Poätnlna placana v gotovlnl Cena IM din Izhaia vsak petek ob 16. // Nnrofnina znaSti mescCno po poSti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Uiedništvo: Celje, Strossmayerjpva ulica Stev. 1, pritlicje, desno; uprava: levo /, Telefon štev. 65 / / Rafun pri poStnern čekovnem zavmiu v Ljublianf st^v. 10.^66 Leto XXBI. Ceüe, petek 23. tebruaria 1940 Štev. 8. Bogdan Puäenjak: Laiviia Največja in centralna baltska republi- ka Latvija leži na vzhodni obali Balt- skega morja, kjer se ze dolga stoletja križajo svetovne poti, ki vežejo zapad in vzhod ter sever in jug. V političnem, ekonomskem in kulturnem življcnju lat- vijskega naroda kakor tudi nadvse ugod- ni mednarodni trgovski in strategični legi zavzema prominenten položaj Balt- sko morje, kar je tudi postalo ponovno usodno za ta marljivi severni narod. Baš ta ugodni trgovski in strategični pol-ožaj tega dela Baltskega morja je namreč zamamil sovjetskega medveda, da je okt&bra lanskega leta kljub akle- njeni prijateljski in nenapadalni pogod- bi z Latvijo izsilil od nje važne vojaške koncesije, ki so okrnile suverenost mla- de latvijske države. S tem dejanjem je bilo ponovno porušeno ravnotežje med velesilami na Baltskem morju in tako se je spet pojavil na evropski politični po- zornici baltski problem, ki je že v pre- teklosti zanetil mnogo požarov v Ev- ropi in ki grozi tudi v bližnji bodočnosti tegniti ves evropski sever v vojni vrti- neo. V boljSe razumevanjs tega tako vaš- nega mednarodnega problema pa je ne- obhodno potrebno, da se naša javnost predvsem seznani z dosedaj ji tako malo znanimi baltskimi narodi — z njihovo zgodovino, kulturo in z njihovimi pogledi na vsa aktualna socialna in politična vprašanja. Gledano s političnih vidikov je Lat- vija sicer mlada država. Vendar pa Lat- vijci nikakor niso mlad narod, temveč imajo zelo staro in zanimivo zgodovino. Skupno z Litvanci, Starimi Prusi in' nc- katerimi že izumrlimi plemeni (Galin- di, Jadvigi itd.) tvorijo Latvijci balt- sko vejo indoevropske družine narodov, kar dokazuje že njihov jezik, ki še da- nect v marsičem spominja na Sanskrit. Po svoji bogati folklori — saj ima lat- vijski narod preko 200.000 napisanih in izdanih narodnih pesmi — pa prekaša vse ostale evropske narode. Predniki današnjih Latvijcev so se preselili v sedanje pokrajine ob Balt- skem mcirju že okoli l. 2000. pr. Kr. Do 12. stoletja so imeli svoje neodvisne in svobodne države, v katerih 20 dossgli velik gospodarski in kulturni razvoj. Ta naravni procc3 gospodarskega in kultur- nega razvoja pa so prekinile vclesile, ki so 3i podjarmile latvijski narod in nad njim vladale do 1. 1918. Nemci, Poljaki, Svedi in končno Rusi so bili zaporedoma gospodarji Latvije, dokler ni 1. 1918. tudi latvljskemu narodu za- sijalo solnce svobode. Ta s tolikimi kr- vavimi žrtvami priborjena svoboda je prinesla latvijskemu narodu tudi dolgo periodo gospodarske prosperitetc in kulturnega razvoja. Baš na gospodar- bkeia im kulturnem podroeju je latvijski narod dokazal svojo veliko življcnjsko silo in zmožnost. Vojna tudi Latviji ni prizane3la in je zapustila na celotnem ozemlju eno sa- mo ruševino in to predvsem na gospo- darskem podroeju. Z novo svobodno ciržavo je bilo zato treba s temeljev iz- giaditi nieno najvažnejšo oporo — na- rodno gospodarstvo. Nedostajali so ka- pitali, produktivna sredstva in surovi- ne, prejšnji trgi so bili zaprti ali sploh izgubljeni, notranji trg pa je bil desor- ganlziran. Treba je bilo torej iskati no- vih trgov, naložiti kredite za različne gospodarsike nalege, napraviti kredite za trgovino in industrijo likvidne in te- mu primerno vso produkeijo preusme- riti, da bi lahko ustvarila iz razvalin nov in zdrav gospodarski organizemu Največjo pozornost pa je morala mla- da država posvetiti poljedelstvu, ki je tvorila hrbtenico latvijskega narodnega gospodarstva. In tu je b.lo treba pred- vsem izvesti agrarno reformo, saj so bile žtiri petine vse zemlje v veleposest- niäkih in cerkvenih rokah. Mlada država je z agrarno reformo brezplačno razde- lila zomljo med svoje kmečko prebival- ßtvo, ki je do tega hipa robotalo na ve- lejposestaißkih in cerkvenih posestvih, Pred velikimi dogodki Vojne priprave na Bližnjem vzhodu — Resen poiožai tin$ke vojske ~ Atera z nemško ladjo „Altmark" Z Bližnjega vzhoda poročajo 0 velikih ! vojaäkih prlpravah, ki so naperjene ; proti Sovjetnki Rusiji. V Ankari se jo ; sestal vrhovni turški obrambni svet. ! Poavetovanja, ki jim prisostvujejo tudi anglcški oficirji, se nanašajo na turško oborožcvanje tor utrjevanje in obranibo turškili mejfl, Turčija je že izvedla del- no mobilizacijo in okrepila svoje posadkc ob sovjctski meji. Vse kaže, da se pri- pravljajo na Kližnjem vzhodu veliki do- godki. Na Karelijfcki ožini postajajo sovjet- ski nai>adi cwlalje hujši. Sovjetske čete polagoma, naprcdujejo proti Viborgu. Severovzhodno od Ladoškega jezcra pa se je iinskim četam posrečilo uničlti 18. sovjctsko di\izijo in obkoliti 164. sov- jetsko divizijo. Kljub teinu IkmIo Finci težko vzdržali silne navale sovjetskih čet, če ne dobc pravočasno pomoči. Angleški rušilec »Cossack« je v soboto v f jordu Josingu na Norveškera napadel nemški parnik »Altmark«, bivno pomož- no ladjo potopljene oklopnice »Admiral Spec« in resi! iz nje okrog 300 ujetih mornarjev potopljenih angleških ladij. Nemčija je nato protestirala pri norve- ski vladi, češ da bi Norveška kot nev- üalna država inorala zaščltiti ncmški parnik in ne bl smela dopustlti, da je angleški rušilec vdrl v norve.ško prista- nišče. Anglija pa je protestirala pri nor- vfški vla
  • onovno Lzvo- ljeni v upravo, na novo pa bo bili izvo- ljeni gg, Gregorič iz Litije ter Juro Le- sjak, prof. Bitenc, dr.. Zdravko Kalan in Adolf Sadar iz Celja. .,., ( Wi. .,., Skupäcina je pot>bla^t%-; ..ijpi^yo,""' da . dovoli lU^tanovitev eekciji" po.do.ctbora v drugih krajih njegovega, podro^ja, kjer bi bilo to po pravilih izvedljivp. V znak oddolžitve za veliko naklonjenost Je pododbor podaril Of Lcirakemu ; .do&nu v Celju 1.000 din. Vprašanje nabave dru- Stvene zastave je skupsčlna odložila na čas, ko bo doseglo «tevilo članstva pri- merno višino. Na predlog g. Posayca je skupsčina izrekla pred^ej^n^u g. dr. Vrečku zahvalo za njegpvo delo. Podod- bor bo nabavil nekaj inventarja za pi- sarno, ki jo namerava v doglednem ča- Hu otvorlti v Celju. Poveljnik mesta in 39. pp. g. polkov- nik Defar je ob zakljuckn lepo, uspele skupščine izjavil, da bodo aktivni ofi- cirji v Celju vedno radevolje na razpo- lago rezervnim oficirjem. Po^elel je pododboru v svojem in v imenu oficir- jev celjske garnizije mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Poudaril jo potrebo vztrajnega in skupnega dela aktivnih in rezsrvnih oficirjev. Povabil je rezc>rvae oficirje, da bi v čim večjem ^tqvilu prl- hajali v krog aktivnih oficirjey, ,kjer bo- do vedno prisrčno sprejeti. Politika Slovans In Hemd Veliki nem&ki pl3atclj J. G, Herder (1744—1803) je napisal v svojem delu :Jdcen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit« sledcčc: »Slovani niso bili nikoli narod, že- Ijan vojne in avantur, kakor Nemcl, ¦ tomveč so neopazno zasedli zapuščene dežcle od Dona do Labe, od Lüneburga do Jadrana. V Ncmčiji so se bavili z raznovrstn.'mi obrtmi in živeli v miru. BÜ so do raz3ipnosti gostoljubni, lju- bili so svoboclo, bill pa so pokorni in poslušni. Bili so sovražniki razbojništva in ropanja. Toda vse to j'm ni pomagalo in bi.li so kljub temu podjarmljeni. Nikoli niso poskušali zavladati sve-•.. tu :n ravno Nemci so se nad njimi naj- -\ huje