P!SPSSfi Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 140 (8542) TRST, nedelja, 17. junija I9T3 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se jedkal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski dnevnik v zasužnjeni Evrop. Voli in oddaj preferenčni glas! Volilna kampanja se je končala in danes se odpro Volišča, kjer bomo s svojim glasom odločili o sestavi deželnega sveta in s tem tudi bistveno prispevali k splošni Usmeritvi v državi. Mnogokrat smo že podčrtali izreden pomen preferenčnega glasu, s katerim izbiramo tudi ljudi, ki bodo v deželi °dločali o naši usodi. Ta po-2iv danes ponavljamo in poudarjamo. Zadnji dnevi volilne kampanje so za Slovence prinesli zanimive novosti in obveze. Generalni tajnik KPI Berlinguer se je v imenu haj večje opozicijske stranke Jasno obvezal, da bo naredil vse, da bo nova vlada takoj in organsko reševala ^Prašanja Slovencev in podčrtal, da je treba opustiti teorijo postopnosti ter prenehat itz diskriminacijskim ločevanjem Slovencev po pokrajinah. Prav gotovo nista slučajno z Berlinguerjem na govorniškem odru na Trgu Goldoni spregovorila deželni tajnik Cuffaro in slovenski kandidat za deželni svet Du-Šan Lovriha. Na listah KPI kandidirajo v'dni slovenski kandidati. V videmski pokrajini Izidor Predan, katerega je javno Podprla skupina slovenskih domačih predstavnikov, od katerih vsi ne spadajo v neposredni krog komunističnih ^ankarskih pripadnikov. V Gorici kandidira Venceslav j^vetak, v Trstu pa: Dušan Govriha, ki ima vse možnosti, da bo ponovno izvoljen, Jan Godnič, Jelka Gerbec, Rudolf Grgič ter Avgust žer-■lul- Na listah KPI v vseh treh volilnih okrožjih kandidirajo vidni predstavniki par-tije, ki so s svojim delom dokazali, da so prijatelji ter °rci za zaščito Slovencev. V petek je prav tako na v oldonijevem trgu najvidnej-Sl predstavnik socialistične stranke in njen generalni taj-ttik De Martino, ki bo čez tekaj dni glavni protagonist ^ugajanj za sestavo nove vla-e- odločno podčrtal, da bo s°cialistična stranka med ponujanji za sestavo vlade po-stuvila na dnevni red tudi n obalni zakon o zaščiti Šlo-yetcev v celotni deželi Fur-atliji - Julijski krajini, kot ®Uo izmed ključnih vprašanj. De Martinom so govorili aJUik stranke Ghersi, načel-aik kandidatne liste PSI Ar-Ualdo Pittoni in Lucijan °lk, kar je prav gotovo esUo povezano s to tako važ-0 obvezo celotne socialistič-116 stranke. listah PSI kandidira v Jdemskem okrožju Josip Ma-Duič, v goriškem Marko Wal-itsch, v tržaškem pa Lu-han Volk in Vojko Koc-fn Skupina vidnih slovenjih socialistov je v Trstu P°2va]a slovenske socialistič-fe molivce, da oddajo prefe-eučne glasove slovenskima Undidatoma Volku in Koc-auu ter načelniku kandi-utne liste Pittoniju. Kandi-a*-Ui listi Slovenske skupno- sti načeluje dr. Drago Štoka, ki se je slovenskim volivcem med volilno kampanjo med drugim predstavil z odločnim govorom v slovenščini po i-talijanski televiziji. Dr. Štoka je bil v pretekli poslovni dobi deželnega sveta predlagatelj zakonskega osnutka, po katerem naj dežela sprejme priporočilni zakon vladi za globalno zakonsko zaščito Slovencev, ki bo prav gotovo na dnevnem redu deželnega sveta tudi v tretji zakonodajni dobi. Z združenimi glasovi iz Trsta in Gorice ima dr. Štoka stvarno možnost, da je ponovno izvoljen z ostanki. Danes in jutri gremo na volišča. Vsakdo se bo odlo- 1 čil po lastni preudarnosti, toda važno je, da oddamo tudi preferenčni glas! NA DNEVNEM REDU POGOVOROV Z NIXONOM BODO PREDVSEM DVOSTRANSKI ODNOSI Generalni tajnik KP SZ Brežnjev prispel v ZDA Jutri prvo srečanje med sovjetsko delegacijo in ameriškimi predstavniki MOSKVA, 16. — Generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev je odpotoval dane* zjutraj na 10-dnevni uradni obisk v ZDA, kamor je prispel pozno zvečer. Sovjetska voditelja spremljajo zunanji minister Andrej Gromiko, minister za zu- nanjo trgovino Nikolaj Patoličev. minister za civilno letalstvo Boris Bugajev, ravnatelj tiskovne agencije TASS Leonid Zamjatin ter oba zunanjepolitična svetovalca Aleksandrov in Cukanov. Na moskovskem letališču Vnukovo so Brežnjeva pozdravili vsi člani politbiroja KP SZ, odhod je prenašala sovjetska televizija. Brežnjeva je na Vnukovem pozdravil tudi ameriški odpravnik poslov v SZ Adolph Dubs. Brežnjev se je vkrcal na veliko letalo uiljušin 62», ki je odpotovalo nekaj po 9. uri po italijanskem času. Letalo, na katerem leti sovjetski voditelj, bi moralo pristati v ameriškem letalskem oporišču Generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev na moskovskem letališču pred odhodom na uradni obisk v ZDA V OKVIRU DVOSTRANSKE VOJAŠKE KOMISIJE ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA PRI La Malfa za levosredinsko vlada z udeležbo tajnikov štirih strank novih kršitev premirja ZRV obtožila Saigon Tajniki KD, PSI, PSDI, in PRI naj bi postali ministri brez listnice - Prvi nega-tivm' komentarji - Danes važno zasedanje novoizvoljenega vsedržavnega sveta KD RIM, 16. — Med pavzo v posvetovanjih predsednika republike spodarska kriza časopisnih podje-politične stranke pripravljajo svoje predloge in programske platforme j ti.i, predvsem zaradi okrepitve teter zavzemajo stališča, ki jih bodo nato strankine delegacije v pone- ; levizijskega monopola r,a področju deljek obrazložile Leoneju na Kvirinalu. Že danes se je sestal vse- | reklame. Republikanci se v reso- državni svet PRI, v prihodnjih dneh pa se bodo sestali vodstveni organi vseh ostalih strank. Posebno pričakovanje vlada za jutrišnjo sejo novoizvoljenega vsedržavnega sveta KD, ki bo (zbralo novo vodstvo in novega strankinega tajnika. Kot je znane, bc Forlanijevo dediščino prevzel dosedanji predsednik se nata Fanfani, medtem ko bodo nalogo, da vodi novo vlado, poverili sedanjemu notranjemu ministru in bivšemu predsedniku vlade Marianu Rumorju. Tajnik PRI La Malta je v svojem poročilu na zasedanju strankinega vsedržavnega sveta predlagal, naj bi ustanovili organsko levosredinsko vlado, v katero naj bi kot ministri brez listnice vstopili vsi štirje politični tajniki strank levega centra. Novo vlado čakajo namreč izredne naloge, zaradi česar bo potrebovala popolno podporo vseh štirih strank. To pa bo mogoče zajamčiti z neposredno udeležbo strankinih tajnikov v vladi. Sicer pa je La Malfa svoje poročilo skoraj v celoti posvetil gospodarskim vprašanjem in predvsem svojim pogledom na vzroke finančne krize in naraščajočega inflacijskega procesa. Krivdo za sedanje stanje je La Malfa pripisal predvsem neracionalni uporabi javnega denarja ter se je v tej zvezi zavzel celo zato, da bi vrnili zasebnikom tiste gospodarske strukture, ki v javnih rokah niso dale pozitivnih rezultatov. Zasedanje vsedržavnega sveta, ki bi se moralo nadaljevati tudi jutri, se je zaključilo že dar.es zvečer, ker praktično ni bilo diskusije, saj so vsi soglasno podprli izvajanja strankinega tajnika. Ob zaključku seje so tudi odobrili resolucijo o problemih tiska, v kateri PRI poudarja potrebo po zagotovitvi množičnosti glasov, ki naj izražajo različne težnje modeme družbe. Treba se je boriti proti težnji po koncentraciji dnevnikov, ki jo omogoča tudi go- Mariano Rumor Mogoče mu bo predsednik republike Leone že ta teden poveril mandat za sestavo nove levosredinske vlade Aminfore Fanfani Na današnjem zasedanju novoizvoljenega vsedržavnega sveta KD ga bodo izbrali za novega strankinega tajnika U,1,,"ui.............................................................................................. publike nadaljeval posvetovanja za rešitev vladne krize. Tokrat bodo na vrsti delegacije strank. V Furlaniji - Julijski krajini bodo danes ves dan in jutri pol dneva volitve v novi deželni svat. Včeraj so umestili volilne komisije v sedežih, ki so jih nato zastražili. Danes dopoldne bodo ob prisotnosti ministra Mattea Matteot-tija odprli 25. mednarodni tržaški velesejem. Danes bo dan ZR Nemčije, jutri pa Jugoslavije Generalni tajnik KP SZ Brež-lev je dopotoval v VVashington a uradni obisk, med katerim ° imel vrsto stikov z ameri-kini predsednikom Nixonom. Gre l*. bistveno etapo v razvoju do-r'h odnosov med ZDA in SZ, vovor pa bo v glavnem o gospo-, skih vprašanjih in okrepitvi f9ovinskih stikov med obema r*avama. Pogovori med Nixo-..0rh in Brežnjevom, ki ga spremlja zunanji minister Gromiko in ln'ster za zunanjo trgovino Pa- ___________________________________________________________________ ! j toličev, se bo začel jutri v VVashingtonu. Danes se sestane novoizvoljeni vsedržavni svet KD, ki bo imenoval predsednika senata Fan-fanija za novega strankinega tajnika. Jutri pa bo predsednik re- luciji obvezujejo, da bodo sprožili primerne politične in parlamentarne pobude za premostitev sedanjega stanja. Predlog La Malfe po udeležbi strankinih tajnikov v vladi ni nekaj novega: že po krizi Colombove vlade pred dvema letoma je Fanfani, kateremu je takratni predsednik republike Saragat poveril mandat za sestavo r.ove vlade, predlagal nekaj takega, ostale stranke levega centra pa so njegov predlog zavrnile, Fanfani pa je zato zavrnil mandat. Tudi tokrat kaže, da bodo ostale stranke dokaj hladno sprejele La Malfov predlog, kot izhaja iz redkih dosedanjih reakcij. član vodstva PSI Caldoro je ironično komentiral, da se je «mi-tologija čistokrvnih konjev razrasla tudi v drugih strankah«, kot dokazuje predlog La Malfe, «ki se seveda prišteva med goste konjušnice«. Caldoro je mnenja, da se je treba spričo dramatičnosti gospodarskega, političnega in družbenega položaja treba izogibati mešanju in kopičenju funkcij. Demokrščanski poslanec Mole pa je LaMalfov predlog označil za «anahronističnega». Položaj po njegovem zahteva trdno in učinkovito vlado, ki naj bi jo sestavili čimprej, ter angažiranje strank za podporo vladi. Prisotnost strankinih tajnikov v funkciji ministrov brez listnice pa bi bila popolnoma nekoristna. Uspešno gospodarsko sodelovanje SFRJ-SZ MOSKVA, 16. - V Moskvi se je včeraj končalo 10. zasedanje jugoslovansko - sovjetskega medvladnega odbora za gospodarsko sodelovanje. Jugoslovansko delegacijo je na zasedanju vodil podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Jakov Sirotkovič. Odbor je ugotovil, da se je v dobi med obema sestankoma nadaljeval uspešen razvoj jugoslovansko-sovjetskih gospodarskih odnosov, ter da gospodarsko sodelovanje poteka v obojestransko korist v skladu z načeli, potrjenimi v srečanjih med predsednikom Titom in Brežnjevom. Odbor je pozitivno ocenil delo za uresničenje sklepov 9. zasedanja in ugotovil, da so obojestranski napori prispevali, da se je jugoslovansko - sovjetska blagovna izmenjava v letu 1972 povečala za 10 odstotkov in da se tudi v letošnjem letu uspešno uresničuje. Odbor je ugotovil, da se uspešno izvaja tudi sporazum o graditvi in rekonstrukciji industrijskih in drugih objektov v Jugoslaviji in preučil možnosti sodelovanja na področju kmetijstva. Podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Jakova Sirotko-viča je sprejel tudi predsednik vla de Aleksej Kosigin. Zaostritev spopadov v Kambodži - Tho odpotoval iz Pariza SAIGON, 16. - Vodja delegacije ZRV v okviru dvostranske vojaške komisije gen. Hoanv Anh Tuan je demantiral vesti, ki jih širi saigonsko vrhovno poveljstvo o domnevnih kršitvah premirja s strani partizanskih enot. Dejal je, da so do sedaj kršile sporazum samn saigonske enote in dodal, da je za sedaj še prezgodaj, da bi dali kakršno koli sodbo o položaju po podpisu dodatnega spo-/azuma. Predstavniki ZRV so tudi dejali, da se je ozračje v dvostran ski vojaški komisiji nekoliko izboljšalo. General Tuan je na zadnji seji predložil osem točk za dosledno izvajanje pariškega sporazuma. Med temi točkami naj omenimo takojšnje prenehanje kršitev sporazuma, srečanje med poveljniki nasprotnih enot in umik oboroženih sil obeh strani na položaje, ki so jih imeli pred 28. januarjem. Medtem se je, kot poroča e e-vernovietnamska tiskovna komisija, zaostril položaj v Kambodži Kamboške osvobodilne sile so v zadnjem mesecu zajele 10.1)08 vladnih vojakov ter petnajst »-meriških pilotov, poleg tega so uničili tudi vrsto mostov, letal, tankov in ladij. Severno od Phnotn Penha so zadnje dni, po poročilih iz kamboških vladnih krogov, opazili precejšnje premike partizanskih enot. Domnevajo, da bodo v prihodnjih dneh odprli tamkaj novo fronto. Poročajo tudi u hudih bojih prav tako severno od glavnega mesta, kjer je slišati čedalje bolj blizu grmenje topov. Cesta' štev. 4, glavna prometna žila. ki povezuje Phnom Penh * rodovitnimi pokrajinami, je prekinjena že dalj časa. Jugozahodno od glavnega mesta so partizanske enote osvobodile mestece Prey To tong in je sedaj bojna fronta s? mo 20 km od središča Phnom Penha. S pariškega letališča je odpotoval v Hanoi predstavnik seve/ novietnamske vlade na pogajanjih s posebnim Nixonovim svetovalcem Kissingerjem, Le Duc Tho. Pred svojim odhodom je obtožil saigonsko upravo, da ni ukazala vsem svojim enotam, da prekine jo ogenj, kar je huda kršitev pariškega sporazuma o premirju, ki so ga podpisali 27. januarja ter dodatnega sporazuma od 13. junija. Sevemovietnamska vlada ostro protestira proti tem kršitvam in zatrjuje, da so ZDA ir. Thieujava skorumpirana vlada odgovorne >a ta dejanja. Na svojem potovanj-; v Hanoi je Le Duc lilo pozno zvečer prispel v Moskvo, v prihodnjih dneh pa se bo ustavil tudi v Pekingu. TEHERAN, 16. - Perzijski šah Reza Pahlevi je sprejel danes kitajskega zunanjega ministra Či Peng-Feja, ki se mudi na uradnem obisku v Iranu. Keflavik na Islandiji, kjer so ga pričakovali člani islandske vlade. Zaradi oblačnega vremena je letalo nadaljevalo svoj polet in pristalo na letališču Gander na o-toku New Foundland, odkoder je odletelo nekaj po 20. uri, potem ko se je oskrbelo z gorivom. Ob prihodu na letališče Andrews pri Washingtonu je Brežnjeva in sovjetsko delegacijo dočakal ameriški zunanji minister Rogers Prisotni so bili tudi številni člani diplomatskega zbora, akreditirani v Washingtonu. Takoj po svojem prihodu je Brežnjev odpotoval s helikopterjem v Čamp David. Moskovska «Pravda» piše danes v svojem dopisu iz ZDA, da si Američani mnogo obetajo od obiska generalnega tajnika KP SZ. Kaže, da bo njegov obisk ena temeljnih etap v zgodovini razvoja ameriško - sovjetski)) odnosov. Široke plasti ameriškega ljudstva upajo, da bodo pogovori med Brežnjevom in Nizonom utrdili ameriško sovjetske odnose, kar je obojestranskega interesa. Nxxon te Brežnjev bosta začela svoje pogovore v ponedeljek v Washingto:u: in v Čamp Davidu. Predvidevajo, da bo Brežnjev zapustil Washingtot' samo enkrat, ko se bo skunai z ameriškim predsednikom podal v Kalifornijo, točneje v Stan Clemente, kjer je «zahodna Bela hiša«. Glasnik Bele hiše je izjavii, da Brežnjev ne bo obiskal drugih ameriških mest, ker je program pogovorov z Ni-xotiom zelo gost. Kar zadeva teme, ki jih bosta oba državnika obravnavala, menijo, da bo na dnevnem rediu dvostranskih odnosov. še zlasti okrepitve trgovinskih 'f;kov, vprašanje Bližnjega vyb/Bela hiša ni namreč de-mant rala pisanje nekega libanonskega tednika, ki pravi, da bosta Brežnjev in Nixon snrožiia novo pobudo za rešitev bližnje vzhodne krize. Nov razgovor Tito-Indira Gandi BEOGRAD, 16. — Predsednica indijske vlade Indira Gandi, ki je včeraj prispela na uradni obisk v Beograd, je danes nadaljevala razgovore s predsednikom Titom in s predsednikom zveznega izvršnega sveta Bijedičem. Kot že včeraj, je bil tudi danes govor o neuvrščeni politiki ter o pripravah za vrh neuvrščenih držav v Alžiru. Na izrecno prošnjo In-dire Gandi je Tito orisal svoje poglede na sedanji mednarodni položaj ter poudaril, da vedno večje število držav, predvsem azijskih in latinskoameriških, z zanimanjem gleda na politiko neuvrščenosti. Illllllllllllllillll.......................................miiililimiimiimiliiiiiMiiiiiimiilllllll Novinarska združena Evropa CAPRI, 16. — Capri, ta otoški biser pri Neaplju, se je te dni vpisal med mesta, kot šo Helsinki in Dunaj, kjer se ob zdravilnih sapah popuščanja napetosti oblikuje podoba 'mirne"in sodelujoče Evrope. Predstavniki novinarjev 19 evropskih držav, med njimi iz Jugoslavije, so namreč na svojem drugem kongresu dosegli tolikšno soglasje, ki bi bilo še pred nedavnim spričo dediščine hladne vojne povsem nemogoče. Zunanji izraz tega sodelovanja je ustanovitev evropskega koordinacijskega novinarskega odbora, v katerem so predstavniki vseh 19 sodelujočih držav in tistih, ki se bodo skupnemu dokumentu kongresa pridružile. Razen tega bodo za dveletno dobo v Rimu imeli skupno tajništvo, v katerem bo po en predstavnik Francije, Velike Britanije, Italije, Jugoslavije, Poljske, Zahodne Nemčije, Romunije, Švedske in Madžarske. Kongres, ki je drevi po petih dneh na Capriju končal delo, je sprejel — v duhu evropske varnosti in popuščanja napetosti — sklepni dokument, v katerem so podprli evropsko konferenco v Helsinkih in poudarili, da je utrditev miru prvi pnqo za od stranitev vseh ovir za razvoj narodov. < [obl lov prosimo, da se prijavijo v ds Razna obvestila Geppa 9 pri Norci s prošnjo. . Sprejmejo v. svoj avto (s P^10 ,h naše člane, ki so brez prevoz® sredstev. SPDT organizira avtobusni iz*et Vršič 1. julija 1973. Z Vršiča Pa_ na Sleme, kjer bo proslava niče Planinskega društva Jeseni • Ob tej priliki bodo prikazali ^rsse reševalne akcije v steni. Po žeU' bodo planinci lahko povzpeli na strovko. Vpisovanje od 22. do 27. t-pri Norči v Ul. Geppa 9. PD «Tabor;> Opčine priredi v ljo. 24. t.m. enodnevni izlet v Ka niško Bistrico. Potujemo preko ljanske doline ir,- škofje Loke. VzP' z žičnico na Veliko Planino. VP1^ vanje v Prosvetnem domu od P deljka, 19. t.m. vsak dan od ' dc 21.30. Odhod ob 6.30 izpred P svetnega doma. Prosvetno društvo Ivan Grbec Skednju priredi na praznik. v 00- tek, 29. t.m. celodnevni izlet v vec in k ' izviru Soče. Prijave izlet se sprejemajo v društvenih ^ štorih od jutri dalje vsak dan 18. do 20. ure. Mali oglasi Popoldanski koncert moškega zbora «Igo Gruden* in Ivana Cankarja «Hlapec Jernej* bo danes, 17. junija ob 17. uri v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia. Zbor vodi Sergij Radovič, po vest pa pripoveduje Stane Raztresen. Slike baletne skupine Škedenjske-ga doma so na ogled v Tržaški knjigarni. IZLETI AUR0RE Potovalni urad «Aurora» priredi od 29. junija do 1. julija avtobusni izlet na otok Krk in na Plitvička jezera. Cena potovanja 21.000 lir. Drugi izlet — prav tako od 29. junija do 1. julija — je namenjen ljubiteljem planin. Na tem izletu bo prenočevanje v novem hotelu «Kanir,» v Bovcu, izletniki pa si bodo lahko ogledali dolino Trente, izvir Soče itd. Cena izleta je 19.000 lir. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone 4, tel. 29243. IŠČEMO OSEBJE vešče konj za lo v kobilarni. Možnost Pre”0.C!7.24 Telefonirati Circolo Ippico * Trst. PRODAM «fiat 850». v oglasnem oddelku dnevnika. Podrobno*'' PrimorsJ ,kega ZAKONCA že s hišnim Pom°čn^en- išeeta TAKOJ za Gardsko jeze™ ^ šeo. za vsa hišna dela. Odlični isueia ičirvu.j za umiuznu sko s priporočilom, tudi tnsni po- v goji, možnosti periodične s('l'l'®rii i?;,-*, dl_________ na a Rim. Pismene ponudbe aa n ^ p0d oddelek Primorskega dnevnika šifro Garda. DRUŽINA OPČINE _ centi* „li * išče stalno hišno pomočnico - .^g urnikom 7.30 — 16 00 ter q. negovalko ob popoldanskih u™ ..g v dlični pogoji. Telefonirati ■> vn™ ¥!Ur Razstave delovnih nrah trgovin. 100.000 ugodno prodam FIAT Telefonirati 76-14-70, interna ,nišk<> URADNICO za splošno P'®a udb« delo iščemo. Dobri pogoji- 0 na poštni predal 415. t-tT® PODI IZ LESA IN MOQub ^ najboljše kakovosti. Opravljan10 dela v zvezi s postavljanjem- jj ženjein in lakiranjem. P°n0 Je-predračuni takoj in brezplacl,°-lefonirati 75-19-43. »CITROEN« - mehanična dela^d°-Samarittani in Miceo in prodaja ^ mestnih delov v Ul. RittmC5'e* V občinski galeriji razstavlja svoja dela znani tržaški slikar Avrelij Lu-kežič, ki je za to priložnost pripravil nova dela, prvenstveno kraških in vsekakor domačih motivov. Razstava bo trajala do 21. t.m. V galeriji Tommaseo kolektivna raz stava Devetta • Mascherini • Rosigr.a-no - Sormani - Spacal. Razstava bo odprta do 28. t.m. ZAHVALA Ganjeni zaradi izrazov so. smrti našega dragega ,žalia ob Valena Kemperla i na11 se zahvaljujemo vsem, ki s0 sočustvovali. gvarcl Trst. 17. junija 1973 S Seznam dijakov, ki SO uspešno zaključili Prosvetno delovanje in priprave šolsko leto na slovenskih višjih srednjih šolah1" Ladislav Požar - osemdesetletnik Objavljamo seznam dijakov slovenjih višjih srednjih šol, ki so uspešno zaključili šolsko leto. Vsi dijaki jdnjega letnika klasičnega in znanstvenega liceja, učiteljišča in trgov-jega tehničnega zavoda so bili priučeni k zrelostnim izpitom, ki se “°do začeli s pismeno nalogo 2. Mja. Sezname dijakov, ki so uspešno zaključili šolsko leto na srednjih šo-•ih, bomo objavili v prihodnjih dneh. STROKOVNI ZAVOD ZA INDUSTRIJO IN OBRT I. A ^abio Corbatti, Davorin Ota, Pavel **vec. 5 dijakov ima popravni izpit. I B Dunja Fabris, Lorella Magajna, Vlasta štubelj, Mirjam Švab, Rosana Uliveti. 2 dijaka imata popravni «pit. ; n. a Zvonko Hrovatin, Aleksander Kalc, Wrenc Milič, Pavel Sossi, Paride "°ssi, Franko Zeriali. II. B Neva Bogatez, Ida Gregori, Sonja “blak, Juridislava Spetič, Gracijela “tanissa, Aleksandra Tenze, Neva U-'Uek, Rossana Verša. VIŠJA GIMNAZIJA IV. razred Bogdan Carli, Marina Castella-l“j. Majda Gabrovec, Rossana Ghez, “ilvana Glavič, Majda Kodrič, Palacija Magnani, Erika Mesesnel, “anuela Ruppel, Tomaž Simčič, A-“arosa Slavec, Marko Tavčar. V. razred . Karla Blasina, Rosana Ghersin, Vlrna Kjuder, Dorjana Kofol, So-JJia Milkovič, Igor Pauletti, Sergij “tocca, Igor Vrabec. KLASIČNI LICEJ I. razred Neva Bizjak, Stojan Coretti, Sudana Gherlani, Magda Jevnikar, J^tok Kodrič, Rosanda Kralj, Bar-“Ura Lapovnik, Marko Oblak, A-“rijan Pahor, Ana Peterlin, Irene passel, Nataša Rauber, Tanja Rebula, Črtomir šiškovič, Radojka ?Ul, Boris Valentič, Danijel Žerjal, %ra Žerjal. 8 dijakov ima popravki izpit. II. razred Tamara Baldassi, Gabrijela Be-v|lacqua, Luiza Gregori, Alenka Le-Siša, Diego Marega, Suzana Per-“°t, Serena Repinc, Majda Tercion. “ dijaki imajo popravni izpit. ZNANSTVENI LICE J I. A . Ksenija Bras, Igor Coretti, Jasna | JJercu, Teodora Meulia, Franko I perco, Nevo Radovič, Eva Rosner, | ^°nja Stavar, Peter Stocca, Peter , ‘erjal. I. B Boris Artač, Marko Bitežnik, Aldo ^resciani, Arijana Kapun, Marko ferluga, Marco Filippi, Vida Leglih, Ingrid Lozar, Renato Mihelčič, Joberto Novello, Walter Pertot, fulvija Premolin, Roberto Zeriali. * dijaki imajo popravni izpit. II. A Mara Antonini, Marina čebulec, Patricija Don, Aldo Foschini, Li-k‘ja Furlan, Izabela Marega, Adrian Obersnel, Aleksander Ota, Vil-kia Padovan, Tjaša Paulettich, Da-Pečenko. Loris Tavčar, Fausta “isti, Melita Valli, Savino Vatova-ki, Alenka Zahar. 3 dijaki imajo Popravni izpit, 1 odklonjen. II. B Marija Doroteja Brecelj, Marina Buglieimi, Aleksej Kalc, Marija Le-|iša, Willy Mikac, Emilij Petaros, “°nja Rebula, Majla Semez, Majda “tabelj, Robert Sturman, Aleksij Ti-Ibeus, Pavel Trampuš. 12 dijakov kba popravni izpit. III. A Kristjana Baldassi, Jana Ban, E-^aldo Crevatin, Robert Gantar, Edi Kraus. Erika Scherl, Marko Starc. “ dijakov ima popravni izpit, dva odklonjena. III. B . Nada Berce, Loredana Carli, Valerij Cosina, Edvard Danieli, Nada perzelj, Boris Košuta, Sergij Kuhanja, Henrik Lisjak, Doroteja Mi-*č, Boris Pegan, Lavra Pertot, E-ster Pregare, Nada Simoneta, Mau-Zeriali. 7 dijakov ima popravni >*Pit. IV. Norina Bogateč, Branko Jazbec, Miloš Jugovič, Suadam Kapic, Nikola Manola, Rožica Nadlišek, Milan Pecenik, Walter Prassel, Peter pavel Rolli, Mariza Škerk, Adrijan “°ssi, Adrijan (Jani) Sossi, Irene “°ssi, Karlo Zeriali, Boris Zidarič, “Uva Zuccoli. 8 dijakov ima pojavni izpit. TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD I. A . Tamara Caharija, Rosanna Comari, Milena Čufar, Fabio Gombač, Lilijana Gombacci. Ondina Gregorich, Silvana Petaros, Karlo Ražem, Walter Pl°niano, Nevenka Samec, Silvano Se-Moli, Marina Trenta, Loredana Vi-siutin. 11 dijakov ima popravni izpit. I. B Marta Bogateč, Igor Castellani, Pa- vel Cossutta, Gabrijela Jugovič, Robert Klobas, Suzana Lozar, Igor Luki, Neva Rebula, Nadja Rupel, Aldo Škabar, Ivan Škabar, Marko Sossi, Rudolf Tauzzi, Jurij Zeriali. 8 dijakov ima popravni izpit, 1 ni izdelal. II. A Sergij Carli, Sabrina Franco, Suzana Grgič, Walter Husu, Edi Košuta, Tea Košuta, Savina Kovic, Ida Mes-ghez, Mirjam Salvi, Sergij Sancin, Dario Štolfa, Elver Švab, Walter Vatovec. 7 dijakov ima popravni izpit, 3 dijaki niso izdelali. II B Edvin Bemetic, Marija - Neva Bi-siacchi, Igor Crismancich, Lučana Hrovatin, Sonja Leghissa, Ornella Nep-pi, Silvana Pieri, Igor Racman, Edvard Sosič, Aldo Strain, Neva Tul, Nadja Vidimari, Marija Zuzek. 8 dijakov ima popravni izpit, dva nista izdelala. III. Marjan Blazina, Silvija Bandi, Danica Castellani, Pavel Ceh, Jordan Cosmina, Majda Glavina, Vera Grgič, Egon Guštin, Patricija Krevatin, Xenija Majovski, Irena Malalan, A-leksandra Metlica, Veronika Meula, Ada Pancrazi, Nevenka Pertot, Pal-mira Samec, Tatjana Sancin, Sonja Smotlak, Katjuša Tretjak, Karla Verša. 10 dijakov ima popravni izpit, 4 niso izdelali. IV. A Grozdana Danev, Lilijana Furlan, Miriam Gregori, Živa Križmančič, Gracijela Luin, Viviana Luksa, Sor.ja Milič, Wilma Orel, Lucilla Rakar, E-sler Sferco, Vanda Švara, Wii'ma Širca, Loredana Ukmar, Severina Zampieri. 3 dijaki imajo popravni izpit. IV. B Darina Cossuta, Miloš Cossuta, Ma-risa Dilli, Ondina Germani, Suzana Guštin, Mira Kraus, Magda Kuret, Tatjana Malalan, Patricija Mauri, Lucija Petelin, Fulvija Sanzin, Rada Sossi, Marinko Stopar, Marina Zollia. 3 dijaki imajo poprazni izpit, en dijak je neocenjen. UČITELJIŠČE I. razred Sonja Caharija, Majda čemjava, Sonja Gregori, Lija Leghissa, Erika Scheiner, Nadja Sossi, Elizabeta Starc, Franko Strain, Marina Turk. 9 dijakov ima popravni izpit, eden ni izdelal. II. razred Evelina Jeza, Lidija Martellani. 3 dijaki imajo popravni izpit, eden je odklonjen. III. razred Nadja Auber, Nadja Bisiacchi, Marija Besednjak, Aleksandra Carli, Silvana Dobrilla, Marina Gulin, Boris Kobal, Sonja Sirk, Lidija Sossi, Rossana Tul, Neva Vecchiet, Vivijana Zugna. 