroj (supo-rt), električni varilni aparat, nov stroj
za pobiranje zank na nogavicah, mikroskop (drobnogled), novo frizersko havbo in druge tehnične predmete.	R	1083-4
REALITETNA PISARNA, LJUBLJANA. Tavčarjeva 6, telefon 21-011, proda več osebnih oviomobilov, zelo dobrih, raznih znamk in motorna kolesa: Puc h 250 ccm, skoraj
nov, Bianchi 500 ccm in več lažjih motornih koles. V prodajo sprejmemo razna motorna kolesa in rolerje ter osebne avtomobile raznih znamk.	R	1082-4
ZARADI PREUREDITVE TRGOVSKEGA LOKALA prodamo odvečni inventar: celotno pohištvo za trgovino (prodajne mize in police), igralno mizo j-Marjanca«, 5 izložbenih oken (okvi.rji, steklo, rolo železni) in dvokrilna vrata z rolo zaporo. Vse je dobro in uporabljivo brez popravila. Pohištvo je sodobno. Ogled pri »Delikatesi^ Kranj, Maistrov	trg 1.	R	1969-4
NOV PISALNI STROJ »OLYMPIA« 195S portable prodam. Naslov v ogl.
odd.	7774-4
NOVO MOŠKO ITALIJANSKO KOLO -prodam po -ugodni ceni. Dalma-t'inoxa ul. 2. drorišče.	7771-1
DVE VELIKI NOVI SKRINJI (m ace-sen), ki se jih <la zakleniti, prodani. Prezelj, Wolfova 3.	7766-4
AKUMULATOR 12 V 90 Amp. prodam. Kopališka 5	7762-4
RABLJENO POHIŠTVO primerno za samsko sobo naprodaj. Ogled v nedeljo od 8. ure dalj-e. Knezova ul. 35/11, levo.	7761-4
PRODAM: moško kolo, 2 klavirski harmoniki in diatonično, obe Hoh-ner, 4 fotelje, 3 novi in en rabljen, ter radio, vse po znižani ceni. Cibašek Cveto, Moste 37, p. Komenda.	7758-4
KROMATICNO TR1VRSTNO HARMONIKO 80 ba sov, dobro ohranjeno, ^ prodani za 35.000 din. Naslov _ dobijo interesenti v ogl. odd. 7757-4 KOZOLEC, tri okna in napušč prodam. Grad, Dobrunje 84.	7744-4
OTROŠKO KOLO prodam. Švigelj, Zupančičeva 7/II, Ljubljana. 7743-4 MOTORNO KOLO ZNAMKE ZUN-DAPP 250 ccm prodam, Drnovšek. Pieteče 62, Šk. Loka.	7741-4
MOPED COLIBRI na štarter, vožen lSOOkm, prodam. Traven Franc. Valburga 23 pri Medvodah. 7737-4
DELAVNICO, primerno za vsako obrt, prodam. 150 m2 površine ih 100 m2 odprtin prostorov. Ponudbe v ogl. odd. pod .»Delavnica v cen-tru<.	7733*4
KUHINJSKO POHIŠTVO, veliko 10 kosov, zelo dobro ohranjeno p,ro» dam za 30.000 din. Ogled: Vodovodna 36/1.	7557-4
MOČNO MOŠKO KOLO znamko sRecord* prodam. Naslov; Trg Mladinskih delovnih brigad št. 5, pritličje.	7670_"4
K RO j.\š El STROJ je naprodaj. Naslov v ogl. odd.	7668-4
MOPED na nožni pogon iu francosko športno kolo prodam. Titova 181/1.
7664-4
NOVO GUMO IN ZRAČNICO za Fiat t>00 poceni prodam. Tržaška c. 211, Vič.	7662-4
UGODNO PRODAM:	2 kredenci,
raztegljivo mizo in stole iz mahagonija, dobro ohranjeno omaro iz mehkega lesa% pleteno vrtno garnituro, bosansko garnituro in mrežo 4.40 krat 1,70 m. Cesta na Rožnik 7, Čepon. Ozled od 13. do 14.30 ure.	7661-4
ZENSKO ITALIJANSKO KOLO prodam ali zamenjam za moško. Marjeti?, Frankopanska 24.	7660-4
VEČJO KOLIČINO DOBRE GOVEJE MRVE prodam. Ižanska c. 316.
7657-4
DOBRO OHRANJENO MOŠKO KOLO pro-dam. Sp. Šiška,* Kosova 6.
7656-4
TESAN LES za stavbo prodam. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Kranj.	7651-4
MOTORNO KOLO ZCNDAPP 350 ccm na kardan, generalno obnovljen, prodam' p^ ugodni ceni in klavirsko harmoniko 120 basov s 3 registri, bas register Steblovnik. Celic. Mariborska 60.	7649-4
OSEBNI ŠTIRISEDEŽNT AVTO nujno prodam za 220.000 din. Cokan Edi. Vrbje 9 Žale-c.	7647-4
20 COL GUMI VOZ poceni prodam.
Selan. Bizovik 19.	7644-4
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK
ugodno prodam. Janežič. Run kova 18, Šiška.	7641-4
SREDNJE TEŽAK VOZ prodam.
Ižanska 63.	7636-4
NOVO ZENSKO ITALIJANSKO KOLO s prestavami prodam. Ma>no-glav. Gradišče 14.-	7632-4
NČVO MOŠKO KOLO »PUCU CA-
LIFOFNIA« s pretavami in iuaren-go sivo moško obleko prodam. — Cerar Tone, Kavčičeva S, Zelena jama.	7623-4
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, lejp, močan, prodam. Valant, Gerbičeva št. 14.	7627-4
‘OSTELJNO MREŽO na stojalih ugodno prodam. Na-slov v ogl. od-d.
7626-4
DVA PARA ZENSKIH ČEVLJEV, črne št. 38 in rjave semiš št. 41 prodam. Pirc Anica. Trubarjeva 51 a, Ljubljana.	7624-4
FOTO-APARAT »PRACTICA« 1:1,9 Primo-Plan, špigl kamera, Leica format, sesalec za prah i priborom znamke »Simens* Rapi-d prodam. Oboje po-poinoma novo. Naslov v ogl. odd.	7621-4
ZENSKO IN MOŠKO KOLO ter otroško košarico, komplet, prodamo. ■— Čibej, Vodovodna 55.	761Š-4
SVETLO SIV KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK prodam. Otrin Fani, Runkova 1SS (blok 3) šiška.
7617-4
ZENSKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Černetova 3. šiška. 7612-4 ORIGINALNO PERZIJSKO PRI PROGO, kot novo, prodam. Naslov v ogl. odd.	7607-4
NOVO MOŠKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Čepon, Gasilska 19.
7599-4
KRASNO OTROŠKO POSTELJICO prodam. Privoz 16 (Prule. 739S-4 MOTORNO KOLO PUCI-1 250, brezhibno, prodam. Igriška 5, Ljub-( Ijana.	7593-4
:0.!.*cEYALEC z dvema zvočnikoma in mikrofon ugodno prodani. Breg 4/1, Šlosar.	75S9-4
RADIJSKI APARAT RADIONE (4 4-1 cevi, magično oko) na prodaj pri Bohm, L j., Cesta v Mest n; log 47 (Veterinarski zavod). 75S8-4 MOTORNO KOLO »V1CTORIA, 200 ccm, odličen, prodam. Gaberju 8, Dobrava pri Ljubljani.	7600-4
PUCH ROLLER, svetlozelen — ugodno prodani. Jerina, Vegova 6-II.	7533-1
OTROŠKA POSTELJA, 135X73 in športni voziček, naprodaj za 5.500 din. Naslov v ogl. odd.
7522-4
OSEBNI AVTO, štirisedežni, dobro ohranjen, z rezervnimi deli, prodam. K. V., Aljaževa 4.	—
Šiška.	7530-4
ZENSKO KOLO, omaro m posteljni vložek prodam zelo poceni. Gornji trg 15.	7813-4
ODLIČEN PIANINO jeklene konstrukcij e. Hoffman-Czern:. prodam. Naslov v ogl. odd. 7S03-4 ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom poceni prodam Strle, Nazorjeva 6.	”807-4
MOTORNO HAVBO prodam. — »Merlak«. Trubarjeva 75.	7306-4
RADIO KOSMA J 43 proda Vidmar, Trubarjeva 61-1.	7802-4
LESENO BARAKO 4X3 prod s m.
Titova 203. Stožice.	7801-4
OTROŠKO POSTELJO z mrežo in
žičnim vložkom prodam. Ciril
Debeljak. Dražgoška 32-1. 7S00-4
MOŠKO KOLO s pomožnim motorčkom »Dongo«- in prednjimi
amortizerji ugodno prodam. —
Igriška 6 (pri vratarju, dvorišče).	779-3-4
TOVORNI AVTO 2 ton: ze’o poceni prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Iapraven«.	7798-4
ZLATO Z-A ZOBE prodam. Naslov v ogl. odd.	7791-1
DOBRO GOVEJE SENO prodam.
Poljanska c. 51.	77.55-1
MOŠKO ŠPORTNO KOLO Prodam. Gornji trg 32.	778-1-4
VALIL>7A JAJCA ČISTOKRVNIH LEGHORN KOKOŠI in Checi Chembell angleških rac predaja Hinko Privšsk, Stožice, Ljubljana. trolejb-usna postaja. 7552-4 ZABOJE raznih velikosti predamo po ugodni ceni. Poslovalnica »Izbira«. Ljubljana. Miklošičeva cesta 12.	7547—1
FORD V-8 v voznem stanju, nosilnost 0.75 t. ugodno naprodaj. (Zaprt prevozni vez.) Pekarna Poljane. Poljanska cesta 10. tel. 30-58 Ljubljana.	It 1063-4
VEC POLAVTOMATSKIH IN
ROČNIH popolnoma brezhibnih strojev za zamašitev steklenic s
plutovinastim; zamaški prodamo.
Zdravilišče Rogaška Slatina
R 1063-4
KROŽNO ZAGO na električni po-gon. jakost mo tori a 7 KS. in približno 100 m kabla z 20 A mo in s švicarskim števcem prodam. Prevoz na gume lahko. Brezhibna za žaganje drv. Trobe všek Josip, Trg talcev 2. Kamnik.
R 10S6-4
LEPA KN.TI2NA OMARA, pisalna
miza. zložljiva postelja, omara naprodaj. Ljubljana. Koblerjeva 11.	^-4
DOBRO KOZO po mladičih prodam. Nove Poljane 69.	752S-4
DEKLIŠKO KOLO 5—10 let. pro-*am. Langusova 47. Ravnikar.
752S-4
OSEBNI AVTO ADLER, 4-sedežni, dobro ohranjen, že registriran za leto 1958, prodam poceni ali zamenjam za topolino ali težje motorno kolo (250—500) s prikolico ali brez nje. Krekov trg 2, Mestni dom od 8 dalje. 7525-4 NOVO ITALIJANSKO damsko kolo naprodaj pri vratarju splošne bolnišnice (za Ljubljanico).
7516-4
AVTO, dobro ohranjen, 4.sedežni, kupim. Prednost Fiat 1100. Plačam v gotovini. Navedite ceno in znamko. Ponudbe v ogl. odd. pod »500.000«.	" 7515-4
OGRODJE desnega štedilnika <«*r prodam. Dr. Stok Miloš, Can^ k ar jeva 10.	74$Ht
14 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 87 - 13. aprila isss j—...	—	 —	—
OPOZORILO
Prosimo vse ustanove in podjetja, da pri naročilu oglasov (obvestil, razpisov itd.) za objavo v »SP«, do vrednosti 3000 din, plačajo pri predaji oglasa v gotovini, oziroma za večje objave napisov ali likvidacij predložijo bariran ček.
TOMOS PUCH MOTOR s prikolico S. G 250, najnovejši tip. vo-žen 7.500 km, ugodno prodam. Demšar, Vilharjeva 33, Ljubljana.	7679-4
FRIZERJI! Dobro havbo prodam .poceni. Turšič Maks, frizer — Cerknica, Rakek.	7678-4
KRMILNO PESO, hranilno, za prašiče, prodam ali zamenjam ža slamo. Uranič Filip, Obirje 2 — Ljubljana.	7672-4
Zlat cekin — zapestna ura —
»R!0« - Zlatorog
SKORAJ NOV globok: otroški voziček, modeme oblike, ugodno prodam. Laikša, Ljubljana, Rož. dol. c. U št. 14. Ogled od 15 do 17. ure.	7467-4
AVTO »Balila« prodam po ugodni ceni. Je zelo dober, novo lakiran s 5 novimi gumami in več rezervnimi deli. — Šergan Zvone, Zagorje, Podkraj št. 3.