pregrešili. Nemci so ätorili s Slo- ¦ vani ono, kar so storili Spanci s Peru- Stev. 9. »NOVA DOB A« 23. U. 1940 *ti-an *. anci. Narod je postal nesrečen in kljub vsej svoji Ijubezni do mini in dela ni niogel ustvaribi trajnejše državne orga- nizacije, čeprav mu ni manjkalo niti hnabro'sti niti ostrega odpora. Tako se boste tudi vi, nekoč murljivi in srečni narodi, slednjič prebudili iz giohokega sna, osvobodili se boste va- sih okov in boste spet uživali vaše kra- je od Jadrana do Karpatov, od Dona do Vltave kot vašo last«. Ruski nsrod Na kongresu ameriške mladine je izjavil predsednik Roosevelt, da je vseh zadnjih dvajset lot gojil sarao simpatije do iniskega naroda in željo, da bi ruJi'ki narod sam našel svojo pot z lastnim; močmi. Slovans odkBanjaio Nabs- UzirzanG Iz Pariza poročajo, da so neosnovane vse vesti nemške propaganda da na- meravajo zavezniki ustvariti neko kato- lisko državo Poljakov, Cehov, Avatrijcev ltd. z Otonom Habsburäkim na čehi. Pcljaki, Cehi ¦ in Slovaki v inozemstvu najodločnejše zavračajo vsako misel o sodelovanju s Habsburžani. Demantirajo se tudi vse z-veze zapadnih sil s temi na- črti. Z druge sIrani poročajo, da dela Poljska na ustvaritvi bloka neodvisnih slovanakih držav od Baltskega do Ja- dranskega morja. \?eini denuneianti Po »Sokolskem glasniku« ¦poanemajno: Ze v predzadnji številki snio dokaaaU, kako skušajo v Sloveniji kom- promitiratl narodno obranubno delo s tem, da denunclrajo narodno obrambna društva Sokola, Jadransko stražo, Aero- klub »Naša krila«, Rdeči križ ltd. zara- di komunizma. Ker se sploh ne brigajo za narodno obrambno delo in tudi nö Skrbijo za naše meje, nima vea njihov vik in krik proti komunizmu tjploh nlkakcga antikomunističnega cilja, teinveč nasprotno — antinacionalistične- gaf A kdo Ima interes na tern, da se v Sloveniji kompromitira narodno obramb- no delo, ni težko pogoditi. . . Dosleden temu delu pise list »Straža v viharju« tudi v äteviiki z due 1. februarja, da imena Sokol, Jadran- ska sfcraža itd. ne pomenijo ničesar po- zitiynega za narod, ker se za njihovimi vrati skrivajo komunistični manevri, in da se airi komunistično demagoätvo v Sokolu in raznih drugih društvih ... tutien molk »La Croix«, službeno glasilo francos- kega episkopata, je objavilo v zadnjem času v več ätevilkah pödrobnosti o pre- ganjanju katollških duhovnikov v Ceško- moravskem protektoratu. K temu pri- pominja »Sokolski glasnik«: V zelo ka- toiiški »Hrvatski straži« nismo našli o vsem tem trpljenju najuglednejäih ee- ških katoliških duhovnikov nikoli niti besedice! Domace vesti — Ljuba Davidovie t. V ponedeljek je umrl v Beogradu v starosti 77 let predsednik Demokratske stranke in biv- äi predsednik vlade, g. Ljuba Davidovie, edeii izmed velikih voditeljev srbskega naroua. Pokojni je bil odiieen državnik ter nesebicen in izredno zaslužen na- rodni delavec. Bil je demokrat v najlep- šem pomenu beaede. Njegove zasluge za razvoj in napredek Jugoslavije so neminljive. Njegova smrt pomeni težko izgubo za naäo državo. Slava spomiuu Ljube Davidoviča! — Novi predsednik Demokratske stranke. Po smrti g. Ljube Davidovica je bii iüvoljen za predsednika Demokrat- ske stranke bivSi minister in znani poli- tik g. Milan Gröl, — Za pomocaika vrhovncga inspek- toi'ja naše vojske je imenovan s kra- Ijevim ukazom armadni general Bogo- Ijub lUc, doslej poveljnik II. arrnadnega zbora v Sarajevu. Po uredbi o organi- zatiji vrhovnega ingpektorata jugoslo- venske vojske je vrhovni inspektor Nj. Via. Kiiez uamcsLnik Pavle. Njegovega pomočnika generala Ilica poznamo kot odiienega oficirin, še iz casov, ko je bil poveljnik dravske diizijskc oblasti v Ljubljani. —- Domača iznajdba. Vodja maribor- ske tvrdke Motoroil g. Gustav Goll je izumil zelo korisino in najsodobnejšo napravo, s pornoejo katere je mogoče predelovati surovo-«a!4or s pumučju električnega toka. Ta destilacijska na- prava omogoca poöeben proizvajalni sistem, ki je s pridom uveljavljen v ra- fineriji tvrdke Motoroil v Mariboru, ki ima dnevno kapaciteto 15.000 kg. (;. Goll, ki je znan strokovnjak na tein podroeju, je prejel nedavno za svojo izvirno iznajdbo jugoslovenski patent št. 15.256. Bistvo Gollove iznajdbe je v tem , da se s pomočjo razmeroma ma- le aparature, kamor se neprenehoma dovaja suvovina, pridobi istočasno O3c-;m različnih jiroduktov, ki po svoji kako- vosti mu'-.jjo prckaäajo produkte, ki jih dobdvajü na doslcj konstrülranih dc- stilaeijskia aparatih. sznajdba g. Colla je vzbudila v v vseh strokovnih krogih veliko pozornost. — Veliko zanimanje za velescjme. V naših gospoJarskili krogih vlada veliko zanimanje za inicia'civo Nemčije, da organizlra tcsnejse soclelovanje nemsküi velesejmov s podunavskimi in ¦balkan- äkimi velesejini. Znano je, da je pred kratkim prlslo do ožjega sodelovanja jugoslove-nakih in nemških velesejmov. V zadnjem oasu so se vodili tudi razgovori o tern, da ae poeno3tavi izdaja vize Ju- gosloveiumi, ki bi zaradi cbiska nem- ških velesejmov potovali iz Jugoslavije. Kar se posobno tiee Dunajskega velo- sejma, vlada zanj ze zaradi zemljepisne lege večje zanimanje, pri čemer je tr.'- ba ipripomniti, da je to zanimanje mor- da že vecje v severnem delu državu, torej v Sloveniji in Hrvatski, kakor pa v Beogradu. Naša rndustrija je glcde naibav novih atrojev in instalacij v ve- li'ki meri odvisna od inozemstva. Dunaj- ski vek-jojem je v tem pogledu naruvni in poklicani posredovalec, ravno tako kakor nudijo za nemške razstavljalcs beograjski, zagrebški in ljubljanski va- lesejcm najboljšo priložnost za prido- bivanje novih odjemalcev v Jugoslavi- ji. Ker ima vsak velesejorn, tako v Nemeiji, kakor tudi v Jugoslaviji, svoj pose-ben značaj in svoj zvest krog od- jemalcev, bi bilo želeti, da bi prireditve teh velesejmov časovno po možnosti ne kolidirale, da bi 3e velesejmi dopolnje- vali, ne pa bili drug drugemu v napot- je. Takih primerov je bilo v preteklosti več in so tvrdkam, ki so bile obeuem razstavljalci v državi in odjemalci v inozematvu, onemogočali, da bi izkori- stile vse možnosti. Ouje se, da se pri- pravlja v tern oziru konseienca v Bu- dimpüäti, in je upanje, da se bo to vprašanje rešilo ugodno in brez težav. Cim večji uspeh velesejmske delavno- sti je želeti zlasti letos, ko vojne raz- mere še bolj kot kdaj prej ailijo naro- de jugovzhodne Evrope, da povečajo izmenjavo blaga. CeUemokolica c Emiijjaii Liiek — velik dobrotnik CMI>. Pokojni vladni avetnik g. EmaN jan Lilek v Ceiju, ki je bil za avojo vo- like zasluge za narod oäliküvan z rodom sv. Save 3. in 4. stopnje in ga je žLei naa list med svoje najodličnejse sotrud- nike, se je s svojo oporoko za vodno vpisal v viito veLkih dobrotnikov Dru- Ž03 sv. Cirila in Metoda. V svoji oporoki je 3 fideikomisancno substitueijo ime- noval za giavno dedinjo svojo soprogo gospo Emo, po njeni bmrti pa poslane CMD lastnica vsega prerno^enja, ki se naj porabi v kulturne in narodno obmmbne svrhe slovenstva na severm rneji Jugoslavije. Pokojnemu učitelju g. Franju Krajncu v Celju se je pndru- zA kot velik dobrotnik CMD sedaj tudi g. vladni svetnik Lilek. Njegovo oporo- ko je izročil odvetnik g. dr. Ernest Ka- lan v Ceiju v sredo dopoldne sreskemu sodišču. Oporoka je bila takoj razgla- šena. c D\e komemoraciji. V sredo ab 14. je bila v telovadnici drž. realne gimna- zije v Celju komemoracija za pokojmm odlicnim znanstvenikoni, publiciatom, nac.onalnim in kulturnim delavcean ter vügojiteljem, vladnim svetnikom g. Erni- lijaaoiu Lilekom. Sfjominski govor js imel g. prof. Janko OrQzgn. Komemura- ciji so pi'isostvovali ueenci in učenke