Jugos lovans trgu več jekla Kako to doseči, je vprašanje, ki se danes vsakodnevno poraja v mislih mnogih železarjev, predvsem pa predelovalcev. Resnično je dejstvo, da bi bilo treba v državnem merilu pospešiti določeno akcijo za izboljšanje tega stanja. 1. Mislim, da bi bilo potrebno vse obstoječe jeklarske kapacitete za taljenje jekla tehnološko in proizvodno izkoristiti neprekinjeno skozi vse leto. Z intenzifikacijo talnih procesov bi morali povečati učinke jeklarskih peči. Ker so prav gotovo v vseh jeklarnah še rezerve, bi to povečanje proizvodnje dosegli na več načinov: — s pravilno pripravo jeklenega odpadka v smislu sortiranja in takšne priprave, da bi se dosegel maksimalni polrtilni faktor vložka — z maksimalnim možnim zbiranjem jeklenega odpadka po vsej Jugoslaviji — manko starega železa ali železne substance bi morali uvoziti — sporazumno bi v okviru jeklarske proizvodnje v Jugoslaviji morali doseči delitev kvalitetnega programa (asortimenta). To bi imelo za posledico boljše obvladovanje tehnologije izdelave in tople predelave jekla in večjo produktivnost. Seveda je zato treba doseči sporazumno nastopanje na tržišču Jugoslavije brez vsakega republiškega zapiranja. Ob taki delitvi programa bi bilo možno s skupnimi napori jugoslovanskih železarjev doseči različne prednosti. Izmenjava znanja je možna samo ob sporazumni delitvi programa proizvodnje, kvalitete ;in asorti- ' mana proizvodov. Celoten prooes taljenja jekla je treba računalniško voditi, kar bi bilo ob zožitvi kvalitetnega programa laže. Istočasno bi se s takim vodenjem zmanjšal Individualni vpliv posameznikov na produktivnost in kvaliteto. 2. Dograditi oziroma modernizirati in avtomatizirati bi morali jeklarske kapacitete, posebno tiste, ki so že v gradnji, in jim čimprej dati vso proizvodno zmogljivost. Na novo bi gradili ali modernizirati samo tiste agregate (jeklarne), ki s kvalitetno — asortimenskih vidikov ob sporazumni delitvi programa v Jugoslaviji niso sposobno rentabilno obratovati. V državi se je treba izogniti prevelikemu prekrivanju jeklarskih programov (proizvodnega asortimana). Zato ni smotrno, da vsaka republika sili v kompleten proizvodni asortiman, kakršnega ji narekuje njena predelovalna industrija. V zvezi s tem je treba spremeniti prodajne odnose na jugoslovanskem tržišču. To naj postane enotno jugoslovansko, ne pa zaprto republiško. Enako velja tudi za surovine, ki jih jeklarji potrebujejo ob izdelavi jekla. Če bi se dogovorili za takšno akcijo, bi lahko združili vse razvojne raziskovalne zmogljivosti ter dosegli hitrejši razvoj kvalitete In produk- Ob reki Na soncu tivnosti oziroma optimalizacijo tehnološkega procesa. 3. Toplo predelovalne kapacitete so v glavnem zadovoljive, in jih ni treba povečevati, razen morebitne dodatne opremljenosti oziroma odprave ozkih grl. 4. Delo v jeklarnah je treba avtomatizirati do tiste mere, da bo poklic jeklarja, pa tudi valjarja in kovača, postal zopet bolj interesanten. S tem bi laže pridobili metalurške delavce. Status jeklarja — metalurga je treba postaviti vsaj na tisti nivo, kot ga je že nekoč imel (osebni dohodki in druge možnosti). 5. Ko govorimo o izvozu jekla v valjani, kovani ali vlečeni oziroma brušeni izvedbi, ki ga doma v Jugoslaviji primanjkuje, je ta izvoz posledica pomanjkanja deviz, ki jih železarne potrebujejo za uvoz reprodukcijskega materiala, če ukinemo vsak izvoz jekla, si moramo pridobiti devize od predelovaloev — uporabnikov jekla. Določen manjši izvoz pa je zaradi kvalitetno kondicijskih razlogov, zaradi hitrejšega kvalitetnega napredka nujen, saj se na zahtevnih zahodnih tržiščih nenehno srečujemo s hujšo konkurenčnostjo kvalitete, ki nas še hitreje sili v nadaljnji kvalitetni razvoj. Milan Dobovišek, član poslovodnega odbora Kako dosegamo plan proizvodnje V aprilu smo presegli predvideni plan skupne proizvodnje za 3,9 odst. V kumulativi tako znaša prekoračitev 4,3 odst. Mesečni plan odpreme ni bil dosežen, zaostanek 3,3 odst., v kumulativi pre- koračitev 7,9 odst. Fakturirana eksterna bruto realizacija je bila prekoračena za 4,7 odst., v kumulativi 13,5 odst. Predvideni plan izvoza je bil aprila presežen le v TOZD pnevmatični stroji in TOZD rezalno orodje, medtem ko zaostaja DO za 52,3 odst., v kumulativi 53,9 odst. TOZD JEKLARNA. TOZD je presegla predvideni plan skupne proizvodnje za 6,0 odst. Zelo uspešna je bila proizvodnja na 25-tonski el. obločni peči, kjer znaša prekoračitev 15,8 odst. V jeklarni II. je bila proizvodnja ovirana zaradi del na modernizaciji ter zaradi okvar na šaržirnem žerjavu. V minulem mesecu je bilo tudi precejšnje pomanjkanje ferolegur; zmanjkalo je niklja, molibdena in nizko ogljičnega fe-rokroma surafine. Kakovost starega železa je bila po kvalitetah zadovoljiva, vendar je bil vložek volumiziran in lahek, tako da je bilo treba več zalaganj kot normalno. Pomanjkanje delavcev se je nadaljevalo tudi v aprilu. TOZD JEKLOLIVARNA. TOZD je v aprilu uspešno izpolnila svoje planske obveznosti, prekoračitev znaša 6,4 odst. Tudi izvoz je v primerjavi s preteklimi meseci v porastu. Vedno znova pa se TOZD otepa s starimi problemi, kot so: kakovost surovin, zlasti kromita, je postala kritična in povzroča veliko škode in zastojev. Iz meseca v mesec pa postaja tudi vedno bolj kritična iztrošenost kaluparskih strojev. Zaradi tega TOZD tudi ne more več dobavljati nekaterim svojim kupcem dovolj kakovostne litine, zlasti velja to za TOZD armature, kjer se kriteriji kakovosti nenehno zaostrujejo. TOZD VALJARNA. TOZD je presegla predvideni plan skupne proizvodnje za 1,5 odst. Pri gredicah znaša zaostanek 5,2 odst., zaostanek je nastal predvsem zaradi čiščenja in remonta ene izmed ogrevnih peči, zaradi daljšega ogrevanja visoko legiranih jekel ter zaradi loma valjev. Na srednji progi znaša prekoračitev 13,8 odst., na lahki pa beleži TOZD zaostanek 37,8 odst. Na lahki progi je bilo več zastojev zaradi okvar na elektro napravah, valjali pa so tudi manj produktiven asortiman (lažji profili). TOZD KOVAČNICA. Tudi v minulem mesecu je potekala proizvodnja v TOZD dokaj zadovoljivo. Zaradi izpada vakuumske naprave v TOZD jeklarna nastajajo težave predvsem pri planiranju proizvodnje, saj ni možno izdelati nekaterih naročenih proizvodov iz predpisanih kvalitet. V aprilu so bila izdelana in odprem-ljena predvsem naročila iz navadnih jekel, ki imajo nižjo prodajno ceno, zato je bila tudi nekoliko slabša realizacija kot v preteklih mesecih. Vzdrževanje v TOZD je bilo zadovoljivo, izboljšala se je tudi oskrba z orodjem. TOZD JEKLOVLEK. V TOZD je bil presežen predvideni mesečni načrt skupne proizvodnje za 4,5 odst. Tako znaša prekoračitev pri vlečenem jeklu 27,2 odst., zaostaja pa proizvodnja brušenega jekla 24,7 odst., luščenega jekla 29,3 odst. in vlečene žice za 32,0 odst. Vzrok za to so predvideni zastoji in iztrošenost strojnega parka, zato tudi 3,0 odst. neuspele proizvodnje luščenega jekla. TOZD ORODJARNA. K prekoračitvi plana skupne proizvodnje za 6,7 odst. je največ pripomogla boljša oskrba z vložnim materialom. Posebne težave povzroča pomanjkanje karbidne trdine. Kljub uspešni proizvodnji pa TOZD ne dosega predvidenega plana fakturirane realizacije. TOZD STROJI IN DELI. TOZD v minulem mesecu ni dosegla predvidenega plana skupne proizvodnje, zaostanek 16,4 odst. Prekoračena je bila proizvodnja obdelanih ulitkov za 20,7 odst., obdelanih odkovkov 9,8 odst. in raznih delov za 4,4 odst. Deli za vozila so bili doseženi s 100,0 odst., zaostaja pa proizvodnja valjev 58.0 odst., sestavljenih izdelkov 50.0 odst., stiskalnic 48,4 odst. in strojev za predelavo 41,1 odst. Največ vzrokov za to, da meseč- 1 TOZD ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE (ga) SKUPNE PROIZVODNJE ODPREME FAKTURIRANE EKSTERNE REALIZACIJE (bruto realizacija) IZVOZA april kumulativ. april kumulativ. april kumulativ. april JEKLARNA 106,0 102,2 - - - - - JEKLOLIVARNA » 106,4 105,8 110,9 111,9 127,5 115,8 81,3 82,3 VALJARNA 101,5 106,0 94 ,5 106,6 109,3 118,2 ~ - s^r 66,2 60,6 KOVAČNICA 118,0 110,9 113,9 128 ,1 103,8 126,7 97,9 110,5 JEKLOVLEK 104,5 99,4 105,5 100,6 109,6 J 10,3 28,7 45,9 ORODJARNA 106,7 112,0' 110,7 104 ,9 85,2 78,5 - - STROJI IN DELI 83,6 108 ,8 73 r7 107,8 80,1 109,1 16,7 10,9 - noži, brzorezno orodje 89,2 97,3 101,4 97,7 108,6 111 ,6 66 , *7 65,2 - gredice - 105,0 - - - - - - palice 260>0 220,0 262,0 220,0 356,0 245,3 - _ INDUSTRIJSKI NOŽI 84 ,4 110,4 120,6 112,2 113,5 114,8 66,7 65,2 PNEVMATIČNI STROJI 107,2 91,7 101,9 91,4 134,6 128,7 114,9 28,7- VZMETARNA 88,8 95,4 90,7 96,0 109,0 117,1 53,7 106,9 REZALNO ORODJE 123,1 125,0 124 ,8 118,2 124 ,2 112.0 117.0 ■ 51—4-, .. ARMATURE MUTA KOVINARSTVO LJUBNO 93,0 102,0 68 ,0 86,3 100,2 ... 'Ll _ _ KALILNICA - - - - 69,3 73.7 — _ STOR. DRUGIH TOZD-DS - - - - 130,1 106,6 - - SKUPAJ DELOVNA ORGANIZACIJ/ 103,9 104 ,3 96,7 107.9 104 ,7 113,5 ,"7,7. J iU ODSTOTEK DOSEGANJA OPERATIVNEGA PLANA SKUPNE PROIZVODNJE TOZD APRIL KUMULATIVNO JEKLARNA 102,3 99,4 ODSTOTEK DOSEGANJA V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM LANI TOZD SKUPNE PROIZVODNJE ODPREME FAKTURIRANE EKSTER. REALIZACIJE IZVC ZA april kumulativ. . ‘i! 'J ! kumulativ. . .. 1 ... . kumulativ. april kumulativ. JEKLARNA 102,0 99,0 - - - - JEKLOLIVARNA 101,4 104 ,2 OD 00 91,9 123,8 118,3 74,7 69,8 VALJARNA 101 ,2 105,1 105,4 100,4 168,1 149,2 82,0 57,4 KOVAČNICA 121,3 115,8 109,5 115,4 154 ,5' 168,0 113,1 117,5 JEKLOVLEK 101,4 100,6 98,3 101 ,0 150,9 155,2 20,0 41,3 ORODJARNA - - - - - - - - STROJI IN DELI 124 ,5 151,7 108,4 152,8 165,5 170,2 174 ,8 177,1 - noži, brzorezno orodje 97,1 97,3 104,5 105,9 127,3 136,9 101,4 94 ,2 - gredice - - - - - - - - - palice 433,4 139,7 - 154 ,4 - 208,1 - - INDUSTRIJSKI NOŽI 124,4 104,8 140,9 114,1 135,2 139,9 101,4 94 ,2 PNEVMATIČNI STROJI 100,0. 91,2 92,2 91,7 217,7 220,9 44,2 16,4 VZMETARNA 88,9 92,7 92,4 95,4 123,5 142,9 16,4 46,1 REZALNO ORODJE . 94,2 90,3 91,8 95,3 163,4 142,0 146,1 58,5 KOVINARSTVO LJUBNO 71,6 100,0 71,0 95,4 172,4 157,0 - - KALILNICA - - - - 59,2 89,8 - - STROB. DRUGIH TOZD-DS - - - “ 176,7 169,6 - - SKUPAJ DELOVNA ORGANIZACIJA 102,8 103,5 103,7 157,6 154 ,8 JJU.L nega načrta niso dosegli, je predvsem v nepravočasnih dobavah raznih delov. TOZD INDUSTRIJSKI NOZl. TOZD mesečnega plana skupne proizvodnje ni dosegla, zaostanek 15,6 odst. Pri ind. nožih zaostaja TOZD za 18,3 odst., pri brzorez-nem orodju pa znaša prekoračitev 166,7 odst. Predvideni mesečni plan obdelanih palic je bil presežen za 160,0 odst., medtem ko je proizvodnja gredic v minulem mesecu mirovala. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Plan skupne proizvodnje v TOZD je bil presežen za 7,2 odst., predvsem na račun orodja za pnevmatične stroje, kjer znaša prekoračitev 87,5 odst. Proizvodnja pnevmatičnih strojev je bila 100 odst. Pri lafetah in vrtalnem orodju znaša zaostanek 25,0 odst. V aprilu je bila namenjena posebna skrb kvalitetnejšemu asortimanu, saj je bil v celoti realiziran program osvajanja novih zračnih motorjev, kar pa v proizvodnem programu še ni zajeto, ampak bo vplivalo na poslovni rezultat v naslednjih mesecih. TOZD VZMETARNA. TOZD v minulem mesecu ni dosegla predvidenega plana skupne proizvod- nje, zaostanek 11,2 odst. Proizvodnja vzmetnih palic je bila sicer presežena za 42,1 odst., vendar je zaostala proizvodnja listnatih vzmeti za 24,1 odst. Precejšen vzrok za nedoseganje plana je predvsem v nepravočasni dobavi pomožnega materiala (vijaki in matice), tako da je ostala večja količina vzmeti nedokončana. TOZD REZALNO ORODJE PREVALJE. Prekoračitev skupne proizvodnje za 23,1 odst. je dala svoj prispevek tudi k izvozu in prodaji na domačem trgu kljub opaznemu pomanjkanju raznih materialov, predvsem na klasičnih in diamantnih brusilnih sredstvih ter karbidne trdine. Pri pro-filnem brušenju je nastalo ozko grlo, medtem ko je na nekaterih drugih strojih primanjkovalo dela. Zaradi bolezni in drugih vzrokov je bila v aprilu v TOZD visoka odsotnost. TOZD KOVINARSTVO LJUBNO. TOZD ni dosegla predvidenega mesečnega plana skupne proizvodnje predvsem zaradi ciklusa izdelave raznih strojnih delov, ki bodo končani šele v maju. Delni izpad pa je bil tudi pri zobatih vencih, kjer so nastale težave pri normalizaciji. Tuja hvala naših nožev Na podlagi sodelovanja med tovarno industrijskih nožev Stro-jarne Piesok, Zavod Liptovsky Mikulaš, in železarno Ravne smo jim dali kot vzorec dve lameli našega compound jekla, da ga preizkusijo. Izdelali so nože za rezanje papirja, trdega kartona in lesa (ma-hagonij, oreh in hrast). Nože so v proizvodnji preizkusili v tovarnah Bukova Vranov in Bučina Zvolen. Za primerjavo rezultatov preizkušanja nožev so uporabili compound jeklo treh proizvajalcev: POLDI Kladno — CSSR, z oznako jekla ČSN 19711 Železarne Ravne — SFRJ, z oznako jekla Osikro spečial Acierier a Forges d’Anor — Francija, z oznako jekla Fusanor 44 in Fusanor 144. Za določitev kvalitete nožev so razen količin zrezanega papirja in lesa upoštevali še: — stanje surovih neobdelanih lamel — kemijsko analizo — tehnologijo mehanske pred-obdelave — tehnologijo toplotne obdelave — deformacije nožev v vseh fazah mehanske in toplotne obdelave — tehnologijo mehanske končne obdelave. 