Ljubljana, sobota, 3. julija 1954
Leto XIX.	Stev.	157
direktor »borbe«
VL A J K O BEGOVIC
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK
Miroslav vitorovic
ureja UREDNIŠKI ODBOR •
niti tzhaJa vsak dan razen peuca. — cena 10 dinarjev
»LJUDSKA PRAVICA«
USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 * MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO X. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK * OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO
m a usmm
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE1
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA .JUGOSLAVIJE
ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE ZAKLJUČENO
Dopolnitve zveznega družbenega plana
Zvezna ljudska skupščina je na dvodnevnem zasedanju sprejela vrsto gospodarskih zakonov
Beograd, 2. julija. i„ 7. anes dopoldne sta bili končani ločeni seji Zveznega sveta snrp£?ra proizv'aialcev Zveine ljudske skupščine. Domova sta ni „vr8to zakonskih osnutkov. Opoldne sta se sestala na skup-Zve*na ljudska skupščina je zasedanje danes zaključila.
Komunalna podjetja °Prosčena davka na dobii
liček
Zbor proizvajalcev je najprej Prejel osnutek sprememb in ne-aterih določb prvega dela osnut-a zakona o sodiščih. Razen tega ^Prejel spreminjevalni predlog JUdskega poslanca Antona Sturma- ki se je poprej zanj izrekel men predstavnik Zveznega izvršnega sveta H. Djordjevič. Po :em predlogu odpade iz besedila zakonskega osnutka število članov sodnega senata, ki je bilo P° izjavi predstavnika Zveznega izvršnega sveta določeno pomotoma. Zbor proizvajalcev je soglasno sprejel predlagane dopolnitve in spremembe zveznega letUŽb0nega plana ** letošnje
Predstavnik Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič je najprej obrazložil te dopolnitve 'n spremembe. Sprejeto je bilo dopolnilo 23. poglavja, ki določa, so komunalna podjetja in oorati oproščeni davka na dobiček v nasprotju z dosedanjo prakso. Mijalko Todorovič je v pojasnilu tega predloga Zveznega izvršnega sveta poudaril, da novi gospodarski predpiisi obravnavajo komunalno dejavnost kot gospodarsko dejavnost in da veljajo komunalna podjetja za gospodar-ske organizacije, in sicer podjet-ja za kanalizacijo, vodovod, sna-8°- kopališča, mestni promet in konjederstvo ter mestne vrtnarile. Zato je treba tudi te službe organizirati po načelu gospodarskega računa, kakor vsa druga Podjetja. V tej zvezi je tov. To-°r?vič omenil, da gospodarska ,™nost pri teh podjetjih ni lin,/?. možna in da jim morajo ..	1 odbori zato često dovolje-
. regres do polne lastne cene
Proizvodov, oziroma storitev. Da tem podjetjem omogočili nor-n.,ino Poslovanje in izpolnjevanje niilS nal°g- le bil sprožen P edlog, da bi jih oprostili dav-Ka na dobiček.
Roki za odplačevanje investicijskih posojil
^bor Proizvajalcev je soglasno ■Prejel tudi predlog, naj bi za ne-H=ifx*e gospodarske panoge poda iv	odplačevanja	posojil,
amh v investicijske namene ali
0 nakup kmetijskih strojev, bi u	tudi	predlog,	naj
r°k za graditev naprav živil-
1 ? Industrije znašal 25 let, za vim Up Plemenske in vprežne ži-8 e 5 let, za nakup traktorjev
za nakup srednjih kmetij-
stirojev, razen
strojev 10 let, za nakup vetril kmetijskih faktorjev, pa 20 let.
daJ i? koncu je odbor za gospo Val t organizacije Zbora proiz-trii v Poročal, da so bila po-strr pravila Združenja indu-fuJ® predelavo sadja in _ Njegovo poročilo je bilo sobano sprejeto.
ne bomo zanemarjali °bov našili padlih borcev
j^ Zveznem svetu so bili spre-Qsj. zakon o zaščiti grobov v jjJ^bodiilni vojni padlih borcev kori^7 ^isti^nega terorja, za-o davku na dohodke od av p^kih pravic ter o skladu zs stls?eševanje kulturne dejavno-va'.n za’ron o skladu za pospeše \r.Je službe carinske kontrole. 0b]lrn®nu odbora za organizacije D in upravo je poročal Veli^ Stojnič.
Vremensko porofillo
hl«rometeorolo5ke služb« LRS
PHtVnanJ* <lne *• JUl*Ja ,9S< 0b 1:
,lska J>.odro{ie nizkega zračnega pri-',aSra	b"°	včeraj	nad	severnim
n°nsltnotn’ se le pomaknilo nad Pa-rn0 »Ko nižino. Od severozahoda lma-k( n5* nadalje dotok hladnega zraka.
Vr,Vzro*a pri nas oblačno vreme Jmii,.n>enska napoved za soboto 3. deli*' Pretežno ob.ačno vreme 7.
n„. TazJasnltvi,1o od časa do časa lih.	padavin	v	severnih	prede-
Pošni^Peratur* ponoči 10 in M* C, I do *» 1 23 stopinj, n» Primor&kem I 91 »toplnj c;	1
Po tem zakonu so grobovi v na- > rodnoosvobodilni vojni padlih borcev in žirtev fašističnega terorja pod javno zaščito in za njihovo vzdrževanje in čuvanje skrbe ljudski odbori- občin in mest. Svet je sprejel spreminjevalni predlog ljudskega poslanca iz Zenice Ulje Materiča k čl. 4
Poudaril je dva glavna razloga za zakon o zaščiti grobov v narodnoosvobodilni vojni padlih borcev in žirtev fašističnega te-, tega zakona. Po tem predlogu naj rorja: prvič, da zbiranje posmrt-: bi bližnjim sorodnikom dovolili nih ostankov v vojni padlih ni j prenos posmrtnih ostankov. Na bilo urejeno z zakonom, zaradi | predlog zakonodajnega odbora pa česar smo to delo opravljali nesi-j je bil ta spreminjevalni predlog stematično in brez zadostnih dopolnjen tako, da se v primeru, sredstev, in drugič, da se zadnje: če so razlogi, da posmrtne ostanke padlega borca pokopljejo na primernejšem mestu, tega načela
čase kaže potreba, da preprečimo čedalje pogostejše primere oskrumbe in zanemarjanja, pa tudi preoravanja mest, na katerih so pokopani posmrtni ostanki v narodnoosvobodilni vojni padlih. To se dogaja tudi zato, ker ta mesta niso bila pod čvrsto zaščito nobenega državnega organa.
ni treba držati.
Zvezni svet je potem sprejel zakon o davku na dohodke od avtorskih pravic in o skladu za pospeševanje kulturne dejavnosti ter zakon o skladu za pospeševanje službe carinske kontrole.
Protipravno ravnanje ameriškega sodišča
Državno tajništvo za zunanje zadeve bo opozorilo vlado ZDA na ogorčenje jugoslovanske javnosti spričo zadrževanja otrok Živke Djurovič
Zvezna
ljudska skupščina je Sodnik se je v tem primeru lz-danes dopoldne končala dvodnev- neveril običajnemu načinu ute-
no zasedanje s skupno sejo obeh domov, na kateri je razglasila prvi del zakona o sodiščih, sprejela priporočilo o učencih v gospodarstvu in odlok o poletnih počitnicah Zvezne ljudske skupščine. Počitnice bodo trajale od 5. julija do 25. septembra. Poslovniki pa omogočajo, da delajo posamezni odbori po potrebi tudi med počitnicami.
Na današnji skupni seji sta oba domova Zvezne ljudske skupščine obravnavala sklep ameriškega sodišča, s katerim so 2ivki Djurovič odvzeli dva mladoletna otroka. Nesrečna mati se je obrnila na ljudskega poslanca Ninka Petroviča s pismom, v katerem pravi, da so vse sodne instance zavrnile njeno zahtevo in da je izgubila sleherno upanje, da bi pri ameriškem sodišču dosegla svojo pravico. Mož Slavoljub Djurovič jo je zapustil in zanemaril svoje očetovske in zakonske dolž' nosti. Ameriški sodnik je v pre^ senečenje vseh dobro mislečih Američanov in Jugoslovanov sklenil izročiti otroka možu, ki se noče vrniti v domovino. V pismu mati pravi, da je jasno, da mož za otroka ne bo skrbel, marveč da bo vso skrb posvečal ženski, ki je otrokoma tuja ne le po narodnosti, marveč tudi po vseh drugih lastnostih.
Ninko Petrovič je poudaril, da je govoril s strokovnjaki s področja mednarodnega prava in da se vsi strinjajo v mnenju, da je ravnanje ameriškega sodnika s pravnega stališča nepravilno.
meljitve sodnih sklepov po statusnih sporih, veljavnem ne le v drugih deželah, marveč tudi v ZDA. Formalno je ponovno omejil roditeljsko pravico matere, hkrati pa ji onemogočil, da bi jo sploh uveljavila, razen če bi zaprosila za aziii ZDA. Tako so Živko Djurovič dejansko oropali roditeljskih pravic, ki jih priznavajo v vseh deželah kot osnovno človeško pravico; in to so storili iz razlogov političnega značaja Ameriški sodnik je storil to zato, ker se je postavil na stališče, da vzgoja otrok ne bi bila zanju najboljša življenjska pot. Pa ne samo to, šel je še naprej. V razsodbi pravi: »Ker mati odločno želi odpotovati v Jugoslavijo in tam vzgajati svoja otroka, bi to pomenilo, da ju oče ne bi mogel videti. Ce pa mati želi videti svoja otroka, se lahko pridruži moževi prošnji za azil v Ameriki.« To pomeni, naj bi se izneverila domovini svojih otrok, naj bi se odrekla svojemu narodu in tako raznarodila sebe in svoja otroka.
Na koncu svojega govora je ljudski poslanec Petrovič izrazil upanje, da Vrhovno sodišče v Ameriki ne bo dopustilo, da bi sodnik svojo razsodbo utemeljeval s političnimi razlogi. Ogorčeni smo, da je višje sodišče države New York potrdilo takšno razsodbo. Odprto ostane vprašanje postopka pred Federalnim vrhovnim sodiščem ZDA. Treba je storiti vse, da bo to sodišče ločilo politične momente od pravosodja
in da ne bo pustilo madeža na ameriškem sodstvu. To zahtevajo prijateljski stiki med obema deželama. Sodišče mora enako obravnavati sprti stranki ne glede na njuno prepričanje.
Zvezna ljudska skupščina je soglasno sprejela priporočilo državnemu tajništvu za zunanje zadeve, da obvesti ameriško vlado o ogorčenju jugoslovanske javnosti spričo takega ravnanja z otrokoma Živke Džurovič.
Za boljše življenje in vzgojo delavske mladine
Zvezna ljudska skupščina je potem ugotovila, da je potrebno, da vsa skupnost in vsi organi samoupravljanja posvete več pozornosti in dajo več gmotnih sredstev za čim ugodnejše življenjske in delovne pogoje ter za vzgojo in strokovno šolanje delavske mladine v industrijskih šolah, v šolah učencev v gospodarstvu, v vajenskih delavnicah in domovih. Ljudskim skupščinam posameznih republik, mestnim, okrajnim in občinskim ljudskim odborom ter delavskim sve
Konferenca v Aienah
UGODNO POTEKA
je izjavil predstavnik Državnega tajništva za zunanje zadeve na včerajšnji tiskovni konferenci
Na včerajšnji tiskovni konferenci v državnem tajništvu za zunanje zadeve se je več vprašanj novinarjev nanašalo na razvoj balkanskega sodelovanja. V odgovoru nanje je predstavnik državnega tajništva Branko Draškovic rekel, da se razvija sedanja konferenca v Atenah ugodno, kakor smo tudi pričakovali, in da bo končana v nekaj dneh. Rekel je, da dan in kraj bližnjega sestanka treh zunanjih ministrov balkanskih dežel še nista določena, in pripomnil, da bi utegnil biti sestanek sredi julija in da ni izključeno, da bo na Bledu.
Na vprašanje, v kakšni fazi je tržaško vprašanje, je predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve odgovoril:
»Rekel bi, da je v italijanski fazi. Znano je, da je Jugoslavija storila vse in da je zdaj stvar Italije, da pove svojo besedo.« Rekel je tudi, da je Jugoslavija zmeraj smatrala za deplasirane težnje, usmerjene na povezovanje tržaškega vprašanja z balkanskim sodelovanjem.
V odgovoru na prejšnje vprašanje dopisnika »United Pressa«, ali je jugoslovanska vlada kaj storila v zvezi z zahtevo po repatriaciji več jugoslovanskih državljanov iz Kitajske, je predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve odgovoril, da gre
tom priporoča, naj store v tem za »tiste jugoslovanske državlja oziru vse, kar je v njihovih mo- ne,
Čeh. Ljudska skupščina meni, da za so zadevni ukrepi in vskladitev, ništvo in po vojni 'ostali na Ki-
Sproženo je bilo tudi vprašanje o obisku sovjetskepa veleposlanika pri predsedniku republike.
»Kolikor sem doslej obveščen,« je rekel v svojem odgovoru Branko Draškovic, »se je obisk nanašal na vprašanja, ki se tičejo obeh dežel.« Omenil je tudi, da je vprašanj, nanašajočih se na Jugoslavijo in SZ, mnogo, in da ne bi mogel reči, na katera izmed njih se je obisk nanašal. Pripomnil je še, da je za obisk zaprosil sovjetski veleposlanik.
ATENSKA KONFERENCA
Mešana komisija nadaljuje delo
Atene, 2. jul. (Tanjug).
, ki so kot vojni obvezniki že j __1^ene|	(Tanjug).	_Do-
Avstro-Ogrske prišli v ujet-'^"* Je rn^a po^omm^
veljavnih zakonitih predpisov o strokovnfih šolah s spremembami v našem družbenem in gospodarskem sistemu nujno potrebni za zagotovitev ugodnih življenjskih in delovnih pogojev delavske mladine.
pošiljali
najbliž-
tajskem. Posamez so prošnje za repatriacijo najb jim jugoslovanskim predstavništvom. Kakor v drugih podobnih
atenske konference redigirala gradivo, ki so ga v dosedanjih sejah pripravili predstavniki Jugoslavije, Grčije in Turčije.
Predstavniki treh držav so na
primerih, so morda njihove proš- popoldanski seji nadaljevali delo nje upoštevali in jih po običajni v zvezi z osnutki sporazuma o poti obravnavajo«.	balkanski	zvezi.
DOGODKI NA BLIŽNJEM VZHODU
Hudi spopadi d Jeruzalemu
Vzlic naredbi mešane jordansko-izraelske komisije, da je treba sovražnosti ustaviti, so nadaljevali puškarjenje
Jeruzalem, 2. jul. (AFP.) — Mešana jordansko-izraclska komisija za premirje je sklenila na včerajšnjem sestanku, kateremu je predsedoval general Be-nicke, ua bodo ob pol sedmih zvečer po krajevnem času v Jeruzalemu brezpogojno ustavili sovražnosti. Komisija je tudi sklenila izvesti anketo o incidentih, ki so se čez dan pripetili v tem mestu.
Veleposlaniki zahodnih velesil v Izraelu in Jordaniji so dobili napotke svojih vlad, naj store nove ukrepe glede ustavitve sovražnosti v Jeruzalemu. Kaže namreč, da so puškarjenje v Jeruzalemu kljub naredbi o ustavitvi sovražnosti nadaljevali.
Predsednik izraelske vlade Moše Saret je sklical popoldne izredno vladno sejo, katere se je udeležil tudi načelnik generalštaba general Moše Dajan.
V Tel Avivu so hkrati ob-
javili poročilo, da je general Dajan na sinočnjem sestanku z vodjo skupine opazovalcev OZN generalom Beneckijem izrazil zaskrbljenost ne samo zaradi poslabšanja položaja v Jeruzalemu, temveč tudi zavoljo povečane napetosti vzdolž sirske meje.
Predstavnik izraelske vojske je izjavil, da je bilo pet ljudi, med njimi dva otroka, ranjenih danes popoldne med napadom arabskin legionarjev v središču Jeruzalema. V zvezi s tem so poslali častnike arabske legije na izpostavljene položaje, da bi okrepili disciplino in uveljavili naredbo skupine opazovalcev OZN o ustavitvi sovražnosti.
Z minometalci so Jordanci poškodovali poslopje prosvetnega ministrstva v Jeruzalemu. Opazovalci Združenih narodov so našli večje število bomb, ki niso eksplodirale.
Razgovor s Hammars-kjbldom o Palestini ,
New York, 2. jul. (AFP). Predstavniki Francije, Britanije in ZDA v OZN so se razgovarjali danes z generalnim tajnikom Hammarskjoldom o položaju v Palestini. Nihče izmed treh predstavnikov ni zahteval, naj bi sklicali sestanek Varnostnega sveta o Palestini.
o«!
ZAHODNA NEMČIJA IN EOS
ADENAUERJEVE ZAHTEVE
Zahodnonemški kancler opozarja pred oživljenjem nemškega militarizma
Bonn, 2. jul. (Tanjug). Kancler odposlanec novega prerlsednikn dr. Adenauer je danes ponovno francoske vlade razložil ta teden zahteval suverene pravice za Za- Adenauerju. Zato sodijo, da bo-
n V a tv« A?	«-1« Ul i X- 1! I*  __ 1_	.
hodno Nemčijo.
V izjavi po radiu je kancler poiudaril, da Zahodna Nemčija ne more vstopiti v skupnost demokratičnih držav kot enakopraven partner, ne da bi poprej dobila suverenost. Adenauer je tudi dejal, da Zahodna Nemčija ne more dalj trpeti zato, ker druge države še niso ratificirale sporazuma o EOS.
Kancler dr. Adenauer je dalje dejal, da so alternativne rešitve, ki bi jih upoštevali v primeru neuspeha EOS, že začeli obravnavati v Bonnu, Washing-tonu. Londonu in Bruslju. Ven
do bližnji francosko-ncmški razgovori v Bonnu povezani s precejšnjimi težavami.
Chantrain aretiran
Bruselj, 2. jul. (Tanjug). Ker v roku 48 ur ni vrnil zakonitemu očetu enajstletnega Jugoslovana Franca Zagožena, kot je odločilo okrajno sodišče v Vervieru in potrdilo apelacijsko sodišče v Lie-geu, so sodne oblasti zaprle Belgijca Chantraina, ki je med vojno posvojil Franca. Belgijski tisk sodi, da je Chantrain Franca Za-
; dar sodi, da bi vzpostavite^ nem-	g"	06	ŽeU	Pr°-
V Zvanti ljudski dtuimtnt
ške vojske v okviru teh alternativnih rešitev privedla do oživljanja nemškega militarizma in zato je prepričan, da EOS pomeni rešitev, ki to nevarnost preprečuje.
Današnjo kanclerjevo izjavo so razuimeli tu kot odgovor na francoski kompromisni predlog glede na EOS. Tolmačil jo je kot odklonitev Mendes-Franceove za-misli o EOS. ki jo bo državn
1 tajnik v francoskem zunanjem,  r ______________________,	_________
ministrstvu Beaumont in osebni evakuirali okrog 50.000 ljudi.
stovoljno vrniti.
Evakuacija ustja Rdeče reke
Hanoj. 2. jul. (Reuter). Pričakovati je, da bo danes zaključena evakuacija s področja južnega dela ustja Rdeče reke, ki obsega nad 5700 km*. Ho Ši Min-hove enote prihajajo s svojih položajev v gorah in zasedajo malone prazna mesta, k. katerih so
DELO ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
Organizacijska enotnost sodišč
Iz ekspozeja Aleksandra Rankoviča na predvčerajšnji seji Zvezne ljudske skupščine
Beograd, 2. julija Na ločenih sejah obeh domov so včeraj pred glasovanjem o dnevnem redu prebrali odgovore Zveznega izvršnega sveta na vprašanja posameznih poslancev. Poslanec Dobriča Cosič je v Zveznem svetu vprašal, kako presoja Zvezni izvršni svet težaven položaj trgovine z vinom in žganjem, ker je promet znatno nazadoval. Zvezni izvršni svet v odgovoru poudarja, da so nastale težave zaradi podražitve alkoholnih pijač v prodaji na drobno in zaradi manjšega izvoza. Treba bi bilo znižati cene v gostinstvu, tudi v trgovini na drobno In na debelo. Ljudska
to zmanjševalo avtoriteto sodišč iri deloma ustvarjalo nezaupanje v sodno delo.
Dejal je, da sodnik lahko včasih napačno razsodi in zato je prav Vrhovno sodišče tisto, ki lahko te napake popravi. Pri tem je omenil nekatera napačna pojmovanja zakonitosti, ki so v tem, da sodnik pogosto išče v zakonu popolno rešitev, katere pa ne more vedno najti, ker v zakonu konkretnega primera ni. Zaradi tega mnogi povzročitelji kaznivih dejanj ne prejmejo zaslužene kazni, čeprav je njihova delavnost Označena kot kaznivo dejanje. Dogajalo se je, da kriminalna dejanja v gospodarskih
skupščina je izvolila komisijo, ki | organizacijah niso bila primerno
bo pripravila osnutek zakona o vinu. Ta zakon bo znatno pripomogel k zboljšanju stanja v prometu z vinom. Po mnenju poslanca Cosiča pa izhod iz sedanjega položaja ni samo v znižanju cen, marveč je potrebna bolj sistematična, odločnejša in učinkovitejša politika v tej gospodarski panogi.
V odgovoru Zveznega izvršnega sveta na vprašanje poslanca Momira Boškoviča glede priznanja strokovnosti delavcev ter sistema nadaljnje splošne in strokovne izobrazbe delavcev v gospodarstvu je rečeno, da so bili po prehodu na delavsko upravljanje in uveljavljenju novega gospodarskega sistema na tem področju izdani najnujnejši predpisi, sistema strokovne izobrazbe delavcev pa pristojni organi še niso temeljiteje proučili. Pripravlja se nova delovna zakonodaja, ki bo zajela tudi ta problem. Za vprašanja dela in delovnih odnosov bo ustanovljeno posebno tajništvo, za celotno problematiko osnovne in izobrazbe delavcev pa posebna komisija. Poslanec Mladen Sazdevskl je sprožil vprašanje finansiranja novih vinogradov v Makedoniji. Zvezni izvršni svet je s posebnimi ukrepi zagotovil potrebne kredite.
Tudi v Zboru proizvajalcev so prebrali odgovore Zveznega izvršnega sveta na vprašanja nekaterih poslancev, nanašajoča se na pomanjkljivosti sednjega ,-gir stema kreditiranja ter na uporabo nekaterih instrumentov družbenega plana.
Po odmoru, sta s$ sestaja .oba zbora na 9. skupni seji. Podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Aleksander Rankovič je obrazložil zakonski predlog o sodiščih in zakonski predlog o gospodarskih sodiščih.
Uvodoma je poudaril, da je izdelavo predloga zakona o sodiščih In izdelavo zakona o gospodarskih sodiščih vodila potreba, da se vprašanja na tem družbenem področju vskladijo s celotnim družbenim razvojem pri nas. Zakonska predloga ne iz-preminjata obstoječega stanja našega sodstva, vendar pa vsebujeta nekatere nove in boljše rešitve za določena vprašanja našega sodstva. Dejal je, da morajo sodišča jamčiti, da se zakoni uresničujejo in da se ohranja poglavitna enotnost naše socialistične ureditve. Sodišče mora jamčiti, da bo vsakdo primemo kaznovan, ki krši ali zlorablja pravice ter ne izpolnjuje obveznosti in tudi vsakdo, ki izvaja protidržavna ali protisO' cialistična dejanja.
