Leto 1905,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LI. — Izdan in razposlan dne 25. avgusta 1905.
Vsebina: (Št. 133—135.) 133. Zakon o izpremembi zakonov o hišnem davku. — 131. Zakon o prehodnih določilih za priredbo hišnega davka v občinah in občinskih delih, združenih s c. kr. države glavnim in prestolnim mestom dunajskim na podstavi nižeavstrijskega deželnega zakona z dne 28. decembra 1904.1. — 135. Ukaz o pripoznanju inozemskih živinozdravniških naukov in diplom.
133.
Zakon z dne 10. avgusta 1905.1.
o izpremembi zakonov o hišnem davku.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
Mesta, oziroma kraji Baden (z Allandom in Thurngasse, nadalje Gutenbrunn), Toplice-Schönau, Karlovi vari, Marijine Lažni, Franzensbad, Olomuc in Krakov se izločujejo iz spiska A, omenjenega v § 6 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17), mest in krajev, za katere se preračunja izmera hišnonajenminskega davka s 26J/S odstotka.
§ 2.
Za te kraje naj se hišnonajemninski davek v letih 1906 do 1920 oveda, uporabljaje v nastopnem ustanovljene postavke.
V letu	znaša odbitek za vzdrževalne in razdolžne stroške	hišni najemninski davek
1906	16 odstotkov	26 odstotkov
1907	17	25-5
1908	18	25
1909	19	24-5
1910	20	24
1911	21	23-5
1912	22 .	23
1913	23	22-5
V letu	znaša odbitek za vzdrževalne in razdolžne stroške		hišni najemninski davek
1914	24 odstotkov		22 odstotkov
1915	25	„	22
1916	26	n	21-5
1917	27	D	21
1918	28	D	21
1919	29	I»	20-5
1920	30	V	20
Od leta 1920. počenši je odbitek za vzdrževalne in razdolžne stroške odmerjati s 30 odslotki od kosmate najemnine in hišni najemninski davek z 20 odstotki obdačnega čistega najemninskega donosa, ovedenega po odbitku teh vzdrževalnih in raz-dolžnih stroškov.
§ 3.
Ustanavljaje čisti donos poslopij, po § 7 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) zavezanih 5odstotnemudavku, je vzdrževalne in razdolžne stroške vsak čas odračunjati s postavki, obseženimi v lestvici § 2.
§ 4.
Ta zakon zadobi moč s 1. dnem januarja 1906. 1.
§ 5.
Izvršili ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
V Išlu, 10. dne avgusta 1905.
Franc Jožef s. r.
Gautsch s. r.
(81ovt>ul*oh.)
Kosci s. r.
73
Zakon z dne 10. avgusta 1905.1.
o prehodnih določilih za priredbo hišnega davka v občinah in občinskih delih, združenih s c. kr. države glavnim in prestolnim mestom dunajskim na podstavi nižeavstrijskega deželnega zakona z dne 28. decembra 1904. I. (dež. zak. št. 1 iz I. 1905.).
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§ 1.
Z občinami in občinskimi deli, po členu I nižeavstrijskega deželnega zakona z dne 28. decembra 1904. 1. (dež. zak. št. 1 iz 1. 19Ö5.) združenimi s c. kr. države glavnim in prestolnim mestom dunajskim, in sicer z občinami Floridsdorf, Leopoldau, Kagran, Hirschstetten, Stadlau in Aspern, nadalje tam oznamenjenimi deli občin Langenzersdorf, Stre-bersdorf, Stammersdorf, Groß-Jedlersdorf, Breitenlee in ManDSwörth, nadalje k mestni občini Groß-Enzersdorf spadajočo katastrsko občino Kaiser Ebersdorf graščina, končno tam oznamenjenim delom katastrske parcele 1634, katastrska občina Mauer se bode z ozirom na priredbo hišnega davka počenši od leta 1905. še za dobo sedmih let brez ozira na izvršeno združitev ravnalo po občih obstoječih predpisih o hišnem davku.
Kolikor bi bila katera izmed imenovanih občin ali občinskih delov v letu 1911. še zavezana hišni razredovini, naj se privzame v občo dolžnost hišnega najemninskega davka z letom 1912.
Za leta 1912 do 1926, oziroma 1931 naj veljajo gledé posameznih poslopij v nastopnih paragrafih izdana prehodna določila.
§ 2.
Za poslopja, ki so koncem leta 1911. zavezana (plačnemu ali ne plačnemu) hišnemu najemninskemu davku, je — ne kraté popustka po zakonu z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) — v letih 1912 do 1926 ovedati hišni najemninski davek, uporabljaje postavke, ustanovljene v naslednji lestvici, in sicer je preračunati :
V letu:	odbitek za vzdrževalne		hišni najemninski	
1912 .	stroške z : 29 odstotki . . .		davek z : 20‘A odstotki	
1913 .	28	9	...	21	
1914 .	27	n	...	21	n
1915 .	26	n	...	2iyt	rt
1916 .	25	9	...	22	n
1917 .	. 24	n	...	22	n
1918 .	. 23	j»	...	22i/2	7)
1919 .	. 22	n	...	23	rt
1920 .	. 21	n	...	23i/,	„
1921 .	. 20	n	...	24	n
1922 .	. 19	n	...	24./,	it
1923 .	. 18	9	...	25	9
1924 .	. 17	» ...	25‘A	9
1925 .	16	rt	...	26	rt
1926 .	. 15	9	...	26ys	9
§ 3.