gimnazije s profesorskim zborom. Po pogrebu velikega pokojnika je imel od- bor Ljudskega vseucilišča, čigar u^tano- vitelj, predsednik in častni član je bil pokojni, žalno sejo, na kateri je imel spominski govor podpredsednik Ljud- skega vseučilisča g. ravnatelj Franc Cilenšeik. c hjvuUko vseučilišce. V ponedeljek 26. t. m. ob 20. bo predaval univ. do- coiiL dr. i^'ian Zwitter ix Ljubljane o temi »Pomen francoske revolucije^. Predavanje bo zelo zanimivo, zato vabi- mo občinstvo, da se ga v c!m vecjem številu udeleži. c »Konto X« v gledališču. Mariborsko Narodno giedališče bo uprizorilo drevi ob O'Smih v celjskem gledal.aču vei-ielo- igro R. Bernauerja in R. Oosterreicher- ja »Konto X« v režiji Celjana g. Milana Košiča. Predstava je za al^onma. c Pri/nanje ge. Mirci Saikchujv]. Zeji- ski svet«, mesečna t'evija, ki :zhaja v Ljubljani, je v svoji febnuarski štev.LLki prinesla pod vzgiavjem: »liinetnoslr. zix- nimiv daljai elanek izpod paresa ge. V. I l\., v katerem karakterizlra pisatclji- ca delovanje in umetniško osebnost aa- šc umetnice pianistke, priznane peda- goginje in skladateljice ge. Mirce San- cinove. Celjani smo lahko na to prlzna- nje ae posobej ponosni, saj dcluje ta naša umetnica na naši Glaabeaii Matici v našem mestu. Zato so njeni uspehi tudi nam v ponos. c Odlikovanjo pe\k in inncev Cl*J). V nedeljo je imelo Celjsko pevsko dru- ätvo v društvenih prostorih prisrčaio slavje. Predsednik g. prof. Fink je ab primernem nagovoru in Čestitkah JP3, Ipavčcve üupe v Mariboru in vsega članstva CPD izročil dolgoletnim čla- nom dplome in kolajne, odlikovanja Ju- goslovenskega pevskega savez.u. Zlato kclajno za 20-letno sodelovauje v pev- skem zboru so prejeli ga. Jelka Pöerova, gdč. Marica Pertotova, Marica Sarlaho- va in Tončka Pongračičeva ter g. Ru- dolf Bradač; srebrno kolajao za 15- letno sodelovanje so dobilt ga. Jožica Cetinova ter gg. Franc Blago/i.mšek, Ka- rol Peer in Stjopan Tele, }>ronasto ko- lajno za 10-letno sodelovanje pa gdc. Josipina Karbova in Pavla Petkovškova ter gg. Franjo Skof in Fi'anjo Repen- šek. Po prisrčnem čestitauju je zapol pevski zbor več prigodnih pesmi. CPD ima sedaj med svojim članstvom 30 od- hkovancev, kar je dokaz, da so mod na- mi še idealisti, ki leta in lcta, večer z? večerom žrtvujejo svoj prosti caa pro- cvitu naše pesmi in naše kulture. c Vecer Kista Savina. Celjsko pevsko društvo bo prbedilo 13. aprila večer Ri.sta Savina, na katerem bo izvajalo samo skladbe Rista Savina in tako počastilo skladatelja ob njegovi 80- letnici. ^like za legitimacije najhitrejef točuo in dubro irvrsuje Foto Pelikan Celje • Razlagova ulica c Studijskc podpore v znesku 5100 din je te dni razdeliia Starešinska organiza- cija »Sloga« v Celju '65 potrebnim celj- skim akademikom in sreanješolcem. V teku zadnjih 3 let, odkar 3e podporo razdeljujejo, je prejelo Slogiiio podpoio okoli 90 šiudentov v skupneni zneaku nad 13.000 din, kar je predvsem zasluga lepo uspelih vsakoletnih Sloginili aka- dcrnskih plesov. Leios je bilo društvu s prihranki zadnjih let omogoce.no ure- sniciti zamissl osuovanja studijskc imjli- nice, ki bo brezplačno izposojevala rev- nejäim akademikom prepotrebne knjige in skripta. SO Sloga se s tem obrača na V3e akademsko izobražene Celjane, predvsem na gg. juriste, da ji poklonijo k'lijige, ki bi jih sami utegnili pogre- öati. Knjige sprejema Dušan Zdolšek, akad., Celje, Gosposka 6. Društvo se ponovno najpri&rčnejše zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so s svojimi prispevki ob priliki pJesa pripomogli v veliki meri k omiljenju težkega sociabiega poioža- ja celjskega dijaštva. c Slovanski večer v Celju. Ceške be- sede, poljske mazurke in Jugoslovenskih narodnih kol se boste lahko naučili na speciahiem plesnem tečaju, ki ga bo priredil v zvezi z bližajočim se Slovan- skim večerom soclalni odsek Sokolske župe Celje. Prva vaja bo v sredo 28. t. m. s pričetkom ob 20. v telovadnici Sokola Celja-matice v mestni uarodni soli. Istotam bo dobil potrebne informa- cije vsakdo, ki si namerava za Slovan- ski večer nabaviti ali pa izposodlti na- rodno nošo. Bratje in sestrc, stari in rnladi, dobro došli! c Nastop gojencev Kudolfa Filiha v ljubljanskem radiu. Zeljko Dobovišek in Tonček Hofbauer iz Celja, Rudolf Hro- vat iz Zalca in Rudi Schmidt iz Bre- sic, gojenci sole g. Rudolfa Piliha, dr- žavnega prvaka na kromatični harmoni- I Vr.rujtG svoje zdravje s tern, da skrbite 7.a redno stolico. Jemljite dnevno po jodl I do 3 Leo-pilule, ki ^am pomagajo do lahkegja p prijetnega odvajanja. if L""J[e|(- l)od SP- br- 9Ö9 od 28. X. 1038 ki, bodo nastopili v nedeljo 25. t m. ob 13.02 v ljubljauakem radiu. Spored, ki ga bodo izvajali ti mladi hannoni- karji, je izbran in lep. Gosp. Pilih se- stavlja sedaj orkester harmonikarjev. Opozarjamo na nedeljski nastop štirih njegovih gojencev. c Tečaj za mojstrske izpito ae bo pri- čel v ponedeljek 26. t. m. ob 19. v Obrt- nem domu v Celju. Prijave za teoaj ae sprejemajo še do -pricetka teoaja v pi- sarni celjske paalovalnice urada za po- speševanje obi'ti pri Zboraici za TOI. c Bedna letna skup.ščiria gasrlske župt^ celjskegu srcsna se bo pričela v nedeljo 25. t. m. ob pol 9. dopoldne v mali dvo- rani Celj3kega dotna. c Krajcvna organtxacija Legge ko- roškiii borcev v Celju vabi svoje ölan- stvo na redni letni obeni zbor, ki bo v nedeljo 25. t. m. ob pol 10. dopoldne v vrtni dvorani hotela »Evrope«. c Kezos\nLm oficirjem! Celjski pod- odbor UROIR sporoča, da bo drevi ob pol 7, v Oficirskem domu obvezno pre- davanje za vse rezervne oi'icirje. Izosta- nek je treba opravičiti . c Društvo Rtiečega križa v Celju bo od 23. do 27. t. m. predvajalo v kinu Unionu v svoji režiji film »Dr. Koch«, najhumanejäi film, kar šmo jih doslej videli. Ta film bo ostal vsakomur v neiz- brisnem spominu. V naslovni vlogi na- stopa Emil Jannings. Od 1. do 4. marca pa bo istotako v režiji RK predvajan film »Breztlomci«, ki ima visoko moralno vrednost in je najmočnejša kreacija Spenccrja Tracyja in najboljša vloga slavnega Mickeya Rooneya. Odbor RK vljudno vabi k oljilnemu obisku obeh filmov. c Valčkov vecer, ki so ga priredili re- zervni podoficirji skupno z aktivnimi podosicirji prejšnjo soboto v Narodnem domu, je dobro uspel. Navzoči so bili vsi aktivni oficirji s komandantom me- sta g. polkovnikom Defarjem, ki je tudi z go. Ulagovo otvoril prireditev s Kra- Ijevim kolorn. Prireditev je obiskalo tudi mnogo civilnega prebivalstva. Mla- di in agilni organizaciji rezervnih pod- oficirjev želimo čim večji razmah! c Celjski pododbor Udruženja rezeiv- iiih podoficirjev in aktivni podoflcbrjl celjske garnizije se vsem, ki so na ka- kršen koli način pripomogli, da je valč- kov večer tako dobro uspel, najprisrč- nejše zahvaljujejo, c Usodna eksplozija. Ko sta 35-letni kleparski pomočnik Ivan Jeväenak in 17-letni pomožni delavec Viljem Vrusnik iz Celja dne 16. t. m. popoldne s talil- nim aparatom talila zamrzle odtočne cevi na dvorišču palace Mestne hranil- nice nasj^roti kolodvora, je v aparatu montirani parni kotel ob 17.35 najbrž zaradi zamašenja ventila eksplodiral s silno detonacijo, ki so jo čuli po vsem mestu. Kos pločevine aparata je prile- tel s tako silo v Jevšenaka, da mu je razmesaril in zlomil desno nogo v steg- nu, Vrusnik pa je dobil vsled pare ope- kline po obrazu in prsih. Vsled silnega zračnega pritiska se je zdrobilo na dvo- šlčni strani poslopja okrog 100 Šip. Jevšenaka in Vrusnika so takoj prepe- ljali z reševalnim avtomobilom v bolnico. c Požar \- No\i vasi. V soboto okrog 17. je nastal iz nepojasnjenega vzroka požar