1 dijak je izstopil. NAGRAJENI DIJAKI Za najboljši učni uspeh v 4. in 5,, razredu višje gimnazije je prejela nagrado Erika Mesesnel, za najboljšo oceno v slovenščini pa Sergij Stocca, za najboljši uspeh v I., II.. in III. razredu klasičnega liceja Lucija Abrami, za slovenščino pa Jasna Repinc. Za najboljši uspeh v I. in II, razredu znanstvenega liceja je prejel nagrado Franko Perco, v slovenščini pa Davor Pečenko, za najboljši uspeh v III., TV. in V. razredu Suadam Kapic, za slovenščino pa Sergij Kukanja. Na trgovskem tehničnem zavodu prejmejo nagrade za najvišjo poprečno oceno Darina Košuta in Fulvija Sancin, za pridnost in učne uspehe Rosana Comari, Neva Rebula, Elder Švab, Lučana Hrovatin, Neva Tul, Nevenka Pertot, Gracijela Luin, Vilma Orel, Darina Košuta, Fulvija Sancin in Marija Lavrenčič. zgraditev novega modernega šolskega poslopja. Iz razgovora, ki je sledil, se je izvedelo, da tako župan kakor prisoten občinski odbornik zelo dobro poznata šolske probleme naše vasi. župan je priznal, da bo treba v najkrajšem času in v skladu s finančnimi možnostmi občinskega proračuna rešiti zanemarjeno stanje naših šol. Tudi on je izrazil mnenje, da je najbolje, če se preuči možnost za žgraditev novega modernega šolskega poslopja, kjer naj bi bili nastanjeni tako osnovna šola, nižja srednja šola ter otroški vrtec z vsemi potrebnimi pritiklinami za športno in razvedrilno dejavnost. Obljubil je, da bo proti koncu tega meseca prišel v našo vas. da se osebno seznani z dejanskim stanjem naših šolskih poslopij, kakor tudi da preveri možnost obstoja primernega zemljišča za novo šolsko poslopje. Odbor se je tako županu Spar-ciniju kakor tudi odborniku dr. Rafku Dolharju zahvalil za izkazano zanimanje. ODBOR V zadnjih mesecih je bilo pros- ORGANIZATORJA VABITA ŽE vetno delovanje SPD Tabor na j SEDAJ KMETE, KI ŽELIJO PRO- j Opčinah izredno živahno. Sedaj bi j DAJATI SVOJA VINA NA TABO-si morali privoščiti nekoliko dopusta RU, DA SE ZGLASIJO NA SEDE-saj so poletni meseci izredno ne- i ŽU KMETIJSKE ZADRUGE V primerni za kakršnokoli prosvetno TRSTU, delovanje v notranjih prostorih. Kljub temu je društveni odbor še vedno obremenjen z delom za obnovo odra in kleti. Dela gredo h koncu in za prihodnjo sezono bo vse pripravljeno. Odbor je sklenil, da pred Kmečkim taborom prepleska dvorano, saj jc to delo nujno potrebno. Prav glede letošnjega Kmečkega tabora je bil v ponedeljek prvi sestanek med zastopniki SPD Tabor in Kmetijske zadruge iz Trsta. Sklenili so, naj b: bil letošnji tabor od 12. do 15. avgusta v skupnem sodelovanju. Priprave in izvedba tako važnega kmečkega praznika zahtevajo veliko dela. Odbor SPD Tabor je prepričan, da bodo zavedni in požrtvovalni člani in prijatelji z navdušenjem priskočili na pomoč. ,še posebno je zaželena mladina, saj s postopnim uvajanjem v pestro in organizirano prosvetno delovanje je društvu zagotovljena bodočnost. l■llllll^llllllliUllll|lIlllllllllIllllllllllIll|||||||INIII1UllIIlIllllllllllllIllIlllllllllllllllllllIllIlllllllllllllll||||||||||Il|||||||lI||||||Ill||||||||||||||||||||IlllUIIllllllllIllll||||la IŠČEMO PAR ZA KRAŠKO OHCET Zadruga «Naš Kras» vabi zaročence, ki se nameravajo poročiti v letošnjem septembru, da se prijavijo kot par na letošnji Kraški ohceti. Podrobnejše informacije dobite pri gospe Štefaniji v Kraški hiši v Velikem Repnu 31 ali pa v potovalnem uradu «Au-rora» v Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Zadruga «Naš Kras« PREJSMO SREDO V SKEDENJSKEM P.D. «1. GRBEC» Ganljive poezije in dva filma na večeru posvečenem Vietnamu v Filma sta prikazala Aljoša Žerjal in Sergio Delmasso Sezona prosvetnega delovanja na- j kovnim materialom, ki ga je prav Združenje staršev iz Križa pri županu tržaške občine Novoustanovljeno Združenje staršev otrok osnovne šole in prijateljev mladine v Sv. Križu je imelo v petek, 15. t. m. svoj najavljeni sestanek pri županu tržaške občine inž. Spacciniju, z namenom, da seznani občinsko upravo s pomanjkljivostmi šolskega značaja, za katere je pristojna tržaška občinska uprava. Devetčlanski odbor, kateremu sta se pridružila tudi predsednik krajevne konzulte za zapadni Kras Marij Sedmak ter predstavnica ustanove ONAIRC, je županu predstavil občinski odbornik dr. Rafko Dolhar. Odborniki so v izčrpnem poročilu seznanili občinskega predstavnika v zvezi z neodložljivimi potrebami slovenske osnovno šole, otroškega vrtca in nižje srednje šole ki, kakor je znano, nimajo telovadnice, jedilnice, so v glavnem pretesni in nepopolni ter s pomanjkljivimi zdravstvenimi prostori. Tudi šolsko igrišče ni opremljeno z napravami za športno in rekreativno dejavnost. Rečeno je tudi bilo, naj se čimprej misli na ših društev gre h kraju. To se ob čuti tudi po vročini, ki marsikoga odvrne, da bi se zvečer utesnil v zaprte prostore. To se je žal poznale tudi na udeležbi na zadnjem p-ios-vetnem večeru, ki ga je priredilo prosvetno društvo Ivan Grbec v skednju preteklo sredo. Škoda, kajti večer je zaslužil po svoji vsebini in izvedbi številnejšo publiko. Program je bil vosvečen Vietnamu. Po kratkih uvodnih besedah Draga Pahorja sta nastopili recitatorki Anica žerjalova in Marta Volkova, ki sta zelo občuteno recitirali osem pesmi posvečenih Vietnamu. Med temi so bili tudi prevodi treh vietnamskih pesnikov: Hošiminha. Che Lan Viema in Le Tan Loija. Verzi Mateja Bora, Cirila Zlobca in Fi-liberta Benedetiča pa so nam prikazali odmev vietnamske tragedije v slovenski poeziji. Da se je ta tragedija dotaknila tudi otroških src, je pričala preprosta, a ganljiva pesem Janje Golobič, učenke ljubljanske osemletne osnovne šole. Uspele recitacije so pri občinstvu ustvarile primerno vzdušje za ogled dveh filmov, ki sta ju pripravila znana filmska amaterja A-Ijoša Žerjal in Sergio Delmasso. Žerjalov film je razen par «živih» vložkov, sestavljen le z dokumentarnimi slikami, ki pa so s spretnim snemanjem ponekod tudi «zaživele)). da vplivajo posnetki dinamično. Vsebina filma je grozljiva, ker kaže v glavnem razdejanje, pobijanje, trpljenje vietnamskega ljustva pod mogočnim udarom brezdušnega a-meriškega vojnega stroja. Delmas-sov film, ki je sledil Žerjalovemu, pa je bolj pester in bolj živ, četudi si je tudi on pomagal s sli- tako kot Žerjal mestoma «oživih. Delmasso pa ni pokazal le trpljenje in smrt, temveč tudi osvobodilne borce v akciji in na položajih. Med temi slikami je bilo precej tudi večbarvnih. Tudi živi posnetki, ki so se prepletali z dokumentacijo bojev ir. so bili posneti ob obisku tržaških mladincev na vietnamskem poslaništvu in pri odposlanstvu začasne južnovietnamske revolucionarne vlade v Moskvi, so bili v barvah. Zadnji del filma pa je dokument solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. V barvah je posnet množični in razgiban sprevod ob manifestaciji za Vietnam in proti ameriški imperialistični «umazani» vojni. Večer je popolnoma ustrezal pro-gramatičnim načelom, ki vodijo delovanje škedenjskega društva. Obvestilo Tržaškega partizanskega zbora Pevci in odbor TPPZ so po redni vaji 12. t.m. v Bazoviškem do mu, kjer imajo svoj sedež, razpravljali o problemih, ki zadevajo nadaljnje delo partizanskega zbora Med drugim se je govorilo o gostovanju ansambla na osrednji proslavi Zveze združenja borcev Slove nije, ki bo 4. julija, na «dan borcu* v Ilirski Bistrici. Dne 8. julija na Vrhu pri Doberdobu v organizaciji SPZ bo TPPZ pel na proslavi 400-letnice kmečkih uporov. Nadaljnie pomembno gostovanje bo 22. julija ob 30-letnici ustanovitve Partizanskega dnevnika, edinega dnevnika iiiiiiiiimiiiiriiimiiiJiiiiimiiiiimiiinmiiiiiiiiiimiiiiimmuimiiiinmiiiiiiiiMiiiiiimiiimiiiiiiiiiiuiiiiim Z OPČIN SLAVA ČEBULEC-KATRA JE DOPOLNILA 60 LET Slava Čebulec - Katra je včeraj dopolnila šestdeseto leto. Čeprav se je rodila v Ilirski Bistrici, se je dokaj mlada preselila na Opčine ter se tu tako globoko vključila v družbena dogajanja na vasi, da je postala res prava Openka. Že v času okrog I. tržaškega procesa se je vključila v antifašistično gibanje in širila takratni ilegalni tisk, bila je tudi v organizaciji Rdeče pomoči. Sama priznava, da so jo prav streli na bazovski gmaj- TRIESTE ALISCAFI S.p.A. VOZNI RED HIDROGLISERJEV Dnemi odhodi s pomola Pescheria za: { \ • SESLJAN: ob 8.00 — 13.30 • GRADEŽ — LIGNANO: ob 8.00 — 13.30 — 16.30 • PIRAN — UMAG: ob 8.00 — 13.30 — 16.30 CENE: TRST — SESLJAN: Enosmerna 500 — Povratna 900 TRST — GRADEŽ: Enosmerna 1.150 — Povratna 2.000 TRST — LIGNANO: Enosmerna 1.600 — Povratna 3.000 O. .' • ,, j TRST — UMAG: Enosmerna 1.450 — Povratna 2.500 TRST — PIRAN: Enosmerna 900 — Povratna 1.600 Otroci od 4. do 14 leta imajo popust 50% potovalnih agencijah ter na # informacije in odhodnem pomolu rezervacije pri vseh ni in na openskem strelišču najbolj pretresli in najbolj pripomogli k njenemu izgrajevanju in aktivnosti. To verjetno velja v največji meri j za II. tržaški proces, saj je Ka-I tra sodelovala z mnogimi od ob-I sojencev, poznala je tudi Pinka To-' mažiča. Zelo zgodaj se je tudi vključila v narodnoosvobodilni boj, izvedla je nekaj drznih listkovnih akcij, vneto je zbirala denarne in druge prispevke, vzdrževala je zvezo med Trstom in partizanskimi enotami na Krasu. Prav ona je popeljala v partizane Mihajla in Ivana Ruskega, pozneje pa še druge skupine ujetih sovjetskih vojakov. Leta 1944 so jo, po izdajstvu Lea Heraveija, skušali aretirati, a ji je s pogumom in iznajdljivostjo uspelo uiti. Med NOB je opravljala razne funkcije, predvsem v odborih OF, KPS in SPŽZ. Tudi v povojnih letih najdemo Katro vsepovsod, kjer se na Opčinah kaj giblje: v sekciji KPI, pri Zvezi partizanov, v ženski organizaciji, antifašističnem odboru, prosvetnem društvu itd. Tovariši z Opčin ji ob njenem jubileju čestitajo ter želijo, da bi še mnogo let ostala med njimi ter jih s svojim delom in izkušnjami vzpodbujala. ž. g. v takratni okupirani Evropi. Prireditev bo v Zakrižu pri Cerknem Po tem nastopu bo zbor za mesec dni prekinil z vajami, nakar sc, bo 24. avgusta ponovno zbral in nadaljeval delo. Dne 1. septembra bo 'TPPZ imel samostojni koncert na Pončani ob prazniku naprednega tiska. Nasled njega dne bo zbor gostoval v Štanjelu na Krasu ter 9. septembra v Bazovici pri odkritju .spomenika. Predvideva se tudi gostovanje v e nem večjem mestu v Italiji. Javnost bi radi seznanili, da je moral zbor iz tehničnih razlogov odpove dati nekatera vabila. Odbor Na občini spisek davčnih zavezancev Na oglasni deski v občinski palači (Largo Granatieri 3) je na vpogled občinstvu sklep deželnega odbora štev. 1309 z dne 13. junija letos, ki se nanaša na spremembe v spiskih davkoplačevalcev za občinske davke 1973. Popravke so vnesli v spiske na podlagi prijav dohodkov, ki so jih davčni zavezanci predložili do 20. septembra lani. Na vpogled je tudi (za dobo 20 dni) spisek davčnih zavezancev za občinske davke 1972. Poziv borcem tretje prekomorske brigade Pri občinski konferenci SZDL v Ilirski Bistrici je imenivan odbor za proslavo, ki bo 4. julija 1973 v Ilirski Bistrici. Letošnjo proslavo v Ilirski Bistrici organizirajo družbeno politične organizacije v počastitev številnih pomembnih dogodkov (padec fašizma, kapitulacija Italije, splošna vstaja primorskega ljudstva, priključitev Primorske Sloveniji in Jugoslaviji, ustanovitev številnih partizanskih vojaških enot, itd). V sklopu te proslave ob 30-letnici vstaje primorskega ljudstva v Hiški Bistrici, bo tudi proslava v počastitev 30-letnice ustanovitve prvih prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot, t.j. jubilejna o-bletnica ustanovitve in. prekomorske udarne brigade, ki ima domicil v Hirski Bistrici. Ob tej priliki bodo odkrili spominsko obeležje v parku HI. PUB pred osnovno šolo v Ilirski Bistrici. Slavnostni govor bo imel Veljko Vlahovič, član izvršnega biroja pred-sestva ZK Jugoslavije. V izvedbi kulturnega programa bodo med ostalimi sodelovali moški pevski zbor iz Ilirske Bistrice, Tržaški partizanski pevski zbor itd. Odbor ni. prekomorske udarne brigade poziva vse nekdanje borce brigade, svojce padlih in po vojni umrlih borcev brigade, da se do 25. junija prijavijo občinskim odborom ZZB NOV, zaradi organiziranega odhoda na proslavo v Ilirsko Bistrico. Tudi diruge borce ostalih prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot vljudno vabijo, da se polnoštevilno udeleže proslave 4. julija v Hirski Bistrici. Posebno vabilo pa pošiljajo vsem drugim borcem in aktivistov iz Primorske in iz Hirske Bistrice za udeležbo na omenjeni proslavi. Organizatorji proslave naprošajo odbore domicilnih partizanskih enot iz Primorske, da pošljejo svoje delegacije z zastavami na proslavo. . slav Požar za nekaj časa vrnil k svojemu rodnemu sv. Ivanu in v Trst, i toda po prevzemu oblasti po Anglo-| američanih se je vrnil v Ljubljano in i se ponovno vključil v aktivno prosvetno delo. Za svoje delo je Ladislav Požar prejel več visokih priznanj kot glasbenik, koi pedagoški in kot narodnoobrambni delavec na Tržaškem, decembra lani pa je prejel častno priznanje mestne občine za delo na domačem terenu v Zg. šiški. Nad 52.000 otrok šolske mladine je šlo skozi Požarjevo šolo v razdobju med leti 1912 in 1951, brez tistih, ki jih je učil v pevskih zborih in raznih tečajih in brez tistih, ki jim je bil vaditelj v telovadnih vrstah. To je lepo zadoščenje za človeka, ki nikoli ni delal zase pač pa za narodno skupnost. Ob njegovem jubileju mu samo želimo kot slovenskemu kulturnemu in javnemu delavcu, kot rojaku pa še posebej, da bi bil še dolga leta čil in zdrav in da bi z zadovoljstvom užival in se veselil sadov svojega dela. • V četrtek, 21. junija, na Telo-vo bo prepovedan promet in parkiranje na Trgu sv. Antona, v Ul. Darovi in prispevki Prav danes praznuje svetoivanski rojak, v Ljubljani živeči Ladislav Požar, svojo 80-letnico. Malo je že njegovih vrstnikov, ki so z njim so-doživljali čas, ki je danes že naša narodna zgodovina in mlajši rod najbrž ne ve, kdo je ta rojak, ki je vse svoje življenje posvetil delu za narod najprej v svojem rodnem tržaškem predmestju, pa v mestu samem in potem v Jugoslavin, kamor se je moral umakniti pred fašističnim nasiljem. Po osnovnem šolanju v domačem kraju je Ladislav Požar, kot sin u-čileljskih staršev, obiskoval učiteljišče v Kopru in Gorici in leta 1914 opravil usposobljenostni izpit za poučevanje na slovenskih šolah ter tudi izpit iz italijanščine in nemščine. V letih 1921 - 23 je obiskoval tudi tržaški konservatorij, še prej pa je absolviral tečaj za sadjarstvo in vinogradništvo v Gorici in podoben tečaj v Pazinu. Od leta 1912 dalje je Požar služboval na raznih slovenskih šolah v tržaški okolici od leta 1918 dalje do odpustitve iz službe v letu 1923 pa stalno pri Sv. Ivanu. Vzgoji mladine se je posvečal vsestransko, pa tudi politično in kulturno se je krepko udejstvoval. Sicer pa je na vro-svetnem področju deloval tudi že kot dijak in sicer pri tamburaškem zboru in pri .svetoivanskem salonskem orkestru, vmes pa je bil tudi telovadni vzgojitelj pri Sokolu. Sodeloval je tudi pri socialističnih «Ljudskih odrihn in bil med drugim tajnik podružnice «Ljudslcega odra» pri Sv. Ivanu. Sicer pa bi bilo skorajda težko v kratkih besedah opisati vse tedanje bogato in zavzeto Požarjevo delovanje, ki. se je po italijanski zasedbi naših krajev po drugi svetovni vojni moralo kmalu in neizbežno končati podobno, kot se je končalo za mnoge, druge zavedne Slovence - intelektualce. Fašistični nasilniki so ga odpustili iz službe. Umakniti se je moral v Jugoslavijo, kjer je služboval kot učitelj na raznih ljubljanskih šolah in obenem poučeval tudi petje in telovadbo. Toda tudi v Jugoslaviji je postal žrtev nazadnjaških režimov. Najprej so ga premestili na Hrvaško in votem v Prekmurje, kjer je ostal do nasilne upokojitve pod klerikalnim režimom. Čas okupacije je preživel v Ljubljani, kjer se je že leta 1941 aktivno vključil v vrste aktivistov OF in deloval na raznih področjih po svojih najboljših močeh. Takoj po osvoboditvi se je Ladi- delTOrolagio, v IH. Diaz (od UL delTOrologio do Ul. F. Venezian), v Ul. F. Venezian (od Ul. Diaz do Ul. Rotonda), v Ul. S. Michele, v Ul. S. Giusto in na trgu pred katedralo sv. Justa, Prepoved bo veljala od 14. do 20. ure, Prosta tajniška mesta pri zakladnih ravnateljstvih Tržaško zakladno ravnateljstvo obvešča, da je bil v Uradmem vestniku štev. 137 z dne 28. maja 1973 (in sicer pod napačnim naslovom «Ministrstvo za notranje zadeve*, glej popravek v Uradnem vestniku štev. 142 z dne 4. junija 1973) objavljen razpis natečaja za zasedbo 24 mest tajnika v staležu upravnega osebja pokrajinskih zakladnih ravnateljstev. Ustrezne prošnje je treba izročiti do 27. t.m.. in sicer na glavnem ravnateljstvu ali na pokrajinskih zakladnih ravnateljstvih. Zmagovalci bodo nameščeni v Piemontu, Lombardiji, Benečiji, Liguriji in Emiliji, pismene naloge pa bodo v Milanu in Bologni. iiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMUiiniJimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiimmiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiii ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Sekcija PSI za vzhodni Kras ob priliki ljudskega praznika v Bazovici daruje 20.000 lir. Ob 50-letnici ŠD «Zarja» daruje Andrej Metlika (Bogner) 5.000 Ur. Ob 50. obletnici smrti drage mame daruje Angela Grmek 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Dušan Cerkvenič 100 din, Marija Cerkvenih iz Vrtojbe 100 din, N.N. 30.000 lir, družina Brajkovič ob 15. obletnici smrti očeta 10.000 lir, Minka in Drago Pahor v spomin Angele Morpurgo 2.000 lir, Mario Barut 2.000 lir, Albino Orel 1.000 lir. Ana Krmec 1.000 Hr, Rosanda Resinovič 3.000 lir, Bruno Cergol 1.000 lir, Riccardo Turco 500 lir, Rutti Pavan 500 lir, Igor Bie-kar 1.000 lir, Ada in Felice Bie-kar 1.000 lir. Ob 4. obletnici smrti nepozabne Pine Mahnič darujeta Mira in Darinka Suman 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH Alojz Smotlak (št. 26) 10.000 lir, Marija Barut (št. 38) 10.000 lir, Marija Tu] (št. 45) 10.000 lir, Aibert Tu! (št. 45) 10.000 lir, Vitale Pec-chiar- (št. 66) 10.000 lir, Anton Smotlak (št. 48) 20.000 lir. Izidor Smotlak (št. 46) 10.000 lir, Anton Smotlak (št 49). 10.000 lir, Smotlak ;in Gorjan--(št,- 50)-10.000 lir, Angel Tul (št. 54) 10.000'lir, Alojz Smotlak (št. 56) 5.000 lir, Ernest Smotlak 5.009 lir, Reganzin (Žavlje št. 393) 1.000 lir. * * * Josip Šušteršič 2.000 lir, Tatjana Možina (trebče št. 10) 1.000 lir. Ob 50-letnici ŠD «Zarja» daruje Andrej Metlika (Bogner) 3.000 lir Starši, vpišite svojega otroka v slovensko šolo Deželni zvezki o poslovanju v razdobju 1964-73 Deželni odbor je te dni izdal tri «zvezke» o delovanju deželnih organov v prvih dveh mandatnih dobah (1964 - 1973). Prvi zvezek, z naslovom «Dežela: jasen obračun*, seznanja deželane z dosedanjimi deželnimi pobudami na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Drugi zvezek nosi naslov «Dejstva 1964 - 1973 — javna dela v deželi Furlaniji - Julijski krajini* in obsega popis opravljenih javnih del, tretji zvezek («Dežela in krajevne ustanove 1965 - 1973») pa obravnava predvsem dosedanje pobude odbomištva za krajevne ustanove. Vsi trije zvezki so bogato ilustrirani s fotografskim materialom in z grafikoni. Predsednik občinskega odbora za organizacijo Kraške ohceti Emil Škabar praznuje danes svojo 50-letnico. Zadruga «Naš Krass mu ob življenjskem - jubileju iskreno čestita in mu kliče še na mnoga leta! PATRONAT frlUC OBVESTILA 34133 Trs«, Ul. Cicerone 8/b Telef. 62785 OBVESTILO TISTIM, KI HOČEJO ODKUPITI DELOVNO DOBO OD 1. 7. 1920 do 28. 2. 1926 Pogoji za odkup | resirani lahko pridobil minimalno Na podlagi zakona 153/69, člen I ki z.n,aša približno 51, je še vedno odprt rok za vložitev prošenj za odkup delovne do- za ŠD «Zarja» in 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina drage tete Ane Officie vd. Čok darujejo Marica, Cilka, Tončka in Stanko z družinami 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 3. obletnici smrti nepozabne Albine Kojanee daruje sestra Olga 4.000 lir za Dijaško matico. Ob prvi obietnici smrti none Ivane Milkovič iz Gropade daruje družina 5.000 Lir za osnovno šolo Karla Destovnika Kajuha. Nadja in Rajko Zajec darujeta 5.000 lir za Kettejev doprsni kip. Zdenko in Marija Floridan darujeta 5.000 lir za Kettejev doprsni kip. Za žensko nogometno ekipo SD «Zarja» darujejo: Vinko Glavina 10.000 lir, Rudi Marc (Fronc) 10.000 br. Alojska Križmančič 1.000 lir, Marčeto iz Trebč 1.000 br, Andrej Metlika 10.000 lir. Ob 50-letnici ŠD «Zarja» darujejo Rafael Kocijan 5.000 lir, Karlinca Ražem 5.000 lir, N.N. 10.000 br, Vida Ražem 5.000 br, N.N. 5.000 lir za ŠD «Zarja». V spomin dragega dr. Milka Per-kana daruje družina dr. Ivana Baše 5.000 br za Dijaško matico. V spomin pok. Lučka Malalana darujeta Katica in Lučo Škerlavaj 5.000 lir za ŠD «Polet». V isti namen daruje Ivan Kapun z družino 5.000 br za ŠD «Polet». V počastitev spomina pok. Vide Kovač darujeta Miloš in Majda 20.000 br za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Vide Pi- ščanc vd. Kovač daruje Aleksij Pertot z družino 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 50. obletnici smrti drage mame daruje Angela Grmek 5.000 br za Slomškov dom v Bazovici. Ob obletnici smrti očeta Rudolfa Verše in v spomin brata Alojzija Verše daruje hči oziroma sestra Danica 5 000 br za kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Valerije Kemperle daruje družina Gombač-Kuret 3.000 br za ŠZ «Bor». Namesto cvetja na grob Milana Sosiča darujejo drugi člani kluba (Živeti* 5.000 br za PD «Tabor» in 5.000 br za ŠD «Polet». V spomin pok. brata Lučkota daruje družina Ernesta Malalana 10.000 br za PD «Tabor» in 10.000 lir za ŠD «Polet». Namesto cvetja na grob Milana Sossija darujejo bratranci Ernest, Anton in Egidio 7.500 br za PD «Tabor» in 7.500 lir za ŠD «Polet». V spomin pok. Angele Sosič - I.tor- be od 1. 7. 1920 do 28. 2. 1926. To pravico imajo tisti podrejeni delavci, ki so v tistih letih bivali v pokrajinah Reke, Pulja, Trsta, Zadra, Tridenta in Bočna. Ta pravica je utemeljena s tem, da je bilo razširjeno plačevanje obveznih socialnih prispevkov v teh pokrajinah let in bo ta znašala samo 18.000 br mesečno. PAZITE NA ROK ZA IZROČITEV PROŠENJ ZA «ZDRAVILA» « Vse preveč se dogaja, da naši f Prelene delavce šele z dnem, kmetje upokojenci vlagajo prošnje i- 192b- |za povrnitev stroškov za zdravila Za vložitev ustreznih prošenj za- z zamudo. Seveda take prošnje so pade rok konec avgusta letos. Proš-1 brez vsake veljave in pokrajinska njo je treba vložiti na INPS in ji j kmečka blagajna jim ne povrne u-dostaviti sledeče dokumente: | strežnega deleža porabljene vsote — potrdilo o stalnem bivališču, | za zdravila, ki ga izda tista občina, v kateri I Zato pazite: čas vlaganja prošnje je zainteresirani živel od leta 1920 : za povrnitev stroškov za zdravila 30.000 br mesečno. V nasprotnem Puvgo daruje Justa Malalan 3.000 primeru, pa bo lahko zaprosil za "T ™ socialno pokojnino, ko bo imei 65. do 1926; — notarski akt, ki nadomešča originalno dokumentacijo iz katere bi moralo biti razvidno, da je zainteresirani bil v omenjenih letih v službenem razmerju, a mu gospodar ni plačeval prispevkov. Notarski akt mora zainteresirani narediti samo na INPS in to v prvem nadstropju. V njem bo navedel kje in kdaj je delal. Da zainteresirani lahko odkupi vseh šest let, je moral biti leta 1920 star najmanj štirinajst let. Komu se splača odkupiti ta leta? Splača se vsem tistim, ki nimajo še nobene lastne pokojnine. V nasprotnem primeru bodo morali zaprositi za socialno pokojnino in to šele, ko bodo dopolnili 65. leto starosti. Ko se vloži prošnja za odkup delovne dobe, je treba istočasno vložiti tudi prošnjo za invalidsko pokojnino. Prošnjo vložimo na INPS in ji dostavimo sledeče dokumente: — zdravniško spričevalo: — potrdilo bolnišnice, če je kdo bil v bolnišnici več kot sedem dni; — družinski list. Pokojnina začne teči s prvim dnem naslednjega meseca, ko je 1 bila prošnja vložena. Samo na ta način si bo zainte- je mesec dni od datuma, ki je zabeležen na listku lekarne. Večkrat pa se tudi zgodi, da u-pravičenci sploh ne vlagajo teh prošenj in tako plačujejo zdravila, čeprav imajo vse pravice, da jim te stroške povrnejo. S 1. julijem brezplačno tudi za neposredne obdelovalce? Vse kaže, da bo s 1. jubjem stopil v veljavo deželni zakon, ki pravi, da bodo imeli pravico do brezplačnih zdravil tudi kmetje - neposredni obdelovalci. Postopek za vlaganje prošenj bo isti kot za upokojence. Rok vložitev prošenj pa bo prav tako mesec dni od datuma, ki je zabeležen na listku lekarne. Končno bodo torej tudi kmetje -neposredni obdelovalci deležni te pravice. Sicer pa bomo o tem, ko bo Pokrajinska kmečka blagajna dala toč-nejše podatke, takoj obvestili. • * * Za vse informacije se lahko zainteresirani zglasijo na našem Patronatu INAC. Ul. Cicerone 8/b, tel. 62785, ki jim bo brezplačno izpolnil in vložil ustrezne prošnje. Umik za stranke je sledeč: vsak dan od 8.30 do 12.30 vključno ob sobotah. V četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30, lir za PD «Tabor». Namesto cvetja na grob Majdine mame daruje Anica 3.000 br za ŠZ «Bor». V počastitev spomina pok. Valerija Kemperleja daruje Pavla Gombač 1.