1. Rezultati v proizvodnji preizkušenih nožev Noži, izdelani iz ravenskega compound jekla Osikro special Noži za rezanje papirja in lesa so pokazali visoko storilnost in so med obratovanjem ohranili visoko trdoto. Bili so tudi zelo obstojni pred obrabo in odporni proti makroskopskemu lomljenju ostrine. Vzdržljivost nožev enake vrste je za 52°/» večja od vzdržljivosti nožev, izdelanih iz jekla ČSN 19711. Problemov pri toplotni obdelavi in ravnanju ni bilo. Noži, izdelani iz d’Anor compound jekla Fusanor 44 Noži za rezanje lesa so pokazali visoko storilnost. Med obratovanjem je prihajalo do občasnega lomljenja ostrine, in s tem se je storilnost znižala. Vzdržljivost nožev je za 30% višja od nožev iz jekla ČSN 19711. Noži, izdelani iz d’Anor compound jekla Fusanor 144 Noži za rezanje lesa so pokazali visoko storilnost. Kljub povečanemu makroskopskemu lomu ostrine pri rezanju lesa ima nož za 18 °/o boljšo vzdržljivost ostrine kot nož iz jekla ČSN 19711. 2. Grafična ponazoritev vzdržljivosti ostrine nožev za rezanje lesa in papirja ČSN 19711 Kladno 100 »/o Osikro sp. Ravne 152 % Fusanor 44 d’Anor 130% Fusanor 144 d’Anor 118% Janko Gnamuš, dipl. inž. Jože Sedelšak — občinski nagrajenec 16. maja 1981 je naš delavec Jože Sedelšak, star 41 let, strokovni sodelavec za projekt jeklolivarne za posebno litino iz tozda jekloli-varna, prejel v Črni na svečani seji skupščine občine Ravne občinsko nagrado. Za to visoko priznanje ga je predlagala kadrovska komisij a pri OK ZKS Ravne, povzetek utemeljitve pa je na kratko tak: Jože Sedelšak že mnogo let dela v družbenopolitičnih organizacijah in v samoupravnih organih v železarni Ravne, v občinski skupščini, v krajevni skupnosti in v republiki. Njegov osebni prispevek k razvoju samoupravljanja je tak, da je vreden občinske nagrade. Družbenopolitične organizacije tozda jeki olivama so ta predlog •podprle. Nagrajencu iskrene čestitke z željo, da bi mu bilo priznanje spodbuda za nadaljnjo dejavnost. čistilnice Sklepi DS Slovenskih železarn DS SOZD je imel 17. aprila na Teharjih svojo 7. redno sejo. Sprejel je: — poročilo o poslovanju SZ v letu 1980 — zunanjetrgovinsko bilanco SZ za leto 1981 Potrdil je: — kriterije za delitev deviznih sredstev med železarne, in sicer: 1. po 13. členu SaS se devizna sredstva po predračunu delijo glede na realizirane kvartalne dobave članicam skupnosti za jeklo 2. po debalansu se delijo glede na realizirano kvartalno proiz- vodnjo surovega in livarskega jekla v letu 1981 — akcijski program nalog za oskrbo SZ s kovinskim vložkom za proizvodnjo surovega jekla v letih 1981—1985 — program skupnega urejanja tehničnega in zdravstvenega varstva delavcev v SZ za leto 1981 — predlog imenovanja sveta za tehnično in zdravstveno varstvo delavcev SZ; predstavnika v svetu iz naše železarne sta dr. Janko Sušnik in Adi Cigler. Predlagal je: — samoupravnim organom v delovnih organizacijah, dakritič- no ocenijo, zakaj načrtovanih investicij še niso uresničile in da sprejmejo ukrepe za njihovo hitrejše uresničevanje — vsem delovnim organizacijam, da skušajo v poslovanju izpolniti vse načrtovane naloge, s tem pa tudi uresničiti sklepe, sprejete na predhodnih sejah DS — izvršilnemu odboru in kolegijskemu poslovodnemu organu, naj še naprej iščeta možnosti za pridobivanje deviz in o rezultatih obveščata samoupravne organe — poslovodnim organom in komercialnim službam v S2, DO in TOZD, naj pospešeno delajo na združevanju deviz po 67. členu zakona o deviznem poslovanju in naj zagotavljajo prioritetno dobavo tistim potrošnikom jekla, ki združujejo devize v SŽ — vsem TOZD v S2, da sprejmejo spremembe SaS o merilih, pogojih, načinih in postopkih doseganja dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981—85 in da sprejmejo spremembe SaS o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino za obdobje 1981—1985. Zadolžil je: — strokovne službe, samoupravne organe in družbenopolitične organizacije na vseh nivojih v SOZD, da poskušajo izvoz realizirati v planirani višini — službo za razvoj in raziskave v SOZD, da spremlja izvajanje akcijskega programa in o tem obvešča samoupravne organe — kolegijski poslovodni organ, da sproži postopek ali pa da po- NASl DELAVCI — DOPISNIKI: Mesec maj, mesec lepote, cvetja, mesec, ko se človekovo srce odpre sočloveku, ko je človek dovzeten za ljubezen! Za nas pa je mesec maj postal mesec bolečin. Ravno v mesecu maju se je rodil »heroj naše revolucije tov. Tito«. In žal v mesecu maju je od nas — narodov Jugoslavije — vzel slovo. Boleče je to slovo! Strašno je! Kdor izgubi nekaj, kar je ljubil, žaluje za tistim. V sebi čuti veliko praznino. budo o morebitnem enotnejšem sodelovanju SOZD z Dinosom in Surovino, da s pomočjo strokovnih služb ugotovi, kje so problemi pri uresničevanju načrtovanih medsebojnih dobav in da do naslednje seje DS pripravi pismeno poročilo o tem — izvršilni odbor DS SOZD in koordinacijski odbor sindikata SOZD, da verificirata in odobrita program skupnega uvajanja tehničnega in zdravstvenega varstva delavcev v S2 za leto 1981. Ugotovil je: — da so SaS o združevanju in namenih' porabe sredstev skupne porabe v S2 (za leto 1981) sprejeli v vseh TOZD S2 — da so v Verigi Lesce 16. 4. sprejeli predlog meril za interno vzpodbujanje izvoza na konvertibilno področje. Imenoval je: — Ivana 2agarja, člana poslovodnega odbora naše železarne, kot odgovornega za družbenoekonomske odnose v komisiji za uresničevanje zakona o združenem delu v S2 ter kot predsednika te komisije. Pooblastil je: — interno banko, da v okviru sprejete devizne bilance pri temeljnih bankah reducira terminski odkup deviznih sredstev, potrebnih za premoščanje neenakomernega deviznega preliva za nabavo repromateriala. (Vir: zapisnik 7. redne seje DS SOZD S2) Lik drage osebe ostane v srcu. Tako je lik tov. Tita ostal v nas. Povsod nas spremlja, opominja, bodri. Srečni smo, da smo čutili njegovo ljubezen. Odslej na njega spominja vsak cvet, ponovno je v srcih oživela bolečina, ko smo po televiziji gledali modri vlak, ki je s svojim otožnim zvokom nam naznanjal, da je to njegova poslednja pot iz Ljubljane v Beograd. Solze ljudi, pesem »Druže Tito, mi ti se kunemo« naj postane nam vsem opomin, da bomo znali braniti to, kar je nam on v času slavne revolucije ustvaril. Sirene po mestih, tovarnah, nemi ljudje na poljih, kjerkoli je bil kdo, povsod se je počutil kot otrok, ki mu je umrla ljubeča mati. Tudi mi smo po izgubi njegove očetovske ljubezni podobni tem otrokom. Vendar: povsod so ostala njegova dela, povsod je nadaljevanje dela njegovih rok. Besede bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije naj nam postanejo geslo! Tovariši sodelavci, pozivam vse, da z njegovo ljubeznijo, z njegovim elanom in s spoštovanjem do sočloveka stopamo s svojim fuži-narskim delom v delovni jutri\t »Tudi osnovna organizacija ZK TOZD komerciala bo v predkongresnem obdobju delovala po programu, ki ga je izdelal sekretariat za posamezna področja, in na osnovi diskusije članov in sprejetih stališč na programski konferenci, ki je bila marca,« je uvodoma dejal Aleksander Jug, sekretar te osn. organizacije. »Program predvideva aktivnosti do konca leta, ko bo programska volilna konferenca, na kateri bomo določili program dela za prihodnje leto. Delovali bomo na naslednjih področjih: Na področju SLO in DSZ bomo najmanj vsake tri mesece ocenjevali varnostno-politično stanje v tozdu in na osnovi tega tudi ukrepali. Komuniste bomo sproti seznanjali z vojnimi in varnostno-političnimi razmerami v svetu in doma. Na družbenoekonomskem področju si bomo prizadevali rešiti najbolj pereče probleme na področju nagrajevanja in kadrovske politike. Spremljali pa bomo tudi poslovno uspešnost naše temeljne organizacije in delovne organizacije v celoti. Na idejnopolitičnem področju bomo morali narediti največ, saj ugotavljamo, da smo lani prav to področje najbolj zanemarili. Zato bomo odslej na vsakem sestanku osn. organizacije ZK obravnavali kratko temo s tega področja. Na kadrovskem področju naj bi imeli prav tako veliko dela, saj bomo morah vključiti v naše vrste nove člane. Spregovorili pa bomo tudi o ukrepih glede nekaterih neaktivnih komunistov. Glede na to, da se bo konec leta izvedla programsko-voLilna konferenca, bomo morali kadrovati naše člane za sekretariat in druge funkcije v osn. organizaciji in širše. Na področju informiranja se bomo v večji meri morali angažirati za izboljšanje informacij o našem delu, medtem ko že sedaj ugotavljamo, da je informiranje o dogajanjih doma in po svetu zadovoljivo. Pri sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami si bomo prizadevali obdržati sedanji nivo, ki je zadovoljiv. Bolj aktivni pa borno morali biti komunisti komerciale na sejah delavskega sveta in zborov delavcev. Ugotavljamo namreč, da je premalo konkretnih razprav in da se Oglašajo vedno isti delavci — komunisti. Kar se tiče predkongresne dejavnosti, bo treba analizirati delo in učin- Naj nas ne zavajajo klevete, ki nas strašijo. Vsi vemo: Titova armada je tako močna, da se lahko postavi v bran slehernemu sovražniku. Njegova armada smo mi vsi. Nikoli ne smemo dovoliti, da bi nam sovražnik še enkrat zadajal rane, ki se še niso in se ne bodo nikoli zacelile. Imamo njega odslej v duhu, ki nas vodi, opominja. Izobčenec naj postane sleherni, ki bi rušil našo svobodo, neodvisnost! Prepričan sem, da bo srčna bol manj boleča, če bomo vse, kar je nas učil, tudi pri delu izpolnjevali. A vsak 4. maj — dan slovesa — pa naj ponovno v nas obudi ljubezen do njega in do sodelavca. Viktor Levovnik kovitost osnovne organizacije ZK in komunistov. 2e sedaj pa lahko rečem, da je naše delo zadovoljivo in da je zategadelj osnovna organizacija pridobila ugled. Zato se ni čuditi, da smo lani pridobili sedem novih članov. Seveda pa nobeno delo ni tako dobro opravljeno, da ne bi moglo biti še boljše. Zato si bomo prizadevali, da ga bomo še izboljšali,« je poudaril tov. Jug. Tov. Juga smo vprašali, kako naj bi delovala osn. organizacija ZK, da bo resnična partijska celica in da bo dobila ugled. »Osnovne organizacije ZK bi morale delovati tako, kot je zastavljena njihova dejavnost v statutu ZKJ, v ustavi, kongresnih resolucijah in v mnogih govorih in napotkih tovariša Tita in Kardelja. Ne bi se smele ukvarjati samo z izpolnjevanjem nalog, ki jih načrtujejo vodstva oz. organi ZK, ampak bi se morale ukvarjati z željami, potrebami, interesi, problemi in težavami okolja, kjer delujejo. Osnovna organizacija v posameznem tozdu bi se torej morala ukvarjati s stvarmi, ki zavirajo proces, da bi delovni ljudje zares uveljavili neodtujljive samoupravne pravice in dolžnosti in z ustavo določen družbenoekonomski položaj. Problemov in težav ne bi smele samo analizirati, ampak bi morale tudi Ukrepati. S tem ne mislim samo pisanje sklepov, ampak tudi spremljanje le-teh in izpostavljanje odgovornosti za neopravljeno delo. Probleme je seveda treba reševati sporazumno, v odprtem dialogu. Aktivnost osn. organizacije pa ne bi smela sloneti samo na sestankih, ampak tudi na delu njenih članov v ostalih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Le, če bodo vse družbenopolitične organizacije dn samoupravni organi aktivni, lahko rečemo, da je tudi osnovna organizacija ZK dovolj aktivna. Torej bi moral biti sestanek osnovne organizacije dogovor komunistov o delovanju v drugih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. OO ZKS mora biti torej praviloma poglavitna pobudnica in organizatorica dejavnosti. Da bi osnovne organizacije pridobile ugled, ni dovolj, da so samo aktivne, kajti pri nas ljudje še vedno ocenjujejo ugled osnovne organizacije po ujdedu posameznih komunistov. Zato moramo biti pozorni, kakšne člane imamo v osnovni organizaciji. Danes S prvomajskega srečanja železarjev na Navrikem vrhu ČETRTI MAJ, NAJSTRAŠNEJŠI DAN V ŽIVLJENJU Med železarji komunisti OO ZKS TOZD KOMERCIALA Kazalci rezultatov dela za železarno Ravne od 1.1. do 31.3.1981 1 DOSEŽEMO 1980 2 PLAN 1981 3 DOSEŽENO 1981 4 4:2 4:3 CELOTNI PRIHODEK GLEDE NA POPREČNO PORABLJENA OBRATNA SREDSTVA V % 0,57 0,00 0,47 82,4 CELOTNI PRIHODEK GLEDE NA PORABLJENA SREDSTVA V % 1,25 1,28 1,26 100,7 98,4 DOHODEK V PRIMERJAVI S PLANIRANIM DOHODKOM V % 0,91 0,00 1 ,06 116,4 DOHODEK NA DELAVCA V DIN 80.172,00 101.121,00 114.328,00 142,6 113,0 DOHODEK V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORABLJENIMI SREDSTVI V % 7,48 0,00 6,60 •88,2 IZLOČANJE IZ DOHODKA NA DELAVCA V DIN 13.242,00 17.277,00 22.958,00 173,3 132,8 ČISTI DOHODEK NA DELAVCA V DIN 55.872,00 65.813,00 76.923,67 137,6 116,8 OSEBNI DOHODEK V PRIMERJAVI S PLANIRANIM. OSEBNIM DOHODKOM 0,97 0,00 0,95 97,9 OSEBNI DOHODEK IN SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO NA. DELAVCA MESEČNO POPREČJE V DIN 15.617,00 18.393,00 18.522,00 118,6 100,7 ČISTI OSEBNI DOHODEK NA DELA/VCA, MESEČNO POPREČJE V DIN 8.745,00 10.872,00 10.920,00 124,8 100,4 IZLOČANJE IZ OSEBNEGA DOHODKA NA DELAVCA, MESEČNO POPREČJE V DIN 3.789,00 4.088,00 3.897,00 102,8 95.3 AKUMULACIJA V PRIMERJAVI Z DOHODKOM V % 16,83 16,56 23,54 139,8 142,2 AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S ČISTIM DOHODKOM V % 24,15 17,13 34 ,93 144,8 204 ,2 AKUMULACIJA Z AMORTIZACIJO V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORAB. POSLOVNIMI SREDSTVI V % 2,42 0,00 2,77 114,5 AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORABLJENIMI SREDSTVI V % 1,26 0,00 1,55 123,0 POPREČNO UPORABLJENA POSLOVNA SREDSTVA NA DELAVCA V DIN 1,071.503,00 0,00 1,731.634,00 161,6 POPREČNO ŠTEVILO DELAVCEV NA PODLAGI STANJA. NA. KONCU MESECA 5.160 5.423 5.288 102,4 97,5 IZGUBA NA DELAVCA V DIN ODPLAČILA ZA INVESTICIJSKE KREDITE V PRIMERJAVI S SREDSTVI ZA REPRODUKCIJO 87,35 0,00 76,01 87,0 KAZALCI PO 14 0. ČLENU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU IN ODLOKA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA (UR. LIST SFRJ ŠT . 