Splošen pomen teh dveh za konov je v izpremembah, ki jih prinašata v sodni sistem kot tak. Ena izmed najvažnejših je nedvomno krepitev organizacijske enotnosti sodnega sistema in ustanovitev gospodarskih sodišč. Za to enotnost so značilne določene izpremembe, ki jih zakoni prinašajo glede mesta in vloge zveznega Vrhovnega sodišča, ki postaja zares najvišje sodišče FLR Jugoslavije, v skrbi, da zagotovi enotnost v uporabljanju zakonov in skladno s tem ocenjuje zakonitost dejanj vseh sodišč. Izpremembe v našem gospodarstvu so zahtevale, da se pre-osnujejo državne arbitraže v go spodarska sodišča. Sodna funk cija arbitraže, ki je nastopala kot polsodni ali povsem sodni organ dobiva še večjo potrditev z uvajanjem novih kaznivih gospodar' skih dejanj, gospodarskih prestopkov, ki jih morejo napraviti gospodarske organizacije. Zavoljo tega je bilo potrebno izpolniti in okrepiti vlogo arbitraže tem, da se ji da status in orga nizacijo pravnega sodišča. To se pa hoče doseči z novimi zakoni.
Potlej je govoril tovariš Ran kovid o tem, da so že doslej so dišča pravilno urejevala tudi odnose, ki še niso neposredno urejeni v naši zakonodaji. Seve da pomanjkljivosti so bile in so še v praksi sodišč. Toda te so bile tam, kjer so sodniki upo rahljali pravila starega in bur žoaznega prava za nove odnose in niso iskali v naših predpisih primerne rešitve. Zaradi tega
kaznovana ali pa sploh ne, četudi je bilo sklepanje dogovorov škodljivo ali da se je brezvestno poslovalo v gospodarstvu.
Zatem je dejal, da je v splošnem v naši praksi še vedno precej paragrafske zakonitosti in formalizma. Zato bo potrebno prizadevati si za odstranjevanje mehaničnega uporabljanja naših zakonov in nekritičnega izkoriščanja starih pravnih pravil.
Ko je govoril o neodvisnosti sodišč, je dejal, da je napačno misliti o neki popolni neodvisnosti sodišča. Za takim pojmovanjem se lahko skrivajo težnje po samovoljnem postopanju sodišča. Ker noben organ, funkcionar ali uslužbenec v socialistični demokraciji ne more biti izven kontrole javnosti in oproščen odgovornosti v upravljanju svojih dolžnosti, tudi sodišče in (sodniki ne morejo biti Izven javne kontrole. Sicer predlagani zakon ne določa administrativnih ukrepov, s katerimi naj se zagotovi družbena odgovornost v delu sodišča in sodnika, kar pa ne pomeni, da predstavniški organi, ki volijo sodnike, nimajo pravice zahtevati, da se jim splošna, posamezna ali konkretna vprašanja v zvezi z delom sodišč predlože in da dobe odgovor na postavljena vprašanja.
Potem ko je navajal števila okrožnih in okrajnih sodišč v Jugoslaviji in v posameznih republikah, je poudaril potrebo, da se pristojnost sodišč' I. stopnje razširi. S tem v zvezi je nujno povečati število okrajnih sodišč, s
čimer bi bolj približali delo sodstva državljanom in tudi stroškov za sodno zaščito bo mnogo manj.
Z nastajanjem komun pa se seveda število okrajnih sodišč ne sme povečati tako, da bi imela vsaka komuna svoje sodišče. Sodna pristojnost je ločena in e zakonom določena, zaradi česar se sodna delavnost ne sme vezati na komuno.
Dalj časa se je tovariš Rankovič zadržal na vprašanju zaostankov v poslovanju sodišč in se rešujejo zadeve v daljšem obdobju. Tako je bilo leta 1951 nekaj nad 2 milijona takih zadev, v letu 1953 pa še nad 2 milijona 500.000. Največje povečanje sodnih zadev je zaradi izrednega dotoka pravd, medtem ko se ka-
zenske zadeve iz leta v leto vse bolj zmanjšujejo. To kaže, da kriminalnost nazaduje.
V zadnjem delu svojega poročila se je dalj časa zadržal na strokovni sposobnosti poklicnih sodnikov in sodnikov-porotnikov. Največje težave glede strokovnosti sodnikov so bale v tem, da doslej ni bilo nujno, da je bil sodnik tudi pravnik. Sedaj je v zakonskih predlogih o sodiščih izrečen pogoj, da mora sodnik dokončati pravno fakulteto. Ta pomanjkljivost, ki je v naših sodiščih, se bo odpravila z dotokom tistih, ki bodo dokončali pravno fakulteto, deloma pa tudi z uslužbenci faznih ustanov in
Ljudska skupščina BiH je izdala posebno knjigo o tem zgodovinskem zasedanju
Sarajevo, 2. juL Ob desetletnici drugega zasedanja ZAVNO BiH, ki je bilo 30. junija ter 1. in 2. julija 1944 v Sanskem mostu, je izdala Ljudska skupščina BiH včeraj prvo posebno knjigo, posvečeno temu zgodovinskemu zasedanju. Knjiga obsega referate in razpravo, sklepe zasedanja in imena udeležencev. Drugega zasedanja ZAVNO BiH se je udeležilo 107 članov iz vse BiH, 41 jih je poslalo pooblastila, 25 pa jih na zasedanje ni prišlo.
Takoj v začetku zasedanja so poslali pozdravni brzojavki AVNOJ in vrhovnemu komandantu NOV in POJ maršalu Titu. O pomenu drugega zasedanja AVNOJ za nadaljnji razvoj osvobodilnega gibanja BiH je poročal Djuro Pucar-Stari, član AVNOJ
podjetij, ki so dokončali pravno in Oblastnega narodnoosvobodil fakulteto in bi lahko prešli v I nega odbora za Bosansko krajino.
sodno službo.
I Poudaril je, da se začenja s tem
PERSPEKTIVE NASE CEMENTNE INDUSTRIJE
Z domačimi stroji bomo
modernizirali našo cementno induttriio
Na ljubljanskem zasedanju je cementna industrija sklenila ustanoviti^ svoje združenje namesto dosedanje sekcije pri Zvezni industrijski zbornici
Ljubljana, 2. julija Danes je bilo v prostorih Trgovinske zbornice LRS zaključeno dvodnevno zasedanje plenuma sekcije za cementno industrijo pri Zvezni industrijski zbornici. Predstavniki cementne industrije Iz vse države so to priliko Izkoristili in so sl včeraj popoldne ogledali sodobne naprave v Zavodu za preiskavo materiala in konstrukcij LRS. Danes popoldne so odšli v Litostroj, jutri pa potujejo še na ogled tovarne v Anhovem.
Plenum je najprej razpravljal njen uvoz preveč obremenjeval
o novih standardih za cement. Sedanji naši standardni predpisi so vsekakor zastareli. Na podlagi gradiva, ki ga je pripravila posebna komisija v sodelovanju z Zavodoma za preiskavo mate-terdala v Ljubljani in Beogradu ter z gradbenim inštitutom v Za'
našo plačilno bilanco, se je tovarna »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu zavezala, da bo po zahtevah te industrije izdelovala vse potrebne stroje, pri čemer bodo posamezna dela prevzele tovarne »Jedinstvo« v Zagrebu, jeklarna v Ramah (za je-
% «1 I II «« «s/	">	I
Odlikovanji
Beograd, 2. julija
Predsednik FLRJ je odlikoval redom dela I. stopnje dr. Pavla Saviča, vseučiliškega profesorja v Beogradu in načelnika fizično-kemičnega instituta za jedrske raziskave v Vinci, za izredne zasluge in delo na področju jedrske fizike ter znanstvene uspehe, ki so pomembni za gospodarski napredek in nadaljnjo socialistično graditev naše države. —
7. redom dela I. stopnje je odlikoval tudi g. dr. Roberta Wal-lena, načelnika fizikalnega laboratorija instituta za jedrske raz-‘skave v Vinči, za posebne za- mora modernizirati svoje napra-slugc spričo njegovega požrtvo- ve in zboljšati kakovost izdelka, valnega znanstvenega dela na Glede na zastarelost naprav področju jedrske fizike in za naše cementne industrije bodo v veliki napredek fizikalnega in- bodoče potrebni veliki napori za stituta v Vinči.	modernizacijo opreme. Ker bi
2ETEV V SRBUI
grebu, je plenum sklepal o ele-| klene odlitke) in »Litostroj« (za mentih in metodah, po katerih reduktorje). Cementna industrija naj se izdelajo novi standardi.
Perspektive za izvoz
Poseben referat je bil posvečen perspektivam za izvoz' cementa. Jugoslavija sodeluje v Svetovnem izvozu cementa s '3 oziroma 4%. Potrošnja cementa v svetu hitro narašča, vendar se v državah, ki uvažajo največ cementa, naglo razvija tudi lastna proizvodnja. Po drugi strani še potrebe svetovnega trga v določenih razdobjih spreminjajo, to nihanje pa najbolj občutijo izvozne države. Za bodoči izvoz našega cementa kaže, da bodo naj-zanimivejša tržišča na Bližnjem in Daljnem vzhodu, zlasti v Indiji. Na svetovnem trgu se v zadnjem času kaže nekakšna stagnacija, tudi cena je že popustila od približno 14,50 na 11,50 do 12 dolarjev na tono. Ce hoče naša industrija zdržati konkurenco,
V mnogih vaseh Pomoravia se Je začela žetev ozimnega Ječmena. Prve snope so povezali v vasi Boljavče in na ekonomiji kmetijske zadruge v VI-norači. V tej ln Se nekaterih vaseh že žanjejo zgodnjo pSenlco. Na pognojeni zemlji pričakujejo zadovollive donose. Na teh poljih bodo pridelali povprečno po 1500 kg pšenice na hektar,
Tudi ostali posevki v Pomoravju dobro napredujejo. Pričakujejo zlasti velik donos sladkorne pese. Kaže, da bo Imela tovarna sladkorja v Cuprljl letos največjo proizvodnjo, kar obstoja.
Letos so začeli nekoliko pozneje sklepati pogodbe o dobavi pšenice. Podjetje »21topromet« v Svetozarevu Je doslej sklenilo pogodbe s proizvajalci za dobavo kakih 140 vagonov žita.
V Mačvi, Pocerlni in Posavski Tamnavi so se posevki junija znatno
je že naročila v tovarni »Djuro Djakovič« 6 velikih mltocm in nekatere druge stroje.
Boljša organizacija
Sedanja sekcija ceftiertttte' Industrije pri Zvezni industrijski zbornici ima svoj sedež v Zagrebu, kar pa po mnenju upravnega odbora zbornice otežuje delo. Vrh tega je upravni odbor mnenja, da številne sekcije terjajo prevelik aparat zbornice, ki je z delom preobremenjena. Nevarnost je tudi, da se zbornica razvije v nekakšen vrhovni organ industrije. Zato naj bi se po predlogu, o katerem bo upravni odbor Zvezne industrijske zbornice razpravljal v ponedeljek, posamezne industrijske stroke organizirale v združenja, ta pa bi se včlanila v posamezne sekcije zbornice, vendar tako, da bi bilo teh sekcij manj. Cementna industrija naj bi imela skupno sekcijo z industrijo keramike in nekovin. Glede na te predloge, je plenum sekcije sklenil, da se sekcija preosnuje v samostojno združenje cementne industrije.
Obširno so razpravljali tudi o uvozu cementa. Glede na prijavljene potrebe za letos je kazalo, da bo cementa primanjkovalo. To je izkoristila zlasti trgovina, ki je navila cene. Da se izsili znižanje cen, je bil odobren uvoz 60.000 ton cementa brez dodatnega koeficienta, in sicer na pod-
------------- .	lagi	kompenzacij	za	izvoz takega
popravili, tako da pričakujejo norma-	hi n en ki ea sicer težko
len pridelek. Najbolje kaže v Posav- zasega D13«a’	n
skl Tamnavi ter Pocerlni, v Mačvi pa	 17	"	   1«nnn	ton no.
je mnenja, da se je položaj na domačem trgu že toliko zboljšal, da uvoz še nezaključenih količin ne bo potreben.
Naposled so razpravljali še o premogu. Cementna industrija bi lahko kot pogonsko gorivo razen drobnega koksa in uvoženega antracita v večji meri uporabljala domači črni premog, če bi se lahko oskrbovala s črnim premogom iz rudnika Vrška Cuka v Vzhodni Srbiji. Premog iz tega rudnika je namreč po ugotovitvah cementarn edino primeren za proizvodnjo cementa. Ta pre mog pa zdaj v največji meri troši borski rudnik. Glede na pripravljenost borskega rudnika, da sklenjene količine tega premoga odstopi cementni industriji, se bo posebna komisija v Boru ( tem pogodila. ....... ,	.	.£5,,
Bor in Jesenice
za celjske poplavljence
Delavski svet rudarskega re virja Bor je podaril poplavljen-cem iz Celja in okolice 5 milijo' nov dinarjev. V pismu tajništvu za gospodarstvo LR Slovenije prosi, naj bi pomoč podelili tistim družinam, ki so bile med poplavami najbolj prizadete. Kolektiv jeseniške železarne je poslal prizadetim 4 milijone din.
SK1 AUIIU1UV1 icx rubciim, v acvi
Je nekoliko slabše zaradi poplav. V večini vasi Mačve, Pocenire in Posavske Tamnave so začeli žeti Ječmen, čez nekaj dni pa bodo še pšenico.
izvozimo. Za uvoz 16.000 ton ce menta so že sklenjene kompen zacijske kupčije, za ostalo pa se še pogajajo. Plenum sekcije pa
DNEVNA KRONIKA
Prva seja upravnega odbora PTT
Danes je bila v Beofjradu nrva seja novega upravnega odbora delegatov direkcij PTT. Za predsednika je bi) izvoljen Djordjo Balznmovič. Upravni odbor generalne direkcijo POT Je najvišji organ delavskega samoupravljanja na jugoslovanskih po. štab. S prve seje je bila poslana pozdravna brzojavka predsedniku republiko Titu
Zaostala najemnina
Beograd, 2. jul. Švicarska ln beograjska vlada sta se sporazumeli za povračilo odškodnine za jugoslovansko ladjo »Dubac«, ki Jo Je Švica vzela vnajem leta 1941. Švicarski poslanik v Beogradu Vag-niere je obvestil državno tajništvo za zunanje zadeve, da Je švicarska vlada pripravljena poravnati odškodnino za to ladjo.
Priprave za obrtniško bolezensko zavarovanje
je pripravila tezo za zakon o zdrav- Zadru, Makarskt, Rodlnju in nekate-stvenem zavarovanju obrtnikov. Po rlh drugih letoviščih. Ostalih 109 ml-toh tezah naj bi dobili obrtniki, za. lijonov so dobili Planinska zveza, Fe-posleni v obrtniških zadrugah, ter rijalna zveza za letovanja in tabore' zasebni lastniki obrtniških delavmo nja, Republiški svet sindikatov, Zve-popolno in obvezno zdravstveno za- za borcev, Zveza izvidnikov ln Rdeči varovanje na temelju pogodbo. Stro- križ Hrvatske. kovnjaki pripravljajo tudi teze za upokojence in druge panoge social, nega zavarovanja obrtnikov.
Rastava na »Romaniji«
Na prekooceunBkl motorni ladji »Bomnnljl«, kt je danoe odplula na Srednji in Daljni vzhod, jo bila ure. jena razstava izdelkov 20 kemičnih tovarn LH Hrvatske, Srbijo, Slovenije ter Bosne ln Hercegovine. Kup. cl noj 11 se na tej razstavi seznn. nili z izdelki našo kemične industrije, za katere Je v teh deželah veliko zanimanje.
Za turizem v Hrvatski
Od 130 milijonov din, ki jih Je Ie-I tos določil Zvezni Izvršni svet za na-1 predek turizma na Hrvatskem, Je bilo 3 milijonov določenih za ureditev tu
Komlsiju pravnih strokovnjakov rlstičnih obratov na Trakoščanu, Koriti predstavnikov obrtniških »bornio 1 čull, Rabu, Krku v Moščenlškl Diagl,
zasedanjem kovaiti solidarnost Srbov, Hrvatov in muslimanov in da se lahko BiH osvobodi samo s skupnimi silami in oboroženo borbo. Narodi BiH, ki so z orožjem v roki dokazali, da znajo braniti svojo zemljo, so po svojih predstavnikih na prvem zasedanju ZAVNOBiH sprejeli sklep, da bo BiH enakopravna enota v federativni Jugoslaviji. S tem sklepom so se po svojih predstavnikih strinjali vsi narodi Jugoslavije.
Potem se je oglasil k besedi tajnik ZAVNOBiH Hasan Brkič, ki je govoril o graditvi bosensko-hercegovske državnosti v okviru demokratične federativne Jugoslavije. Poudaril je, da je zgodovina namenila sedanjemu rodu nalogo, da uresniči tisto, po čemer so dolga stoletja hrepenele ljudske množice BiH. S snovanjem bosensko-hercegovske
državnosti je ZAVNOBiH zelo mnogo storil za končno izoblikovanje demokratične federativne Jugoslavije. O gospodarskih nalogah ljudskih oblasti je govoril Dušan Ivezič, o zdravstvenih vprašanjih BiH polkovnik Vaso Butozan, o delu ljudskih oblasti na prosvetnem področju pa prof-Ante Babič. Na dnevnem redu je bilo tudi več predlogov, med njimi deklaracija o pravicah državljanov BiH, o konstituiranju ZAVNOBiH, o sestavi in delu ljudskih odborov itd. Sprejeto je bilo tudi priznanje ZAVNOBiH narodnoosvobodilni vojski in partizanskim odredom Jugoslavije ter vrhovnemu komandantu maršalu Titu.
Zasedanje ZAVNOBiH je bilo vse tri dni zelo živahno. Mnogi govorniki so prišli na govorniški oder naravnost z bojišča.
Seja odbora za zdravstvo in socialno politiko Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS
Predsednik odbora za zdravstvo in socialno politiko Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS je sklical 4. sejo odbora za četrtek, 8. julija, ob 10. uri v prostorih Ljudske skupščine LRS v Ljubljani. Za dnevni red jt predlagdna razprava, o poročilu o zdravstvenih kadrih.
Iz tajništva Ljudske skupščine LRS
Pomoč RK poplavljencem
Centralni odbor Jugoslovanskega Rdečega križa je poslal popjavljencom v Sremu ter Bosni in Hercegovini 600.000 dinarjev. To je že druga pomoč Jugoslovanskega Rdečega križa prebivalstvu prizadetih krajev.
Delegacija LMJ na poti v Belgijo
Delegacije Ljudske mladine Jugoslavije Je odpotovala v Belgijo, kjer bo gost belgijske socialistične orga-zaclje.
To Je prvi obisk predstavnikov LMJ pri mladih belgijskih socialistih, katerih delegacija Je že bila v Jugoslaviji.
Obisk mladih tekstilcev iz Nemčije
V Beogradu so mudi mladinska delegacija sindikata tekstilnih delav-cov iz Zahodne Nemčije, ki bo ostala dva tedna v naši državi in si ogle. dala tekstilne tovarne v Srbiji. Makedoniji, Sloveniji in nrvntskl ter so seznanila z dellom delavskih svo-tov.
POMOČ KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM
Krediti za stroje
Narodna banka FLRJ je razpisala peti natečaj za kmetijske investicijske kredite
Narodna banka FLRJ je razpisala peti natečaj na katerem bo odobravala Investicijska posojila iz sredstev splošnega investicijskega sklada. Na njem _ bodo lahko sodelovale gospodarske in zadružne organizacije, ki imajo pravico do regresa, ter ustanove s samostojnim finansiranjem ln ljudski odbori.
Za ta natečaj v poštev prihajajoča podjetja in ustanove bodo lahko dobila posojila zn nakup traktorjev, kmetijskih strojev, orodja in rezervnih delov. Opremo bodo lahko kupovala nT le Iz domače proizvodnje, marveč tudi iz uvoza, seveda prek pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo uvoženega bla' ga. Proizvajalna sredstva ln rezervne dele iz domače proizvodnje, bodo kupovala prek proizvodnih in trgovinskih podjetij.
Ce bodo kupila opremo iz uvoza, bo banka odobrila posojilo samo tedaj, če si bo prosilec poprej zagotovil tudi potrebna devizna sredstva. V tem primeru so prosilci dolžni banki predložiti razen prošenj tudi dokaze.
Glede natečaja je tudi določeno, da že rabljene opreme nj moč kupiti iz sredstev teh posojil. Po določbah petega natečaja mora prošnja za posojilo med drugim obsegati naziv opreme, višino posojila, obrestno mero in plačilni rok, ki ne more biti daljši od 5 let. Kakor na prejšnjih natečajih, lahko prosilci tudi tokrat ponudijo obrestno mero tudi v polovičnih oziroma četrtinsklh odstotkih.	,
Podjetja in ustanove, ki računajo na dodelitev posojila, bodo morala prošnji priložiti tudi poročilo, iz katerega bo videti, kako 60 preskrbljena s traktorji, kmetijskimi' stroji in orodjem in koliko dejansko potrebujejo denarja, da bi lahko v redu opravljala posle na posestvu. Razen tega Dodo morali interesenti predložiti specifikacije traktorjev, kmetijskih strojev in orodja.
Gospodarska dokumentacija, to se pravi podatki o učinku, ki'
del elalmrata, ki ga je treba priložiti prošnji, in od njih je odvisno, alr bo prosilec dobil kredit a'H ne. V tem oziru bank« zahteva, da ji prosilec predloži tudi podrobno obrazložitev in po- j datke, i'z katerih lahko sklepa, kolikšna je celotna gospodurskn moč vsega gospodarstva in ali prosilec lahko na podlagi rentabilnosti vrne posojilo iz doseženega dobička. Vse to poročit« mora potrditi pristojni kmetijski strokovnjak. V natečaju je tudi predvideno, da mora prosilec pri znesku posojila nad 20% sedanje vrednosti osnovnih sredstev, zmanjšane za znesek dolgov z« že kupljena sredstva, dobiti tudi poroštvo ljudskegu odbora okraja, mesta ali mestne občine, ki ima ustrezna pooblastila. Prošnjo za posojilo morajo prosilci za ta natečaj poslati Narodni banki najpozneje do 20. julija, odplačevali' pa bodo posojila v letnih obrokih, katerih prvi bo zapadel 1. novembra 1955.
Po obvestilih lz Narodne bunka bodo lahko prosilci, ki so izpolnili vse poboje na tem natečaju, dvignili kredit že 10. avgusta. V Narodni banki računajo, da bo zanimanje za peti natečaj mnogo večje kakor za dosedanje Izvršni avet proizvajal n«
je
za
ga pričakujejo glede povečanja natečaje, ker donosa tržnih presežkov, prihran-, zvišal regres ka v izgubah itd., veljajo po sredstva v kmetijstvu in ker so predpisih natečaja tudi' za važen torej pogoji mnogo ugodnejši.