742T7-- 4
OTROŠKI TAPECIRAN voziček, globok in športni, prodam. — Hradeckega 20.	7577-4
BREZHIBNO MOTORNO KOLO B. S. A 350 ccmm. prodam za 40.000 din in tudi novo žensko italijansko kolo. Ogled pri vratarju 2. S. P.. Ljubljana. Celovška 6.	7573-4
MOŠKO KOLO, nemške znamke, prodam. Staretova 21. Trnovo.
7572-4
»BERKEL« TEHTNICO, 20 kg, original, elektro mesorezm stroj za mesnice in kuhinje, večji meso-rezni stroj, kapacitete iOOO kg na uro, motor 2 KS, 1400 obrat. (Rade Končar), češke porceL2-naste ploščice I. in mesarsko tehtnico za 300 kg, prodam. — Smrekarjeva 21, šiška. Ljubljana.	7555-4
PORAVNALNI kombiniran mizarski stroj, širine 20 cm, z lesenim podstavkom, prodam za
85.000 din. Okorn Ivan, Bevke Št. 46.	7543-4
MOPED 50 c cm prodam za 5o.000 din. otroško posteljico z vložkom za 6500 din in »Radio« 4-f-l, nemške znamke. Lampe Franc —
Črnuče št. 4.	7542-4
DOBRO OHRANJENO jedilnico ali posamezne dele prodam. — Celje, Aljaževa 10 (Jožefov hrib).
7512-4
ZENSKO KOLO, kuhinjsko kredenco. posteljo, dve mizi, dobro — prodam. Felicijan Marija — Liboje 3.	7511-4
NSTJ —	500, dobro ohranjen —
opremljen z dvema teleskop federacijama. ugodno naprodaj. — Senica, podjetje »Kamnik« v Kamniku.	7489-4
SENO prodam. Vižmarje 12. 74S8-4 NERJAVEČ ŠTEDILNIK prodam. Vzidan s ploščicami. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez dela«. 7485-4 OTROŠKO POSTELJICO ugodno prodam. Beethovnova 2-U. 7483-4 2 PARA NOVIH kompletnih mlinskih kamnov s transmisijo, cy-linaer In luščilnico za ječmen, prodam. Drofenik Jože. Imeno
4, p. Podčetrtek.	7480-4
PLAšC za motorno kolo, 40X19. nov, in avtomobilsko sireno 6 V. prodam. Naslov v ogl. odd. 747G-4 MOTORNO KOLO DKW 98 ccm. dobro ohranjeno, prodam. Založnik Jernej, Polh o vgr a dec 5. pri Ljubljani.	7468-4
ODLIČEN PIANINO — znamke »Holch-Heitcman«, prodam za
200.000 din. Orešnik Leopold in a, Šmiklavž 6, pošta Tabor. 7464-4
ZAKONSKO SPALNICO z mrežami in vložki, malo rabljeno, prodam. Kastelic Jože, Pohlino-va 5, Vič.	7464-4
MOTOR 200 ccm, generalno popravljen. zelo ugodno prodam, šček, Ko gejev a 6.	7456-4
KRMILNO PESO prodam. Bobnar Albin, Fužine št. 12. Ljubljana.
7451-4
ZENSKO NOVO italijansko kolo prodam. Riharjeva 19, klet. Trnovo, Ljubljana.	7445-4
ZENSKO KOLO na tri prestave prodam za 25.000 din. Klinc Anton, Poljanska cesta 58. Ljubljana.	7444-4
MOŠKO KOLO. nemške znamke In razno pohištvo, prodamo. — Ciglarjeva 13.	7410-4
ŠPORTNI VOZIČEK ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 7394-4 NOV BAKREN BOJLER s termostatom eca 301, specialno izdelan, poceni prodam. Žiri, Dobra-eeva 47, Lapajne.	733S-4
DVE NOVI OKNI 133X127 prodam. Ogled: Polje 49, v nedeljo ves dan in v ponedeljek popoldne.
7380-4
FOPOLNOMA NOV motorni čoln z vgrajenim motorjem »Lombar-dirii« 4 KS, 1600 obratov, prodam. Nahaja se v Crikveniei. Pismeno se obrnite na Zugeo Ivan, Varaždin, Rade Končara 7.
R-1041-4
vzidani Štedilnik s tremi odprtinami, železnim in medenim okovjem, obložen z belimi ploščami, dobro ohranjen, prodam. Oliu Marija, Bled — Zagorice 70.
7377-4
v skladiSCih Felice ai Trleste, Via Carducci 41, nasproti tržnice. je izredna prodaja dolgih bund po 3.990 lit. Bogata izbira v vseh velikostih in barvah. Ne pozabite doige bunde po 3.900 lit pri Masazzini. Felice v Trstu.
R-91S-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK —
prodam. Batelino. Ljubljana — Aljaževa 35-H.	7453-4
PSTCO NEMŠKO OVČARKO z rodovnikom, čmo-rjave barve, staro trj leta. prodamo. Naslov v ogl. odd.	R-1057-4
ŠTEDILNIK »JUNKERS* za bu-tap, prodam. Muster, Tugomer-je^a ulica. Stan. zadr. »Park«.
7550-4
KSU — MANI 175 ccm, model 1957. vožen 2000 km, prodam. Ponudbe v ogl. odd, pod »V ma-jus.	7551-4
NOVO KOMPLETNO bide školjko prodam. Batič. Kolodvorska 6.
7S89-4
Izpolnile so se stare želje,
zdaj pranje pravo je veselje, če vzameš
»R20« - Zlatorog
ZENSKO KOLO prodam. Lj, Tavčarjeva 5-1, levo.	7571-9
MOŠKO KOLO z novimi kolesi in plašči prodam za 16.000. Be-
nedetič Mer en iko va 9. Vič.
7567-4
KLAVIR »CSAPKA«, brezhiben in novo knjižno omaro, prodam. Ogled: Jesenkova 1-1. od 15 do 16.	7566-11
NOVO ITALIJANSKO KOLO žensko in otroško posteljico, prodam. Naslov v oel. odd. 7551-4 NOV OTROŠKI VOZIČEK ugodno prodam Weber. Drenikova 21-1, Šiška.	7559-4
5 MESECEV STAREGA PSA bul-duk pasma, dober čuvaj, prodam. Stožice 5.	7894-4
NEMŠKEGA kratkodlakega ptičarja odlično dresiranega ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.
7891-4
KRATEK KLAVIR, angleška mehanika. prodam. Naslov v ogl. odd.	7837-4
SKORAJ NOVO OTROŠKO POSTELJO ugodno prodam. Medveš, Stmenova 10. Ogled po 16. uri.	7884-4
POCENI PRODAM: stoječ telefon, kovinski lestenec, 2 skrinji, eno s predali, nizko omaro s predali. 70 čeških plošč za tla in litoželezno peč na koks za večji prostor. Naslov v ogl. odd.
7878-4
OBNOVLJEN TRICIKEL prodam. Ogled iz prijaznosti vsak dan Sušnik. Aljaževa 15. Siska.
7874-4
ITALIJANSKO MOŠKO in žensko kolo prodam po ugodni ceni. Strmole Anica, Rimska c. 7, vrata 10.	7873-4
ZENSKO FRANCOSKO KOLO, moško diamant črno novo kolo, motor Saks 98 ccm in rešo na dve plošči prodam. Saranoviče-va 12. iz prijaznosti vprašajte pri hišniku.	7872-4
BEL KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK prodam. Gregorič. Linhartova 18, od 15.—17. ure.
7868-4
MOPED 50 ccm prodam. Ugodna cena. Ljubljana, Cilenškova ul. št. 17, Jarše.	7867-4
SLOVENSKI PRAVOPIS kupimo. Oglasni oddelek »SP«.	58-4
Športni brezhibni avto
nujno prodam za 170.000. Sumi Polda. Lesce 144.	R	1101-4
VESPO ugodno prodam. Žagar Edo. Kidričeva 63, Velenje.
R 1099-4
DOBRO OHRANJEN PISALNI STROJ »ERIKA« prodam. Ponudbe pod »Erika« v ogl. odd.
7862-4
MOPED HMIV — 50 »Superlusus«
z dvema sedežema ugodno prodam. Livada 23.	7860-4
Izšel je romar
P. Vialar:
»MORSKA ROŽ fl«
Lepo trdovezana 390 din
v vseh knjigarnah
PISARNIŠKI PISALNI STROJ
Olivetti model 46, odlično ohranjen prodam. Ponudbe pod »Olivetti« v ogl. odd.	7858-4
STRAPAC.NO NEMŠKO MOŠKO KOLO prodam. Ogled od 14. do 17. ure. Naslov v ogl. odd.
7857-4
MOTOR »PAN O N LA« 250 ccm nov, 7006 km prevoženih, nujno prodam. Ogled na dvorišču iroljan-ske 53.	7856-4
SLUŠNI APARAT prodam. Galje-Vica 50.	'	7854-4
ZARAŠČENO S VIRE K O VIN O, —
gozd 2.50 ha v Polšniku, prodam.
Leopold Trelo. vas Žamboh, p. Polšnik.	7848-4
KUHINJSKO POHIŠTVO, rabljeno, dobro ohranjeno, prodam. Pleskarstvo Vižmarje, Pod klancem.
7969-4
Večje industrijsko podjetje
v LJUBLJANI
razpisuje prosta delovna mesta:
ŠEFA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA z dovršeno srednjo šolo in daljšo prakso v industrijskih podjetjih na enakem ali sličnem delovnem mestu. KNJIGOVODJO V OBRAČUNU PROIZVODNJE z nekaj prakse in ustrezno šolsko izobrazbo SKLADIŠČNIKA za skladišče pomožnega materiala j nekaj prakse in ustrezno šolsko izobrazbo, i STROJEPISKE IN ADMINISTRATORKE za računovodstvo z dovršeno administrativno šolo in nekaj prakse.
5. REFERENTA za splošne zadeve z večletno prakso v splošni administraciji.
S. 3 VARNOSTNE TEHNIKE za obrate izven mesta 2 večletno prakso v proizvodnji in srednjo strokovno izobrazbo (STŠ)
Kandidati morajo imeti obvezno predpisano šolsko izobrazbo, sicer pa toliko več prakse. — Nas'op službe 1. maja ali po dogovoru Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Pismene ponudbe _l opisom .osedanje zaposlitve po šljite na naslov, ki era dobite v oglasnem oddelku.
1954-R
iMOTOR NSU brezhiben prodaim Novak Franc, Prebačevo 1, Kranj.	7846-4
BERNARDINCA 4 leta starega proda gostilna »Gorski dom« Bistrica ob Sotli.	7843-4
TESAN LES za hišo prodam. Poizvedbe Linhartova 51.	7839-4
PASJO UTO poceni prodam. Mlinar, Celovška c. 6*1-1.	7831-4
RADIO TEFAG, 5-cevni, ugodno naprodaj. Bokal, Miklošičeva 7/III.
7965-4
OTROŠKI VOZIČEK, inozemski — kombiniran, odličen, prodam. — Dvoržakova 6/1.	7957-4
SAKS, 98 ccm prodam po zelo nizki ceni. »Mehanika« — Tržaška cesta 84.	7954-4
PISALNI STROJ portable Reming-ton. zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. \ Ogled dopoldne od 10. do 12. ih popoldne od 16. do 18. ure pri Jožetu Lovcu, Gosposvetska 4/1.	7949-4
MOŠKO KOLO ugodno prodani. — Švab, Titova 25a/lil.	7948-4
ŠVICARSKI STROJ za pletenje znamke PASSAP ,— 201 prodam. Ogled od 15. do 19. ure. Naslov v ogl. oddelku.	7939-4
KOZO z mladičem prodam. Gunclje št. 5.	7938-4
MOTORNO KOLO znamke »Ariel«, 500 ccm, dobro, proda Šuštar Lado, Zaboršt — Domžale.	7937-4
MOŠKO KOLO »DIAMANT* ugodno prodam. Vprašajte pri Detičku — Verovškova 15.	7979-4
KLAVIRSKO HARMONIKO. 120 bas-no, odlično, prodam zelo poceni zaradi selitve. Poizvedbe 7 nedeljo od 10. do 14. Dimitrijevič, Ljubljana, Mačkova 4/1.	7974-4
KRAVO s teletom prodam. Savlje 17.