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob dragemu prijatelju Lučku Malalanu daruje Marta in Celeste Daneu 2.000 br za «Poiet». iNapotki za mlade matere «Ljubi in vzgajaj*: to je naslov hčne knjižice, ki ja je pripravilo deženo odborništvo za zdravstvo za mlade mamice iz Furlanije - Julijske krajine. Knjižico bodo od juh-ja dalje debli brezplačno v deželnih porodnišnicah, v njej pa bodo mladi starši našli vrsto napotkov, nasvetov in zdravniških smernic za vzgajanje svojih malčkov do tretjega leta starosti. Besedilo je lahko razumljivo vsem, sestavili pa so ga zdravniki tržaške univerze in otroške bolnišnice «B. Garofolo* na podlagi svojih izkušenj in ustaljene zdravniške prakse. Naklada prve izdaje znaša 20.000 izvodov, kar pomeni, da bo «Ljubi in vzgajaj* pošla nekako čez leto dni: v Furlaniji Julijski krajini se namreč rodi na leto okoli 16.000 otrok. • Tržaška pokrajinska uprava je razpisala natečaj za 12 mest uradnika II, rareda. Prošnje je treba predložiti do 11. avgusta letos ob 12. uri. Za vse informacije je na razpolago tajništvo pokrajine v Ul. Geppa 21 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure. OSMIČ A STANKO ŠTRAJN, Dolina 258, toči belo in črno domače vino GORIŠKI DNEVNIK DANES IN JUTRI DEŽELNE VOLITVE Vsi na volišča za okrepitev naprednih sil ter uveljavitev slovenskih kandidatov Poslednja zborovanja PSI v Doberdobu in na Oslavju ter KPI v Števerjanu Shodi Slovenske skupnosti na Goriškem - Zopet volišča v štandreški osnovni šoli Po včerajšnjem zatišju, ki naj bi omogočilo volivcem razmišljanje o njihovi izbiri, bodo danes navsezgodaj odprli volilne sedeže, ki jih bodo zaprli zvečer in znova odprli jutri dopoldne. Ker gre za enkratno volitev bodo jutri pozno popoldne že znani volilni izidi. Opozarjamo volivce, naj gredo vsi volit in naj opravijo svojo hupredno in slovensko dolžnost, s tem da ne pozabijo oddati preferenc za slovenske kandidate. Njihova uveljavitev je predvsem posledica naše zavzetosti, naše zavednosti in naše volje, da se predstavimo kot Slovenci in da o-pozorimo na naše številne odprte probleme. Volilna propaganda se je zaključila v petek opolnoči. Vse do tiste ure so bili na delu propagandni stroji vseh strank, ki niso zamudili priložnosti za propagiranje svojih stališč in svojih kandidatov. Po slovenskih vaseh so bile najbolj aktivne komunistična stranka, socialistična stranka in Slovenska skupnost. Preden bi prešli na kroniko zadnjih shodov, se nam zdi pomembno zabeležiti lep uspeh prosvetnega društva «Oton Župančič* iz Štandre-ža, ki je s svojimi posredovanji dosegel povratek dveh štandreških volišč iz begunskega naselja v slovensko osnovno šolo v vasi, kjer sta volišči bili od prvih volitev dalje. ZBOROVANJE ITALIJANSKE SOCIALISTIČNE STRANKE Z zborovanji v Doberdobu in na Oslavju je v petek zvečer PSI zaključila svojo volilno kampanjo. V Doberdobu sta govorila slovenski kandidat Marko Waltritsch in občinski svetovalec v Tržiču Vittorio Semola. Waltritsch je prikazal stališče socialistov ob padcu Andreotti-jeve vlade in dejal, da je preokret na levo v državni politiki nujno potreben, da se odpravijo težave, v katere je zabredlo italijansko gospodarstvo. Sedanja vlada je bila najslabša, kar jih je Italija imela po vojni. Z novo vlado bomo morali tudi Slovenci navezati nov dialog in po volitvah bo nujen enotni nastop vseh političnih zastopnikov pri vladnih in deželnih oblasteh. Govornik je tudi prikazal delovanje socialistov v krajevnih upravah v zadnjem času, ki je bilo usmerjeno v reševanje doslej odprtih vprašanj naših vasi in naših ljudi. Omenil je tudi delovanje dežele, ki je bilo sicer koristno le do določene mere, ker jo teži birokracija. Dežela mora scier dobiti tudi pristojnost za reševanje slovenskih vprašanj. Na Oslavju je bil kasneje sestanek članov in somišljenikov PSI Najprej je govoril tajnik socialistične federacije Sergio Semola. V svojem govoru je omenil borbo socialistične stranke za ustvarjanje pravičnih mednacionalnih odnosov v naši deželi in to je bilo v dobršni meri doseženo, čeprav še niso dosežene optimalne rešitve. Fortunov zakonski osnutek o globalni zaščiti slovenske manjšine mora postati podlaga za zakonsko reševanje slovenskih problemov. Za njim je spregovoril podpredsednik pokrajine in kandidat Marko Waltntsch. Dej^' je, da si Slovenska skupnost lasti neupravičeno edino zastopstvo slovenske manjšine, ko zastopa manjši del slovenskih volivcev Demo-krščanski parlamentarci, ki so bili izvoljeni prav z glasovi volivcev SDZ, niso imeli poguma, da bi predlagali zakonski osnutek o globalni zaščiti, ki ga je ta organizacija sestavila. Slovenci, ki se aktivno udejstvujejo v naprednih levičarskih strankah, niso v svojem slovenstvu nič manjši od tistih, ki glasujejo za edino slovensko stranko, je dejal Waltritsch. ZBOROVANJA KPI Kandidat na listi KPI Venko De vetak je na zborovanju v števerja nu govoril predvsem o obveznosti stranke, da se celovito rešujejo slovenska narodnostna vprašanja in je s tem v zvezi navedel konkretne primere, kako more opozicijska stranka, kakršna je KPI, spreminjati razmere, se pravi vladati. Omenil je Škerkov šolski zakon in Lovrihov deželni zakon o finansiranju dvojezičnih napisov, hkrati pa je trdo obsodil krščansko demokracijo zaradi njenega grobega ravnanja z beneškimi Slovenci, ki jih obravnava kot brezpravno rajo, jim ne priznava jezikovnih pravic ter jim ne daje možnosti služenja kruha v domačem kraju, zaradi česar so prisiljeni prebivalci odhajati na delo v tujino. Komunisti so vedno odločno branili jezikovne in ekonomske pravice beneških Slovencev ter v skladu s svojimi načelnimi stališči kandidirajo uglednega voditelja Izidorja Predana. Venko Devetak je obžaloval, da se zaradi veta KD tudi Slovenska skupnost ni predstavila v Benečiji s svojo listo. Dobršen del svojega govora je Devetak posvetil gospodarskim vprašanjem. Začel je z vojaškimi služnostmi, ki se razprostirajo po vsej slovenski zemlji na Goriškem. Na tem področju je nakopičenega strašanskega orožja, ki najbrž ni samemu sebi namen. Kako združuje KD, ki že vsa povojna leta nosi glavno odgovornost za italijansko politiko, to stanje z deklarirano vlogo mostu, ki naj jo odigrava naša dežela v odnosu do Jugoslavije. Kandidat Devetak je s tem v zvezi govoril o kratkovidnosti politike italijanskih odločujočih dejavnikov, ki zamujajo vlake tudi na zunanjepolitičnih področjih in se puščajo prehitevati od drugih, kot je na primer Brandt, ki je v veliko težavnejših okoliščinah storil trezen in zgodovinski korak na Poljskem, ker se je za- vedel, da pomeni vojno vsak poskus spreminjanja meja. Slovenski kandidat KPI je nato govoril o nalogah KPI v deželnem svetu ter s tem v zvezi omenil nadaljevanje boja za narodnostne pravice, globalno zaščito in za de mokratizacijo kraških rezervatov. «S svojim poslancem v Rimu in deželnim svetovalcem v Tjgtu, župani in občinsko oblastjo smo ko munisti najpristnejši predstavniki slovenskega naroda — je zaključil Devetak Član vodstva KPI Pietro Ingrao je v Tržiču pred številno množico dejal, da je na sedanjem političnem razpotju potrebno najti soglasje na podlagi programov in novih političnih odnosov, ki jih ni mogoče nadomestiti z neko novo vladno formulo, ker bi predstavljala samo novo fasado, za katero bi se skri vala stara in poražena politika. SHODI LISTE SLOVENSKE SKUPNOSTI V zaključnem delu volilne propagande je lista Slovenske skupnosti imela na Goriškem več zborovanj, ki so se v zadnjem dnevu vršila na prostoru med Krminom, mimo Gorice tja do Ronk in Tržiča. Osrednje zborovanje v petek zvečer je SS imela v Sovodnjah, kjer je Edvin Kovic, domači kandidat, predstavil kandidate. Andrej Bratuž je poudaril, da se SS ločuje od levičarskih strank, pa tudi od same KD, v katero SS ne bo nikoli vstopila, pač pa bo slednja nadaljevala s politiko samostojnega nastopanja. Bratina je bil polemičen do nekaterih kandidatov, medtem ko je dosedanji deželni svetovalec Drago Štoka, sedanji kandidat, govoril o pomembnosti skupnega političnega boja med Trstom in Gorico, ki je ravno ob sedanjih deželnih volitvah dosegel visoko stopnjo enotnosti, kar je Štoka ocenil zelo ugodno. Poudaril je pomembno vlogo mladih pri krepitvi slovenske narodnostne zavesti ter se v okviru splošne deželne problematike zavzel za obrambo slovenske zemlje pred razlašča- ZAVEDAJTE SE SVOJE DOLŽNOSTI, DA SLOVENSKI OTROK SODI V SLOVENSKO ŠOLO! njem. Poudaril je pomembnost televizijskega nastopa v slovenskem jeziku ter nanizal osnovne smernice prihodnjega dela v deželnem svetu. Slovenska skupnost je v teh dneh razdelila po hišah drugo številko lista «Beseda Slovenske skupnosti*, v kateri so pojasnili dosedanje delo in povedali, kaj bo zastopnik SS storil v novem deželnem svetu. Vpisovanje v slovenske osnovne šole Državno didaktično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred na vseh osnovnih šolah, od 20. junija do konca meseca v dopoldanskih urah. V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1967. Učenci ostalih razredov bodo avtomatično vpisani v naslednje razrede. ■v S šolske prireditve v Standrežu MM Ji i . . ,. 1 14 I mm ŠTANDREŠKI ŠPORTNIKI V CELJU Na zaključni šolski prireditvi v župnijski dvorani v Standrežu so otroci te osnovne šole pokazali lep napredek. To trditev moramo reči ob upoštevanju posameznih točk, ki so sestavljale nedeljsko prireditev, kakor tudi izbranih razstavljenih del. Otroke so prišli poslušat starši in vaščani, predstavniki šolskih oblasti, nadzornik dr. Lebani in didaktični ravnatelj dr. Brešan, učitelji in drugi ljubitelji mladine. Prisotne je v imenu učiteljstva pozdravil Ivan Bolčina, ki je tudi napovedal program. Pod njegovim pesmi, šola je dala pomemben poudarek kmečkim uporom in je v ta namen prikazala kar dve deli. Eden se je nanašal na uprizoritev Gradnikove pesmi «0 kmečkih puntih*, drugi pa na Aškerčevo pesem «Janičar*, ki govori o turških vpadih. Učenci so nato sodelovali pri uprizoritvi «Šole v gozdu*, ki ima pravljično vsebino. Razstava šolskih risb in del je bila odprta ves dan in si jo je ogledalo veliko staršev otrok. (Na sliki šolski pevski zbor iz Štandreža med nastopom na zaključ vodstvom je šolski zbor zapel več ni prireditvi. Foto Miro Kuzmin.) rvTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiii V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH Uspela zaključna prireditev z nastopom otrok in razstavo Na prireditvi so počastili obletnico kmečkih puntov Sklenili so jo z nastopom šolskega pevskega zbora Stavka papirničarjev V Kulturnem domu v Sovodnjah i redno veliko prijateljev mladine so s šolsko prireditvijo uspešno I ter predstavnikov domače in šol-zaključili šolsko leto. Učenci so j ske oblasti. Foieg župana češču-pokaeali, kaj vsega so se naučili in kaj vse so izdelali v zadnjem letu pod vodstvom svojih učiteljev in učiteljic. Najprej naj omenimo razstavo risb in ročnih del, ki je bila izredno bogata in tudi obsežna, ker so bili eksponati razstavljeni v prireditveni dvorani in v zgornjih klubskih prostorih. Zanje je vladalo med obiskovalci, ki jih je bilo zares veliko, živo zanimanje ter so o njej izrekli spodbudne pohvalne besede. Šolska prireditev je privabila iz- ta, podžupana Cotiča in tajnika dr. Bukovca so prireditev obiskali župnik Komjanc, šolski nadzornik dr. Lebani, didaktični ravnatelj dr. Brešan, učiteljstvo in drugi. Njen program je bil dokaj obsežen ter je vseboval točke, s katerimi so se tudi sovodenjski o-troci priključili spominskim proslavam slovenskega naroda na revolucionarne kmečke punte naših prednikov proti gosposki, ki jih je izkoriščala. Ta naloga je pripadala učencem petega razreda s «kro nanjem Matije Gubca* ter Grad nikevimi soneti o tolminskih pustih- Prvi razred se je predstavil z breškimi poezijami, tretji pa s prizorčkom »Novinec*. Zborne recitacije «EŽwnišljavi bor», «Domo-vina» in «Na počitnicah*, so bile delo učencev drugega, tretjega in četrtega razreda. Učenci iz drugega so se nato predstavili še s prizorčkom «Kaj je lepšega na svetu*, medtem ko so prireditev sklenili vsi učenci skupaj z nastopom šolskega pevskega zbora pod vodstvom učiteljice Vogričeve, ki je zapel kar devet modemih mladinskih pesmi. Prireditev je vsestransko uspela, za kar gre zahvala nastopajočim otrokom, ki so se zelo potrudili in se lepo predstavili, predvsem pa, seve, njihovim vzgojiteljem, ki so jih skrbno pripravili nanjo. niiiiiiiiiiiniiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniriHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiun DEJAVNOST PRIZADEVNEGA DRUŠTVA UPOKOJENCEV Razstava ročnih del učencev osnovne šole v Sovodnjah Tri sindikalne organizacije sporočajo, da so podpisale z gospodarjem podjetja I.ACEGO tovarniški sporazum in da je odpadel razlog za nadaljevanje spora okoli bolezni in zdravniških pregledov, ki je privede! dlc oklica stavke za jutri in pojutrišnjem. Sindikati zato stavko preklicujejo. Pač pa še vedno velja poziv na 24-umo stavko v podjetju LACEGO in drugih papirnicah za torek, 19. junija, zaradi obnovitve vsedržavno delovne pogodbe, ker ie po petdnevna -pogajanjih prišlo do ns-rih rjpietriajev. Pobratenje društva «Juventina» s športniki «Kladivarja» iz Celju O izvedbi te pobude se bodo pogovorili avgusta v Standrežu Športniki iz Štandreža, ki se zbirajo v društvu «Juventina» in okrog njega, so priredil preteklo nedeljo celodnevni izlet v Celje z obiskom pri tamkajšnjih športnikih ŽNK «Kladivar», ki jim bo ostal prav gotovo še dolgo časa v prijetnem spominu. Pri realizaciji te pobude sta odločilno pripomogla vodstvo z željo, da bi se kmalu srečali tudi v Standrežu in da bi temu prvemu srečanju med njimi sledila še mnoga druga. Omenimo naj še, da so se Štan-drežci na poti v Celje ustavili zjutraj tudi v Ljubljani kjer so si med drugim ogledali tudi znano veliko športno dvorano v Tivoliju. Kot podjetia »Vozila* iz Šempetra, ki je rečno je izlet potekel v najlepšem dalo udeležencem izleta brezplačno razpoloženju in našim športnikom Letos pričnejo v Novi Gorici graditi dom upokojencev s kapaciteto 150 postelj Društvo prireja izlete, skrbi za stanovanja upokojencev m podpira kulturno-prosvetno dejavnost V NOVI GORICI Prihodnjo nedeljo odkritje spomenika Simonu Gregorčiču Klub starih goriških študentov, ki je dobesedno posejal našo primorsko zemljo s spominskimi obeležji na naše zaslužne rojake, pripravlja odkritje doprskega kipa Simonu Gregorčiču, našemu goriš-kemu piesniku in vidcu. Na svečanosti, ki bo prihodnjo nedeljo, 24. junija ob 10.30 (po jugoslovanskem času) bo v okviru kratke kulturne prireditve spregovoril pisatelj dir. Danilo Lokar. Cene jestvin se stalno višajo na razpolago avtobus, in pa Aldo Žezlin iz Šempetra, ki je poskrbel za organizacijo srečanja s celjskimi športniki. Že v dopoldanskih urah sta imeli delegaciji obeh društev prijateljske razgovore, ki jih je za Juven-tino vodil njen predsednik Dino Roner ob pomoči tajnika Miloša Ta-baja in društvenega odbornika Iva Bardona, za «Kladivarja» pa so se razgovorjali Zlatko Jeriček, Milan Gorazd, Neno Gluvič in Zdenko Pod jura. Ob tej priložnosti so štandreški športniki seznanili Celjane z našimi problemi v zamejstvu s posebnim ozirom na našo športno - manjšinsko problematiko, ki je bila domačinom doslej skoro popolnoma neznana, ter so zanjo pokazali živo zanimanje. Zato so sklenili, da bodo tudi v prihodnje nadaljevali s takimi razgovori in z izmenjavo medsebojnih izkušenj, kar bo obojim v veliko korist. V tem okviru so se dogovorili, da bo posebna delegacija «Kladivarja» prišla že prihodnjega avgusta na obisk v Štan-drež, kjer bodo nadaljevali razgovore ter se {»govorili o podrobnostih glede priprave za športno pobratenje med športnima društvoma iz Štandreža in Celja. To bo prvo tovrstno pobratenje med slovenskimi športniki z Goriškega in iz Slovenije ter bo prav gotovo rodilo dobre uspehe. Izletniki so si ob tej priložnosti z zanimanjem ogledali številne vzorne športne objekte, ki so si jih zgradili v Celju zlasti v zadnjih 10 letih. Vsi so funkcionalni in prav zato imajo v Celju tudi številna vsedržavna in mednarodna tekmovanja. Skupno imajo v Celju kar 53 raznih športnih objektov in to v mestu, ki je celo r«4caj manjše od naše Gorice. Poleg tega so si naši izletniki ogledali p-opolnoma preurejen mestni muzej, kjer je zlasti prikazano vse, kar se tiče celjskih grofov in njihove zgodovine, ter številne zanimive izkopanine iz kamene, bronaste in železne dobe. Popoldne je bilo nogometno srečanje med juventinci in igralci Kla-divarja, ki je p»tekalo v zelo prijateljskem razpoloženju ter se je tudi zaključilo z rezultatom 1:1. Pred tekmo so si gostje in gostitelji izmenjali spominska darila. Predstavniki Juventine so poklonili Celjanom grb svojega društva in lep šop cvetja ter še vsakemu igralcu po eno spominsko kolajno. Predstavniki Kladivarja pa so poklonili gostom lep» umetniško sliko mesta Celja, ki bo v bodoče krasila klubske prostore v Standrežu. Srečanje so zaključili s skupno večerjo športnikov in prijateljev o-beh društev pri kateri je skrbel za dobro voljo tudi dober godbeni ansambel. Tako je dan prvega sreča- bo ostalo v najlepšem spominu prisrčno gostoljubje šp»rtnikov ŽNK cKladivar* iz Celja. Prizadevanje podjetja «Vozila», ki je omogočile ' to srečanje, pa naj bi služil kot zgled tudi drugim podjetjem, kako se lahko podpirajo šp»rtna društva in njihova prizadevanja. M. I. Novogoriško društvo upokojencev leto za letom prireja izlete za člane po Sloveniji, v Beneško Slovenijo, Trst. na Koroško in v druge kraje Jugoslavije. V te vrste razvedrila sodi tradicionalno srečanje na Lokvah, kjer bo prvo nedeljo avgusta letos proslavitev 25-letnice ustanovitve društva. Pripravlja se obsežnejši kulturni in zabavni spored. Sodelovale bodo še druge goriške podružnice s pevskimi zbori in orkestri. Pričakuje se večja udeležba slovenskih upoko-jencev iz Benečije, Gorice in Trsta. Društvo ne skrbi le za zdrave, p>ač pa v še večji meri za bolne in revnejše elane. Ob koncu vsakega leta počasti svoje osemdesetletnike s prijetno zabavo in pogostitvijo. Prav tako razveseli z ustreznimi darili u-pokojence v domu starih na Gradišču. S svojo pristojnostjo stanovanjske komisije uspešno skrbi za dodelitev stanovanj upokojencem. Sodelovanje z drugimi organizacijami izvaja z denarno podporo. Za proslavo 8. marca je lani prispevalo znatno vsoto briškim up»kojencem in sociali-sti-Tii zvezi v Solkanu. Ustrezen prispevek pokloni Klubu starih goriških šti dentov za vsako odkritje spominske plošče. Večjo pomoč pa nudi moškemu pevskemu zboru Soča v Novi Gorici. S primernim darilom se je društvo spomnilo 50-letnice tolminskih maturantov. Poleg vsestranskega delovanja si je društvo zadalo zahtevnejšo nalogo, graditev doma up»kojencev. Ko so si člani upravnega odbora po daljših razpravah ogledali nekatere domove upokojencev v Sloveniji, so pri stopili k dogovarjanju z republiški mi in občinskimi činitelji. Ustanovljen je bil gradbeni odbor, ki ima natogo da vodi vse priprave in sporazume s pristojnimi organi. Poleg goriške je pri gradnji doma delno soudeležena tudi tolminska občina. Dosežen je bil tudi sp»razum z urbanisti glede lokacije, ki je definitivna. Gradbeni odbor je predložil 15 gradbenim px>djetjem izdelavo v roku. Splošno gradbeno podjetje Gorica ga je darovalo društvu upokojencev, odbor pa odkupi še dva naujstreznejša. Končni gradbeni projekt se poveri pxxijetju, katerega idejni načrt bo najboljši. Začetna dela so predvidena še letos, ker so sredstva zagotovljena. Kapaciteta doma bo 150-160 px)stelj. Stal bo na koncu magistrale z najsodobnejšo komfortno ureditvijo. V drugi polovici leta 1975 pa bo možna vselitev. tr OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Oproščena obtoženka ker ni zakrivila nesreče Na zadnji razpravi okrajnega sodišča v Gorici je sodnik dr. Balla-rini med drugim obravnaval tudi več kršitev cestnega pravilnika, ki so bili tudi p»vod za prometne nesreče. Pn prvi taki razpravi se je morala zagovarjati 47-letna Irene Zotti por. Grendene iz Gorice, Na Maj-nici 111. Obtožnica navaja, da je s svojim avtom med prehitevanjem trčila ob motorno kolo, ki ga je vozil 50-letni Aldo Culot 'z Gorice, Ul. Pasubto 6. Culot je pri tem pa del in se {»škodoval ter se je moral zdraviti 40 dni. Prometna nesreča se je pripetila zvečer dne 25. marca 1971 v Ul. IV. novembra v Podgori pri odcepu Ulice Brigata Treviso. Med razpravo so ugotovili, da je obtoženka dala predpisani svetlobni znak, da bo krenila v levo, da je prihajala od pevmskega mostu, da je Culot vozil za njo ter idejnega načrta, ki so ga dostavila da je vozila okrog 40 km na uro , - —"— --j!-*.*- ter ge zmanjšala brzino pred ovin- kom. Po tej ugotovitvi je sodnik obtoženko oprostil, ker ni zakrivila kaznivega dejanja. Branil jo je odv. Cossa. V drugi razpravi so obravnavali primer 40-letnega Tiberija Poletta iz Pordenona, ki je dne 5. februarja lani z avtom bianchina 500 v Ul. Bombi v Gorici podrl skuter! st-ko Mariso De Checco, na zadnjem sedežu pa je bil Gianfranco Calli-garis, oba iz Gorice. Oba sta se pri padcu poškodovala ter sta se morala zdraviti po 30 dni. Sodnik je ugotovil krivdo Poletta ter ga obsodil na plačilo 150 tisoč lir globe pogojno in brez vpisa. Obenem so mu odvzeli šofersko dovoljenje za 6 mesecev ter bo moral plačati tudi sodne stroške prizadete stranke. Branil ga je odv. Grisafi iz Trsta. Tretji se je zagovarjal pred sodnikom 42-letni Ermanno Margheri-ta, zidar iz Podgore, Ul. Attems 65, češ da je šofiral avto, ko je imel samo začasno dovoljenje za vežbo z inštruktorjem, ki pa ga takrat ni bilo poleg njega, kakor je predpisano. To so ugotovili cestni kontrolni organi dne 2. decembra lani v Števerjanu. Sodnik je obtoženca spoznal za krvega ter mu prisodil tri mesece pripora in 10 tisoč lir globe. Kazen je pogojna in brez vpisa. Branil ga je odv. Munafo. V enomesečnem razdobju so se v goriških trgovinah in na zele-njadnem trgu povišale cene raznih vrst olja, riža, krompirja, jajc medtem ko se je cena svinjine in perutnine za malenkost znižala, cena telečjega mesa pa je ostala nespremenjena. To so ugotovili na pregledih 25. aprila in 25. maja; o rezultatih teh pregledov so razpravljali na seji občinske koordinacijske komisije za preučevanje cen, ki se je sestala na županstvu pod vodstvom odbornika za programatijo Fantinija. V zvezi s časopisno polemiko, da sta sadje in zelenjava dražja v trgovinah kot na zelenjadnem trgu so občinski uradniki pregledali cene v sedmih prodajalnah zelenjave tako v mestnem središču kot v periferiji. Ugotovili so, da so nekatere cene v trgovinah enake kot na zelenjadnem trgu, v večini primerov pa staneta sadje in zelenjava v trgovinah tudi po sto in več lir za kilogram. Odbor je pred časom dal tiskati nekaj sto izvodov lepakov, na katerih so objavljene cene raznih prehrambnih izdelkov. Ugotovil je, , da so jih razobesile le zadruge in trgovine konzorcija COALGO. VOZNI RED VLAKOV dent Michelangelo Morgia, študen^ ka Dianora Simeoni in mehanik Ezio Bertossi. delavka Loredan Collenz in slaščičar Paolo Steni, uradnica Ornella Nonis in šofer Maurizio Zorzut. POROKE: frizerka Anna Tambora in uradnik Fabio Pace, natakarica Vittorina Devetak in šofer Guido Rutar, uradnica Clara Zei in zaya' rovalec Enio Chiaruttini, uradnic Bruna Sartori in financar Tomma-so Pagliarone, delavka Maria PjPi in mizar Luigi Feliciello, gospodinj3 Natalija Žigon in uradnik Gianfranco Vida, delavka Gizella Leban m bolničar Comelio Gallo, prodajalka Giuseppina Forcisi in uradnik R°" berto Mrak, delavka Maria Favaro in financar Mario Scarpini, delavka Giulietta Gratton in mehanik Osvai-do Cragnolin. delavka Maddalen Dorni in industrijski izvedenec Alberto Tezolin. ODHODI ^ V TRST: 5.44 (L); 6.26 (L); 7.33 (D); 7.55 (L); 9.09 (D); 11.09 (L); 13.27 (D); 14.03 (L); 16.26 (D); 17.11 Gorica (L); 18.31 (L); 19.06 (DD); 19.50 (L); - 21.42 (L); 22.54 (D); 23.03 (DD*);«VERDI 15.30—22.00 «Provaci ancora. 23.42 (L). V VIDEM: 4.31 (L); 6.27 (L); 6.55 (D); 7.21 (L); 7.56 (D); 9.35 (D); 11.10 (L); 13.05 (D); 14.02 (L); 14.43 (DD**); 15.15 (L); 15.54 (D); 17.58 (L); 19.07 (L); 20.04 (D); 21.13 (L); 22.23 (D); 23.43 (L). V JUGOSLAVIJO: 8.50 (L); 14.49 (L). PRIHODI IZ TRSTA: 4.30 (L); 6.23 (L); 6.53 (D); 7.19 (L); 7.53 (D); 9.34 (D); 11.06 (L); 13.04 (D); 13.59 (L); 14.42 (DD**); 15.13 (L); 15.53 (D); 17.56 (L); 19.03 (L); 20.02 (D); 21.11 (L); 22.52 (D); 23.40 (L). IZ VIDMA: 5.41 (L); 6.24 (L); 7.31 (D); 7.52 (L); 9.08 (D); 11.07 (L); 13.25 (D); 13.58 (L); 16.25 (D); 17.09 (L); 18.29 (L); 19.04 (DD); 19.48 (L); 21.40 (L); 22.52 (D); 23.01 (DD*); 23.41 (L). IZ JUGOSLAVIJE: 11.18 (L); 17.18 (L). (*) Samo meti prazniki od 29. 6. do 16. 9. (**) Samo v delavnika pred praznikom od 28. 6. do 15. 9. L: krajevni vlak; D: brzovlak; DD: ekspres. Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA: Manuela Bemardis, Lorenze Angelotti, Monica Loszach. SMRTI: upokojenka 69-letna Li-bera Predolin vd. Rocco, upokojen ka 67-ler.na Marija Pelicon vd. Klemše. OKLICI: gospodinja Tiziana Bla-sini in delavec Ciaudic Bressan, študentka Anna Bombi in parketist Paolo Plet. učiteljica Daniela Ton-zig in univerzitetni študent Franco Mocchiutti, uradnica Maria Rosa Luisa in učitelj Adriano Nadaia, delavka Lorena Polo in delavec Vir-giglio Demarchi, delavka Fabio^ Carla Bravo in delavec Pasquale De Palo, gospodinja Wilma Berto j na lekarna Centrale, in kirurg Italo Comin, prevajalka tel. 72-341. Vera Despotovič in geometer Giu-gliano DelTMgela, uradnica Maria Grazia Taddei in financar Quirico Spanedda, uradnica Edlmea Annigo-ni in univerzitetni študent Alfredo Blasina, delavka Giulietta Cargnel Sam!* W. Allen. Barvni film. CORSO 15.30—22.00 «E' simpatico, m3 gli romperei il muso*. I. Montang in R. Schneider. Barvni film- MODERNISSIMO 15.30-22.00 «La mano nera*. R. Fratello in L. Stan-der. Barvni film. Mladini pod 18. prepovedan. CENTRALE 15.00—21.30 «E continua-var.o a cbiamarlo figlio di..* F. Testi. Barvni film. VITTORIA 15.30-22.00 «Arma da fa-glio*. L. Marvin in G. Hackmann-Barvni film. Mladini pod H- letom prepovedan. Tržič AZZURRO 14.00—22.00 «L'attentato»-Barvni film. EKCELSIOR 14.00—22.00 «Sono io*. Barvni film. PRINCIPE 14.00-22.0P «Soldato n1'1* Barvni film. a ato \ova C.nricti neriški SOČA «Poletni morilec*. arne barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Konjeniki», ameriški bar -ni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE »Grisonova tolpa*. amenSP brevni film ob 17.00 m 20.00 RENČE «Hudičeva brig: c'a», amen -k; barvni film ob 17.00 m 20.00. PRVAČINA »Sledovi črnolaske*. J£ goslovanski barvni Vilm ob D-20. uri. iy KANAL «Rektor v postelji*, dan barvni film ob 17.00 in 20.00. POTUJOČI KINO Grgar «KavW ' ameriški barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORlcl Danes ves dan in nonnči je dež'>m» lekarna D’Udine, Trg sv. Franci 4, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V lR2lClJ Danes ves dan in ponoči je dežur Trg repubnKe’ Ul. Seminario 3; Verdijev korzo Korzo Italija 217; Ul. S. Pellico Ul. Brigata Casale 3; Raštel 51; Ui' _______ _____ _______ ,____________ _____________________________ -~-c—- . Orzoni 44; Ul. G. Cesare 52; Ul. ^ nja še prehitro minil in novi prija- j ;n delavec Giovanni Valentinuzzi. I novembra 42; Ul. Cappuccini 2: s aj telji so se med seboj lepo poslovili ' študentka Franca Patrone in štu- drež (trg) 2; Ponte del Torrione DEŽURNE TRAFIKE 102; Zlata poroka v Jamljah V Jamljah na številki g# 17 je bilo v soboto, 2. junija jubilejno slavje. Na ta dan pred petdesetimi leta sta se poročila domačina Karel Semolič in Vik torija Bagon. Kot vsi Jameljci in Kraševci sta marala zakonca trdo delati, da sta lahko preživela družino, ki se je naglo večala. Imela sta pet sinov in eno hčerko, od katerih so danes štiri moški še živi. Sin Jožef je leta 1943 padel kot partizan pri Vrtojbi, ko mu je bilo komaj 19 let. Oče Semolič se je po prvi svetovni vojni ranil z razstrelivom, kljub temu pa je med narodnoosvobodilno borbo deloval kot aktiven terenec. Najprej je bil izvoljen za tajnika ja-meijskega osvobodilnega odbora, nato pa je postal tajnik Osvobodilne fronte, še danes skrbno hrani zapisnike sej in sezname pripadnikov OF v Jamljah. Od štirih sinov, ki so še živi, je Mario najbolj aktiven, saj je že več let občinski svetovalec v Doberdobu izvoljen na PROSVETNO DRUŠTVO «SOVODNJE» priredi v dneh 20., 21., 23., 24. in 25. junija TRADICIONALNI POLETNI PRAZNIK Sreda, 20. junija ob 20. uri: otvoritev; Četrtek, 21. junija ob 20. uri: nastop judoistov TD «Partizan» iz Nove Gorice; Sobota, 23. junija ob 21. uri: tekmovanje v briškoli in večer mladine; Nedelja, 24. junija ob 20. uri: nastop folklorne skupine iz Sovodenj in revija kotalkarjev ŠD «Pollet» z Opčin; Ponedeljek, 25. junija ob 21. uri: tradicionalna tekma v valčku. Vse dni PLES, igrala bosta ansambel «Galeb» iz Nove Gorice in Fantje iz Sovodenj. Vse dni bo RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE V bifeju bodo na voljo odlični čevapčiči, kranjske in domače klobase, odlično domače vino. listi Občinske enotnosti. V povojnih letih skromna kmetija ni nudila zadostnega zaslužka, zato je Šemnov oče (tako ga kličejo Jameljci po domače) začel prodajati vino, likerje in nealkoholne pijače. Ta posel še dandanes krati čas družini Semolič, ki je postala zopet maloštevilna, odkar so se vsi sinovi oženili izven domačije. V družini je ostal le še stric France, ki je letos aprila dopolni! 