SOBOTA, 3. JULIJA 1954
LJUDSKA PRAVICA-BORBA
3
OB DNEVU JUGOSLAVIJE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
8
je izjavil državni svetnik v Tajništvu za zunanje zadeve dr. Stane Pavlič
Trst, 2. julija (Tanjug). — Državni svetnik v Tajništvu za zunanje zadeve dr. Stane Pavlič ■L® lz]3vU, da je jugoslovansko gospodarstvo močno zainteresira-J® krepitvi sodelovanja s irzaskim gospodarstvom. To je javil na tiskovni konferenci, „,u?Jen' na tržaškem velesejmu °T j?n®vu Jugoslavije. Dr. Pavlič J obiskal velesejem skupaj s po-• nS,em Zvezne ljudske skupščine članom Izvršnega sveta LR ovenije Zoranom Poličem, čla-a0lyi Izvršnega sveta Hrvatske Ante Pavliničem, državnim taj-«!• °? za. gospodarstvo LR Slove-Marjanom Tepino, državnim poatajnikom za gospodarstvo LR rtrvatske Ernestom Dajčom in Predsednikoma trgovinskih zbornic Hrvatske in Slovenije Rudol-m Kureličem in Maro Der-vi l?0'- Pri °8ledu velesejma je Hi* ^uS°slovanske goste sprem-J31 šef jugoslovanske delegacije Trstu opolnomočeni minister J°že Zemljak.
Vzlic prizadevanju jugoslovanske vlade, je dejal dr. Pavlič na iskovni konferenci, da bi čimprej Prišlo do čim obsežnejšega gospo-
VTISI S POTOVANJA PO VZHODNI AFRIKI (IV)
KMETIJSTVO - GLAVNI VIR DOHODKOV KENIJE
Nekaj dni po vrnitvi z velike robiju, marveč samo prek london- bližali tako, da »mo jih lahko tudi
turneje smo si ogledali središče pridelovanja kave ter spoznali delo v zvezi z njenim negovanjem in skrb kolonialnih oblasti za njeno pridelovanje. Treba je omenili, da
skih tvrdk. Negovanje te rastline fotografirali, je mnogo preprostejše od čaja in V nekem gozdiču ob oesti »mo kave. Sizal raste na	dokaj velikih	videli več sto pavijanov;	ko	»mo
farmah Evropejcev	in Indijancev	ge jim približali, so urno	ko	rftz-
ter celo na poljih črncev v vseh posajeni otroci poskakali po vseh krajih Kenije. Izmed vseh kmetij- delih našega taksija, opičje škilili skih kultur prideluje	ta dežela naj-	skozi vsa okna in stikali	za	kiki-
več koruze, ki jo v	glavnem pro-	rikijem, mandeljni, lešniki	in	osta-
limi plodovi, ki jim jih navadno
darskega sodelovanja s cono A, sodelavcev, ki posvečajo največ
zlasti glede blagovne izmenjave, pozornosti jugoslovanskim raz- j je Kenija predlanskim izvozila za se to ni zgodilo predvsem zato, stavljalcem. Časnik zlasti poudar- 25 milijonov funtšterlingov (21 mi-ker so še vedno težave upravno ja pomen, ki bi ga imelo obsežno . lijard din) kave. Ta številka jasno
političnega značaja, katere umet- gospodarsko sodelovanje z Jugo- | kaže, kako važno izvozno blago j daja na domačem trgu no ovirajo vzpostavitev tistega slavijo za tržaško gospodarstvo. Kenije je kava. Izvoz kave in siza- Vzhodnoafriške kolonije Velike dajejo obiskovalci. Isto se je zgo obsega blagovne izmenjave, ki bi Tudi neodvisni »Corriere di Tri- la je od leta do leta večji.	Britanije so predlanskim pridelale dilo z ostalimi taksiji, ki so pri-
ustrezal gospodarskim interesom	este« piše o Dnevu Jugoslavije,	Področje kave, ki zahteva suho	in	izvozile v tujino približno za	speli za	nami.
Trsta in jugoslovanskega gospo-	na velesejmu.	in toplo zemljo, je v vzhodnem de-	3(5	milijonov funtšterlingov (nad 30	Levi	so	ob	tem času	spali.	Ni-
darstva. V želji, da bi te težave Nocoj bodo v prostorih jugo-	lu Kenije, proti obalam Indijskega	milijard din) bombaža, za kakih	so jim	še	bile zadišale	vitke	ga-
odstranili in sklenili trgovinski	slovanske delegacije v Trstu pri-	oceana. Obiskali smo področje Ru-	22	milijard din kave, za dobre 4	zele, ki	jih	je	tu 5000 do 6000,	ra-
in plačilni sporazum, je jugoslo-	redili ob tej priložnosti svečanosti	ira in Državni znanstveni zavod za
Sprejem Pri Edvardu Kardelju
Pr>Pe0g,rad’ 2’ LuliJa- (Tanjug.) r°apredsednik Zveznega izvršba sveta Edvard Kardelj je sPrejel danes na protokolarni obisk etiopskega poslanika g. "Meinikaela Desalenija ter Umg	odpravnika posla g.
Komite za tehnično pomoč OZN zaključil delo
„	2‘ J®1- (AFP.) Komite
za tehnično pomoč OZN je zaključil včeraj splošno razpravo o letnem poročilu biroja za tehnično pomoč. V včerajšnji debati so govorili delegati Egipta, Pakistana, ZDA ter svetovne sindikalne federacije, ki so sprožili predbge glede izboljšanja programa tehnične pomoči.
vanska vlada že lani jeseni predlagala anglo-ameriški vojački upravi, naj bi začeli konkretna pogajanja. Toda šele te dni se je anglo-ameriška vojaška uprava strinjala s temi pogajanji. Škode pa, ki je bila s tem zavlačevanjem povzročena tržaškemu gospodarstvu, ni moč nadoknaditi.
Želel bi zlasti poudariti smotrnost sklenitve posebnega dolgoročnega trgovinskega aranžmaja med naj večjimi tržaškimi podjetji in jugoslovanskimi gospodarskimi organizacijami, je poudaril dalje dr. Pavlič. Takšni aranžmaji, sklenjeni na temelju predvidenega trgovinskega in plačilnega sporazuma, bi omogočili predvsem tržaškim podjetjem potrebno stabilnost.
Ob Dnevu Jugoslavije objavlja davišnji Primorski dnevnik na dveh straneh poročila svojih
milijarde din demantov in za 2 mi- zen mnogo večjega števila antilop lijardi čaja. Razen tega je velik tu- in drugih živali. Tako nismo imeli di izvoz živine in živinskih proiz- sreče, da bi jo bil primaha! mimo vodov pletenih košar in izdelkov našega taksija lev, ta ponosni in domače obrti. Glavno pristanišče na nlogočni kralj afriške prerije in te-
■■	■	■<	S
J
' * il
s stališčem, da so oblastem bolj pri srcu živali in turisti kakor njihov žilavi boj za zemljo in golo, življenje. Površina takšnih parkov in rezervatov znaša od 80 do 100 kvadratnih kilometrov. Vaso Gajič
V.v v.
Obiranje industrijskih raatlin v Keniji
DANES PO SVETU
Upravičeni realizem
gre!°	eI" Senat" J*4Udl k°"' dežell> da »1 bU ogrožen njen obstoj,
splo5no ?^ “fe ,tranke	te	bl sc »“"ki. .nacionalni., dejan-
8» vprašan, '	‘k°	raidlr*'"l nerealistični polltl-
hnenu	3°	J* ne‘Uvno v k' v »Ono.lh * Jugoslavijo,
m	ade razložil minister Picclo-	Pr,
Zunanj, mlnlster Je )zJavi, senatu> !	"^ve,	da	sto-
^aSenoltall,an5ka viada	ia	uream
»Ja	uredltev tržaškega vpraSa-
r, ‘ 2a spoštovanje gospodarskih koristi Trst, I« —..............
GRŠKI DRŽAVNIKI NA OBISKU V BONNU
Razgovori Papagos-Adenauer
Zahodnonemški kancler je izrazil željo, da bi grško-nemške odnose poglobili in okrepili
(Od stalnega dopisnika »Borbe«) lis in direktor grške Narodne B°nn, 2. julija | banke o gospodarskih vprašanjih. Včeraj so se v rezidenci za- j Razgovori Adenauer-Papagos hodnonemškega kanclerja v Bon- ' pomenijo po mnenju nemških
časnikov izmenjavo misli o političnem položaju. Papagoa je poudaril, da je Grčija zainteresirana na tem, da bi EOS vzpostavili.
Oba ministrska predsednika sta se razgovarjala tudi o nemškem posojilu Grčiji v znesku 200 mili ionov mark, ki so ga sklenili lansko jesen, a katerega izplačilo je naletelo na težave.
Zahodnonemški kancler je izrazil željo, da bi grško-nemške odnose poglobili in okrepili. Izražena je bila tudi pripravljenost, da dajo Grčiji kredite.
Nemški tisk poudarja, da ti razgovori potekajo v »resnem času« pred odločilnimi dogodki v zvezi z EOS. R. Vujovič
izvozna rastlina Kenije in vse kmetijske posevke. Farme kave in
I potniški prekomorski pr______
je in za njene zveze z zunanjim jeze, ker se ne morejo sprijazniti I | svetom. Mombasa je po železniški progi povezana z Nairobijem, Ki-sumom, mestom ob jezeru Viktorija, z Entebo v Ugandi in Sudanom na severu. Ostale luke so v ; Malindiji, Lamu in drugod.
MED AFRIŠKIMI ŽIVALMI \ Priredili smo še en zanimiv iz-j let, in sicer v kraljestvo afriških živali, ki jih vidi človek v Evropi samo v živalskih vrtovih. To kraljestvo je narodni park blizu Nai-robija na površini dobrih 100 kvadratnih kilometrov. Park je skrbno ograjen po vsej meji, lov v njem pa prepovedan. Za vhod ima samo ena vrata in kdor hoče priti vanj,
čaja so izključno v rokah belcev | rnora plačati takso. Deset dobrih
nu začeli prvi razgovori med kanclerjem Adenauerjem in grškim ministrskim predsednikom rapagosom. Hkrati so se raz-govarjali nemški minister za gospodarstvo Erhardt, ki bo v jeseni odpotoval v Grčijo, in grški minister za koordinacijo Kapsa-
in Indijancev. Domačini na podlagi zakonitih določb ne smejo imeti nad 300 kavovcev.
Moderne oblasti imajo posebne zavode in kmetijske postaje za čaj, kavo, sizal in ostale važne kmetijske kulture. Ti zavodi in postaje pomagajo farmarjem pospeševati proizvodnjo, zlasti pa zatirati bolezni na teh kulturah. Zelo važna Vzhodne Afrike je sizal, industrij, ska rastlina za proizvodnjo vlaken, vrvi, vreč in ostale embalaže. Polovica pridelka sizala na vsem svetu Izvira iz Kenije Ugande in Tan-ganike. Za to rastlino dobivajo angleške kolonije v Afriki največ dolarjev, potrebnih za nakup blaga na dolarskem področju. Zato kolonialna oblast zlasti podpira in pospešuje proizvodnjo in predelavo sizala in izdelkov iz njega. Kenija,i Uganda in Tanganika so izvozile' predlanskim za 26,295.000 funtšterlingov (nad 25 milijard din) sizala, sama Keniia pa približno za četrt milijarde din. Toda sizala Človek ne more kupiti neposredno v Nai-
avtomobilskih cest drži skozi to kraljestvo mnogih živali z obilico hrane in dovolj prostora, da žive svoje naravno življenje, ne da bi se količkaj odmaknile od svojih stoletnih živalskih običajev. Le v bližini ležišč levov ni videli čred gazel, antilop, zeber in drugih afriških živali.
V treh urah vožnje skozi njihov >življenjski prostor« smo srečali nešteto čred in krdel vseh vrst afriških živali in mnogim smo se pri- 1
Črnec iz plemeoa S uk
tem i^rSta *n za 8ralJ1tev trdnejšega lu«, "a katere® »1 sloneli Italijo-jugoslovanski odnosi, cepra’
tržaško vpralanje In odstranili zapreke, ki	ovirajo izboljšanje	jugoslo-
vansko-italljansklh odnosov, Je nedvomno vplivala na razvoj v stališču Italijanske vlade. Vplivala Je s tem, v i« kii„ ,„<■ . . ,	,	.	da so se kompromitirale govorice o
UJaV* ™°. ‘"f J‘eJ * CC,°nl- »neoglbnostl. napačne politike, ki je a°stno preciziranih ,	baJe koristila stabilizaciji italijanske
»težkoCaH h * elementov> kl *° vlade.
''^Vde ve’ZT!	SUT	^ Zadni‘ POlit,inl «°*°dkl	v Italiji
ženila določeni n»n l	r	T Zel°	Jasn° pok“a».	P™v rea-
deklaracUa^	Lujnsklh I “	-P°HU,“ ^ «leae	trf*5ke‘a
Ortavnlkov.
"re—nlk Italijanske vlade Je co -.Val’ senat Izglasuje zaupni-
zunanjl
tvštevii
politiki njegove vlade trt,,.tU(J1 omenjeno orientacijo v mu ,	vPra*anJu) In posredlo ae
j, a»bitl precejšnjo podporo. kl es°lucljl o tržaškem vprašanju ske***	*ZK’asova*l na demokrščan-
kongresu v Neaplju, bl lahko V nekaj resnih pomanjkljivosti. na k'^ *nostran,ko tolmačijo načela, atcr,h hi edino mogla sloneti za-Pra ? reSltev, oziroma vztrajajo na emV Cl’ k* naJ bl dovoljevala samo
*«Cankl'da bl
vprašanja lahko pozitivno vpliva na stabilnost Italijanske vlade, medtem ko bl politika nacionalističnih Izpadov iredentizma ln nekonstruktivnosti lahko pomenila samo oviro na poti k njeni stabilizaciji.
O. Altman
Maršal Papagos v Munchenu
Miinchen, 2. julija. (Reuter.) Predsednik grške vlade maršal Papagos je prispel danes v spremstvu zahodnonemških ministrov za gospodarstvo in finance v glavno mesto Bavarske Miin-chen. Na postaji ga je sprejel predsednik Bavarske pokrajinske vlade Hans Echardt.
Tajna seja o Indokini
Ženeva, 2. jul. (AFP). — V Palači narodov v 2enevi se je začela popoldne XX. tajna seja konference o Indokini.	i
Poslopje predsedništva Guatemale
v primeru takSne
Z VSEH STRANI SVETA
STO
POLOŽAJ V SREDNJI AMERIKI
Premirje v Guatemale
Monzon in Armas sta se sporazumela o vladi — Tudi papeški nunciji se je udeležil pogajanj — Španski republikanski emigranti nezaželeni v GnatemaK
San Salvador, 2. jul. (AFP). — kovnik Armas sta se sporazumela Vodja vojaške junte polkovnik o novi vladi v GuatemalL Monzon in vodja upornikov pol-|	veleposlanik	v Gua-
temali Peuriloy, ki se je udeležil pogajanj, je izjavil, da bodo kmalu objavili skupno poročilo. Peu-rifoy bo imel tudi poseben sestanek skupaj z Armasom in Monzo-nom. Na sestanku bo tudi papeški nuncij Benaro Verolino.
Danes je bil v palači predsednika San Salvadora podpisan sporazum med polkovnikom Armasom in polkovnikom Monzo-nom. Podpisu sporazuma sta prisostvovala veleposlanika ZDA v Guartemali in San Salvadoru ter večje število načelnikov tujih diplomatskih misij v San Salvadoru.
Ob sedmih po krajevnem času so sirene in zvonovi razglasili mir v Guatemali. Nova vlada je izdala odlok, da bo današnji dan narodni praznik. V vsej Guatemali so prekinili delo.
Vojaška junta polkovnika Monzona je proglasila sinoči za nezaželene vse španske republikanske emigrante, ki žive v Guatemali. Sklenili so tudi ustaviti
no pomoi v	znesku	10.000	jenov, ra-	za nekatera živila so ukinili že do-	fiaiko,	zlastii kar zndeva nrOuftevanie razlaščevanje zemlje.
en t'6Ka	pa	*vi*a Pla<».	| Prej, od jutri dalje na bosta v oro-	jedrske fizike. »Pravda« pi«e,	da dojt-
*adnji dve racionirani ži-	raatizem v SZ na področju	znanosti
rKANi_/iJA	1 vili	—	meso in slanina.	ge vedno ni preživet. Mnojri	ujrledni
Potrditev kazni	' i.	,	ukinitvi racionirane preskrbe	znanstveniki, kot n. pr. LUenko, pa
• i* iv .	V	p?	prihranila	precej	denarja,	imajo nepravilen odnos do znan»tve.
sko	-'-•“»je. min ooujanje	insiran-	c.) t.	hr>	trn (Til	SOCiallstlCmm	poslancem	*!1 *° *a <i°s'eJ porabili za vzdrže-	ne	kritike.
Ke deklanoii.	i,	m«	»tavka	Bo	.trajala	48	ur.	Ca-	r.	vanje upravnega aparata. Popolnoma
mo	clje	,z	1948-’	Pa	CePrav	sa- rini/ki 7-ahteva.n«	izhol.iSavo	svojeea	.	Paru, 2.	jul. (Tanjug)	Čeprav se	bodo ukinili kakih 500 uradov, v
*** načelnih« ozirov, nikomur ne (tospodarskega položaja Blago ge na- .’® večina govornikov v debati	............. ........
Stavka carinskega osebja
Trst, 2. jul. (Tanjug) Od polnoči od srede na četrtek iz cone STO nd«o
n*ix Ve nadalje obdržala svoje po* 1 roojfli poslati nobenega blaga zaradi Cne težnje. Niti obujanje tristran-	^taX._e t_cel?tn^.a carinskesra
»Ja
tiiai
Resolucija naposled ugotav-
~	 -	   -	po-	terih	dela	okrog	5.500	uslužbencev,
dalje natovarjajo, toda vagoni čakajo roeilu generalnega tajnika etranke na koneo stavke.	Ouya	Molleta izrekla proti kaznova-
Uv*»ii sama> *teh načel« ni moč	n ju socialističnih poslancev in se-
Javitl.	i	AVSTRIJA	’ natorjev, ki so ali bodo glasovali
Hesolup.H„	o	•	........ Drati	EOS,	je	redni	kon-
ka-
demokršča»«ke.a kon- Sporazum O investicijskem S- = « JTg! le se vzllc tem naklonom vendar- , r	programu	v&*inp	sprejel	to	sporočilo	in
Pomorski manevri v Sredozemlju
ZDA
McCarranova resolucija
Washinaton, 2. jul. (Reuter) Demokratski senator McCarran je predložil včeraj senatu osnutek resolucije, v kateri so opozorjeni Združeni na-
vr>r*avzema za *urea,tev« tržaškega d0| a5anJa- Iz Neaplja poročajo, da io <je eeatl Precej hladno sprejeli ire-{ajJlstlžne Izpade predstavnikov triu <Jem°krlstJanov. Toda v ospred-ga S°	akutni notranji gospo-
di s|,l in socialni problemi Italije — in S° nedvomno vir hudih težav lta-la“»ke vlade.
ar nadeva tržaško vprašanje, se ko P01tazal°’ da j* ltal*Janska vlada — feaii* Ka naP°slefl lotila * večjim hko m ln k°n,trul[t,vn05tlo *~ la* tu , **°l>lla podporo tudi v parlamen-
potrdM izrečene kazni.
Dunaj, 2. jul. (Tanjug) Odbor za finance in proračun avstrijskega parlamenta je sprejel vladni predlog o dolgoročnem investioi.is.kem programu za zgraditev železnic in modernizacijo pošt. V razdobju 1954. do 1963.
ogromno London, 2. jul. (Tanjug) Britan- rrMli. da bi ZDA izstopile iz OZN v tako ska admiraliteta je sporočila, da bo- Primerij, <la bi v članstvo te med-do od 19. do 23. julija v vzliocluem in narodne organizacije sprejeli Kitaj-„, TIriT,xT»	.srednjem Sredoiemlju veliki pomor- “j1.0- v ftovoru. v katerem je obrazlo.
ZAHODNA NEMČIJA	ski manevri več članic atlantskega	resolucijo, je McCarran poudaril.
Hnllctpinnvn iiinvn	pakta. Na manevrih, ki jih bo vodil llB	britanska	vlada po vsej sili
naiisieinova izjava	, komandant zavezniških enot v Sre- spraviti Kitajsko v OZN.
Bonn, 2. jul, (AFP) Državni taj- dozemlju admiral Mounliatten. bodo nik v zahodnonemškein zunanjem sodelovale pomorske enote Velike	AVSTRALIJA
‘ImriSiHTn	ministrstvu Walther Hallstein je Britanije, ZDA. Franoije, Italije, A	ir„i	A	:	•
109 ^nUijonOT	ngov Do “po^azuma v4era^	d>	J*	vzpostavitev	Grčije	in	Turčije.	Attlee bo obiskal AvstrahjO
o investiolIškem nroirramii In nrlSlo evropskega obrambnega sistema prvi o lnvesupijsKem programu je pnsio
po daljših pogajanjih med predstavniki sooialistične in ljudske stranke.
v Prl največji politični stranki
',r*avl.
JAPONSKA
Spopad med kuliji in policijo
Tokio, 2. jul. (AFP) Danes
rtogoj sleherne diplomatske akcije, zlasti združitve Nomftije. Pripomnil je. da je Adenauer.ievn vlada že večkrat izjavila, da je treba Nemčiji čimprej vrniti suverenost v primeru, če bi bilo treba Se dolgo čakati na odločitev Francije glede EOS.
Camberra, 2. jul. (AFP) Vodja laburistične stranke Clement Attlee je sprejel povabilo, naj obišče Avstralijo. Kaže. da bo tja prispel sep. temhra, po vrnitvi s potovanja po
Moskva. 2. jul. (Tanjug) Danažnja	kjer	b°	V0<lil laburist«n«
S?
»Pravda« obsoja znanstvenike
je
prišlo d« večjega spopada med ja-in ‘«m Je, kot verujemo, dokončno Ponsko polioljo in tisoč kuliji. ki so.
*a	 ..	(lrl	..	v državni službi. Incident se je pri-
K propadla teza (kl Je potiil pred poslopjem japonskega mi-k 'J razširjena tudi v nekaterih nistrstva za delo. Včeraj so kuliji z . °sth na Zahodni, a, hi <. itaiiian. rdečimi zastavami in transparenti
ŠVICA
Hammarskjold bo prišel v Ženevo
»Pravda« obsoja znanstvenike moskovske državne univerze »Lomono-.
VELIKA	BHITANIJA	sov« zaradi njihovih	»skromnih re-
zultatov« v zadnjem letu. Glavna Ukinitev	racionirane	krivda znanstvenikov	je, kot piše
nri>«L rlii>	»Pravda«, v tem, da	odklanjajo in i
"	prezirajo Einsteinove ugotovitve. Ne.1 Ženeva, 2. jul. (AFP) General-
London, 2.	jul. (Tanjug)	Ractani-1	kateri znanstveniki, pifie časniik, so	ni tajnik OZN	Hammarskjold bo pri-
rano preskrbo	z živili v Veliki Bri-	j	skušali brezuspešno ovreči »vsebino	spel v	nedeljo	v	Ženevo. Prisostvo-
— na Zahodu) da bl se ltalllan- rdečimi zastavami in transparenti tani ji, ki so jo uvedli pred	14 in pol!	Fjinsteinove relativnostne teorije-i.	val bo	zasedanju	Ekonomsko, social-
* viart« ■	.	..	korakali	po	mestnih	ulicah,	zahteva-	leti, bodo jutri popolnoma ukinili. Časnik pripominja, da so znanstveni- nega sveta OZN Pričakujejo, da »e
aua »izpostavila nevarnosti« v j0j ocj oblasti, naj jim podeli enkrat- Preskrbo na potrožni&ke nakaznice ki te univerze zanemarili moderno bo v Ženevi mudil deset dni.