7972-4
D V'E KOPALNE KADI » pečmi, kom plet, poceni prodamo. Hišni svet. Poljanska cesta 8.	_ 7944-4
»iOTORJA 350 in 500 ccm ugodno in poceni prodam.. Ogled v nedeljo. Zalar, Kolodvorska 43.	-4
Za vsako -esp dinjo, najiepše 4ar:»o —
»RIO« - Zlatorog
ŠTEDILNIK, zazidljiv, desni, prodam. Sk-erlak, Na Jami S. Ogled od ponedeljka dalje.	7936-4
DOBRO OHRANJENO MOTORNO KOLO 350 ccm, štiritaktno, prodam. Grilc Franc, Vodice št. 74 nad Ljubljano.	7933-4
ŠPORTNO MOŠKO IN DESKO KOLO
ter radio prodam. Trnovski pristan 20.	7929-4
POZOR! Graditelji hiš, gradbena podjetja! Prodam kompletno gradbeno dvigalo z elektromotorjem 3S0 V. nosilnost 400 kg. Tržaška 171.	7927-4
KRMILNO REPO prodam. Zavrh 4, p. Medvode.	7922-4
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ SINGER in malo singerico ter moško .in žensko italijansko novo kolo, prodam. Remih. Trubarjeva 7S, podstrešje.	7921-4
MOTOR DKW 97 ccm za težjega do 350 s doplačilom prodam ali zamenjam. Pečar, Rodica 55. Domžale.
7920-4
MOTORNO KOLO 350 ccm z zaprto prikolico in vetrobranom, odlično ohranjeno, prodam. Zaloška cesta 109.	7919-4
VODNO ČRPALKO »GARWENS« 1.1 KS z avtomati in bojlerjem — ugodno prodam. Rženičnik, .Mengeš 10.	„ 7918-4
PIANINO znamke Koch & Korselt, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	7917-4
ZELO DOBRO OHRANJEN LEVI ŠTEDILNIK na dve plošči z bakrenim kotličem in pečen jakom, prodani. Poizvedbe pri Battelino Oton, Ljubljana, Titova 66/11.	7912-4
ZENSKO KOLO prodam. Zrimšek.
Rudnik 45.	7909-4
MOČNO ZENSKO KOLO, nemško, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Privoz 4/1. levo.	7907-4
OGRODJE KAVČA, dva fotelja in mizo prodam za 26.000. Naslov v ogl. odd.	7837-4
ITALIJANSKO ZENSKO KOLO, novo s prestavami prodam. Miklošičeva 19, Drnovšek. 783S-7 LEPO BELO PERLON dolgo obleko za 10 let in nekaj drugih obleke prodam. Naslov v ogl. odd.	7834-4
novo moško Športno kolo,
italijansko, prodam. Tomšič, Tacen 27.	7830-4
MOTORNO KOLO — Pucll 200 — (solidno) prodam. Rož. dol. cesta xvn — 30-11.	7828-4
OREHOV KAVC in malo pisalno mizo z ultrapasom prodam. Mizarstvo Šentvid 62.	7827-4
NOVO ITALIJANSKO DAMSKO KOLO s prestavami prodam. Ogled Za Gradom 4, Ljubljana.
7818-4
MOTORNO KOLO Gelera 500 ccm, zadaj prikolica za prevažanje blaga, nosilnost 500 kg, prodam ali zamenjam za moped. Cam-pova 13.	7805-4
KORUZO V ZRNJU rumeno od 28,50 do 27 din franko vagon, otrobe po 17 din franko vagon, moko tip 400 po 55 din, tip 1100 „ po 45 din franko vagon. Po-' drobnejše informacije pri Voj-vodjanski agenciji v Ljubljani. Tavčarjeva 3, tel. 21639, 203.93.
7976-4
NOVO ITALIJANSKO MOŠKO KOLO s prestavami prodam. Vprašajte pri Zavolovšek A. Partizanska 22. Slovenske Konjice.	7819-4
BRUŠENO OGLEDALO, velikosti 132 X 6S cm, debeline. 5 mm, v stoječem hrastovem okviru, primerno za krojaške delavnice in belo železno posteljo, ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd.	7904-4
j	PISARNIŠKE PROSTORE	f
j	v centru potrebuje zuna-	!
•	nje - trgovinsko podjetje.	•
:	Ponudbe v oglas, oddelek	•
:	pod »Čimprejšnja vseli-	?
:	tev«	1958-R	!
! •
•(••»M«.
RABLJENO MOTORNO KOLO od
175 do 250 ccm kupimo. Ponudbe z opisom in ceno pošljite Občinskemu odboru Ljudske tehnike Stra-ža-Toplice.	R	1074-5
FIAT 1100 kupim. Sporočite opis in ceno. Eržen Vili, Idrija. 7773-5 SUHE SMREKOVE DESKE 18 in 25 mm kupim. Lončarič Pavel, Draga 31, Ljubljana.	7760-5
16 COL GUME 650—700 in 18 col 700—750, dobro ohranjene, kupim. Kleče 9. p. Ježica.	7754-5
LIPOVE IN JELŠEVE HLODE ali plohe kupim Zaletel, Stanežiče Šentvid.	7722-5
ZLATO ZA ZOBE kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Zlato« ▼ ogl. odd.	7696-5
ŽIMO ALI ŽIMNICO z dobro žimo za eno posteljo kupim. Naslov v ogl. odd.	7686-5
NSU PRETIŠ 175 kupim.. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. odd. 7523-5 ZA DKW F 7 kupim piramido in I. ter II. brzino, lahko^ tudi direktno os ter prednji pumi ležaj. Želim originalne dele. Ponudbe s ceno na naslov: Voljč Anton, Vrhnika, Ob potoku 2.	7458-5
NOVEJŠI TIP MOTORJA od 175 d<> 250 ccm kupim. Oblak Franc. Gorenji Logatec	59.	7436-3
FIAT 600 vožen	do 10.000	km	kupim_
Naslov v ogl.	odd.	7400-5
AVTODVIGALO. v 11 iČ as to, po mož nosti brezhibno kupimo. Ponudbe pošljite Reali tetni agenciji, Mari_ bor. Partizanska 24.	7229-5
NEDOGRAJENO ENODRUŽINSKO
HIŠO ali vseljivo stanovanje kupim. Ponudbe	v ogl.	od.	pod »Dobra kupčija«.	7393-5
Srebrn cekin — 1000.- din —
»RIO« - Zlatorog
REZERVNO KOLO za Lambretto tip B, dimenzije 3,5 krat 8, kupim. Napast, Vižmarje 76.	7348-5
OSEBNI AVTO v voznem stanju kupimo za potrebe avto šole. Javite na naslov: AVTO-MOTO društvo, Vodice nad Ljubljano.	7583-5
RABLJENO BANJO 1,45—1,65 kupim. Ponudbe pod »Emajlirano« v ogL oddelek.	7570-5
OTROŠKI VOZIČEK »TRIBUNA« kupim takoj. Javite ceno Dani Go-milškovi, Kamnica 150, Maribor.
7652-5
POL AVTOMAT ZA LES kupimo. Državni obrtni mojster Franc Ju tri-ša, Laško.	7646-5
VISOK FOTELJ (Grossvaterstuhl) kupim. Jo-sipina Vodišek, Polakova St. 11.
TOPOLINO kupim. Ponudbe pošljite v oel. odd. pod »Prav dober«.
6	7623-5
LAMBRETO NSU »PRIMA« kupim. Plačam takoj. Naslov v ogl odd ^ ^
TOVORNI AVTO 1,5 t kupim.	Po-
nudbe pod »Ispraven« v ogl. odd.
7603-5
RADIO z UKW, no-vejši, kupim. Ponudbe pod »Grundig« v ogl. odd.	T815-3
.aMiut.
•	•
•	Dobro ohranjen	i
j	30-sedežni brezhibni	j
■	AVTOBUS kupimo.	•
J	Ponudbe s tehničnim opi-	?
:	gam to navedbo cene	?
•	upravi lista Maribor Pdd	?
T	»Avtobus« 1957-R	•
•	•
   .....................
VRTNE STOLE in mize (rabljene) kupimo takoj. Naslov: Turistično društvo na Vrhniki. R 109«-d DOBRO OHRANJEN »MOPED« 50 ccm z navedbo cene in kilo-metraže kupim taikoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina«.
6	7809-5
GOSTINSTVO! Kupimo rabljene zložljive stole m mize. Obč. SS Ljubliana-Siška, Jesenkova 1.
J .	7796-5
PARNI STOJEČ KOTEL 4—5 Atm, 70—go 1 vode, kupim. Prodam pa manjšega, 4 Atm. 301 vode, ali zamenjam. Naslov v ogl. odd.
7789-5
PREKUCNIK (Kilpper) za 3 t avto, tudi v pomankljivem stanju, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kiipper«.	7781-5
DVIGALO (vinto), najraje znamke »Pffaf«, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dvigalo«. 7780-5
DOBRO OHRANJEN POSNEMAL-
NIK novejšega tipa. kapaciteta 350—400 1 na uro, kombiniran na ročni in motorni pogon, kupimo. Ponudbe pošljite Kmetijski zadrugi Hotedršica, p. Hotedrši-ca.	R-1065-5
MOTORNO KOLO 250—350 ccm povojne tipe po možnosti s prikolico kupim. Naslov v ogl. odd.
7888-5
PREŠO za brizganje' plastičnih mas kupim ali vzamem napo sodo. Ponudbe pod »5 do 20 gramov« v ogl. odd.	7896-5
KNJIGO Milčinski »Mlada Breda« kupim. Naslov v ogl. odd. 7880-5 KOMPLETNA peresa za tricikel kupim. Gornji trg 22-H levo.
7879-5
SLOVENSKO HRV ATS KI SLOVAR kupimo. Organizator. Ljubljana. Titova 33. dvorišče.
7876-5
vtopfomet Kranj
RAZPISUJE DELOVNA MESTA
ja ali sekr
Z USTREZNO KVALIFIKACIJO. ZAŽELENA JE PRAVNA FAKULTETA ALI NAJMANJ 5 LET PRAKSE NA USTREZNEM POLOŽAJU;
IM
r ev J
PISMENE PONUDBE POŠLJITE UPRAVI PODJETJA. -NASTOP SLU2BE JE MOGOČ TAKOJ. — PLAČA PO DOGOVORU. STANOVANJ NIMAMO.	1935-B
VESPO ALI POKRITO tAMBKi, TO, novo ali malo rabljeno, 150 ccm kupim. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na naslov: An-zelm Ivan, Stara vas 55, pošte Žiri.	■	R	1106-5
TOPOLINO C ali B kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Denar«.
7864-5
STARO NEZGORLJIVO blagajno kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Rabljena blagajna«.	7829-3
DOBRO OHRANJEN AVTO To-polino najraje B ali C tip, v poštev pride tudi A, samo izredno dobro ohranjen kupim. Ponudbe s ceno in opisom v ogl. odd. pod »Plača takoj«.
7826-5
NOVEJŠI BATERIJSKI RADIO z
možnostjo priključitve na 220 V kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kvaliteten«.	7817-5
AVTO KARAVAN ali Lifertvagen boljši, kupim. Ponudbe pošljite na naslov: Mrkša Branko, Do-bojska 3«. Zagreb.	R	1070-5
NOV ALI PRAV MALO RABLJENI ŠIVALNI STROJ kupim. Kra/evec, Blok 19, Kebetova ulica. 7951-5 RABLJEN HRASTOV PARKET. 80 m2, kupim. Ponudbe pod »Format« v ogl. odd.	7942-5
»PRIROČNIKE za strokovne izpite«
uslužbencev državnih organov — leto 1957 _ (izdal Gospodarski vestnik) kupimo. Naslov v oglasnem oddelku.	7980-5
MOTOR BMW. 250. NSU - Mar, Super - Max ali slično kupim. Ponudbe 7. opisom in ceno na naslov? Lovrenčič B. Ljubljana. Tavčar-
i<*va ■ 1	7^1
'sim
j
NI, Tavčarjeva ul. 6. tel. 21-011. proda naslednje nepremičnine:
3410) Enodružinsko hišo, novo, z gostilno v privatnem obratu, Izletniška točka z lepim 'vrtom, oel a podkletena, 4 gostilniški prostori z veliko kuhinjo, I. nad. 5 sob s kopalnico takoj vseljiva, pri Tržiču Gorenjsko 3,600.000 din.
342) Parcelo na Mirju, zazidljivo, 323 m*, po 650 din meter, Ljubljana.
343) Zazidljivo parcelo za enodružinsko hišo ali w€ckeni v Iškem Vintgarju pri^ Igu 642 m2, skupna cena 100.000 din, ugodno.
Pranje užitek — nagrada
»RIO« - Zlatorog
344) Enodružinsko hišo z obrtnim lokalom, vrtom in gospodarskim poslopjem, novejše, cela -vseljiva, pripravna za malo tovarno v Tuhinju pri Kamniku — 2-500.000 din.