8/78) ni več pomembna kvantiteta, ampak kvaliteta kadrov. Zato bomo morali biti precej bolj pozorni tudi pri kadrovanju novih članov, da se ne bi prenaglili z izbiro. Da pa bi. naši člani čimbolj še sodelovali in da bi se reševanja problemov lotevali z večjim znanjem, jih je treba tudi usposobiti za politično in drugo delo. Zato naj bi osnovne organizacije več pozornosti posvetile idejnopolitičnemu in družbenoekonomskemu usposabljanju komunistov. Osnovne organizacije naj tudi ne bi bile prevelike. Iz lastnih izkušenj sodim, da naj bi imela osnovna organizacija od 20 do 30 članov. Seveda pa je težko dati kakšen recept tako o velikosti kot o načinu dela, kajti oboje naj bi bil odraz specifičnosti okolja, kjer živijo in delajo komunisti,« je dejal Aleksander Jug. 00 ZKS TOZD TRANSPORT Kljub nekaterim težavam in problemom je v prvem kvartalu tudi TOZD transport dosegla, zadovoljive poslovne rezultate. . »Kljub temu, da smo v prvem kvartalu aktivno sodelovali pri reševanju in odpravi težav na področju transportnih storitev, saj smo mnogo storili za zmanjšanje stroškov, s tem da uvajamo sodoben paletni sistem transporta težkih tovorov, z doseženimi rezultati v celoti nismo zadovoljni. Tako porabljena sredstva za obseg transportnih storitev, poleg vsestranske štednje z gorivi, mazivi in nadomestnimi deli, zaradi nenehnega dvigovanja cen preveč naraščajo. Posledica tega je, da se slabša naša poslovna uspešnost, kar vpliva tudi na osebne dohodke. Na drugi strani pa zaradi po- manjkanja finančnih sredstev vse prepočasi nadomeščamo dotrajana delovna sredstva z novimi, bolj sodobnimi. Če bo šlo tako naprej, bo prej ko slej vprašljiv obseg in kvaliteta naših storitev. To pa zato, ker se program prehoda na paletni sistem transporta težkih tovorov zaradi poznanih težav vse prepočasi realizira., V železarni tudi premalo pozornosti posvečamo vzdrževanju tovarniških cest. Slabo vzdrževane ceste slabo vplivajo na kvaliteto prevozov, na stanje transportnih sredstev in ne nazadnje tudi na pogoje dela delavcev-voz-nikov. Čeprav se srečujemo s težavami, smo v transportu optimisti. Vsi se namreč zavedamo, da modernizacija proizvodnih naprav, ki bodo dajale večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo jekla in gotovih izdelkov, zahteva tudi sodoben in učinkovit transport. Prav zato bomo v prihodnje še bolj aktivni za dosego teh ciljev,« je dejal Peter Vogel, ravnatelj TOZD transport. Sekretar Jože Dornik pa je spregovoril o delu in nalogah osnovne partijske organizacije. »Tudi naša osnovna organizacija ZK si je za letos zadala obširen program dela, ki zajema stališča in sklepe programske konference. Tako se ta čas komunisti aktivno vključujemo v dogajanja v tozdu, budno pa spremljamo tudi politična in gospodarska dogajanja dioma in v svetu. Na izredni seji osnovne organizacije smo komunisti najostreje obsodili dogajanja na Kosovu. Sicer pa smo se aktivno vključili v razpravo o samoupravnih aktih oz. družbenoekonomskih odnosih ravenske železarne. Razpravljali smo trudi o pridobivanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Kljub temu, da smo v nedavni preteklosti imeli nekaj izobraževalnih sestankov, ugotavljamo, da bomo morali idejnopolitičnemu izobraževanju v prihodnje posvetiti večjo pozornost. Zavedamo se namreč, da bomo le usposobljeni lahko uspešno reševali politične in druge naloge,« je sklenil Jože Dornik. INOVACIJE TOZD jeklolivarna Skupini 16 avtorjev na čelu z Jankom Gnamušem je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za zamenjavo kvalitete PW-100 s PW-3 pri pilger valjih. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek poprečno letno za 3,488.064 din. Polovica povečanega dohodka je nastala v tozdu jeklolivarna, polovica pa v tozdu stroji in deli. Pri izplačilu nadomestila 58.217,30 din sta oba tozda udeležena s polovico, avtorji pa so pri delitvi udeleženi z 2 do 30 odstotki. TOZD valjarna Valentinu Bastlu in Francu Turjaku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 71.672,70 din za uvedbo kaljenja krožnih žag za toplo rezanje na srednji progi. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo poprečno letno povečan dohodek v tozdu za 2,921.000 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Seadu Karadži, Radu Radoviču, Antonu Radušniku, Marjanu Blažiču, Janku Hudopisku, Alojzu Štreklju in Karlu Erženičniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za izvedbo rekonstrukcije, s katero se je preneslo valjanje profilov 17 do 25 milimetrov s srednje na lahko progo. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek v tozdu poprečno letno za 38,610.819 din. Nadomestilo znaša 575.820,40 din, avtorji pa si ga delijo na enake dele. Josipu Ivančiču in Francu Adamu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za uvedbo avtomatskega mazanja ležajev na srednji progi. Z uvedbo avtomatskega mazanja so se zmanjšali zastoji in zmanjšala poraba masti, ki je morala biti po starem uvožena, sedaj pa ustreza domača. Uporaba inovacije je v prvem letu povečala do- hodek v tozdu za 1,348.775 din. Nadomestilo znaša 42.272,10 din, avtorja pa si ga delita na polovico. TOZD jeklovlek Jožetu Zorčiču in Vladu Krivcu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za predelavo vpenjanja brusnih plošč na treh brusilnih strojih. V prvem letu uporabe je bil v tozdu povečan dohodek za 148.724 din. Nadomestilo znaša 9.709,85 din, avtorja pa si ga delita na polovico. TOZD stroji in deli Pavlu Krivogradu in Alojzu Potniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za izdelavo vozička za dviganje in vrtenje ekscentrov. Z uporabo vozička se je skrajšal čas tuširanja ležajnih blazin. V drugem in tretjem letu je bil z uporabo inovacije poprečno letno povečan dohodek v tozdu za 288.884 din. Nadomestilo znaša 20.116,30 din, avtorja pa si ga delita na polovico. TOZD rezalno orodje Bojanu Jehartu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 4.000 din za izdelavo nove vpenjalne naprave na brusilnem stroju Maje-vica. Z namestitvijo nove naprave se produktivnost ni povečala, olajšalo pa se je delo pri vpenjanju in izpenjanju obdelovancev. TOZD kovinarstvo Francu Mesnerju in Janezu Štiglicu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za izboljšanje tehnologije struženja vencev. V drugem in tretjem letu je bil z uporabo inovacije povečan dohodek v tozdu poprečno letno za 421.960 din. Nadomestilo znaša 16.161,80 din, pri delitvi pa sta udeležena Mesner s 85 in Štiglic s 15 odstotki. Franjo Krivec BREZPOSELNOST V OBČINI RAVNE Stabilizacijski ukrepi nosijo s seboj tudi nezaželene posledice, ki se odražajo na različnih področjih, tako tudi pri zaposlovanju. Tu omejitve začno večati število brezposelnih. V zadnjem letu in sploh v zadnjih mesecih je to strmo naraščalo. Podatki skupnosti za zaposlovanje iz Velenja nam povedo naslednje: Registrirana brezposelnost je v primerjavi z lanskim četrtletjem letos narasla za 73 %> (od 99 na 171 oseb), večina teh so ženske. Relativna brezposelnost v lanskem četrtletju ni dosegla niti odstotka, v letošnjem znaša že 1,4 %. Število mladih iskalcev zaposlitve (do 26 let) je poraslo za 57 oseb ali za 114%. Občina Ravne ima naj večji relativni in absolutni porast vseh in mladih iskalcev zaposlitve v primerjavi z drugimi koroškimi občinami, Velenjem in Mozirjem. Letos bo šolanje končalo predvidoma 309 štipendistov. Od teh je 230 kadrovskih in 79 iz zdru- V. DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV IN METALURGOV Letos bo pri nas že petič delovno tekmovanje kovinarjev in metalurgov, zato njegovega namena in pomena ni treba podrobno razlagati. Jasno je, da si želimo delavce, ki so mojstri v svojih strokah, ki pa hkrati delajo tudi varno in so razgledani samoupravljalci. Zato bo tudi tokrat (enako kot prejšnja leta) tekmovanje razdeljeno na teoretični in praktični del. Ker je bilo lani nekaj upravičenih pripomb glede gradiv (predvsem na republiškem prvenstvu so jih naši prejeli zadnji hip), se bo letos odbor za izvedbo tekmovanja še posebej potrudil, enako pa tudi naši predstavniki v republiškem sindikatu. Pogoji naj bodo pač za vse enaki, doma in zunaj. Ker število prijavljenih nikoli ni enako številu sodelujočih, s številkami še raje počakajmo. Bomo pa tudi letos v Fužinarju in Novicah z besedo in sliko poročali o tekmovanju. nostjo ob svoji prislužiti še za eno solidno plačo. To so rezerve, ki pa čakajo, da se jih kdo resno poloti, saj se delovni dan najbrž še ne bo tako kmalu skrajšal na pet ali šest ur, da bi na račun tega smeli več zaposlovati. Sodobna tehnologija pa tudi nikjer na svetu ne odpira, ampak krepko zapira vrata že zaposlenim in ne le brezpo-selnikom. O tej temi je tov. Milan Zafošnik, vodja kadrovske službe železarne, povedal naslednje: »Neodvisno od stabilizacijskih ukrepov bi železarna v letu 1981 lahko za svoje potrebe zaposlila vse s seznama skupnosti zaposlovanja, in sicer: — če bi med iskalci zaposlitve bili moški — če bi se bili pripravljeni strokovno preusmeriti. Kajti za načrtovano 2,5% letno stopnjo rasti zaposlenosti in s približno 250 nadomestitvami (sku- paj 400) na domačem območju pridobimo iz šol in drugih virov le polovico. Mislim, da so podobne razmere tudi pri rudniku Mežica, pri gozdarjih in še kje. Brezposelnost je zato posledica poklicnih odločitev mladih na eni in prevladujoče bazične industrije na drugi strani. Menim, da bi nadurno delo z novimi zaposlitvami lahko delno zmanjšali le v materialni proizvodnji, medtem ko je nadurno delo na drugih področjih posledica konic — obračuni, OD, bilance in podobno. Delavcev, ki izpolnjujejo pogoj za starostno upokojitev, je malo, interes, da bi delali še po izpolnitvi pogojev, je majhen in vezan le na koledarsko leto. Pogodbeno delo izvajajo le trije delavci, vendar nobeden na sistemiziranih delih.« Z. Strgar 3. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE Ženih sredstev. Iz JLA bo prišlo 213 fantov, 23 jih je brez zagotovljene zaposlitve. Tudi razpis štipendij se je v naši občini zmanjšal za leto 1981/82 kar za 18%. Bržkone so navedeni podatki že zaskrbljujoči in terjajo ustrezne ukrepe. Toda kako ravnati, ko stabilizacija tako na ozko odpira duri v delovne organizacije? Morda bi morali premisliti o vseh tistih, ki so že zdavnaj godni za upokojitev, pa se iz različnih vzrokov še ne marajo umakniti mlajšim (v železarni je menda nekaj takih); o onih, ki z nadurnim delom nižajo standard brezposel-nikom, vendar moramo biti tu pravični — nekatere nadurnike v proizvodnji resnično potrebujemo in ti imajo od vsega največkrat najmanjšo korist, če ne že škodo, ko jim zaradi nekaj nadur trgajo otroške doklade in morda še kakšne ugodnosti. Potem so tu razni pogodbeniki (lani so ti presegli število 600!), ki utegnejo s spret- »Konec aprila smo že končali z ocenjevanjem organiziranosti, do sredine maja, ko bomo dobili osnutke kongresne resolucije, pa bomo poskušali s širšimi razpravami prikazati poglede in poti za reševanje nekaterih problemov, ki se pojavljajo v delegatskem sistemu in samoupravljanju nasploh. Prav tako bomo z vsemi tremi delegati iz naše občine izvedli razgovor, predvidevamo pa tudi, da bomo uspeli predstaviti delegate iz koroške krajine«, je uvodoma dejal Albert Vodovnik, predsednik občinskega koordinacijskega sveta. »Ugotavljamo, da se v vseh samoupravnih okoljih niso dovolj resno lotili analiziranja, zlasti tam, kjer se kronično pojavljajo problemi pri izvajanju samoupravnih odnosov v tozdih. Dokaj stalno aktivnost pa ugotavljamo tam, kjer je občinski koordinacijski odbor za usmerjanje priprav na 3. kongres imenoval posebne delovne skupine za pripravo gradiv na podlagi izkušenj in razgovorov. Dobro pa so se odrezali tudi v nekaterih najmanjših delovnih okoljih.