Arbenzovi pristaši začeli upor
Guatemala, 2. jul. (AP). Gua-temalska vojska in policija prejema čedalje več zahtev s podeželja, v kateri prosijo za pomoč, da bi zadušili vstajo, ki jo vodijo pristaši bivšega predsednika Arbenza. Vojska in policija priznavata, da nimata dovolj rezerv za takšne akcije.
Posvetovanja o sestavi nove vlade
Hanoj, 2. jul. (AFP). — Mandatar za sestavo nove vietnamske vlade Ngo Din Diem je v zadnjih 24 urah imel več posvetovanj v zvezi s sestavo nove vlade. Večina državnikov, s katerimi se je posvetoval, je postavila kot pogoj za udeležbo v vladi, da bo Diem svoj program napravil bolj radikalen od sedanjega in da bo pred sestavo vlade vzpostavil »Regionalni komite nacionalnega ozdravljenja«.
VSEM RUDARIEM OB NJIHOVEM PRAZNIKU NAŠ POZDRAV!
OB PROSLAVI DNEVA RUDARJEV SLOVENIJE
Le svobodna domovina
nam more dati tako priznanje
Senovo, 2. julija uleč so ie tisti hudi časi, ko slovenski rudarji za zagotovitev svojih pravic niso imeli izbire v boju, ko ni bilo druge poti kot vreči orodje iz rok in zastavkati. Daleč je že tista mračna in nevesela doba, ko slovenski rudarji niti niso smeli slaviti svojega praznika dela, prvega maja. Odmaknjeni od rudnikov in domačega življenja, v gozdovih in po planinah, so praznovali ta dan. Ondi so dajali duška teži, nejevolji ter krivici, ki jih je tiščala k tlom. Ali prav v tej dobi je v naših rudarjih čedalje močneje začel kipeti odpor zoper vse, kar jih je poniževalo, kar jim je jemalo osnovne pravice človeškega življenja.
Bolj ko je pritiskala brezsrčna železna peta izkoriščevalcev, hitreje in burneje je rasel odpor rudarjev. Slednjič je v legendarni gladovni stavki 3. julija 1934 dosegel svoj višek in zanosno potrdilo: zoper izkoriščanje se je treba boriti in spet boriti! Tisoči rudarjev so ostali v rovih in jamah in z nadčloveškimi napori in odpovedmi sklenili vztrajati, vztrajati ob vsakem pogoju in za vsako ceno.
V boju za svojo osnovno človeško pravico so bili pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje, dati svoje najdražje, da bi delo, ponižano in teptan o, spet dobilo tisto veljavo, ki mu gre.
Redek, skorajda edinstven je ta primer v zgodovini delavskih bojev in prizadevanj na vsem svetu, primer, ki zasluži ne le občudovanje, ampak šteje v revolucionarnem boju proletariata kot posebna vrednota. Rudarski revolucionarji v premogovnih revirjih, v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in drugod, so zmagali. Zmagali, čeprav je zanje ta zmaga pomenila hkrati največjo odpoved, najhujšo žrtev.
Ko se danes v spominu vračamo v tisto dobo, praznujemo s tem dan, ki je slovenskega rudarja postavil na visoko, vsega priznanja vredno mesto, ki mu gre in ga je zaslužil s svojo revolucionarnosti polno zgodovino.
V tem dnevu bodi združeno vse priznanje, pa spomini na težke prve boje za pravico in kruh, spomini na strahotno nasilje in preganjanje, na žrtve, ki so padle v Trbovljah 1. junija 1024 in si zapisale v knjigo delavskih bojev najsvetejše pa tudi najbolj pretresljive strani.
Ta dan naj nam bo podoba ogromnih naporov in nadčloveškega poguma, ki so jih zmogli slovenski rudarji v Številnih stavkah in bojih, zavedajoč se, da bodo zmagali v svojem pravičnem boju le takrat, če jih bo vezala sloga in krepila enotnost. V teh pogojih je takrat rasel rudar v resnične-
vdrle okupatorjeve horde. Trezno in odločno je pogledal ne zlagani resnici in stvarnosti v obraz. Čas je našel pripravljenega rudarja. Kdo bi se zatorej čudil, ko so prav v naših rudarskih revirjih vstajali prvi borci že takrat, ko je vsak najmanjši odpor proti okupatorju veljal glavo. Prve žrtve so padale in se množile v nedogled. Toda na njihovo mesto so stopali novi borci iz neusahljivih rudarskih revirjev, trdno odločeni: vztrajati v boju do kraja in zmagati. To so bili borci, rudarji, revolucionarji iz stavk in gladu, borci, ki jih ni bilo strah terorja, ki se niso bali žrtev. Borci, odločeni, da bijejo boj za pravico delovnega človeka in svobodo svoje domovine do konca, na življenje in smrt.
Tudi v tem boju so zmagali. Zmagali in prinesli v svobodno domovino in neodvisno državo pogum, odločnost, ponos in borbenost. Ne okupatorja ne izkoriščevalcev ni več. Domovina in svobodna država sta postavili delavca na prvo mesto. V boju si je delavski razred ob neštetih žrtvah priboril svobodo ter slednjič dosegel svoj cilj: tovarne delavcem, proizvodnjo v upravljanje tistim, ki delajo in ustvarjajo!
Ali bi bilo torej čudno, da je država, ki smo si jo priborili in jo ustvarili v boju in krvi, dala delavcem vse, karkoli je možno v našem razvoju, priznala pa tudi nam, rudarjem, naš dan, praznik rudarjev? Ali občuti-
Naporno Jc delo v rovu
te ponosen in globok poudarek tega dne? Ali občutite, kako iz tega priznanja veje veličastnost in moč našega dela, našega poklica? Dan rudar-
ga in ponosnega delavca-revolu- 1 jev naj bo zatorej radosten zgo cionarja. Takšen je bil in postal dovinski praznik rudarjev, hkra-naš rudar, ko so v domovino ti pa še glasna Izpoved, kako je
svobodna socialistična domovina dvignila nekdaj najbolj teptane in izkoriščane, kako je poveličala najbolj revolucionarne borce-rudarje.
Temu dnevu je naša ljudska oblast dala slednjič še prav poseben poudarek s tem, ko je praznovanje določila prav na 3. julij, na dan, ko so se nekoč v boju rudarji najbolj odrekli vsemu, ko so se v gladovni stavki odrekli življenju, da bi mogli živeti. Prav z izbiro tega dne smo pokazali na najbolj kričeče nasprotje v zgodovini slovenskih rudarjev, nekoč zapostavljenih in izkoriščanih, danes svobodnih gospodarjev rudnikov. Ob vseh teh ugotovitvah šele zablešči naš današnji praznik — Dan rudarjev — v vsej veličini in pomembnosti. To je dan, ko nam socialistična domovina izraža priznanje za težko delo, ko nam družba odkrito priznava pomen našega dela, ko smo deležni priznanja za graditev socialistične
družbe.
Lojze Vrečko
Pogled na Hrastnik, ki Ima danes svoj občinski praznik
VELIKO POGLAVJE IZ RUDARSKIH BOJEV
ZASTAVILI SO ŽIVLJENJE DA BI MOGLI ŽIVETI
Hrastnik, 2. julija Prav danes poteka dvajset let, ko je v Hrastniku vzplamtel nov protest rudarjev proti izkoriščanju, proti nečloveškim pogojem, v katerih vsi ti tisoči niso mogli ne živeti ne umreti. Se tisti dan se je gladovna stavka razširila na Trbovlje in Zagorje. V zasavskem revirju je zavrelo, kakor že dolgo ne. Tokrat v takšni obliki in tako pretresljivem protestu, da je zaskrbelo vsakega poštenega Slovenca. Ko po tolikih letih govorite z rudarji o njihovem življenju In njihovih bojih, yam nekako goreče in s prav posebnimi
oMutki pi^bovedujejo,'kako j0 bilo v tistih dneh, ko so
ostali v jamah ln se odrekli vs«nu. Drži, kot mi je dejal rudar na OJstrem: »VeS, ta stvar je bila prav posebna. Kadar se je spomnim in o njej premišljujem, se mi zdi, da smo takrat ravnali bolj po srcu kot z glavo. Se danes čutim, kako se jie takrat v meni nabiralo. Nazadnje je v nas zavrelo. Vseeno je ali poginemo od gladu nad zemljo ali pod zemljo. Pa smo ostali v jamah in stiskali zobe in pesti... «— V spomin na to pretresljivo poglavje iz bojev rudarskega proletariata so sl slovenski rudarji prav ta dan izbrali kpt »Dan slovenskih rudarjev«, mestna občina Hrastnik pa kot svoj ljudski praznik.
Takrat j e Partija s svojimi najboljšimi revolucionarji in borci Živela v ilegali. In vendar je bila navzlic terorju protiljud-skega režima povsod pričujoča. Njen program, njene akcije, njen boj je bil do skrajnosti izčrpanemu in dejansko že gladujočemu rudarju edino upanje. Strokovnih sindikalnih organizacij je bilo več. Vnanje so cepile rudarsko delavstvo, taktizirale, se obotavljale in bile brez udarne moči. Po srcu, po krvi in mislih so bili rudarji čisto nekje drugje. »Nekje od spodaj Je prihajalo
vedno tisto pravo, kar nas je držalo, da nismo obupali. Od tam je prihajala skrivna moč, da smo v sebi verjeli, da takšno večno ne more ostati življenje, če je še kaj pravice na svetu. Poslušali smo Javne govornike, zraven pa mislili na drugo. Vsa ta javna komedija nas ni ganila. Pa tudi zalegla ni nič. Z nami je bilo vsak dan slabše. Vsak mesec manj šlhtov, vsak mesec manj sredstev. Človeka je bilo sram stopiti pred ženo in otroke. Ne, tako nizko, tako čisto k tlom nas v revirjih še nikoli ni stis-
nilo življenje...« pravijo hrast-niški rudarji, ko s krepkimi potezami in barvami postavijo pred človeka podobo takratnega življenja in razpoloženja.
Pred tistim zgodovinskim 3. julijem 1934 so hrastniški rudarji štiri dni zaporedoma »praznovali«. Preklinjali so in robantili, brez pijače in tobaka, in se potikali naookoli, da bi ■ doma ne poslušali stokanja žena in otrok in neprestano ne buljili v revščino in mislili na glaijl. V ,svitu 3. julija so šli spet v jame, da z enim šihtom zaslužijo toliko, da ne bodo mogli ne živeti ne umreti. Prav tiste dni je izkoriščevalska TPD spet grozila z znižanjem mezd, redukcijami itd.
»Vroče krvi in nakurjeni smo se tisto jutro spehali v jame. Od moža do moža je Sel v tistih urah pod zemljo glas: Tako ne more več naprej! NIČ zato, kakšno stn-
tretja, so v Hrastniku in Kotre-dežu zaman čakali rudarje. Vsa prva izmena je ostala v jamah. Po hrastniških domovih je ljudi zaskrbelo. V manj kot dobri uri je novica o gladovni stavki pretresla ves revir. Pred vhodi v jame so se jele zbirati gruče ljudi, žene z otroci, upokojeni rudarji in trume Hrastničanov. Ljudi ee je lotevala panika. »Mi pa smo tačas ždeli pod zemljo in tekel nam je prvi dan brez kosila. Prvi dan čjoveka stiska in vrti po želodcu. Potlej pa ti' postane zares vseeno. Nikoli v življenju še nisem tako živo občutil, kaj se pravi, če postane človeku vseeno. Kaj bi še naprej vlekli to svoje životarjenje? Kaj komu mar, kje poginemo, zunaj ali v jami! Tako smo sklenili in tako smo držali. Vse tri Izmene. Vsi rudarji...«
Iz jame so gladujoči rudarji ' poslali svoje zaupnike s sporo-
dikalno legitimacijo si imel v Čilom, da se ne vrnejo in ničesar žepu. Papir je bilo vse to, prazen ne zavžijejo. dokler TPD svojih papir, tl pravim. Tu, tu so bile groženj v celoti ne umakne, naše življenjske legitimacije.. .« Hkrati s sporočilom so postavili se udari po prsih še sedaj čvrsti! tudi zahtevo: Namesto 38 din na rudar. »Nič nas ni takrat pod dan 40 din, TPD naj se zaveže, zemljo ločilo. Vsi smo bili enaki, da ne b° izvedla redukcije mezd, vsi enih misli. Vajeni stavk, smo ' revizije kopaških kategorij niti
se hitro našli in sporazumeli. Kaj nam mar, kako Je zunaj! Izpod zemlje si bomo skopali svojo pravico, če ne gre drugače!«
Ko bi morala prva izmena iz jam, v jamo pa druga In za njo
Srečno! - Gremo na oddihi
Na Bledu, na Izlakah in na Partizanskem vrhu imajo rudarji lepe počitniške domove
Trbovlje, 2. julija
Odveč bi bilo tratiti dokaze o tem, ali je rudarju potreben letni oddih. Ta debata je za nami. Če pa vtem ali drugem letovišču še kdo zavlhne svoj malomeščanski nosek, ko mora sedeti za mizo z rudarjem, se zategadelj svet ne bo postavil na glavo, pravijo rudarji v Trbovljah. »Sploh smo mi, knapl, v teh srečnih letih, ko so si ljudje od vsepovsod krepko pomagali z regresom, kaj malo zahajali v letovišča in zdravilišča. Menda jih ni med nami deset odstotkov, ki bi bili izkoristili regres. Za svoj oddih Jo raje dva- ali trikrat potegnemo na Mrzlico ali Kum. Komur ee pa še to ne ljubi, se preprosto v trboveljskem bregu vsak dan malo položi v travo ln dremlje. Mladi so že nekoliko drugačni. Na morje jih vleče in kdo bi vedel, kam še vse. Iz tistih težkih časov, ki so zdaj za nami, smo vajeni ddma, saj so mnogi med nami morali še preveč po svetu, s trebuhom za kruhom.. Zdaj ko ni več, no, tistih regresov, nam pa sploh prav pride, da se raje držimo d6ma. Kdo bi le dal toliko za tisto slano vodo, ki vanjo vsak dan malo noge namakaš?«
Pravega rudarja in njegovo družino je zares težko spraviti za delj časa z doma. Kako si sindikalne podružnice rudarjev po vseh rudarskih revirjih prizadevajo, da bi polagoma le zvabile rudarje ln njihove družine na oddih, jih iztrgale vsaj za teden ali dva iz njihovega vsakdanjega življenja in revirskega okolja! Prav v zadnjih letih, ko je domala že ponehala »mrzlica počitniških sindikalnih domov«, so si rudarji uredili troje lepih In udobnih počitniških domov. Prvega na Partizanskem vrhu (Sv. Planina) nad Trbovljami, drugega v Medijskih toplicah na Izlakah in letos 5e tretjega v Zakl na Bledu. Vsi trije domovi lahko hkrati sprejmejo od 60 do 70 gostov ter jim lepo postrežejo. Vso poletno sezijo bi se, če računamo samo po en teden oddiha, lahko v vseh treh domovih zvrstilo skoraj tisoč rudarjev In njihovih
svojcev. Dom na Partizanskem vrhu je izrazita višinska točka (skoraj 1000 m). Na Izlakah je termalno kopališče z odprtimi in pokritimi bazeni s prirodno toplo vodo ter lepimi izleti v okolico, na Partizanski
Počitniški dom rudarjev na Bledu
vrh, Jesenovo in Cemšenlško planino. Posebno mikaven pa je počitniški dom rudarjev na Bledu, kjer io letos rudarji ln njihovi svojci prvič na oddihu. Cim
so ob koncu preteklega meseca odprli dom na Bledu, je zavladalo zanj po vseh revirjih radostno zanimanje. Ker lahko prejmejo na Bledu v dom največ do 25 gostov, bodo verjetno že letos v gozdičku nad domom postavili manjše taborišče, tako da bi hkrati lahko bilo na oddihu do 50 gostov.
Dobra uprava v počitniških domovih, dobra oskrba, živa propaganda sindikalnih podružnic in razmeroma nizke cene bodo menda že letos močno vplivale na »staro miselnost« med rudarji ter med njimi trajno začele vzbujati željo: rudar mora na oddih!. Rudar mora iz svoje revirske doline vsaj malo v najbližji svet, kjer sl bo v svežem zraku, na soncu, ob dobri oskrbi in prirodnih lepotah pošteno oddahnil ter se veder in spočit spet vmil na delo. Ce ne več, vsaj za teden dni. Nekaj dni potlej še vedno ostane za Mrzlico ali Kum In za jesen, ko rudarji tako radi obiskujejo svoje znance po Štajerskem in spodnjem Posavju.
Ce primerjamo oskrbne cene v rudarskih počitniških domovih s cenami v letoviščih in turističnih krajih, moramo reči, da bodo rudarji razmeroma poceni letovali. Dnevna oskrbnina na Izlakah In Partizanskem vrhu znaša nekaj nad 400 din. V novem domu na Bledu pa je takorekoč minimalna, saj znaša dnevno samo 370 din. Kdo bi sl ne želel biti na počitnicah na Bledu ob takšni cen!? Ljudje, ki vodijo rudarske počitniške domove, pravijo, da so pravilno kalkulirall. Sindikalne podružnice pa tudi terjajo, da so v domovih režijski stro. :i kar se le da nizki, zakaj nespametna bi bila »počitniška politika« višjih cen. Turistična, počitniška in gostinska podjetja so vendar zaradi ljudi, ne zaradi takšnih proračunov in kalkulacij, ki bi ob koncu sezije ali ob bilanci nujno morale »vreči vsaj nekaj dobička«.
V zvezi z dnevnim, zlasti nedeljskim obiskom termalnega kopališča na Izlakah pa sl sindikat rudarskih delavcev Slovenije, ki ima že od 15. junija svoj sedež v 1'TK'vlJah, in rudarske sindikalne podružnice v zasavskih revirjih prizadevajo, da bi organizirale krožni nedeljski avtobus. Ta avtobus bo, kot smo izvedeli, vozil ob nedeljah vsake tri ure iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja na Izlake ter se po isti krožni poti vračal. Cena za te vožnje bo v primerjavi s sedanjo avtobusno tarifo samo četrtinska.	(2)
znižala deputatnega premoga in drugih revnih pravic, ki so rudarjem še ostale.
Šele tretji dan stavke so se v Ljubljani začela med zastopniki rudarjev in zastopniki TPD ter takratno politično gospodo pogajanja. Napeto in vroče so se pogajanja vlekla ure in ure. Brneli so telefoni v Beograd In Pariz. Več kot očitno je bilo, da bi hotela tako TPD kot tudi politična gospoda pridobiti na račun gla-dujočih rudarjev. TPD je pritiskala na režim, naj država obljubi večja naročila premoga, politična gospoda pa je ob pretresljivi tragediji rudarjev pretakala solze sočutja, ki bi Jih kdaj kasneje ob volitvah skušala primerno vnovčiti v zasavskih revirjih.
»Ml pa smo v tistih dneh ln nočeh v Jamah okusili, kaj se pravi, Imeti železno voljo, nič jesti ln vztrajati. Mnogi so se onesvestili ln kakor mrtvi obležali. Imelo me Je, da bi z zadnjimi silami zatulil, da bi dvignilo zemljo nad menoj in zasulo krivični svet. Kako lahko je zunaj, ko si dobre volje, takole tjavdan reči, da bi se tolkel na življenje ln smrt. Ali ko gre zares, takrat Je ta stvar prekleto drugačna...«
Ko so slednjič gladujočtm rudarjem sporočili v jame, da je TPD umaknila svoje grožnje, so rudarji začeli polagoma zapuščati Jame. Opotekajoče in onemogle jih je pred rovi pričakalo prebivalstvo. Ženam in otrokom so tekle solze radosti, ko so odhajali z možmi in očeti na skromne domove. »Nič ml takrat ni bilo, čeprav sem vedel, da bo življenje še naprej težko. Se bomo pač tolkli, dokler zares ne bo bolje... Prav tako sem si mislil takrat, pred dvajsetimi leti. Pa ml reci, da nisem Imel prav? Se celih deset let smo se tolkli !n nazadnje pošteno In za zmeraj zmagali!«	(2)
KULTURNI OBZORNIK
PET MINUT S STANETOM SEVERJEM
Igralski poklic je naporen
Stane Sever ni samo naš vidni igralec, temveč tudi vzgojitelj dramskega naraščaja
Preteklega torka v poznih po- zdi 12 ur, ki so določene po poittanskih urah je bila v pro- učnem programu za dramsko štorih Mestnega gledališča v igro, občutno premalo, češ da je Ljubljani poljavna predstava za igralca najvažnejša praktična slušateljev šestega semestra Aka- j demije za igralsko umetnost, od-„	’ kjer poučuje dramsko
igro igralec Stane Sever. Kot poljavna predstava je bila lepo obiskana, kar kaže, da naši kulturni krogi, z zanimanjem sprem -J J° rast mladih umetnikov, ki z ljubeznijo do svojega pokli-trudijo zorganizirati im razvi-svoje igralske sposobnosti.
so nastopajoči še sluša-iji akademije in torej še ne so-(oziroma — še niso obsojeni) secimi nož javne kritike, se am je zdelo najbolj primemo, a se obrnemo do njihovega pre-a vatel j a, ki vsekakor najbolj pozna njihove probleme in jih • rado, tega zna tudi bolj objek-no presoditi, s prošnjo, da nam P?ve nekaj o delu nastopajočih er o problemih, ki se ob njem Pojavljajo.
Igralec Stane Sever, ki smo ga »staknili« med predstavo v Jegovi garderobi, z nekaj deka-g ami šminke in vazeline razma--ane po obrazu v poteze starejši®3. delavca s fakinsko kapo na g avi in s pšeničnimi brki pod
Imu11 1341 na^ ki ^ silCer mei) — nam je z zainteresiranostjo prav rad postregel z nekaj naj bistvenejšimi mislimi, ki so 'sf P111 porodile ob delu s svojimi
slušatelji.
Toda že ves čas govorim ka-
<s+n S*®. sami sebe vikajo.
u človeka pač zavede! Z igral-ceni Stanetom Severjem sem bil namreč v sobi sam. Zanimalo
me Je predvsem, zakaj so bili na 1 ____________ L_______„	___________
sPoredu samo odlomki iz Shake- graja. In oboje je storil, toda ta-pearovih dram (Hamlet, Rihard koj je pridal, naj tega ne napi-i *•> Kair hočete, Othello, Ukro-
Stane Sever kot Jerman v Cankarjevih »Hlapcih«
vaja. Nato sva prešla na sam nastop. Pohvalno se je izrazili o mladih slušateljih-režiserjih, ki so omenjene odlomke dram »postavili na oder«, za igralce pa je bil mnenja, da so se na odru nekako izgubljali, kar je razumljivo, če pomislimo, da so bili prvič na »pravem« odru, in da so imeli skoraj vsi nemalo treme, ker so bili pač prvič. Moški so bili bolj »stabilni« kot ženske, kar je končno tudi razumljivo. Vprašal sem ga, če lahko koga od nastopajočih posebej pohvali ali po-
bo ta ali oni le razvil svoje zmožnosti nad povprečje in tako opravičil trud svojih profesorjev, ki pomagajo slušateljem preko tistih drobnih, a ne nepomembnih težav, s katerimi bi se sami precej več časa opletali in tako izgubljali čas in enegije. Menil je, da je konec koncev to tudi realen cilj, kajti mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih.