345) Enodružinsko hišo, novo, celo vseljivo, z vrtom 1045 m2 na Rakeku, Notranjsko, 800.000 din.
346) Zazidljivo parcelo z odločbo dvojčka 1500 m2, tik avtobusne postaje Rudnik, Ljubljana, 600 din me/ter. ugod.no.
347) Dvodružinsko hišo z vrtom 1200 m* na Jesenicah, novejšo z garažo, pripravna za obrtnika 1,800.000 din.
3S4) Enodružinsko obrtniško hišo, novejšo, celo vseljivo, dva obrtniška prostora v dvoriščni hiši, podkletena pri Smledniku za šmarno goro, 2,600.000 din.
349) Zazidljivo parcelo 625 m* enodružinske hiše v Spodnji šiški, Ljubljana^ 900 din meter.
350) Zemljišče v Stični Podboršt, stavbišče 50 m8, vrta 1155 m8, njiva 3215 m2, smrekov gozd za sečnjo 1090 m8. Dolenjsko, 1,500.000 din.
332) Dvodružinsko hišo z vrtom, eno stanovanje vseljivo, velik obrtniški prostor,^ dve garaži za tovorne^ avtomobile, pripravno za kakršno koli obrt, Ljubljana, Moste, 3,500.000 din, ugodno.
51) Obdelovalno zemljo, Podkuže, Mojstrana, Gorenjsko 25.000 m*, po 30 din meter, zemljišče je zazidljivo.
130) Enodružinsko novo hišo, vso podkleteno, 5 sob, vse parketirane, kopalnica, zidano v slogu vile, lep ograjen vrt, gaža za osebni in tovorni avto, cela vseljiva v bližini
Remize, Ljubljana, 6,000.000 din, u god no.
338) Enodrnžinsko hišo, obrtniško z vrtom, vseljivo, v Sevnici, 2,500.000 din in zazidljivo parcelo v Polju 1393 m2 v bližini postaje, 450 din meter.
303) Dvodružinsko novejšo hišo, eno trisobno stanovanje komfortno, vseljivo, I. nad. v pritličju trgovski lokal z lepim ograjenim vrtom v Rožni dolini, Ljubljana, 4,500.000 din, ugodno.
329) Enodružinsko hišo, vseljivo, v pritličju trgovski obrtniški lokal v najbolj prometni ulici Celja, 3 mi-lij. din. _
178) Polovico hiše z vrtom, ena soba vseljiva v Lj&bljani. 1,050.000 din.
117) Enodružinsko hišo, novejšo, s sadnim in zelenjadnim vrtom, 800 m2, hiša je cela podkletena, trisobno stanovanje komfortno, celo vseljivo, Šentvid pri Stični, Dolenjsko, 1,300.000 din.
850) Trisobno komfortno stanovanje
I. nad., vseljivo, v bližini Razstavišča, Ljubljana, 2,200.000 din. Hiša ni v skupnosti.
0) Enosobno vseljivo stanovanje v Ljubljani v bližini Tobačne tovarne, 500.000^ din.
351) Enodružinsko hišo z bivšo gostilno na prometni točki z vrtom 829 m*, pripravno ^ tudi za drugo
obrt, vseljiva v Žirovnici na Gorenjskem — 1,400.800 din. Ugoden
nakup.
353) Posestvo, Vič Ljubljana, _ hiša,
gospodarsko poslopje, zidani svinjaki, 4 ha njiv in travnikov, hrastov gozd, 2.400.000 din. Naprodaj je tudi sama hiša, vseljiva, 1,500.000 din.
Prodajalce in kupce opozarjamo, da je edino naše podjetje registrirano za posredovanje pri nakupih in prodaji. V prodaji imamo še vile, hiše, stanovanja eno in več sobna, posestva, parcele, gostilniške hiše, pekarne in poslopja v Sloveniji in ostalih krajih.
R 1084-7
ENODRUŽINSKO HIŠO v Zalogu pri Postojni št. 11 prodam._ Cena po dogovoru.	B e lav ec	Marija.	Zalog
II, Postojna.	R 1085-7
HIŠI St. 39,	kjer je	zadružna	pisarna, in št.	42, kjer je pošta, sta
naprodaj. Pismene ponudbe pošljite do 15. maja 1958 na naslov: Kmetijska zadruga Videm Dobrepolje.	R	1080-7
POLOVICO	HIŠE v	centru	mesta
prodam. Naslov v ogl. odd. 7751-7 DVOSOBNO STANOVANJE z nekoliko vrta. vseljivo taikoj ali do septembra letos, ^ kupim. Lahko je tudi na periferiji mesta. Pristopim tudi k še nedograjeni hiši. Ponudbe v oglasni oddelek pod *Takoj ali september*.	7747-7
KRASNO ZAZIDLJIVO PARCELO 750 m2 Mirje-Vič prodam. Pismene ponudbe v oglasni oddelek pod »Kupim 750«.	7746-7
ZAZIDLJIVO PARCELO za enodružinsko hišo blizu centra (Mirje, Bežigrad) kupim. Ponudbe pod »Ugodna lega« v ogl. odd. 7718-7 ENODRUŽINSKO HIŠO kupim v Ljubljani. Ponudbe s ceno v ogl. odd. pod »Mali vrt«.	7706-7
ENODRUŽINSKA HIŠA z nekaj zemlje, takoj vseljiva, ugodno 'naprodaj. Lipovš, Mirna 26, Dolenjsko.
7693-7
KMEČKO POSESTVECE kupim. Ponudbe z opisom, tlorisom pošljite pod »Najnižja cena« v ogl. odd.
7534-7
•	aUuU etn lokal kupuu v
centru. Ponudbe pod »Mirna obrt. v osrl. odd.	7532-7
ENODRUŽINSKA HIŠICA z 10 at zemlje, 20 minut od postaje Rim she Toplice v šmarjeti 43 naprodaj 1	7524-7
OD POŠTENEGA GOSPODARJA kupim dvosobno stanovanje. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe pod >Resno* v oglas. odd.	7674-7
HIŠICO z 1,5 ha zemlje prodam v letoviškem kraju Poljane nad Škofjo Loko. Primerna je za vreekend! — Ponudbe v ogl. odd. pod »300.000«.
7553-7
POSESTVO 15 ha z mlinom in žago v bližini Podčetrtka prodam, dam r najem ali zamenjam za manjše v bližini mesta. Informacije: Ivan Sterle, Celje, Zvezna 10.	7507-7
8-SOBNO HIŠO NA MORJU v mestu Kali, otok Ugljan, dam v najem. Ugodno za podjetja in sindikate. Oddaljenost pol ure z ladjo od Zadra, petkratna dnevna zveza. Na razpolago čolni in namizni tenis. Ponudbe na naslov: Ivoš — Zadar. N. Milicije 6.	7478-7
ENONADSTROPNA HIŠA. ki bo v jeseni vseljiva, je naprodaj v Biljah Št. 15, Nova Gorica. Naslov Martinuč Lenart, Devova 17, Ljubljana.	7461-7
ZAZIDLJIVO PARCELO r Stožicah prodam. Naslov v ogl. odd. 6792-7 V BREŽICAH kupim malo hišo ali pomagam s posojilom pri gradnji hiše za malo stanovanje. Nikolič, Sromlje.	R	1047-7
VVEEKEND HIŠICO na Pokljuki prodamo a*li • damo v najem za krajši čas. Ponudbe pod »Goreljek« v ogl. odd.	7587-7
PARCELO V CENTRU- prodam ali dam v najem kot skladišče. Ponudbe v ogl. odd. pod »Parcela«.
7568-7
ČETRTINO. HIŠE na Tržaški cesti prodam. Poizvedbe:	Pečnik, Vič.
Nanoška 28. (Na Viški cesti pri št 22 na desno in nato prva ulica le_ vo, prva hiša.)	7564-7
TAKOJ VSELJIVO HIŠICO z vrtoin. sončna lega, prodam v Pod-sredi Poizvedbe:	Klabaisa	Franc, Pod-
sreda 46, in Kunej, Ljubljana, Ga-ljevica 152.	7667-7
ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom v Novem mestu zamenjam ali prodam. Naslov r ogl. odd. 7666-7 ZAZIDLJIVA PARCELA je naprodaj. Cesta na Brdo 108. Dolinar. 7663-7
OPREMLJEN FRIZERSKI SALON z
vsemi aparati v Ptuju prodam. na po dogovoru. Marija Ribajjč. Ptuj. Murkova 1.	7655-7
TRISOBNO STANOVANJE s pritikli-nami in vrtoin ob mariborskftnl parku prodana. Pismene ponudbi-pod »Delno že vseljivo — delno zamenjava stanovanja« podružnici SP Maribor.	vv‘
DVOSTANOVANJSKA	ENONAD
STROPNA HIŠA, 15 minut od po-s-taje Celje, u,godno naprodaj. Naslov SP Celje.	76j>0-7
ENODRUŽINSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in velikim vriorn -prodam. Naslov SP Celje. VSELJIVO ENODRUŽINSKO HIŠICO z vrtom v Ljubljani ali okolici kupim. Možnost odplačila. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cena«.	J«*-’-'
ENODRUŽINSKO HIŠO ali dvosob-no stanovanje (v gotovini) kupita
starejša upokojenca v Ljubljani ali
okolici. Perovič Anton, Prekman ska 6. Ljubljana.	,	,
ENODRU2INSKO HIŠO ali 3- do A sobno stanovanje takoj ys.elJlT0. T Ljubljani ali bližnji okolici kupim. Posredniki izključeni. Juvan Peter Kresnice U.	.
STAVBENO PARCELO nujno prodam. Crnuče-Ježa. Naslov v_^ori_
ENOSOBNA IN DVOSOBNA STANOVANJA prodam. Ponudbe vol odd. pod >U?odm nakup« I|69o ŠTIRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v vili T Ljubljani ugodno prodam. ^lzno vsehtv
PABCEUo”1na Kodeljevem prodam z zazidalnimi podatki. Po nudbe v ogl. odd. pod »Sončn.=
SONČNO ZAZIDLJIVO PARCELO
na Črnučah ugodno prodam. -Ogled samo dopoldne. Naslovov
enostanovanusko vseljivo HlSO tudi nedograjeno, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina«.	IV,-'A
VSELJIVO ENOSTANOVANJSkO HlSO, komfortno, popolnoma novo. Se nevseljeno. prodam v Sentvidu-Vižmarjih. Naslov^ v ogl. odd.	7676-7
ENODRUŽINSKO VILO v Mariboru z vseljivim štirisobnim stanovanjem in vrtom. 1500 m’ prodam Ponudbe v ogl. oddelek pod »Ob parku«.	7752-7
OSEBNA UPOKOJENKA proda urejeno enostanovanjsko trisobno hišo z vrtičkom blizu tramvaja za majhno dvosobno komfortno stanovanje blizu centra. Ponudbe v oglasni
oddelek pod »Letos«.	7409-7
DVOSTANOVANJSKO VOGALNO
HlSO v Spodnji Šiški z vrtom (S00 m5), dve minuti od trolejbusa prodam za 4,300.000 din Vseljivo bo trisobno stanovanje Naslov v ogl. odd.	7897-7
DVOSTANOVANJSKO HlSO z vrtom v Ljubljani, tik trolej-busne postaje prodam. Eno stanovanje vseljivo proti zamenjavi. Naslov v ogl. odd. 7890-7
LOKAL V LJUBLJANI, primeren za mirno obrt ali pisarno prodam. Naslov v ogl. odd. 7886-7 POSESTVO nad 74 a njive, travniki, gozd, vinograd, sadovnjak z gospodarskim poslopjem ugodno naprodaj. Naslov pri prodali časopisa Sevnica.	R	1098-7
ZEMLJIŠČE za gradnjo enonadstropnih hiš ali dvojčkov in vrtnih hiš prodam, Leži ob Gerbičevi ulici. Naslov v ogl. odd
7865-7
VSELJIVO STANOVANJE kupim. Ponudbe pod »Plačam dobro« v ogl. odd.	7853-7
DVA TRAVNIKA na Barju prodam. Trnovski pristan 20.	7930-7
STIKI DO PETSOBNO komfortni®
stanovanje v centru leupim. Možnost zamenjave. Ponudb« ▼ ogl. odd. pod »Ljubljana«.