90 let. To pa še ne pomeni, da so Šimnovi sinovi pozabili na svoje starše, saj se skoro vsaki dan zberejo na domu. Posebno v soboto, 2. junija, ko so praznovali zlato poroko, so se zbrali vsi z nevestami in vnuki in slavljencema zaželeli še na mnoga leta zdravja in zadovoljstva. Tudi Primorski dnevnik želi svojemu nekdanjemu raznašalcu in zvestemu naročniku še obilo takih dni. Gergolet Janko Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da imajo še nekaj mest na razpolago za izlet v republiko San Marino, ki ga društvo organizira 8. julija. SPD priredi 24. junija enodnevni pohod na Trstelj za doraščajočo mladino, starše in druge člane. Prevoz z lastnimi sredstvi. V petek, 29. junija bo v okviru proslav kmečkih puntov vzpon s planine Razor na tolminski Kuk in Vogel. Za oba izleta velja prisotnost «Planinstvo in šport za vsakogar*. 15. julija bo vzpon na čemjalo (2344 m) nad Prevalskim sedlom (Nevejsko sedlo). Ul. B. Pavia 27; Ul. del Carso DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in Števerjarj dežura danes dr. Ezio Lautieri, V. Veneto 14; za Krmin in 9 , dr. Renato Godeas, Ul. Gorizia za Ronke dr. Giovanni Pella. 1 vored Serenissima. Predavanja V petek, 22. junija bo v pokra!} ski dvorani Korzo Italija 55 Pf00 vanje o mladoletnikih. Na Pre°aVrjt nju, ki se bo pričelo ob 17. bosta govorila občinski odbornik lio Tomassich in ravnatelj tržašk®: sodišča za mladoletnike dr. Ferruc Zanetti. Razna obvestila Pred kratkim so v Gorici upt3 ^ vili center deželne pedagogih’ bo imel svoj občni zbor 20. seP“e., bra letos v šolski dvorani ^eanfi, nega zavoda «G. Galilei*. Zbora * bodo lahko udeležile posamezne sebe, šole in društva. muiui—* V počastitev spomina pok. Inne cijančičeve darujeta Severina LJS, pin 1.000 lir in Smet Jožica Ljrtj lir za Slovensko planinsko v Gorici. . _a V počastitev spomina pokojn®® Cirila Budihne, dolgoletnega odb®' nika Podpornega društva za riško, daruje omenjeno drušP? 10.000 lir za Dijaški dom v Gor,O' Mali oglasi IsCEMO OSEBJE vešče konj za (f lo v kobilami. Možnost prenočiš^,' Telefonirati Circolo Ippico 21-17"' Trst. f SOŽALJE Slovensko planinsko društvo izreka svojemu odborniku Via3. Klemšeju globoko sožalje ob iitž®3 nepozabne matere. Odbor JBK*EWI mevmSe KULTURA 17. junija 1973 Akademiku profesorju Aliju Koširju v slovo 9. junija je zaključil svoje plodovito življenje upokojeni profesor histologije in embriologije na ljubljanski univerzi, akademik Alija Košir. Rojen je bil pred 82 leti v Tržiču. Gimnazijske študije je začel v Trstu, nadaljeval in zaključil pa v Gradcu, kamor je bil njegov oče, železničar, službeno Premeščen. Nato je študiral medicino na Dunaju in l. 1915 promoviral za doktorja vsega zdravilstva. Kot srednješolec in kot visokošolec pa se je vsako leto vračal za velike počitnice v Trst in bil zvest član akademskega društva «Balkan». Leta prve svetovne vojne je Prebil kot zdravnik v avstrijski mornarici. Po vojni se je nasta- o raku je l. 1965 prejel Kidričevo nagrado in štiri leta pozneje nagrado AVNOJ za svoje življenjsko delo. Decembra 1969 pa je bil promoviran za častnega doktorja ljubljanske univerze. Prof. Košir pa ni bil samo znanstvenik, temveč tudi naudušen za poljudnoznanstveno delo. Bil je izvrsten poljudnoznanstveni predavatelj in pisec poljudnoznanstvenih razprav. Močno se je zavzel za nastanek samostojnega «Prirodoslovnega društva» iz dotedanjega prirodoslovnega odseka Muzejskega društva. Deset let je predsedoval temu prekoristnemu društvu, ki širi ljubezen do narave in njenih pojavov med ljudstvom. Predsedoval mu je tudi v dnevih druge svetovne vojne, ko je društvo strogo izvajalo kulturni molk. Tedaj mu je dežela, kjer je bil Pil v Ljubljani in ob ustanovitvi rojen, izkazala svojo djubezem. slovenske univerze v Ljubljani l. 1919 je postal asistent na njenem Anatomskem inštitutu ter prevzel Predavanja in vaje histologije in Embriologije. L. 1921 je bil ustanovljen 1 samostojen inštitut za ti medicinski disciplini. L. 1923 je bil Košir imenovan za docenta in Prevzel vodstvo tega inštituta. L. 1935 je bil imenovan za izrednega •n dve leti nato za rednega profesorja. Na tem mestu je uspešno deloval do svoje upokojitve l. 1961. Skozi njegovo šolo je šla dolga vrsta sedanjih slovenskih zdravnikov in njegova zasluga je, da je mštitut za histologijo v Ljubljani dosegel tako visoko raven. 0-sebno se je močno odlikoval po svojih poskusih z belimi miškami Pa tumorjih. . Košir pa ni bil samo dober u-citelj, temveč tudi vzoren predavatelj, ki je veliko skrb in ljubezen posvetil slovenskemu izra-lP slovenskemu strokoi nem a izra-soslovju. Za svoje učiteljsko in Znanstvene delo je dosegel zaslužno priznanje. L. 1955 je imenu-Pan za rednega člana Slovenske a-hademije znanosti in umetnosti. .11 je član medicinskega oddelka f1 predsednik celotne terminološka komisije. Za svoje raziskave Konfinirala ga je v Gonnarsu, kjer se je nalezel težke bolezni, katere posledice je verjet o občutil do svoje smrti. Profesor Košir se je bil skupaj z dvema svojima tovarišema iz tržaških gimnazijskih in dunajskih visokošolskih let, z biologom Ludvikom Kuščerjem in fizikom Lavo Čermeljem, v krogu drugih somišljenikov zavzel za ustanovitev poljudnoznanstvenega mesečnika, ki si je nadel imel «Proteus» in ki je te dni zaključil svoj 35. letnik. Bil je njegov soustanovitelj, v prvih letih duša njegove uprave, njegov stalni sotrudnik, več let član njegovega uredniškega odbora, in ga prve mesece po drugi svetovni vojni, ko se ni še vrnil njegov prejšnji urednik, tudi urejeval. Tedaj je bilo vse tako delo samo za «božji lom. Prirodoslovno društvo mu je izrazilo svojo hvaležnost s tem, da ga je imenovalo za svojega častnega člana. Njegovo ime pa bo ostalo v trajnem spominu njegovih slušateljev, bralcev «Proteusa», prijateljev naravoslovnih ved in ne nazadnje njegovih tovarišev iz tržaških let. Slava njegovemu spominu! Lavo Čermelj V sredo je v občinski galeriji odprl razstavo naš tržaški slikar Avrelij lukežič. Kakor vidimo, je razstava že ob otvoritvi vzbudila veliko zanimanja, kar je povsem razumljivo, saj spada Lukežič med zelo znana imena Mednarodni festival komorne opere in baleta «Annale 73» v Osijeku Lep delež obeh slovenskih opernih hiš - Največji umetniški dosežek mariborske Opere Pisati o vzponu nekega festivala je največja radost poročevalca. Toliko večjega pomena je, če prihaja razveseljiva novica iz slavonske metropole Osijeka z bogato gledališko tradicijo, ki je bil letos že četrtič zapored organizator in gostitelj mednarodnega Annala komorne opere in baleta. Velika zagnanost in požrtvovalnost osijeških opernih entuziastov odlikujeta prireditelje pod vodstvom neumornega umetniškega vodje Željka Milera in predsednika organizacijskega odbora Ivana Božiča. Za uspešnost izvedbe Annala je treba še posebej poudariti mecenstvo Kemijskega kombinata Saponije ,ki že vsa leta finančno podpira to edinstveno manifesta cijo, poznano ne samo pri nas temveč že v Evropi. Osiješki Annale v mnogočem pripomore k razvoju sodobne opere, ki se vsebolj približuje modernemu glasbenemu gledališču. To pričajo iz leta v leto predstave povabljenih opernih in baletnih ansamblov iz domačih hiš in inozemstva. Letošnji festival je po mnenju opernih strokovnjakov, kritikov in rednih obiskovalcev vsakoletnega Annala še posebno napredoval, saj je po kvaliteti prekosil vse dosedanje. V rednem programu se je zvrstilo šest opernih gledališč iz Beograda, Ljubljane, Skopja, Splita, Osijeka in Maribora ter dva inozemska iz Poljske in Belgije. Prvikrat pa se je letos zgodilo, da sta se na Annalu predstavili kar obe slovenski operni hiši z umetniško zmogljivostjo v žanru komornega izvajanja in obe navda šili razvajeno osiješko gledališko občinstvo, ki se mu je pridružilo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiriiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiviiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu DVODNEVNO POSVETOVANJE ZALOŽNIKOV V SARAJEVU Napori za ponoven razmah založništva v Jugoslaviji Analizo položaja jo podal Ivan Bratko - Predstavnik Založništva tržaškega tiska o važni posredovalni vlogi kulturnih dobrin med jugoslovanskim in italijanskim svetom Detajl Lukežičeve kraške krajine V torek in sredo je bilo v Sarajevu dvodnevno posvetovanje o družbenem položaju knjige in založniške dejavnosti, ki ga je pripavilo združenje založnikov in knjigarnarjev Jugoslavije. Posvetovanja to pot ni bilo namenjeno zgolj reševanju ozkih konkretnih vprašanj, marveč je imelo širši in predvsem politični značaj: na njem se je govorilo o problematiki knjige v jugoslovanski družbi nasploh in še posebno založniške dejavnosti, udeležila pa sta se ga tudi predstavnika Založništva tržaškega tiska. Uvodni referat je imel predsednik združenja Ivan Bratko, ki je izčrpno analiziral trenutno stanje knjige v Jugoslaviji. Poudaril je, da se akcije, ki so se začele v letu knjige 1972, nadaljujejo tudi v tem letu. «PosIanica knjiga« in geslo «Knjiga za vsakogar«, razglašeni v mednarodnem letu knjige;’ imata posebnen pomen tudi za jugoslovansko samoupravno družbo, ki si prizadeva, da bi čimprej učinkovito in čimbolj množično približala knjigo najširšim družbenim slojem. Po številu knjig je Jugoslavija na ravni ""■niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMHi...iiiiiiiiimiiiiiiiiNiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiuimi«iii...n Qg ODPRTJU RAZSTAVE V GRADU KROMBERK RAFKO TERPIN - MODERNI SLIKAR STAREGA RUDARSKEGA MESTA OB IDRIJI V slovensko likovnost je vnesel svet, ki sta ga v lepota ovekovečila France Bevk in Ciril Kosmač slovji ^.krog mladih in starejših sli-Primorcev z obeh strani l;eie. ki vnašajo v slovensko sli-rstvo marsikaj izvirnega in no-j.e°a. spada tudi 29-leinl Rafko I£?Pin, rojen Idričan, ki sedaj de-kot profesor likovnega pon-na dh (1970, 1972 in 1973), je dri1 prva razstava zunaj Idrije ffita šele 7. 6. 1973. V okviru so-j^°vanja med Goriškim muzejem „ Galerijo Idrija bo razstava ko-meseca prenesena še v Tol-in upati je, da bo na Primor-Uih,rn v prihodnosti še več skup-§} nastopov. Prav zato so prire-dali pomemben poudarek TJhu razveseljivemu kidturnemu je®°dfcu tudi na ta način, da se 0f novogoriškemu občinstvu na ^?0ritni predstavil s tremi pes-tudi idrijski moški komorni „ ki ga vodi Ivan Rijavec in katerem poje tudi slikar Terpin. ju Terpinovem slikarskem delu tl_, v Naših razgledih napisal L^aj posrečenih oznak nekdanji jgffos Goriškega muzeja Peter iZfčič, ki je sodeloval tudi pri l°Qu - vabilu in je goste vodil razstavi. [Jto otvoritvi v kromberškem ; ®du, ki je bila zares domača fo,. Vendar slovesna (prisotni so Uidi nekateri gostje iz Trsta j Gorice), pa je mladega slikar-Predstavil njegov rojak To-U*2 Pavšič. Ko je prisotnim v j^kih besedah predstavil Idri-& (kjer je delovala ali pa štu-lZa!a cela vrsta pomembnih sli-i?riev), to «avtonomno kulturno JFdišče med primorskimi gorami je o slikarju in razstavi r tol tole: «čeprav je pričujoča ^žtava po tematiki predvsem i-djsfca, mestna in predmestna, je gIrebno vedeti, da je ta motivi-ena stran njegovega zani-in doživljanja, enako po- memben del v njegovem ustvarjanju je namreč tudi svojevrstna in sugestivna pokrajina strmih oblastih gričev, temnih kotanj in sončnih senožeti tisti grapasto razdrobljeni svet v porečju Idrijce od Vojskega do šentviške gore, ki jih nas slikar dojema podobno, kot sta ga v slovensko leposlovje sporočila France Bevk in Ciril Kosmač. Terpin je kot slikar ostal zvest svojim otroškim spominom na stare idrijske hiše, na ulice in predmestja, ki se stiskajo v grape med bregove, hkrati pa je široko odprt za tokove sedanjosti, za občutja in vrednotenja sodobnega človeka, ki sicer zadržuje svoje spomine, a se že staplja s sedanjostjo in vstopa v prihodnost. Kakršnekoli že umetniške poti bo naš prijatelj slikar ubral v prihodnje, eno je gotovo, prepričani smo namreč, da je R- Terpi-nu uspelo v enem samem iskrenem, a drztiem zamahu združiti nasprotujoče si stvari, tako da v njegovem delu, ki lahko rečemo da je moderno, diha prastara preteklost hkrati ob težnji sodobnika, da bi celotno dojel v barvah in obliki izraženo to, ker še ni bilo v sliki povedano, a je tako naše, da smo bogato potešeni, ker je nekdo to znal sporočiti vidnemu dojetju, in to na tako svojstven in optimističen način. Terpinovo naslanjanje na tisti svet, ki ga je vsak dan doživljal in ga pozna do tenčin, pri njem ne more bili snobistično spogledovanje za u-činki ob slikarsko še ne odkriti pokrajini ali posebni idrijski arhitekturi, ampak je pogoj za bivanje njegove izvirne osebnosti In tudi naslov, ki si ga je izbral «rovtarski in akademski slikan, čeprav je sam vendarle mestni človek (po stari materi izvira njegov rod s Cerkljanskega), je programalična opredelitev, hkrati pa iskrena izpoved človeka, ki'z vseh strani doživlja izginjajoči ali vsaj spreminjajoči se stari svet idrijske okolice in Cerkljanskega, ki bo sociološkim spremembam večno kazal svoj nezamenljivi zunanji relief». T. P. revije • Izšla je 8. številka mladinske revije «Galeb», ki je z njo tudi zaključila svoj 19. letnik, številka je obsežnejša od prejšnjih. Kar sedem strani so izpolnili njeni mladi prijatelji iz slovenskih osnovnih šol. • Prejeli smo 5. številko «Knjige», ki prinaša knjižne novosti na slovenskem trgu, knjižne napovedi in zapise o delu slovenskih založb. srednje dežele, toda to število se zadržuje na približno isti ravni že celo desetletje, kar nikakor ni razveseljiv podatek. Po vzponu v letih od 1960 do 1965, ko se je proizvodnja knjig podvojila glede na prejšnje obdobje, je namreč začela stagnacija, čeprav je tudi res, da se je v tem času izboljšala kvaliteta izdaj. Nato je Ivan Bratko govoril o problematiki plasmaja knjige na trgu, njenem družbenem položaju in vlogi ter o idejno pobtičnih vprašanjih v založniški dejavnosti. Da bi napredna založniška politika dobila večje razsežnosti, je potrebno združevanje vseh njenih sil v okviru vse države hkrati pa je potrebna tudi večja pomoč družbe. «če bomo združili naša prizadevanja,« je dejal Ivan Brati«), «lahko pričakujemo, da bo to začetek novega razmaha založniške dejavnosti v smeri, ki bo podprla naš splošni socialistični razvoj tudi v idejnem in političnemu smislu in vplivala na čedalje bolj intenzivno kulturno in strokovno izobraževanje. V naslednjem petletnem načrtu bi lahko število izdanih knjig povečali predvidoma tudi do 50 odstotkov. To pa bi pomenilo, da bi letno tiskali več kot 4 knjige na prebivalca.« Sledilo je šest koreferatov in izredno živahna razprava. Iz razprave je bila jasna splošna želja, da bi se povečal družbeni vpliv na založniško dejavnost, ki naj bd s tem dosegla večji pomen v samoupravni družbi. To naj bi dosegli z doslednim uresničevanjem dopolnil, s samoupravnimi in zakonskimi akti pa tudi s popolno javnostjo dela in družbeno odgovornostjo tako kolektivnih organov kot posameznikov. V razpravi so sodelovali številni vidni politični delavci, med njimi tudi član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Todo Kurtovič. Kurtovič je analiziral vrsto idejnopolitičnih problemov, pred katerimi se v trenutni fazi razvoja jugoslovanske družbe nahajajo tudi založniki. Posvetovanju je prinesel pozdrav Založništva tržaškega tiska direktor Silvij Tavčar. Izrazil je prepričanje, da smo zamejski Slovenci tudi na tem področju živo in dejavno prisotni v organizmu matičnega naroda, in našo željo, da bi bili v tem pogledu slovensko in jugosovansko okno na_ Zahodno Evropo. Opisal je založniško dejavnost Slovencev v zamejstvu, bogastvo našega periodičnega tiska in njegovo globoko povezanost z življenjskimi pogoji Slovencev v Italiji. Potem ko je govoril o naših izdajah in njihovem pomenu povezovanja zamejskega sloven- skega sveta, matične domovine in celotne italijanske sfere, je zaklju-čil: «Ustvarjalno6t na eni ali na drugi strani meje naj se svobodno pretaka in ustvarja enotni kulturni prostor, ki naj izpriča povezanost naše narodnostne skupnosti z matičnim narodom in potrjuje načelo, da kultura ne pozna meja. Zato si prizadevano postati polnokrvni člen jugoslovanskega založništva. Želimo pa se funkcionalno vključiti v njegove mehanizme tudi zaradi pomembnega poslanstva, ki smo si ga zadali: posredovati med slovenskim in splošno jugoslovanskim svetom na eni strani in italijansko družbo na drugi čim več ustvarjalnih in kulturnih dobrin«. Dolg aplavz je pokazal, kako živo čutijo problem naše manjšine v vseh krogih jugoslovanske dru-žbe. Za zaključek so založniki sprejeli vrsto sklepov, ki naj v prihodnje usmerjajo njihovo dejavnost. Miroslav Košuta PRIZNANJE ZA TEKST NAGRAJENE POPEVKE Na letošnjem festivalu «Slovenska popevka« je dobila prvo nagrado pesem Jožeta Privška, za katero je besedilo napisal Miroslav Košuta. Obenem, ko smo mu k priznanju čestitali, smo ga tudi zaprosili, naj nas z nekaj besedami seznani z vsebino pesmi in kako je nastala: Jože Privšek, s katerim sva že stara sodelavca, ni uglasbil moje pesmi, pac pa je zložil glasbo in me prosil, da napišem primemo besedilo. To pa je bilo tudi prvo besedilo, s katerim sem se po triletnem premoru vrnil k popevki. Glasba je bila odlična in želel sem napisali enakovreden, globok in angažiran tekst za moški glas. Tako je nastala pesem o človeku, ki ga je življenje povozilo, baje pa je bila preveč pesimistična in zato sem napisal nov, preprostejši tekst, to pot za žensko: «Zato sem noro te ljubila». V njem je še zmeraj precej grenkobe, ker tako pač slišim Privškovo skladbo, govori pa o mladi ženski, mučnih urah noči in praznega življenja, njeni težki mladosti (Vidim dom, kup otrok, mati sredi njih pa praznih rok...), bojazni, da ne bi ponovila bridke izkušnje svoje matere in iskanju zavetja v nori ljubezni, ki pa nujno enkrat mine. Zanima nas od kdaj se kot pesnik ukvarjaš tudi s pisanjem besedil za popevke in zakaj? Prvič sem se v tem pregrešil menda pred kakimi osmimi leti, iz golega veselja in potrebe: potrebe RTV Ljubljana, ki je hotela dvigniti raven popevkarskih besedil, in osebne finančne stiske. V tistih letih se je lotila popevk vrsta pesnikov in pisateljev: Taufer, Rozman, Grafenauer, Budauova, Šoemen, Makarovičeva in predvsem seveda Gregor Strniša, ki je s svojimi pesmimi odločilno vplival na podobo nove slovenske popevke. To pa menda ni tvoja prva nagrada na tem festivalu, kajne? Res je, izmed prvih nagrad je to že četrta: leta 1967 sem bil prvič med zmagovalci z Mojmirom Šepetom in pesmijo (Vzameš me v roke», leta 1969, ko sta bili podeljeni dve prvi nagradi, je strokovna žirija prisodila zmago Šepetu za pesem z mojim besedilom «Zakaj moj dom«, hkrati pa sta si po žiriji občinstva delili prvo mesto To-zonova «Neizpeta melodija» in Privškova «Maček v Žaklju«, za katero sem prav tako napisal besedilo jaz. S Privškom sva takrat prejela se drugo nagrado strokovne žirije za «Zlati prah v očeh», ki mi je prinesla tudi nagrado za najboljši tekst. V čem je razlika med besedilom za popevko in pravo intimno pesniško izpovedjo? Ta sta dve povsem različni stvari. Lirika sodi v sfero umetnosti, popevka pa je predvsem obrt, vezana na potrošnjo. Res pa je, da imamo med obrtniki včasih tudi prave mojstre svojega poklica in med njimi je nedvomno tudi Jože Privšek. iiiiiiiiiiinimiiiNmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiumiiiainuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimmiiimiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiriiiiiiiiiiiiia SESTALI SE BODO 12. JULIJA T. L. V TOLMINU Petdeseta obletnica velike mature absolventov tolminskega učiteljišča Trnova pot slovenskih učiteljev v času fašizma Leta 1923 je bila prva in zadnja slovenska matura tolminskega u-čiteljišča. V praksi pa niti ne, kajti petje, violino, klavir, telovadbo in kmetijstvo so poučevali in izpraševali italijanski profesorji, ki slovenščine niso nič znali. Od 52 maturantov jih živi še 37, del teh v Italiji. Letos praznujejo 50-letnico mature. Na srečanje, ki bo v Tolminu 12. julija 1973, so povabili vse učitelje, ki so obiskovali tolminsko učiteljišče v dobi njegovega obstoja in one, ki so zaradi prve svetovne vojne morali maturirati in polagati druge izpite na tej šoli v letih 1919-22. Učiteljišče so okupacijske oblasti premestile že leta 1919 iz Gorice v Tolmin, s čimer se je zgodila velika krivica dijakom in sploh slovenski narodni manjšini. Vodstvo, uradovanje, žigi in del Slika predstavlja žabiška dekleta s tremi dijakinjami učiteljišča. Četrta od leve spredaj je Marija Ažman, v zadnji vrsti od leve je prva Iva Gruden, četrta Anica Frankovič. V Žabčah so vodile dramski, pevski in krožek za ročna dela. pouka so bili v italijanščini. Pa še ni bilo dovolj. Po manj ko šestih letih je bilo s 1. oktobrom 1925 ukinjeno, a v zadnjih treh razredih, ki so postopoma odpadli, je bil pouk v italijanščini. Krivičnost, nasilje, uzakonjeno poitali jančevanje ni oviralo mladinskega poleta dijakov. Ustanavljali so di jaške krožke z rednimi predavanji, lastno glasilo, prirejali so veselice, po vaseh so učili igre in petje ter organizirali vaške mladinske krožke, da so budili mladino k odporu. Osnovnošolskim o-trokom so razdeljevali abecednike «Prve korake« in prirejali dekliške tečaje za poučevanje slovenščine doma. Policijsko zasledovanje, grožnje in prepoved krožkov so učiteljiščnike usmerili v tajno delo. Orožniki so skoraj zalotili v Zatolminu učiteljiščnika Srečka Logarja iz Idrije pri poučevanju otrok. Daši ni bilo konkretnih dokazov, je bil Logar 20. maja 1926 izključen iz učiteljišča in iz vseh srednjih šol v Italiji, še pred njim sta bila izključena učiteljiščnika Franc Fortunat iz Volč in Meri Skalin iz Kobarida. Dijaki tolminskega učiteljišča so imeli kulturni krožek pri Vrtovcu v pritličju. Bil je dovoljen in pod kontrolo orožniškega častnika. Dijaki so se učili iger, petja in recitacij. Prirejali so veselice. Predavatelji so prihajali tudi iz Gorice in Trsta. Učili so igre in petje v nekaterih bližnjih vaseh. Ohranile so se fotografije i-ger «Na visokem« in «Trije ptički«, ki so jih predvajali leta 1926 v Žabčah. Ko je oblast prepovedala krožek, je ta tajno deloval v Klancu pri Slavici Lenar. Pri njej so stanovali djiaki, zato je bilo manj sumljivo. Policija ga ni odkrila. Zadnji predsednik še dovoljenega KKD je bil Srečko Logar, ki je še vodil tajni krožek do svoje izključitve iz učiteljišča. Tako so v napetem vzdušju naglo minevala lepa mlada leta dijakom med tolminskimi hribi, leta lepih načrtov in upov, da v najboljši pripravljenosti začnejo delati za svoje zatirano ljudstvo. Toda sledila so leta poniževanja, preganjanja, trpljenja in bede. Po prvi maturi leta 1923 so morali dijaki naslednjih razredov polagati zrelostni izpit v italijanščini pred posebno komisijo v oddaljenem Vidmu. Začela se je trnova pot hlapcev Jernejev. Kako se je večal politični pritisk na slovenske dijake, ki niso klonili, da bi postali izdajalci in slepo orodje za poitalijančevanje lastnega ljudstva, zgovorno pričajo sledeči primeri. Od 52 v letu 1923 se je njihovo število skrčilo v zadnjem razredu 1928 na 15 dijakov. Pri zrelostnem izpitu leta 1925 je izdelalo 18 od 45 prijavljenih. V naslednjem letu 1926 pa od 48 le 8 bi še od teh sta dva dijaka v drugič delala maturo. Kljub razočaranju so dijaki žilavo vztrajali in je pretežna večina pri ponovnih izpitih uspela. Tegob ni bilo konec. Fašizem je pregnal vse do zadnjega s primorske zemlje. Rednega življenja in možnosti ustvariti si lepo družinsko življenje ni imel nihče. Sila za golo življenje jih je razgnala po svetu. Trpeli so in zgodaj umirali. Učiteljica An-drijana Fili iz Tolmina je umrla na daljnem jugu v malaričnem podnebju. Podobna usoda je doletela Anico Rutar iz Čadrga, ki je zbolela v južni Italiji. Vrsta žrtev fašističnega preganjanja slovenskih učiteljev je precej dolga. Krivica, ki jo je fašizem zagrešil nad njimi in primorskimi Slovenci, ne bo nikoli popravljena. Na srečanju v Tolminu bodo o-bujali spomine na prijetne in neprijetne dni pred pol stoletjem, zato bo za vse udeležence lepo doživetje. Tone Rutar mnogo ljubiteljev operne umetnosti iz drugih mest in republik. Prav ta prisotnost dokazuje kako se je glas o Annalu razširil po Jugoslaviji, kateremu so prisluhnili tudi že mnogi obiskovalci iz inozemstva. Tudi letos je organizator Annala Hrvatsko narodno kazalište v Osijeku presenetil z novostjo na umetniškem polju, česar se kot eno redkih manjših gledališč v Jugoslavi ji poslužuje že vsa leta. Annale 73 so po utišanju slavnostnih fanfar odprli s svečano predstavo Verdijeve, pri nas nepoznane opere Devica Orleanska, ki je tokrat doživela prvo izvedbo v Jugoslaviji. Ne glede, da je uvrstitev o-pere izstopala iz okvira komornega značaja, kateremu je festival sicer posvečen, je treba poudariti, da je bilo delo prijetno odkritje za domače občinstvo in za slavnostno otvoritev in kljub svoji ne-komornosti in dramaturški ohlapnosti izredno privlačno. Zlasti Se, ker se je osiješka Opera potrudila predstaviti delo kar najbolj verodostojno v okviru iznajdljive stilizirane scene Karla Klemenčiča, v kateri je režiserka Nada Murato-va s svojo znano kultiviranostjo pridala dih davnine s prefinjenimi sodobnimi režijskimi prijemi. Vse to se je zlasti izrazilo v izredno lepo komponiranih mizanscenskih oblikovanjih zbora, ki je siceršnji njegovi statičnosti z iznajdljivimi občasnimi premiki doprinesla potrebno dinamičnost. Dirigent An-tun Petrušič, ki ima največ zaslug, da je bila opera