Vprašal sem ga, če naleti na kakšne posebne težave pri svojem delu s slušatelji. Dejal mi je, da je precejšnja ovira to, da so eni bolj talentirani kot drugi (kot se pač povsod dogaja), in da za-tp poslednji avtomatično zavirajo razvoj nadarjenih, da pa je to vedno tako bilo in bo. Huje je, je še dodal z resno zaskrbljenostjo, da živi del slušateljev v neugodnih materialnih razmerah. Igralski poklic, je menil, je zelo naporen in zato zahteva poleg talenta tudi močno fizično kondicijo. Mnenja je, da so nekateri njegovi slušatelji premalo hranjeni, saj se prebijajo z borih 3000 din na mesec, in da to zavira njihov napredek. Da bi rešil neprijetni položaj, sem dejal: »Napisal bom, to edino lahko storim.«
Segla sva si v roke. Stane Sever je odšel na oder, jaz pa iz Drame. Vsak pač tja, kamor spada.
Janez Menart
Seja sveta za prosveto in kulturo
Ljubljana, 2. julija — Danes se je začela druga redna seja Sveta za prosveto in kulturo, ki bo predvidoma trajala še jutri. Dnevni red obsega 14 točk. Med drugimi bo svet razpravljal o predlogih predmetnikov za nekatere šole, 6 predlogu učnih načrtov za šole, ki zahtevajo gospodarsko in družbeno znanje, gospodinjstvo In ročna dela, o pravilniku o glasbenih šolah, o pravilniku za podeljevanje štipendij za študij v inozemstvu. Svoja poročila in predloge bosta podali komisiji za subvencioniranje tiska in za določitev prostorov za Državni arhiv Slovenije. Razen tega bosta imenovani komisiji za sestavo zakona o arhivih in zakona o umetniških akademijah, govora pa bo tudi o odobritvi specialke za restavratorstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti.
Z RAZSTAVE KLASICIZMA IN ROMANTIKE, NA SLOVENSKEM
Franc Kavčič: Stara tržaška vrata
Hlavatyjevi akvareli v Mali galeriji
Po nekaj letih je slikar Hllavaty ponovno razstavil svoje lahne aikva. rele z motivi iz Primorske in tria. Skesa pristanišča. Nje«o<va dela so izraz lastnega gledanja na motiv, ki mn je v glavnem predloga, po kateri zasnuje svojo kompozloijo in jo barvno dopolni Zlasti mu ležijo mo. tivi iz pristanita, kjer ga posebno podiprejo v njegovih prizadevanjih enostavne oblike ladij in čolnov in mu vodna gladina daje ravnino. ob kateri se lahko razživi njegova kom. pozicijska fantazija, kjer se mn odsev v vodi kompozicijsko zaključi in barvno razigra. Enostavna in zane-
sljiva risba, ki se učinkovito druži in opisovanja in predstavljanja neke dopolnjuje s potesami njegovega. vsakdanjosti: niso pa nič manj re. lahnega čopiča, daje tem delom trdno i alni za naše dojemanje, snj nam neizgrajen organizem in impresivnost, ki j ni ton in skladne ploskvo vzbujajo nas na eni strani prestavi v nek nov emocije, ob katerih se sprostimo, likovni svet, pa. vendar, pri tem ne ima tu<j; nekaj motivov s Primor-
_____________   pa	vendar pl. __________
trpi na preveliki subjektivnosti ter nam zato ostane portret danega moti. va. Ti motivi niso realistični y smislu
‘a trmoglavka). Pričakoval sem kakšno zelo »kunštno« razlago. t°da nisem jo pričakal, kajti Shakespeare je v šestem semestru predpisana učna snov. Predavatelj je tu omenil, da se mu
šem, češ da to ni potrebno, ker se velikokrat dogodi, da nekdo, ki veliko kaže, nenadoma začne propadati, drugi »popolnoma nemogoči genij« pa včasih kar nenadoma izgubi oba pridevnika pred sabo. Da pa je mnenja, da
Kulturne beležke iz tujine
Razprava o sodobni književni problematiki
Izvršni odbor Zveze književnikov osnova za še šliršo razpravo na kon-Jugoslavije bo sklical oktobra letos gresu Zveze, ki bo prihodnje leto. posebni razširjeni plenum knjiievni- Pričakovati je, da bo razširjeni ple-kov, na katerem bo prebranih več re- num Zveze književnikov Jugoslavije leratov in koreferatov o mnogih pro- Jasneje osvetlil nova pereča vpraša-blemih sodobnega književnega življe- nja sodobne književnosti, nja. Zveza književnikov je o tem ob-
ZACETEK GLEDALIŠKEGA.
FESTIVALA V PAKIŽU
Kot prvo predstavo so na medna, rodnem gledališkem festivalu v Pa-l “I,rlzoriH ltostandovo heroično Komedijo »Cyraji<> de Bergerac«, in l5!®er v italijanščini Igrali so člani ™“voga gledališča iz Milana. Na-»'■ovno vlogo jo imel znani dramski ulmski igralec Gino Cervi. Delo je ze v Milanu d<*eglo izjemen uspeli ' prodstav zaporedoma). ki se jo tudi v Parizu. Kritika jo Predstavo ocenila kot bleščeč začetek festivala.
■».letnica smrti a. p. ceiiova
V Pn.e 5. julija bo minilo 50 let, od. Je umrl veliki ruski književnik •?n Pavlovič Cehov, ki se jo rodu v Tagaurogu leta 18B0. Avtor dram ‘Ualeb«, »češnjev vrt«, »Striček Vali11*.. *n >Tri sestre« ter mnogih pre-epih novol je umrl lota 1904. v male? nem^'iem zdravilišču Badenwei-
MANETOVE hisue na drazhi
. ..V pariški galeriji Charpantier je dražba umetnin, kjer je največjo »°st vzbudilo 5 albumov z iz-FrtrTlm‘ risbami skicami in akvareli na ?ardu Maneta. Albumi so nastali uvJa,.nafihl. da so leta 1S9!). vanje ri8®*a|i. 277 Manetovlh risi’iz njegovih čini?! blokov in popolnih po vo-ali‘*foik. i* Italije in Španije. Med L ~rl J® tudi precej pariških motivov kav« .obrisi posameznih ulie, na n 'nvit<^- Ta edinstvena zbirka jo kov Si*1!.dosegla ceno 10,600.000 fran-zbir’nl — P°nudil neki zasebni
2H0 LjiTNICA ROJSTVA UTAMARA
Minilo je 200 let, odkar se jo v Jo. du rodil eden največjih japonskih likovnih umetnikov 18 stoletja Utamaro Kltagava (1754 — 180fi). Na svojih večbarvnih lesorezih je z mojstrsko črto in prefinjenim kolori-tom prikazoval najrajši ženske like in motive iz življenja mater, gejš in deklet iz Jošivare. Dola TJtamare, njegovega sodobnega Itokusaja in nekoliko mlajšega Hirošige predstav, ljajo največja umetniška dognanja v japonskem slikarstvu, zlasti v lesorezu. Sredi preteklega stoletja so prišln v Evropo in vplivala na razvoj impresionizma.
SOSTAKOVIC ODPOVEDAL SODELOVANJE V SALZBURGU
Na letošnjih slavnostnih igrah v Salzburgu bi moral sodelovati kot dirigent sovjetski skladatelj Dmitrij Šostakovič s filharmoničnim orkestrom iz Leningrada. Zdaj je 6o-staikovič gostovanje odpovedal, ne da bi navedel razlog.
RAZSTAVA RENESANČNIH SLIKARJEV V FIRENCI
V palači Strozzi v Firenzi je bila odprta razstava, kjer so razstavljena najvažnejša dela četvorice mojstrov italijanske renesanso; Masacin, Paola Ucellia, Plera Della Francesca in Andrea Castagna.
REKONSTRUKCIJA ADIS ABEBE
Etiopska prestolica Adis Abeba bo docela obnovljena po novem urbanističnem načrtu, ki mora biti končan
vestlla vsa republiška društva ter predlagala teme, ki bi Jih bilo treba upoštevati. Med drugim so predvideli naslednje teme: o problemu književnega ustvarjanja v razdobju oktobrske revolucije in kasneje v pogojih dejavnosti 2danova, o odnosu književnosti do naše socialistične družbe, o vprašanju, ali književno ustvarjanje nalaga književniku obveznosti do družbe, o vprašanju sodobnih tem v literaturi, o realizmu, »modernizmu« itd.
Književnik Miroslav Krleža pripravlja referat »O tendenci v umetniškem ustvarjanju«, Ervin Sinko »O programatlčni estetiki v dobi fašizma in dobi Zdanova«, Marijan Matkovič »O problemu sodobnega in modernega v književnosti«.
Referate bodo imeli tudi književniki Milan Bogdanovič, Eli Finci, Erih Koš, Josip Vidmar in Marko Ristič.
Vse referate in koreferate bodo natisnili v posebni publikaciji, ki bo
®Uzei ' Toda Direkcija narodnih	_	_
vice	86 ■i® Poslužila zakonito pra- 1 do novembra 1955,	ko bo cesar	Haile
zlj.jvl*0 kateri lahko država odkupi	Selnsi« proslavil 25-letnico svojega
v t»	n' o-Ljekt z enako ceno in je	kronanja. Mesto	bo v celoti	dolilo
a	"amen zahtevala potreben kredit,	videz modernega	velomesta.
REPERTOAR BEOGRAJSKIH GLEDALIŠČ V PRIHpDNJI SEZONI
Beograjsko dramsko gledališče bo uprizorilo več domačih gledaliških del. Na repertoarju so »Pop Čira in pop Spira« Stovana Sremea (obdelava Minjo Dedičai), »Krištof Kolumb« ter »Piero in Kolombina« Miroslava Krleže, komedije »V sredo se bova re. glstrirala« Jacka Konfina in Marka Kavaje »Barba Barova Trabakula«. Iz tuje literature bo uprizorilo Tol. stojevo »Ano Karenino« (dramatizacija Minje Dediča), Aristofanovo »Li-sistrato«, M. Frisoha »Don Juan ali ljubezen za geometrijo«, Arthura Miillerja »Lov na čarovnice«, Jeana Anouilha »Skrjanček«, Irvinga Shawa »Filip in Jonas«, Luigia Pirandella »Sest oseb išče avtorja« in Tenneeseja Willlamsa »Poletje in dim«. Vsekakor zelo obsežen repertoar, ki bo zahte. val mnogo naporov, da ga bodo do kraja uresničili.
NUSICEVI »ŽALUJOČI OSTALI«
Ves repertoar Jugoslovanskega dramskega gledališča še ni določen. Za fcdaj je znano, da bo to gledališče uprizorilo Nušičeve »Žalujoče ostale« v reiljj Mate Miloševiča in Lorce »Krvavo svatbo« (režiser Bojan Stupioa). Gledališče sl bo prizadevalo uprizoriti čimveč sodobnih dram. To jo nedvomno novost, saj je to gledališče doslej uprizarjalo večinoma klasična dela svetovne gle. dališke literature.
V prihodnji sezoni bo gledališki
ske, kjer je hiša v kubični obliki podolen element snovanja, kot prej ladja. Vendar ta dela niso tako dognana in pretehtana kot motivi iz pristanišča, kar je razumljivo gleda na motiv, ki je tu predvsem slikovi. tega značaja v smislu pejsaža. Zato je uapelejši in tud; liričen v večjih kompleksih pokrajine, kot je »Kraška jesen«, živahnejši so v mehkih valerjih morja in megle »Plavži«, kjer je pokazal veliko znanje akvare-lista z najnežnejšimi niansami vode in atmosfere, v čemer je zlasti uspel z ozirom na enobarvnost motiva.
Vojko Tkavc
BiMH s ■
Robert Hlavaty: Avtoportret
Opero in balet Hrvatskega narodnega kazališta so povabili, na) sodeluje na prvih svečanih Igrah balkanskega festivala, ki bo letos v Atenah. Opera bo uprizorila na festivalu Verdijevo »Aldo« in Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«, medtem ko bo balet nastopil z znanim delom Lhotke »Vrag na vasi«.
•
Državni simfonični orkester Hrvat-ske bo zaključil letošnjo sezono s Štirimi gostovanji doma in v tujini. Razen udeležbe na glasbenem festivalu v Gradcu in na balkanskem festivalu v Atenah, bo orkester sodeloval tudi na dubrovniških letnih igrah in na Ljubljanskem festivalu. V Gradcu bo orkester izvajal dela Suleka, Beethovna in Čajkovskega.
Naša sodobnost št.4
Uvodoma prinaša zadnja šte- estetike, s čimer pravzaprav pre-viika »Naše sodobnosti« razpra- haja ozke meje zgolj polemižne-vo Borisa Ziherla »Zgodovinski ga dvoboja z Jankom Kosom, materializem in sodobna sociolo- Članek, ki je pričel izhajati v glja«. Avtor v nji označuje neka- prvi številki letošnjega letnika, tere tokove sodobne buržoazne je zdaj zaključen in predstavlja sociologije in nakazuje razmerje tehten in pomemben člen v po-med njimi in zgodovinskim ma- lemiki o književno-teoretičnih teralizmom. Razpravo je bral problemih, ki jo že nekaj časa avtor kot nastopno predavanje vodijo naši kritiki.
?etosUblianSki UnlVerZi 3' aPrUa LeP«slovje v tem zvezku ob-. .	. .	. ,. sega izvirno prozo in poezijo.
ke	£>-'	Pesmi sta ob^vila Li* ^ in
L°ize Krakar, oba mirno ubra-
in ne' z refleksijo podčrtane verze.
Hmcfi nmhlmi 1 Hviiffi 7iherlnv ^eC* tremi proznimi prispevki drugi problemi«), drugi Ziherlov	Vuaa »Drevesa umiraio
(»Se enkrat o naši kritiki«), Josip ^	»Po	tsti
Vidmar v začetku zavrača nekaj	T„__ D., .,	„ . . ,
kritičnih nrinomh Ta ra ca Ker-	POtl - Ivan Rlblč’ »Koča nad sla-
m auneria ^nJanka Kosa ki sta	°P°zar^	nase	s PriJetn0
svežino	predvsem črtica Saše
V	Vuga. V	prevodu	Mateja Bora je
sede«	naslovila	na	njegovo	pre-	0bjavijen0 tretje	dejanje prvega
davanje o problemih umetnosti, ct.,  i, ; 1
nato pa v obširnem nadaljevanju	^Shakespearove drame »Hen-
polemizira s pisateljem Lojzom
Kraigherjem, ki je v svoji študiji Razen omenjenih prispevkov prvak Milivoje Zivanovič praznoval10	Ivanu	Cankarju	posvetil	pre-	prinaša	številka	še gledališko
50. letnico	umetniškega	dela	(nasto-	cej prostora polemiki z Vidmar-	kritiko Vladimirja Kralja in čla-
patj je	začeij	marca	1»19).	S	katerim	jem. Članek Borisa Ziherla »Se	nek VlaJimira Bonača »Doktor
dolom bo ta veliki umetnik proslavil enkrat o naši kritiki« razčiščuje znanosti«.
svoj jubilej, še ni znano.	nekatere probleme marksistične	-n
Lovro Janša: Drevo (ujedanka)
MED NAŠIMI REVIJAMI
»POGLEDI 1954«
«Jo
Takšen Je naslov časopisa za teo- !
družbenih in prirodoslovnih
aavatStl’ ki ga izdaja Društvo pre-l°l»hi na univerzi ter visokih nov sodelavcev znanstvenih usta-Uzu v Zagrebu. Revija Je mesečnik leto, -desetkrat letno) in je stopila Prv» , v drugo leto. Prer nami so vseh,trl letošnje številke, ki s polno »luž, 0 tako opozarjajo nase, da za-vsaj skromen opis. vDr»* kopici dnevnih praktičnih n&v*,an3> ki Jih bolj ali manj obrav-vc6i, vs* časopisi in revije, smo že neintat čutili potrebo po teoretič-nut ■ to Je poglobljenem, ne na tre-nju ® aktualnost vezanem proučeva-Poa- ‘Jhtnih problemov, predvsem s siov„.ya družbenih, pa tudi prirodo-znanosti. V Jugoslaviji Iz-tuflf	revij, ki imajo med drugim
ten.-^kSen namen, vendar je čisto razin ° Problematiko iz različnih t'«Di\ ov (neenoten krog čitateljev, 'avri reden pomen aktualnosti, sode-kuH,’ kompleksna tehnika urejevanja revij Itd.) težko uvrstiti v "ainE • ki Imajo prvenstveno druge univ Zato se Je hrvatsko društvo d« |f**lt®tnlh predavateljev odtočilo, h~	pričelo izdajati mesečnik, ki
*>o
*W0me' *e
v naslovu izraženo teoro-
Srehu or,entacijo. Lanski l-‘nlk Jo i* J začetne težave in zdaj so se “oblikovale značilnosti te po-
membne revije, ki pa Jo slovenski kulturni delavci, kolikor vem, premalo poznajo, v njej pa sploh ne sodelujejo, čeprav sami nimamo enakovrednega glasila. Kot mi Je povedal urednik univ. prof. Rudi Supek, želi uredništvo navezati tesnejši stik s slovenskim kulturnim krogom In v njem pridobiti ne samo čltatelje, temveč tudi sodelavce.
II.
Formalno Je razdeljena revija na več delov. Najprej so razprave, nato kulturni problemi, znanstvena kronika, ocene knjig, pregled časopisov in končno razne vesti. Vmes so Izbrani članki tujih avtorjev. Seveda Je to precej shematična razdelitev, saj so nekateri prispevki, objavljeni pod naslovom »Kulturno življenje«, tako tehtni, da bi bili lahko uvodna razprava.
V navedenih treh Številkah, ki obsegajo skupno 328 strani, so Izšle razprave domačih avtorjev: Bogdan Scsič: Konkretni dialektični nauk o odnosih nasprotij, Mlhajlo Markovič: O značaju simbolične logike ln gl.. trnih etapah njenega razvoja, Ivan Focht:	Antinomlje moderne glasbe,
Jura Medarič:	Nekaj	o eicm< ntlh
znanstvene osnove naše hlstorlogra-fije in Slavko Borcjevlč: Organizem ln okolje. Avtorji so večinoma mladi sodelavci, kar Je sploh značilno za
revijo, ki sloni na mladih močeh ter Jih obenem s tem dvigaj seveda so njihovi prispevki različne vrednosti. ' Daleč najboljša je temeljita razprava o razvoju simbolične logike, ki je napisana precizno in z velikim smislom za problem. Prav tako Je vredna vse pozornosti sociološko-umetnostna analiza nasprotij v moderni, atonalni glasbi.	i
Med razpravami Je natisnjeno tudi poročilo o dveh diskusijah, ki sta bili nedavno v okviru društva ter sta Imeli zelo pomemben program. Prva diskusija je bila posvečena aktualnim družbenim ln kulturnim vprašanjem v FLRJ, druga pa predmetu In metodi sociologije. Nobena ni dokončno razčistila problema: v prvi niti ni bilo jasno postavljeno, kateri in kakšni so problemi socialistične kulture, v drugi pa Je bilo mnogo govora, ali dialektični materializem implicite vsebuje sociologijo. Večina dlskutantov J« izrazila mnenje, da Je sociologiji posebna znanost.
Smiselno spada v omenjeno skupino tudi razprava Rudija Supeka: Kultura ln socialistično samoupravljanje, kt se bo še nadaljevala. V tem, s široko erudicijo pisanem delu le razvil avtor svoje misli o socialističnem humanizmu ter Je lepo prikazal nujnost istočasnega razvoja osebnosti ln druibe, kar je bila naj-
večja antlnomija buržoazne družbene ureditve, ki se je v skrajnosti pokazala v misticizmu ali družbeno-duhovnl osamljenosti posameznika.
III.
Zavedajoč se vrednosti medsebojnega kulturnega oplajanja, je uvrstil uredniški odbor v revijo tudi več prevodov eminentnih tujih marksističnih mislecev. Avstrijski socialist Josef Strelka, ki je po poklicu germanist, Je napisal študijo o socialističnem humanizmu. Iz knjige pomembnega angleškega kemika J. D. Bemala Je preveden del pod naslovom: Socialna vloga znanosti, Francoz Renč Huyghe pa je zastopan s člankom o psihologiji umetnosti. Vsak Izmed navedenih prispevkov Je vreden branja, saj odpira široke perspektive našim mislim ter krepi razumevanje za pojave, ki Jih srečujemo ln nas težijo s svojo kompliciranostjo. Kateremu kulturnemu delavcu se še ni postavilo vprašanje, kaj je znanost, čemu služi? Ali vodi človeštvo v blaginjo ali v propad? Nekateri, razmišlja Bernal, so se razočarali nad znanostjo ln so opustili znanstveno delo, ker ne verujejo, da Je mogoče popraviti človeško naravo. Drugi se šc bolj poglabljajo v svoje delo ter sploh nočejo misliti o njegovih socialnih posledicah, ker se Jim zdi, da ne bodo ne-I varne. Spet arugi so ciniki ln pravijo, da Je znanstveno delo prav tak 5 Igra kot brldge ter reševanje križank, toda bolj napeta In primerna za tiste, ki Jih veseli.
Znanost Je glavni člnltelj osnovnih družbenih sprememb, pravi Bernal, In treba Jo bo organizirati tako, da bo njen cilj blagor človeštva.
Strelka pa je postavil nasproti humanizmu preteklosti, ki ni pozna-la strojev in z njim zvezanih socialnih posledic, četrti, socialistični humanizem ter pravi: »V središču zanimanja socialističnega humanizma ostaja človek In z njim stvari, brez katerih ne more živeti — svoboda In kruh.«
IV.
Kot Je razvidno lz naslovov prispevkov, so kljub načelnemu stališču v ospredju teoretični družbeni problemi ln so zapostavljeni prirodoslovni, ki so zastopani samo z razpravo o nedoslednosti Lisenkovlh premis o odločilnem vplivu okolja na organizem. V to vrsto lahko vključimo le še temperamentno pisano polemiko o tako Imenovanem »fervorefektu«, to je o posebnem vplivu, ki ga Ima segreta voda na rast rastlin. V njej Je docent Drago Grdenlč ostro odklonil kot neznanstvene trditve profesorja V. Vouka, ki Je eden Izmed soustva-rlteljev teorije o tem efektu.
Vsekakor Je škoda, da uredništvu ni uspelo zbrati več strokovnjakov za prirodoslovne znanosti, ki bi morali teoretično odgovarjati na vrsto dvomov, nastalih v poslednjih letih na področju njihovega delovanja in ki meje po problematiki po eni strani na filozofijo, na drugi pa na družboslovje. (Primerjaj ogromno praktično važnost ev. pravilnosti Lisenkovlh teorij o podedovnnju zunanjih vplivov, teorij o spremembi materije, novih razlag o nastanku vesoljstva Itd.)
V.