785«-T
HlSO V ZAGORJU z gostinskim
lokalom in kletmi primemo £a zadruge prodam. Informacije: Celje, Veselova 13.	T841-T
ENONADSTROPNO dvostanovanj-vanjsko hišo v Kočevju prodam. Naslov v ogl. odd.	763&-T
PARCELO, sadovnjak v lepem položaju z obzidano lopo 6x3, eventualno začasno prebivaiižSe, prodam. Vprašajte:	Polšča 22,
Čučnik, Videm Krško. 7505-T STANOVANJE ALI HIŠICO, novejšo, vseljivo kupim v Ljubljani ali na deželi. Naslov v ogl. odd. 7961-7 ZAZIDLJIVO PARCELO «6 m* 1 barako 7X4 prodam. Vprašajte: na vrtnariji Orlovi 8.	7943-7
PARCELO 509 m3 na Kodeljevem med vilami, prodam. Vprašajte G. B., Strosmajerjeva 8, pritličje levo.
79*1-7
ENODRUŽINSKO HlSO, takoj vseljivo. prodam. Podsmreka -45/a, ob Tržaški cesti.	79S2-7
TAKOJ VSELJIVO SAMSKO PRAZNO SOBO prodam. Ponudbe pod »Lepo« v ogl. odd.	-T
HIŠO v bližini Levstikovega trga in v Mencingerjevi ulici prodam. — Ponudbe pod »Ugodno« v oglasni oddelek.	7924-T
ZAZIDLJIVO PARCELO na Jurčkovi pori prodam. Cena nizka. Ižanska cesta 221.	7911-T
ZAZIDLJIVO PARCELO 800 m! v Rožni dolini prodam. Ponudbe s navedbo cene v oglasni oddelek pod »800«.	7903-7
¥
LOKAL ZA MIRNO OBRT na prometni cesti v Šiški oddam s 1. majem, eventualno tudi prodam. Ponudbe pod »Lep lokal« v ogl. , t odd.	7347-8
NJIVO dam v najem ob Linhartovi cesti, Trubarjeva 48.	7709-8
UREDITEV SADNEGA VRTA p*oti
pavšalu oddam v Vižmarjih. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«.
7705-8
NOV KAVC za dve os-ebi (raztegljiv), odličen material, zamenjam za dobro moško športno kolo ali ugodno prodam. Ponudbe t ogl. odd. pod »Kavč«.	7680-8
NJIVO oddam v najem. Naslov v ogl. odd.	7529-8
LOKAL ZA SLAŠČIČARSKO OBRT z Jhema prostoroma v centru Ljubljane vzamem v najem ali odkupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Privatnik«.	7677-8
ŠIVALNI STR/OJ vzamem v najem, pozneje tudi odkupim. — Marolt Fani. Rakovniška 6 — Ljubljana.	7787-*
MAJHEN DVORIŠČNI ali kletni prostor (od 3 m X 3 m naprej) čim
bliže centra potrebujem za kiparski atelje. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Svetloba«.	7975-8
DVE SESTRI iščeta sobo. Izven službe lahko pomagata tudi v gospodinjstvu. Ponudoe v oglasnem oddelku pod »Mirne in poštene«.
7962-9
garaže oddamo v najem. Informacije po telefonu 20-446. dnevno od 3. do 14. ure. 7885-8 DOBRO SINGERICO vzamem v najem. Plačam dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepo šiva«.
7877-8
KLAVIR oddam v najem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Solidnost«.
7816-8
šTUDENT-STROJNIK išče stanovanje. Ponudbe pošljite Isakoviču, ^ Rožna dolina. Cesta H 39.	7531-9
FANTU dam hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji popoldne. Naslov v ogl. odd.	7527-9
DVOSOBNO STANOVANJE v bloku v Celju zamenjam za enako v Ljubljani od junija do septembra. Krivec Vinko. Celje, Dečkova cesta, blok D.	7520-9
SKROMNO SOBICO ali kabinet išče mirna in poštena, skoraj ves dan odsotna uslužbenka. Ponudbe v ogl. odd. pod »Uslužbenka SP«. 7673-9 SKROMNO DEKLE išče stanovanje. V popoldanskih urah bi pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«.	7549-9
SOBICO ALI KABINET kjerkoli t Ljubljani, po možnosti s posebnim vhodom, išče mirna nameščenka za 2—3 mesece s 5. majem. Plačam dobro. Ponudbe pod »Nujno 5. maj« v ogl. odd.	7541-9
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE
s kopalnico in pritiklinami r Ljubljani iščem za štiričlansko družino. V zameno nudim visokopritlič-no dvosobno s kopalnico tudi v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.
7498-9
SAMSKA NAMEŠČENKA išče sobo, lahko tudi v bližnji okolici Ljubljane. Najemnina po dogovoru. Po-uudba pod »Nujno« v ogl. odd.
7470-9
MIRNI LEKARNIŠKI USLUŽBENKI
potrebujeta sobo. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd.	7453-9
ODDAM SOBO, lahko tudi oskrbo v lastnem domu, akademskemu izobražencu od 45 do 58 let. Ponudbe v ogl. odd. pod »Samostojna intelektualka — center«.	7339-9
ZAMENJAM pod ugodnimi pogoji komfortno dvosobno stanovanje na periferiji Ljubljane za enosobno e vsemi pritiklinami v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	7473-9
= Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih = fH razmerij pri	J
| ŽELEZNIŠKEM TRANSPORTNEM PODJETJU |
g	razpisuje delovna mesta:	§jg
§§	5 GRADBENIH INŽENIRJEV.	M
Ul	Delovna mesta so v upravi podjetja. Kandida-	H
=	tom bodo dodeljena tudi stanovanja v Ljubljani,	g
J 5 TEHNIKOV ELEKTRO STROKE (jaki tok) in	j|
==	2 TEHNIKOV - RISARJEV za elektro-strojno stroko, lj
g	Kandidati morajo imeti dovršeno srednjo teh-	g
IH	nično šolo (elektro odsek).	-
U	Delovna mesta za tehnike elektro stroke in
H	enega tehnika - risarja so v Remizi, za elektr.	B
si	lokomotive na Reki, eno delovno mesto za teh-	|i
gg	nika - risarja pa je v upravi podjetja.	g
g Interesenti naj vložijo ponudbe pismeno ali oseb- jp} g no pri upravi podjetja, personalni oddelek, soba št. §§| m 67/1., Kolodvorska ulica št. 39 \*ključno do 30. aprila	m
==	1958, kjer bodo dobili vsa potrebna navx>dila.	=
U	1990-R	H
St — 1» • PRIT />	SLGVSNSK	POKOCEV&LEC	-	sit.	15
HSJ3ICIN5KA SESTRA, s am-s-ka., s t tire jž a., išče sobo. Ponudbe pod »Nočna služba — sestra« v oglasni oddelek.	7911-9
SOBO v bližini centra potrebujem takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Lepa nagrada« v ogrl. odd. 7902-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za drrosobno. Dam visoko nagrado. Informacije: Usenik, Gosposka 10.	7901-9
LEPO STANOVANJE odstopim in prodam pohištvo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Izredna prilika«. 7823-9 KOMFORTNO TRISOBNO STANOVANJE pod Rožnikom zamenjam za enako v centru. Kastelic, Večna pot 23.	7419-9
SOBO v Ljubljani iščem, eventualno zamenjam z lepo večjo sončno sobo s posebnim vhodom ▼ centru Ptuja. Naslov ▼ ogl. odd. »SP« Ljubljana.	6845-9
POŠTENO DEKLE ali ' upokojenka dob i h r ano in sobo za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Zglasiti se v soboto popoldne ali v nedeljo dopoldne na Povše-tovi 104, Kodeljevo.	7665-9
VISOKO NAGRADO DOBI tisti, ki mi preskrbi enosobno stanovanje v hiši, ki je v skupnosti. Naslov v ogl. odd.	7639-9
ZA SOBO pomagam v gospodinjstvu. Nasi. v ogl. odd.	7622-9
NUJNO POTREBUJEM PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO. Grem tudi
kot sostanovalka. Ponudbe pod »Gorenjka« v ogl. odd. 7601-9 ENOSOBNO STANOVANJE v Rožni dolini z vrtom, visokopritlično, ugodno za otroke zamenjam. Ponudbe pod »Sončno« v ogl. odd.
7594-9
MIRNA ZAKONCA iščeta sobo; dasta visoko nagrado. Ponudbe pod »Solidno« v ogl. odd.	7593-9
OPREMLJEN KABINET oddam študentu za 3—4 mesece. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd.	7549-9
KOMFORTNO GARSONJERO v najožjem centru Beograda zamenjamo za enosobno stanovanje ali slično v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Moderno«.	R	1071-9
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za 2 ločeni prazni sobi ali dvosobno stanovanje — preprosto. Zamenjam tudi opremljeno sobo za prazno. Dopise pošljite pod »Plačam selitev« v o°j. odd. 7769-9 DVA DOBRA ŠTUDENTA iščeta sobo. Plsčata dobro. Ponudbe pod »Pridni«, v ogl- odd.	7763-9
VSO OSKRBO S SOBO nujno potrebujem s 1. majem. Ponudbe pod >Moški 37 let« v ogl. odd 7733-9 ENOSOBNO STANOVANJE. lepo, sončno, zamenjam za enako ah s kabinetom Tabor—Šiška. Naslov v o^l odd	7740-9
enosobno malo stanovanje
zamenjam za večjo sobo. Ponudbe po-d .Kjerkoli za dva. v osi.
773a-9
KRVSNO MIRNO KOMFORTNO ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za 2 in "pol sobno. Plačam selitev in visoko natrrado. Ponudbe pod »Visoka naerada« v ogl. oad
nu:9
GARSONJERO zamenjam za večjo sobo s pritiklinami. Ponudbe pod »Separirana soba« v ogl- odd.
7701-9
ZA ENOSOBNO STANOVANJE dam najvišjo nagrado. Odstopim tudi --ofco. Ponudbe pod »Poletje« v ogl odd.	769S-9
PRIDNO IN POŠTENO KMEČKO DEKLE potrebuje opremljeno sobo. Pomaga v prostem času v gospodinjstvu. Ponudbe pod »■Nujno« v ogl. O-dd.	7804-9
SOBICO potrebujem. Pomagam v gospodinjstvu. Ceh Lojzka. Tomačevo 25, Ljubljana. 7735-9 OPREMLJENO SOSO in hrano
dam dekletu, staremu nad 20
let za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah. — Bežigrad Peričeva 24 d.	7793-9
INŽENIRKA išče opremljeno sobo Plača dobro. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd.	7790-9
KDOR MI ODSTOPI PRAZNO SOBO, .dobi večje posojilo. Naslov v ogl. odd.	7778-9
NEOPREMLJENO SOBO iščem Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Cimprej« v ogl. odd. 1958-9 PRAZNO. OPREMLJENO SOBO -ALI KABINET iščem proti visoki nagradi. Ponudbe v ogl- oddelek pod »A-lo«.	1958-9
2-SG3NO SONČNO STANOVANJE
z vrtom v Trnovem zamenjam
za dve eno-sobni sli enosobno
iahko tudi hišniško in večjo ločeno sobo. Ponudbe v ogl. odd pod »Ugodna zamenjava«. 7777-9 KDOR MI DA SOBO po možnosti s posebnim vhodom? Ponudbe pod »Velika nagrada« v ogl Odd.	7895-9
dopoldne pomagam v gospodinjstva za sobo. Ponudbe pod »Pomoč« v ogl. odd.	78S3-9
MLAD PEKOVSKI POMOČNIK — potrebuje opremljeno ali neopremljeno sobo v centru Ljubljane. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd.	7863-9
KOM f O RT NO novo dvosobno stanovanje s kabinetom v Centru zamenjam za 3-sobno tudi v
Centru (lahko brez kopalnice)
Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. Odd.	7861-9
UPOKOJENKA nudi visoko nagrado za sobo v centru. Ponudbe pod »Upokojenka« v ogl. odd
7852-9
SOBO išče študent. Plača zelo dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Primeran«.	7849-9
ENOSOBNO STANOVANJE s prostori za kopalnico (košček vrta. drvarnica, skupna pralnica), sončno in udobno — zamenjam za dvosobno. Ogled v visokem pritličju pod Bukorovič. Železni,karjeva 16.	7825-9
ENOSOBNO komfortno stanovanje v centru Beograda zamenjam za enako ali večje v Ljub-Ijsni. Naslov v ogi. odd. 7821-9
US ŠTRUMENTARKA	potrebuj e
sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Maj« v ogl. odd.