na podstrešju hiše vrtnarja Med- veda v Novi vasi. Na kraj požara je kraalu prispela celjska gasilska ceta, ki se ji je po3rečilo pogasiti ogenj. Zgo* relo je vse ostrešje. Skoda znaša okrog 20.000 din. c Dijaški kuhin ji v Celju so darovali v počastitev spomina pokojnega vlad- ncga Bvetolka g. Emilijana Lilska: gdč. Za Vaše knjigovodstvo v novem leto trgovske kiijige, rednfkc, kaitotako to druge potiebsoine za pisarao v veletrgo- vlnj papirja in knjigarni KAKL GOBI» CAJJ, vdv., Celje, Kralja Petra c. 7—9. gtran 4. »NOVA DOB A« 23. II. 1940 Stov. 9. Ana in Marija Suhačeva 200 din, bivši senator g. dr. Ivan Ploj v Mariboru in njegov brat g. Oton Ploj 200 din, bivša pokojnikova učenca odvetnik g. Jernej Stante v Celju 200 din in cinkarniški uradnik g. Franjo Vreoko v Celju 100 din, gg. profesor v p. Josip Kožuh v Celju, general v p. in skladatelj Risto Savin v Zalcu, primarij celjske bolnice dr. Ivan Raišp, šef Zdravstvenega doma dr. Jakob Rebernik in zdravnik dr. Stjepan Ivic v Celju pa po 100 din. c Podpornemu driištvu za revue učiu- ce na drz. realni gimnaziji v Celju je daroval g. prof, v p. Vinko LeviČnik v Celju 100 din v počastitev spomina po- kojnega vladnega svetnika g. Emilijana Lileka. c Clanstvo Ccljskega šahovskega klu- ba je namesto venca na grob častnemu članu in soustanovitelju g. vladnemu svetniku E. Lileku darovalo šolski kuhi- nji deške meščanske sole 100 din, za kar se uprava sole najiskreneje zahva- ljuje. c Pomcmbna umetiiiška priralitcv za Sole. Slušatelji Glasbene akademije v Ljubljani so priredili v soboto dopoldnc v veliki dvorani Celjskega doma koncert slovanske glasbe in sicer najprej za tr- govsko, vse tri meščanske in za rudar- sko šolo, nato pa za gimnazijo. Dvorana je bila obakrat nabito polna. V začctku je g. Ciril Cvetko prikazal veličino in bogastvo slovanske glasbe ter podčrtal njeno apecifičnost, svojstvenost in do- gnanost. Sledil je spored, nn katercm so bili zastopani izključno slovanski skladatelji. Pianistka gde. Zorka Bra- dačeva je izvajala Gregorčev Nokturno stev. 2 z neoporečno tehniko in fineao. Tenorist g. Janez Lipušček je ob spreni- Ijevanju pianista g. Cirila Cvetka zapel Lajovčevo »Mesec v izbi«, arijo Lenske- ga iz Cajkovskega opere »Evgen Onje- gin« in Flajämanovega »Metuljčka«, Gosp. Lipušček ima prijeten liričen in dobro kultiviran glas, ki ima vse mož- nosti velikega razvoja. Poudariti je treba dobro vokalizacijo in pristno ob- čutje. Violinist g. Kajetan Burger je ob spremljevanju pianistke gdč. Bradačeve izvajal Dvofakovo Sonatino op. 100, No- vakovo »Uspavanko« in Musorg3kega »Hopak« eksaktno, s polnim tonom in gladkim obvladanjem tehnično kompli- ciranih meat. Pianist g. Ciril Cvetko je podal Novakovo »Certovsko polko« na način, kakor smo ga vajeni pri pianistih velikega formata. Sopranistka gdč. Ma- rija Tiranova je zapela ob spremljeva- nju pianista Cvetka Zajčevi »Lastov- kam« in »Hajd v kolo« ter arljo Marfe Iz opere Rimskega-KorzaXova »Carje- va nevesta«. Gdč. Tiranova razpolaga z bogatim, simpatičnlm in prodornim glasovnim materialom z lepo koloratur- no tehniko in velikimi razvojnimi mož- nostmi. Dvofakov Tercet za dve violini in violo so izvajali gg. Jurij Gregore, Srečko Zalokar in Janez Zižmosel sklad- no, precizno in z obeutjem. Pianistka gdč. Bradačeva je tudi izvajala Chopi- novo Etudo v E-duru in Smetanovi pol- ki v Es in B-duru. Mladi umetniki iz Ljubljane so nudili resnično slovansko glasbeno umetnost in globok užitek. Prlreditev je bila za šolsko mladino z glasbeno vzgojnega stališča velikega po- mena in se je mladine tudi močno doj- mila. Sličnih prireditev za mladino, ki plemenitijo mlada srea in odkrivajo du- žam večne vrednote umetnosti, želimo že več. Xi/I. PLANINSKI SEJEM 2. marca — Narodni dom — Cel)e Prvovrsten jazz orkcter c Gori! V četrtek okrog 4. zjutraj je nastal v kemični tovarni tvrdke V. Brauns v Kocenovi ulici požar, ki ga je k sreči kmaiu opazil neki pasant. Obve- stil je o tern hišnika in ravnatelja, na- kar so ogenj kmalu pogasili, Skoda znaša okrog 7.000 din. Vzrok požara ni znan. V hiši gostilničarke Ane Kaševe v Vojniku se je vnel tram ob dimniku. Ogenj so kmalu opazili in pogasili. Sko- da pa je znatna, ker se je zrušil strop. c Zetev smrti. V Trnovljah je umrla 15. t. m. 66-letna preužitkarica Terezi- ja Košeninova. Na Dečkovi cesti 7 je umrl v nedeljo 64-letni sedlar Mihael Zupanc. Na Sp. Hudinji 78 je umrl v ponedeljek poldrugo leto stari sinček mizarskega pomoenika Marijan Teržan, V Mestnem zavetišcu v Medlogu je umrla v ponedeljek 79-letna mestna re- va Marija Mravljakova, v sredo pa 85- letua mestna reva Julijana Bezenškova. V celjski bolnici so umrli: v nedeljo 65- letna delavčeva žena Terezija Smerčeva iz Zgornjega Voluša pri Jurkloštru in enoletna koearjeva hčerka Marija Po- grčičeva iz Loke pri Zusmu, v ponede- ljek 53-letni delavec Viktor Graf iz Stör, v petek pa 41-letni tovarniški delavec Martin Košir iz Zabukovce. N. p. v m.! c Prestanek slinavke in parkijevke v Celju. Slinavko in parkljcvko, ki je bila 17. januarja uradno ugotovljena na Ostrožnem, je mestno pogiavarstvo pro- glasilo za prestalo in ukinlio svoje na- redbc o zatiranju te bolezni. Prepoved slehernega svobodnega prometa s par- kljarji z banovino Hrvatsko ostane šo dalje v veljavi. Zivinski in svinjski sej- mi so spet dovoljeni. Zivinorejci pa mo- rajo takoj prijaviti vsako sumljivo obo- lenje parkljarjev in vsako tihotapljenje živine, da se ne bd ta nevarna bolezen ponovno zanesla na mestno področje. c Srodpostnega kramarskega sejma v Celju 2. marca ne bo, ker občini an uspelo spraviti snega z nekaterih trgov in ulic. Pač pa bo ta dan živinski in svinjski aejem. c Dclovni trg. Pri celjski borzi deia je bilo 20. t. m. v evidenci 1226 brezpo- selnih (1012 moških in 214 žensk) na- sproti 998 (843 moškim in 155 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: po 1 krojaški pekovski in pečarsiki pomočnik, 3 hlapci, po 10 kuharic in kmeökih dekel, 6 služ- kinj, 2 sobarici in 1 postrežnica. c Zdravnlško dežurno službo za clü.n<; OÜZD bo imel v nedeljo 25. t. m. zirav- nik dr. Drago Hočevai- v Kolencevi ulici. iz obeinstva Nevšeinosti pH pogrebih 2e večkrat smo Celjani z obžalova- njem opazili, da ravnajo pogrebei ob priliki raznih pogrebov s evetjem in venci na prav čuden način. Posebno neprijetno je bilo to opaziti na pogrebu v sredo. Množice ljudi in šolske mladine so bili price neprijetne- ga in nestrokovnjaškega ravnanja po- grebeev z venci in krsto. Prvič je rao- tila že zakasnitev pogrebnega voza, zla- sti še sedaj v mrazu, drugiČ pokvarjen voz in slednjič nalaganje vencev in krste, ki je pričalo o nepoučenosti po- grebnega O3obja. Najprej so obešali ven- ce na voz s tako nerodnostjo, kakor da imajo opraviti z navadnim dračjem, ki je zato tu, da se poloml in zmečka. Sele potem so naložili krsto, ki se jlm je zataknila. Zaradi tega so od strani rili skozi vence kot v kako grmovje, da 30 zmečkali še ono, kar je ostalo pri obešanju nepokvarjeno. Vsem, ki daruiejo vence in evetje, je na tem, da bi prišli venci in evetje ko- likor mogoče ohranjeni do groba. Saj so jih darovali v počastitev pokojnika! To kar smo navedli, je menda mogočs samo v Celju, kajti česa sličnega nismo videli še nikjer. Merodajni krogi naj poskrbijo, da bo pogrebno osebje primerno poučeno in izvežbano, da bo svoje delo opravilo, (ne glede na to, kateri razred je naro- čen), na način, ki ne bo žalil čuta spo- štovanja do pokojnika. —s— tokolstvo Sokolski iubileini zlet 29. in 30. junija 1940 v Celju V tej rubriki bomo v vsaki