prvič izvedena v Jugoslaviji, je z zanesljivo umetniško pronicljivostjo vodil orkester. Na mnogih mestih je odkril presenetljive kompozicijske odtenke, ki jih doslej v nam znanih Verdijevih operah še nismo zasledili. Glavni solisti so imeli izredno težko nalogo oživiti like, ri po svoji strukturi zahtevajo izredne pevske zmogljivosti, saj jim je Verdi dal neobičajno širok obseg s težkimi vokalnimi bravurami. Približali so se jim vsi protagonisti po svojih zmogljivostih, še najbolj je reševala nemajhne vokalne pasti nosilka glavne vloge Štefica Petrušič, ki za to vlogo zahteva tako dramsko kot koloraturno kantileno. Z lepim čistim tonom in kultiviranim petjem je zadostila z lepim fraziranjem zlasti v umirjenih prizorih, kjer ni bilo treba prenate-zati glasu zaradi gostote orkestra. Z lepim sonornim glasom se ji je pridružil bariton Franc Puhar in uspešno opravil svojo nelahko pevsko in igralsko nalogo, dočim je, sicer vselej korektni muzikalni pevec Marijan Bručič tokrat bil očitno indisponiran. Sicer pa je bilo pri vseh sodelujočih čutiti nekakšno utrujenost, ki pa je opravičljiva pri študiju novih odkritij. Vsekakor pomeni uprizoritev Verdijeve opere Devica Orleanska uspešen podvig osiješke Opere, ki vselej preseneti javnost z neobičajno novostjo na opernem odru. Veliko umetniško doživetje je bila čudovita predstava Brittnove o-pere Lukrecija v odlični izvedbi opernega ansambla Narodnega po-zorišta iz Beograda. Sodobna opera, v kateri se povezujejo moderni elementi z vsebino iz davnine je bila mojstrsko pričarana z vsemi komponentami sodobnega glasbenega gledališča. V izvrstni scenografiji Miomira Deniča ni v prekrasnih kostumih iz rimske ere Božane Jovanovič, v iznajdljivi in dovršeno zniansirani režiji Mlade na Sabljiča, so nastopili pevci sonornih glasov Krsta Krstič, Beii-zar Maksimovič, Živan Saraman-dič, pevki Tatjana Slastjenko, Olga Djokič ter korusa Slavka Popoviča in Drago Starc z odlično interpretko Bredo Kalef v naslovni vlogi, ki je pevsko in igralsko podala nepozaben lik Lukrecije. Pod vodstvom tenkočutnega dirigenta velikih izraznih sposobnosti Bori-slava Paščana, ki je s prefinjeno muzikalnostjo vodil precizno muzicirajoč mali komorni orkester in pevce na odru, je do potankosti umetniško navdahnjena predstava navdušila gledalce. Bil je v resnici izreden umetniški dosežek, ki je izredno povzdignil festivalsko razpoloženje. Naslednji večer je vzbudila vsesplošno presenečenje odlična uprizoritev, kot so se o predstavi izrazili jugoslovanski kritiki, Orffove Premetenke v predstavitvi Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Izredno izenačena in idrsko duhovito predstavljena je dokazala, da tudi operne hiše iz manjših krajev lahko prispevajo znaten umetniški delež k razvoju jugoslovanske operne umetnosti, že sam pristop k delu, saj je bil oder z odlično scenografijo Jožeta Polajnka takorekoč povezan z dvorano in ložami, iz katerih so nastopali in odhajali pevci med občinstvo, je obeležil nenavadno operno predstavo, v kateri so nastopajoči v izvrstno zasnovanih kostumih Vlaste Hegedušičeve s svojo prešernostjo in razigrano igro z zametki komedijantov commedie deli arte in elizabetinskega teatra v smislu tako imenovanega totalnega gledališča. Pod odličnim dirigentskim vodstvom Borisa Švare, ki je dajal ton izvrstno muzicirajočemu orkestru in precizno vodil pevce na odru, ki so navdušili zlasti v samostojnih vokalnih točkah starodavnih vagabundskih napevov, se je razvijala predstava v spektaklu modernega glasbenega Emil Frelih (Nadaljevanje na 6. strani) NEDELJA, 17. JUNIJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Bachovi korali; 11.15 H. Malota - M. Kalan; Brez doma; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Melodije; 13.30 Glasba po željah; 15.45 C. Bamard; «Upor Lafrasa Verweya», drama; 17.15 Glasbeni cocktail; 17.40 Koncert; 18.25 Zgodovina ital. popevke; 19.00 Glasba in šport; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. TRST 9.00 Kronike; 11.00 Narodni motivi; 14.00 Na športnih igriščih. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Plesna glasba; 10.30 Oktet «Dom Frontiere»; 11.15 Koncert; 11.45 Orkester Henke; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Popevke; 15.30 Orkester Nero; 15.45 Plošče; 17.30 Pesem sledi pesmi; 18.00 Orkestri lahke glasbe; 18.35 Glasba po željah; 19.45 Domače pesmi in melodije; 20.00 Prenos RL; 21.00 Glasba; 21.40 Parada orkestrov; 22.00 Športna nedelja; 22.15 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba, 3 00 Godala; 10.15 Pesem pod senčnikom; 11 35 Roditeljski krožek; 14.00 Vrstijo se pesmi; 15.45 Popoldne z Mino; 17.05 Glasbeni variete; 18.00 Nedeljski koncert; t9.0'J Glasba in šport; 20.25 A. Dumas. «Ascanio*; 21 05 Jonesov orkester; 21.35 Kvartet; 22.20 «Andata e ritorno». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Plošča za poletje; 12.00 Športna prognoza; 13.00 Kvizi; 13.35 «Alto gradimento»; 14.00 Pisana glasba; 15.35 Plošče; 17.00 Ital. folk glasba; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Opravljivci; 20.10 «Andata e ritorno»; 20.50 Operni svet; 21.40 Opereta; 22.10 Plošče III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.30 Balet; 12.15 Koncert; 14.00 Čelist P. Casals; 15.30 A. Adamov: «Ping-pong»; 18.30 Gregorijansko petje; 19.15 Koncert; 20.45 Ital. pesniki. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 F. Rudolf: «Princ in ovce» — igra za otroke; 9.50 Skladbe za mladino; 10.05 Koncert; 11.05 Še pomnite, tovariši... — S. Petelin - Vojko: Ustanovitev prve brigade na Primorskem; 11.25 Pesmi boja; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Slov. ansambli zabavne glasbe; 15.30 B. Traven: Pasja kupčija — humoreska; 16.05 Operne melodije; 17.00 A. France; Skrivnostni Putois — radijska igra; 17.35 Melodije; 17.50 Športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Plesni orkester; 23.40 Vedre note; 00.05 A. Vuletič: Pesmi; ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Ob 12. uri; 12.30 Obed v studiu 7; 13.30 Dnevnik; 16.00 75 let ital. nogometa; 17.00 Program za mladino; 18.00 Dnevnik; 18.10 Zadnjih 100 sekund; 19.20 Nogometna tekma; 20.30 Dnevnik; 21.00 ESP; 22.20 Športna nedelja. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Variete; 22.30 Portret avtorja: Morandi. PONEDELJEK, 18. JUNIJA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Koncert; 18.55 Zvoki in glasovi; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Tradicije in folklora; 16.20 Simf. koncert; KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester La Blank; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Glasbena galerija; 15.45 Plošče; 17.40 Orkester; 18.00 Ansambli in pevci; 18.45 Športni pregled; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Operna glasba; 23.00 Popevke; 23.35 Godalni kvartet. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Četrti program; 13.20 Hit parade; 14.00 Itai. popevke; 15.10 Pesmi za mladino; 19.10 Sindikalno ekonomska panorama; 20.20 Neapeljski koncert, 21.50 Literarni pregled; 22.20 «An-data e ritorno». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Poje Frank Sinatra; 8.54 Melodrama; 9.50 Magazu: «L’ombra che cammina»; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Special: Buzzanca; 12.40 «Alto gradimen-to»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.0C Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 «Andata e ritorno»; 20.50 Plošče; 22.43 Nadaljevanka «Zločin in kazen*. Ul. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Albinonije-ve skladbe; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Busoni in Šostakovič; 14.30 Zborovska glasba; 15.55 Puccinijeva «Le Villi»; 18.30 Sličice iz Francije; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 Glasbeni dnevi 72; 21.30 B. Brecht: «Tamburi nella notte». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pravljice in zgodbe; 10.20 Pojemo za vas, otroci!; 10.40 Veliki orkestri; 11.20 Za vsakogar ne kaj; 12.20 Z nami na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Komorni zbor iz Celja; 16.40 Gregorc: Simfoniet-ta; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Zvoki in barve; 18.10 Zveneča imena; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Pihalne godbe; 19.45 Kulturni vodnik; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Trio Avgusta Stanka; 21.00 Operni koncert; 22.30 Tipke in godala; 23.15 Zaplešite z nami; 00.05 A. Mer-molja: Rdeče krilo; ITAL TELEVIZIJA 12.30 Monografije; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za otroke; 17.30 Dnevnik; 17 45 Program za mladino; 18.15 TV film; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Življenje v Veliki Britaniji; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «11 barone*; 23.00 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Eno uro z Eugeniom Carmijem; 22.20 Simf. koncert. JUG. TELEVIZIJA OD 17. DO 23. JUNIJA 1973 NEDELJA, 17. junija 9.45 Neznani leteči predmeti; 10.35 Po domače; 11.10 Kmetijska oddaja; 12.00 Otroška matineja; 12.55, 19.15, 21.00, 23.20 Poročila; 13.00 TV kažipot; 16.10 Po domače; 16.40 Za konec tedna; 17.00 Atletski finale za pokal Jugoslavije; 19.30 Južno od St. Louisa - film; 20.45 Barvna risanka - Kalimero; 21.35 V gosteh pri orkestru; 22.35 Stare melodije; 22.50 Športni pregled. KOPRSKA BARVNA TV 15.00 Motociklistične dirke za nagrado Jugoslavije; 17.00 Lahka atletika, prenos iz Beograda; 20.45 Risani film «Robot»; 21.15 Inf. oddaja; 21.30 Film «Princ študent*; 23.00 Zabavnoglasbena oddaja. PONEDELJEK, 18. junija 18.45 F. Puntar: Stol pod potico; 19.00 Risanke; 19.10 Obzornik; 19.25 Pustite jih živeti - film; 20.00 Mladi za mlade; 20.45 Barvna risanka - Kalimero; 21.00 , 23.25 TV dnev-pik; 21.35 S. Kolar: Nora hiša -drama; 22.35 Po sledeh napredka. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Zabavno glasbena oddaja; 22.00 Znanstvena fantastika; 22.30 «Potujoča večerja*. TOREK, 19. junija 18.45 Kdo je napravil Vidku srajčico; 19.00 Risanka; 19.10 Obzornik; 19.25 Zbor «Franc Zgonik* iz Branika; 20.00 Divje rastline v prehrani; 20.20 S kamero po svetu: Peru, dežela Inkov; 20.45 Barvna risanka - Kalimero; 20.50 Cikcak; 21.00, 23.15 TV dnevnik; 21.35 Diagonale; 22.25 L. N. Tolstoj: Vojna in mir. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila Dragi lažnjivci; 22.00 Film «Na prstih*. SREDA, 20. junija 18.40 Mačkon in njegov trop; 19.10 Obzornik; 19.25 Od filma do filma; 19.45 Plavanje: Crawl; 20.10 Mozaik; 20.15 Prijatelj glasbe; 20.45 Barvna risanka - Kalimero; 21.00, 23.10 TV dnevnik; 20.35 Finski film - Ana; 21.55 Likovni nokturno: Jože Spacal. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Nadaljevanka «Saga o Forsytih»: 22.40 Operacija Vis Koma. ČETRTEK, 21. junija 18.45 Veliki in majhni; 19.15 Obzornik; 19.30 Na sporedu je nemi film; 19.55 Neznani leteči predmeti; 20.45 Barvna risanka - Kalimero; 21.00, 23.30 TV dnevnik; 21.25 Kam na oddih; 21.40 četrtkovi razgledi; 22.30 A. P. Čehov: Moje življenje. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Igre brez meja; 23.00 Ljubili smo svoj narod. PETEK, 22. junija 18.40 Kuhinja pri violinskem ključu; 19.15 Obzornik; 19.30 Risanka; 19.40 Vprežna vozila v prometu; 19.50 Za boljši jezik; 20.00 400 let Slov. glasbe: Lojze Lebič; 20.45 Barvna risanka — Kalimero; 21.00 in 22.55 TV dnevnik; 21.35 J. Havliček «Petro-lejka»; 23.30 XXI. stoletje — film. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Film: «Karenov glas*; 22.20 Več kot 12 stolov; 22.30 Ansambel P. Kosca. SOBOTA, 23. junija 17.30 Svetovno prvenstvo v kajaku na divjih vodah; 19.00 Obzornik; 19.20 Hejho, Eči — film; 20.45 Barvana risanka — Kalimero; 21.00 in 22.55 TV dnevnik; 21.30 Zabava vas Elton Jones; 22.20 Junaki cirkuške arene: 22.45 Šerif v New Yorku — film; 23.35 TV kažipot. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Nastopa «Opti trio*; 21.15 Poročila; 21.30 Zakon Zahoda —• film: 22.20 Ravelov «Deček in Čini* (balet). ČE NAMERAVATE POTOVATI V SOVJETSKO ZVEZO Z Jugotoursom v Moskvo in Leningrad Bežno mimo najpomembnejših obeležij leningrajske preteklosti in sedanjosti Veljaven od 17. do 23. junija 1973 s. Na križarki «Aurora» Iz moje hotelske sobe se mi je nudil prekrasen pogled na Nevo in Nevko s Kirovskim mostom in mostom Svobode ter na zgodovinsko križarko «Aurora», zasidrano ob «Keju revolucije*. V noči 25. oktobra 1917 je strel iz njenega topa na kljunu dal znak za začetek velike oktobrske revolucije. Od takratne posadke je živih še kakih 40 mornarjev in med njimi tudi komisar Bjelišev. Ob proslavi 50-letnice Oktobrske revolucije je imel čast, da je dal na ladji povelje za spominski strel. Križarka «Aurora» je tudi v zadnji vojni bila v službi obrambe Leningrada in Hitler je svojim letalom ukazal, da jo morajo uničiti. 26 bombnikov jo je napadlo hkrati in močno poškodovalo, toda stara oklopnjača je prestala tudi to preizkušnjo. Danes je spremenjena v muzej in tri ure na dan sprejema obiskovalce. Vsako jutro me je zbudila vojaška budnica z' njenega krova. Izakijevska saborna cerkev Na glavno nevsko nabrežje se oslanja prostoren zgodovinski trg Dekabristov z veličastnim spomenikom Petru Velikemu na 1600 ton težkem monolitnem kamnitem podstavku. Postavila mu ga je Katarina H. Trg je posvečen spominu na prve ruske revolucionarje, ki so se prav na tem trgu 14. decembra 1825 dvignili proti carju. Vstajo je grobo zadušil Nikolaj II., — «žandar Evrope* imenovan, ki ima spomenik v bližini onkraj Izakijevske katedrale. Trg Dekabristov z mogočno zgradbo Admi-rahtete na eni ter Senata in Sinoda na drugi strani je zaključena arhitektonska enota, kateri daje središčini Petrov spomenik vtis mogočnosti, ld je navdušila tudi pesnika Puškina. Kratek sprehod od tu te pripelje do ogromnega zaokroženega trga pred Izakijevsko sabomo cerkvijo na eni. palačo mestnega sovjeta na drugi in hotelom Astoria in tretji strani. Nad Izakijevsko cerkev se dviga 101 m visoka mogočna kupola, okovana s 400 kilogrami čistega duka-tnega zlata in v žarkih severnega sonca se blišči daleč naokoli. V notranjosti jo krasi 112 stebrov in pri gradnji so uporabili 43 različnih vrst marmorja, med katerimi tudi izredno redka in dragocena uralska marmorja zeleni ma-lahit in modri azurit. 40 let so gradili to mogočno zgradbo (1819-1858), ki lahko sprejme od 13 do 15.000 ljudi, brez vsakih tehničnih pripomočkov, tako rekoč z golimi rokami in približno 8000 kmetov je pri gradnji izgubilo življenje. Do leta 1932 je bila cerkev aktivna in bila je glavna saborna cerkev vse Rusije. V zadnji vojni so jo hitlerjevske granate močno poškodovale, toda sovjetski mojstri so jo imenitno obnovili. S svojimi dragocenimi slikami, freskami, mozaiki in stebri iz dragocenega marmorja, je danes eden najlepših mestnih spomenikov. Po Eremitažu Slovita zakladnica svetovne u-metnosti, ena od treh največjih in najbogatejših na svetu — Ere-mitaž, je obvezna etapa za vsakega obiskovalca Leningrada. Pravim etapa, kajti več kot to ne more biti. Če bi si človek hotel v njej ogledovati vsak razstavljeni eksponat, vsako sliko, kip ali kakšno drugo dragocenost samo eno minuto, bi pri osemurnem o-gledovanju na dan porabil 11 let, da bi si ogledal prav vse, prehoditi pa bi moral skozi dvorane 30 kilometrov. Vodič Viktor ■ am je zato pokazal v pičlih treh urah samo fragment tega, kar hrani ta čudoviti muzej, nameščen v nekdanjem poslopju Zimskega dvorca ob Nevi, katerega ;e v letih 1754-62 zgradil slavni arhitekt italijanskega porekla Rastrel-li v slogu ruskega baroka in po požaru leta 1764 obnovil ruski arhitekt Stasov, vendar pretežno v slogu klasicizma. Vsak dan obišče Eremitaž povprečno 20.000 ljudi. Sprehajali, bolje tekli smo mimo čudovitih umetnih najslavnejših umetnikov od Leonarda Da Vincija, Tiziana, Raffaella, Michelangela, Berninija, slavnih španskih mojstrov El Greca, Mu-rilla in drugih, mimo flamskih mojstrov Rubensa, Van Dika in drugih, nizozemskih z bogatimi kolekcijami Rembrandtovih del, mimo kipov svetovnih mojstrov, mimo eksponatov klasičnega E-gipta, Grčije in Rima pa vse tja do novejših velikanov upodabljajoče umetnosti in do modernistov-sodobnikov. Dobesedno drveli smo skozi zaporedje krasnih dvoran z bogato opremo in razkošjem časa in ko smo spet prišli na prosto in se zagledali v široko vodovje Neve, je bilo, kot da smo stopili iz drvečega vrtiljaka preteklosti v spokojnost njenega pretakanja. Otroci iz dečjih jasli so se igrali v bližnjem parku in uživali svoje rosno mladost. Muzej in živije nje; kontrast in vendar 'ogično naravno zaporedje človeškega bi vanja in snovanja. Univerza in šolstvo Poleg Eremitaža je v Leningradu še kakih 50 drugih muzejev, med katerimi drugi največji slavni Ruski muzej v zgradbi, ki jn je projektiral C. Rossi in v katerem so hranjena dela izključno ruskih avtorjev, pa Centralni vo- ir ' \ * f! ::3P BREST CERKNICA INDUSTRIJA POHIŠTVA - JUGOSLAVIJA BREST, INDUSTRIJA POHIŠTVA CERKNICA, IZDELUJE PROGRAM »BARBARA#, KI JE SESTAVLJEN IZ OMARNIH IN DOPOLNILNIH ELEMENTOV TAKO DA LAHKO VSAKDO UREDI DNEVNO SOBO, SPALNICO, OTROŠKO ALI SAMSKO SOBO PO LASTNEM OKUSU. ZA SODOBNE GOSPODINJE IZDELUJE BREST TUDI KUHINJE « V E G A 60 », KI SE ODLIKUJEJO P° FUNKCIONALNOSTI IN ESTETIKI. OBIŠČITE SALON POHIŠTVA V CERKNICI IN Sl OGLEJTE VSE IZDELKE BRESTA. POHIŠTVO LAHKO KUPITE VSAK DAN OD 9. DO 15. URE, OB SOBOTAH PA DO 13. URE. BREST jaško - pomorski muzej v poslopju bivše borze na Vasilijevskem otoku in seveda celotna Petropavlov-ska trdnjava, skozi katere ječe so šle tri generacije ruskih revolucionarjev, pa skromna hišica, po topljena v zelenje, ki jo je Peter Veliki zgradil zase in ki je bila prva zgradba v Peterburgu. V vsakem od teh muzejev bi moral porabiti nekaj dni za vsaj približen ogled eksponatov. V bližini nekdanje borze na Va- silijevskem otoku je v zgradbi bivših Petrovih ministrov «Dva-najst kolegijev* nameščen sedež leningrajske univerze, v katerem je 1. 1891 Lenin položil izpite izven rednega študija. Poleg univerze z raznimi priključenimi znanstvenimi oddelki je v Leningradu še 41 visokih šol in 89 te hničnih visokih šol z okrog 25.000 visokošolci in 210.000 srednješolci. Na leningrajski univerzi so delali sloviti znanstveniki Mendelje-jev, Popov, Nekrasov in drugi. V Leningradu je 17 gledališč. Naj omenim vsaj tri glavna: a-kademsko gledališče «A. S. Puškin*, veliko dramsko gledališče «M. Gorki*, svetovno znano gledališče Opere in baleta «Kirov*, v katerem so nastopale slavne plesalke, Ana Pavlova, Galina U-ljanova in druge. Razen z nazivom «mesta revolucije* se Leningrad upravičeno ponaša tudi z nazivom «mesto umetnosti in kulture* in ko smo se pogovarjali c tej resnici s katero se soočaš na vsakem koraku, nam je Viktor obrazložil sistem šolanja SZ, ki omogoča dobrim študentom, da takorekoč od otroških jaslic do najvišjega znanstvenega zavoda študirajo brezplačno oziroma z državnimi štipendijami, ki se začenjajo pri 40 rubljih in končajo z Leninovo štipendijo 120 rubljev, kar predstavlja že dobro plačo. Prav z letošnjim letom so v SZ prešli na desetletno obvezno šolanje, ki pa je že v tej fazi usmerjeno v praktične, zlasti tehnične vede. «Hovanščina» v gledališču «Kirova» Prost večer smo namenili obisku enega izmed osrednjih gledališč. Prijazni in spretni vodič Ciril nam je, ne brez truda, preskrbel 3 vstopnice za operno in baletno gledališče «Kirov». Na sporedu je bila Musorgskega «Hovanščina» v šosta-kovičevi orkestraciji. Iz hotela Leningrad smo se v gledališče odpeljali s taksijem. Vozil r.as je dobrih 20 minut za 40 kopejk. Do Mednarodni festival komorne opere (Nadaljevanje s 5. strani) gledališča; fascinirala je polno dvorano občinstva, ki na koncu predstave kar ni hotelo prenehati s frenetičnimi aplavzi. Predvsem so s svojo aktivnostjo navdušili predstavljalci vlog potepuhov z izrednimi igralskimi veščinami in pevskimi izvajanji Emil Baronik, Aleksander Boštjančič, Aleksander Kovač, ki sta se jima pridružila izvrstno podana kmeta z oslom in mezgom Jernej Plahuta in Ervin Ogner. V glavnih vlogah sta k celotnemu uspehu doprinesla Nada Zrimškova kot Premetenka in Stanko Colnarič kot Kralj ter Danilo Serajnik, Miro Gregorin in Jože Fejk. Baletni trio v domiselni koreografiji Ika Otrina je slikovito poživil predstavo, ki so jo z beograjsko Lukrecijo uvrstili med najboljši predstavi na letošnjem mednarodnem Annalu 73. Odličen uspeh mariborske Opere je toliko bolj razveseljiv, če pomislimo v kako težkih pogojih deluje mali marljivi operni ansambel. Mariborčane so s Premeten-ko povabili na gostovanje v Beograd, isto željo pa so izrazih tudi Zagrebčani. Razveseljivo bi odo, da bi s to predstavo lahko gosto vali tudi v Trstu in Gorici in tako zamejskim Slovencem prikazali to nagrajeno uprizoritev. (Nadaljevanje v torek) začetka predstave je bilo še dobrih 20 minut, toda dvorana je bila skoraj že vsa zasedena. Kot večina glavnih gledališč v Sovjetski zvezi je tudi gledališče «Kirov» zgrajeno v klasičnem opernem slogu s prostornim parterjem in petimi nadstropji v polkrogu. Vse se svetlika v pozlačeni ornamentiki in tudi zadržanje ljudi daje občutek spoštljive zbranosti. Podobno kot v Moskvi so tudi v Leningradu ljudje oblečeni večerno kot za praznik. «Hovanščino» sem v zadnjih dveh ali treh letih gledal v hrvaški in v italijanski uprizoritvi (obe v Trstu) in zato sem si lahko ustvaril primerjavo. V vsakem pogledu je bila leningrajska daleč najboljša. Prednjačila je v masovnosti zasedb od orkestra (140 članov) do zbora, v scenski postavitvi in prav tako v solistih. Barvitost in zvočna polnost zbora je bila nekaj nedopovedljivo lepega. Med solisti so izstopali basi, zlasti v vlogah Ivana Hovanskega in Dosifeja, med pevkami mezzosopranistka Bogačeva, zaslužna umetnica SZ, v vlogi Maše. V primerjavi z njimi so bili tenorji manj blesteči, toda celotna predstava je bila na izrednem umetniškem nivoju in mi bo ostala v najlepšem spominu. * * * Za povratek v hotel smo računali seveda na taksi, toda pri postajališču je že bila dolga disciplinirana vrsta ljudi, ki so potrpežljivo čakali na prvega taksista. O-čitno je bilo, da ne bomo tako hitro prišli na vrsto. Odločili smo se za tramvaj. Po nasvetu smo sedli na prvo številko 31, ki je pripeljala mimo. Po skoraj 20-minutni vožnji po neznanih ulicah r.am je prijazna gospa svetovala, naj na prihodnji postaji prestopimo na številko 6. S šestico smo se potem vozili še dobre tričetrt ure dokler ni končno zapeljala čez že poznani Kirovski most in most Svobode v neposredno bližino samega hotela. Zdi se mi, da smo prevozili pol mesta, vse za tri kopejke na osebo. Tramvaj je vozilo mlado, morda niti dvajsetletno dekle, ki je bilo obenem tudi sprevodnik. Spomnil sem se na Viktorjeve besede, da v Leningradu močno primanjkuje delovne sile, zlasti moške, in da so zato domala vse ženske zaposlene v najrazličnejših službah. «Verjemite mi, da bi tudi meni bilo ljubše, če bi moja žena bila doma in skrbela za dom — je dejal — toda mora biti tako. Mnogo moramo še narediti, da bo bolje nam in našim otrokom. Vsi moramo delati in u-stvarjati dobrine za vse.» j. k. (Nadaljevanje sledi) @: «Sovjetska|a kultura» o «Zadnjcm tangu...» MOSKVA, 16. — «Tisti, ki kritizirajo film Bernarda Bertolucci-ja «Zadnji tango v Parizu* mu s tem delajo le reklamo* — taKo je zapisal sovjetski list «Sovjet-skaja kultura*. Ko govori c tem filmu, sovjetski tednik med drugim piše: «Film, ki vsebuje o-polzke scene, že več mesecev prikazujejo na platnih zahodne Evrope. Meščanski tisk odkrito hvali to «najnovejšo stvaritev* komercialne kinematografije kot odkrito pornografski film*. Ko moskovski tednik govori o nedavnem procesu v Bologni, na katerem so bili obsojeni avtorji in igralci v filmu, izraža obžalovanje, da ni nihče rekel, da je film preblago obsojen. O tem mnenju pa bi se dalo tudi kaj reči... ,, OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Marsikaj vam bo ta teden nagajalo, vendar se bo vse dobro končalo, ker ne boste nikoli sami. Po sebno pri roki vam bo neki prijatelj, ki vam bo priskočil na pomoč v pravem trenutku. Z ljubljeno osebo boste delali načrte za počitnice. Zdravje dobro. BIK (od 21. 4. do 20. /""v 5.) Neko pismo, vest f___, _ J\ ali dogodek vas bo I spravil nekoliko iz V J ravnotežja. Neka ose- ba, ki se zadnje čase veliko zanima za vas, vas bo potolažila in vam tudi pomagala iz trenutne zagate. Spoznali boste osebo, ki se vam bo hudo priljubila. Živčnost. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6) V nevarnosti so vaše možnosti za uveljavitev pa čeprav ste bili na najboljši poti, da uspete tam, kjer so drugi odpovedali. Razprave, ki ne bodo privedle nikamor. Tudi v čustvenih zadevah bo veliko premlevanja. Potrebovali bi malo počitka. RAK (od 23. 6. do 22. —v 7.) Pazite na nevarne P°^eze tekmecev. V I J P°s!°vnih zadevah ali V''tmy\ J na delu nekaj ne bo X«, y prav. Zavihati bo treba rokave, da se bo stvar prav izpeljala, da ne bo škode. Neko srečanje bi se znalo spremeniti v kaj več, vendar pa ne v to, kar si želite. Glavobol. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Načeli boste novo s. \ delo, ki pa ne bo pri-jpg# J vedlo nikamor, ker ga ' ' / ne boste pravilno za- stavili. Iščite izboljšanje gmotnega značaja, da oi ne občepeli. Kontrolirajte svoje živce, ki vam začenjajo popuščati. V družini vse v redu. Zdravje dobro. ] m DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Neka oseba, ki vam je bila sovražno razpoložena, vam bo 11 j sedaj veliko pomagala S in vas celo spravila na trdno pot. Bodite zato pozorni pri ravnanju s prijatelji in znanci. V ljubezni boste doživeli nekaj prijetnih zadoščenj. Nervoza. TEHTNICA (od 23. 9-do 23. 10.) Prevec go tovi se čutite na svojem mestu in zato ^vaša marljivost popušča. —- To bi se znalo mašče- vati. V nekem sporu boste nas i pot k spravi z nekom, ki vam J® pri srcu. Pri srcu vam bo tud) neka intimnejša prijateljska oseba. Pazite na prepih. ŠKORPIJON (od 24. S—\ 10. do 22. 11.) Teden f _ bo v splošnem pozu- ven, toda vse ne do tako, kot si želite. D« ^----^ spora bo prišlo me« podrejenimi. Tudi gmotni rezulta ti ne bodo najboljši. Nervozni bo ste, kar bo vplivalo na potek dela in na odnose s člani družine. Počitek. STRELEC (od 23. 1J; do 20. 12.) Spremenit) boste morah svoje na črte in jih prilagodi razmeram. S tem oo-_ -____-- ste morali spremeni tudi način vašega mišljenja. Neka oseba, ki ste jo komaj SP0211/1" li, se . zanima za vas in vas presenetila. Zaradi nekih motenj stopite k zdravniku. KOZOROG (od 21. & do 20. 