« »Menimo, da bomo v naši občini do 3. kongresa izvedli vse zastavljene aktivnosti. Predvsem pa si od naših delegatov želimo, da izrečejo vsej jugoslovanski javnosti in delavskemu razredu Jugoslavije naše trdno prepričanje, da je reševanje problematike gospodarske stabilizacije edino možno na osnovi socialističnega samoupravnega dogovarjanja, kot ga že imamo začrtanega v ustavi in zakonu o združenem delu,« je sklenil Albert Vodovnik. glasilo mladih delavcev železarne ravne vi 1 priloga informativnega fužinarja Leto VIII Ravne na Koroškem, 29. maja 1981 Št. 5 Nihče več »Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Peter Metulj, Irma Fajmut, Barbara Sušnik in Marjana Kjorpenčev, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« (govor ob slavnostni predaji letošnje štafete mladosti) V veliko slavje je danes odeta Mežiška dolina. Kako boleč, a hkrati ponosen spomin nas tukaj povezuje v eno ljudstvo enovito, v en sam svetal pogled v prihodnje dni. Tu, pod hramom učenosti, ki je nekdaj služil bogatim lastnikom tovarne in ki danes služi ljudstvu, roka sega v roko prijatelja in brata in en sam večni hip snuje sporočilo kot milijonkrat izrečeno obljubo. Tu, kjer hranimo neskončnost besedi, kjer učenost kot brstje v pomlad poganja in na jesen v tovarnah dozoreva v modrost, je v.tisočerih mislih — sreča. Davno je bilo to. Na tilniku je visel jarem in Dachau in Auschwitz in Jasenovac in Kragujevac in Kisela voda in Dravograd ... Našo sveto zemljo je pojila kri naj smelejših in naj odločnejših. Povsod so padali — tisoč in tisoč in še tisoč nedolžnih življenj. Evropa je ječala in tema je zmagova- la in zverine. Izpod pošasti pa je v naj večji tajnosti zaplapolala zastava, prižgala iskrico upa za prihodnje generacije, jo razpihnila v plamen in nezadržen boj za svobodo človeka. Napredne ideje so v mlinu, nedaleč od tod, obsipale plodna tla in zasijale, kakor ne more zasijati nobena moč. V viharju in med ljudmi je završalo. Od ust do ust je šlo ime — dotlej le nekaterim znano — čudežno ime, ki je bolj kot karkoli do takrat vlivalo vero v drugačen svet — v svobodo. Od takrat je vse, kar nas obdaja, Tito. Vsak naš gib, tovarne, bele ceste, mesta, vsak naš narod je Tito postal. Miroljubna in človečna pot, ki v skritih mislih prevzema vse državljane sveta, je prikrila sončne frate in vsa bogastva sveta. Od tam je mladost že v drugič vzklila prihodnje rodove v svobodi, v sožitju in prijateljstvu — v bratstvu. Klene vezi, ki jih je revolucija skovala, se znova in znova preizkušajo s prakso in dokazujejo svetu, do kod sega Titova politična in človekoljubna modrost. Ko je preteklo pomlad le za trenutek utihnil ropot strojev, ko sta se Jugoslavija in svet priklonila velikemu in z neizpovedano bolečino izpovedala zavezujoč obet, je za večnost vhojena sled postala še jasnejša. Še bolj odgovorno je v mladih vznikla volja, da za nobeno ceno nihče ne more več ustaviti začetega. Iz vsakega jutra zrase dan in vsak dan v svobodi je novo doživetje — je pomladni čas, so mlada leta in praznik dela in dan Osvobodilne fronte, je ljubezen, je sreča, tovarištvo in bratstvo in mir med narodi in svoboda za vse ljudi sveta, zato smo mladi tako trdno zavezani Titu in svoji domovini. Boris Jelen Mladi o dohodku in osebnem dohodku 23. aprila smo se mladi zbrali na seminarju, na katerem smo obravnavali uveljavljanje tez s področja razporejanja dohodka in čistega dohodka ter o spremembah delitve osebnih dohodkov. Uvod v prvo temo razgovora je podal tov. Pešl. Preprosto nam je povedal, kaj je dohodek, kaj je čisti dohodek, kakšne obveznosti moramo poravnati in kako lahko vplivamo na večji prihodek. Iz razprave smo ugotovili, da je izvozna usmerjenost — poleg produktivnosti, ekonomičnosti in akumulativne sposobnosti — pomemben člen pri ustvarjanju dohodka. O spremembah na področju delitve osebnih dohodkov nam je spregovoril tov. Rožanc. Spoznali smo, kaj vse vpliva na višino našega osebnega dohodka in primerjali razvoj dohodkovnih odnosov z drugimi slovenskimi železarnami. Ugotovili smo, da se ravenski fužinarji zavedamo, kako nujno je urejati odnose na področju delitve sredstev za osebne dohodke. Spregovorili smo tudi o normah. Enotni smo si bili, da je norme lahko uvesti v materialni proizvodnji in tam tudi ni večjih problemov. Kako in kaj ter koliko posamezniki oz. skupine naredijo, laže ugotavljamo. Problemi so v administraciji — tu je teže ugotavljati količino in kakovost dela. V tezah so predlagane tudi dopolnitve nekaterih karakteristik, to je fizičnega napora ter odgovornosti. Določili bomo prek 300 tipičnih del in nalog na ravni delovne organizacije za primerjavo analitičnih ocen dela vseh del in nalog. Razprava je bila zelo živahna. Ugotovili smo, da je v delovni organizaciji nekaj zaposlenih, ki nimajo predpisane strokovne izobrazbe za dela in naloge, ki jih opravljajo. Ugotovili smo tudi, da si zaposleni na teh delih in nalogah s prakso lahko pridobijo delovne izkušnje, ki nadomestijo strokovno izobrazbo. Res pa je, da so le-ti (vsaj večina zaposlenih) sposobni opravljati dela in naloge, ki jih zasedajo. Potrjeni so bili za leto dni. Železarno pa iz leta v leto posodabljamo. Delo je fizično naporno. V prihodnosti bomo na najtežjih in najnevarnejših delih in MLADINCI IZ TOZD STROJNO-GRADBENO VZDRŽEVANJE Se vam je že pokvaril žerjav, stroj, vodovodna napeljava? Seveda! Poklicali ste sodelavce v TOZD SGV, spet je bilo vse v redu. V tej TOZD združuje delo in sredstva tudi 150 mladih — članov OO ZSMS SGV. Kar veliko, mar ne? Naj jih predstavim! O življenju in delu mladih sem se pogovarjala s sekretarjem OO ZSMS TOZD SGV Jožetom Iršičem. »Mladi v TOZD se uspešno vključujemo v naše samoupravno in družbenopolitično ter gospodarsko življenje. Zastopani smo v samoupravnih organih, družbenopolitičnih nalogah uvajali vse več tehnike. Ta sprememba pa bo seveda v prihodnje vplivala na naš OD, tako da bo višji zaradi večje strokovnosti in manjši zaradi fizičnega napora. Tov. Rožanc je tudi povedal, da so poslali na vse TOZD in delovne skupnosti dopis, s katerim so naprošali, da se preverijo opisi za vsa dela in naloge (kaj delavci resnično delajo). Za ta korak so se odločili, ker so ponekod spremenili naziv del in nalog, dana opravila pa se niso menjala. Vsi zaposleni pa menimo, da naziv del in nalog ne sme vplivati na analitično oceno dela. Spregovorili smo tudi o osebnem dohodku, ki ga dobijo /delavci za izboljšave in racionalizacijo. Zvedeli smo, da bodo prikazali poprečne osebne dohodke posebej z dodatki za izboljšave in brez njih. Tako bo prikaz višine osebnih dohodkov realnejši. Seminar je bil dobro organiziran in voden. To so potrdili tudi nekateri udeleženci. Škoda le, da odziv ni bil večji. Vodja komisije za idejnopolitično delo pri KS OO ZSMS tov. Maks Kragelnik je tako ocenil seminar: »Program, ki smo ga prejeli od republiške konference ZSMS, je bil zelo obširen. Zato smo dali pobudo na osnovne organizacije, da izrazijo želje, katera predavanja naj bi organizirali, ker ima vsaka osnovna organizacija svoje želje in specifičnosti. Veseli smo, da smo prvi iz železarne, ki smo se odzvali pozivu občinske konference oz. komisije za idejnopolitično delo pri OK ZSMS Ravne. Kljub natrpanemu programu sva s predsednikom KS OO ZSMS organizirala ta seminar. Udeležba je bila glede na čas zadovoljiva, saj so bili iz petih osnovnih organizacij po štirje predstavniki, vendar si želimo, da bi v prihodnje vsaka osnovna organizacija imela vsaj enega predstavnika. Obema predavateljema se zahvaljujemo, da sta v kratkem času uspela izvesti zelo zahtevno predavanje.« Vsi udeleženci se zahvaljujemo predavateljema. Želimo si, da bi bilo takih in podobnih seminarjev še več. M. K. organizacijah in SIS. Z delovanjem delegatov smo člani predsedstva zadovoljni,« je pričel pogovor Jože. Na svojih sejah so obravnavali samoupravne sporazume, družbene dogovore, periodične in .zaključne račune ter spregovorili o vseh problemih v TOZD. »Zavedamo se, da bomo težave rešili le s skupnimi močmi — s sodelovanjem zveze komunistov, sindikata in mladine. Na skupnih sejah se dogovarjamo o konkretnih akcijah, o načinu reševanja težav. Sodelovanje pa bomo še poglabljali,« se je razgovoril Jože. Decembra so izvolili novo predsedstvo, ki zelo dobro deluje. Tesno sodelujejo s KS OO ZSMS, OK ZSMS. Kljub težavam — izmensko delo, razstresenost po železarni — so uspeli povezati mladince v čvrsto organizacijo. Organizirali so izlet — strokovno ekskurzijo — v TAM Maribor, ogledali pa so si tudi muzej NOB in Ptujski grad. Udeleževali so se vseh akcij, ki jih je organizirala KS OO ZSMS. Ponosni so, da so bili nosilci občinske štafete mladosti ter tako potrdili pripadnost Titovim idejam in našemu samoupravnemu socialističnemu sistemu. »Udeležili se bomo akcije »Meža ’81«. Uredili bomo tudi pot od Suhe do vrtca. Tako bodo naši malčki varno hodili po tej poti. Očistili bomo tudi svojo TOZD,« je dejal med drugim Jože. Zagotovil je, da se bodo udeleževali tudi vseh drugih akcij v tem letu. »Svoj program smo izdelali tako, da bi vključili čimveč mladih v delo OO ZSMS. Kažejo se že tudi prvi uspehi tako načrtnega dela. Ker smo razbiti po železarni, smo morali nujno povečati število članov predsedstva — zaradi boljšega informiranja, povezave z bazo, boljšega dogovarjanja.« »Kaj pa republiška in zvezna mladinska delovna akcija?« sem vprašala zares prijetnega sogovornika. »Na vsaki akciji (republiški in zvezni MDA) bo predstavnik naše osnovne organizacije,« je takoj odgovoril. »Z delovanjem mladinske organizacije sem zadovoljen, saj smo dokaj aktivni kljub vsem problemom — pomanjkanje aktivnih mladincev je pa tako problem vseh osnovnih organizacij. Želim si, da bi bilo čimveč aktivnih mladincev, da bi uspešno izpeljali vse zadane naloge osnovne organizacije, KS OO ZSMS in OK ZSMS; vendar bomo tudi poskrbeli, da naše delo na delovnem mestu ne bo trpelo,« je zaključil pogovor sekretar OO ZSMS SGV Jože Iršič. Tudi mladi v TOZD SGV se zavedajo svojih dolžnosti in pravic. Zato tudi je njihovo delo v zadnjem času zaživelo. Upamo, da bodo s takim poletom tudi nadaljevali. Marjana Kjorpenčev MLADI V TOZD PNEVMATIČNI STROJI Marjana mi telefonira: »Ti, Barbara, hitro pojdi v pnevmatične stroje in zapiši intervju s predsednikom mladine. Veš, jaz nimam časa!« Mimogrede mi je naštela še nekaj osnovnih podatkov, kaj je sploh namen takega intervjuja in hočeš nočeš, včasih moraš sprejeti stvari, o katerih nimaš dovolj izkušenj. Z malo treme, kje bom našla sogovornika in kdo je to, sem se podala na pot. S pomočjo sodelavcev sem ga kmalu staknila. To pa tudi že nekaj pomeni — da namreč nisi samo številka, ampak te ljudje poznajo tudi po imenu in priimku. Moj sogovornik je bil Ivan Lužnik. Spregovorila sva o problemih, delu in željah mladincev v TOZD. Mladincev je pri njih okoli 40, med njimi je skoraj polovica mladink. Vključeni so v vse samoupravne organe, tesno sodelujejo z IO OOS ter z ZK (pri tem omenimo, da je 5 mladincev članov ZK). Pred kratkim so se udeležili kviza »Tito, revolucija, mir« — sprva v okviru železarne, kjer so dosegli maksimalno število točk, in so se za nagrado lahko udeležili občin- PREDSTAVLJAMO skega tekmovanja, kjer so med okoli 20 sodelujočimi zasedli 4. mesto. Ni od muh, kajne? Ekipo so zastopali 3 mladinci. Lani so se skupaj s sindikatom udeležili delovne akcije na Ivarčkem jezeru. Pri tem je sogovornik malo potožil nad majhno udeležbo mladincev pri tej akciji. Kadar je treba pripraviti volišče, mladinci že vedo, da je njihova naloga pripraviti vse potrebno za čim lepšo in svečanej-šo podobo volišča. Tudi na športnem področju so mladi v pnevmatiki aktivni. Včasih so pobudniki in organizatorji sami, včasih pa organizirajo tekmovanje ali s sindikatom ali s športno komisijo. Naštejmo samo nekaj športnih veščin, v katerih so tekmovali: smučanje, sankanje, streljanje, nogometna prvenstva. Veliko pozornost posvečajo tudi tradiciji NOB. Na območju Uršlje gore so obiskali spominska obeležja. Vključeni so v Zvezo rezervnih vojaških starešin (na območju Slovenije), v okviru katere obiskujejo karavle, hodijo na pohode ... Bili pa so tudi na republiškem tekmovanju (trije člani). Udeležujejo se odkritja spominskih obeležij. Delo predsednika ni lahko, zlasti če ne naleti na voljne sodelavce. Beseda je nanesla torej na probleme, ki tarejo Ivana kot predsednika mladine. Stara pesem je že, da Da! Mladi bomo tudi letos pomagali graditi naš lepši jutri s prostovoljnim delom. Zavedamo se, da je naš prispevek v dobi stabilizacijskih prizadevanj še kako pomemben, trdne vezi mladih iz vseh bratskih republik in pokrajin pa porok za stabilen in pravilen razvoj samoupravne socialistične skupnosti naših narodov in narodnosti; porok, da bomo mladi zvesti idealom, za katere sta se borila in zgorela največja sinova naše domovine tov. Tito in Kardelj. Mladi bomo delali na deloviščih povsod po Jugoslaviji. Preveč je akcij, da bi vse naštela, zato naj zapišem le tiste zvezne in republiške, ki bodo v naši ožji domovini: se udeležujejo akcij vedno eni in isti mladinci. Pravice — te poznajo, kaj pa dolžnosti? Ivan mi je to lepo razložil. Skoraj vse akcije potekajo na Ravnah ali v njihovi okolici. Pri tem se pojavijo problemi, ker je precej mladincev vozačev. Ne manjka pa tudi mladih, ki so že poročeni, imajo družine. Spregovorila sva tudi o proizvodnji v TOZD. V pnevmatiki je zastarel strojni park; s tem je tudi kvaliteta proizvodov slabša. Z novim obratom si obetajo boljše delovne pogoje, boljšo kvaliteto proizvodov in ne nazadnje tudi boljše delovno razpoloženje ob boljših rezultatih dela. Fluktua-cija mladih je velika, odhajajo v obrate, kjer so boljši delovni pogoji, boljši osebni dohodek. Pri obravnavi tez so se mladi pritožili nad premajhnim vrednotenjem nekaterih del. Najhuje je delati za vrtalnimi stroji, kjer je delo monotono, vezano je na normo in v ritem dela si vkleščen kot robot. Medosebni odnosi med mladimi in manj mladimi so zadovoljivi. Pohvaliti velja izobraževanje mladih ob delu. Obiskujejo različne vrste šol: tehnične, delovodske in druge. Tako mi je prijetno kramljanje z Ivanom hitro minilo, njega pa je priganjalo delo na normo za vrtalnim strojem. Barbara Sušnik — zvezne MDA: Posočje, Kozjansko, Suha krajina, Slovenske gorice — republiške MDA: Goriško, Brkini, Istra, Kobansko, Kras, Bela krajina. Brigadirji in brigadirke MDB »Prežihov Voranc« — občine Ravne na Koroškem — se bodo udeležili zvezne akcije »Slovenske Gorice ’81« in republiške »Istra ’81«. Mladinska delovna akcija »Slovenske gorice« bo letos prvič zvezna (pet let je bila republiška). 