številki seznanjali brate in sestre s pripravami za naš jubilejni zlet, ko bo praznovalo Sokolsko društvo Celje-matica svojo pctdesotletnico, celjska sokolska župa pa tridesetletnico. Na skupni seji z sastopniki župno uprave so bili v ponedeljek določeni bratje in sestre, ki bodo prevzeli vod- stvo poedinih odsekov. Zlet v obsegu, v kakršnem jc zamišljen, bo izčrpavai veliko število članstva, sodelovati bodo morali vsi, saj je želja slehernega pri- padnika našega društva, da s svojim delom pripomore k uspehu jubilejneg.i zleta. Finančiio-gospodarski odsok bo moral prevzeti nase veliko breme, ker bo mo- ral skrbeti, da pridobi brate in sestre, I udomačene v gospodarukih vprašanjin. I Ni lahka naloga, zagotoviti gmolno | stran zleta, ker je previdnemu gospo- j darju treba računati tudi z višjo silo ¦ (vremenske neprilike itd.), da ne doživi, finančnega poloma, ki bi ga moralo iz- ravnati vendarle društvo samo. Prera- cunljivi gospodarski odsek bo našel tu- di za take izredne prilike izhod. Preliranjevalni odsvk bo skrbel, da bodo tisoci gostov pravilno poraadeljeni in pravočasno po enotnih cenah postre- žcai. Zato je treba v odseku bratov in sester, ki imajo v tej stroici že izkušnje. Med nami bo tudi naraščaj, navezan na skupno kuhinjo, pa tudi na gostoljubne sokolske diužine. Staiiovanjski odsek utegne zabresti še v posebne težkooe, ako bo udeležba iz oddaljenejsili žup številnejša. Razum- ljivo je, da ti gostje ne bodo prišli v Ceije šele na glavni zletni dan, temveo že dan ali dva poprcj. VruiJi se bodo šele tedaj, ko si bodo ogledali naše kra- jevne lepote. Dosti je dela, dosti skrbi, toda zaupamo v brate in scatre, ki bodo imeli s tem opravka. Važen je rodileijski odsek, saj verno iz izkušenj, da je bil brezhiben potek zleta mnogokrat pretežna zasluga tega odseka. Tu bomo videli brate in seat re iz vse naše župe, ker mationo društvo, zaposleno v drugih odsekih, ne bo zmo- glo vseh bratov in seater za ta odsek. ' Gradbeni odsek potrebuje strokovnih moči. Med te štejemo v prvi vrsli teh- nike graditelje, toda vzporedno z njimi tudi sokolskega teliničnega strokovnja- kti, ki pozna izvedbo vaj (in po njej proračuna prostor za prijavljene telo- vadce ter priiagodi okolico telovadišča javnemu nastopu primerno. V tem prav- eu je sestavljen gradl^eni odsek. Propagandiii odsek. Tu pride v poätev predvsem sokolska novinaraka služba. Novinar domačega društva bi gotovo opešal, ako ne bi dobll sodelavcev. Iz vrst poklicnih novinarjev imamo zago- tovljeno podporo. O tisku pravimo, da je velesila. Da se bo ta trditev uresni- čila, naj se bratje in sestre, ki imajo voljo do dopisovanja, javijo v propa- gandni novinarski odsek. Zelezniškega odseka ne amemo podce- njevati. Dobro vemo, kakšna nevolja so je polastila udeležencev ob podobnih pri- likah, ako niso imeli dovolj razpoložlji- vih voz in ako posebni vlaki niso bili pravilno razporejeni. Prihod in zlasti so povratek izletnikov lahko dovede do zniede, ako ni vsak poedinec poucen, kdaj pride na zlet in kako se vrae. Zdravniški odsek bo skrbel za pomoč pri nezgodah in oslabelostüi. Zletni od- bor se že sedaj trudi, da pridobi brate zdravnike in zdravniäko osebje, ki bo prevzelo človekoljubno delo v jubüö3- nih dneh na svoje rame, Kazstavni odsek. Predsednika tega odseka bo izvolila, v kolikor se nanaša na župno razstavo, župna uprava. Dru- štveno razstavo bo vodila seatra, članica društvenega prosvetnega odbora, o ka- teri vemo, da bo izvedla razstavo tako, kakor je le njej dano. Slavnostni odsek, ki bo sprejemal go- ste in druge odličnike, bodo sestavljali predstavniki obeh društev in župe. Tehnidni odsek prevzame župno na- Čelniatvo odnosno župni strokovni od- bor. Semkaj spadajo povorka, dopol- danske izkušnje in popodanski javni na- stop. Toda to bi bila le malenkost. Teh- nično delo bo že prav kmalu v razmahu, saj bo treba edinice pripravljati za na- stop, da pridejo nanj na zletni dan že pripravljene. Od tega odseka zavisi uspeh nastopa, ki je jedro zletnih dni, zato je tudi odgovornost tega odseka največja. Da bo tudi predmjaški zbor matičnega društva z brati vaditelji in s sestrami vaditcljicami kakor tudi mla- dinski (naraščajski odbor) zlasti zad- nja meseca prekomerno zaposlen, da bo moral ves prosti čas posvetiti pripra- vam za zlet, ne dvomi nihče. Zato je naša dolžnost, da jih podpremo a tistim delom, za katerega se čutimo najbolj sposobne. Bratje in sestre! Našteli smo Vam odseke in njihov delokrog, prijavite se! Zdr a vo! Uprava Sokolskega društva Celja-matlee. sport * Potlsavezno prvenstvo v aipskS kom- binaciji pri Celjski koči. Zimskosportni odsek Savinjske podružnice SPD je raz- pisal za nedeljo 25. t. m. podsavezno prvenstvo v alpski kombinaciji za prvon- stvo Mariborskega zimskosportnega pod- saveza. Tekmovanje v smuku se bo pri- čelo ob 9. pri Celjski koči. Proga je ! dolga 2 km z višinsko razliko 300 m. Tekmovanje v slalomu se bo pričelo ob 13.30. Proga meri 500 m, vläinska raz- lika znaša 125 m. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani tekmovalci Jugo- slovenskega zimskosporbiega saveza, v konkurenci oni, ki so istočasno člani klu- bov Mariborskega zimskosportnega pod- saveza. Zrebanje številk bo v soooto 24. t. m. zvečer v Celjski koei. Prvopla- sirani v alpski kombinaciji si bo osvo- jil naslov pi-vaka MZSP. Objava rezul- tatov in razdelitev daril bo po tekmi v Celjski koči. :: Velika drsalna produkcija v Celju. SK Celje je priredil v soboto zvečer na svojem drsališču v mestnem parku v Celju produkcijo v umetnem drsanju, ki je privabila okrog 400 gledalcev. So- delovali so najboljši drsalci v državt Najprej je nastopila mala čianica Ilirije Marica Bogatajeva in pokazala mnogo talenta in znanja. Lctošnji državni ju- niorski prvak Hiko Presingcr, clan SK Celja, je vzbudii s svojim bogatim zna- njera splošno pozornost in odobravanje. Navduscnega aplavza je bila deležna le- tošnja državna juniorska prvakinja Via- sta Serncčeva, članica SK Celja, za svoja dovršena in elegantna izvajanja clrsalnih likov. Lep uždtek so nudili tudi lanska juniorska prvakinja Dorica Scüiellova (Ilirija), lanski juniorski pr- vak Milan Bette to (Ilirija), bivši junl orski prvak Celjan Gvidon Sernec in Draguša Finčeva (Dirija). Državni se- niorski prvak Emanuel Thuma (Ilirija) je z dovršeno tehniko in fineso zadivil vse občinstvo. Nastopii je dvakrat in je žel navdušene aplavze.. Zelo uc'nkovit, eksakten in eleganten je bil nastop para Vlasta Sernečeva — dr. Polo Schwab (bivši drŽavni prvak iz Celja, Član Ili- rije). Ob zaključku sta izvajala Betteto in Presinger šaljivo točko: konj na ledu. Prireditev je v vsakem poglcdu odlično uspela in je mnogo pripomogla k pro- pagandi drsalnega sporta v Celju. * Snežne razmere dne 23. t. m. Mo- zirska koča na Golteh (1344 m): —16, solnčno, 120 cm snega, pršlč. Celjska koča (700 m): —15, 60 cm snega, pršič. Smuka prav dobra. Šah Glavni turnir Celjskega šahovstkega kluba Rezultati 10. kola so naalednji: Cijan: Schneider 1:0, Graser :Csörgö 1:0, Cer- nelč:Diehl 1:0, Rajhman:dr. Cerin 0:1, inž. Marjanovič:Fajs 0:1, Pešič:Rupar remis. Rezultati prekinjenih partij so: Fajs: Pešič 1:0, Rupar:Faj3 0:1, Diehl:inž. Marjanovic 1:0, Cijan :Cernelč 1:0. V sredo je bilo odigrano 11, kolo. Re- zultati so naslednji: Rupar:Cijan 0:1, inž. Marjanovič :Cernelč 0:1, Diehl:Rajh- lan 1:0, Tavcar:Csörgö 0:1, dr. Cerin: Fajs prekinjeno. Stanje po 11. kolu: Cijan 8 (1), Fajs 7 (1), Peäic 6Mi, Graser 6 (1), Cernelč 6, Diehl 534, inž. Sajovic in Schneider 4^ (1), Rupar 4Ji, dr. Cerin 4 (1), Csörgö iya, Tavčar 