1.) Bodite opte ( misti, pa čeprav vatn ( ) nekaj ne bo šlo PraV' / Drugič bodite bolj P° X-----' zorni, ko začenjate no vo delo ali prevzemate nove naloge. Ni lahko vse speljati, ka bi človek hotel. Zašli boste v te žave. Tudi v ljubezni bo kak motnja. Zdravje odlično. VODNAR (od 21. 1- 19. 2.) Svojih zadev ne i razobešajte na ve“" j zvon, ko gre za kak ' poslovno težavo, ki n v prid vašemu slovesu. Čas je, da se odločite za vecj spremembo. To velja tudi za za sebno življenje, ki postaja nekn-liko monotono. Zdravje kar dobro- RIBI (od 20. 2. do 3.) Kadar sprejema*-v nasvete, bodite PreVI, ni. Privaditi se bos morali samostojnem odločanju. Vse ,)0. j. redu, če boste pravočasno zace z izvajanjem nalog. Ne dvom1 v ljudi, ki vas obdajajo. Še naj manj v ljubljeno osebo. Prebav motnje. m OD 26. SEPTEMBRA 00 3. OKTOBRA T.L. V Leningrad in Moskvo s Primorskim dnevnikom Glede na to, da se letošnjega tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika na Malto in v Tunis zaradi omejenega števila prostorov na ladji mnogi niso mogli udeležiti in ob upoštevanju želje, da bi prav zaradi tega letos priredili še kak izlet, smo se s poslovalnico agencije Yugotours v Ljubljani dogovorili za organizacijo izleta v Lenigrad in Moskvo za naročnike in čitatelje Primorskega dnevnika. Prednost pri vpisu bodo imeli tisti, ki se izleta na Malto in Tunis niso mogli udeležiti. Izlet bo od 26. septembra do 3. oktobra z odhodom in povratkom na letališče Brnik. Odhod z Brnika ob 15.40 (po jugoslovanskem času) in povratek na Brnik ob 14.45 (po jugoslovanskem času). Prvi štirje dnevi izleta, vključno z vožnjo, so namenjeni za ogled Leningrada, naslednji štirje, vključno s povratno vožnjo, pa za ogled Moskve. Podroben program bomo še sporočili. Cena izletu je 134.000 lir, V tej vsoti je vračunan tudi prevoz z avtobusom iz Trsta naravnost na ljubljansko letališče in nazaj in bivanje v hotelih A kategorije. Potniki-italijanski državljani, morajo imeti veljaven potni list, vstopni vizum za Sovjetsko zvezo bo oskrbela ljubljanska poslovalnica Vugotoursa. Potrebne so tri fotografije. Ob vpisu vplača izletnik 70.000 lir, ostalo ob ureditvi potnih formalnosti. Prijave do zasedbe vseh razpoložljivih prostorov v letalu sprejemamo v upravi Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/II., soba št. 23 od jutri, 18. t.m. dalje do sobote 30. t.m. Važno: eden izmed prijavljenih potnikov bo izžreban za brezplačno potovanje! | 25. mednarodni vzorčni velesejem v Trstu iiiii:;:;:;::;:;::;;:::::::”--;--:--;:::::::::::::::::::::::::::":::::.. V ................................. Ob jubileju: izkušnje perspektive in . Tržaški mednarodni vzorčni ve-,Joejem slavi■ letos svojo 25. ju-vttfjno prireditev. To je hkrati do-Sežek četrt stoletja živahnih pri->adevanj in trenutek premisleka, Oprave in zavzetosti za vstop v n°Vo obdobje. V' preteklih petindvajsetih letih 8 j? tržaški velesejem razvil v dejavnik za gospodarski raz-. j _ mesta in njegovih trgovskih 'r‘ industrijskih zmogljivosti. Za-n; [jj; lahek: druga svetov-^ vojna je pretrgala tradicional-n.e Poslovne vezi z zaledjem in c.ezmorjem in močno okrnila in-sirijske dejavnosti. Začeti je bi-y treba znova. Leto za letom sta rst in z njim tržaški velesejem snovno spravila v tek domači SosPodarski ustroj, navezala sta-rJ- in nove poslovne vezi, prevzela nove pobude in končno do-da se je naše mesto ponov-uveljavilo kot važno poslovno .rpdišče industrijski center in sti-*sče za prometne tokove med se-j?r°m in jugom, vzhodom in zaho-pri vsem tem je sejem opra-u temeljito in vztrajno delo ter azvil poleg svoje izvirne struktu-e Mednarodnega vzorčnega prikazu še vrsto specializiranih priredi-et'. po katerih je zaslovel široko sUet.u. s 9a so bili ti rezultati lahko do->^Zenh je treba izraziti priznanje ^SU mojim predhodnikom na vod-u sejemske ustanove. Tako gre priznanje G. Modianu, ki je ustanovo za časa prve pri-p0 vojni, E. Sospisiu, ki je dii gmdnjo sedanjega sejmišča j 1 Montebelu in G. Suttori, ki si 1 Prizadeval zlasti za razširitev unarodne komponente vsakolet-Prireditve. tj^^šnji velesejem, ki zaključuje j,j Petindvajseto obdobje, se od-g a v znamenju čedalje trdnejše-ifoljveljavljanja naše prireditve v ut anat'odnem merilu in v zname-cjjp. nadaljnjega utrjevanja že tra-Dih°na^n^1 specializacij. Na drogo-int. uušega razstavišča plapolajo raci e 14 tujih držav. ki so u-sbo”° Prisotne na splošnih in na v^rtiziranih razstavah. Kakor So, }eto sta ponovno med nami 8osl '- rePubHki Avstrija in Ju-pq; avija, poleg njiju pa nasto-ne 0 dežele iz zahodne in vzhod-ja ®vrope ter dežele iz čezmor-pg "a sporedu so običajno med-ii0 °dno srečanje o lesu, strokov-šl.jjdvsvetovanie o problemih afri-sPori ^e*et pridruženih Evropski go-iggl^i skupnosti, mednarodni tfon kave, strokovno zasedanje o tijg kem sadju, strokovno srečanj 0 termo - hidro - sanitarnih p0pVah, poseben dan o jedrskem o t„°nw v vomorstvu, posvetovanje ignJedstvih za boj proti onesna-fQ lu morja in druge specializi-Prireditve. bile:.a, s katero se letošnji ju-«»« velesejem predstavlja poči^,le7nu svetu in širokemu ob-u ~r.,u je torej dovolj zgovorna in (JQ jdu. z današnjim časom. To-lin trzaški velesejem je in mora Upa tudi in predvsem izraz za-v Gospodarsko bodočnost na-toju. ^sta in naše dežele. Z le-Petj10 Prireditvijo se zaključuje k^dvajsetletni ciklus, hkrati s sito se odpira novo velesejem-t> Sh?°dobje, ki mora biti še bolj tgg [udu s časom, v katerem živi-°ko1Jn, ki ie tako različen od časa !ePipi-.a 1W8, ko smo postavili SgrQ(™ kamen sedanje sejemske JeT Prihodnje bo tržaški velese-ciguj^riopil pot še izrazitejše spe-r°dn ac^e- Poleg rednega medna-^uk9? Vzoronega sejma, ki bo ‘eto junija meseca, se bodo P d e v sejemskih paviljonih in Sira postorih ločene speciali-razriave in strokovna posve-f®co t na rirogo določeno tema-tiojj, Ustrezne pobude so že za-W e dovolj jasne obrise, da si 8ljL° v Slavnih potezah ustvarimo P n P najvažnejših izmed njih: kh^nu je na primer razstava 4el0 Cnega materiala za človeško t>ocf0 anie Pod morjem. Razstavo Ptj sPremljala vzporedna strokov-PiM^°svet°vanja s sodelovanjem ?rodno priznanih strokovnja-I *ira ln družb. Nadaljnja speciali-koih,9 razstava z ustreznim stro ykiTyr'rn' kongresom bo namenjena za boj proti -onesnaže-Pa Prva ločena prireditev Tazri-ava in posvetovanje z ov°ui cTecnomar 74», o kateri lahko povem še nekatere podrobnosti, saj je prireditev že v dobri meri začrtana v svojih dokončnih konturah. «Tecnomar 74» bo na razstavišču pri Montebelu in na pomorski postaji v času od 26. do 31. maja prihodnjega leta. Prireditev bo zajela stroje in naprave za opremo ladjedelnic in za gradnjo ladij, za opremo in gradnjo pristanišč, za pomorske zveze ter instrumente, znanstvene in tehnične _ naprave za vsestransko izkoriščanje maske vode in podvodnih nahajališč rude, zemeljskega plina in petroleja, dalje naprave za razsoljevanje morske vode ter rekvizite za sodoben boj proti onesnaženju morja. že iz navedenega je razvidno, da gre za pobude, ki se izrazito ujemajo s problematiko današnjega časa. Hkrati s tem gre za iniciative, za katere so v Trstu dane široke možnosti vsestranskega uspeha, in ki same lahko zagotovijo našemu sejmu in našemu mestu pomembno uveljavitev v evropskem in svetovnem merilu. Za primerno uresničitev in uveljavitev omenjenih in še drugih novih pobud pa je sedanje sejmišče pretesno in tehnično neustrezno. Predvsem bi v tej zvezi omenil dejstvo, da sejmišče pri Montebelu nima železniške povezave s preostalim omrežjem, kar že vnaprej izključuje z naših razstav vse težje eksponate, za katere je potreben prevoz po železnici. Sejmišče razpolaga le s skromno dvorano za konference, medtem ko bodo nove pobude zahtevale pravo kongresno dvorano. Končno se sedanje razstavišče nahaja skoraj v središču mesta in s svojimi 35.000 kvadratnimi metri površine absolutno ne ustreza več naraščajočim potrebam po pokritih in prostih površinah. Bodočnost našega velesejma in specializiranih prireditev je torej tesno povezana z uresničitvijo novega razstavišča v Barkovljah. Na novo pridobljenem zemljišču v morju pod svetilnikom bo na razpolago 90.000 kv. metrov površine, od tega 34.000 strogo razstavnih prostorov. Sejmišče bo primemo povezano bodisi s cestnim, bodisi z železniškim omrežjem. Poleg tega bo na njem zgrajen kongresni center, ki bo urejen po pravilih mednarodnega združenja prirediteljev kongresov in ki ne bo zaostajal za podobnimi centri v Parizu, Bruslju, Ženevi, Hamburgu, Rimu in na Dunaju. To ne bo le kongresna palača, ampak pravi center, ki bo obsegal dvorano s 1.000 sedeži, vrsto manjših dvoran, tiskovni center, potrebne pomožne naprave in tehnične rekvizite za sprotno prevajanje v več jezikov. S temi obeti in s temi pobudami stopa tržaški mednarodni velesejem v svojo drugo petindvajset-letje. Težave, ki jih bo moral premostiti, preden bodo nove pobude postale trdna stvarnost, so precejšnje, vendar prepričan sem, da jih bo sejemska ustanova znala premagati, kakor je znala premostiti nelahke težave prvega ob- Odv. Piero Slocovich Predsednik Neodvisne ustanove za mednarodni vzorčni velesejem v Trstu Jugoslovanska prisotnost s komercialnim obeležjem Jugoslavija je letos zopet množično zastopana na tržaškem velesejmu. Podjetja iz SFRJ so prisotna na kolektivni razstavi v Palači narodov, v lesnem paviljonu in v gastronomskem parku. V Palači narodov je razstava zajela običajni prostor v pritličju, razstava v lesnem paviljonu je tudi to pot levo od glavnega vhoda, kjer so tri podjetja, Slovenijales iz Ljubljane, Exportdi^ vo iz Zagreba in Jugodrvo iz Beograda najela 136 kv. me- obsega predvsem prehrano, tekstil, usnjene izdelke in izdelke domače obrti, nastopa okoli 30 podjetij, dvorano pa krasijo številni diapozitivi v barvah, ki vabijo turiste v najlepše kraje v Dalmaciji, Istri in v notranjosti sosedne republike. Na kolektivni razstavi so na vpogled izdelki naslednjih podjetij: Kmetijsko . industrijsko podjetje «Belje» iz Darde, Kmetijsko - industrijsko podjetje «Sljeme» iz Zagreba, Kmetijsko - industrijsko PROGRAM VELESEJMA OD 17. DO 29. JUNIJA Nedelja, 17. junija — Ponedeljek, 18. junija — Torek, 19. junija — Sreda, 20. junija — Četrtek, 21. junija Petek, 22. junija Sobota, 23. junija Nedelja, 24. junija Ponedeljek, 25. junija Torek, 26. junija Sreda, 27. junija Četrtek, 28. junija — Petek, 29. junija — Slovesno odprtje (ob 10.30) Dan Zahodne Nemčije Dan Jugoslavije Dan Avstrije Mednarodni dan lesa — VIII. mednarodno srečanje o lesni trgovini (ob 9.30 v dvorani za konference) Dan avstrijskega turizma Mednarodni dan lesa — Posvetovanje na temo: «Italijanske naložbe na področju lesa v tropskih deželah: nujnost, pogoji, perspektive* (ob 9.30 v dvorani za konference) Dan dežel EAMA Dan avstrijske Koroške IX. mednarodni dan kave (ob 9.30 v dvorani za konference) Nadaljevanje posvetovanja o kavi Konferenca G. La Malfe o razvoju mednarodnega monetarnega sistema Dan zavarovalstva (ob 10. v dvorani za konference) Strokovno posvetovanje o termo -hidro - sanitarnih napravah v priredbi organizacije CISAR iz Milana (ob 17.30 v dvorani za konference) Dan o jedrskem pogonu v pomorstvu (ob 9.30 v dvorani za konference) Strokovno srečanje o boju proti o-nesnaženju okolja v priredbi avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine (ob 9.30 v dvorani za konference) Zaključek 25. mednarodnega sejma trov razstavne površine. V gastronomskem parku pa nastopa podjetje Kras iz Sežane, ki_ je pripravilo poseben stand. Sežanci so najeli nekaj nad 60 kv. metrov površine in uredili ličen paviljon, kjer bodo na voljo obiskovalcem vse kraške specialitete, od slovitega pršuta do terana, poleg tega pa bo v standu v ospredju tudi turistična reklama, in to zlasti za kompleks v Lipici. Mimogrede naj omenimo, da se zdaj v Lipici gradita še dva nova objekta. in sicer pokrita jahalna steza, ki bo omogočila ljubiteljem tega športa, da ga bodo gojili tudi v zimskih mesecih, poleg tega pa je v gradnji pcfcrit bazen, tako da bo Lipica odslej nudila turistom vse, kar si lahko pričakujejo od sodobno urejenega turističnega kompleksa. Vprašanje zase je mejni prehod med Bazovico in to prelepo kraško oazo, vendar se prav te dni ponovno širi vest. da bo prehod še v letošnjem letu odprt za mednarodni promet, pa čeprav poskusno in za čas sezone. Da se povrnemo v Palačo narodov, kjer je ljubljansko podjetje Exportprojekt pripravilo kolektivno razstavo jugoslovanskih industrijskih izdelkov. Razstavo organizira odbor za tržaški velesejem, ki ima letos sedež v Zagrebu, in sicer v sodelovanju z Gospodarsko zbornico SR Slovenije in z Gospodarsko zbornico SR Hr-vatske. Za opremo paviljona je tudi tokrat poskrbel dipl. ing. arh. Miha Burger, ki je funkcionalno uredil dvorano, poleg tega ji je skušal dati svežino, ki je v tem letnem času zelo dobrodošla, tako da je dal opremi «ledeno» plavkasto - sivo barvo. Sredi dvorane in ob stenah so razmeščene posamezne razstave industrijskih izdelkov, ob vhodu je turistično - informativni urad, vzdolž steklene stene paviljona pa je nameščena razstava knjig in publikacij najvažnejših jugoslovanskih založb. Na kolektivni razstavi, ki podjetje «Vrbovec», prav tako iz Zagreba, «Prodex» iz Novega Sada, «Agroimpeks» iz Zagreba, «Vo-če» iz Zagreba, «Medex» iz Ljubljane. «Marija.n Badel» iz Zagreba, «Istravinoexport» z Reke, «Vajda» iz Zagreba, «Tekstii» iz Zagreba, «Emona» iz Ljubljane, «Jadran» jz Sežane, «Zagrebačka mljekara* iz Zagreba. «Intercom- merce» iz Umaga, «Dom - Export» iz Ljubljane, «Rukotvorine» iz Zagreba, «Kemdkalija» iz Zagreba, «Gruda» iz Ljubljane, najvažnejše jugoslovanske založbe pod pokroviteljstvom Odbora za založništvo iz Ljubljane, «Slovenija sadje* iz Ljubljane, «Agraria» iz Kopra, «Adriacommerce» iz Kopra, «Mereator* iz Ljubljane, «Ko-tex» iz Splita. «Trad'impex» iz Zagreba in «Opče trgovačko poduze-če» iz Zagreba. V okviru turističnega urada pa sodelujejo Turistična zveza Jugoslavije ter turistični zvezi iz Slovenije in HrvaL ske. O letošnjem nastopu jugoslovanskih podjetij smo se pred odprtjem velesejma pogovarjali s tajnikom organizacijskega odbora in svetovalcem Gospodarske zbornice iz Ljubljane Francem Burgerjem. Burger je poudaril, da ima tradicionalno razstavljanje jugoslovanskih podjetij v Trstu predvsem informativno - gospodarski značaj, da pa dobiva v zadnjem času čedalje večjo komercialno obeležje, ker nudi možnost neposredne povezave zlasti na področju idustrijsko - tehničnega sodelovanja. Istočasno pa predstavlja pospeševalnik za razvoj trgovine in to ne samo na mejnem področju, ampak v znatno večji širini, saj prihajajo ita- lijanski turisti v čedalje večjem številu v jugoslovanska središča, kjer kupujejo industrijske izdelke in razne rekvizite za rekreacijo. Zaradi tega daje razstava jugoslovanskih proizvodov na sejmu v Trstu, skupno s turistično propagando, čedalje trdnejšo o-snovo za razširjanje medsebojnih gospodarskih in dobrososedskih odnosov ter nudi ugodno priliko za razširjanje obmejne blagovne menjave z Italijo. Obmejno gospodarsko sodelovanje z Italijo predstavlja pomemben del bilateralnih odnosov med sosednjima državama. hkrati s tem pa olajšuje premagovanje zaprek, ki jih jugoslovanskemu izvozu postavlja Evropsko skupno tržišče, hitrejši gospodarski razvoj naših obmejnih območij pa posredno vpliva tudi na položaj slovenske manjšine v Italiji. Nujno je, da se ti gospodarski odnosi v bodoče še bolj utrdijo in da s® obogatijo z novo vsebino in novimi oblikami. Koncept dolgoročnega obmejnega sodelovanja je treba namreč še dopolnjevati in razvijati, posebno zaradi tega, ker nudijo sporazumi o maloobmejni blagovni menjavi v obliki, kakršno imajo sedaj, le omejene možnosti za dolgoročno sodelovanje dveh razvijajočih se gospodarstev. mm BANCA Dl CREDIT0 Dl TRIESTE s*». TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000 PREKO 3.000.000.000 UPRAVLJENIH DENARNIH SREDSTEV VSE BANČNE OPERACIJE IN STORITVE MENJALNICA PO NAJBOLJ UGODNEM VALUTNEM TEČAJU ZAVOD JE POOBLAŠČEN ZA POSLOVANJE Z INOZEMSTVOM IZDAJA LASTNE PRIVOLILNICE ZA IZVOZ-UVOZ TRST — UL. F. FILZI 10 — TEL. 38-101 - 38-045 — BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED RUKOTVORINE IZDELKI LJUDSKE FOLKLORE UVOZ - IZVOZ Rezbarije iz lesa, ročno tkane preproge in drugi tekstilni proizvodi, usnjena galanterija, blazine in copate, lutke SEDEŽ: ZAGREB, Tomičeva, 5 Tel. 440-222, Telex 21-209 Prodajalne: Zagreb, Iliča, 2 in Iliča, 38 Poreč, Marafor, 15 Opatija, Maršala Tita, 191 Uvala Škot pri Kraljeviči Rab, Palih Boraca, 5 Makarska, Radnička, 1 Titova obala Brela Vabilo Cenjeno občinstvo vabimo na ogled raznih jugoslovanskih proizvodov za o-sebno potrošnjo, kateri bodo razstavljeni na 25. MEDNARODNEM TRŽAŠKEM VELESEJMU Od 17. do 29. junija 1973 — V Palači narodov: prehrambeni proizvodi, tekstilni in kožni izdelki, o-krasni predmeti, izdelki ljudske umetnosti, kristal, knjižni sejem, itd. — Na lesni razstavi: pohištvo Naše gastronomske go v gastronomskem parku vina in druge p' ače so Vam na razpola- Organizacijski odbor za tržaški velesejem 1973 gospodarskih zbornic SRS in SRH 25 tržaški sejem MEDNARODNA VZORČNA RAZSTAVA 17. - 29. JUNIJA 1973 RESNIČNI FORMATI ZLATI «FI ER I N 0» ZLAT ŽETON: BON ZA 10.000 lir SREBRNI «FIERINO» SREBRN ŽETON: BON ZA 2.500 lir IMAJO PLAČILNO VREDNOST NA SEJMU IN SO KONVERTIBILNI V ZAKONITO VALUTO DO VKLJUČNO ZADNJEGA DNE SEJEMSKE PRIREDITVE. NA PRODAJ PRI SEJEMSKIH BLAGAJNAH TER V SREDIŠČU MESTA: UTAT - PASAŽA PROTTI, 2. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI SEJEM SIMPATIČNA POBUDA OB PRILOŽNOSTI 25. PRIREDITVE «FIERINI» Obveščajo nas, da je sejemska ustanova ob priložnosti 25. prireditve tržaškega sejma naročila omejeno število srebrnih in zlatih žetonov, ki so jih nazvali z novim imenom cFierini*. Gre za kovance v vrednosti 2500 in 10.000 lir, ki bodo vse do zaključka sejma imeli na sejmišču plačilno vrednost in bodo vse do zaključka prireditve konvertibilni v zakonito valuto. Žetoni bodo na prodaj pri blagajnah sejma (ter pri UTAT v Pasaži Protti, 2) in jih bodo interesenti lahko kupili ob nakupu vstopnice. Na voljo bodo do izčrpanja omejenih količin, kolikor sejemska ustanova ne bo dala med samim sejmom kovati še dodatno količino žetonov. Oba žetona nosita na čelni strani zaščitno značko 25. sejemske prireditve, na hrbtni pa ima srebrni cfierin* sloviti mestni pečat iz štirinajstega stoletja, zlati «fierm» pa nosi na hrbtni strani helebardo. JntaMutefiA MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Glavna direkcija Koper, Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Teles: 34-117 34-140 34-113 s svojimi filialami in izpostavami v vseh jugoslovanskih središčih pristaniščih in na mejnih prehodih VAM NUDI ec •;nijm!ea-'«s£od&ri špeditersk' servis, organizira prevoze po su _ hozemskih, pomorskih in zračnih poteh ter da k | LjJ'1 of nasvete v transportno špediterskih zadevah • z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrsu prevozov * • specializiram iejavnosti sta olagovm tranzit pm luke Rijeka -n Koper ter opravljanje špediterskii uslug na sejmih in razstavah doma in v tujin’ Zaupajte svoje blago organizaciji INTLRLUROPh Prepričali st boste o našem strokovnem hitrem in skrbne opravljenem servisi KMETIJSKA PROIZVODNJA — VINA KOPER — EXCORADO s priznanimi vini — Refošk, Kabernet, Merlot, Malvazija z žganimi pijačami — Ramazzotti, Jamaica rum z brezalkoholnimi pijačami — Tonic Water, Bitter lemon KOOPERACIJA — BLAGOVNI PROMET TRGOVINA IN PREDELAVA z marketi, s klavnico in mlekarno ZUNANJA TRGOVINA IZVOZ redni, po maloobmejnem sporazumu in sejemskih kompenzacijah UVOZ redni, po maloobmejnem sporazumu in sejemskih kompenzacijah ZASTOPSTVA SEP, Valpadana, PREPAC OSKRBA LADIJ IN JAHT Koper, Piran EXCO proizvodnja osvežilnih in drugih robčkov CHINCHILLA A C K ADRIACOMMERCE KOPER Ulica JLA 25 a Tel.: 22-285 Telegr.: ACK Kope: Telex: 34111, 34129 Na razstavi zastopa firmo: Auf der Messe vertritt die Firma: Alla fiera rappresenta la ditta: FINEX, Munchen Posreduje in sklepa posle izvoza, uvoza in v notranjem bla govnem prometu v okviru naslednjih blagovnih skupin: cestna motorna vozila, rezervni deli, potrebščine in gume za motorna vozila — izdelki in polizdelki lesne predelovalne industrije in industrije gradbenega materiala —• živina, meso in njihovi izdelki ter konzerve — tekstil in tekstilne surovine — barve, laki in kemikalije — valjani in vlečeni polizdelki barvaste metalurgije izdelki in polizdelki kovinsko ■ oredelovalne industrije —— rude, metali, litine, nemetali blagovna menjava v okviru tržaškega in goriškega maloobmejnega prometa — leasing posli — zastopanje tujih firm Pričujoči odlomki nalog in [izrezi risb so del gradiva, ki so ga poslali dijaki srednje šole Ivan Trinko in učenci goriških osnovnih šol na natečaj ob obletnici kmečkih uporov. Naloge so pisali dijaki srednje šole, učenci osnovnih šol so samo ■ risali. Risbe so poslali otroci 4. in 5. razreda sledečih šol: osnovna šola iz Škr-Ijevega, osnovna šola iz Plešive-ga, osnovna šola iz šentmavra, osnovna šola iz števerjana, osnovna šola iz Pevme, osnovna šola iz Podgore, osnovna šola v Ul. Croce, osnovna šola v Ul. Randac-cio, osnovna šola iz štandreid, o-snovna šola iz Sovodenj, osnovna šola iz Rupe, osnovna šola iz Vrha, osnovna šola iz Doberdoba in osnovna šola iz Jamelj. Objavljeni prispevki so med najboljšimi, vendar smo pri izbiri risb upoštevali težave, ki nastanejo ob izgubi barv v tisku. Iz nalog smo izbrali najzanimivejše odlomke, to je tiste, v katerih se razkriva dijakova osebnost. O natečaju nasploh bi lahko rekli, da je bil odziv nadvse razveseljiv. Risbe otrok so doživete in osebne. Otroška fantazija je prerasla naučene podatke in v risbah učinkuje neretorično. Pri nalogah smo opazili, da se nekateri dijaki izmikajo osebnemu mnenju. Dijaki so bili pristni v odlomkih, skrbno pa so izbirali vse dostopne podatke. Pri risbah se poznata zavzetost in mentorstvo učiteljev. Dejstvo je razveseljivo, saj so učitelji v veliki meri pripomogli k uspešnemu izidu natečaja. Profesorji nižje srednje šole so se radi odzvali vabilu Mladinskega krožka: njihovo mentorstvo je posebno opazno pri posredovanju podatkov. Vsekakor se vsem, šolnikom in drugim, ki so prispevali k velikemu uspehu natečaja, Mladinski krožek toplo zahvaljuje. Baranja Loredana, IV. razred osnovne šole v Ul. Croce — Graščina, simbol zatiranja Kronanje Matija Gubca v lagrebu Bruna Vižintin I. C Bila je pustna nedelja leta 1573. Po zagrebških ulicah se je razigrano sprehajala gospoda. Plemiči so v pisanih oblekah žvenketali s svetlimi sabljami, gospe in gospodične, pa so se v žametu smejale in se veselo pogovarjale, saj je bila to pustna nedelja, dan zabav in norčij. Iz okolice so prihajale vedno večje skupine kmetov v prazničnih, kmečkih oblekah. Bilo jih je vedno več na ulicah. Kmetje seveda niso prišli v Zagreb na pustno maškerado. To so lahko ugotovili vsi, ki so kmetom pogledali v obraz. Njihove oči so mrko gledale v svet, na njihovih ustnicah je ležal trpek smehljaj. Ti ljudje niso prišli v mesto na pustno zabavo. Prišli so, da bodo zadnjič videli svojega voditelja Matijo Gubca, ker ga bodo usmrtili. Polagoma se je polnil Markov trg. Za plemenito gospodo so zgradili klopi, da bo bolj udobno o-pazovala kronanje. Vsekakor so se po trgu gnetli ostali meščani in kmetje. Tudi okna so bila polna radovednežev in nekateri so celo zlezli na streho. Marija Urban I. C V mislih se lahko vživim v tlačansko življenje. Vroč dan je. Niti list se ne zgane. Niti sapice ni. ki bi hladila potna čela nesrečnežev, ki se sklanjajo nad izsušeno zemljo. Otroci pobirajo kamenje, žene pulijo plevel, moški vihtijo v žuljavih rokah težke mo- Zakaj so se slovenski kmetje upirali gosposki Marko Bukovec III. D Verjetno samo pri Slovencih o-pažamo, da ne ustvarjajo zgodovine naroda posamezniki, ampak si jo ustvarja narod sam. Po mojem mnenju je tudi napačno če rečemo, da so se kmetje upirali samo zato, da se jim davki in dajatve znižajo. Kmetje so v prvi vrsti zahtevali, naj se slovenskemu narodu vrne svobodo. Hoteli so se otresti tujcev, ki so jih tlačili. Doriana Devetak III. D Kdo so bili tlačani? Tlačani so bili večinoma kmetje. Bili so popolnoma podložni plemičem. Brez njihovega dovoljenja se niso smeli poročiti, pisati oporoke, tožiti se ali pričati in sklepati pogodb. Kmečka hči je morala biti devica, kajti svojo prvo poročno noč je morala h graščaku. Slovenski kmet je moral graščaku graditi ceste in gradove, lomiti kamenje, urejati gozdove in obdelovati polja. Vse kmetove pravice in dolžnosti so bile zapisane v Urbarjih, ki jih graščaki niso spoštovali. Zahtevali sp vedno več tlake desetine in druge dajatve. Tlaka se je od 10-12 dni povečala na 200 dni. Kmetove dolžnosti so bile: DELO: sv. Jurij: plužiti, orati sv. Filip: pleti sv. Marjeta: 4 člani družine so morali v grad DAJATVE: sv. Trije kralji: 1/10 jesenskega žita svečnica: 1/10 kokoši, jajc, ko-punčkov sv. Marko: 1 prašič, divjad sv. Marjeta: jagnje sv. Ana: sir, ribe vel. šmaren: kopunčki sv. Martin: žito, ajda turščica, prašič sv. Katarina: orehi, med sv. Andrej: denar za molžo sv. Miklavž: davek za sol božič: maslo, jajca. Iz tega je razvidno, da kmet ni imel časa za delo na svojih poljih in mu je zato lasten pridelek gnil. Marko Vogrič I. B Vrnimo se nekaj sto let nazaj. V Gorici takrat ni bilo nobene tovarne in zrak je bil čist. V gradu so se grofje veselili, imeli pojedine in se pogovarjali: še zmenili se niso za uboge kmete, ki so delali na poljih in vinogradih. Ce se je kak kmet hotel le malo r ) Adrijan Hvalič, IV. razred osnovne šole v Podgori — Puntarji s kosami pred graščino odpočiti, so ga biriči hitro spet prignali k napornemu in nepravičnemu delu. Da bi se grofje in drugi plemiči ne pomešali ali prišli v stik s kmeti in tlačani, so imeli na gradu celo svojo privatno cerkev. Vse ljudstvo se je takrat delilo na tri velike skupine: plemiče, višje duhovništvo in kmete - tlačane, ali bolje na: parazite, ki jedo in se zabavajo na račun drugih, in na pošteno, dobro in delavno ljudstvo, ki mora ubogati nikoli site pijavke. Grofje so iz dneva v dan višali dajatve in ko je bil davek previsok, so se kmetje začeli zbirati in si zamišlje-vati upor. Upor ali punt so vodili najbolj vrli puntarji in čeprav niso imeli nobenega orožja, so se podali v boj proti zajedalcem s sekirami, kiji, cepci, kosami, vilami in drugim orodjem. Ko so se puntarji bližali gradu, so se grofje ustrašili in poklicali cesarsko vojsko, ki je pravične dokončno premagala. Ampak kakšna zmaga je bila to? Grofje bi se morali takrat pokazati in ne čepeti v kotu kot miške; pokazati bi se morali, da bi se puntarji vojskovali z njimi in ne s cesarjem! Ampak ni bilo zmeraj tako, včasih so kmetje tudi zažgali grofu graščino, da je bežal z repom med nogami. Marko Lutman II. B če primerjamo sedanje življenje kmeta s tistim, ki so ga živeli puntarji, vidimo, da se razlikujeta ko dan in noč. Sedaj so kmetje gospodarji posestva, ga obdelujejo in pridelke prodajajo. Takrat kmetje niso bili pravi gospodarji posestva in morali so delati brezplačno na grofovem posestvu. Kmetje so se zato družili v kmečke zveze - punt. Hoteli so živeti, kakor je bilo zapisano v urbarjih. Na združevanjih so se menili, kako bi ukinili to nečloveško ravnanje. Če se malo vživimo v tiste čase, si lahko predstavljamo pogovor med dvema kmetoma: «Nečloveško ravnajo z nami. Zdi se mi, da z besedami in pritožbami ne bomo ničesar dosegli, prijeti moramo za orožje!