Za poslopja, ki so koncem leta 1911. zavezana (plačni ali ne plačni) hišni razredovini, je preračunati v letih 1912 do vštetega 1931. za hišni najemninski davek:
• Vsak čas po številu sestavin stanovališča po tarifi hišne razredovine pripadajoči znesek, nadalje od tistega zneska, za katerega presega vsak čas s 26'/3 odstotka davku zavezanega najemninskega donosa (najemninske vrednosti) pripadajoči hišni najemninski davek prej omenjeni znesek, v letu 1912. eno dvajsetinko, v vsakem naslednjem letu eno nadaljnjo dvajsetinko.
Ako pa znaša s 26s/„ odstotka davku zavezanega najemninskega donosa (najemninske vrednosti) pripadajoči najemninski davek manje nego vsak čas pripadajoča hišna razredovina, naj se predpiše samo najemninski davek.
§ 4.
Ustanavljaje Čisti donos poslopij, po § 7 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) zavezanih petodstotnemu davku, naj se odračunijo vzdrževalni stroški od leta 1912. naprej s postavki, obseženimi v lestvici § 2.
§ 5.
Poslopja, ki pridejo po letu 1911. v davčno dolžnost, so zavezana obdačenju v izmeri, ki se pokaže iz določil § 2 in 4 tega zakona.
8 6.
Ta zakon zadobi moč z dnem, katerega se razglasi.
§ 7.
Izvršili ta zakon je narečeno Mojemu finančnemu ministru.
V Išlu, 10. dne avgusta 1905.
Franc Jožef s. r.
Gautsch s. r.	Kosel s. r.
135.
Ukaz ministra za bogočastje in nauk v porazumu z ministrstvom za notranje stvari z dne 11. avgusta 1905. 1.
o pripoznanju inozemskih živinozdravniških naukov in diplom.
Oziraje se ria izpremembe, ki so nastale v pogojih za dosego živinozdravniške diplome z novim živinozdravniškim učnim načrtom, razglašenim z mi-nistrstvenim razpisom z dne 27. marca 1897. 1. (drž. zak. št. 80) za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, razveljavljam s koncem učnega leta 1904/05 ukaz tega ministrstva z dne 25. februarja 1872. 1., št. 13.700 (min. uk. št. 16) o pogojih, po katerih se pripozna kaka na kaki inozemski veterinarski šoli dosežena živinozdravniška diploma za veljavno v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, in gledé veljavnosti naukov, ki jih prebijejo domačini na inozemskih veterinarskih šolah, za pripustitev k strogim pre-skušnjam, in izdajam v porazumu z ministrstvom za notranje stvari naslednja določila o pripoznanju inozemskih živinozdravniških naukov in diplom:
§ 1.
Ako je kak domačin ali inozemec dosegel živinozdravniško diplomo na kakem inozemskem živinozdravniškem učilišču in želi na njeni podstavi doseči v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, veljavno živinozdravniško diplomo in z njo združene pravice, naj se obrne v ta namen do profesorskega zbora kake domače živinozdravniške
velike šole in se pri njem izkaže o svojih naukih in postopku ob dosegi inozemske diplome.
§ 2.
Profesorski zbor naj preskusi, ali je prosilec nostrifikacije na podstavi kakega v tuzemstvu veljavnega gimnazijskega ali realčnega zrelostnega izpričevala ali kakega enakovrstnega v inozemstvu pridobljenega zrelostnega izpričevala vstopil v živinozdravniške nauke, ki jih je prebil, in ako so ti nauki v svojem obsegu in v svoji dobi enaki živinozdrav-niškemu visokošolskemu nauku, ki se zahteva v tuzemstvu.
Pri tem se ne morejo všteti živinozdravniški nauki, prebiti pred dosego visokošolske zrelosti.
§ 3.
Ako dokazani živinozdravniški nauki prosilca za nostrifikacijo ne ustrezajo tem zahtevam, se lahko ukrene, da je njegova pripustitev v dosego v tuzemstvu veljavne diplome odvisna od poprejšnjega dopolnila njegovih živinozdravniških naukov.
Ko se je to dopolnilo in ako ustreza tek naukov prosilca za nostrifikacijo v § 2 oznamenje-nim pogojem, ga lahko profesorski zbor pripusti, da opravi predpisane stroge preskušnje v dosego živinozdravniške diplome.
Ako naj se prosilec nostrifikacije docela ali deloma oprosti tega ali prejšnjega dopolnila njegovih naukov z ozirom na tek njegovih naukov in na stroge preskušnje, ki jih je opravil ob dosegi inozemske diplome, naj izprosi za to profesorski zbor s primerno obrazloženim predlogom odobrilo ministra za bogočastje in nauk.
§ 4.
♦
Ako je prosilec za nostrifikacijo prebil naložene mu stroge preskušnje ali bil oproščen opraviti jih, ga je na živinozdravniški visoki šoli promovirati za živinozdravnika, kakor je predpisano, ter izdati diplomo.
Gledé taks naj se uporabljajo obstoječi predpisi.
V inezemstvu promovirani doktorji živinozdrav-ništva (veterinarne medicine) nimajo pravice v tuzemstvu imeti ta naslov.
§ 5-
Tistim dijakom, ki so posedali živinozdravniške nauke docela ali deloma v inozemstvu, pa tam niso dosegli diplome, se smejo tečaji, prebiti na inozemskih živinozdravniških učiliščih, všteti za živinozdravniške visokošolske nauke, predpisane v tuzem-stvu, samo tedaj in toliko, ako in kolikor so jih slušali po dosegi v tuzemstvu potrebne visokošolske
zrelosti in na kakem inozemskem učilišču, ki je v bistvu enako domačim živinozdravniškim visokim šolam.
Da se kdo pripusti k strogim preskušnjam, pa mora praviloma vsaj zadnja dva tečaja prebiti na kaki tuzemski živinozdravniški visoki šoli.
Bylaudt s. r.	Hartel s. r.
«