1 (4), Rajhman 1 (2), inž. Marjanovi6 0. Radeie : Kr&ko 5:3 V nedeljo 18. t. m. je bila odigrana prvenstvena tekma med šahovsko sek- cijo SK Krškega in Sahovskim klubom Radečami. Ceprav so Krčani že vodili s 3:0, so vendar Radečani po daljši in trdi borbi odločili ostalih pet partij v svcjo korist. Posamezni rezultati so sle- deči (prvi so Krčani, drugi Radečani): Filip Jurkovič: Franc Hriberäek 0:1, Josip Jankovič : Mirko Simončič 1:0, Franc Rabuše:Mag. Mirko Hočevar 0:1, Joäko Krivec : Renko Ravnikar 1:0, Janko Strukelj : Anton Kožuh 0:1, Anton Grebenc: Stefan Koren 0:1, Maks Zorko:Lojze Sotlar 1:0, Erhart Lederer: Nikič Hočevar 0:1. Senzacija dneva je bila zmaga »e nc 10-letnega Nikiča Hočevarja, ki je na ta način najboljše opravil svoj šahovski krst. Upamo, da bo po dobrem začetku, še boljše nadaljeval v lepi kraljevski igri. PriJiodnjo nedeljo bo revanžna tek- ma v hotelu >>Jadranu« v Radečah. Kljub zadnji zmagi pa morajo Radečani vzeti to srecanjc s prav resne strani, če se hočejo plasirati vsaj v polsinale Slo- venske šahovske zveze. Obcni zbor Celjskega šahovskega klu- ba bo v sredo 28. t. m. ob 20. v klub- skih prostorih kavarne »Evrope<.v. Jfctaiv. B, »NOVA DOBA« 2S. D. 1940 Stran & fz nasih kraiev Start 6 ttmuk z Gorlce. V nedeljo je priredil SK Store tekmo v smuku z Go rice, ft-oga je bila dolga okoli 1000 m z vlfeinako razliko nad 100 m. Bila je pre- cej težka in nevarna, kar dokazujejo žtevilni padci in nekaj lažjih poškodb. Udeležba je bila le-pa, saj je bilo na startu 16 tekmovalcev, članov SK Stör in Sokola. Favoriti te tefcme so imeli precej smole in so sc na prva mesta plasirall manj znani tekmovalci, ki so vozili bolj previdno in tako zasedli prva mesta. Prvo mesto je zasedel naraščaj- nli Sokola Store - Teharje Henrik Plank. Organizacija tekme je imela preeej hib, pösebno se je obcutilo po- «nanjkanje sbdnäkov. Zelimo, da bi se ta tekma v smuku ponavljala vsako leto in tako postala tradicionalen »Smuk z Gorice«. ¦ ft Sokolski oder. Sokolsko društvo ßto^e-Teharje bo v nedeljo 25. t. m. <* 16. ponovilo Linhartovo komedijo »Matiček se ženi«. Predstava preteklo aedeljo je- üspela v vsakem pogledu. Pefrovce oW°*L vK&™™h- V četrtek 15. t. m. rt^ 1Z ^ kI je bil° ^ ^ la3t Kotfw ge< F^ni Pri^W, po domače pÄ*1 ^ge' Plavčeve' Ker J'e POKTivala vSe strehc debela plast snoga, mogel ogenj zavzeti polnega obsega. o U l. temU ima g- Plavc> ki je šele Pred kratkim dal postaviti novo ostresje, Precejšnjo škodo. Poslopjc je zažgal rlavčev hlapec Leber iz maščcvanja, ker f^jt; g- Plavc odpustil iz službe. Le- tx* je slafeoumen. P Mraz. V četrtek 15. t. m. zjutraj je kazalo živo srebro na toplomeru že- lezniäke. postaje •—'24.5 stopinj, potem 66 je dvignilo na —19 in —15 stopinj, v ponedeljek zjutraj pa je spet padlo n& —24 stopinj. 2eljno pričakujemo sv. Matijo, da nam foo razsekal ledeni oklep. Griže gr Naša Sola. Gotovo menlte, g. ured- nük, da smo pri nas saini nepismeni Ijiidjo,' ker od nas ic redkokdaj prodro novice V svct. Tudi nismo v nikakih Rovtaii, da bi bili zaplankani s samimi gorami, eetudi tiščimo s svojimi hrbti h Gozdniku, Kamniku in Mrzlici. Ne, ni tako! Mi le vso novice preracli hrani- mo zase, ker nočemo poatati slavnl, če- tudl naš kraj slovi po svoji lepoti raed prvvmi v Savinjski dolinL Nelcdaj. je' kraj slovel tudi po svojem uglednc-u učiteljstvu, kajti tu sö odelovali odl.č- ni BOl'niki, kakor gg. Zupanek in znani pedagog Ccrnej, ki ta bila oba šolska nadzornika v Celju, g. Andrej Zniavc (ßsidaj direktor sadjarske in vlnarske Sole v pok. v Mariboru) in drugi odlič- ni delavci na šolskem področju. Skoraj 40 let je slovela gr/žka sola po svojem deluin odličnih uspehlh. Kar nenadoma pa jß v novejsem času ugled Sole zd«rk- nilpod povprečje z nastavltvijo mlade- ga upravitelja sole brez izpita učne usposobljenosti, upravitelja, ki bi naj nadzoroval 'učiteljstvo z nad 20 službe- nimi leti. Mi laiki si lahko predstavlja- mor kakfini"morejo blti uspehi učitelja, ki pri uposb'bljenos-tnem izpitu pade v tretj-ič. Ne maramo biti škodožsljni, a kot davkdplačevaltii in starSi imamo pravico, da so naši otrocl v dobrih ro- kah. Tako je postal ta mladi učitelj- lapravitelj na šoli nemogoč in je Izginil Čez noč. Oddahnlli so se učitelji, od- dahnili smo se mi starši, ki smo morall Izročiti takemu vzgoiitelju- svojc otro- ke. Upam, da imamo pri na3 fi'n'telje, ki bodo skrbeli, da ne toomo čisto »za- rovtani« — in to akrb prepuäcamo na- jfenau banovinakemu svetniku. Žafee AI oil Lešnlk f Zalska občina je pred dnevi izgubila «vojoga najmlajSega orlbornlka g. Alojza Lcšnika, posestnlkovega sina z Gornje Ložnice pri Zalcu. V starosti 32 let, v najlepši dobi ga je ugrabila zahrbtna bolexon, ki se ni ozirala na trpljenje evojeev :n na tcžko bol matere, ki je že pred leti izgutaila poročenega sina, a ji - je -sedaj umrl tudi drugi sin. Pokojni je bil iaxedno mehke narave. Bil je zvest član domače gasilske čete, marljiv diletant na bivšem odru Drama- tičnega društva v Zalcu in agilen član nekdanjega žalskega pevskega zbora. Kot kmečki sin je bil staršem najboljäa opora. Sredi težavnega in neumornega kmečkega dela je omagal. Dne 14. t. m. smo ga spremili na nje- govi zadnji poti na žalsko pokopališče. Poleg globoko užalošcenih staräev, bra- ta, sestre in ostalih sorodnikov so se udeležili pogreba tudi žalski župan g. Ivan Vizovižek z nekaterimi občinakimi odborniki, tri gasilske čete s praporl, odposlanstvo celjske gasilske župe ter Stevilno prebivalstvo Zalca in okolice. Ob odprtem grobu se je poslovil od pakojnega tovariša gasilca predsednik žalskc gasilske čete g. Ivan Virant, ki je v vznešenih besedah prikazal življenje in delo nepozabnega pokojnika. Gasilski prapori so izkazali pokojnemu poslednjo cast, gotoveljski mo&ki zbor pa je zapel dvoje ganljivih žalostink. Alojzu Lešniku bodi ohranjen trajen spomin, težko prizadetim svojeem naäe iskreno sožalje! ž Zvočni kliio 2a!ec. V soboto 24. in , nedeljo 25. t. m.: »Donski kozaki«. Iz- ! redno lep film iz življenja v nekdanji ! carski Rusiji. Večno lečni zbor je zaključil tov. predsednik dr. Poliar z željo, da bi po- magali ])rl delu vai članl, bivši borci, ker bo le na ta način mogoč uspeh večlct- ncga rapora Legije koroških borcev za doaego iijenih ciljev. s SmiLŠka tckma. V nedeljo je bila v Slovenjcm Gradou «miiäka teknia r.ila- dinskega odseka SPD. Tekmi je priso- stvovalo mnogo gledalcev, ki jih je pri- vabilo prije-tno vrcme. Proga za slalom je tekla po pob&čju od Grainarja do Mrkeža. VLšinska razüka je znašala 138 in. Progo je prvi preanničal v 48 aeJiundah Gologranc, drugi v 64 sckun- dah Kac in tretji v 76 sekundah Kri- žaj. Pri čajanki je obvestil načelnik SPD vse člane mladiriskega odseka, da bodo odslej telane vsako z'mo na naših plan.:nskih postojankah in to na Plcšivcu (llršlji gori), pri koči pod Kopo in na Kremlarjevem vrhu. Tehnicni vodja je bil učitolj g. Zolnir, tokmovali pa so učenci mežčanske sole in (^brtniÄki va- jenci. Rogaška Slatina ro Sokolslia ct'ektna lotetrija. Na šte- { vilna vprašanja raznih sokolskih edinic ! in prlvatnikov glede tennina žrebanja preložene efektne loterije javljamo, da bo žrebanje efektne loterije nepreklicno dne 1. septembra 1940 v Rogaški Sla- tini. — Društvena uprava. Laško Dva hanovinska svetnika lioško, 23. februarja. Naš okraj zastopa v banovinskem svetu g. Križnik :z Trbovelj, našo mest- no občino pa g. Ivan Deželak. V »Slo- vencu« smo brali, da sta se tudi ta dva gospoda oglašala k debati, da pa jiima je Slo le tisto po glavi, Cesar sta nava- jena iz domačih