480 brigadirjev in brigadirk (12 mladinskih delovnih brigad) — od tega polovica iz drugih republik — bo predvidoma delalo 34560 ur oz. prek 45000 norma ur, vrednost opravljenih del pa bo presegla 8,500.000,00 din. Zgradili bodo 4,7 km dolg vodovod, gradili več primarnih vodovodov, rezervoarjev in prečrpališč. Naše brigadirke in brigadirji bodo na delovišču skupno z brigadirji iz Bosne in Hercegovine, Makedonije ter brigadirji MDB »Ljubljana-Siška«. Delali bodo od 6. junija do 3. julija. Brigadirsko naselje pa bo v Dornavi pri Ptuju. Na mladinski delovni akciji »Istra ’81« bo prav tako sodelovalo 480 brigadirjev in brigadirk oz. 12 MDB. Brigadirsko naselje bo v Smarjih pri Kopru. Te akcije se bodo udeležili tudi mladi iz Slovaške. Mladi bodo na tem delu zgradili 4,3 km dolg primarni višinski vodovod. Vrednost del bo znašala okoli 7,000.000,00 din. Naša brigada bo na delovišču v II. izmeni od 19. julija do 8. avgusta skupno z MDB »Ljubljana-Beži-grad«, brigadirji iz Celja ter brigadirji regijske MDB iz Postojne. Poleg teh dveh akcij se bomo mladi ravenske občine udeležili še akcij v okviru pobratenih občin. Zelezarji bomo sodelovali tudi v brigadi jugoslovanskih železarn. Tako bo letos predvidoma sodelovalo na zveznih in republiških mladinskih delovnih akcijah iz naše občine prek 100 brigadirk in brigadirjev. Seveda pa ne smemo spregledati vrste lokalnih mladinskih delovnih akcij v občini in posameznih krajevnih skupnostih. Prepričana sem, da bodo tudi letos brigadirji in brigadirke nadaljevali tradicijo iz prejšnjih let ter našo občinsko konferenco ZSMS dostojno zastopali. Komisija za mladinske delovne akcije je vse akcije mladih dobro pripravila, tako da do večjih težav najbrž ne bo prišlo. Poziva pa vsa vodstva osnovnih organizacij ZSMS, da odgovorno in resno evidentirajo brigadirke in brigadirje. K POSVET 0 KULTURI Mladi železarji smo se zbrali z namenom, da se pogovorimo o naših željah in potrebah na področju kulture. Da bi pogovor kar najlaže in čimbolje potekel, smo povabili tudi naše znane kulturne delavce: tov. Sipka, Kolarja in Angelija. Vabilu pa se niso mogli odzvati delavci kulturne skupnosti. Uvodni del je podal tov. Sipek. Spregovoril je o problemih delovanja železarjev na področju kulture. Ugotovili smo, da se železarji zelo aktivno vključujemo v naš kulturni prostor, da smo zelo uspešni pri razširjanju ljubiteljstva, dobro imamo organizirano animatorsko mrežo. V kulturno-prosvetnem društvu »Prežihov Voranc« je vključenih veliko železarjev: predvsem v pihalnem orkestru, pevskih zborih, iz naših vrst so tudi dobri gledališki — amaterski — igralci. Iz razprave smo lahko razbrali, da se mladi več pojavljamo kot porabniki, manj pa kot izvajalci kulture. Zakaj je tako, smo tudi razmišljali in našteli kar precej vzrokov: smo večina vozači, imamo obveznosti v družini, angažirani smo tudi na drugih področjih. Res pa je, da radi hodimo na koncerte in gledališke predstave. V glavnem se zadovoljimo s TV programom. Gledamo ga, kakršen pač je. Ogledamo si tudi filme, ki jih vrtijo naši kinema- Bratstvo in enotnost MDB - TOVARIŠTVO, BRATSTVO, ENOTNOST-NAŠ LEPŠI JUTRI tografi. Opozorili smo na stanje naših kino dvoran. Le kdo jih bo obnovil? Spregovorili smo tudi o vsebini slovenskih filmov. Težko so razumljivi. Soglašali smo, da je npr. prenos Cankarjevih, Tavčarjevih, Kosmačevih del. na filmski trak dokaj težka in odgovorna naloga. »Kavbojke« so za nas naj zanimivejše. Akcijske so, preletimo številne pokrajine, v današnjem hitrem tempu življenja pa se ob takem filmu radi sprostimo. Manj se zanimamo za igranje v gledališču. Menili smo, da ni prave motivacije mladih do te zvrsti. Kazalo bi, da se temu problemu bolj posvetimo in v prihodnosti ustanovimo lastno dramsko skupino. Radi pa pojemo. Mladi iz TOZD industrijski noži so predlagali, da bi ustanovili — vsaj za začetek — oktet. Lepa pobuda, ki bi jo lahko drugi posnemali. Spregovorili smo tudi o slikarski koloniji na Ravnah. Dogovorili smo se, da bomo tudi tokrat organizirali razgovor z udeleženci kolonije. Sprejeli smo tudi predlog, da bi organizirali pogovor s tov. Igorjem Brodnikom — glede mladinskih oddaj na TV, Da radi beremo, je dokaz tekmovanje za Suhodolčanovo bralno značko! Obsodili smo tudi tiste naše sodelavce, ki imajo napačen odnos do kulture in ki mogoče celo ovirajo naše kulturno ustvarjanje. S takimi se bo treba odkrito pogovoriti, doseči, da svoj odnos do kulture spremenijo. Prepričani smo, da bo naše kulturno življenje še plodnejše, če bomo delali mladi in starejši z roko v roki. Kulturni animatorji pri IO OO ZS in pri OO ZSMS morajo enotno nastopati. Prav tako jih ne smemo prepustiti same sebi, temveč jim moramo pomagati. Prav tako morata tesno sodelovati komisija za kulturo pri konferenci sindikata in komisijo za kulturo pri KS OO ZSMS železarne. 4 Kaj pa naša srčna, osebna kultura? Marjana Kjorpenčev REŠKI MLADINCI OČISTILI REKO Vse nedeljsko dopoldne, 3. 5., je deževalo, in mislili smo že, da bo čiščenje Reke padlo v vodo. Toda popoldne je dež nehal in po »ustnem telefonu« smo se takoj zmenili, da akcija bo. Fižol za »pasulj« je bil namreč nabreknil in meso se je bilo odtajalo. Ob pol treh smo jo že mahnili — bilo je okrog trideset mladih in trije že nekoliko starejši — ob potoku navzgor: vsi v škornjih, nekateri z vilami, eni s samokolnicami. Delali smo do trde teme in očistili Reko od Krivca do Meže. Napolnili smo štiri kontejnerje. Nekaj smo morali zvoziti celo v tistega na bencinski črpalki, ker je bil naš preplitek. V vodi in ob njej smo našli »vse živo«: od crknjenega psa in mačke, preluknjane žoge, hladilnika do nešteto plastičnih vrečk in fuj — sramota za krajane — na tone črev. Akcija je zelo uspela in mladi smo iz vode korajžno znosili vso svinjarijo; pa četudi so nekateri Rečani pred nami zastirali svoja okna. Reški mladinci UČENCI OŠ PREŽIHOV VORANC IN OŠ KOROŠKI JEKLARJI POROČAJO — krajevna organizacija RK — gasilci. Učenci višjih razredov so reševali tekmovalne naloge z obrambno vsebino v 29 skupinah. Nižji razredi pa so imeli pohod na Na-vrški vrh, kjer urejajo spominski park OF. Med potjo so se pogovarjali s taborniki, gasilci in nekdanjimi borci. Prvim in drugim razredom se je pohod začel z evakuacijo na šoli. O našem obrambnem dnevu smo pisali, risali in na Navrškem vrhu izdali 4. številko glasila SAMORASTNIKI. Menimo, da je naš obrambni dan zares uspel; saj smo dokazali, da se tudi mi mladi pripravljamo in sodelujemo pri akciji NNNP. Pionirji in mladinci osnovne šole Prežihov Voranc Ravne na Koroškem AKCIJA NNNP V soboto, 11. aprila, se je tudi naša šola vključila v akcijo NNNP, ki je potekala po celi Koroški. 2e prvo šolsko uro smo bili po zvočniku obveščeni, da bo pouk potekal v posebnih razmerah, da moramo biti pozorni na vse, kar rečemo, da so med nami sovražniki, pred katerimi se moramo paziti. Ožji odbori ZSMS in PO so nemudoma sklicali sestanke in se dogovorili o zaščiti in obrambi šole. Ves čas so nam pomagali tudi odrasli pripadniki teritorialne obrambe in narodne zaščite. Pouk je potekal brez zastojev, učenci pa so medtem še raztresli in nalepili letake po šoli in po naselju Javornik ter izdali posebno številko glasila, posvečeno' tej pomembni akciji. Dopisniški krožek OŠ Koroški jeklarji Ravne na Koroškem TEKMOVANJE V STRELJANJU KS OO ZSMS železarne je 24. 4. 1981 s pričetkom ob 16. uri organiziral strelsko tekmovanje za mladinke in mladince železarne. Pravico do nastopa so imeli vsi neregistrirani mladinci in mladinke, tekmovanje pa je potekalo na strelišču DTK. Tekmovanja so se udeležili mladinci iz 7 osnovnih organizacij, žal med njimi ni bilo nobene mladinke. Prvo mesto je osvojil Franc TURJAK iz OO ZSMS stroji in deli s 126 krogi, drugi je bil Milan LAZNIK iz OO ZSMS pnevmatični stroji s 118 krogi in tretji Ernest BEJEK iz OO ZSMS KSZ s 118 krogi. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in je v celoti uspelo. Peter Metulj OBRAMBNI DAN V okviru akcije NNNP smo organizirali na naši šoli obrambni dan. Skrbno smo izdelali načrt za izvedbo tega dne. Z nami so sodelovali in nam pomagali: — krajevna organizacija ZB — zveza rezervnih vojaških starešin Na cilju je bila kuhinja in ciklostilna tehnika. Vsi smo naloge dobro opravili. Okrepili smo se z okusno pripravljenim »pasuljem«, nato pa smo imeli miting. Na mitingu smo recitirali, peli in plesali. Govoril je član ZB tov. Anton Vušnik. Izvedeli smo tudi za rezultate tekmovalnih skupin. Komisija pripravlja prispevke za glasilo »Samorastniki« Izobraževanje kadrov Odziv mladine za šolanje na usmeritvah šolskega centra Ravne je bil ugodnejši kot prejšnja leta, vendar pa se je povečalo število kandidatov za šolanje v smeri tehnik. Od 239 kandidatov za kovinarsko in metalurško usmeritev se želi šolati za smer (poklic) tehnik 75. Naše potrebe so: metalurški tehnik 13, strojni tehnik 2 in približno 20 ostale OZD. S šolo smo se zato dogovorili, da kandidate še skušajo preusmeriti v metalurško usmeritev. Uspeh bo delno viden že v maju. Za metalurške poklice tudi tokrat ni posebnega odziva, rezultat po predhodnem vpisu je: 22 kandidatov za dveletno šolo (skrajšani program usmerjene šole) 18 kandidatov za triletno in štiriletno šolanje — od teh 13 za smer tehnik. Računamo, da bo z delno preusmeritvijo iz kovinarske usmeritve mogoče še pridobiti vsaj 10 kandidatov. Za pridobitev strokovne usposobljenosti (žerjavovodja, iskrilec, varilec, kurjač, voznik manipulatorja, upravljalec demagov, žarilec, jamski delavec) je bilo v temeljnih organizacijah prikazanih potreb za 177 delavcev. Večina oblik pridobivanja strokovne usposobljenosti je stalna in jih organiziramo v obliki tečajev vsako leto na šolskem centru. Sedaj že potekata tečaja za upravljalce demagov in plamensko varjenje, drugi tečaji bodo organizirani v naslednjih mesecih. Potrebe za dopolnjevanje znanja v stroki se nanašajo predvsem na področja: — načrtovanje, organizacija, programiranje AOP in APP — obdelava podatkov na računalniku — izdelava periodičnih in zaključnih računov — spoznavanje NC-tehnologije in strojev numeričnega krmiljenja — poznavanje tehnične dokumentacije in poslovanje v skladiščnih službah. Nekatere teh potreb bomo realizirali v okviru programov zunanjih institucij, za ostale bomo pripravili programe izobraževanja in jih organizirali in izvedli na ŠC Ravne ali DU Ravne. Vodja kadrovske službe Milan ZAFOŠNIK Iz naših krajev POVSOD »ZA« NOVE KRAJEVNE SKUPNOSTI KS ČRNA NA KOROŠKEM: UREDITEV ZELENIC, ELEKTRIKA, STANOVANJA V KS Črna so za ustanovitev nove krajevne skupnosti glasovali v Jazbini in Žerjavu. Volilnih upravičencev je bilo 485, glasovalo jih je 472, od tega »za« 391. Nova krajevna skupnost Žerjav bo nekaj časa imela svoje prostore v družbenem domu rudnika v Žerjavu. Ko bodo v Žerjavu zgradili otroški vrtec, v katerem bodo tudi učilnice podružnične šole, se bo KS Žerjav vselila v sedanje prostore podružnične Sole, ki pa jih bo še treba preurediti. Ze pred referendumom so se dogovorili, da bo vsa strokovna opravila za novo krajevno skupnost opravljala KS Črna. Predlog bo pripravljen do julija. Drugače pa so v zgornji Mežiški dolini, v Črni, Rudarjevem in Žerjavu, pred nedavnim končali s hortikulturno ureditvijo zaselkov. Razen ureditve ze- KS PREVALJE: STROJNA DOBI MONTAŽNO ŠOLO Na 11 voliščih s 4612 vpisanimi vo-lilci je na volišče prišlo 4049 občanov. Za oblikovanje novih krajevnih skupnosti Trg Prevalje, Holmec, Po; lje Prevalje in Dobja vas jih je glasovalo 2948 ali 65,9 odstotka, proti pa jih je bilo 1008 ali 22,5 odstotka. »Na problemski konferenci KK SZDL je bil sprejet sklep, naj vse no- »Cvetna ulica« skupnost, po novem KS Ttg Prevalje, ki bo poslovala v sedanjih prostorih. Sicer pa na Prevaljah ne bi smel biti problem, kje naj bi se nove krajevne skupnosti sestajale, saj imamo precej ustreznih prostorov. Nekoliko teže bo zagotoviti prostore za KS Holmec,« je dejal Ivan Vodovnik, predsednik sveta krajevne skupnosti. 