Cerutova
cesta v Zalogu
Učitelj Silvester Cerut se je rodil leta 1889 v Lazaretu pri Kopru. Izguba staršev mu je zagrenila otroška leta in z velikimi težavami se je prebi-jal skozi življenje. Doštudiral je, živeč pri svojera stricu. Po končanem šolanju je kot zave-den Slovenec s težavo našel zaposlitev.-Ves ta čas je v njem rastel odpor do fašistov, saj je videl trpljenje in preganjpnje svojih rojakov. Končno mu je uspelo priti do učiteljskega mesta, najprej v Truškah pri Kopru, nato v Ricmanjih cer Uncu in nazadnje v Zalogu, kjer je poučeval od leta 1925 do marca leta 1940.
Po vseh šolah, koder je služ-boval, je bil med učenci zelo priljubljen. Mednje je vnašal napredne misli delavskega razreda in krepil slovensko zavest. Že na prvem službe-nem mestu v Truškah leta 1918 so ga fašisti hoteli ubiti. Bežal je pred njimi iz kraja v kraj in končno leta 1925 pri-bežal v Slovenijo. Mesto učite-Ija je dobil y zaloški osaovni šoli. Kmalu je našel poznan-t s^vc^ z^nap^rednjjn^.%1%VC* ^t
kmeti tega kraja. Sodeloval je pri delavskem kulturnem društvu Vzajemnost, pozneje Svoboda in sicer kot pevovo-dja pevskega zbora. Ko je delovala čitalnica, je sodelo-val v njenem orkestru in kot pevovodja. Povsod se je zav-zemal za dvig delovnega člo-veka v kulturnem življenju.
Medtem sta se v špli izme-njala nadučitelja. Novi je' pripadal takratnemu režimu JRZ, ,ki ni trpel delavskega kulturnega učitelja že v Zalo-gu, še manj v šoli. Uspelo mu je, da je moral Cerut marca leta 1940 zapustiti šolo.
Tudi med vojno je bil nepre-stano preganjan in dalj časa brez zaposlitve. Končno so ga na pobudo njegovih nasprot-nikov belogardisti aretirali in decembra leta 1943 odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je 21. februarja leta 1945. umrl.                    '
Tovariš Cerut je bil globoko human, pošten in neomajen borec za delavske pravice, zato so ga domačini v Zalogu zelo cenili. Tudi učenci so ga imeli radi in spoštovali, saj je bil dober učitelj in do vseh pravičen. Postal je žrtev faSi-zma, pred katerim je zbežal \z rodnega kraja.
Vsa njegova družina je bila napredna in aktivna v NGB. Hči Vida je kot mladinka tn skojevka končala svoje mla^o življenje v zloglasnerri tabc^-rišču Dachau. Tudi sin Dušan je preživljal strahote koncei^-tracijskih taborišč, od kod*r ^e^je^vrcilsk svoj> nja^iv ,^