Tisti del, L: daje vsaki reviji veliko privlačnost, Je »okno v svet«, to j« pregled najnovajšlh dogajanj z
obravnavanih področij, ponajveč kot se kažejo v književnih delih. Kaže, da se je uredništvo »Pogledov« tega zavedalo In zato najdemo v vsaki številki dokaj pestre, marksistično fun-dirane prikaze novih knjig in revij iz različnih dežel. Pojem »nov« je v našem času seveda relativen, kajti nekaj let stara knjiga na določenih področjih (predvsem v uporabnih znanostih) že kmalu zastari. Poleg tega izhaja v svetu orjaško število strokovnih knjig In revij ln Jih vseh ni mogoče niti registrirati, čeprav bi bila na razpolago obilna devizna sredstva, ki pa jih at. Čutiti je, da uredništvo v tem pogledu še ni doseglo zaželene sistematike, to Je, da bi bil pregled — vsaj v glavnem — izčrpen in bi dobili tako v našem Jeziku prepotrebno orientacijo o sodobnem stanju teoretičnih družbenih In prirodoslovnih ved. Bilo bi koristno, če bi ljudje iz vse države, ki se bavijo s temi vprašanji, koncentrirali svoje i.apore in s stvarnimi, sistematičnimi poročili ustvarili kontinuiran stik s sodobnimi tokovi, katere bi bilo potem možno adekvatno spremljati ln na njih rearlrat) * naših vidikov.
Med knjigami, o katerih kritično poroča revija je omeniti Rob ln Garrlsson: Umetnost »a zapadu (195.1), Henri I.efebvre: Dialektični materializem (1949) Renč Le Sonne: Razprava o splošni morali (1949). B. A. G. Fuller:	Zgodovina filozofije (1946),
P. A. Hayek: Kontrarevolucija v zna-I nostl, študije o ?.lorabt razuma (1952). L. C. Dunn: Genetika v XX stoletju 1 (19511, Kurt Schllllng: Zgodovina fl-:-»zorlje (lisi), F. G. Borlng m dr.-. Osnove psihologije (1951) In Karl Schottenloher: Knjige so gibale svet (1954).	Vladimir Bonač
Mlinski industriji je treba omogočiti
izdelavo kvalitetne moke
S posvetovanja sekcije za mlinsko industrijo pri Zvezni trgovinski zbornici
Sekcija za mlinsko industrijo pri Zvezni trgovinski zbornici je pred dnevi sklicala posvetovanje vse mlinske industrije Jugoslavije. Obsežni referat, ki ga je predložila sekcija, navaja najprej težave, ki nastajajo v mlinski industriji zaradi časovno in kakovostno nevsklajenega oskrbovanja mlinov z žitom, kar onemogoča enakomerno obratovanje mlinov in izdelavo moke standardne kakovosti. V začetku letošnjega leta so se pridružile še težave z električno energijo, tako da so mlini v prvem polletju izpolnili le 80 °/o proizvodnega plana, mlini v Sloveniji pa samo 60 do 65 °/o, ker je nastal zastoj v zvezi z vnovčevanjem moke iz turske pšenice.
Za potrebe nekmetijskega prebl- bo mogoče zagotoviti standardno kakovost n\oke. V tel zvezi pa nastaja tudi potreba diferenciranja cen za pšenico ln moko razne kakovosti. Velika je namreč razlika med moko št. 2 lz domače oz. turške pšenice. Ker so potrebe moke različne v posameznih področjih (Slovenija troši
valstva moramo skoraj polovico žita uvažati. V primeri z dobo pred vojno troši zdaj kmetijsko prebivalstvo namesto koruze mnogo več pšenice ln zato so tržni presežki manjši. Da se zagotovi pravilno obratovanje mlinov, bi bilo treba hkrati z novo domačo pšenico uvoziti Inozemsko, da največ moke št.'2 ln ostaja krušna bi mlini lahko predelovali eno in moka, v drugih republikah pa trošijo drugo pšenico In Izenačili kakovost, največ krušne moke), naj se tudi mc-
ljava prilagodi potrebam trga.
Pred delno sprostitvijo v žitni trgovini
Po informacijah, ki so bile po-
DosleJ smo žito uvažali v drugi polovici gospodarskega leta, ko so v glavnem izčrpani presežki domače pšenice, kar je imelo za posledico nepotrebne prevoze in spreminjanje kakovosti moke. Mlinska industrija tudi zahteva, da se uvedejo Jugoslovanski standardi tako za žito kakor dane na posvetovanju, je v pripravi tudi za mlevske izdelke, kajti le tako nova uredba o prometu z žitom ln
Komu pritiče oskrbnina
za časa zavarovančeve bolezni
Na naš Članek pod gornjim naslovom, objavljen 20. junija 1954, nam ja Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Gorici, oziroma njega Izpo-
stava v Ajdovščini poslala pojasnilo, ljamo:
Res Je, tako pravi pojasnilo, tukajšnja podružnica nakazala za dva meseca oskrbnino ženi obolelega delavca. NI pa res, da bi Jo bila prekinila na podlagi pisma obolelega, temveč zato, ker Je ugotovila, da nakazovanje ni bilo v skladu z 10. členom Zakona o socialnem zavarovanju, ker sta živela oboleli ln njegova družina ločeno.
Da ne bi bila zaradi tega sklepa podružnice družina obolelega prikrajšana, je dobila žena 1. dec. ln S. dec. 1953 pri podružnici podrobna navodila o zahtevi, ki naj Jo postavi pri pristojnem sodišču, da sl s tem pridobi pravico do prejemanja dela oskrbnine, ki družini pripada. Istočasno je bila žena tudi obveščena o mnenju bolnice za duševne ln živčne bolezni v Polju pri Ljubljani, da Je treba obolelemu preskrbeti varuha. Kaže, da so bila vsa zgoraj navedena pojasnila zaman, kajti podružnica še do danes ni prejela nobenega sklepa od pristojnega sodišča.
Da bi pa ženi vsaj delno pomagala do Izdaje dokončnega sklepa pristojnega sodišča, je podružnica spo-
DEVIZNI TEČAJI 2. JULUA
Valuta	Ljubljana	Zagreb
1 ameriški dolar	940.—	936,-
1 angleški funt		2. 435.68
100 nem. mark	20.024.05	20.024.05
100 heig. frankov		1.858.07
100 franc, frankov		273.—
100 švic. frankov	18.802.82	18.805.—
100 ital. lir		136.29
100 holand. for.	22.476.82	22.495.22
100 šved kron	16.600.—	
1 egipt. funt		1.910.-
1 obr. dol. Avstr.	839.—	836.—
1 obr. dol. Finska		601.—
1 obr. dol Turč.	621.59	621.07
1 obr. dol. Izrael		630-
1 obr. dol. Brazil.		655.—
1 obr. dol. Paragvaj		603.—
Pripombe: Ponudba ni bila velika. Zaradi toga se tečaji držijo na nivoju prejšnjih povprečkov. pri posameznih devizah pa so «® zopet nekoliko dvignili (USA dolar.iov, avstrijskih obračunskih dolarjev). Na drugih obračunskih mestih jo tendenca tečajev slabša.
Prihodnji posebni sestanek bo 10. tega meseca.
katerega bistvene navedbe objav-
razumno z LOMO Ajdovščina sklenila Izplačevati ji 40 •/• oskrbnine, ženo pa Je ponovno pozvala, da že enkrat izposluje sklep pristojnega sodišča, ker v nasprotnem primeru ustavi še to Izplačevanje. Pripomnimo naj, da Je celo upravnik podružnice osebno šel z ženo Intervenirat na sodišče, da člmprej Izda sklep, da bo lahko prejemala oskrbnino, oziroma <*el oskrbnine. Iz navedenega sledi, da Zavod ni ravnal birokratsko, temveč da se Je ravnal po zakonitih predpisih, hkrati pa nudil ženi več pomoči, kot bi Ji Jo dal resnični birokrat.
Tako pojasnilo iz Ajdovščine.
Nimamo namena ponovno na dolgo razpravljati o tej zadevi, vendar bi pripomnili nekaj besed. Prav gotovo pri okrajnem zavodu za socialno zavarovanje, oziroma v Izpostavi v Ajdovščini, niso razumeli bistva našega članka, s katerim smo hoteli načeti vprašanje, komu pritiče oskrbnina med boleznijo Da bi šlo prav za delavca F. F., kot oni navajajo, ni v članku nikjer rečeno. Gotovo ni naš namen, da bi zahtevali od uslužbencev, da ravnajo proti zakonom. Vendar sodimo, da je naša dolžnost, opozarjati Javnost tudi na nedostatke pravnih predpisov. Zato pričakujemo tudi od uslužbencev, da v nejasnih primerih tolmačijo predpise življenjsko ln ne formalistično. Zdi se nam prav gotovo osnovnega pomena naslednje dejstvo: Ce je zavarovanec v bolnišnici, posebno še v bolnišnici za duševne bolezni, potem Je tam preskrbljen z vsem najnujnejšim za življenje. Oskrbnina, ki jo dobiva, pa Je namenjena za preživljanje njegove družine. Da Je bil to poglavitni namen pri Izdaji tozadevnih predpisov, ni dvoma. Ce v konkretnem primeru žena zavarovanca nekaj mesecev ni dobila oskrbnine. Je bilo pri vsej stvari nekaj narobe. Sicer pa smo na ponovno vprašanje dobili pojasnilo, da Je bil del oskrbnine nakazan ženi oskfbovanca šele na Intervencijo lz Ljubljane.	R.
mlevskimi izdelki za leto 1954-55. Osnutek te uredbe predvideva delno sprostitev prometa z žitom, ln sicer tako, da bi milni lahko kupovali žito od kateregakoli odkupnega podjetja v državi, v izjemnih primerih pa tudi od proizvajalcev, hkrati pa naj se po tem osnutku ukine tudi rajonlzlranje prodajnih okolišev za moko.
Obresti na osnovna sredstva in amortizacija
Obširno so na posvetovanju razpravljali o obremenitvi mlinov zaradi obresti na osnovna sredstva in amortizacije. Ponekod so osnovna sredstva mlinov glede na zastarelost previsoko ocenjena. Mnoge mline teži, di so obremenjeni zaradi neposlovnih osnovnih sredstev. Tu gre za razne neizkoriščene hleve in dru ge objekte, ki so jih prejšnji lastniki uporabljali za drugo dejavnost. Tl objekti ne bi smeli obremenjevati stroškov mlinov. Zato naj bi se ta osnovna sredstva izločila in oddala ljudskim odborom. Tudi razdelitev amortizacije na sklad za obnovo in sklad za nadomestitev spravlja mnoge mline v težavni položaj. Potrebe po obnovi so velike, zato naj bi se ukinila ločitev amortizacije v dva sklada ln omogočilo mlinom, da vso amortizacijo izkoristijo za modernizacijo naprav. Amortizacija zlasti hudo obremenjuje nekatere uslužnostne mline, ki delajo samo za normirano mlev-nino največ 3 din za kilogram; Iz te mlevnine pa ne morejo kriti vseh stroškov. Tisti mlini, ki ne obratujejo vse leto, pa naj bi plačevali amortizacijo le za dobo, ko obratujejo.
Treba je povečati proizvodnjo mlinskih strojev in naprav
Glede na lztrošenost mlinskih naprav, ki so stare povprečno 40 let, je nujna njihova rekonstrukcija. Tu pa so težave ne samo zaradi pomanjkanja sredstev za rekonstrukcijo, marveč tudi zaradi mnogo premajhne domače proizvodnje mlinskih strojev in naprav. Treba bo znatno povečati proizvodnjo mlinskih strojev. Na posvetovanju je bilo ugotovljeno, da Je v naši največjl tovari Stupnlk pri Zagrebu slabo organizirano delo, da Je proizvodnja nezadostna in predraga. Vrhu tega se to podjetje ukvarja tudi z drugo proizvodnjo, kakor n. pr. z izdelavo otroških Igrač, in to navzlic velikim potrebam po mlinskih napravah. Ostala proizvodna podjetja pa so manjša. Podjetje »Mlinostroj« v Domžalah se je povzpelo do kvalitetne proizvodnje in prodaja svoje izdelke tudi v ostalih republikah, tako da Je njegova proizvodnja za več kakor eno leto prodana. To podjetje pa ne more dobiti malenkostnega kredita 6,000.000 dinartev za nakup nekaterih nujno potrebnih strojev. Da se uredi vprašanje proizvodnje mlinskih strojev in naprav, Je Zvezna Industrijska zbornica za 8. julij sklicala posebno konferenco.	F.	S.
NESREČNI AVTOGOL
Nemec Schaffer in Horvat sta hkrati skočila za žogo. Horvat Je bil hitrejši. 2ogo pa Je tako nesrečno sunil z glavo prek presenečenega Beare, da Je zatresla našo mrežo.
KAKO SO IGRALI NASI NOGOMETAŠI NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Po 300 minutah borbe
Obramba zadovoljila - Horvat najboljši - Krilca povprečna - Napad najslabši
(Od p ošabnega dopisnika »Borbe) Lausanne, 2. Julija.
Gledali smo vse tri tekme, ki so Jih naši nogometaši odigrali na svetovnem prvenstvu. Zdaj, ko so vtisi urejeni, lahko najbolje ocenimo igre celotne reprezentance in posameznikov.
OBRAMBA JE POPOLNOMA ZADOVOLJILA
Ni težko oceniti reprezentance v celoti. Najbolje Je zaigrala proti Braziliji. To Je bila ena izmed najlepših tekem naše reprezentance, kar smo
Najboljši del moštva tako v celoti, Hiter Je, oster, požrtvovalen, nepre-kot glede posameznikov je bila naša kosljlv v Igri z glavo, skratka steber ožja obramba. Njej sledi krilska vrsta naše obrambe. Po splošnem mnenju ln šele potem napad, ki Je, če ga je eden izmed najboljših srednjih presojamo z vidika vseh treh tekem, krilcev na svetovnem prvenstvu, odpovedal.	Igralec	št.	2	v obrambi ln sploh v
»Vaša reprezentanca je podobna reprezentanci je bil Beara. Na prvih sprlnterju na 100 m,« nam Je dejal flveh tekmah Je branil v velikem trener Bukovy, »ki odlično preteče slogu. Skupaj z Grosistom ln Castllfj
90 m, ko bi pa moral preteči še ostalih deset — pa odstopi.«
HORVAT NAJBOLJŠI
Po našem mnenju Je bil najboljši
Kocsis najboljši strelec
Kocsls bo gotovo ostal na vrhu lestvice najboljših strelcev svetovnega prvenstva. Doslej je dosegel 11 golov. Sledijo mu: Probst (Avstrija) 6, HUgi (Svlca) in Morlock (Nemčija) 5, Bor-ges (Urugvaj), Balaman (Švica) Schaffer ln Otmar Walter (Nemčija) 4 Itd.
hom je prav gotovo najboljši vrataf na prvenstvu.
Zatem sledita krilca Boškov ln Čajkovski. Težko je izbirati med nji' ma, ker nobeden izmed njiju ni pri' f. kazal na vseh tekmah izenačene igr& i Čajkovski je bil proti Franciji slabj ; na drugi tekmi Je zablestel, proti Nemčiji Je odlično začel, toda v želji, da bi čim več dosegel, se je prekmalu izčrpal In popustil. Boškov je na prvi tekmi igral deloma bolje oa Čajkovskega. V tekmi proti Braziliji je bil eden izmed najboljših, medteiO ko je proti Nemčiji odpovedal.
Potem prideta v obrambi na vrsto i t Neki francoski novinar Je dobro Stankovič in Crnkovič. Naša branilca ! zadel:	.nista zaigrala tako, kot običajno.
»Ej, ta Kocsis je prinesel Madžarom svetovno prvenstvo«.
In res, malone vsi Kocslsovi goli so bili majhne mojstrovine.
T emperinnentni Hohlherff	m^moi au imen tc-iu apinuuiijiv«!
Ko Je Hohberg pet minut pred f°<™0. Vendar sta bila najboljša na-f
, ,________________________ .	nnrinlra	nrnrinmi	TV/TI Inf 1novt/» In
Jih gledali, najslabše je igrala proti igralec srednji krilec Horvat. Na vseh Francozom, najmanj učinkovito pa treh tekmah je odlično igral. Proti proti Nemcem.	Franclji je bil najboljši na Igrišču.
VESTI 12 ŠVICE
VUKAS IN MILUTINOVIČ NAJBOLJŠA V NAPADU Rekli smo že, da Je bil napad slabši del reprezentance. Naši nogo-1 metaši so Imeli zelo spremenljivo,
SULJUBUflNS^^	|
3. VII. ob 20,30: Opera »GLUMAČI« in balet	»LECTOVO	A
SRCE«. Zagrebška Opera.	^
4. VII. ob 20,30: Verdijeva opera »OTELO« v štirih dejanjih.
Sodeluje zagrebška Opera. V glavnih vlogah nastopijo: Marija Podvinec, Nada Putar, Josip Gostič, Tomislav Neralič, Drago Berna-rič in Franjo Paulik. Dirigent: Milan Sachs. Scenograf: Marijan Trepše. Režiser: Marga-rita Froman.
5. VII. ob 2Q,30: »MORANA«. Opera Jak. Gotovca v treh
dejanjih. Sodeluje zagrebška Opera. V glavnih vlogah sodelujejo: Marija Podvinec, Nada Putar, Rudolf Franci, Ivan Franci in Drago Bernardič. Dirigent: Jakov Gotovac. Režiser: Nando Roje. Scenograf: Aleks. Au-gustinčič.
padalca prodorni Milutinovič in ne-;; umorni Vukas. Na prvi tekmi sta zadovoljila. Na drugi Je bil Vukas iz- J reden, Milutinovič pa zelo dober, i Proti Nemčiji je bil Milutinovič naj-
Danes Urugvaj: Avstrija
Danes ob 17. uri se bosta na stadionu v Zlirlcliu pomorili reprezentanci Urugvaja ln Avstrije v boju za tretje oziroma četrto mesto na V, sve. tovnem nogometnem prvenstvu.
TURISTIČNO GOSPODARSKA RAZSTAVA V JE ODPRTA VSAK DAN OD 10. DO 22. URE.
»EMONI«
koncem tekme Urugvaj : Madžarska dosegel gol, je začel od samega veselja skakati. Delal je naravnost neverjetne kretnje, opletal je z rokami ter na ves glas kričal.
Nenadoma pa se je zgrudil. Začel se je krčevito zvijati. Pritekli so Igralci, voditelji, zdravniki, bolničarji Komaj so ga spravili k sebi. Tem-perametni Hohberg je bil tako razburjen, da so mu popustili živci.
Tehnika brez borbenosti — gotov poraz
Nemci so naj večje presenečenje tega prvenstva: največje za to, ker so, četudi kvalitetno slabši od Jugoslavije in Avstrije, Izločili obe moštvi. Potrdili pa so, da sama tehnika brez ostrine in borbenosti, brez po-
žrtvovanja in vztrajnega prizadeva- ,	.	.	„------
nja tudi kvalitetnim moštvom ne pri- kasneje je bil poškodovan, nese zmage.	I	Na	tretje	mesto v napadu lahko j
Sepp Herberger pa je vse to dobro! postavimo Mitiča. Dvornič je igral opravil Sistematično je delal, da bi samo na eni tekmi in bil slabši od razvil p« svojih mlljencih te lepej 0Sta'1*J- ,	.	,	.	„	„	!
lastnosti	—	borbenost,	vnemo	ln	po-	_ Bobek je	bil najslabši. Proti'
žrtvovalnost.	Izbral	je	močne	igralce,	Franciji Je zaigral slabo, prav tako	;
proti Nemčiji.	Vedno Je lepo začel«
toda ni vzdržal	do konca. Razen tega	■
igra preveč počasi, zadržuje žogo in ni dovolj oster. Edini prodorni igralec je bil Milutinovič Ta pa je premalo!
V celoti naši nogometaši v Švici niso napravili slabega vtisa. Pokazali so namreč, da razpolagamo z igralci, f ki znajo lepo igrati v polju, obvladajo tehniko, ne znajo pa dosegati
boljši. Vukas Je dobro začel, toda
Predtekmovanja naših atletov na Finskem pred uradnim dvobojem finska—Jugoslavija nas lahko le deloma zadovolje. Dve zanesljivi zmagi Mihaliča na 5000 ln 3000 m nad močnimi nasprotniki, zmage Mugoše na 1500 ln 800 m, kakor tudi Mllakova v skoku s palico so nas vzradostlle, ne morejo pa Izbrisati slabih rezultatov naših najboljših metalcev Gubija-na, Krivokapiča ln Sarčevlča.
Skratka rezultati na Finskem kažejo, da bo Imela naša reprezentanca 8. in 9. julija v Helslnklju s Flncl enega izmed svojih najtežavnejših dvobojev.
VELIK USPEH MIHALIČA IN MUGOSE V Helslnklju je Mehallč dominiral v teku na 5000 m. Vreme Je bilo slabo. Mihalič Je z gotovostjo premagal Rusa Ivanova ln Ceha Kubala. Z rezultatom 14:23,8 se Je povsem približal svojemu jugoslovanskemu rekordu, medtem ko Je Ivanov dosegel čas 14:28,0. V Lahtiju Je Mihalič prav tako z gotovostjo zmagal v teku na 3000 m v času 8:25,8.
Slabi rezultati Gubijana in Krivokapiča
Tudi Mugoša Je bil dvakrat zmago- nije za leto 1954 Najboljša igralka valeč tekmovanj na Finskem. Na je bila Marica Prejec. ki ip dosegla olimpijskem stadionu v Hensinkl- 45 točk.	Z.
ju je zanesljivo zmagal na 1500 m v času 3:51,0 pred Poljakom Drajem i 3:52,0. V sredo je zlahka zmagal na
ROKOMET
Kegljači, stari nad 50 let, so tekmovali
800 m z rezultatom 1:52,7.
V Helslnklju Ja v skoku s palico zmagal Rus CernivoJ z rezultatom 4,30 m. Mi lakov in dva najboljša Finca, Kataja ln Olenlus so preskočili 4.20. V Lahtiju je na razmočenem stadionu bil Milakov boljši od Fincev, ker Je že s prvim skokom dosegel 4 m.
Krivokapič Je bil v metu diska peti z rezultatom 45,20 m, kar Je zdaleč izpod njegovih možnosti. Tudi Gubljan je bil peti z rezultatom 54.45 metrov, v Jedartu pa Je zmagal toda ne z dosti boljšim rezultatom. Sarče-vič Je v Helslnklju vrgel kroglo komaj nekaj čez 15 m ln bil peti v hudi konkurenci.
ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA
Proleter — Radnički 47:36 (20:28)
Tekma Zvezne košarkarsko med Proleterjem lz Zrenjanina Hndničkim (Beograd) so je zaklju čila z zmago gostov 47:36 (20:28).
lige
In
Kegljaški center Celje je minulo soloto' in nedeljo organiziral prvenstvo Slovenije kegljačev starih nad !>o let. Za tekmovanje jo bilo dokaj
veliko zanimanje Sodeloalo je 23 po- Karlovac, 2. Julija Tekma zvezne sameznikov in 7 ekip.	!	košarkarske	lige	Železničar	(Karlo-
Eklpno tekmovanje: 1. KK Be-	-	-	-	-
ton, Celje 1064. 2. KK Kladivar Celje 1059, 3. KK Železničar Maribor 1044 kegljev.
Posamezniki: 1. Amnn (Kladivar)
392. 2. Puhar (Kran.il 382 3 Matjaž (Beton) 374. 4, Vrtovec (Kladivar) 366,
.V Kac (Tekstilac) 363 kegljev.
vac) : ASK (LJ.) se Je končala z zmago domačinov 63:52 (29:22),
Branik : Celje 101:25 (30:6)
S to zmago jo ženska vrsta Braniku osvojila naslov prvaka Slove-
Začel se je polfinalni turnir
Ljubljana, 2. Julija. Danes se je začel na stadionu Odreda polfinalni turnir za državno prvenstvo v rokometu. Sodelujejo: Split, Železničar lz Niša in ljubljanski Odred.