14. maja so s slavnostno sejo v Družbenem domu proslavili krajevni praznik, ki ga Prevaljčani vsako leto praznujejo v spomin na zadnje hude boje 2. svetovne vojne na Poljani. KS RAVNE NA KOROŠKEM: Predsednik odbora za izgradnjo podružnične šole na Strojni Franc Čuk je povedal, da so prve dni maja končno stekla dela pri gradnji. Delavci Stavbenika so v zelo kratkem času porušili staro karavlo in opravili zemeljska dela pri izkopu temeljev. Marles, ki bo postavil šolsko poslopje, pa je že pričel na Strojno dostavljati montažno opremo. Po predračunu naj bi gradnja stala okrog 14 milijonov din in zunanja komunalna ureditev 6 milijonov din. Vsa sredstva pa so baje v celoti že zagotovljena.. PROSTORI ZA NOVE KRAJEVNE SKUPNOSTI lenic so zasadili nad 450 sadik raznega okrasnega grmičevja in drevja. To je stalo okrog 150.000 din. Nekaj sredstev je KS dala iz plana 0,5 BOD, ostala pa sta prispevala SKIS in TOZD gozdno gospodarstvo Črna. Končno so prve dni maja stekla dela tudi pri elektrifikaciji zadnjih šestih kmetij na Ludranskem vrhu. Kmetje so sami izkopali jame za droge, ki so jih že lani pripravili v svojih gozdovih. Te dni pa bodo monterjem Desa priskočili na pomoč tudi mladi Črnjani z lokalno delovno akcijo. Potem ko je TOZD Stavbenik Prevalje že prve dni aprila pričel z gradnjo štirih stanovanjskih blokov v Rudarjevem, v katerih bo okrog 48 stanovanj, pri Stavbeniku zagotavljajo, da bo 12 stanovanj vseljivih že v začetku novembra, ostala pa maja prihodnjega leta. V tej krajevni skupnosti je bilo 15 volišč, v volilne imenike pa je bilo vpisanih 6172 volilcev, glasovanja se jih je udeležilo 5417. Za ustanovitev novih krajevnih skupnosti Čečovje, Trg Ravne, Javornik in Strojarska reka jih je glasovalo 4263, proti pa 1059. Za oblikovanje novih krajevnih skupnosti je tako glasovalo 70,21 odstotka volilcev. Na Ravnah se do sedaj še niso dokončno odločili, kje bodo nove krajevne skupnosti imele svoje prostore. KS Ravne pa bo z drugimi forumi storila vse, da bodo krajevne skupnosti svoje prostore dobile pravočasno. Neuradno se ve, da bo KS Čečovje imela svoje prostore v sedanjih na Če-čovju. KS Trg Ravne naj bi si jih uredila v Prežihovi ulici v poslovni stavbi, ki je v gradnji. KS Javornik naj bi dobila prostore v adaptiranih prostorih javomiškega gradu. KS Strojn-ska reka pa verjetno v mladinskem domu v Reki. Tako kot v Črni in na Prevaljah bo tudi ravenska oz. nova KS Čečovje za vse ostale opravljala administrativna in knjigovodska dela. KS MEŽICA: GRADNJA TOVARNE ELMONT ve krajevne skupnosti, razen KS Holmec, uporabljajo sedanje prostore prevaljske krajevne skupnosti in skušajo s sedanjim kadrom izvajati in uresničevati krajevno samoupravo tako administrativno kot tehnično. Dogovorili smo se tudi, da bo za vse nove krajevne skupnosti administracijo in knjigovodstvo opravljala sedanja krajevna Čeprav rudniku še ni uspelo zgraditi novega mostu čez Mežo za potrebe industrijske cone v Mežici (to bo bržkone storil v kratkem), je TOZD Stavbenik prve dni maja pfičel z gradnjo nove tovarne Eknont v Mežici. Ker so zemeljska dela že pri kraju, je verjetna napoved, da naj bi tovarna pričela obratovati že letos. So pa ob začetku gradnje že tudi nastopile težave. Ker rudnik ni zgradil novega mostu, mora Stavbenik za vstop na gradbišče uporabljati cesto med individualnimi hišami. To pa, kot kaže, nekaterim tamkajšnjim prebivalcem ni všeč, zato so napisali protestno pismo krajevni Skupnosti. »Obnašanja tamkajšnjih prebivalcev vodstvo naše KS ne more razumeti, saj tud oni vedo, da rudnik gradi novo tovarno, v kateri bo dodatno dobilo zaposlitev 70 delavcev, predvsem žensk iz zgornje Mežiške doline,« je dejal Marjan Vončina, predsednik sveta KS Mežica. Tudi v Mežici Stavbenik gradi za trg dva nova stanovanjska bloka v bližini Narodnega doma, v katerih bo 51 stanovanj. Stavbenik pa končuje blok z 32 stanovanji, ki jih bodo odkupili mežiški rudnik in druge delovne organizacije. V drugi polovici maja je v Mežici bil širši posvet o urbanizaciji kraja. Tako je beseda tekla o bodoči zazidavi prostora med Partizansko cesto in ulico Kralja Matjaža. Glede na stanje, predvsem pa z dosedanjimi parcialnimi rešitvami, se Mežičani s predlogom ne morejo strinjati, ampak zahtevajo od urbanistov, da morajo pripraviti celovit in smotrn načrt bodoče zazidave Mežice. RAVENČANI DOBILI NOV ZDRAVSTVENI DOM Ob občinskem prazniku, 15. maja, so pri starem zdravstvenem domu na Ravnah odprli še novega. Da bi vam olajšali iskanje posameznih oddelkov, bomo našteli, kje je kaj. V novo stavbo so z javorniške smeri štirje vhodi: prvi za predšolske otroke, drugi za šolske in mladino (pri obeh sta še posebna vhoda za tiste z nalezljivimi boleznimi), tretji za one, ki se bodo namenili k logopedu, psihologu ali k psihiatru (celotnemu oddelku se reče psihohigienski dispanzer), skozi zadnji vhod pa se pride h ginekologu in k patronažno-babi-ški službi. Na nasprotni strani novega zdravstvenega doma je skupno skladišče materiala za celotni Koroški zdravstveni dom (4 občine), skupna pralnica, garderobe za osebje, jedilnica, upravni prostori (za delovne skupnosti Koroškega zdravstvenega doma, temeljne organizacije Koroških lekarn in del za strokovne službe nove SOZD), večnamenska dvorana in nova telefonska centrala (tako boste odslej laže dobili zvezo!). V starem zdravstvenem domu pa bodo ostali in se razširili: dispanzer za medicino dela, obratna ambulanta železarne Ravne, zobna ip splošna ambulanta ter diagnostični laboratorij. Novi zdravstveni dom so zgradili z denarjem iz prispevne stopnje porabnikov zdravstvenih storitev, s kreditom Ljubljanske banke in izvajalca, del sredstev pa je dal ravenski zdravstveni dom. Gradnja je bila zelo draga, zato je tudi dom dragocen. Potrudimo se, da bo čimdlje ostal lep! H. Merkač HVALE VREDEN VIATORJEV ŠOFER Posebno v zimskem času smo železarji negodovali nad delavskimi prevozi in Viatorjevimi šoferji. S pomladjo je slaba volja sicer minila in vsevprek so začele leteti pohvale, a trpek priokus je ostal. Zato smo s toliko večjim veseljem zagrabili same lepe besede o vozniku avtobusa tov. Ivanu Pungaršku, ki je bil tudi pozimi ena izmed svetlih izjem. Letošnjo zimo je zamudil le enkrat, ker je v avtobusu zamrznila nafta. Točnost je torej njegova zelo velika vrlina. Ivan Pungaršek že trinajst let dela pri SAP — VIATOR, TOZD potniški promet. Prvi dve leti je bil sprevodnik, zdaj pa pozimi vozi delavske avtobuse, a poleti medkrajevne in izletniške. Čisto vseeno mu je, na katerih in na kako dolgih relacijah pelje. Zelo lahko se prilagodi tako otrokom kot odraslim. Oboje prevaža z velikim veseljem. Z železarniškimi delavci pravi, da nima težav. Jemlje jih takšne, kot pač so: včasih nerodni, preglasni, zaspani, največkrat pa pozni. Prilagodi se jim pač on. Delavci govorijo, da vedno pri- jaznega obraza sedi za svojim volanom, vztrajno črta karte in deluje pomirjujoče na vse potnike. »Mesečne vozovnice moramo črtati. To je naša dolžnost. Če jih ne, smo konec meseca denarno kaznovani,« pove. Po njegovem niso samo šoferji krivi za zimske težave. Avtobusi so nekateri zelo slabi, včasih presenetijo vremenske razmere, spet kaj drugega. Je pa pri vsem tem najpomembnejši pravi čas. »Veljala pa naj bi točnost za vse potnike. Na Prevaljah se vse prerado zgodi, da večina zamudi zgodnejše avtobuse in ujame zadnjega pred šesto. Ta je potem seveda zelo natrpan. Če bi vsi šli na tiste avtobuse, ki so zanje določeni, ne bi smelo biti problemov,« je v opravičilo vseh šoferjev povedal Ivan. Ivan Pungaršek pa gotovo ni edina izjema med Viator j evimi šoferji. Je samo eden izmed vestnih delavcev, in mu je veliko do tega, da teče vse v redu. Trdi pa, da se moramo za dobre odnose in prijetno vzdušje na avtobusih potruditi prav vsi. Helena Merkač Z D RAVJ E OŠPICE Ošpice so otroška virusna nalezljiva bolezen, ki se običajno pojavlja vsaka štiri leta v epidemični obliki. Z uvedbo zaščitnega cepljenja leta 1969 tega obolenja množično v koroški regiji nismo zasledili že 12 let. Ugotavljali smo le posamezne primere. Letošnja epidemija nas je presenetila zaradi obsežnosti in težavnosti klinične slike. V zadnjih dveh mesecih je bilo prijavljenih v občini Ravne 121 primerov ošpic, medtem ko v drugih treh ko- roških občinah niso zasledili nobenega primera. Obolevajo le tisti otroci, ki še niso bili cepljeni proti ošpicam, in tisti, ki zaradi kakršnegakoli drugega razloga niso bili cepljeni (bolezenska stanja, anamneza, da je otrok ošpice že prebolel itd.). Kaj je bistveno za diagnozo ošpic? 1. Anamnestični podatki o kontaktu z obolelim otrokom predhodnih 9—14 dni. 2. Tridnevni prodromalni stadij, ki se kaže s slabim počutjem, vnetjem očesne veznice, kihanjem, kašljem in zvišano telesno temperaturo. 3. Na sluznici v ustih se pojavijo tipične bele pege en do dva dni pred izpuščajem. 4. Izpuščaj po koži se javlja v obliki drobcenih belih pegic, ki se pojavijo najprej za ušesom, se širijo na obraz, vrat in navzdol po trupu in okončinah. Izpuščaj je lahko zelo gost in se posamezne rdeče pegice med seboj zlivajo. Urška 5. Vse to spremlja visoka temperatura med 39 in 40° C do 4 dni. Kašelj je suh, v zaletih, vedno močnejši, traja še, ko izpuščaj že mineva 6. do 7. dan obolenja. Očesna veznica je močno na-dražena, vneta, lahko celo z gnojnim izcedkom. Svetloba bolnika moti. 6. Tipična je slika otroka z izraženo obliko ošpic: vnete otekle oči, zadebeljen nos, iz katerega se cedi serozen izcedek, otrok je prizadet, apatičen z zamolklim kašljem. Diagnozo potrdi: 1. Epidemiološka situacija 2. Klinična slika 3. Laboratorijski izvidi (nizko število levkocitov, pozitivna reakcija vezave komplementa na ošpice). Večkrat je postavljanje prave diagnoze težavno. Zaradi atipične klinične slike moramo vedno pomisliti tudi na druge otroške izpuščaj ske bolezni (rdečke, peta nalezljiva bolezen, infekcije škar-latinke itd.). Komplikacije ob prebolevanju ošpic so možne, najpogosteje za-’ radi dodatnega prehlada bolnika. Nastopi vnetje srednjega ušesa, infekcije respiratornega sistema, možna so sekundarna bakterijska vnetja očesne veznice in možnost krvavitve zaradi znižanja krvnih ploščic. Najbolj se bojimo težke oblike ošpic s krvavkastim izpuščajem ali pa ošpično vnetje možganskih celic — encefalitis (1 primer na 1000 obolelih). Zdravljenje Kašelj lajšamo s sirupi, znižujemo telesno temperaturo, vnetje očesne veznice pa blažimo tako, da izpiramo oči z blagim kamiličnim čajem. Posebej zdravil za ošpice ni! Antibiotike odsvetujemo kot pri vseh virusnih vnetjih. Bolnik naj počiva v zatemnjenem prostoru, ki ga večkrat prezračimo, pri temperaturi 20° C. Dajamo mu mlačne napitke, s hrano ga ne silimo. Da se bolnik počuti čim udobneje, mu pogosto menjamo spodnje in posteljno perilo. V prostoru naj ne bo preglasno (radio, TV), ne prevroče in ne zadimljeno s soparo ali cigaretnim dimom. Paziti moramo, da otroka dodatno ne prehladimo, zato ga ne kopamo, ampak samo umivamo — zbrišemo z vlažno krpo. Najprimernejša je uporaba vode z dodatkom kamilic, ker je koža po zbleditvi izpuščajev suha in se lušči. Bolezen mine v 7—14 dneh, običajno brez posledic. Otrok gre lahko v šolo ali vrtec, vsaj za 14 dni pa še odsvetujemo intenzivni šport, telesno vzgojo itd. Dr. Marija Vodnjov LEPE KNJIGE ZA MALO DENARJA Tudi letos bodo naročniki Prešernove družbe v zbirki Ljudska knjiga prejeli šest mojstrsko napisanih, zanimivih, pretresljivih, zabavnih in napetih romanov iz svetovne književnosti. Janosch, Holonek ali dobri bog iz gline, pripoved, polna zabavnih dogodivščin v ozadju »velike nemške zgodovine«. Philip Roth, Zbogom Columbus, prikupna ljubezenska zgodba o študentu Neilu in najstniški razvajenki iz bogate družine. Adil Jakubov, Ulugbegovi zakladi, zgodovinski roman iz časov, ko so v deželah okrog Samarkanda divjali hudi boji med potomci slovitega Timurlenka. Kobo Abe, Zenska s peščin, zbiralec žuželk Džumpel Niki izgine in oblasti ga proglasijo za mrtvega. V resnici pa mož živi v majhni obmorski vasi, ki jo nenehno ogroža povsod prodirajoči pesek. Ta japonski roman je bil preveden v vse svetovne jezike, film, ki je bil posnet po njem, pa je prejel posebno priznanje na festivalu v Cannesu. Leonard Kibera, Glasovi v temi, delo kenijskega avtorja sodi med najboljše stvaritve sodobne afriške literature. Podobe bogatašev in revežev, črncev in belcev, v novi družbi ljudje ne tkejo več prijateljskih vezi kot v nekdanji vaški skupnosti. Siegfried Lenz, Vzor. Zberejo se trije pedagogi, ki naj bi sestavili nekakšno čitanko in z njo pokazali mladini naše dobe vzor, po katerem bi se lahko zgledovala. Tedaj izvedo za mlado biologinjo, ki je odšla v Grčijo in se pridružila odporu zoper polkovniški režim... Prek 1500 strani zanimivega branja. Najcenejša tovrstna zbirka na Slovenskem. Format 17 X 11,5 cm, tiskano na brezlesni papir, vezano v platno. Dve knjigi sta izšli aprila, dve izideta junija in dve septembra. NAROČILNICA Naročam zbirko »Ljudska knjiga« 1981 (6 knjig). Naročnino 800 din bom poravnal a) v celoti, takoj po prejemu prvih knjig b) v največ 4 zaporednih mesečnih obrokih Ime in priimek ----------*.....<.-------------j....—--------........................... Ulica in hišna št.: ............................................j...................... Pošta in poštna št.: .............*.......w„'......j.—...................... —..... Datum: ...................j......... Podpis: »—....................................... Naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana KU LTU R A KOMORNI ZBOR RTV LJUBLJANA NA RAVNAH Že tretjič je prišel na Koroško 'komorni zbor RTV Ljubljana. Tokrat se je najavil sam, ker je potreboval generalko za nek večji nastop v Ljubljani. Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij je njegovo ponudbo z veseljem sprejela. Koncert je bil v sredo, 6. 