7820-9
3-SOBNO SONČNO SUHO KOMFOR TNO STANOVANJE v strogem cen tru, I. nadst. zamenjam za 4-sobno. obvezno v centru. Ponudbe pod »MAJ* v oglasni oddelek. 7960-9
HRANO IN STANOVANJE nudim šivilji ali pletilji za popoldansko pomoč. Ponudbe pod »Popoldne« v oglasni oddelek.	7959-9
ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za večje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno 1953«.	7955-9
BEOGRAD—LJUBLJANA! Zamenjam 3-sobno komfortno stanovanje v centru Beograda za odgovarjajoče v Ljubljani. Ponudbe pod »Beograd« v ogl. odd.	7953-9
SAMSKEGA SOSTANOVALCA kovinske stroke sprejmem takoj na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku pod »Stanovanje v Mostah«. ABSOLVENT STROJNIŠTVA išče stanovanje. Plača dobro. Za proti uslugo inštuira srednješolce. Po nudbe v oglasni oddelek pod »Tn širuktor doma«.	7970-9
ENOSOBNO STANOVANJE zame ujam. Spodnja šiška, telefon št 31-790.	7925-9
GRADBENIK pomaga z materialom in finančno pri novogradnji za odstop dvosobnega stanovanja. Even tuaino pristopim tudi ko: družabnik pri graditvi dvojčkov. Ponudbe pod »Gradnja« v oglasni oddelek.	7923-9
MANJŠE ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje. Brence. Tru bar jeva 44	7913-9
RABLJENO DELOVNO BUNDO » Črno o*v£ino — izgubljeno dne 10 aprila od Šentvida do Ljubljane. Vilharjeve ceste, od 19. do 20. ure vrnite na naslov:	Kutni Petar,
»Kurivo«. Ljubljana. Masarykova ŠL 15.	7764-10
DENARNICO, izgubljeno 10. aprila. vrnite proti visoki nagradi na naslov v dokumentih. 7892-10 DNE 4. APRILA je ušel zelen papa gajček. Sliši na ime »Tinck«. Vrnite ga v Gosposko 3. Mavrič, proti visoki nagradi.	7915-10
Mino-
SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam v dveh urah izdela Foto Grad, Miklošičeva 36.	5687-11
VELIKO POSOJILO nudim za neopremljeno sobo. Ponudbe pod »Najvišja ponudba« v ogl. odd.
7533-11
INTELIGENTNA, dobro situirana, ve sele narave, želi spoznati prijatelja od 65 do 55 let zaradi možitve Ponudbe SP Celje, pod »Srb — Dalmatinec«.	7513-11
BARVARNA USNJA obvešča vse, ki so namenjeni, da pobarvajo in očistijo svoje stare usnjene predmete, prav posebej opozarjamo še motoriste in avtomobiliste na barvanje usnjenih oblek, jop, površnikov, plaščev in sedežev in vse ostale usnjene predmete, kakor torbice, kovčke otroške vozičke, klubske garniture. Barvanje poživi usnje in podaljša njegovo trpežnost. Iz vršitev točna in solidna. Lahko pošljete tudi po pošti, plačilo s
Eovzetjem. Dobravc Ferdinand, jubljana, Stari trg 17, vhod skozi vežo Barvarna je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18 ure, v soboto popoldne zaprto.
7675-11
NAMESCENKA s stanovanjem želi spoznati inteligenta. Ponudbe pod >40—45 let zaradi možitve« v ogl. odd.	7556-11
PREKLICUJEM	ZDRAVSTVENO
KNJIŽICO ST. 516530 na ime Soklič Jože za neveljavno. 7493-11 SITUIRAN VDOVEC brez otrok, srednjih let, išče gospodinjo. Ženitev ni izključena. Slika zaželena. Ponudbe pod »Maj 195S« ▼ ogl. odd.
7492-11
UPOlvOJENCA višje skupine z lastno opravo iščeta vso oskrbo (stanovanje in hrano) v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Udoben dom 9000« v ogl odd.	7482-11
MLADENKA 22 let želi spoznati simpatičnega družabnega prijatelja-Ponudbe pod »Čaj za dva« r ogl. odd.	74S1-11
DEKLE DO 30 LET, ki ljubi kmetijo, skrenost, izlete želim spoznati zaradi ženitve. Ponudbe pod »Bele vrtnice« v ogl. odd. 7462-11 DVE DOBRO SITUIRANI VDOVI z lastnim stanovanjem, vesele narave, želita spoznati dva prijatelja od 50 do 60 let za družbo, even tuaino skupno gospodin jstvo Ponudbe pod »Trezen« v ogl. odd.
7450-11
SOLIDEN 34-LETN1 TRGOVSKI USLUtBENEC, samski, srednje postav«, si želi iskreno prijateljstvo z dobro situirano intelektualko. Ponudbe po možnosti s sliko pošljite v ogl. odd pod »tajnost zajamčena«.	7423-11
GENSKO, ki ima malo pokojnino in zna delati na polju, potrebujem Dobi hrano in plačo. Krehlič Anton, Volčji potok št. 25, Kamnik.
R 1054-11
PLETILJSKI STROKOVNJAK, dobro uveden, vdovec, išče za skupno obrt izučeno pletiljo z lastnim strojem. Ponudbe v ogl odd. pod »Izredna prilika«.	7396-11
L INŽENIRJEM oz. resnim intelek tualcero si želi dopisovati 27-1 etn a Ponudbe v ogl. odd. pod »Ta d ran«.
7349-11
«U •/. DRV IN PREMOGA PRIHRANITE, 5© uporabljate Bešeničev patent »amogrelec, ki ga lahko postavite na vsako peč ali štedilnik. Z njim iahko popolnoma brezplačno segrejete vašo sobo. Samo-grel«« lahko kupi‘t« ▼ vsa.ki trgovini z železnino v Sloveniji. »Peč« zanatska metaloprerad jivačka rad-nja Rijeka. Kvaternikova 36.
R 1053-11
i. JUGOSLOVANSKA FOTOKERA-MIKA, Sombor, Radisičeva ul. 10, Milan Stanišič in sinovi, izdeluje porcelanske slike za nagrobne spomenike.	R	686-11
SAMSKA ŠIVILJA z lastnim ob rtom želi spoznati inteligenta od 38 do 48 let za skupno življenjsko pot. Ponudbe pod »Maj v Ljubljani« v ogl. odd.	7584-11
KATERI IZOBRA2ENEC - «amec, visok (30—40L'želi spoznati odlično situirano (dom “Siguren) samsko intelektualko blizu Ljubljane? Ponudbe ▼ ogl. odd pod »Stihija«.
7581-11
PRIVATNIKOM KOVINSKE STROKE odstopim nekaj odličnih artikov za proizvodnjo. Ponudbe ▼ ogl. odd pod »Kurantno«.	7638-11
NISEM PLACNICA DOLGOV SVO JEGA MOŽA BOHINCA STANETA.
ki stanuje neznano kje Bohinc Majda, Škofja Loka.	7615-11
MLAJŠE DEKLE prijetne zunanjo sti z amaterskim izpitom želi spoznati športnika zaradi možitve
Ponudbe v ogl. odd pod »Besno«
7610-11
PREMOŽNA 42-LETNA želi spoznati •solidnega tovariša zaradi možitve Ponudbe pod »Srčno dober« v ogl odd	7609-11
LADO. PREPOZNO. Pošljite naslov »Dom«.	7062-11
OBRTNIK s stanovanjem želi spo znati kmečko dekle od 20 do 2* let, najraje šiviljo Ponudbe, v ogl odd. pod »Maj«.	7748-11
KATERO IZOBRAŽENO DEKLE ali vdova stara od 40 do 48 let^ bi se omožila z značajnim, dobrim 1n treznim fantom. obrtnim nameščencem z lastnim posestvom v
Ljubljani. Ponudbe v osi odd. pod »Besna«	7725-11
NUJNO POTREBUJEM 290.000 DO 300.000 DIN. Dam stanovanje ali dobre obresti. Ponudbe pod »Obrtnik« v ogl .odd.	7715-11
OSAMLJENA UPOKOJENKA želi spoznati enakega gospoda 50—60 letnega .ljubitelja mirnega doma Resne ponudbe pod »Lep značaj« r ogl. odd	7703-11
PORCELANSKE NAGROBNE SLIKE, najboljša izdelava, najnižje cene! Ljubljana. Beethovnova 12/TV, Ra-
hovsky	7687-11
NISEM PLAČNIK DOLGOV, ki bi
jih napravila Geyer Tilči — — Klop čar iz kakršnega razloga na moj naslov Klopčair Janez
7812-11
MLAJŠI INTELIGENT želi družico z lastnim stanovanjem. Ponudbe pod »Lepo bodočnost« v ogl. odd.	7791-11
47-LETNA OSAMLJENA, pridna želi spoznati preprostega resnega prijatelja do 55 let. Po-"nudbe v ogl odd. pod »Osamljena«.	7785-11
22—26-LETNO dekle želi spoznati inženir. Ponudbe s sliko proti vrnitvi pod »Dom« v ogl. odd
7881-11
SPOROČAM vsem naročnikom, da sem preselil delavnico. Izvršujem vsa vodovodna inštalacijska dela. Košir Venčeslav. Gosposvetska 10.
7898-11
ZA DRUŽBO iščemo simpatičnega intefipenta do 45 let Ponudbe pod »Družba« v ogl. odd.	7963-11
SIMPATIČNA, črna, 40-letna, samska, samostojnega poklica, želi ^ resnega znanja z dobrosrčnim inteligentnim tovarišem. Cenj. dopise prosim ▼ ogl odd. pod »Zelo varana«.
7908-11
»SONČNICA«, tovarna jedilnih in tehničnih olj, Domžale
razpisuje delovno mesto
0S2ENIRJA KEMIJE
Prednost imajo osebe z vsaj 3-letno prak. j. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite najkasneje do 25. apnila 1958 na gornji naslov.	1948-R
TRGOVSKO PODJETJE
fmpori »CHEM0« Export, Ljubljana, Maistrova ulica 10
sprejme takoj:
TAJNICO PODJETJA,
REFERENTA za nabavo.
REFERENTA za vodenje blagovne kartoteke,
KORESPONDENTA z znanjem strojepisja in tujih jezikov,
DVE ADMINISTRATIVNI MOCi z znanjem strojepisja,
POMOČNIKA POSLOVODJE SKLADIŠČA
za kemikalije,
VEC POLKVALIF1CIRANIH DELAVCEV.
Ponudbe pošljite Upravi podjetja do 18. aprila. — Plača po tarifnem pravilniku, oziroma dogovoru. 1988-R
ZAHVALA
Ob smrtn našega ljubega moža in očeta
VIKTORJE MOLKE
iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu pomagala v oolezni, ga počastili s prisrčno besedo, cvetjem in blago mislijo na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami. Ljubljana, 12. aprila 1958.
MOLKOVI IN SORODSTVO
Zahvala
IZGUBI!
SE?, J
1. APRILA 195S plahto (cerado) od Domžal skoz Ljubljano do Ivančne gorice Javite na naslov prot; nagrad: Minsko podjetje Domžale.
783S-10
Ob bridki izgubi našega nepozabnega moža tn očeta
Alojzi o Baša
,e najtopleje zahvaljujemo za mnogoštevilna pismena m ustna sožalja, za darovano krasno cvetje in veem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo tov. inšpektorju Jo--etu Jenku za tople Ln ganljive poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej tisočera z.ahvala.
Zena Cecilija Baša in hčerka Stanka z družino.
ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA
»oživa delavce, ki so v letu 1957 službovali pri podjetju, da se v 3 mesecih zglasijo pri enoti pri kateri so službovali ali pošljejo svoj naslov, zaradi dviga končne plače i» dobička za leto 1957.
Po 3 mesecih neizplačani zneski zapadejo. — Pravico-do udeležbe imajo osebe,’ zaposlene v letu 1957 najmanj tri mesece, če je delovno razmerje prenehalo zaradi odpoved; s sitrani podjetja, upokojitve, odhoda k vojakom ali podob-lih vzro-kov, 6 mesecev, če je prenehalo po njihovi odpovedi — Nimajo pravice do udeležbe osebe, ki jim je bila služba odpovedana zaradi kaznivega dejanja, zapora daljšega 'od 5 mesecev ali zaradi samovoljne zapustitve dela brez odpovedi	1946-R
.oBaaoao*oa<=>Boioaoioaosoioao
m
0
0 L0KIL Z E FR03KJELN0 ■
0 a
o
40—60 m* s skladiščem 60— "(O m' — kupimo ali vzamemo v najem.
Ponudbe v oglasni oddelek pod »V centru ali blizu centra«	1975-B
0 89
0
bBOftoaotoiuaoaoioaoaoaoioioa
J
Komisija za ustanavljanje in odpovedovanje delov-nib razmerij pri VELETRGOVINI
d H S 'I rt Ji«, Rubljema, Bežigrad S,
razpisuje delovna mesta za:
TRGOVSKE POMOČNIKE — PRODAJALCE za engro in detail oddelek za gumo in plastične mase in VERZIRANE PRODAJALCE v tekstilu — jutinih in konopljenih tkaninah ter vrvarsteih izdelkih.