* «Ne strinjam se s tabo! Pritožiti se moramo še enkrat, če ne bo nič pomagalo, bomo prijeli za naše orožje, to so vile, grablje itd.. . » «Nič za to! Raje prelijemo kri, kot da bomo trpeli na veke!» Ker pritožbe niso nič pomagale so kmetje prijeli za orožje. Marta Vižintin I. C V dobi, ko so živeli graščaki po gradovih preprosto in se niso zme-1 nili za bogastvo in uživanje, se tudi njihovim podložnikom ni godilo prehudo. Kmetje so opravljali v redu tlako in so dajali gospodu dolžno desetino. Graščak pa je lovil divjačino, se udeleževal viteških iger in hodil na vojne pohode. Med potovanji so graščaki spoznali druge kraje in ljudi. Ti so živeli razkošneje in graščaki so jih začeli posnemati. Začeli so kupovati lepše in dražje obleke, lepo tkane preproge in dražje pohištvo. V prvih časih se življenje kmetov ni spremenilo, pozneje pa so začeli graščaki sami zviševati dajatve. Graščak si je hotel pridobiti več rodovitne zemlje in zato so mu morali kmetje sušiti močvirja in krčiti gozdove. Erika Zavadlav II. D Vse to neznosno življenje slovenskega kmeta, je lepo prikazal naš pisatelj France Bevk v začetku svoje knjige «Krvavi Jezdeci*. Opisal je tolminsko deželo kot veliko, pitano, molzno kravo, ki so jo beneški-doži in goriški grofje rezali na kose, da je mukala od bolečine. Ti gospodje niso mislili na nič drugega, kot na spitana teleta in jančke, na mastne pujske in putke, na okusen bovški sir, na pšenico in oves ter celo na med. Najgorečneje pa so mislili na dc-nar. Marko Blasig, IV. razr. osnovne šole v Podgori — Pohod puntarskih kmetov na grad tike. V senci pa stoji birič in komaj čaka, da bo zamahnil z bičem po izmučenih hrbtih. V prijetni temi varne grajske trdnjave pa se zabava brezčutna graščakova družina «Zvonovi zagrebški pojo, pojo, da še nikdar tako.» (A. Aškerc). Žalostni glas kliče vse slovenske in hrvaške kmete: «Naj živi Matija Gubec, naš kralj! Pridite na njegovo kronanje!* Kmetje prihajajo v gručah in posamič. Njihovi obrazi so žalostni in potrti zaradi neuspehov in številnih žrtev. Kmetje hodijo počasi, s težkimi koraki in sklonjenimi glavami. Oblečeni so v raztrgane in ponošene suknje iz domače volne. V gumbnicah imajo petelinje pero in zimzelen za klobukom. Udarci njihovih korakov se izgubljajo med zvonenjem in klici bobnarjev. Pred cerkvijo sv. Marka hudobno preži razbeljen stol in čaka, da tudi sam pomaga pri nečloveškem ravnanju krvnikov. Pred njim stoji ponosno kmečki kralj Matija Gubec. Ve kaj ga čaka, a ko gre mimo gledalcev, ki stojijo na balkonih in okoli trga, je njegov pogled jasen in miren. Napoči trenutek nenavadne slave: približajo se mu trije dvorjani odeti v škrlat. Eden izmed njih posmehljivo povabi Gubca, naj sede na prestol, razgret z nenavadno moč- jo: «Vreden si, da na njem sediš!* Gubčeve oči se zableste v soju razbeljenega prestola: približa se mu in sede. K nesrečniku pristopi drug dvorjan. Na glavo mu položi razbeljeno krono. Kruto dejanje spremlja z besedami: «Brez krone kralja nočemo, mi kronati te hočemo.* Potem se prikloni še tretji dvorjan in pravi Gubcu: «Sprejmi to svetlo, ognjeno žezlo!* Gubec vzame z desnico razbeljeno žezlo in ga krčevito stisne. Zopet zazvonijo zvonovi in vlivajo med navzoče grozo in strah. Težko se je Gubec poslavljal od sveta, ker je vedel, da bi ga kmečko ljudstvo še potrebovalo v nadaljnjih bojih. Mauro Paoletti II. A Slovenski punti nam dajejo pogum, moč in trdno voljo, da sodelujemo pri boju, ki so ga začeli naši pradedje, za našg boljšo bodočnost in predvsem za obstoj in pomnoževanje slovenskega naroda, ki v teh časih polagoma izumira. Čeprav je to gledano s pesimističnega vidika ima vsak Slovenec še upanje, da bo nekoč še živ in da bo naš preganjani narod zelo velik. Kmečki upori v slovenski prozi m poeziji Alenka III. C Kmečki upori so nudili dragoceno snov pri oblikovanju in razvoju naše književne umetnosti. Vendar so posamezni pisci opisovali dogodke v skladu s svojimi umetniškimi težnjami. Zato opisi puntov ne prikazujejo kmečkega življenja in uporov, kot so se dogajali v resnici. Največji spomenik Tolminskemu puntu je postavil pisatelj dr. I-van Pregelj v svojem romanu Tolminci. Pregelj je poznal Tolminski punt iz listine, ki je shranjena v pokrajinskem muzeju v Gorici. Pesnik Alojz Gradnik je izdal cikel štirinajstih sonetov, ki opisujejo predvsem kmečkega voditelja Ivana Gradnika. Opisuje pa še druge voditelje in razmere, ki so privedle do upora. Z zgodovino tolminskih uporov sta se največ ukvarjala univ. profesor Bogo Grafenauer in prof. Branko Marušič. Želim povedati, da je treba ločiti knjižno delo, ki na umetniški način opisuje obdobje puntov, od knjig, ki analizirajo punte na znanstven način. Ferletič III. A Alojz Gradnik je puntu posvetil veliko pesmi. Izmed vseh del, ki govorijo o puntih, so mi njegove pesmi najbližje, ker sem z njimi nastopil na recitalu ob stoletnici kmečkih uporov. V Gradnikovih sonetih se pokaže vse tragično življenje slovenskega človeka in vsa njegova brezupna ljubezen do zemlje, ki si jo tujec brez pravice lasti. Pokaže se tudi hrepenenje slovenskega kmeta do boljše prihodnosti. Po grofovih njivah so samo še okostnjaki sklonjeni nad zemljo in krvavi hrbti, po katerih neusmiljeno udarja bič. Ljudstvo vzdihuje pod težo udarcev in vse prenaša. Ponosen kmet se ne vda in ima toliko moči, da pogleda sovražniku v oči in reče: «Rajši smrt, kot pa pod tujčeve pete.» Pri Gradniku je smrt poroštvo za novo življenje. Gradnik ne obupa in vidi v vsaki kaplji krvi nekaj upanja. Zemlja vsebuje našega človeka, je napojena z njegovo krvjo in mu je mati. Zemlja ostane naša pa naj jo še tako teptajo in pustošijo. Marko Bukovec lil. B Lahko rečemo, da so bili primorski Slovenci, ko so se uprli krivičnemu fašizmu, neposredni nasledniki naših puntarjev: saj so se prav kot puntarji zoperstavili močnejšemu, a krivičnemu sovražniku z golimi rokami. Puntarski duh je viden tudi v partizanih. Partizani niso hoteli samo osvoboditi naše domovine, ampak so u-pali na boljše in pravičnejše življenje vseh Slovencev. Boris Mermoija, V. razr. osnovne šole v Ul. Randaccio Gorici, kjer so umirali tolminski, puntarji Travnik v V Zvonko Frandolič, V. razr. osn. šole v Dolu — Boj kmetov pri Brei,c' Samo Sanzin, IV. razr. osnovne sole v Ul. Croce od vsepovsod Puntarji se A -s....................._________5-.............--- Valter Berlot, IV. razred osnovne šole v Štandrežu — Pohod tolminskih kmetov na Srac* ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠAH PO PETIH VEČERIH TEKMOVANJA OB DISKVALIFIKACIJI NIKOLE PILIČA V petek so zaključili serijo brzoturnirjev za «Pokal PDIC» Po pričakovanju je končno prvo mesto zasedel Dušan Jelinčič, pred l/rošem Korenom V petek se je zaključil šahovski kirnir, ki ga je priredilo PD Ivan Cankar. Celotna prireditev je obse-pla pet brzoturnirjev, vsakega s končno lestvico in kolajnami za tri Prvouvrščene, na koncu pa je zmagovalec skupne lestvice osvojil še Pokal. Peti brzoturnir in z njim Predvideno končno zmago je osvojil bušan Jelinčič, ki je tako zopet 'če je bilo to potrebno) potrdil trenutno premoč nad ostalimi. Tokrat mu je najbolj po robu postavil “tuno Jankovič, ki je v zadnjih Uyeh turnirjih popravil nepričakovani slab vtis iz prvega dela tekmo-Junja, ko si je zapravil možnost za končno zmago. Tretje mesto sta si jjelila Uroš Koren in Marijan čuk, *' je končno prišel do uvrstitve, ki Ogovarja njegovi igri (obema pr-vouvrščenima je odvzel točko). Vrstni red 5. brzoturnirja: J- Jelinčič D. 8 točk, 2. Janko-7, 3. Koren in čuk 5, 5. Jejčič 4,5, 6. Lukeš. Na končni lestvici je razvrstitev Va prvih mestih precej jasna. Du-Sau Jelinčič je osvojil kar štiri br-*°turnirje in nedvomno zaslužil pr-u mesto, Uroš Koren je bil vse-sl!ozi konstanten in se je do dru-^®ga mesta dokopal z velikim narokom pred Zlatkom Jelinčičem in punom Jankovičem, ki sta plača-^ Poceni zgubljene točke v- tekmah J, hianj pripravljenimi nasprotniki. peba pa je tudi poudariti, da so sa-ti štirje igralci nastopili na Vseh turnirjih, zato pa je razdalja njimi in petouvrščenim Cvetom kašljem nerealna. Ta šahist je bil ."U vsak način edini, ki je v enem •Ufnirju res posegel v boj za prvo pesto (in osvojil srebrno kolajno). ■ a njim so se uvrstili Starc, čuk a Regent, ki so imeli najhujšega ^sprotnika v neizkušenosti, ostala ^esta pa so zasedli občasni igralci. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 17. junija 1973 NOGOMET MLADINCI 8.30 v Trstu, stadion «1. maj» Primorje — S. Giovanni KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 na Opčinah Polet — Libertas TS * * * 11.00 v Skednju Servolana — Kontovel KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV 15.30 v Padovi Nastopa tudi Adria Končna skupna lestvica: 1. D. Jelinčič 92 točk 2. Koren 76 3. Jankovič in Z. Jelinčič 60 5. Prašelj C. 40 6. Starc 27 7. Čuk 26 P. Regent 24 9. Antončič 10 10. Benedetič 9 11. Prašelj V. in Lukeš 8 13. Tence 7 14. Milič in Prašelj V. 2 16. Škerlj in Glavina 1 Ob koncu še nekaj misli o celotnem poteku turnirja. To je bil prvi poizkus take (večkratne) prireditve in seveda ni bilo mogoče pričakovati, da bo šlo vse kot po olju. Prireditelji so zagrešili več napak, bolj zaradi neizkušenosti kot nemarnosti. Skušali pa so tudi ugoditi o-stalim igralcem, predvsem pri izbiri urnikov. Če se torej nekateri turnirji (predvsem z udeležbo) niso posrečili, je treba vzroke iskati tudi pri ostalih tekmovalcih, saj je, na primer, res čudno, da se je zadnjega srečanja udeležilo le šest šahistov. Upati je le, da je ta prvi poizkus vsaj pripomogel k izbiri začetne skupine ljudi, ki bi lahko v prihodnje pripravila širšo šahovsko dejavnost. To je bil tudi, prej kot rezultat sam, njegov glavni namen. u. k. v:. Danes in jutri bo v Leningradu prvo zanimivo atletsko srečanje sezone. Srečala se bosta dva velikana: Sovjetska zveza in Zahodna Nemčija. Srečanja za ekipno zmago so včasih tehnično manj zanimiva. Ta pečat utegne imeti tudi dvoboj v Leningradu, ki pa ima vseeno na sporedu nekaj izredno zanimivih točk. V prvi vrsti bo dvoboj. priložnost za bivšega svetovnega rekorderja Lusisa, da se maščuje v direktnem srečanju za poraz na OI in za izgubo svetovnega rekorda po zaslugi Wolfermanna. Ženska konkurenca bo vsaj na nemški strani nekoliko okrnjena. Slovita Heide Rosendhai po vsej verjetnosti niti. ne bo nastopala, zmagovalka na OI v skoku v viši- no Meyfarth pa tudi še ni dosegla lanske forme, medtem ko bo metalka diska Faina Melnik slej ko prej glavni protagonist med dekleti. MILAN, 16. — Splitski nogometni klub Hajduk bo jutri odigral v Rimu prijateljsko tekmo proti Laziu. Srečanje bo ob 21. uri na Olimpijskem stadionu v Rimu. RIO DE JANEIRO, 16. — Brazilska košarkarska reprezentanca, ki je pred kratkim zmagala na turnir jih v Sao Paulu in v Rio de Ja-neiru, je v Manausu ponovno premagala reprezentanco ZDA s 65:59. Poklicni teniški igralci in denar Tudi s tem športom je mogoče zaslužiti velikanske vsote denarja Znani teniški asi vse češče o-bešajo na klin svojo amatersko slavo in se odločijo za dobičkonosni profesionalni šport. Pred dnevi je jugoslovanska teniška zveza suspendirala igralca Piliča, ker se ni odzval pozivu, da bi se udeležil tekmovanja za Davisov pokal, ampak je rajši nadaljeval s sodelovanjem na turnirju v Dallasu, katerega organizira magnat Hunt La-mar. Še pred nekaj leti je bila za vsakega igralca čast, če je lahko nastopil na Davisovem pokalu, na tem najvažnejšem svetovnem teniškem tekmovanju, danes pa je postala ta obveznost le nič kaj dobičkonosen posel. Rod Lever in drugi mojstri bele žogice stremijo le za denarjem in jim ni do slave. Tenis je bil do nedavnega šport sinov bogatašev, plemičev in članov ekskluzivnih klubov, ki so imeli niiiiiiiuiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiuiiniimuiiiiiiiiiii ATLETIKA PRED NOVO SEZONO Letos v teku m §00 m rekord pod časom F43”? Kljub obilici tekačev vztraja Snellov rekord že 11 let- Odločilna bo verjetno sprememba taktike 11 let je že star svetovni rekord v doseganje odličnih časov: z veliko teku na 800 m za moške, čas med 1’42” in 1'43”, ki so ga za olimpijske igre v Miinchnu zagotovili celo električni možgani (poleg soglasnega zbora izvedencev), noče in noče priti, čeprav je razvoj atletike dosegel za tak podvig primerno raven. Namesto rekorda je bil v Miinchnu celo zabeležen v tem teku najbolj skromen dosežek vseh atletskih iger. Kje so vzroki za ta dolgoletni zastoj? V prvi vrsti v stalnem taktiziranju najboljših tekačev v medsebojnih srečanjih, delno pa tudi v slabi pripravi posameznih poskusov za rekord. Čeprav je proga kratka, obstajata dve bistveno različni taktiki za ......................... JULIJA IN SEPTEMBRA Atletika " Bor bo priredil dva deseteroboja Prvi bo v Gradišču, drugi pa v Trstu (z mednarodno udeležbo) Običajno tekmovanje v deseteroboju, katero že dolga leta prireja ŠZ Bor se je letos «razdvojilo». Prvo bo zgolj deželnega značaja, ^‘0 Juventino iz štandreža in Kladivarjem iz Celja so v teku prijatelj-Sf| stiki ki naj bi privedli do pobratenja teh dveh klubov. Nogometni e*'Pi sta odigrali tekmo, ki se je zaključila z 1:1. O izletu štandrcžcev ter o njihovih srečanjih v Celju poročamo na goriški stram priredili pa ga bodo v Gradišču, ker bo v dneh 14. in 15. julija tržaški stadion zaprt zaradi znanih del za položitev stez iz tartana. Stadion v Gradišču je tudi iz u-metne mase «rubkor», organizacijsko pa je tekmovanje uganka. Doslej je bila namreč večina tekmovalcev iz Trsta. Dvakratna pot do Gradišča bi utegnila biti za tekmovalce, ki nimajo posebno visokih ciljev nezanimiva. Sicer se vrste lahko pomnožijo z atleti iz Gradišča, ki spadajo med boljše mnogo-borce v deželi. V glavnem bo tekmovanje služilo Borovemu deželnemu prveku Cesarju, ki bo skušal doseči rezultate, zanimive tudi za razširjeno državno reprezentanco. Pravi Borov deseteroboj pa bo le v Trstu in sicer v dneh 1. in 2. septembra, torej na tartanu. Imel bo meddeželni in mednarodni značaj. Navadno so se ga precej masovno udeležili atleti iz Padove in Bologne, lani pa tudi iz Ljubljane. Sveži tartan utegne letos privabiti v Trst še številnejšo in bolj kakovostno konkurenco. Borov deseteroboj bo eno prvih tekmovanj na novih napravah. K. B. hitrejšo prvo ali z boljšo drugo polovico. Dve skupini najboljših na svetu bi lahko razdelili takole: 1’44’3 Peter Sneli (urad. svet. rek.) (1962) 50”8+53”5 1’44”3 Ralf DoubxeIl (1968) 51”0+53”3 1’44”5 Wilson Kirpugut (1968) 50”7+53”8 1’44”7 Dickie Broberg (1971) 51”5+53”2 S hitrejšim drugim krogom imamo meri najboljšimi te atlete: 1’44”2 Jim Ryun (neur. svet. rek.) (1966) 53”0+51”2 1’44”3 David Wottle (1972) 52”94-51”4 1’44”9 Franz Josef Kemper (1966) 53”2H-51”7 Od tekačev, ki so -danes polno aktivni, je zanimiv s časom pod 1'45” le Finec Pekka Vasala, sicer izrazit tekač na 1500 m in tudi olimpijski zmagovalec. Čas 1’44”5 je spravil skupaj z 51”8 in 52”7, čas 1’44”6 pa z 52”3 in 52”3. Pot do novega rekorda, o katerem sanjajo tehniki, je verjetno najlažja nrav z dvema skoraj e-nakima deloma za vsakih 400 metrov ali pa s prvim malo hitrejšim Idealen čas 1’42”5 bi moral biti za današnje metode treninga z dvema 5l”2 dosegljiv za vrhunskega tekača, ki je bolj nagnjen k daljši progi 1500 metrov, ali z deloma 50”5+ 52” za tekača z večjo osnovno brzino. Tudi letos so vsi prepričani, da bo rekord zrušen. Saj tako tudi kažejo prvi rezultati sezone z južne poloble. Že januarja je Kenijec Cosmos Silei zabeležil 1’45”3, marca pa je isti čas dosegel tudi južni Afričan Danie Malan. Sezona ,v kateri na spisku ne bo velikih tekmovanj je za rekordne poskuse zeio primerna. Bruno Križman dovolj sredstev, da so se lahko udeleževali raznih turnirjev. Danes pa je- tenis dobičkonosen poklic za majhno skupino velemojstrov. Njihov delodajalec je teksaški milijonar Lamar Hunt, ki jim sicer o-mogoča vrhunske dohodke, a istočasno zahteva, da čim večkrat nastopijo v njegovem potujočem športnem cirkusu. Ljubitelji tenisa segajo danes globoko v žep, da bi lahko opazovali mojstrovine Kem; Rosevvalla, Arthura Asheia, Johna Newcomba ali Toma Okkerja. Dolga leta so skušali predstavniki svetovne teniške zveze obdržati strogo mejo med profesionalnim in amaterskim tenisom. Borili so se z vsemi močmi proti profesionalnim odpadnikom in jim prepovedali nastope na vseh važnih turnirjih. A boj je bil neenak: na eni strani idealizem, a na drugi želja samih igralcev, da bi vnovčili svojo spretnost. Dosežen je bil seveda sporazum in tako so septembra preteklega leta prvič nastopili v Forest Hillsu na turnirju tudi profesionalci. Danes je omogočeno vsem ljubiteljem tega športa, da lahko gledajo poleg domačih amaterskih tekmovalcev' tudi svetovno znane profesionalne zvezde. Kdo je pravzaprav Lamar Hunt, največji organizator profesionalnega tenisa? To je bogatašev sin. ki si je sam ustvaril velik kapital s špekulacijami s petrolejem. Ves do-biček pa je vlagal v profesionalni šport. Od samega začetka je bi! ta podvig pasiven in sam oče je trdil, da ga stane sinov nobbv preko milijon dolarjev na leto. V šah je še dodal: če pojde tako naprej bom obubožal v 150 letih. Sin pa je med tem časom le našel pravi način: ustanovil je kar tri klube, ki se ukvarjajo z ameriškim nogometom, bezboloin in košarko. Odkupil je prvovrstne igralce in uspeh je bil zagotovljen. Ker je bil odziv občinstva ogromen, je Hunt zgradil v Dallasu ogromno športno dvorane, kjer so vstopnice razprodane z?., vse prireditve celo leto vnaprej. Tudi tenis je bil v začetku pasiven podvig. Prepoved nastopa na mednarodnih turnirjih je pomenila zmanjšanj? možnosti dohodka, i-gralci pa so zahtevali velike ter zagotovljene dohodke in premije. Ko je bil dosežen sporazum se je stanje popolnoma spremenilo. Huutova naloga je, da orgaidsirs čim več turnirjev, kjer lahko nastopajo njegovi varovanci. Iznajdljivi podjetnik je pritegnil k sodelovanju tudi velika industrijska podjetja, ki so ugotovila, da so športna tekmovanja edinstvena priložnost za masovno reklamno akcijo. Ker se število občinstva iz dneva v dan veča prevzamejo veleindustrije rade volje pokrovh.eljstvo nad turnirji in istočasno krijejo vse organizacijske stroške. Tekmovalci pa zbirajo na vsakem turnirju točke, ki so važne za končno oceno v «World Cham-pionship Tennis* (svetovno prvenstvo profesionalcev). Finale je vedno v Dallasu. Končni zmagovalec prejme posebno nagrado 50.000 dolarjev in razne praktične nagrade. Tako je na primer lani prejel Ro-sevvall kot honorar angleški športni avtomobil in briljantni prstan, drugi finalist Laver, ki je do danes zaslužil preko milijon dolarjev, pa je prejel 20.000 dolarjev. Hunt je s prefinjeno intuicijo moderniziral starorimsko načelo: «Nuditi zabavo in tekmovanje*. Zato je zaključek turnirja v Dallasu prava cirkuška predstava. Preteklo leto sta, na primer, čestitala zmagovalcu (ob prisotnosti osem tisoč gledalcev) astronavt Armstrong ter neka znana hollywoodska «zvezdica». Za zaključek pa je rniss Texasa v zlati obleki ir: s srebrno krono v laseh zapela ameriško himno. Iz dneva v dan prodira velekapital v šport, ki je postal sodobna oblika investiranja. Tako lahko pride do primerom, ki so podobni Pi-lieevemu, ko postane denar va:t nejši kot čast, braniti barve svoje domovine. Je to moralno? O. K. «Rekreatirni« nogomet našim športuikom ni neznan: nogometaši KASTA in Trgovske akademije so se med seboj pomerili tudi letos m Tudi naši najmlajši telovadci se vsako leto pomerijo med seboj ns tekmovanju, katerega organizira KZDM - SKGZ. Letos so tekmovali v Dolini HAMBURG, 16. — V četrtfinalu mednarojdnega teniškega prvenstva Z. Nemčije je Nemec Jiirgen Fass-benrier premagal Avstralca Mulli-ga»a s 6:1, 7:6, 6:2. DVIGANJE -UTEŽI MaDRID, 16. - Bolgar Nikolaj Kolov je osvojil naslov evropskega prvaka srednjetežke kategorije v dviganju uteži s 336 kg. Na drugo mesto se je uvrstil tudi Bolgar, Bikov, tretji pa je bil Sovjet Mihaj-lov. PARIZ, 16. — Francoski atlet Drut je zmagal v teku na 110 metrov z ovirami na mednarodnem a-tletskem tekmovanju v Parizu s časom 13”5. Drugi je bil Poljak Wod-zinski, tretji pa Italijan Liani. POTSDAM, 16. — Vzhodnonemška atletinja Renate Stecher je zmagala v teku na 100 metrov na mednarodnem atletskem mitingu v Potsdamu s časom 11 sekund. Olimpijska prvakinja je zmagala tudi v teku na 200 metrov s časom 22”7, kar predstavlja najboljši letošnji dosežek. Na istem tekmovanju je evropski prvak Franz Siebeck pretekel 110 m z ovirami v času 13”o. Vzhodna Nemka Hinzmannova pa je vrgla disk 62,26 m daleč. V ZADNJEM KOLU PRIMORSKE NOGOMETNE LIGE ”™* .n i - n- k'1 TABOR PRVAK V prihodnji sezoni bo nastopal v ZCNL Tabor je v odločilni tekmi napel vse sile in vendarle zmagal. Postojnčani so prvi polčas odločili v svojo korist z golom prednosti. V drugem delu pa se je Tabor razigral in zasluženo zmagal. Omenimo naj le, da je v spomladanskem delu igral Tabor vse tekme zunaj, kar njegov uspeh še poveča. Oddal je le točko na gostovanju v Renčah. Branik je v zadnji tekmi pred svojim občinstvom tesno premagal Renčane. Po dogodkih na igrišču bi si Renčani zaslužili vsaj točko, saj so imeli več od igre. Pokopal pa jih je izredno slab vratar. Hrvatini so Se poslovili od svojega občinstva z dobro učinkovito igro. V prvem delu so se Pivčani še enakovredno kosali z domačini, v drugem delu pa so močno popustili in zaporedoma prejeli pet golov. Ostane jim le uteha, da bodo skušali čez poletje urediti svoje vrste. Transport je končno le zmagal v zadnjem kolu, toda vse skupaj je še daleč od pričakovanj, šest minut pred koncem tekme so Komen-ci, nezadovoljni s sojenjem, zapustili igrišče in tako je sodnik tekmo predčasno zaključil. Bilje so na domačem igrišču napolnile mrežo zelo slabi ekipi iz Vipave. REZULTATI ZADNJEGA KOLA: Tabor — Proleter 2:1 Branik — Renče 2:1 Hrvatini — Pivka 6:0 Transport — Komen 3:1 (prek.) Bilje — Vipava 7:2 Tabor 19 16 1 2 65:15 33 Proleter 19 14 3 2 64:15 31 Renče 19 12 4 3 50:22 28 Bilje 19 13 0 6 49:25 26 Hrvatini 19 8 2 9 50:50 16 Branik 19 6 2 11 27:41 14 Transport 19 6 2 11 31:54 14 Komen 19 6 2 11 31:56 14 Vipava 19 4 2 13 28:65 10 Pivka 19 0 1 18 16:77 1 I. V. ESU Nogometno društvo Audax iz Gorice je te dni organiziralo nogometni turnir barov, na katerem sodeluje več ekip z Goriškega. Do sedaj so odigrali tri kola in so bili doseženi sledeči rezultati: Edilmarmi (v tej ekipi igrata Plesničar in Radi-kon, ki je v zadnji tekmi dosegel 4 gole) je premagala bar Municipio s 3:2; pekarna «A1 duomo» — Mo-bilcasa 3:3; Hotel ACI — Bar C-o-riziano 6:2; Deiizia — Pizzeria Mar-conato 6:1; Edilmarmi — Eurobar 8:2 in Mobilcasa — Pellizzon 1:1. Tekme se odvijajo na nogometnem igrišču pri stolnici. P. R. DRUGE SPOKTNE VESTI NA DESETI STRANI ■’ i Nogometni turnir Zarje so letos priredili tega društva. Na sliki Zarja v okviru 50-letnice obstoja — Primorec ŠK Kras vsako leto zaključuje svojo tekmovalno sezono s turnirji za «Kraški pokal«. V Zgoniku so za to priliko tudi leios razdelili vrsto nagrad Dr. Aleksander - Peter Partizanski zdravnik 90 ^®ini tz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika . Bila je že druga polovica decembra in vsak čas je bilo prikovati snega ki nam bo onemogočil gibanje po gozdu. Pra-jT1 so, da tod'zapade dosti, tudi čez meter snega, ki se obdr-V» dolgo v pomlad. Kako bomo prišli do hrane, kdo nas bo jbova:? Doslej je za nas skrbel Notranjski odred. Ta pa je v ftni odšel iz Loške doline nekam proti Loškemu potoku ali 3*1 z namenom, da se pridruži večji enoti nekje na Kočev-Ostali smo sami: bolnica in begunsko taborišče. Z odre-l/rn je odšla še zadnja enota, ki je bila sposobna vsaj do ne-- hiere držati belogardiste v dolini. Ob odhodu odreda smo dogovorili, da nam bodo pustili nekaj hrane, v Prav ta dan naj bi odšel jaz z nekaj tovariši po hrano K položaj, kjer jo je odred pustil za nas. Z nami sta bila Tone tazrt60 Sigmund iz okrajnega komiteja, ki bi naj to hrano .elila. Bilo je okoli desete ure popoldne, ko smo se odpra-^ tople brunarice navzdol po strmini. Previdno kot na-^ dno smo prišli do prvega malega laza. še vedno je padal sneg v velikih kosih in se sproti topil. Kljub temu je t>o>dla nekaj centimetrov debela plast mokrega snega in 2 rda goste šope nepokošene trave na lazu. Hodili smo drug p drugim ob robu laza, kjer se začenja gozd, ki se spušča ta°ti Otrobovcu. Tedaj je nekdo opazil nekaj stopinj v snegu, so pritegnile njegovo pozornost. Bilo nam je jasno, da je tod že nekdo hodil. Sklonil sem se in si pobliže ogledal stopinje, ki jih je bilo toliko, da je nastala že prava gaz. Brez dvoma, Italijani so hodili tod in to malo pred nami. V mokrem snegu sem razbral odtise čevljev, podkovanih z značilnimi žeblji. Poznal sem le odtise še iz časov ofenzive. Previdno, po prstih smo nadaljevali pot in napeto oprezovali, če ni sovražnik kje v bližini. Že smo se spuščali po cesti, ki pelje proti osamljeni bukvi na Otrobovcu. Bili smo nekako na pol poti, ko je veter razpodil redko meglo. Pod bukvijo, kakih slabih 100 m pred seboj, sem zagledal grupo 8 ali 10 italijanskih vojakov. Nedaleč od te skupine so bili še drugi vojaki. Tudi ti so stali in mirovali, kot da nekoga čakajo. Do ušes ogrnjeni v kratke, zelene pelerine, da bi se tako obvarovali pred dežjem in snegom, ki ga je nosil veter, niso pazili na okolico. Malo dalje od njih so bili oboroženi civilisti s črnimi baretkami, nekateri pa kar s klobuki na glavah. Nekateri so kljub dežju sedeli na kupu hlodov, ki so bili že bog ve kdaj pripravljeni za odvoz. Drugi so stali v bližini. Vsi so bili oboroženi z dolgimi puškami. Kadili so in molče buljili predse. Brez dvoma, bili so belogardisti. Niso nas opazili. Počasi smo se obrnili in se previdno oddaljili nazaj