krajev. O Križniku smo cVtali, kako fulminan- : ten govor je imel ob priliki komunistič- ^KALODONT ne debate in kako ognjevito se je lotil tega vprašanja ter ga hotel rešiti že kar v banovinskem svetu. Njegova naj- hujša jeza pa ni bila naperjena toliko proti komunistom samim, kakor proti tem preklicanim nacionalistom. Ti mu sušijo kri in te hoče naiprej pobiti, ker so oni vsega krivi. Seveda se je spomnil tudi žalostnih trboveljskih dogodkov pred dobrimi 10 leti, pozabil pa je neki ljubljanski primer iz nekaj let poporej in sto in sto primerov iz novejših časov. Deželak mu je seveda sckundiral in je posebno jezo stresal zaradi tega, ker sodišča ne morejo soditi po njegovi vo- lji in ker je pogorel v tiskovni pravdi pri okrožnem sodišču v Celju in ga podobna usoda caka baje tudi v Mari- boru. Mnenia je, da bo tudi v tem po- gledu drugače, ko dobimo z avtonomijo tudi sodstvo v svoje roke. To so bile glavne in prvenstvene brige naših za- stopnikov, ker sta teh vajena. Dosti težje je pa govoriti o vpraša- njih, tičočih se našega okraja in naše širše domovine. Pozabila sta opozoriti bana, kaka usoda preti več sto delav- cem rudnika TPD Laško. Nista se pri- toževala o zapostavljenosti našega okra- ja, ki plačuje v primeri z drugimi vi- soke davke in davščine, pa je edini okraj, ki nima niti kmetijske, niti go- spodinjske sole, niti potrebne hiralnice in tudi nobene druge slične kulturne, socialne ali gospodarske ustanove. Po- zabila sta povedatf, kako silno je pro- padla naöa živinoreja, odkar nimamo več okrajnih zastopov, s pomočjo ka- terih je okraj skrbel sam zase tako, da je bila naša živuna na višku in je pred- njačila vsem drugim okrajem. Nista po- vedala ničesar o naših cestnih razmerah, nista omenila, kako bodo vrgli leps mi- lijone za brezpomembno cesto, doöim vse druge ceste propadajo in ne uatre- zajo današnjemiu prometu. Nista po- kazala na revščino, ki vlada v domačih krajih, ni^ta govorjla, v kakih obupnih razmerah živijo naši kočarji in kako prezebajo v kočah, skozi katere piha le- den voter, da morajo matere s svojimi telesi krlti otroke, da ne sanrznejo, in da vlada poleg postelj mraz, ki uničuje krompir in druga žlvila, in da. nimajo v teh kočah lesenih tal, marveč hodijo kar po zemlji. Nisia potožila o obupnlh sanitarnih razraerah, nist.a zaprosila za podpore našim turističnim društvom, ne za novi planinski dom na Smohorju, ni- sta opozarjala na neugodne železniške zveze in ne na razmere pri OUZD, kjer strožejo bolnikom in jih zdravijo z zna- nim enotnim zdravilom za 3 din ter jih ipošiljajo na delo napol bolne, v pisar- nah in ustanovah OUZD pa se gne IIvela 1 OledalfŠlci odsek Sokolskfc'ga ¦drtiVi» štva v Laškem izreka vsem, ki so bodifll [>' s sodelövanjem, bodisi a prispevki prl: pomogli k izvedbi operetnega večera, bratsko zahvalo. 1 Kino La$ko bo predvajal v petek 23. in v aoboto 24. t. m. vsakokrat ob' 20.30 in v nedeljo 25. t. m. ob 16.30 in 20.30 film zlatega humorja in pri&rč- ne komike »CigankaÄ. V glavni vlogi Jane Withers, ki Vas bo zabavala s pet- jean, plesi in veselo igro. Orkan smeha vzbuja Bora Minjevic s svojim orke- stroin. Tega filma naj nc zamudi nihče! Hrastnik h Proračun sreskega cestnega odbora^ o katerem ste v dopisu iz Laškega raz- pravljali v zadnji stevllki, je vzbudil veliko pozornoat tudi v našem krajai. Vse se zgraža in čudi, kako morejo ta- ko lahkomiselno gospodariti z našim de- narjem, da vi"žejo kar cele milijone za šentlenai-tsko cesto, ki ne pomeni za okraj skoraj nič in ki nima tudi nobene- ga prometa. Mi čakamo že dolga leta na izravnavo ovinka pri Meketu. Pred 5 ali 6 leti je bilo to vprašanje že itak pred rešltvijo. S strahom gledamo na obüpne cestne razmere od Meketa nav- zgor proti rudniku, kjer premikanjo zemlje vsak čas izpreminja cestiäce. Vcmo tudi, da se je že ponovno načelo vprašanje preložitve ceste pri steklarnt, kar bi bilo v interesu vsega občlnstva, pa tudi podjetja samega. Ta preložitev bi ne stala niti četrtine tiatega, kar bodo vrgli na certo v St. Lenart, pa za nas je menda škoda denarja. Ako bd eno stotinko proračuna za šentlenartsko cesto porabili vsaj za popravilo c^stnih ograj, bi ne prišlo do takih ncsr..>:, ka- kräno se ie pripetila pokojnemu Groz- niku v pretekli jeseni. Vel ka odškodnin- ska tožba bo morda svarilon pouk za cestni odbor. Našo dolino zastopa v njtm rudn!ški nameščenec g. J. On do- bro pozna naše ceste v dolžini 1 km, kolikor ie namreč uporablja, da pride do cerkve in pa v evoje lovlšče. Drugi i Kudnik TPD Jjaško-Huda jaina. Splošno pozornost je vzbudil dopis v »Novi dobi«, ki napoveduje skorajšno likvidacijo tukajšnjega rudnika TPD. Izvcdeli smo, da je bil pred kratkim v Laškcm vlsok funkclonar TPD, baje nski Francoz, ki je izdal odredbe za postop- no ukinitev rudnika. Ljudje se s stra- hom sprašujcjo, kakšne zle poslcdice bo rodila ustavitev premogovnika za bliž- njo in širšo okol'co Laškega. Danes je še zaposlen'h 300 rudarjev, okrog 200 pa jih je bilo že rcduciran'h. Mnogi izmed teh so si ustvarlli lastna ognj'aca, lastne hišice s premalo zemlj šea, da bi se mO'gli tamkaj prez'vljati broz dnla v industi'iji. Ne kaže jim zapustiti doma- Stran 6. »NOVA DOBA« 23. II. 1940 Stev. & POUK NA HARMONIKI!_______________ PoU>g pouka posameznikov — začetnikov in že uvežbanih na harmoniki (klavirski In na gumbc) bom razSiril svojo Solo tudi na orke&tralne vajc. Za igranje v orkeatru te lahko prijavijo vsi zainteresirani, ne glede na to, kje so imeli pouk. Prijave ob pctkih in sobotah : Cclje, Glavni trg 1(5 II, K sigurnemu uspehu vo:'i samo ena pot: pouk prl edino priznanem itrokovnjaku, državnem prvaku Rudoifu Pil hu. Eastopnik je menda neki kmet od Sv. Stefana, ki tudi ne more imeti pravega razumevanja za prometne potrebe na- šega kraja. Pozivamo našo občino in naše davkoplačevalce, da se z vso od- ločnositjo uprejo, da bi se dovolil kiredit za preložitev šentlenartske ceste, predcn ne bo ugodeno vsem našim zahtevam glede cest po hrastniški dolini in proti Dolu. Ko bo to urejeno, naj zaradi nas razsipajo denar po šentlenartskih cestah. h Nov grob. V Praprctnem nad Hrast- nikom je umrl v nedeljo bivši pose3tn:k Janez Rotar, p. d. Nacl v starosti 70 Jet. Pokojni je bil daleč okoli znan po svoji dobrotljivosti. Najboljši sosed, ki ni nikdar nikomur odrekel svoje pomoči, je bil tudi nadvse ljubezniv družabnik. V veseli družbi je rad izpil kozarec vina, še mnogo rajši je pa zapel, in če je prillka nanesla, tudi zaplesal. Mirno lahko trdimo, da ni imel pokojni Nacl v vsem svojem življenju niti enega so- vražnika. Poleg svojega naslednika Jan- ka je zapustil umrli še sedem hčera in tri sinove, ki so vsi naprednega mi- filjenja. Nacla bomo ohranili vsi, ki smo ga poznali, v najlepšem spominu, njegovi družini pa izrekamo iskreno sožalje! Oof pri HratSniku o ZaJdjuček gospodinjskega tečaja. V nedeljo 18. t. m. je bil zaključen gospo- dinjski tečaj, ki je prav dobro U3pel. Gojenke so se pod vodstvom ge. Jurkove seznanile s kuharsko umetnostjo, naučile so se pripravljati razna peciva, veliko važnost pa so polagale tudi na razne vrste ženskih ročnih del. Razstava, ki je tečaj zaključila, je pokazala, Česa vse- ga so se gojenke v kratkem času na- učile. Naravnost pre3enetila so krasna ročna dela, ki bi bila v cast tudi mnogo večjim razrstavam. Sladkosnedežem so najbolj ugajala razna peciva in likerji, s katerimi so se za majhen denar lahko posladkali. Bilo pa je še mnogo drugega, tako da je bila razstava zares prav za- himlva. Dopoldne so gojenke uprizorile tridejPxnko »Frisegam«. Pokazale so, da se znajo prav dobro sukati tudi na odru in ne sa,mo v kuhinji okoli loncev in ponvic. Zapelc so nekaj pssrni, poka- ?;ale so pa tudi »Zmešnjavo v kuhinji«, šaljiv prizor, ki ga js sestavila ena iz- med gojenk. Vsem tečajnicam zel'mo, da bi v življerrju s pridom unorabljale znanje, ki so si ga pridobile v gospo- dinjskem tečaju. Radece r Sokolsko gledališče. Prejšnjo nedeljo je tukajšnje sokolsko gledališče uprizo- rilo na svojem odru Meškovo dramo »Pri Hrastovih«. Igralci so odlično re- šili svojo nalogo. Igro je režiral br. Ivan Pešec, glavno vlogo pa je imela s. Ro- zalija Kosova. Igra je nudila mnogo umetniškega užitka. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, tako da je tudi gmotni uspeh zelo lcp. Pravijo, da bodo šli z igro »Pri Hrastovih« go- stovat tudi v Rajhenburg. Zelimo jim isti uspeh, kakor v Radečah.. V službi cloveko- liubia Uapesno dclovanjc sreskega odbora Rdečega križa v Celju Celje, 23. februarja. V sejni dvorani mestnega poglavar- stva je bil v četrtek zvečer dobro ob- iskan redni letni občni zbor sreskega odbora Rdečega križa v Celju. Predsed- nik g. dr. Juro Hrašovec v začetku po- zdravil vse udeležence, zlasti delegata banovlnskega odbora, poveljnika mesta j g. polkovnika Defarja, sreskega načel- nika, zastopnike občine in šolstva, de- legate iz raznih krajev, samarijanke in samarijane ter zastopnika tiska, nato pa je prečital poslatiico predsednice druš- tva Rdečega križa Nj .Vis. kneginje Olge in pozdravno pismo banovinskega odbo- ra RK v Ljubljani. Prcdsednik je pouda- ril, da je sreski odbor RK tudi lani skušal po svojlh moceh izvrševati dolž- nosti in naloge, ki so predpisane v pra- J vilih. KlINAW MI«.OS ItJuCavriCa» • Celje, GregorCl* eva4 Izdolujcm StrdilniUe iz nerjnvečega jekla, ktikor: navadne Stedi Inike, vsHkovrstne ograj?, obcSala zn pcrilo, reklamrie transparonte itd. Zahtevajte ponudbe! Enosobno stanovanje z vscini pritikiiiicisni ter predsobo sc odda s 1. nprilonj. Ponudbe na upravo lisia pod »Mima s'ranka«. Spret .o kuharico ! iščem. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi lisia. ELEKTRICNE ŽMRNSCE d o bite , i" i tv. K. Loibuer - Celje - Kr. Petra c, 17 TELEFON U0 Bukova clrira cer-ljena, popolnomn ^uha, prvovrstna, kakoi tudi rpzhcen smrekov. botov, mace- : snov Iqs i:i » s<.ili vr^t lidi n>s, po jolüoma i suli, za mizarje d o b i t e pri tvrdKi WAN SREBOTNJAK [ v Št. PetfU v Savmjski do I'mi I Ccnj. občinstvu sc priporoča tvrdka Anton Lecnik Celje, Glavni trg Izkušen optik na razpolago! SIRITE »NOVO DOBO«! Tajnica ga. I. ZupančiČeva je poroča- la, da je sreski odbor priredil lani 1 samarijanski in 1 bolničarski tečaj, v začetku marca pa se bo pričel nov sa- marijanski tečaj, za katerega vlada ži- vahno zanimanje. Sreski odbor je prire- dil tečaj za nego otrok, sodeloval je v tednu RK, v katerem se je tudi požrt- vovalno udejstvovala celjska vojaška godba, o Vseh svetih pa je nabiral pro- stovoljne prispevke na mestnem poko- paLšču. Sreski odbor je naklonil pod- mladkom RK na gimnaziji ter na drž. deški in dekliški meščanski šoli po 500 din za šolsko kuhinjo, podmladkoma na Ljubečni in v Petrovčah po 100 din, za- ščiti dece in mladine v Celju pa 1.000 i din za zimsko pomoč. Clanov je 316 in j sicer 151 rednih in 165 izrednih. Orga- : nizatorični odsek je poživil zanimanje za RK in ustanovil nekaj novih druš- tev RK. Med najagilnejŠimi edinicami sta društvi RK v Zalcu in na Dobrni. Učitcljatvo se požrtvovalno udejstvuje v društvih RK. Na celjakih šolah je 145d \ podmladka RK. j Na predlog magisti'atnega direktorja g. Subica je izrekel obeni zbor ge. taj- nici pohvaJo za njeno vzorno delo. Blagajnlk g. Jerin je poročal, da je društveno premoženje lani naraslo za 12.340.50 din na 45.915 50 din. Društveni skladiščnik g. dr. Drago Hočevar je omenil, da bo treba dopolniti uČila za tečaje. Sreski odbor je ustanovil posta- je za prvo pomoč v Petrovčah, na Te- harju in v Skofji vasi ter namerava ustanovit.i take postaje še v nekaterih oddaljenih krajih. Na predlog člana nad. zornega odbora g. ravn. Kralja je prejel odbor razrešnico s pohvalo. ProraČun za leto 1940. predvideva 22.500 din do- hodkov in ravno toliko izdatkov. Na predlog g. ravn. Cilenška je bil spet izvoljen dosedanji odbor s predsed- nikom g. dr. Jurom Hrašovcem na čelu, na novo pa 30 bill izvoljeni v odbor gg. polkovnik Defar in T. Ijazarevlč ter Ka- ščitna sestra gdč. Završnlkova. Ob zaključku se je g. ravnatelj Ci- lenšek zahvalil sreskemu odboru RK za- podporo, ki jo je dal sreski odbor celj- skim šolam. POMLADANSKI DUNAJSKIVELESEJEM » c v r fi i 10. — 16. MARCA 1940 TEHNIČNI VELESEJEM DO 17. MARCA Poliedelski slroji, stavbarstvo, siroji in orodjc, tfhničnc ureditve, indusinjski proizvodi, ncmSki industrijski poltabrikati, »h i S a mode«, modna industrija umetnostna obrt i. t.d Vse informs ei je se dobtjo prl častnem yaxtopniku xa bano' ino lirvutsko in dravsko bauovino : j. KULHflNEK, ZAGRtB, 1LICA 9 - TELEFON 24307 In pri generalncm zastopnlku za kraljevino Jugoslav |o: H. PFANNENSTILL, BEOGRAD II., Brankova 8 - Tel. 3088t O Obiskovaki Dunsjskega vclesejma dobijo posebne popuste rta železnicah kraljevine Jugoslavije in nemSkih drž, železnicah. 3-sobüo stanoYanje moderno, z vsemi pritiklinemi, iSfem s 1. aprüom. Ponudbe na upravo üsta. Enodružinsko vilo v ožj;'?!i obmofju inesla C^lja kupfm ! proti takejsnjpirni plaCi'u. Naslov v j v upravi üsta 1—2 prazni sobi s posebn'm vhodom, tekočo vodo in cen- tralno kurjavo sp oddata v centru tnesta. Naslov v upravi lista. Trgovino z nieš. blagoni oddam v najem pod ugodnitni pogoji na bližiiji periferiji Celja. Naslo/ v iipravi lista. öoizariiäz Celje, Zci kresijo 4 Tel^ron 215 'Vodovode Kleparska de!a Slrelovocie Vam naredi solidno in po konkuror;{nl cenl. ravno tako tudi isvrSiije vsa popravila | Zafitcvajte ponudbe in proraiune I j Zahvala Vsrem, l.i stc mi ob mojih tcžkih dneh stali ob strani, vsem, ki ste sočust^ovali z rnenoj, pcčastili spomin dragega pokojnika s evetjem ali dobrimi deü in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekam najtoplGjšo zahvalo. Celje, 23. februarja 1940. Erna Lilek Urejuje in za kouzorcij »Nove dobe« odgovarja ßado Pečoik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju Krško kr V vetlnost! Prejeli smo anonimno okrožnico: »Claaii sokofekega društva v Kršlcem so.« Mi-se gotovo ne bi zmsnilt za tako okrožnico, če ne bi izdajatclj v tej okrožnici navedel saino 132 clanov druatva. Tak'm nepoklican'on izclajato- lj€m aveitujemo, naj bedo vsaj toli'ko po- šteaii in točni pri prepisovanju članov, da bi navcdli pi^avilno število članstva in sicer 182 namesto J32, kajti onih 50 osC'b, ki jiili ju znani anonlffimcž pozab'il ali naraenoma prezrl, je ravno taü:o včla- njenili pri Sokolu v Krükesm. Vidi as, da ima anonimnež za izvestne, njemu ne ravno kor'stne zadeve prevcč ča.'3a in zravea tudi place. Ukvarja se a ta'iimi poali že dalje časa. Mnenja smo, da bi b!'k> mnogo bolje, če bi sc v prostem easu raje posvetil svoji družini. kr Uinrla je v Krškem na pepelnico splošno spostovana gospa Fani Stary- jeva, ki bi 9. marca izpolnila SO let, Pokojna ja blla dobrosrčna gospa in do- bra gospodinja. Rada je pomagala rc- vežem. Bocü ji ohranjen blag spomin., svojeem naše iskreno sožalje! OpremJJtno soit><> s souporabo kopalnice iSCem. Pcnudbe na upravo lista pod »Takoj«. Kolesarii! Va5e koio V.im t^meliito ponravim, na novo ern.'ijiiram m jaiučirn za vsh popravila. V ztilogi imam nova m rnbljena koltsn naj- bolj^ih znaink jo nnjružjih «cnah. R. Perdan, mehanik, Celje. Maribonka 11