V poštev pridejo Izučeni trgovski pomočniki iz drugih strok in interesenti, ki imajo veselje za priučitev v trgovski stroki
Ponudbe pošljite upravi veletrgovine »ASTRA«, Ljubljana, Bežigrad štev. 6.	1989-R
Podjetje INDUSTRIJA ZA ELEKTHOZVEZE,
LJUBLJANA, Linhartova 35
sprej me
5 KVALIFICIRANIH STRUGARJEV,
2 KVALIFICIRANA ORODJARJA, KVALIFICIRANEGA GALVANIZERJA, KVALIFICIRANEGA LIČARJA,
VEC STROJNIH TEHNIKOV za konstrukcijo, KVALIFICIRANEGA STROJ. KLJUČAVNIČARJA, 12 NEKVALIFICIRANIH DELAVK,
3 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV,
VEC ELEKTROTEHNIKOV za šibki tok, za razvoj.
proizvodnjo in kontrolo,
NORMIRCA.
Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja do 1. maja 1958. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. 1976-R
ooocooooooooooooc
Komisija za sklepanje ln odpoved delovnih razmerij pri podjetju
E£ektronabava“
M
LJUBLJANA, Resljeva 18
razpisuje naslednja delovna mesta:
REFERENTA ZA DOMACl TRG — kvalifikacija: radarska ali metalurška srednja tehnična šola, zaželena tudi fakultetna izobrazba:
Z REFERENTA ZA DOMACl TRG — kvalifikacija: elektrotehnik s triletno prakso;	'
SEFA NABAVNO-PRODAJNEGA ODDELKA za domači frg — kvalifikacija: elektrotehnik z daljšo komercialno prakso, po možnosti zaželena fakultetna izobrazba:
ZMOŽNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJE — kvalifikacija: ekonomska srednja šola, lahko je tudi začetnik:
ŠOFERJA B kategorije za tovorni avto.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja oziroma po
S Na podlagi čl. 143 zakona o delovnih razmerjih (Uradni t	list 53/57) razpisujemo naslednja delovna mesta:
J	ZA OBRAT V LJUBLJANI: varnostnega tehnika, stro-
{	jepisko I. razreda, materialnega knjigovodjo (-kinjo),
j	2 blagajnika, več šoferjev D kategorije, več me-
•	hanikov in delavcev
♦
?	ZA OBRAT V TRZlCU: več ključavničarjev, več avto-
J	kleparjev, šoferja C kategorije, skladiščnika s
S	gorivo In material ter knjigovodjo (-kinjo).
|	Javite se osebno ali pismeno pri podjetju
;	SHP Turist biro Ljubljana, Središka	ulica 13, aii
Z	(ISTI «*1___*	1.1   • « i.l_It**t
Gradbeno industrijsko podfetfe »GRADIS«, Ljubljana, Bohoričeva ulica 28
poziva
v smislu predpisov člena 70. Uredb«- o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij in člena 44. tarifnega prav -Tka podjetja vse delavce in uslužbence, ki so bili v letu 1957 v delovnem razmerju in imajo po predpisih člena 43. tarifnega pravilnika pravico do udeležbe pri končni razdelitvi ostanka dohodka, da prijavijo svoj zahtevek v treh mesecih od dneva te objave. Zahtevek predložite gradbišču ali obratu, pri katerem ste bili zanosieni ali na naslov:
Gradbeno industrijsko podjetje »GRADIS«, Ljubljana. F0' 'čeva ulica štev. 28.	1999-R
TRGOVSKO PODJETJE TOBAK, UUKUIM,
Likossrjevc? ulica 5
razpisu )~e delovni mesti;
SEFA KOMERCIALE
Pogoj: fafcultetna izobrazba ali popolna srednja šola z večletno prakso v gospodarstvu. Nastop službe takoj ali po sporazumu.
SEFA RAČUNOVODSTVA
Pogoj: fakultetna izobrazba ali popolna srednja šola z večletno prakso v trgovskem knjigovodstvu Nastop službe 1. avgusta 1958.
Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje pošljite upravi podjetja.	1997-E
SAP - Turist bito, obrat Tržič,
Komisija ra nameščanje in odpovedovanje delovnih razmerij.	I9S9-R
»IZ 0 L l K K A«, Ljubljana Moste
sprejme:
— TEHNIKA KEMIJE.
— FAKTURISTKO,
— ŠOFERJA D kat. za avtobusne prevoze delavcev
— ŠOFERJA B kategorije,
— VISOKOKVALIFICIR. KLJUČAVNIČARJA,
— DVA SPLOŠNA KLJUČAVNIČARJA in
— VEC NEKVALIFICIR. DELAVCEV in DELAVK
Nastop službe takoj - Podjetje nima stanovanj Javite se osebno ali pošljite ponudbe komisiji z a sprejem delavcev.	1978-B
Komisija za razpis prostih delovnih mest pri
Zadružnem kovinskem podjetju »PABT1ZAN« Ribnica
razpisuje delovno mesto
FINANČNEGA 1IJIG0VCDJE
z ustrezno strokovno izobrazbo v industrijsk stroki. Nastop službe takoj ali po dogovoru Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Interesenti naj pošljejo pismene Drošnje na gorn.i naslov v treh dneh po objavi.	1971-P
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmero pri podjetju
UMETNI K? ZAVOD ZA LSTOSkIFIJ Ljubljana, Igriška 8
sprejme takoj:
5 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV — mlajše moči (možnost kasnejše priučitve za polkvalificirane);
2 KNJIGOTISKARSKA STROJNIKA ln
PISARNIŠKO MOC za mezdno knjigovodstvo in za posl-socialnega zavarovanja.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja oziroma po dogo-voru. Glede pogojev se obračajte pismeno ali ustno dč upravo podjetja.	1943-R
Tovorna kovinske embalaže »SATURNUS« LJUBLJANA, Ob železnici 16
sprejme
KVALIFICIRANEGA REZKALCA
ca samostojno delo na novem rezkalnem stroju
interesenti naj se javijo osebno pri upravi podjetja Nastop tako3 ali po dogovoru, plača po tarifnem pravit-nosku.
GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA
proda po ugodni ceni osnovna sradstvn:
TOVORNI AVTO ZNAMKE »OM TIT ANO«, zelo dober,
TOVORNI AVTO ZNAMKE »OM TITANO«, pred generalnim popravilom,
TOVORNO PRIKOLICO NOSIL. 101. znamke »OM« OSEBNI AVTO ZNAMKE »VELOX - SIKN«. MOTORNO KOLO ZNAMKE »GUZZI«, 500 cem, MOTORNO KOLO ZNAMKE »BMW«, 600 ccm, RAZSTAVLJENI MOTOR »PLIMOVT«,
BENCINSKO ČRPALKO, cisterno 2000 1 in cisterni od 10.000 l,
RAZNE NADOMESTNE DELE ZA TOVORNE AVTOMOBILE ZNAMKE »TATRA, ALFA - ROMEO 800«.	1962-R
dogovoru.
Prošnje sprejema tajništvo podjetja.
1942-R
Zahvala
Ob smrti naše nenadomestljive mame, neme, sestre tete, sestrične
J0SEPINE P0DBEVSK0VE roj. JERINA
se najtopleje zahvaljujemo zdravnici dr. Majdi Ustarjevl za napor tn požrtvovalnost, kolektivoma OZSZ Ljubljana in Slovenija avto, hišnim sostanovalcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. — Za vse in vsem prisrčna hvala.
Ljubljana, 10. aprila 1958.
Družine: Tence, Podbevšek n
15 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / st. e? - is. aprila isss
- - -TV
ISiil
nT.O,CURWOOD
Ti so bili že v veži. Tam je bil že beli dan. Stari garderober, lii je od utrujenosti komaj še stal na nogah, je hitel odpirati vrata na stežaj. Plesni sprevod, zibajoč se po ritmu čedalje bolj oddaljenega orkestra, se je začel togo in zaspano pomikati na cesto.
Obet'’1 se je lep dan. Nebo je bilo prozorno, ‘nje. na obzorju lahno prevlečene z jutranjo zarjo. Zrak čist in hladen. Trg prazen.
Kotowicz je za trenutek postal ves prevzet.
»Krasno, neizrečeno lepo.« je zamrmral.
In nenadoma je na ves glas zavpil:
»Naj živi Poljska!«
Sekundo je bilo vse tiho. Nekaj golobov je sfrfotalo s hotelske strehe. Potem pa je silno daleč, nekje med ožganimi ruševinami zamolklo odjeknil zablodeli odmev: Poljska.
VIII
V nedeljo, po datumu 6. maja, je Jurij Szretter pisal v svoji beležnici:
»2e dolgo vem, na kaj se opira ideja vodstva in kakšne poteze značaja je treba imeti, da nekdo postane voditelj. Toda šele od snoči morem to spoznanje soočiti s samim seboj. Prej sem samo domneval, sedaj vem za gotovo. Sinočnji večer je bila zame odločilna preizkušnja. Izpit sem naredil. Sedaj nič več ne dvomim. -
Opažanja: ne morem se zanesti na vse svoje fante enako. Martin B. ni prikladen. Zanj je ena ena. Zame je ena samo številka aritmetičnega zaporedja, nič več. Vsaka slabo napisana številka se lahko nadomesti z drugo. Iz Aleka K. lahko napraviš vse. Mehak je kakor glina. To je dobro in slabo.
Najhuje je, da njegov pogum izvira iz bojazljivosti. A taki so tudi potrebni. Sicer pa vem, da me brezmejno in slepo obožuje. To me zabava in spravlja v smeh. Kakšna slast, če moreš oblikovati ljudi po svoji volji! Kar pa zadeva Felka S., se nekoliko bojim njegove samovoljnosti...«
Nenadoma je nehal pisati in že hotel prečrtati zadnji stavek. ,Vendar se je premislil. Po kratkem razmišljanju je nadaljeval z novo vrsto:
»Pripomba: Besedo ,bojim se‘ sem uporabil nepravilno. Moralo bi biti: ne zaupam njegovi samostojnosti. Zaradi počasne kontrole nad načinom mišljenja si naložim kazen. Do poldneva ne bom pokadil niti ene cigarete. Izdati se' pred ljudmi pomeni neumnost. Izdati se pred samim seboj — slabost in pomanjkljivo disciplino. Človek mora biti sam v oklepu, če hoče druge obdati z oklepom. Nekatere misli, čustva in reflekse je treba v sebi brezobzirno in neusmiljeno zatreti. Človek se mora nase zanesti kakor na natančen instrument.
Naj se vrnem k Felku S. — Nisem prepričan, da ne bo nekega dne med menoj in njim prišlo do resnega spora. Tem slabše zanj. Zmogel bom ...«
Glas zvonca pri vhodnih vratih ga je prekinil na sredi stavka. Pogledal je na uro. Bilo je še zgodaj, komajda nekaj čez osem. Nekaj časa je prisluškoval. Nihče ni odpiral. Starši so, kakor po navadi ob praznikih, malo dlje poležali v posteljah v svoji sobi, v kateri so zadnje čase stanovali skupaj z bolno teto Ireno. Materini sestrični, dve stari gospodični Dabrowski iz Varšave, sta pač že vstali in bilo je slišati njun hrup, ko sta si dali opraviti v kuhinji. Toda na nobeno od njiju se ni mogel zanesti. Vtaknil je torej beležnico / torbo 3 šolskimi knjigami in odšel v predsobo.
Bila je mračna in tako natrpana z vsakovrstn ropotijo,
.da se je bilo v nji težko gibati. Velika omara je zavzemala največ prostora. Poleg nje so se kopičili kovčki, košare in kovčiči raznih velikosti. Ob drugi steni je stala zložljiva in zdaj še nepostlana železna postelja. Na njej sta spali tetki Dabrowski.
Ena izmed njiju, tetka Fela, majhna in debela, je ravno pomolela izza kuhinjskih vrat svojo štirioglato glavo z lasmi, navitimi okrog zvitkov papirja. Bila je videti silno prr la."er.a. Ko je zagledala Jurija, mu je začela migati, da bi mu tako dala razumeti, naj nikar ne odpira. Obe-sestri Dabrowski sta še zmeraj živeli v občutju okupacijskih let in vsak zvonec je vzbujal v njima brezglav strah. Delal se je, kakor bi teh zgovornih znamenj ne bil opazil. A ona, videč, da se je Jurij, potem ko se je prerinil med omaro in posteljo, nameril naravnost proti vratom, je prestrašeno šepnila:
»Za božjo voljo, Jurek, nikar ne odpiraj!«
»Zakaj pa ne?« jo je osorno zavrnil.