5., v Titovem domu. Po Marku Munihu vodi zdaj zbor Jože Fiirst. V prvem delu so se nam gostje predstavili s skladbami slovenskega renesančnega skladatelja Jako-busa Gallusa-Petelina, v drugem pa z novejšimi pesmimi domačih in tujih skladateljev. Glasbeni večer je bil visoko umetniški, mogoče za mnoge v dvorani prezahteven. Poslušalci — nabralo se nas je ‘bolj malo — smo mislili, da nam bodo pevci svoj program prilagodili. Ker je bila njim to generalka, ga seveda niso. Vseeno smo jim z navdušenim ploskanjem dali vedeti, da se zavedamo njihove pevske veličine in da smo veseli, ker so prišli med nas. H. M. GIMNAZIJSKO VRESJE '81 Spet odhaja generacija gimnazijskih maturantov in spet imamo novo številko njihovega almanaha. Ravnatelj tako kot vsako leto želi vsem uspešen študij in čimprejšnjo vključitev v delo. Nato se dijaki spominjajo Tita; druga generacija so, ki »nas Tito ne bo pozdravil z nasmehom, a mi bomo še strumneje zakorakali v luč novega dne«. Ob 40-letnici vstaje slovenskega naroda se zahvaljujejo revoluciji naših dedov in očetov, da smo postali »narod, ki se zaveda svoje pravice do sonca, rek, gozdov, (morij, zemlje, pravice do življenja med sebi enakimi, narod, ki se je zatrdno odločil, da ne bo nikdar več nikomur hlapec«. Nekdo obudi prijetne spomine na brigadirsko delo, Suzana opiše svoje občutke iz gimnazijskih let in se boji slovesa. Izstopa tudi izpoved matere — maturantke, ki kar prekipeva od sreče nad svojo punč- ko. škoda, da se radost, vihravost in življenjaželjnost kažejo v Vresju le redko. Prispevki — mogoče so drugačni le še trije, štirje — so polni črnih pogledov na svet. Maturantom je dan kot mesec, počutijo se kot starci, jezijo jih »zevajoči oblaki skritih nebes, meglenih meja in senc, vpetih v slike črne razuzdanosti, zardelih obrazov in* zlobnih oči«, žive v hiši, polni mraka, z okni, ki zaudarjajo po trohnobi. Mladi sredi življenja, pa tako tar-navi! So pa gimnazijci na srečo skoraj nehali rimati. Jezikovna kultura je v poprečju lepa, ponekod zavidljivo visoka. Nekatere pesmi (Abstrakcija, Preštevanka) bi mogle iziti vsaj v Mentorju, če ne že tudi v kateri od literarnih revij. Kot primer iz Vresja Dušanova pesem Prebujenje: Zbudil sem se iz sanj otroštva. In zdaj iščem bistvo življenja, bistvo vsega na tem svetu, v vesolju ... Tema. Nato pikica in svetla točka, iskrica v daljavi in druga točka in tretja in četrta ... Vprašanje, vprašanja .., Odgovori, odgovori ... Zadnji odgovor. Tema? Iščem bistvo v ljubezni — do svoje mame, očeta, brata, a v njih samih tega ne najdem. Iščem bistvo v novi ljubezni čutim toplino, nekje blizu sem, a vendar... Mogoče sem se prebudil, ko sem se vprašal.,. A mogoče tega bistva sploh nikoli ne bom našel. In vendar nekdo — nekaj, nekje pozna to bistvo in mene — svobodnega > belega metulja, ki leti v neznano. Helena Merkač ZA 40-LETNICO OF Proslavljanju 40-letnice OF sta se na Ravnah pridružila tudi Delavski muzej in Študijska knjižnica. Pripravila sta razstavo dokumentacije z naslovom »Mežiška dolina ob 40-letnici OF« in knjižno razstavo »Iz krvi rdeče«. Obe sta bili od 13. do 19. maja v ravenskem gradu. »Mežiška dolina ob 40-letnici OF« je zajela obdobje od 1938 do 1941. Razstavo so razdelili na več tematskih poglavij. Prikazali so nekaj dokumentov o agresivnosti fašističnih držav, o Jugoslaviji in Sloveniji v letih 1938—1941, o borbi KPJ, o Mežiški dolini v tistem obdobju, o aprilski vojni, o okupaciji in uporu pri nas ter o OF in uporu v naši dolini. Razstava »Iz krvi rdeče« v bralnicah knjižnice je zajela veliko knjig. Med primerki smo lahko našli tako strokovno kot tudi najbolj poljudno literaturo na temo NOB. Obe razstavi sta bili zanimivi in poučni. Pokazali sta veliko bogastvo, ki ga muzej in knjižnica hranita kot spomin na čase »rdeče krvi«. H. M. NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI 6611 Korošič M., Antiinflaciona politika 1980. 6612 Inženjersko tehnički priruč-nik — zavarivanje 1-4. 1979. 3587/506 Trblžan M., Karlatec J., J. Klun, Regeneracija in kontrola sintetičnih livarskih mešanic 1980. 3587/507 Prešern V., Intenziviranje metalurških reakcij po sedanji in ponovčni metalurgiji 1980. 3587/451/III Velkovrh A., Kontrola spektroskopskih standardov III. 1980. 3587/483/III Todorovič G., Študij redukcije mangana v železovih rudah III. 1980. 3587/480/11 Rozman S., Jager R., Prešern V., Kompleksne raziskave bogatenja fluorita iz Krupnja II. del 1980. 3587/508 Koroušič B., Rozman A., Določanje kisikovega potenciala v odvisnosti od vsebnosti aluminija ter vpliv na izkoriščanje aluminija in zrno 1980. 3587/509 Kveder A., A. Lagoja, Mehko žarjenje in stopnja sferoidizacije strukture 1980. 3587/510 Glogovac B., T. Kolenko, D. Vodeb, Korelacija med režimom ogrevanja in predelovalnimi in uporabnimi karakteristikami kovanja in valjanja jekel I. 1980. 3587/511 Arzenšek B., A. Kveder, V. Kelvišar. M. Grašič, Površinske kemične obdelave jekel 1980. 3587/512 Šimnic M., B. Arzenšek, Nanašanje bakrove prevleke na žico iz visoko legiranega jekla 1980. Razstavišče na TKR Klavdija Cvetkovič, krogla — Lilijana Osojnik, štafeta 4 X 100 m — Prežihov Voranc. Fantje: 100m — Sašo Glavica (Prežihov Voranc), 300 m — Iztok Jert (Prežihov Voranc), 1000 m — Branko Kolmančič (Prežihov Voranc), daljava — Marko Krejan (Prevalje), krogla — Miran Cujes (Koroški jeklarji), štafeta 4 X 100 m (Prežihov Voranc; koroški rekord). PIONIRSKI MITING V CELJU Med najboljšimi slovenskimi pionirji se je posebno izkazal Igor Ikovic, ki je pri skoku v višino zmagal in z rezultatom 173 cm dosegel koroški pionirski rekord. ŠSD GIMNAZIJA RAVNE — PRVA V Velenju je bilo ekipno področno prvenstvo šol druge stopnje. Tako pri fantih kot pri dekletih so ravenski tekmovalci premočno osvojili prvi mesti in se uvrstili na zaključni del republiškega prvenstva. ROKOMET Člani so na domačem terenu visoko s 35:26 premagali Krmelj, v gosteh pa izgubili s Krogom s 23:17; članice so doma premagale Beltlnko kar s 33:6. Mladinci so premagali mariborski Branik z 8 goli razlike in igrali v Celju neodločeno z vodilno ekipo Aera 21:21. Mladinke so premagale Šmartno z 22:5 in v gosteh izgubile z-Branikom 6:9. Člani so v sredini lestvice, članice vodijo in se bodo verjetno uvrstile v enotno republiško ligo; mladinci se borijo z Aerora za prvo mesto; mladinke pa vodijo z veliko prednostjo. NAMIZNI TENIS 4. kolo moške medrepubliške lige. Na Ravnah so tekmovale moške ekipe zahodne skupine. Zmagala je ekipa Radnlka iz Velike Gorice. Fužinar pa je v postavi Janežič, Ginter, Likar in Kaker osvojil četrto mesto. 5. kolo je bilo v Bjelovarju. Ekipa Fužinarja je premagala sarajevsko Bosno s 5:3 in izgubila s 5:2 proti Radniku iz Velike Gorice in domačim Partizanom. PLAVANJE Na velikem mednarodnem mitingu v Splitu sta tekmovala tudi Fužlnar-jeva tekmovalca Miran Kos in Andreja Cesnik ter osvojila v hrbtnem plavanju četrto mesto, kar je velik uspeh glede na močno mednarodno konkurenco. S. F. REKREACIJA V DELOVNI SKUPNOSTI ZA GOSPODARJENJE 15. in 22. aprila je bilo v delovni skupnosti za gospodarjenje prvenstvo v kegljanju (zaradi pomanjkanja časa so ženske tekmovale samo s 30 lučaji). Med 10 tekmovalci je bila v prvem kolu najuspešnejša Lizika Potočnik z 90 podrtimi keglji pred Majdo Cegov-nik, 80, in Nušo Arnold, 78. Pri moških je bil prvi Franc Urbanci s 195 keglji pred Vladom Homanom 174. V drugem kolu je med ženskami spet slavila Lizika Potočnik s 92 keglji pred Faniko Stefanovič in Nušo Arnold s po 79 keglji. Pri moških pa je bil najuspešnejši Vlado Homan z 211 keglji. V skupni uvrstitvi vodi pri ženskah (18 tekmujočih) Lizika Potočnik z 49 točkami pred Ljubo Mlakar, 44 točk. Pri moških (21 tekmujočih) pa je najuspešnejši Vlado Homan prav tako z 49 točkami. f. u. AVTOMOBILIZEM V sezoni 1981 se bodo člani AMD Ravne predvidoma Udeležili naslednjih cestno-hitrostnih dirk: 24. 5. in 30. 8. v Slavonski Požegi, 26. 6. na Reki in 6. 9. v Kragujevcu (za nagrado mesta). Nastopili naj bi tudi na naslednjih gorsko-hitrostnih dirkah: v maju na Jastrebarskem in v Sarajevu, 5. 7. na dirki »Pohorje ’8l«, 27. 9. »Kadinja-ča ’81« in 13. 9. »Sljeme ’81«. Za sodelovanje na teh tekmovanjih bo moralo AMD Ravne prispevati veliko denarja, zato se priporoča vsem delovnim organizacijam za pomoč. Povemo naj še to, da se je Silvo Oblak, član AMD Ravne, ki je od leta 1975 tekmoval za AMD Slovenija-avto v Ljubljani, odločil, da od letos naprej tekmuje za AMD Ravne. Tekmuje z avtomobilom »zastava 750 spe-cial«, klasa II. Beleži naslednji solidni uvrstitvi: 11. mesto na državnem prvenstvu v Slavonski Požegi (1978) in 9. mesto na državnem prvenstvu v Mariboru, I. klasa (1979). A. K. ALPINISTIČNE NOVICE Vsako leto je za prvomajske praznike alpinistični tabor v Paklenici — Hrvaški narodni park. Letos je trajal od 18. aprila do 3. maja. Udeležilo se ga je tudi 15 koroških alpinistov, ki so opravili 149 vzponov, med njimi tudi nekaj težjih: Jenjeva (VI Al, A2): Špi-ler — Mihev; Funkcija (VT A2): Kolar — Mihev; Klin (VI A2): Zalig — Špi-ler, Komprej Mihev; Ljubljanska (V): Kolar — Mihev; Unionaška (VI A2): Spiler — Langerholc. Vsi so opravili vzpone prek Mosoraške (V). Vreme je bilo ugodno, zato so bile dobre možnosti za plezanje. S. M. POHOD SLOVENSKIH 2ELEZARJEV »CEZ GORO« Pri izbiri kraja pohoda slovenskih železarjev v organizaciji železarne Ravne smo se odločili, da priredimo pohod v neposredni bližini, in to na našo GORO. Pohod bo v nedeljo, 14. junija 19*1. Da bo potovanje zanimivo in da bomo na poti spoznali kar največ naše okolice, bo pohod potekal po naslednji trasi: Od Kotelj mimo Rimskega vrelca in v smeri proti Zgornjim Selam in kmetu Sulerju. Med potjo bomo videli rojstno hišo Prežihovega Voranca. Od Sulerja preko ceste mimo kmeta Rav-njaka do Poštarskega doma. Od tod po severnem pobočju Pleslvčke Kope do prevala med Plešivcem — Črnim vrhom in Pleslvčko Kopo. Od križa po serpentinah do ceste in dalje na vrh Uršlje gore. Na vrhu pri planinskem domu kratek počitek in razgled z vrha gore. Pot bomo nadaljevali po običajni poti mimo Luž — Naravskega vrha na Naravske ledine, kjer bo zaključek pohoda. Na naš pohod smo povabili vse slovenske železarje, da jim pokažemo našo bližnjo okolico in ljudi, ki so v objemu naše gore in železarne. Da bo pohod izraz ljubezni in spoštovanja do Gore in njene okolice, vabimo železarje z Raven, da se pohoda udeležijo v čim večjem številu. Zbirališče za vse pohodnike bo pred glavnim vratarjem železarne v nedeljo, dne 14. junija 1981, ob 7. uri zjutraj. Do Kotelj bo nato organiziran prevoz. Vsak udeleženec pohoda bo prejel spominsko značko in skromen bilten. Na Naravskih ledinah bo za vse pohodnike prirejen zaključek s krajšim kulturnim programom. 2elimo in upamo, da se bomo na pohodu čimbolj med seboj spoznali, si izmenjali kar največ dobrih besed, kovali železarske načrte za naše jutrišnje boljše in bogatejše delo. Franc Telcer Tekmovalci Šport REKREACIJA IN NOGOMET — VZHODNA REPUBLIŠKA LIGA Koroška-Fužinar—Steklar 3:2. V 21. kolu so člani Koroške selekcije gostovali v Rogaški Slatini in premagali ekipo Steklarja s 3:2. Zadetke so dosegli Ferlin, Ivi Vauče in Janez Kokal. V predtekmi je mladinska selekcija Koroške izgubila z 2:1. V naslednjem kolu sta obe selekciji gostovali v Mozirju. Člani so premagali Elkroj z 1:0. Zadetek je dosegel Janez Kokal. Mladinci pa so bili poraženi s 5:0. ATLETIKA Aprila je Koroški atletski klub organiziral občinsko prvenstvo v krosu. Nastopilo je več kot 300 učencev in dijakov z vseh osnovnih in srednjih šol ravenske občine. Prvi trije v vsaki disciplini so prejeli priznanja, hkrati pa so se uvrstili v občinsko reprezentanco, ki je nastopila na taborniškem teku na Muti. Zmagali so: 6. razred: Janez Koren, OS Prevalje, Irena Cepin, OS Mežica. 7. razred: Sašo Glavica, OS Prežihov Voranc Ravne, Mirjana Lihteneger, OŠ Prevalje. Sprejem v Taborniški odred koroških jeklarjev Na gostovanju v Ptuju je članska selekcija visoko izgubila z vodilno ekipo Ptuja kar s 7:0; mladinci pa so v prvenstveni tekmi premagali Dravo z 2:1. KOROŠKA LIGA V 3. kolu spomladanskega prvenstva je druga ekipa Fužinarja presenetljivo premagala vodilno Ojstrico s 3:1. Najboljši na igrišču je bil vratar Fužinarja Hubert Skitek; zadetke pa so dosegli: Drago Steki, Oman in Kumer. Holmec in Slovenj Gradec sta igrala neodločeno 4:4, Korotan je premagal Leše z 1:0, Peca je visoko zmagala v Radljah s 6:0. Srečanje med Akumulatorjem in Kogradom pa se je končalo z zmago Mežičanov 2:1. V 4. kolu sta igrala Fužinar II in Kograd neodločeno 2:2, Ojstrica je premagala Leše s 4:2, Holmec je premagal Akumulator s 5:2, Radlje in Korotan sta igrala neodločeno 4:4, Peca pa je zmagala v Slovenj Gradcu. Se vedno vodi Ojstrica pred Holmcem, Slovenj Gradcem ln Peco. JUGOSLOVANSKI POKAL V finalni tekmi na področju koroške regije je v Dravogradu Ojstrica premagala Koroško selekcijo z 2:1 in se bo v nadaljnjem tekmovanju za jugoslovanski pokal pomerila s prvakom celjske regije. 3587/459/11 Koroušič B„ J. Rodič, Raziskave tehnoloških faktorjev litja pod žlindro II. del. 1980. 3799/7 Tehnička enciklopedija 7. Ke — Medj. 1980. 3587/513 Kosec L. + sodelavci, Mikrostruktura in lastnosti orodnih jekel za delo v vročem 1980. 3587/514 Kmetič D„ Vpliv intervala vročega valjanja nekaterih jekel na izoblikovanje perlita pri ohlajanju in na preoblikovanje sposobnosti jekla 1980. 3587/515 Žvokelj J., Pojavi pri malocikličnem utrujanju do loma 1980. 3587/498/6 Avtomatizacija strege in montaže. Seminar 6. 1980. 8. razred: Emil Krajcer, OS Prevalje, Andreja Kotnik, OS Koroški jeklarji Ravne. Mlajši mladinci, mladinke: Sašo Sirk, SC-Gim. Ravne, Marija Tominc, SC-Gim. Ravne. Starejši mladinci, mladinke: Simon Pečnik, SC-Gim. Ravne, Karolina Pe-serl, SC-Gim. Ravne. 