po poti, od koder smo prišli. Vrh strmine, takoj za robom smo se ustavili in dogovorili, da bo Milan takoj odšel nazaj in obvestil o dogodku tiste, ki so ostali v bolnici. Drugi pa bomo nadaljevali pot in skušali priti po drugi poti na dogovorjeno mesto. Razšli smo se vsak v svojo smer. Mi smo krenili v smeri proti Grajševki in nato zavili pod Otrobovec proti dogovorjenemu mestu. Po poti sem razmišljal, kakšno srečo smo to pot imeli. Le malo je manjkalo, pa bi nas v brunarici vse polovili in pobili. Sli so tik pod robom, za katerim je bila naša bolnica. Če bi šli malo više, bi nas gotovo odkrili. Obvarovala sta nas strmina, slabo vreme in to, da niso našli nobenih sledov. Verjetno se jim ni ljubilo vzpenjati se po strmem pobočju. Umaknili so se mu. Svojo malomarnost, ker ta dan nismo postavili izvidni- ce, bi lahko plačali z življenjem. Grupa italijanskih vojakov in belogardistov, ki smo jih na srečo še pravočasno zapazili, pa ni bila ta dan edina skupina, ki je iskala partizane. Prav ta dan je druga skupina napadla begunsko taborišče. Ulovili so starega Milana ter oba dečka, Jožeta in Pavla, ki so pasli krave na Županovem lazu. Posebno srečo je imel ta dan Tone. Pred kakim tednom dni je padel in si nategnil nogo v kolenu. Koleno mu je močno oteklo, da je težko hodil. Verj etno si je poškodoval meniskus. Ko smo se pred belogardisti in Italijani umikali nazaj v strmino in je bilo potrebno skočiti, se mu je koleno nenadoma izravnalo in poslej ga je mogel pregibati in hoditi kot prej. Obkladki in mirovanje, ki sem mu jih svetoval, očitno niso spadali v partizansko zdravstvo ... V bolnico na Požarju se nisem vrnil istega dne, pač pa čez kak dan ali dva. S Tonetom sva skušala priti do hrane še isti dan. Vendar nisva uspela. Dnevi so bili takrat zelo kratki. Zaradi težja s snegom, ki ni prenehal padati ves dan, in goste megle, ki je ovila gozdove okoli Otrobovca, se je hitro stemnilo. Odločil sem se, da grem s Tonetom prek Loške doline na Pogačo, kjer so se skrivali drugi štirje bolniki, ki so se zastrupili z oljem. Hotel sem zvedeti, kakšno olje so jedli, in jih videti, v kakšnem stanju so. Nisem jih videl že od takrat, ko so odšli z Loškim odredom proti Sokolskim stenam. Kot že rečeno, so fantje živeli sami zase v improvizirani baraki. Te-renci pa so skrbeli zanje. Sami so si včasih privoščili kakšno divjačino, ki jim je prišla pod puško zaradi neprevidnosti. Ko sva prišla s Tonetom na Pogačo, so nama postregli z okusnim zrezkom, zraven pa še s kosom kruha in jabolki. Kuhar Viki me je gledal, kako s slastjo požiram kos za kosom mehko meso. Nato me je vprašal, če vem, kakšno meso sem pravkar jedel .Ugibal sem, morda telečje ali kaj. Ne. pravi, to je bil zrezek iz lisičjega mesa. Prejšnji dan je nekdo od njih ustrelil lisico, pa je bilo spet za nekaj dni mesa. Bil sem se- Vedstvo Brega polaga mnogo pozornosti na vzgojo svojega nogometnega pomladka. Na sliki so člani začetniške enajsterice tega društva stradan in zraven še naveličan enolične vsakdanje hrane v bolnici, zato mi je zaradi novega okusa meso še bolj teknilo. Zdravstveno stanje štirih zastrupljencev se še ni prav nič izboljšalo, še vedno so se le s težavo in s palicami premikali in vlekli za seboj ohlapne ude. Tu sem izvedel, da niso samo oni oboleli, ker so uživali hrano, zabeljeno z oljem, še šest drugih je zbolelo za enako boleznijo, šest terencev iz Podloža je nekako odkrilo njihovo taborišče, potem ko so ti po ofenzivi odšb v enoto na Babno pobeo. Terenci so si pripravili skledo žgancev in jih zabelili z oljem iz iste kante, kot so to storili oni, ki so prvi zboleli. Pred odhodom so kante z oljem in drugo hrano spravili za primer, če se bodo vrnili nazaj v gozdove na Pogači. Vseh šest, ki so jedli žgance, zabeljene s tem oljem, je že čez nekaj dni težko zbolelo. Nekega dne so jih iznenadili belogardisti. Le dva sta se rešila, druge so pobili. Niso mogli bežati, pa so jih belogardisti zlahka dosegli. BOLNICA PRI MRLIČU Po nevarnem obisku belogardistov in okupatorskih vojakov, ko so nas skoraj odkrili v bolnici na Požarju, smo se za nekaj dni umaknili iz barake globlje v gozd v smeri proti Leskovi dolini. Nismo šli daleč, le toliko, kolikor smo mislili, da je potrebno, da bi bili varni, če bi Italijani morebiti le napadli bolnico. Med tem časom se je dež, ki je padal spočetka, sprevrgel v suh sneg. Postajalo je hladneje in mokro vreme se je skoraj neopazno preobrnilo v pravo zimo. Debel sneg je pokril gozdove pod Snežnikom. Namesto, da bi se greli pri topli peči v baraki vrh Požarja, smo tičali v globokem snegu na prostem, brez strehe, brez koščka suhega prostora, kamor bi lahko legli! Spravili smo se pod debelo košato smreko. Njene spodnje veje, dolge nekaj metrov, so segale skoraj do tal. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir - vnaprej, polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran £ 17. junija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali ogla®1’ 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pj oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije P" S. •• Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT Proces proti pripadnikom «0rdine nuovo» USPEL IZLET BOLJUNSKIH 50-LETNIKOV RIM, 16. — Po devetih urah posvetovanja so sodniki, ki vodijo proces proti 39 pripadnikom skraj-nodesničarske organizacije «Ordine nuovo», ki so obtoženi, da so kršili določila zakona Scelba, zavrnili vse zahteve obrambe. Kot smo že poročali je branilec obtoženih fašističnih pretepačev trdil, da zakon Scelba ni v skladu z ustavo in zahteval, naj se sodniki obrnejo na u-stavno sodišče. Sodniki pa so bili drugačnega mnenja. Rimsko državno pravdništvo pa je danes začelo dve novi preiskavi o protizakonitem delovanju skrajno-desničarskih organizacij «Ordine nuovo* in «Avanguardia naziona!e». Tudi tokrat gre za kršitev določil MATURA . Čeprav današnji maturitetni izpiti niso več tako strašilo kot enkrat, so veseli in mirni obrazi maturantov tako nenavaden pojav, da vzbudijo sum profesorskega zbora. Up grenobel-skih študentov, da bodo dobro pisali naloge, ker so poznali tekste Se pred izpitom, je tako splahnel po vodi. šolski skrbnik je zavohal goljufijo in preložil datum maturitetnih izpitov. Po krajši preiskavi so francoski «flic-» odkrili «vohuna». Gre za nekega 18-letnega uradnika, ki je hotel pomagati svojim sovrstnikom, s katerimi je vsako nedeljo brcal žogo. Povedal jim je, kaj naj se naučijo na pamet in česa jim ni treba znati. Pri tem človekoljubnem opravku pa je zagrešil usodno napako: vzel je s seboj domov en izvod teksta naloge, ki so ga tiskali na skrbništvu. Grenobelski maturantje so se po tem neprijetnem presenečenju zaprli v svoje sobe, kjer se «biflajo» kot neumni. Bo že res, da, kot pravi italijanski pregovor: Vsaka nesreča ne povzroča samo škode. UPOR Napovedovalec radijske postaje v Roseauju, glavnem mestu otoka Dominica v Antilskem morju, je bil tako popularen, da so se prebivalci uprli, ko ga je krajevna vlada odstavila. Ker gubemer otoka, ki trdi, da je bivši uslužbenec hujskač, ni hotel spet zaposliti odstavljenega napovedovalca, so sindikalne organizacije proglasile na otoku splošno stavko, katere so se prebivalci udeležili 100-odstotno. SPOL V laboratoriju zoološke fakultete univerze v Queenslandu poskusne ribe že dve leti vsaj enkrat na dan spremenijo spol. Raziskovalci so namreč odkrili, da se majhna riba *Clea-ner Fish» lahko spremeni iz samice v samca in obratno s procesom, ki traja le nekaj tednov. Znanstveniki so ugotovili, da ima samec «Cleaner Fish* svoj «harem» šestih ali sedmih samic. Če samec pogine, se najstarejša samica spremeni v samca. Po dveh urah ima vse značilnosti samca, v teku treh tednov pa je družina spet reorganizirana po starem redu in novi samec lahko oplodi svoje samice. zakona Scelba, ki prepoveduje reorganizacijo fašistične stranke. Obtoženih je okrog 50 pripadnikov skraj-nodesničarskih organizacij. Ponovni spopadi med Hutu in Watusi v Burundiju DAR ES SALAM, 16. — Predstavnik tanzanijskega ministrstva za informacije je danes sporočil, da je v zadnjih treh mesecih pribežalo v državo okrog 40 tisoč burundijskih beguncev. Vzrok bega je ponovna zaostritev spora med «pritlikavimi» Hutu in visokimi Watusi. Beg Ilutujev iz Burundija se je začel, ko je državna radijska postaja sporočila, da je skupina upornikov skušala strmoglaviti predsednika Micombera. V Burundiju je na oblasti manjšina VVatusijev, ki naj bi po neki legendi bili nasledniki stražarjev rudnikov kralja Salomona. Pleme Hutu se je večkrat skušalo upreti, a zaman. Po vesteh iz nekateri! krogov, naj bi lani vlada v Burundiju dala pobiti vsaj 80 tisoč Hutujev. V Ruandi pa se je pred dvema letoma «pritlikavcem» upor posrečil. Na konferenci držav članic organizacije afriške enotnosti, je predstavnik Burundija obtožil Ruando, da podpihuje upor Hutujev, Ruanda pa je odločno zavrnila to obtožbo. RIM, 16. - Minister za industrijo : danes sprejel predstavnike petrovske industrije, s katerimi je raz-ravljal o vprašanju energetskih vi->v. Kot je poudaril predstavnik in-ustrijcev, so med sestankom po-robno razčlenili tudi vprašanje do-avljanja bencina kmetom in ribičem. RIM, 16. - V okviru mednarodnih pobud za pomoč afriškim narodom, ki jih je hudo prizadela suša, je italijanska vlada prispevala mednarodnemu skladu FAO 100 milijonov S pristno beneško kapljico so praznovali svoj jubilej Dobro kosilo v Landarski jami - Domača godba je prispevala k prijetnemu vzdušju le v začetku leta je nekaj boljun skih 50-letnikov začelo misliti, kako bi dostojno proslavili pol stoletja svojega življenja. Z vso vnemo in resnostjo smo se lotili dela. Obvestili smo vse 50-letnike, ki jih je v Bo-ljuncu 24: 15 moških in 9 žensk. Sami smo si naložili članarino, da smo ustvarili svoj sklad. Prvo nedeljo v maju smo se zbrali na Jami, da bi končno odločili, kaj bomo napravili. Predlogov je bilo več: nekdo je hotel organizirati večerjo, drugi izlet na Kras, tretji pa daljši izlet. Nazadnje smo vendarle soglasno sklenili, da gremo na daljši izlet. Ker smo bili mnenja, da moramo ta naš praznik dobro zaliti, smo si izbrali kar Beneško Slovenijo, saj smo že po izkušnji vedeli, da nas tam čaka dobro vino. Da bi pa ne bili sami, smo povabili še godce in seveda svoje soproge. Izlet je bil v četrtek 31. maja. Zbrali smo se zgodaj zjutraj na «Go-ricb. Tu je zaigrala godba in vsak je moral izpiti kozarček za dobro pot. Cilj izleta je bila gostilna pri Landarski jami. Po poti se je avtobus ustavil v Čedadu. Tu smo si v okviru kulturnega dela izleta ogledali muzej in znameniti Hud'čev most. Marsikomu pa se je že oglasil želodec in je zavil kar v prvo gostilno. Malo pred poldnevom smo prispeli do Svetega Ivana in si ogledali Landarsko jamo. Seveda so se «zbudili» foto grafi, ki so ovekovečili naš izlet. Kmalu smo se podali v hotel «Nadi-ža» ali izvirno «Natisone» na kosilo, ki smo ga zalili s pristnim domačim vinom. Tudi torta ni manjkala, čeprav iz polente. Ozračje se je ogrelo in veselje je zajelo vse izletnike. Godci so pri-jeli za svoje inštrumente in plesalci so se začeli vrteti. Pa tudi petja ni manjkalo. Ves popoldan je trajalo to ljudsko rajanje. Gospodar nas je bil zelo vesel in nas je prosil, naj ostanemo do večera. Obljubil je tudi, da nam bo daroval kostanje, če organiziramo spet tak izlet v oktobru. V prijetni družbi so ure vsem hitro minile. Bližal se je večer in ŠPORT ŠPORT ŠPORT NA KOLESARSKI DIRKI PO ŠVICI veseli izletniki smo jo mahnili proti domu. Danes, ko se spet srečamo, se vsi radi spomnimo na ta izlet, ko smo res lepo proslavili našo 50-letnico in smo se, pa čeprav le za en dan, spet počutili kot 29-letniki. Ta lepi spomin nas bo spremljal v nadalj nji poti našega življenja. 50-letnik | Mladi recitatorji iz Padrič in Gropade, ki so nastopili v Šoštanju lllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||I|||||||llI||||||||l|||||||||||||||III||I|||||||||It||||l|||||||||||||||l|||||||||||||||l||||||||||,I,,|Iir,|||||,l,||,1||||||,||l||,|||||„llll||,||,|,|,,,|n,1||1|n||I||||||||||im|||||||||||||||,||||,|||||,|,|||||||||| OBISK PADRIČARJEV IN GROPAJCEV V ŠALEŠKI DOLINI Italijan Fabbri na prvem mestu V 2. etapi je zmagal Belgijec De Geest Duh Bestovnika-Kajuha trdna in trajna vez med Šoštanjci ter Padričarji in Eropajci Ganljiv sprejem gostov - Nastop pred Kajuhovim spomenikom - Razstava Palčičevih slik v Napotnikovi galeriji Nedelja, 10. junija. Vrsta zasebnih avtomobilov z dvema polnima avtobusoma na čelu je navsezgodaj krenila iz Padrič in Gropade v nasmejano in obetajoče nedeljsko jutro. Razigrana pesem in tiho pričakovanje sta oplajala prijetno počutje in j mladega lignita. Na tem prirodnem razpoloženje med dolgo vožnjo, ki bogastvu temelje gospodarski načrti ga ni mogla premotiti niti nadležna vse šaleške doline, ki se ponosno zgodnja poletna sopara. Ko je vr-1 razteza ob Paki, levem pritoku Sa- na levi in pa neizmerno naselje belih modernih blokov in stolpnic z udobnimi stanovanji in velikimi trgovinami na desni. To je Novo Velenje, je završalo v avtobusih, mesto bodočnosti, ki je vzklilo iz sta, po kratkem postanku na Trojanah, nadaljevala svojo pot, se je tiho pričakovanje v ljudeh še stopnjevalo. Kdo ve, kako nas bodo sprejeli v Šoštanju, so nemo spraševali pogledi in obenem očarano begaii po rahlo zaobljenem hribovju s sončnimi gozdnatimi pobočji, ki se zložno vzpenja proti veličastnim apnenčastim goram Ur-šjji, Smrekovcu in Kozjaku. Naenkrat se je vijugasta pot razširila in kakor v pomenljiv kontrast sta zazijala v prešeren pozdrav postaven srednjeveški grad Boljunski .it--!ciniki vinje. Ob južnem robu te nasmejane doline, pod razvalinami Pustega gradu, leži Šoštanj, mesto, ki gostoljubno sprejema obisk Padričarjev in Gropajcev. Stiki med Padričami - Gropado in Šoštanjem so postali že skoraj u-s taljen a praksa. Začeli so se sicer šele pred kratkim. 26. junija bo namreč potekala prva obletnica. Na ta dan pred enim letom so Gropajci in Padričarji preimenovali svojo osnovno šolo. Krstili so jo z imenom, ki na najbolj pristen in dosleden način tolmači občutke in prepričanja teh ljudi, ki so vse svoje najgloblje prepričanje in življenjske sile vložili v zmagovito narodnoosvobodilno borbo. To ime je Karel Destovnik - Kajuh, pesnik in borec iz Šoštanja. Njegov doprsni kip krasi sedaj gropajsko šolo in njegov kip krasi tudi glavni trg v Šoštanju, njegov duh, ki združuje vse napredne Slovence, je moral zato s še trdnejšimi in trajnejšimi vezmi povezati ljudi iz tega predela šaleške doline in obeh vasic z vzhodnega tržaškega Krasa, Tako jo prišlo do prvega srečanja ob sami slovesnosti poimenovanja gropa.jsko -padriške šole. To prvo vez so šoštanjci utrdili z množičnim obiskom v Gropadi in Padričah 15. oktobra lani, v nedeljo pa so Padričarji in Gropajci ta obisk vrnili. Srečanje bo nedvomno ostalo vsem v prijetnem spominu. Že sama oblika sprejema je presegla vsakršno pričakovanje. Goste je v prvem trenutku po prihodu v Šoštanj obšla prava zmedenost, ker si niso pričakovali, da jih bo pričakala tolikšna množica z godbo na čelu. Marsikomu so že ob tem stopale solze radosti v oči. še z večjo težavo pa jih je zadrževal, ko so si gostje in gostitelji pred Kajuhovo rojstno hišo izmenjali pozdrave. Bilo je, kot bi se od vselej poznali, kot da bi ne bilo med njimi nobene prostorske razdalje in predvsem kot da ne bi bilo med njimi državne meje. V pozdravnih govorih ni bilo tistega slovesnostnega in formalnega prizvoka. Med sabo so si rekli le sestre in bratje in vsi, tako predsednik krajevne SZDL Branko Primožič, ravnatelj osnovne šole Biba ideja... uspeh... zagotovljen.. LRNEA^ tih&ika TRST ULICA SV. FRANČIŠKA 20 Telefon 61-792 VAS OPOZARJA na novosti Založništva tržaškega tiska Mara Debeljuh Poldini RAPPORTI TRA LA CULTURA ITALIANA E QUELLA SLOVENA NEL LITORALE 1900 - 1940 'Iranko Marušič VELIKI TOLMINSKI PUNT LEia 1713 dopolnjen in popravljen ponatis iz Primorskega dnevnika France Pibernik PESNIŠKI LIST 14 Opremil Apollonio Zvest Gregor Strniša MIRABILIA - PESNIŠKI LIST 15 Opremil F rane Vecchiet Rock Matjaž Natek in ravnatelj osnovne šole Karel Destovnik - Kajuh Karel Kordeš kot predsednik PD Slovan Rafael Grgič so v svojih pozdravnih govorih izrazili odločno željo po še pogostejših stikih, ki naj utrjujejo vzpostavljeno bratstvo in s tem enoten slovenski kulturni prostor v duhu velikega pesnika in borca Karla Destovnika -Kajuha. Potem ko so domača dekleta in fantje nadela gostom rdeče nageljne, so se Gropajci in Padričarji poklonili pred Kajuhovim spomenikom z vencem in krajšim kultur- iiiiiiiiiiiiiiiiiii::!!:!!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii «1 Camaleonti» osvojili festival v Saint Vincentu SAINT VINCENT, 16. Ansambel «1 Camaleonti» je zmagal s popevko «Perche ti amo» na festivalu za poletno popevko v Saint Vincentu. Njihova zmaga je bila neoporečna, saj so prejeli 41 glasov več kot drugouvrščeni Gianni Nazzaro. Končna lestvica je nasledil ja: 1. «1 Camaleonti* 126 točk; 2. Gianni Nazzaro 85; 3. Mino Rei-tano 46 in 4. «1 Vianella* 43. Tudi Bozano vložil priziv GENOVA, 16. - «Hočem, da me sodišče popolnoma oprosti, zato sem vložil priziv proti razsodbi porotnega sodišča.* Tako je izjavil danes časnikarjem Lorenzo Bozano, ki je bil včeraj oproščen ugrabitve in umora Milene Sutter zaradi pomanjkanja dokazov. «Svetlolasec z rdečim spiderjem» se je danes v spremstvu svojega odvetnika zglasil v tajništvu sodišča in vložil priziv. Kot je znano je tudi javni tožilec že včeraj vložil priziv. HOUSTON, 16. — Pred povratkom na Zemljo bo morala posadka ameriškega vesoljskega laboratorija sky-lab še enkrat na «sprehod» v vesolje, da pobere posnete filme iz zunanjih filmskih aparatov. Ne bo jim pa treba zamenjati senčnika, ker so znanstveniki ugotovili, da bo zdržal do prihoda druge posadke. nim nastopom. Najprej so nastopili mladi šolarji gropajsko - padriške osnovne šole pod vodstvom učiteljice Fride Kralj z zborovsko recitacijo Kajuhovih pesmi. S spletom Kajuhovih pesmi, ki jih je povezal v celoto igralec Stalnega slovenskega gledališča Jožko Lukeš, so se ob spremljavi pevskega zbora «Slo-van», ki je zapel «žrtvam», predstavili gropajski mladinci. V vlogi matere treh padlih partizanov je nastopila Mira Sardočeva, ki je še posebno ganila pred Kajuhovim spomenikom zbrano množico. Pevski zbor «Slovan» je nato skupno z otroškim zborom zapel še pesem «Na širnem Primorju*. Gostje so si nato ogledali zanimivo šolsko razstavo ter razstavo slik in del Kajuha v osnovni šoli, ki nosi njegovo ime, nakar je bil na vrtu hotela Kajuh koncert godbe na pihala iz Šoštanja ter nastop šaleške folklorne skupine iz Velenja. Po kosilu in po ogledu Šoštan ja in Velenja je bila skupna, kulturna prireditev v avli šole «Biba Rock*. Gostje in gostitelji so si najprej izmenjali darove, nakar so nastopili otroški pevski zbor osnovne šole «Karel Destovnik - Kajuh* iz Padrič in Gropade, mešani pevski zbor «Slovan» iz Padrič, pod vodstvom prof. Svetka Grgiča, mladinski mešani pevski zbor «Svoboda» pod vodstvom prof. Julija Pečnika ter oktet «Svoboda» iz Šoštanja. V tem okviru so v Napotnikovi galeriji, ki ima svoje prostore v isti šoli, odprli razstavo grafik našega zamejskega slikarja Klavdija Palčiča. Umetnika je predstavil predsednik Prosvetnega društva «Svobo-da» Tone Rep, ki je ob tem še enkrat poudaril potrebo po krepitvi stikov z zamejstvom. V zahvalo je Palčič spregovoril tudi v imenu Slovenske prosvetne zveze, kateri predseduje ter na kratko orisal stanje in probleme slovenske narodnostne manjšine v Italiji, ki se mora v borbi za svoj obstoj in razvoj naslanjati na napredne sile v Italiji predvsem pa na svojo matično domovino. Po kulturnem sporedu je sledilo ob dobro založenem omizju in ob lepi slovenski pesmi družabno srečanje, ki se je zavleklo pozno v večer. Le z največjo muko so se Gropajci in Padričarji ločili od prijaznih in gostoljubnih šoštanjcev, ki so jim morali slovesno obljubiti, da jih bodo kmalu spet obiskali pri njih, «na širnem Primorju*, kakor pravi pesem, ki so jim jo mladi in stari skupno poklonili. Dušan Kalc SATTELEGG, 16. - Danes sta bili na sporedu mednarodne kolesarske dirke po Švici dve etapi, po katerih vodi na skupni lestvici Italijan Fabbri. V drugi, dolgi 98 km, od Hendschikena do Siebnena je zmagal Belgijec Willy de Geest s časom 2.46’04”, s p.h. 35,421 km/h. V njegovem času je prispela dejansko vsa glavnina, in sicer so se najboljši razvrstili takole: 2. Van Roesbroec (Bel.) 3. Erreemans (Bel.) 4. Barras (VB) 5. Caverzasi (It.) 6. Fritz (Nem.) 7. Giuliani (It.) 8. Juliano (It.) V tretji etapi je zmagal Italijan Fabrizio Fabri. 13 km dolgo progo na kronometer za posameznike je prevozil v 29’56”8. Za njim so se razvrstili: 2. Fuente (Šp.) 30’31”3 3. Farisato (It.) 30’39”4 4. G. Pettersson (Šve.) 30’42”0 5. Fuchs (Švi.) 30’44”7 6. Pfenninger (Švi.) 30’46”7 7. Paolini (It.) 30’47”6 8. Giuliani (It.) 30’5!”3 9. Galdos (Šp.) 30’58”3 10. Schiavon (It.) 30’59”9 Skupna lestvica po treh etapah je taka: 1. Fabbri (It.) 2. Farisato (It.) 3. G. Pettersson (Šve.) 4. Fuchs (Švi.) 5. Pfenninger (Švi.) 6. Paolini (It.) 7. Giuliani (It.) 8. Galdos (Šp.) 9. Schiavon (It.) 10. Van Springel (Bel.) 8.52’21” 8.53’04” 8.53’07” 8.53’09” 8.5311” 8.5312” 8.5316” 8.53'23” 8.53’24” 8.53’35” MONTECATINI, 16. — V prvi današnji poletapi amaterske kolesarske dirke po Italiji je zmagal Be-netti, v drugi pa Flamini. Na skupni lestvici vodi De Fave-riz naskokom 20” pred Flamini jem, 21” pred Parmanijem in drugimi. NOGOMET BERLIN, 16. - Svetovni nogometni prvak Brazilija je danes v zano nem Berlinu premagala državno t prezentanco Zahodne Nemčije s te nim izidom 1:0 (0:0). Tekma je la prijateljska. Edini gol je “°L gel 22-letni Brazilec Dirceu v minuti drugega polčasa. Srečanje ni bilo posebno leP°, je dokaj razočaralo 75.000 cev. -Brazilci so zaigrali nekolik bolje proti koncu tekme, Nemci P so tokrat pokazali počasen in ore barven nogomet. KOLESARSTVO RIM, 16. - V mednarodnem Prlv jateijskem nogometnem srečanji! Rimu je Lazio premagal sphts Hajduk z 2:1 (1:0). PLAVANJE dnevu SIEGEN, 16. — Po prvem --meddržavnega ženskega plavalne® dvoboja vodijo po predvidevanju z hodne Nemke proti Italijankam 41:33. BOKS CARIGRAD, 16. - Španec Apj£ nio Ortiz je premagal po h)CK Turka Kemala Kamačija in je ta osvojil naslov evropskega Prva super lahke kategorije. tENIS LONDON, 16. - Jugoslovanski teniški igralec Nikola Pilic Je... ji, nes redno treniral na tf®18 -.e igriščih v Wimbledonu. Treniral J kljub temu, da je njegov nasmg na vvimbledonskem turnirju (za/_nj njegove diskvalifikacije s je jugoslovanske teniške zveze) zelo dvomljiv. NA TURNIRJU S. GIACOMA NADALJUJE SE I eri POPOMA RAZPRODAJA ZARADI OBNOVITVE PROSTOROV TORBICE IZ USNJA IN IMITACIJE DEŽNIKI, KOVČKI, LISTNICE PASOVI, POTOVALNE TORBE itd. IZKORISTITE PRI10ŽN0ST! toMocJA 'MGO BARRIERA VECCHIA, 2 (Vogal Ul San Maurizio) Zmagovita pot odbojkarjev Boru Kot vse kaže, bodo osvojili prvo mesto Po uspešno končanem prvenstvu v 2. moški diviziji in pottm se na predovanju v prvo, se je šesterka Bora udeležila tudi turnirja, katere ga je organiziral športni krožek S. Giacomo. Do konca tega turnirja manjka samo še eno kolo. Po dosedanjih uspešnih nastopih je ekipa Bora še pred eno pomembno zmago. Slovenski odbojkarji so odpravili oba nasprotnika s katerim so se srečali. V prvem kolu, katerega so odigrali preteklo sredo, so premagali ekipo Inter 1904 po štirih setih igre. V tem prvem nastopu se je poznala odsotnost Drasiča, ki je poškodovan, in Požarja, ki es pripravlja na maturo. Prikazana igra našega zastopnika je bila še kar zadovoljiva. V drugem spopadu z organizatorjem je Bor zaigral res odlično. To pot sta bila odsotna Drasič, ki po vsej verjetnosti ne bo stopil na igrišče niti v poslednjem nastopu, in šiškovič. Poznala pa se ja prisotnost Požarja in ekipa je tako odločno pridobila v napadu. Igralci S. Giacoma so se trudili na vse kriplje, toda proti boljšim nasprotnikom so bili praktično orez moči. Morali so položiti orožje ne da bi izbojevali niti častni set. Šesterka Bora je delovala kot odlično uigrana celota in tudi še močnejši tekmec bi v tem spopadu podlegel. V prvih dveh zavrtljajih sta bili odločno bolj izenačeni ostali dve tekmi, saj sta se končali šele po petih setih igre. Odbojkarji S. Giacoma so premagali sovrstnike ekine II Carso po izredno izenačeni igri "se do zadnjega sodnikovega žvižga. Na koncu se jim je sreča le nasmehnila in tako so osvojili prvi par točk na tem turnirju. Ista usoda je doletela igralce ekipe II Carso tudi v drugem zavrtljaju. Borili so se dobro, toda na koncu so morali spet prepustiti točki nasprotniku, po pravem maratonskem spopadu. Po dveh kolih je tako še e-dini II Carso brez točk in po vsej verjetnosti bo končal praznih rok, saj ga čaka v poslovilnem nastopu Bor. Tako je za II Carso že rezervirano zadnje mesto. Turnir bi se moral, _ kot je bilo prvotno določeno, končati danes, ker pa so danes vo-litye (in organizator na to prvotno ni računal) se bo zaključil v sredo. Za drugo mesto bo odločal neposredni spopad med Interjem in S. Giacomom Oba imata po par točk. Tekma sama bo verjetno izredno izenačena in oba imata ena- te POP bo me ke možnosti. Kot smo omenili, II Carso Boru ne šal štren. Izidi posameznih srečanj: , Bor — Inter Ij-I S. Giacomo — H Carso ' g Bor — S. Giacomo ,'.o Inter - II Carso X1 n Trenutna lestvica: Bor 4 tock®> ter in S, Giacomo 2, II Carso točk. V zadnjem kolu, ki bo v , bosta na sporedu tekmi Intar " Giacomo in Bor — II Carso. G. F- ATLETIKA EDINBURG, 16. - Avstrijka. ria Sykora je dosegla najboljši ^ na svetu v teku na 400 m 2 0 rami s časom 58”5. Tek na m z ovirami za ženske ni Vf priznan od mednarodne a zveze. NOGOMET RIM, 16. - Mednarodno metno srečanje (amaterjev) ^ jji. slavija — Anglija, ki bo 2U. g0(J. na Reki, bo sodil italijanski nik Gonella. * * * rtV>oSke- RIM, 16. - V okviru eV£Tpr-ga policijskega nogometneg gej. venstva je Nemčija premaga tal-gijo s 3:1 in osvojila ko”Hjsto f ni naslov. V boju za 3. f V. Britanija premagala 2:1. RUGBY SALISBURY, 16. - Na sv!>i- friško - avstralski turneji v 1 pj-ri ju je Italija doživela v sv J po-tekmi poraz. Premagala JO ^7.4) dezija z visokim izidom 42.4 AVTOMOBILIZEM MODENA, 16. - ItaW^fknast°' tomobilska hiša Ferrari bo sg-pala na VN Švedske 2 mim vozilom, ki ga bo ? j s*" Jackie Ickx. Dirka veUa rvens*v,a dma vožnja svetovnega P1 formule 1. OBVESTILA Športno združenje Dom 0 da bodo treningi ženske . za začetnice na igrišču guga doma (Ul. Montesanto > jo rica), vsako sredo od 1 '