Tetka Fela se je vsa preplašena hitro umaknila v kuhinjo.
Izkazalo se je, da je bil zgodnji gost Kotowiez. Imel je svetlo obleko in svetel klobuk ter prav tako svetle rokavice iz irhovine. V desnici je držal staromodno palico, ki se je končavala z glavico iz slonove kosti.
»O, kako me veseli, da mi odpirate vi, dragi gospod Jurij!« je vzkliknil, »Gre mi za neko zadevico, če dovolite. Oprostite, da vas motim tako zgodaj ...«
Szretter se je prijazno nasmehnil.
»Prosim lepo, izvolite, gospod ravnatelj. Oče še leži, a mu bom takoj povedal.«
_ »Bog obvaruj, bog obvaruj!« je zadržal Szretterja v predsobi. »Nikoli bi si ne upal ob tem času vznemirjati gospoda profesorja. Moja zadeva je, da se tako izrazim, osebna ia zaradi nje sem prišel k vam, ljubček.«
153. Takrat je McTaggart dvignil palico. Padla je z vso težo na Bareeja, se znova dvignila in spet udarila. Udarjala je enakomerno, neusmiljeno. Ko se je McTaggart utrudil, je prenehal. Baree je bil ves omotičen in gobček mu je krvavel. »Bom že izgnal hudiča iz tebe!« se je pridušal divjak, ; Nikoli več me ne boš poskusil ugrizniti!«
BORBAPROTI
7BGGVEN& S SUŽNJI
Še vedno prodajajo in kupujejo ljudi na trgu kot živino . . Pred kratkim je an- i gleško protisužen.jsko društvo . »Anti Slaver.v Society« objavilo, da je letni promet na »trgu z ebenovino« ja približno 10.000 črnih sužnjev. Večina tega »blaga« gre v arabske države. Sužnje prevažajo iz vseh krajev Afrike preoblečene v romarje v karavanah za Meko. Ta trgovina je javna in sicer na
trgu 'na mohamedansko soboto. Belih ljudi na tem kraju ne
vidijo radi. Vsak kupec ima pravico pregledati »blago« in se
prepričati o kakovosti. Najvišjo ceno dosežejo deklice med 11 in 14 letom — okoli pol milijona din! Mlad delavec stane do 200.000.
starce pa dobite že za
20.000 dinarjev. Na sliki vidimo 13-Ietno nesrečno bitje iz Francoske Ekvatorialne Afrike, za kate ro je
moral kupec odšteti
400.000 v našem denarju!
Gozdarska oddelka Mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano ter Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo
sta pripravila v Ženevi razstavo, ki prikazuje zadnje tehnične dosežke v gozdarstvu in lesni industriji. Podjetja in tehnični inštituti iz vsega sveta so poslati na razstavo več ko tisoč vzorcev surovin, polizdelkov in izdelkov. Razen tega so razstavili osem modeiov nasadov in veliko fotografij, risb ter map. Obiskovalci so se spoznali z delom v gozdarstvu ter lesni industriji
po vsem svetu
Indijski znanstveniki so proučevali vpliv glasbe na rastline. Prve poskuse so naredili z vedno rastlino — hidrllla verticilla-ta —. ki ima prozorne liste. Vsako jutro so-ji predvajali 25 minut indijsko narodno glasbo. Ugotovili so, da je bilo med tem
DB9B12
©©©■©©© © 8
©
© © ©
o g«, as tu a leot novi stalni eteri©-ga: Pakistana zri Združenih narodih.
V SING-APOORU so prepovedali prodajo crožkih	in
kravat, ki so potiskane i *ne-sp-o-dtoniml« sfl-Ikamu lepot-ic.
LAUI1EE-N BACALL, vdova p-o H-ucnprrey B-cgartu. s« je zaročila s Frankom Sinatro.
je ljubosumna in ne dovoli Frankij-u, da bi odpotoval v Pariz*, kjer bi moreI snemati fi-cn z E-rigitte Bardot.
ROMAN OSKARJA B AVI C A »Pesem« je izšel v nemškem prevodu vzhodnonemške založbe »Aufbau«. Verjetno bosta izšla tudi prevoda v angleščini in češčini.
AUDRET HEPBURN tehta »amo še 44 kilogramov. Proti temu je energično protestiral njen mož Mel Ferrer, pri če-me.r. so sa podprli zdravniki. Prisilil jo je k netprostovoFjSie-mu dopustu.
CATERINE VALENTE pričakuje naraščaj ter je morala zato odpovedati vrsto angažmajev, tako da ,jie prikrajšana kar za pol milijona mark! Pevka pravi, da je to storila prav lahkega srca.
ZSA ZSA GABOR je dobila prav nenavadno darilo od svojega prijatelja Rubirose: poslal ji je odlično sobarico, ki se je pismeno obvezala, da bo ostala v službi pri igralki leto dni. Ta pozornost je v Holv-wooqu več vredna kot trika-ratni damantn,! prstan ...
ste prihodnosti
časom presnavljanje rastlinskih celic živahnejše, poskuse so nadaljevali na sramežljivi mimozi — mim-osa pudica, ki so ji predvajali violinsko glasbo. Ta mimoza je rasla hitreje kakor mimoze, ki niso poslušale jutranjega koncerta. Nedvomno vpliva glasba na rast in presnavljanje rastlinskih celic.
Obsojeni menih
It-aii.i e irsko sod išče je obsodilo meniha Tommassa Tosohija na osem mesecev zapora. Obtožen je bil, da je motal komunistično predvolilno zborovanje za občinske volitve. Pa tor To-sohii je »leteči menah«, ki opravlja svoje verske nalog© v okolici Bologne, kjer Imajo komunisti politično večino. Po nekem žbarovanju je stopil aa oder ter je hotel govoriti, vendar so mu to preprečili, sekretar komunistične stranke je vložil proti nlemu tožbo na sodišču.
Novi avtomobili razvijajo 200 konjskih sil več kot modeli
pire teki lih let. Pravijo, da jih
bodo čez nekaj let najmanj 500, ne da bi pri tem upoštevali razv.oj reaktivnih m atomskih motorjev, Ttrd vsem tem pa ®o ceste še vedno široke 6 do 3 metrov, slabo tlakovan« jn polne najrazličnejših ovir. Ublažili so sicer ovinke, izboljšali preglednost in signalizacijo, toda kljub temu se današnje ceste ne razlikujejo bistveno od tistih, po katerih so nekdaj drdrale poštne k-očiije. Problem cest je torej resnično pereč-
Nedavno je začela ameriška
Kazniva reklama
V Zenev.i je dal lastnik nekega bara tiskati reklamne prospekte, ki eo na prvi pogled zelo podobni bankovcu za 100 švicarskih frankov. Samo na me • stu, kjer je sicer otročja glava, je natisnil naslov svojega lokala. Zloženi prospekt &e ne razlikuje od pravega bankovca, čeprav tiskarniške-ga podjetja in lastnika baira nd mogoče obtožiti ponarejanja, se bosta morala vendarle zagovarjati pred ka-zemsfkiim sodišč-em, kar je po zakonu prepovedana vsaka reprodukcija bankovcev v reklamne namene.
tvrdka Gr&nerral Motors drzne poizkuse- Polavtomatska in av-
tomatstfca avtomobilska cesta
sama vodi avtomobile. Bele proge, ki so do sedaj označevale smer, so zamenjali kovinski trakovi. Pod avtomobilsko karoserijo vgradijo navaden detektor za mine. C« vozilo zaide iz s-merl, se sproži elektronski stroj dn smer takoj avtomatično popravi. Ce se voz nevarno približa sprednjemu avtomobilu, to odkrije rada*r in sproži ročico za odvzem plina in zavore. Kadar pa hoče šofer koga prehiteti ali pa zavirti s ceste, izklopi avtomat in postane zopet plasični voznik. Isto stori v naseljih. Tako je vloga šoferja podobna strojevodje vi. Medtem ko ga kovinske proge varno vodijo po cesta, more mirno ogledovati okolico In govoriti s sopotniki.
Toda podjetje General Motors je šlo še dalje. Oskrbelo le avtomobil© s tako imenovanimi Herizovimi žarometi, ki na nevarnih mestih, ovinkih in v
kočljivih položajih avtomatično odvzamejo plin, zavro vozilo, prižgo rdečo luč ter sprožijo
V reviji »Timber Techno'ogy« so objavili fotografijo prototipa avtomobila, kj ima vso šasijo iz posebne lesene mase. Model tega avtomobila so Izdelali v Veliki Britaniji.
Golobi - požigalci
Iz Kaira poročajo, da je do tal pogorela vas Karkour v južnem Egiptu. Najprej je v neki hiši eksplodirala peč na nafto te.r zanetila požar. V vasi je bilo veliko domačih golobov. Pri nenadnem izbruhu ognja se je mnogim pticam vnelo perje. Goreč,} golobi so .se razpršili po vaških strehah in raznesli požar.
iznajdljivi Zagrebčani
V Zagrebu je manjša eleiktro-mehanična zadruga kupila des ?t električnih pralnih strojev in jih prevaža od hiše do hiše po naročilu strank. Pra.l.n! stroj pripeljejo na dom in opravijo »žehto«. V pičli uri operejo ,in posušijo 5 kg penila za 250 dinarjev. Gospodinje so zadovoljne, podjetje pa ima naročil čez glavo.
Francoski s-trok.ovnja.kii naznanjajo celo popolnoma avtomatizirano cesto. Vo-zač bo povedal posebnemu prometnemu uradu, kam je namenjen i,n ta ga bo z električnimi možgani varno vodil do cdlja.
Viendar pa poudarjalo vsi ti strokovnjaki, da se moremo lotiti uresničevanja tega načrta šele, ko bomo temeljito spremenili današnje ceste. Ne gre namreč graditi futurističnih avtomobilov za abrahamske cest« . . .
PGMU5BKE SIPICE
— Saj sem ti rekel, da spusti!
151. McTaggart je odvlekel ujetega Bareeja v svoje taborišče. Do vratu ga je tesno povezal v odejo, da se Raree ni mogel niti ganiti. Trgovec si je v skledi vode Upiral roko.
Med borbo je bil Baree globoko zasadil zobe v njegovo zapestje. Ugriz je trgovca skelel in vso jezo je hotel izliti na ujeto žival. »Ti hudič mali!« je preklinjal.
V ZDA govorijo zadnje čase veliko o novem čudežnem zdravilu D. M. A. E., kaT so kratice za dimehl-ami.no-etanol. To zdravilo ni pokazalo presenetljivih učinkov samo pri duševno bolnih, temveč so ugotovili, da tudj pri normalnih ljudeh prežene duševno utrujenost, ki se je tako razpasla v 20. stoletju. 2e skoraj leto dni preizkušajo to
zdravilo na treh ameriških univerzah, da bi ugotovili, če škoduje živčnemu sistemu. Vendar ne smemo zametavati najmoč-
nejšega oro-žja proti utrujenosti; naše vo-lje in zavesti, četudi bi se poskusi dobro obnesli.
Skoraj vsi psihiatri in psihologi so mnenja, da je današnji človek predvsem utrujen, ker ne more slediti ritmu življenja, novim izumom in drugim neprestanim spremembam. Problem je resen, saj je tudi eden najbolj znanih ameriških zdravnikov Divight L. \Vilbur, profesor na strandforski univerzi, dejal: »Bolnikom predpisujemo vitamine in razna poživila, čeprav vemo, da je njihov organizem zdrav. Dve tretjini ljudi, ki se zatekajo k nam, bolujeta namreč samo za -— utrujenostjo!«
Težki dušik
Dušik v naravi je sestavljen iz dveh izotopov. Težki dušik je zelo važen za raziskave v biokemiji pri opazovanju presnavljanja rastlin. Določajo ga v masnem spektog.rafu. Pp novem postopku pridobivajo težki dušik v 6 metrov visokih kolonah v solifmi kislini. Tako dobljeni
dušik je 300-krrat cenejši, kakor je bil do sedaj.
152. Nenadoma je planil k Bareeju in ga s pestjo trdo udaril po glavi.. »Možgane bi ti moral izbiti in najbrž bom to tudi storil!« je vpil hudobni človek. Baree je mežikal v njegov od jeze spačeni obraz in divje oči. Ne, te oči niso take kot mile oči tistega krasnega bitja z dolgimi lasmi! Odpor do tujca je vstal v njem in jezno je zalajal.