Danes sta se pomerila Split ln Odred. Zmagal Je Split z 9:6 (4-2). odlična obramba Splita Je preprečila Odredovlm napadalccm, da bi svojo terensko premoč Iznzlll v golih.
Gole so dosegli za Split: Kambič 6, Krstulovlč l„ Krstulovič II., Perič po enega, za Odred pa Jovič 2, Lenart 2, Novak in Vatovec 1. Sodil je dobro Eger (Zgb.). Danes ob 16.30 uri se bosta pomerila Odred : 2elezničar (NIŠ).	V.	C.
Jutri Bokelj : »Ljubljana«
Jutri bo v Ljubljani tekma za vstop v II. zvezno ligo med prvakom Črne gore »Kokoljem« lz Kotora ln domačo ŽNK Ljubljano. Tekma bo na stadlnou v šiški ob 17.30. V dveh predtekmah bodo igrali mladinci finalno prvenstvo Slovenije. Sodelujejo: Aurora (Koper), Železničar (Mrb), Kladivar (Colje) in 2NK Ljulijane.
V tekmi zn pokal maršala Tita je moštvo NK Rudar i/. Velenja pre-mugalu moštvo Garnizije JNA iz Co-Jja z rezultatom 3:2 (2:0).	Z.
Vlasič v finalu
London, 2. julija. — Evropski prvak v double scullu Perica Vlašič se Je danes na hanlayski regati uvrstil v finale. V polfinalu Je zmagal v času 8 minut 31 sekund. Švicar Co-lombe Je drugi finalist.
neustrašene, katerih največja vrlina Je izreden start. Tem igralcem se Je posrečilo razbiti napade tako Jugoslovanskih, kakor avstrijskih tehnl-čarjev, in zaznamovati dva res velika uspeha.
Bozsik je vendar igral
Na tekmi z Brazilijo je bil Bozsik izključen. Kakor na vseh tekmovanjih, bi moral biti tudi na svetovnem prvenstvu avtomatično suspendiran, to pa pomeni, da ne bi smel igrati na naslednji tekmi. Vendar pa Je Bozsik nastopil proti Urugvaju, ker se Je organizacijski odbor zadovoljil s tem, da Madžarska nogometna zveza prouči celotno zadevo ln ugotovi, ali je Bozsik kriv.
Fritz Kasparek se je smrtno
Puskas bo igral?
Bern, 2. julija. Iz Solera, sedeža madžarske	reprezentanco,	poročajo^,
da ie najboljši madžarski nogometaš nonesreCll	I Puskas že začel trenirati in l>o naj.
*	I brž nastopil na nedeljski finalni tek-
Poročajo, da se je	vodja	avstrijske	mi v Bernu	proti Nemčiji.	Danes bo-
ekspedicije	v	perujskih	Andih	Ka-	do prispele	v Soler ženo	in staral
.................članOv madžarsko nogometne reprezentance, ki bodo prisostvovali finalni tekmi Madžarska — Nemčija.
_________________  Ka.
sparek l'’ritz s švicarskim alpinistom \Vasenauerjem smrtno ponesrečil. Avstrijska ekspedicija je hotela letos osvojiti nekaj šo nepremaganih vrhov v skupini Viilkanota *n Vilka-bamba. Pri tem poizkusu je svetovno znanega alpinista doletela nesreča. Fritz Kasparek je znan po uspehih, ki jih je dosegel pri vzponih na Mar-molato, Civetti in v skupini treh Zinn. Kot eden najboljših plezalcev se je odlikoval tudi v severni steni Eigerja.
Radijski prenos finalne tekme
Radio Beograd bo prenašal v nedeljo 4. julija drugi poli Sas finalne tekme V. svetovnega prvenstva med Madžarsko in Zahodno Nemčijo v Bernu. Prenos «e bo začel okrog 17.45. Reportor bo Radivoje Markovič.
ZVEZNO PRVENSTVO V KAJAKU NA DIVJIH VODAH
Hiavaček državni p/vak
Vfieraj je bilo na Savi Bohinjki zvezno prvenstvo v kajaku na divjih vodah. Proga je bila dolga 5590 m s startom v Soteski, cilj pa je bil pri mostu na Bohinjski Bell. Proga jo bila zelo težavna in na posameznih mestih nevarna ter je zahtevala od
tekmovalcev veliko tehi«čnega zna. ___________
nja. Sc lelovalo je 50 tekmovalcev i& 1 Hiavaček (Vir — Zagreb) 15.35,
Prva mesta pri posameznikih so zasedli favoriti. Jože Ilija (Lj1) je imel smolo in se je uvrstil šele na 18. mesto. Največjp presenečenjo je prvo mesto Pejovi* (Crna gora) pri mladincih, ki mu je bilo to prvo večje tekmovanje.
Rezultati:	(zvezni razred) člani:
vso državo, razen iz Makedonijo in Srbije, kjor se njihovi tekmovalci pripravljajo na svetovno prvenstvo na mirnih vodah Kot gostjo so so. delovali tokmovaiicl \7i Zahodne Nemčije. Glavni favoriti za moštveno prvenstvo so bili Ljubljančani. To pa so ni uresničilo, ker so jim Zagrebčani odnesli prvo mesto prod nosom.
Svet (S, M Ljubljana« 16.03,4, 3. Stovičok SM Lj.) 16,42, 4. Cukič (SM Lj.) 16.42,6, 5. Vrkljan (Vir - Za-greb( 16.50,4.
F-l splošni razred:	1. Eihorn
(BD Vrbas) 17.35, 2 Košir (SM Lj.) 18.30, K-l JunlorJI:	1. Pejovič (BI)
Jablan) 10.01), 2. Simovič Vlado Vir — Zagrob 10.30.
golov.
LJ. Lovrič.
DROBCEV
največji uspeh
AVimblcdon, 2. julija. Jaroslav Drobny Je dosegel danes v Wiinble-
donu največjl uspeh v svoji športni karieri. V finalu je premagal mladega avstralskega prvaka Kenna Rose-walla v štirih setih 13:11, 4:6, 6:2, 9:7.
V tekmovanju ženskih dvojic Je ameriška dvojica Brow-Dupont premagala v polfinalu dvojico Brower 1 (Bermudl)—Kubel (ZDA) v dveh nizih 6:1, 6:1.
\VATERPOLO
Jadran : reprezentanca Anglije 3:3
London, 2. julija — ^Vaterpolist’ : Jadrana so se predainočnjim v Wooi vichu pri Londonu pomerili z anglo i Sko reprezentanco. Tekma se je kon- \ čalfl neodločeno 3:3 (1:0).
Včeraj so naSi waterpolisti dosegli nov uspeh. Premagali so enega izmed najboljših angleških vaterpolo S moštev »Politehnic« % 8:0 (5:0).
Šahovski turnir v Pragi
Turnir vzhodnoevropske cone v j Pragi se je zaključil z zmago Pach- | mana (CSR) s 15 točkami. Slede: | Szabo (Madžarska) 14.5. Sliv* (Polj- Jj ska^ 13. Stahlherg (Švedska) in Filip J (CSR) 12,5 itd. Prvi štirje bodo igrali na medeonskem turnirju.
*
Šahovsko prvenstvo Grčijo zn loto ‘ 1954 si jo priboril Parlianos s 13 toč- j kami pred Anagnostnom 12 in Tsikno-puosom 11.5. Sodelovalo jo 17 te>kmo- j valccv.
*
Prvak Dunaja jo poslal Kovač z 9.5 točko, sledita Dickstein 8.5, Bu-sok 8 itd.
S SEJE OKRAJNEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA
Vloga sindikata v komuni
Priprave zu letošnje praznovanje Dneva vstaje
v. . Ljubljana, 2. jul. litvi . iSe ie l>ryič po izvo-SZnt i i,-novl okrajni odbor
pravlinV ^ jne' sei‘ so ra/'
tiki i P^e<*vsoin o problema-o Uv,7-?gi si,ulikatov V uvodu opozoril i 1° Boršt|iik, ki je tendence	,noPravi'h'e
kntov i„ ®ioae na vlogo sindi-tncd kntor\ ,naJvažnejšo naloge, *a višin ni - so Predvsem skrb elndiikatnv iZV° nost iu P01110^ lavcev / Pri v,,lsP°sabljaniu de-Se obSirn ■ U.ak)eno upravljanje, govoril ntJC Je 0 ich Problemih Ke kS.rA SZDL Slovenije vsem n pmejil se je pred-
sindikatov v »*"jiTnie vlo<?e
________ v razdobju razvoja
Slovenski oktet med slepo mladino
vod “	ravnateljstva Za-
vodski u! P° mladino je Slo-eVvX;kP^‘. ki si je pridobil Po «eveL °Vos 8 sv°i° turnejo obisknl ? evropskih deželah, Prltr“Lsl°P° mladino s pestrim ui nnrd\01M slovenskih umetnih vod-, Sn i posimi. Gojenci za* velikim •v?ianjo spremljali z cem Ji navdušenjem in so pev-
svojo hVnl°* Zn°Va izražali vso
Mnl i st in priznanje, certu kot rU®lm ic, ml na kon-OZN a rigtiSt *11 1 strokovnjak PozornA^ ?r' ki je s posebno ostjo sledil programu.
Alojzij Bakom
komun in uveljavljenju družbenega i'n delavskega upravljanja. l’ruv v čusu, ko čedalje večji del delavcev deluje v raznih odborih družbenega upravljanja ter se pri vsakodnevnem delu utrjuje njih politična zavest iu krepi politična vzgoja, ne more sindikat ostati pri tistih oblikah dela, kot so bile potrebne v ča su, ko se je delavski- razred še boril Za oblast in za njeno utrditev. Opozoril p« je, da je- to daljši proces suj pomeni ruzvoj v tej ameri korak dalje k višji stopnji, ko se delavski razred ne more več omejiti le na življenje in dogajanje v posameznih kolektivih, temveč postaja njegov delokrog širši v okviru posameznih komun.
Med nadaljnjo razpravo je tudi tov. Vipotnik opozoril, da jo potrebno, da da okrajni odbor SZDL pobudo za čim širšo razpravo glede na ta vprašanju i'n da bo v bodoče potrebno, da med sindikati in SZDL ne bo več strogo ločenih delovnih področij, kot se je dogajalo doslej, ko so organizacije SZDL mnoga pereča vprašanja, ki bi jih bilo treba rofevati, prepuščale izključno sindikatom v reševanje.
Na seji so se pogovorili še o pripravah za praznovanje Dneva vstaje 22. julija, ki je povezano s proslavo 10-letnice I. zasedanja SNOS v Črnomlju ter bo zato tudi središče proslave v Beli krajini.	M. N.
va
DNEVNE NOVICE
Uprava za ceste OLO Ljubljana okolica »poroča: V zvezi z gradnjo avtocesto Ljubljana—Zagreb se okraj na cesta III. reda St. 1230 Cikava— Polica v odseku Cikava—Perovo za' pre za ves promet od sobote 3. Julija dalje za ves čas gradnje. Promet se preusmeri na cesto Grosuplje—Fe rovo.
Centralna tehniSka knjižnica, Tomšičeva ulica 13, Je odprta v poletnem času (julij, avgust in september) vsak dan od 7.30 do 14, razen ob nedeljah. Za inženirje, tehnike ln druge strokovnjake je urejena posebna čitalnica. Vse tehnike vljudno vablmol — VBtop prost.
Narodna ln univerzitetna knjižnica. Od 5. Julija dalje bo čitalnica odprta od 0—12 in od 17—20, v soboto od 8—14.
Ali je v Ljubljani res najdražje
Je »n zelenjava sta se pocenila, cene mesa, mleka in presnega masla nespremenjene
presnega
Ljubljana, 1. Julija. tr Zat,nlo soboto v juniju so bili zal s**0 V,cb mestih Slovenije dobro Posebno i zelenjavo. <-‘d tega Jo bilo povsod opaziti pa-
I*CC ccn- To velja Se posebno za ze-"Javo In sadje, pa tudi za fižol
v stročju.
Starega krompirja Je bilo povsod dovolj razen v Celju, Gorici ln Po-•lojni, kjer je že Izginil s trga. Cena »» bistveno nt spremenila ln se Je sukala okoli 10 din. Le v Celju Je thaSala zaradi manjše ponudbe 12 dinarjev. v Ptuju pa samo 8 din za kg. °vcga krompirja Jo bilo povsod do-0 L *ato tu<ll njegova cena počasi »da. Na Jesenicah se Je novi krom-r P°c®nll v enem tednu od 45 na din, v Celju pa od 36 na 30 din. Ljubljani je znažala povprečna ce-» novega krompirja 28 din, v Kraju 32, v Ptuju 40, v Gorici pa 28. zanimivo pa Je> da potroSnlkl Se
, no bolJ segali po starem krom-P Ju> ker Je občutno cenejll.
, flV ladnjem tednu so se znižale Jo °ene Ielene solate. Najcenojia na solata preteklo soboto v Go-<40 rt<2° dln)’ najdražja na Jesenicah t0 ln*‘ V LJub,Janl Je cena padla od v tj1 25 dln’ v KranJ“ °d 56 na 30,
Sob°VCm mestu od 40 na 25> v Murskl tudi”11 Pa °d 30 na 2S' p°easl PatlaJ° se C6ne fliola v *rnJ“. V Ljubljani ^ Je cena znižala ha 80 din za kllo-Oo*?’ v Kranju so ga prodajali po v *n, na Jesenicah po enaki ceni; zr tU^U zna5ala cena fižola v nJu 70 uin za kii0grami v Marl-st *«U 15’ v Murskl Soboti 80, v Polj ” * Pa 98 din. Zaradi večje ponud-iol ,>ad,a tu|Jl cena stročjemu fl-V vendar so bile njegove cene Se n° previsoke. V Ljubljani so ga ^°dajali po 80 din. Čeprav se Je v J(C,n tc<,nu znižala cena za 30 din, b*’ že vedno za povprečnega po-c n,ka predrag. Da Je bil v Kranju ejll za to din, v Postojni oelo za
25 din, na Jesenicah pa celo po 35, Je vzrok v Večji ali manjSl ponudbi na trgu. Tudi cene graha v stročju so bile preteklo soboto precej različne. V Novem mestu, Celju Je znaSala cena 35 din, v Ljubljani In Ptuju 30 din, na Jesenicah so ga prodajali po 40 dinarjev, v Murski Soboti po 45 din 1 za kilogram, v Gorici In Postojni pa samo po 28 din za kilogram. Špinače i Je bilo na razpolago manj. Prodajali j so Jo le v Mariboru, Ptuju ln Ljubljani. Vendar Je bila prav v LJub-I ljani skoraj ie enkrat dražja kot v Mariboru.
Od sadja so bile preteklo soboto na trgu predvsem čežnje, v Ljubljani ln Mariboru marelice Ih v Gorici tudi Že hrulke. Cena CeženJ Je bila najnižja v Gorici, kjer to bile po 20 din. V Ljubljani, Kranju ln Postojni zo Jih prodajali po 35 din, v Mariboru in Murski Soboti so bile domače čelnje po 45 din, v Novem i mestu pa po 40 din za kilogram. Najdražje so bile v Celju — po 50 din.
Cene mesa s« v zadnjem času niso spremenile. Goveje meso Je bilo v Ljubljani, Colju, Mariboru, PostoJ-: ni In na Jesenicah po 230 din za kg.
| NaJceneJSe Je bilo v Gorici po	315	din,
I najdražje	pa	v Kranju — po	240	din.
: Svinjsko meso Je bilo večinoma po 250 din, le v Murski Soboti po 230 din. Jajca so bila najdražja v Ljubljani ln Kranju po 14 din, za dinar cenejša v Celju In Mariboru, v Novem mestu pa po U din. V Ptuju so se podražila od 11 na	12	din, po enaki	ceni so
bila tudi	v	Murski Soboti.	Na	po-
stojnskom trgu pa Je preteklo soboto manjkalo jajc. Ceha mleka ln surovega masla se prav tako m spremenila. Mleko je Se vedno najdražje v Ljubljani ln Celju (30 din za liter), najoenejle pa v Ptuju (po 20 din liter) ln v Murski Soboti (po 22 din). Surovo maslo pa Je bilo obratno naj-dražje v Ptuju, po 510 din za kilogram, naJccneJSo pa v Gorici — po 340 din kilogram.	r.
S0LEA klorofilna zobna pasta v izbolJSani kvaliteti!
Putnik Slovenija razpisuje nagradni načetaj z naslednjimi nagradami:	1. Enomesečno potovanje 2
•ladjo po Sredozemskem morju (vrednost 00.000 din); 2. Osemdnevno potovanje po Jugoslaviji; 3. Tridnevni avtobusni izlet na Flltvička Jezera, Crlkvenlco ln na Reko; 4. Izlet z letalom Ljubljana—Reka—Ljubljana; 5. 300 km vožnje z luksuznim avtomobilom (smer vožnje Izbere nagrajenec sam); 6. Polet z letalom nad Ljubljano in Bledom. — Pravico udeležbe na natečaju Ima vsakdo, ki se poslužl katerekoli naše usluge pri katerikoli poslovalnici Putnika Slovenija: nakup vseh vrst vozovnic (vlak, ladja, letalo); udeležba na naSih potovanjih in izletih, prevoz z našimi luksuznimi avtomobili; rezerviranje vseh hotelskih uslug, posredovanje potnih dokumentov itd. Vsak udeleženec prejme pri plačilu usluge nagradni kupom. Prvo žrebanje bo dne 20. julija, pri čemer bodo izžrebane zadnje tri nagrade. 26. avgusta pa bo drugo žrebanje, pri katerem bodo izžrebane prve tri nagrade. Natečaj traja neprekinjeno do 25. avgusta ln imajo na žrebanje za prve tri nagrade pravico tudi tisti, ki so bili izžrebani pri prvem žrebanju. Natečaj traja od 26. junija do 25. avgusta.
V Volčji potok, na ogled arboreta agronomske fakultete, vabi za nedeljo, 4, julija prijatelje cvetja lz Ljubljane, kamniškega okraja in druge vrtnarski odsek zadrugo Sadjar in vrtnar v Ljubljani. O nasadih predava tov. profesor Ing. Ciril Jeglič. Odhod z vlakom ob 0.50 iz Ljubljane do Homca, povratek poljubno, nedeljske vozovnice.
Zakaj bi molje samo preganjali, ko dobimo lahko zanesljivo sredstvo, da Jih uničite. Zahtevajte povsod samo MOTOX!
GLEDALIŠČA
DRAMA — LJUBLJANA
Sobota, 3. julija: Zaprto.
Nedelja, 4. Julija ob 30:	Cankar:
»Hlapci«. Gostovanje v Zagorju. Zaključek dramske sezone.
OPERA
Od 2. do 12. julija Je Opera na gostovanju v Trstu.
Sobota, 3. julija ob 20.30: Leoncavallo: »Glumači«, opera v 2 dejanjih, in Baranovič: »Lectovo srce«, balet v 3 slikah. Sodeluje zagrebška Opera.
V »Glumačih« pojejo Blanka Dežman, Nonl Zunec, Vladimir Ruž-
. djak, Milivoj Belavic in Franjo Paullk. Dirigent: Demetrij 2ebre. Režiser: Nando Roje. Scenograf: Zvonimir Agbaba. — V »Lectovem srcu« nastopijo: Sonja Kasti, Ladislav Sertlč, Nevenka BidJIm, Zlatica Stepan in Ivica Sertlč. Dirigent: Demetrij 2ebre. Koreograf: Franjo Horvat. Scenograf:	Aleks
Augustlničič.
Nedelja, 4. julija ob 20.30: O. Verdi: »Othello«, opera v štirih dejanjih.
V glavnih vlogah nastopijo: Marija Podvlnec, Nada Putar, Joalp Gostič, Tomislav Nerallč, Drago Bernardič ln Franjo Paullk. Dirigent: Milan Sachs, direktor Opere. Scenograf: Marijan Trebše. Režiser: Margarita Froman.
RADIO
S0LEA klorofilna zobna pasta je peneča in osvežujoča!
Sprejmimo ansambel zagrebške Opere
ki sodeluje pri II. ljubljanskem festivalu In ki prispe v Ljubljano danes dopoldne z brzlma vlakoma ob 8,41 in 9,14. Zberimo se na železniški postaji.
Kmetijska zadruga Vel. Drenova, okraj Trstenlčkl, LR Srbija
obvešča
vse Interesente vinogradnike, da bo njeni zadružniki vzgojili velike količine sortnih trsnih cepičev na odobrenih ln priznanih podlagah.
Interesenti naj nam pravočasno pošljejo svoja naročila, da Jim bomo lahko zagotovili kvalitetne cepiča.
Za naročila sklepamo pogodbe ln smo doslej prodali že velike količine.
Za sorto ln podlago Jamči zadruga.	3523
MARIBORSKE VESTI
Dežurna lekarna
Sobota, dne 3. Julija 1954: lekarna »Tabor«, Trg Revolucije 3.
KINO
PARTIZAN:	Ameriški film: »Rdeči
znak hrabrosti«.
UDARNIK:	Angleški film: »Osebna
zadeva«.
POBREŽJE: Ameriški film: »Ne poj ml žalostnih pesmi«.
STUDENCI: Ameriški film: »Ob veliki ločnici«.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Sobota, 3. julija ob 20: »Tri igre o ljubezni in ljubosumju«. Izven in za red podeželje.
Zaključek sezone.
Umetnostna galerija v Mariboru, StrossmaycrJeva ulica 6. Razstava reprodukcij risb Leonarda da Vinci j a, ki Jo prireja Jugoslovanska nacionalna komisija za UNESCO. Razstava Je odprta dnevno od 9—18 v času od 27. Junija do 11. julija. Prijave za ekskurzije poslati na telef. št. 25-45. 1 Vodstvo na razstavi zagotovljeno.
RAZPIS SLUŽB
Dekanat medicinske fakultete v Ljubljani razpisuje v Anatomskem inštitutu za opravljanje asistentskih poslov dve zdravniški mesti. 'Prošnje je treba vložiti na dekanatu do 20. Ju-
DROBN1 OGLASI
NEUHOFERJEV TEODOLIT in Busol-ni dlopter, malo rabljen, prodam. Cena po dogovoru. Naslov V podr. »Borbe« Maribor.	M	171
SIRARJA z večletno prakso, sposobnega za izdelavo polnomastnega sira in polmastnega trapista, sprejme takoj Kmetijsko posestvo Cr-mošnjice pri Semiču. — Plača ln ostalo po dogovoru.	2332
LABORANTA iščemo za takojšen nastop. Pogoji: dovršena srednja tehnična šola lesne stroke ali dovršena delovodska šola. Nadalje odslužen kadrovski rok. Plača po tarifnem pravilniku. — Tovarna pohištva, Maribor, Pobrežje, Zrkovska cesta 24.	2323
TELEFONSKO CENTRALO, avtomatsko, Siemens, z usmernikom in akumulatorsko baterijo, brez namiznih telefonskih aparatov, vse v brezhibnem stanju, proda Tovarna Zlatorog, Maribor.	2328
KURJAČA, garderoberko ln knjigoveza sprejme Narodna in univerzitetna knjižnica. Prijaviti se do 10. julija. ’
trije
E. M. REMARQUE
man
tovorni
Vse to so je zgodilo v nekaj sekundah. V naslednjem trenutku ,Sm° še zmeraj v diru pridrveli do njega, plašči bo zaškrtali, Ktister I® Mignil s Karlom ko s konjem med motociklistom, motociklom Počez stoječim, kadečim se avtomobilom tako tesno, da je na Btrani malone zadel ponesrečenčevo roko, na desni pa rob _vt°mobila; potem pa je naš motor spet zapel in naravnal Karla, avore so zaškripale in že Je bilo vse tiho. »Dobro sl to napravil, *to.« je dejal Lenz.