18. aprila je bil v Mariboru medklubski miting, ki so se ga udeležili tudi naši atleti in atletinje. Izkazali so se: Marko Hovnik s 3. mestom na 100 m, Ivan Okrogelnik in Simon Pečnik z dvojno zmago na 3000 m, Mitja Kadiš z zmago v skoku v daljavo, Andreja Vauče s 3. mestom na 100 m in Darja Lihteneger z 2. mestom v skoku v višino. Štirje naši atleti so se 1. maja udeležili mednarodnega mitinga v Celovcu. Kljub zelo močni konkurenci (nastopili so mnogi reprezentanti iz Avstrije) so se solidno uvrstili. V skoku v daljavo je Mitja Kadiš za 1 cm izgubil 1. mesto, Matko Kadiš pa je bil peti. Na 10.000 m je Ivan Okrogelnik osvojil odlično 3. mesto za avstrijskim olimpijcem Millonigom. V teku na 1000 m je bil Dani Ošep 5. M. K. NASI »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« V teku štafet bratstva in enotnosti so fantje ravenske gimnazije zmagali v disciplini 3 X 1000 m v postavi: Simon Pečnik, Dani Ošep ln Franc Krof; tudi dekleta Šolskega športnega društva ravenske gimnazije so osvojila prvo mesto v teku 3 X 600 m v postavi: Zora Sredenšek, Tanja Kotnik in Marija Tominc. Med osnovnošolci pa so ekipe ravenskih šol osvojile med dekleti in fanti osmo mesto. V najtežji disciplini — partizanskem maršu — je nastopila tudi letos ekipa železarne Ravne ln pretekla 28 km dolgo progo v 2 urah in 17 minutah, kar Je bilo celo 8 minut pod normo za nagrajene ekipe. V naši ekipi je ponovno tekel Alojz Gologranc, ki je postal živa legenda pohoda, ker je edini udeleženec vseh pohodov. Ob njem sta tekla Marjan Sekavčnik ln Alojz Mllnšek. OBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNOŠOLCEV Na Ravnah so tekmovali najboljši predstavniki vseh osnovnih šol naše občine. Zmagovalci posameznih disciplin: Dekleta: 100 m — Majda Dren (Prežihov Voranc), 300 m — Andreja Drak-šič (Mežica), 600 m — Andreja Kotnik (Koroški jeklarji), višina — Jožica Mesner (Prežihov Voranc), daljava KRŠITEV DELOVNIH OBVEZNOSTI V APRILU TOZD JEKLARNA BAJO Franc — I. jamski delavec — neopravičeno izostal z dela 2 dni, pavšalna odškodnina 852,40 din, sodna izterjava — JAVNI OPOMIN. MATIC Mirko — II. jamski delavec — namesto da bi šel na zbor delovnih ljudi, je predčasno zapustil delo 2 uri. pavšalna odškodnina 158,40 din, sodna izterjava — JAVNI OPOMIN. LUKIČ Pero — I. jamski delavec — namesto da bi šel na zbor delovnih ljudi, je predčasno zapustil delo 2 uri, pavšalna odškodnina 170,80 din, sodna izterjava — JAVNI OPOMIN. TOZD JEKLOLTVARNA KONECNIK PAVEL — odvažalec okvirov — neopravičeno izostal z dela 2 dni, pavšalna odškodnina 852,40 din, plačal. VUKOVIČ Cedomir — žerjavovodja — zamudil na delo 2 uri. JAVNI OPOMIN (že bil v disciplinskem postopku), pavšalne odškodnine ni, ker ni nastala škoda. TOZD KOVAČNICA MARSEL Mirko — voznik manipulatorja — neopravičeno izostal z dela 2 dni in predčasno zapustil delo 3 ure, pavšalna odškodnina 1.189,50 din, sodna izterjava — JAVNI OPOMIN. TOZD VZMETARNA PEČOVNIK Jože — utrjevalec listov — prenehal hoditi na delo brez odpovednega roka, pavšalna odškodnina 2.200,00 din, sodna Izterjava — PRE- NEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. JANET Vladimir — brusilec vzmetnih listov — odklonil delo in zapustil predčasno delo 1 uro, pavšalna odškodnina 327,00 din, sodna izterjava — JAVNI OPOMIN. TOZD STROJI IN DELI DIHPOL Florjan — strugar — bil vinjen ob koncu dela in povzročil konflikt z dežurnim tovarne — JAVNI OPOMIN. TOZD REZALNO ORODJE DROFELNIK Franc — tehnolog — izdeloval sl je orodje brez delovnega naloga — JAVNI OPOMIN. DRETNIK Albin — brusilec — brusil je orodje delavcem, ki niso imeli delovnega naloga — JAVNI OPOMIN. CESNJAJ Karel — rezkalec — izdeloval si je orodje brez delovnega naloga — JAVNI OPOMIN. MAROSEK Martina — brusilka — Izdelovala si je orodje brez delovnega naloga — JAVNI OPOMIN. VERHNJAK Marjan — strugar — izdeloval si je orodje brez delovnega naloga — JAVNI OPOMIN. Vsi delavci TOZD rezalno orodje so materialno škodo že poravnali na podlagi izračuna, kt ga je naredila komisija za gospodarjenje, zato pavšalne odškodnine TOZD ni zahtevala. Disciplinska komisija je izrekla še 5 opominov, 2 postopka ustavila ter izrekla še 2 oprostitvi. Za pravno službo: Sonja Slemnik IZOBRAŽEVANJE OB DELU IN IZ DELA Šolsiki center Ravne na Koroškem razpisuje v šolskem letu 1981/82 za izobraževanje ob delu in iz dela vpis slušateljev v naslednje programe oziroma usmeritve: A — skrajšan program (SKR — II) — metalurška usmeritev — kovinarska usmeritev Pogoji a) končana osnovnošolska obveznost in uspešno končanih 6 razredov osnovne šcJe, dve leti delovnih izkušenj ali ustrezna zaposlitev b) končana osnovnošolska obveznost in uspešno opravljen preizkus znanja (sprejemni izpit), tri leta delovnih izkušenj in zaposlitev v določeni smeri. Šolanje traja 1,5 leta. B — srednji program (SR — IV) — metalurška usmeritev — kovinarska usmeritev Pogoji a) uspešno končanih 8 razredov osnovne šole in dve leti delovnih izkušenj ali ustrezna zaposlitev b) uspešno končana šola po skrajšanem programu c) uspešno opravljen preizkus znanja (sprejemni izpit) in tri leta delovnih izkušenj v ustrezni usmeritvi. šolanje traja 2 leti. C — srednji program — nadaljevalni (SR — V) — obratni metalurški tehnik — obratni strojni tehnik Pogoji a) uspešno končana šok srednjega programa SR — IV in 1 leto delovnih izkušenj v določeni usmeritvi b) uspešno opravljen preizkus znanja (sprejemni izpit), 3 leta delovnih izkušenj in ustrezna zaposlitev. Šolanje traja 2 leti. D — razno Pri vpisu v vseh usmeritvah se zahteva priporočilo delovne organizacije za — vpis v šolo in kritje šolnine ali za — vpis v šolo brez kritja šolnine. Ob morebitni omejitvi števila vpisanih slušateljev bodo imeli prednost tisti, ki bodo imeli priporočila s kritjem šolnine in boljši učni uspeh. Ob delu se lahko delavci izobražujejo tudi tako, da opravljajo samo izpite pred izpitno komisijo, ne da bi hodili na predavanja, vendar se morajo k izpitu pravočasno prijaviti. RAZPIS ŠTIPENDIJ ŽELEZARNA RAVNE razpisuje za potrebe svojih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti za šolsko leto 1981/82 naslednje kadrovske štipendije: — diplomiran inženir metalurgije — 8 štipendij — inženir metalurgije — 4 štipendije — diplomiran inženir strojništva — 7 štipendij (5 za statično konstrukc. smer, 1 za tehnološko smer, 1 za smer NC obdelov. stroji) — inženir strojništva — tehnološka smer — 3 štipendije — diplomiran inženir gradbeništva — konstrukcijska smer — 1 štipendija — diplomiran inženir elektrotehnike — 3 štipendije (2 za smer industrijska elektrotehnika, 1 za smer avtomatika) — diplomiran ekonomist — 8 štipendij (1 za smer notranja trgovina, 2 za smer zunanja trgovina, 1 za smer finance — 3. letnik, 2 za smer računovodstvo (prednost imajo višji letniki), 2 za smer poslovna informatika, od tega 1 za 3. letnik in 1 za 4. letnik) — diplomiran psiholog — 1 štipendija . ... •, — diplomiran sociolog — kadr. organizac. smer — 1 štipendija (za 4. letnik) — organizator dela — proizvodna smer — 1 štipendija — metalurški tehnik — 14 štipendij — strojni tehnik — 2 štipendiji — elektrotehnik za jaki tok — 2 štipendiji — elektrotehnik za šibki tok — 2 štipendiji — gradbena tehnik za visoke gradnje — 1 štipendija — ključavničar — 34 štipendij w — strugar — 17 štipendij (5 za TOZD armature, izobrazev. pri SC Muta) — brusilec — 16 štipendij (2 za TOZD armature, izobražev. pri SC Muta) — rezkalec — 14 štipendij (3 za TOZD armature, izobražev. pri ŠC Muta) — kovač — 6 štipendij — kalilec — 4 štipendije Majski lišp Prijave sprejemamo do 18. 6. 1981. K prijavi je treba priložiti naslednje dokumente: — prošnjo s kratkim življenjepisom in kolek za 4 din — izpisek iz rojstne matične knjige — zadnje šolsko spričevalo — priporočilo delovne organizacije — samoplačniki morajo ob vpisu plačati šolnino za I. semester (5.000 din). Sprejemni izpiti bexlo predvidoma 25. 6. 1981. Razpored bo objavljen na oglasni deski v šolskem centru. Predavanja se bodo začela predvidoma 7. 9. 1981. Šolski center Ravne Ravnatelj prof. Janez Brglez — livar — 8 štipendij — modelni mizar — 5 štipendij — topilec — 10 štipendij — obratni elektrikar — 6 štipendij — elektromehanik (pri ŠC Iskra Kranj) — 2 štipendiji — finomehanik — 1 štipendija — mehanik TT linij — 1 štipendija — žarilec — 6 štipendij — talilec elektro peči 15 štipendij Prijave na razpis štipendij morajo prosilci vložiti najkasneje do 30. junija v kadrovski službi železarne Ravne. Kandidati morajo k izpolnjeni prijavi oz. vlogi (obrazec DZS 1,65 — prošnja za štipendijo) priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad). RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA IZOBRAŽEVANJE OB DELU ZA ŠOLSKO LETO 1981/82 TOZD JEKLARNA — metalurški tehnik — 5 štipendij — metalurški delovodja — 5 štipendij — topilec — 5 štipendij — talilec elektro peči — 10 štipendij TOZD JEKLOLIVARNA — organizator dela — proizv. smer — 1 štipendija — metalurški tehnik — 2 štipendiji — metalurški delovodja — 5 štipendij — livar — 3 štipendije TOZD KOVAČNICA metalurški delovodja — 2 štipendiji TOZD STROJI IN DELI ekonomski tehnik — 3 štipendije (1 za 2. letnik, 2 za 3. letnik) strojni tehnik — 4 štipendije (2 za 2. letnik, 2 za 3. letnik) strojni delovodja — 1 štipendija TOZD VZMETARNA strojni delovodja — 1 štipendija kalilec — 2 štipendiji TOZD ENERGIJA elektro delovodja za jaki tok — 1 štipendija (za 2. letnik) strojni tehnik — 2 štipendiji n __ Ji informativni IravTii luzinar glasila ravenskih železarjev Tuftnar TOZD ELEKTRO-TEHNIČNE STORITVE diplomiran ekonomist — ekon. tehn. smer — 4. letnik elektrotehnik za jaki tok — 1 štipendija delovodja za jaki tok — 1 štipendija delovodja za šibki tok — 1 štipendija TOZD STROJNO-GRADBENO VZDRŽEVANJE inženir strojništva — konstrukc. smer — 3 štipendije -ključavničar — 10 štipendij strugar — 3 štipendije rezkalec — 3 štipendije industrijski zidar — 1 štipendija stavbni zidar — 1 štipendija orodni kovač — 1 štipendija pleskarski delovodja — 1 štipendija 1 štipendija TOZD TRANSPORT višji upravni delavec - 1 štipendija (za 2. letnik) TOZD RAZVOJ PROIZVODNJE IN TRGA — magister metalurgije — 1 štipendija ■ — inženir strojništva — konstrukc. smer — 5 štipendij DELOVNA SKUPNOST ZA RAČUNOVODSTVO — ekonomist — računovodska smer — 2 štipendiji DELOVNA SKUPNOST POSEBNE FINANČNE SLUŽBE — ekonomist — finančna smer — 1 štipendija DELOVNA SKUPNOST KADROVSKO-SPLOŠNIH ZADEV — diplomirani sociolog — usmeritev za socialno delo (za 3. letnik) — 2 štipendiji Prijave na razpis štipendij za izobraževanje ob delu prosilci vložijo v kadrovski službi do 30. junija 1981. KOROŠKI KINEMATOGRAFI V JUNIJU Vabilu, naj nam pošljejo predloge za novo »glavo« našega glasila, se je odzvalo pet avtorjev. Uredniški odbor in arhitekti Kogradovega projektivnega biroja so izbrali predlog tov. Lidije Avdič, tozd RPT. Tega bomo poslej videli na prvi strani vsake številke. Predlog Marjete Lesnik, tozd pnevmatični stroji, smo objavili v 3. št. letos, tu pa objavljamo preostale tri. Njihovi avtorji so (od zgoraj navzdol): Feliks Friihauf, Ivan Mlačnik, oba tozd stroji in deli, in Danilo Pušnik, dijak z Raven. Za sodelovanje vsem — hvala! Uredništvo Koroški kinematografi Crna, Žerjav, Mežica, Ravne, Dravograd In Slovenj Gradec bodo junija predvidoma predvajali naslednje filme: Španske SMOKVE — nemška erotična komedija — do 7. 6. ROCKERJI — ameriško-jamajška glasbena komedija — do 8. 6. CESARSTVO STRASTI — japonska ljubezenska drama — do 8. 6. ZADNJA IGRA SMRTI — hongkon-škl karate — do 14. G. APOKALIPSA DANES — ameriška vojna drama — do 21. 6. ŽELEZNI KRIZ — angleško-nemškl vojni film — 2. do 14. 6. MONIKA — LJUBEZEN V ŠESTNAJSTEM LETU — nemška komedija — 2. do 17. 6. DRAGI OCE — italijanska družbena drama — 3. do 18. G. KO TUJEC POKLICE — ameriška grozljivka — 3. do 21. 6. ZAROTA OKOLI NAFTE — grška kriminalka — 3. do 21. 6. PEPELKA — ameriška risanka (Walt Disney) — G. do 21. 6. ŠAMPION — ameriška drama — G. do 30. 6. SEDMERICA — ameriška kriminalka — 9. do 23. 6. Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot 14-dnevnik v nakladi 3500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Sead Karadža, Tomaž Kern, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861131, int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storiteV v prometu (Uradni listi SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1772 prosto plačila prometnega davka ENKRAT NI DOVOLJ — ameriška ljubezenska drama — 10. do 28. G. ŠTIRJE POTEPUHI — ameriška drama — 11. do 29. 6. DEKLE IZ PLEMENA ASANTI — ameriški pustolovski film — 18. C. do 2. 7. ROP V NICI — francoska kriminalka — 18. G. do 2. 7. AMERIŠKI GRAFITI — ameriška sodobna drama — 18. 6. do 5. 7. BEG S PLOČNIKA — francoska drama — ,18. 6. do 6. 7. NA SVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI — slovenska vojna drama — 13. do 30. G. KDO PREPEVA — domača tragikomedija — 20. G. do S. 7. ŽELEZARSKI HUMOR Sinček: Atek, jaz pa vem, kdaj dobite v železarni »Fužinar«! Oče: Kako pa moreš to vedeti? Sinček: Ker ga nalepijo na ograjo zadaj za modelno mizar -no, da se ne zamažejo s katranom, ko lezejo čez plot. Oče: To si moram pa ogledati, da bom videl, če imaš prav! ZAHVALA Ob izgubi drage mame Marije Travar se zahvaljujem vsem sodelavcem iz delovne skupnosti posebne finančne službe za darovano cvetje in pomoč ter veliko požrtvovalnost. Žalujoči: sin Florjan z družino Fotografije za to številko so prispevali: S. Jelen, G. Rapuc, F. Rotar, Z. Strgar in M. Ugovšek.