Odhiteli smo nazaj in odprli vratca avtomobila. Motor je še akel. Kdster je segel na pretikainik in potegnil ključek iz njega. °tor jo utihnil in zaslišali smo stokanje.
Vse šipe težke limuzine so bile zdrobljene. V poltemi smo *aSledali s krvjo oblit ženski obraz. Poleg nje je bil med volanom jh sedežem stlačen moški. Najprej smo dvignili žensko, jo potegnili 2 avtomobila in položili na cesto. Njen obraz je bil ves razrezan, nJem je tičalo nekaj drobcev stekla, toda kri je tekla enako-j^drno. Hujše je bilo z desnico. Rokav bele jopice je bil svetlordoč J*1 kri je kar tekla skozenj. Lenz ga je razrezal. Močan curek krvi ■® brizgnil izpod njega, potem pa je kri po malem brizgala naprej. ^ Je bila prerezana. Lenz Je zvil svoj žepni robec v zatik.
Raznašalko za podružnico Kranj
sprejme takoj podružnica »Ljudske pravice-Borbe«, Kranj. Javiti se v podružnici Kranj, Titov trg 22
»Potegnite moškega iz avtomobila, to tu opravim že sam,« je dejal. »Hitro ju moramo odpeljati v nejbližjo bolnišnico.«
Ce smo hoteli spraviti moškega iz avtomobila, smo morali odviti naslonjalo sedeža. Na srečo smo imeli s seboj dovolj orodja in šlo Je dokaj hitro. Tudi moški je bil ves krvav in vse je kazalo, da ima zlomljenih več reber. Ko smo mu pomagali vstati, je kriknil in se sesedel. Tudi koleno ni bilo v redu. Toda trenutno nismo mogli ničesar storiti.
Koster je zavozil s Karlom prav h kraju nesreče. 2enska je od strahu krčevito kriknila, ko Je zagledala naš avto, kako se ji bliža, čeprav je vozil počasi. Naslonjalo enega sedeža smo položili nazaj in tako smo lahko moškega položili v naš avto. 2ensko smo posadili na zadnji sedež. Jaz sem stopil na stopnico poleg nje, Lenz pa je od druge strani držal moškega. »Tl pa ostani tu in pazi na avto, Jupp,« Je dejal Lenz.
»Kje pa je pravzaprav ostal motociklist?« sem vprašal.
»Popihal jo je, ko smo ranjenca spravljali iz avtomobila,« je pojasnil Jupp.
Počasi smo se odpeljali. V bližini bližnje vasi je stal majhen sanatorij. Videli smo ga večkrat, ko smo vozili mimo. Bel in nizek je stal na griču. Kolikor smo vedeli, je bil nekakšna zasebna Ustanova za lahko duševno bolne petične ljudi, toda zdravnika ln prevezovalnico so pač imeli v njem.
Zapeljali smo na grič in pozvonili. Iz sanatorija Je prišla zelo lepa bolniška sestra. Prebledela Je, ko je zagledala kri, in odhitela nazaj. Takol za njo je prišla druga, znatno starejša. »Obžalujem,« je dejala takoj, »za nesreče nismo opremljeni. Obrnite se na bolnišnico Virchovva. Saj ni daleč.«
»Malone celo uro od tod,« je odgovoril Koster.
Dnevni epored za soboto, 3. julija
Poročila: 5.05, 6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00.
5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 5.30—5.40 Jutranja telovadba — 6.30 do 6.35 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.00 Pregled tiska — 7.05 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Za gospodinje — 7.35 Zabavna glasba, vmes reklame — 8.10 Pisan spored domačih pesmi — 8.30 Za pionirje — 8.50—9.00 Zabavna glasba — 12.00 Pisan spored izvajajo Štirje fantje — 12.20 Za naše kmetovalce — 12.30 Opoldan-
ski koncert — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Melodije za prijetno razvedrilo — 14.30 Turistična oddaja — 14.40 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Sko-berneta — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 2eleil ste — poslušajte! — 16.00 Utrinki lz literature: Cervantes: Moč krvi — 16.15 Promenadni koncert — 17.10 V plesnem ritmu — 18.00 Okno v svet: Demokristjan-ska cenzura nad filmom v Italiji — 18.10 Po Koroški in Beli krajini v pesmi ln plesu — 18.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame ln objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Za ples ln razvedrilo — 20.30 Pisan sobotni večer iz Tržiča — 22.30 Glasbena medigra — 22.30 Oddaja za naše izseljence (na valu 327,1 m) — 23.00 do 24.00 Plesna glasba za prijeten konec tedna (na valovih 202.1 in 212,4 m ln 90,1 MHz)
23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
iiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiniiiiiiiiimiiimiiiiiii,
KINO »KOMUNA«
Premiera ameriškega filma
»HARRIET CRAI6«
Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 10 do 11 ln od 15 dalje.
iiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiMiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiir
KINO »UNION«: Amer. barvni film: . »Čarobni fižol«. Tednik: Filmske novice št. 26. Predstave ob 16, 18 ln 20. — Predprodaja vstopnic od 10 do U ln od 15 dalje.	I
KINO »SOCA«: Premiera angl. filma: ‘ »Francis V velemestu«. Tednik. — Predstavi ob 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 10—11 ln od 17 dalje. LETNI KINO »TABOR«:	Premiera
amer. filma: »Harriet Cralg«. Tednik. Predstava ob 20.30.
S0LEA klorofilna zobna pasta ima prijeten janežev okus!
kinematografih uro pred pričetkom predstave.
KINO »TRIGLAV«:	Angleški	film:
»Matejevi sinovi«. Predstave ob 16, 18 in 20. — Predprodaja vstopnic od 15 dalje.
KINO »SISKA«: Mehiški film: »Sole-dadln šal«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 15 dalje.
JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Točno opoldne«. Predstavi ob 18 in 20. — »PLAV2«: Amer. barvni film: »Skrivnostno življenje Wai-terja Mlttyja«. Predstava ob 19.
KRANJ: »STORZlC«: Angleški film; »Jessy«. Matineja ob 9:	»Scara-
mouche«; ob 14: »Rdeči gusar«. — LETNI KINO:	Ameriški barvni
film: »Rdeči gusar« ob 20.30. — »SVOBODA«: Amer. barvni film1 »Scaramouche«. Predstavi ob 19 ln 20.
LETNI KINO JLA: Zaprto.
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Angleški fUm:	»Matejevi	sinovi«.	Tednik.
Predstava ob 20.30.
Predprodaja vstopnic v obeh letnih PTUJ: Amer. film: »Točno opoldne«.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
CELJE: »DOM«: Ameriški film: »Vrni se, mala Sheba«. — LETNI KINO: Ameriški film:	»Vrni se, mala
Sheba«.
KINO »SLOGA«
Belgijski film
»Banket tihotapcev«
Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 bo matineja istega filma. — Predprodaja vstopnic od 9 do 11 in od 15 dalje.
			
VESTI Z JESENIC
Zveza prosvetnih ’ društev okraja Radovljica prirodi v organizaciji Mestnega gledališča na Jesanlcah na letnem gledališču v Ukovt: v soboto, 3. julija ob 20.30:	Žižek: »Miklova
Zala«, premiera ln v nedeljo, 4. Julija Ob 20.30: Zižeki »Miklova Zala«. Režija TIS Srečko scena Marjan Pliberšek, dirigent Rado Kleč Sodelujejo pevski zbori ln folklorne skupine Svobod: Jesenice, Javornik, Boh. Bistrica, Kropa, Kranjska gora, Mošnje, Podkoren — Zveze ■ vlaki ugodne.
Umrli so v Ljubljani
Dr. Stanislav Oblak, zdravnik. Pogreb bo danes ob 17. uri na Zalah.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so ob težki izgubi naše drage, nepozabne žene in mame
MARIJE ŠAUBERGER
roj. URBlC
sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter Jo spremili tla zadnji poti.
Prisrčna hvala tudi godbi ter pevcem in govorniku za govor ob odprtem grobu.
Hrastnik, 30. junija 1954.
Žalujoči: Rudolf, mož, Vanda ln Boris, otroka.
Sporočamo žalostno vest, da je preminul po dolgi bolezni moj dragi mož, naš očka, stric in stari očka
ANTON SFILIGOJ
dne 2. julija 1984. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 4. julija ob 19. uri iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah.	.	v.
Žalujoči
Sestra ga je topo pogledala. »Za takšne primere nimamo ustreznih potrebščin. Pa tudi nobenega zdravnika ni tu...«
»Ce Je tako, pa kršite zakon,« je rekel Lenz. »Zasebne ustanove vaše vrste morajo imeti stalnega zdravnika. Ali bi mi dovolili uporabiti vaš telefon? Rad bi telefoniral policijskemu ravnateljstvu in uredništvu dnevnika.«
Sestra se je obotavljala. »Mislim, da se vam ni treba ničesar bati,« Jo dejal Kdster hladno. »Vaše delo bo dobro plačano. Najprej potrebujemo nosilnico. Zdravnika boste pač našli.«
Se zmeraj se je obotavljala. »Tudi nosilnica mora biti pr zakonu,« Je pojasnjeval Lenz, »kakor zadostna količina obvez.. •
»Da, da,« Je odgovorila naglo, očitno osupla spričo tolikšne poučenosti, »takoj pošljem nekoga...«
Odhitela Je. »Ta Je pa dobra,« sem dejal.
»Kaj takšnega se tl lahko pripeti v vsaki mestni bolnišnici, je odgovoril Oottfried hladnokrvno. »Prvo je denar, potem biro kracija In nazadnje pomoč.«
Vrnili smo se k avtomobilu ln pomagali ženski zlesti iz njeg,. Molčala je; samo no svoje roke je gledala. Odvedli smo jo \ majhno ordinacijo v pritličju. Potem so nam prinesli nosilnico 7 moškega. Dvignili smo ga in ga položil nanjo. Stokal je. »Trenutek ...«
Ozrli smo se nanj. Zatisnil je oči. »2elel bi, da tega nihče n: bi zvedel,« je spravil s težavo iz sebe.
»Vas ne zadene niti najmanjša krivda,« je odgovoril Kostei »Nesrečo smo natanko videli in radi bi pričali za vas.«
»Ne gre za to,« Jo dejal mož. »Iz drugih razlogov želim, d Javnost ničesar ne bi zvedela. Saj me razumete...« Ozrl se je na vrata, skozi katera je bila odšla ženska.
v/
LJUDSKA PRAVICA-BORBA
BELOKBA^S SK RUDARJI IZ KANIŽARICE
želi vsem slovenskim rudarjem ob njihovem prazniku še obilo delovnih zmag
čestitamo vsem sotovarišem naše ožje domovine k stanovskemu prazniku 3. juliju.
Naše praznovanje bo letos posebno slovesno, ko praznujemo 10-letnico, odkar smo nakopali prvi voziček premoga v svobodni partizanski Beli Krajini.
ufiLOVN. KOLEKTIV
čestita vsem rudarjem širom po naši domovini k Dnevu rudarjev — 3. juliju!
DELOVNI KOLEKTIV
RUDNIKA RJAVEČA PREMOGA KOČEVJE
čestita vsem rudarskim kolektivom ob Dnevu rudarjev
2828
Ob priliki rudarskega in občinskega praznika čestita delavski svet
vsem rudarjem in prebivalcem Velenja
SREČNO I
Občinska gospodarska podjetja Velenje
Čestitajo k občinskemu prazrttku ter Dnevu rudarjev:
Gradbeno podjetje,
Mesarija,	\	J
Slaščičarna,
Bii6,	//1V--WSU|
Kavarna »Central«,	r\K7	\l'
Mestna restavracija,	AsPv	'
Gostinsko podjetje »Rudar«,	VVT.
Slikoplesk,	/\	/
Lončarstvo,	JfN /TL
Izdelovalnica gumiranega papirja,
Avtoprevozništvo,	^
Splošna mehanična delavnica,
Splošno mizarstvo,
C i?h	Pekama	in	trgovska	podjetja	s	svojimi	poslovalnicami.
K rudarskemu prazniku Čestita delovni kolektiv
ZABUKOVCA vsem rudarjem ter jih pozdravlja jsREqN0?
Vsem prebivalcem mesta Velenje in vsem rudarjem čestita kolektiv
Ter oeiektrarne Velenja
k občinskemu prazniku ter k Pnevu rudarjev!
Vsem rudarskim kolektivom čestita ob Dnevu rudarjev
RUDARSKEMU PRAZNIKU J ČESTITA
Ljudski o db or mesene občine Velenje
delovni kolektiv
vsem prebivalcem občine Ve'enja.
SOBOTA. 3. JULIJA 1954
LJUDSKA PRAVICA-BORBA
11
Fizikalni inštitut »Jožef Štefan« v Ljubljani
razpisuje
natečaj za stensko sliko
v stopniščni hali inštituta. Slika naj bi alegorično prikazovala razvoj energijskih virov ali dejavnost človeka pri raziska-vanju narave.
Tehnika: Sgraffito ali podobna.
Velikost slikovne ploskve: 3X5,10 m.
Pogoji udeležbe: Natečaj se vrši pod psevdonimom, polni naslov se priloži v zaprti kuverti.
Rok: Skice v akvarelu, gvašu ali temperi je treba oddati do 15. septembra 1954, Velikost skice 45 X 75 cm.
Ocenjevalna komisija: Upravnik inštituta prof. dr. A. Peterlin in dva člana inštituta, akad. slikar prof. Gojmir Kos In akad. slikar Stane Kregar.
NAJBOLJŠI OSNUTEK DOBI NAROČILO ZA IZDELAVO SLIKE, NAGRADITA SE PA SE DVA NADALJNJA OSNUTKA, EDEN S 30.000 IN DRUGI Z 20.000 DIN.
Detajlnejši podatki o prostoru so na razpolago v inštitutu. Prav tako si lahko vsakdo, ki želi sodelovati, ogleda prostor osebno dnevno med 12. in 14. uro.
Fizikalni inštitut »Jožef Stefan«
LJUBLJANA, JAMOVA 55
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE KAMNIK razpisuje
dve mesti direktorjev
gostinskih podjetij v Kamniku
Pogoji: poleg splošnih — najmanj petletna praksa v vodstvu gostinskih podjetij. Zaželeno je znanje tujih jezikov.
Plača po tarifnem pravilniku.
Ponudbe je treba poslati komisiji za imenovanje direktorjev LO MO Kamnik do 20. julija 1954.
»ELKA«, tovarna električnih kablov Zagreb, Martičeva 60
s P r e j m e :
strojnega a!i elektrostroj. inženirja
po možnosti s prakso
inženirja kemije-tehnologa
po možnosti s prakso
stenodaktilografinjo
po možnosti z znanjem francoskega, nemškega ali angleškega jezika
3 obratne električarje
po možnosti s prakso
Ponudbe pošljite sekretariatu podjetja ali se' obrnite nanj osebno: »ELKA«, ZAGREB, MARTIČEVA 60
1326
»METALNA«, tovarna konstrukcij in strojnih naprav, Maribor
Proda
knjižni stroj »IDEAL«
v dobrem stanju, opremljen s 4 polnimi vertikalnimi števci in to:
2 kosa z 11 decimalnimi mesti 1 kos z 9 decimalnimi mesti in 1 kos z 10 decimalnimi mesti
ter 2 prazna števca in 1 saldirni števec s kapaciteto 99 milijard
STROJ IMA PRIPRAVO ZA KONTNE KARTE, MEHANIZEM ZA SPISOVANJE DATUMA IN ELEKTRIČNI VRAČAJ VOZA
Interesenti naj se oglasijo v Prodajnem oddelku podjetja, soba štev. 51-1, telefon 20-57, interno 44
EEEI
Cenjene odjemalce in dobavitelje obveščamo, da se je s 1. julijem 1954 naš obrat osamosvojil v samostojno podjetje
OPEKARNA PRAGERSKO
s sedežem v Pragerskem, telefon Pragersko št. 5 • Cenjenim odjemalcem se priporočamo z našimi kvalitetnimi izdelki in konkurenčnimi cenami # Dobavljamo vsako količino zidakov, votla-kov 1/1, zareznikov, bobrovca, sleme-n jakov in o bočne opeke!
Se priporoča kolektiv!
Ohrid Vas vabili
Svoj letni dopust boste najprimerneje preživeli na obali
OHRIDSKEGA JEZERA — V POČITNIŠKEM DOMU »O R C E NIKOLOV«
Dom ima zelo udobne in komfortne sobe in restavracijo, kjer pripravljajo vsa domača in tuja jedila kakor tudi ohridske ribje specialitete # Cene pensiona znašajo- hrana od 310 do 395 dinarjev na dan, prenočišče od 140 do 250 dinarjev. Vsa pojasnila in rezervacije dobite v počitniškem domu »ORCE NIKOLOV« v Ohridu ali po telefonu štev. 109 in 5
TOVARNA VAGONOV KRALJEVO
(RANKOVICEVO)
potrebuje:
1000 m3 dobrih drv
2000 m* jelovih ali smrekovih hlodov
razreda »A«—»B«, debeline od 35 do 85 cm in dolžine od treh metrov navzgor
1000 m3 jelovih in smrekovih desk
po naknadno danih dimenzijah, kakovosti razreda »A«—»B«
Pismene ponudbe z navedbo cene in odpremne postaje pošljite na gornji naslov
3485
3915
DELAVSKI SVET PODJETJA ZA PROMET Z ŽITOM
»2IT0PR0MET« - KULA
razpisuje natečaj za
šefa računovodstva
pogoji: ekonomska fakulteta in tri leta prakse v stroki ali trgovska akademija ln 6 let strokovne prakse
Nastop službe takoj. Stanovanje zagotovljeno. Plača po tarifnem pravilniku
šefa komercialnega oddelka
pogoji: ekonomska fakulteta in triletna praksa ali nižja izobrazba in osem let komercialne prakse
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku
Ponudbe s kratkim življenjepisom In opisom dosedanjega službovanja pošljite na gornji naslov najkasneje do 29. t. m.
______________________________________ 3528
))
GEONASINA
TOVARNA VRTALNIH STROJEV IN PRIBORA
ZEMUN
BATAJNICKI DRUM 10 KILOMETROV TELEFON 37-922 IN 37-924
USIMMMMHIBjlMtlMMMMcMMft
proizvaia :
vrtalne stroje za rudarska in raziskovalna dela ročni pogon — 50, 150 in 300 m
Najnovejše tipe črpalk
z dvema in tremi cilindri, primerne zlasti za delo s čistimi in nečistimi tekočinami, nadalje izplakovalne črpalke pri globinskem vrtanju, pri gradbenih in sondažnih delih, za cementiranje pri globinskih vrtanjih itd.
Vrtalno stolpe raznih velikosti in vrst, vidija in diamantne krone za vrtanje, kakor tudi ves ostali vrtalni pribor in rezervne dele, dvigala in kavlji raznih vrst in nosilnosti, švedske klešče za cevi 1,5” do 4”, verižne klešče, razne pri-robnike PO (DIN), čepe za pločevinaste bencinske sode
PRODAJAMO BREZSIVNE CEVI (MANESMAN) NASLEDNJIH DIMENZIJ:
Prerner: 36/31,1, 36,5/29, 38/20, 40/31, 46/38, 48/28, 50/29, 60/41, 76/70, 134/120, 140/120, 165/155, 184/171, 198/170, 204/152
CENE SO IZREDNO UGODNE • INTERESENTI NAJ SE OSEBNO ALI PISMENO OBRNEJO NA GORNJI NASLOV
3798
na motorni m
M
ZAHTEVAJTE NASE CENIKE • KUPUJTE
samo te2 Žarnice
Znižanje cen žarnic
Od 1. julija 1954 smo znižali cene žarnic na dinarjev 95	95	100	110	120	170	300	350
za Watov 10	15	25	40	60	100	150	200
za normalne žarnice. — Poleg tega so znižane cene tudi ostalih žarnic.
TOVARNA ELEKTRIČNIH ŽARNIC — ZAGREB
1337
»CER«
PODJETJE TERMOTEHNICNIH NAPRAV IN MONTA2
ČAC AK
potrebuje
veš inženirjev in tehnikov
elektro in strojne stroke, s prakso ali brez nje — za delo v pisarni, obratu in pri montažah
PISMENE PONUDBE POŠLJITE NA NASLOV: »CER«, CACAK
3510
IZ NAŠIH KRAJEV
ObClnc so deležne dobitka
krajanih gospodarskih organizacij
Pred trinajstimi leti so izselili 80 družin
Občina Štore dobi od Železarne 6,000.000 din dobička — Lani je znašal občinski proračun 2,900.000 din, letos pa znaša že 11,000.000 din — Največ sredstev bodo porabili za gradnjo ceste, elektrifikacijo Svetine, za popravilo šol in stanovanj, hiš
Celje, 30. junija
Mod novostmi ki' jih je bilo zaslediti v družbenem načrtu okraja Celje za leto 1954, sodi tudi razdelitev okrajnega deleža dobička gospodarskih organizacij. Do sedaj je namreč bilo v navadi, da je okrajni delež dobička, ki ga niso ustvarile gospodarske organizacije v posameznih Občinah, vselej in vsega pobral okraj. Za kritje občinskih proračunov pa je bila občinam administrativno odmerjena višina sredstev, s katerimi so potem razpolagale. Tako administrativno dodeljevanje denarja za kritje občinskih proračunov, so letos večinoma opustili. Z okrajnim družbenim načrtom je bil letos 22 občinam določen delež, M ga prejmejo od okrajnega deleža dobička gospodarskih orga* ni'zacij, pobranega na njihovem področju. Odstotki participacije na okrajnem deležu dobička so se ponekod približali kar čednim številkam, (Laško 40%>, Zreče, Žalec, Slov. Konjice, Rogaška Slatina po 7%; Šentjur in Šempeter po 6°/«; Štore 5“/o itd). Da je nov način razdeljevanja dobička na krajevne skupnosti, ki ga dejansko tudi ustvarjajo, koristen in pravilen, kažejo številni pozitivni primeri. Občinski odborniki občin, ki so deJežne dela okrajnega dobička, se sedaj veliko bolj zanimajo za vprašanja in delo krajevnih gospodarskih organizacij, kar je tudi v njihovem interesu. Ra »umljivo, čiim več dobička bodo
IZ BELTINEC
Da bi že skoraj vozil avtobus 1* Praloke prek AdleSičev v Črnomelj, je naša velika želja in potreba, saj ni mogoče pešačiti v poletni vročini ali Pa pozimi v mrazu po 24 ali še veS kilometrov do Crnollja in nazaj. *
Ce mi lučka ne gori, mi pa me. seo sveti.. ., tako si lahko zapojemo v Adlegičlh po vsakem najmanjšem neorju.
kolektivi ustvarili, toliko večjr ibo znesek deleža dobička, ki ostane občini za kritje letnega proračuna. Omenjeni način delitve dobička pa tudi ugodno vpliva na krepitev krajevnih skiupnosti bodočih komunalnih sreaišč.
V zvezi' s tem naj omenimo štorsko občino, ki prav tako participira s 5”/o na okrajnem deležu dobička, ustvarjenem v Železarni Štore. Glede na to, se je letošnji oibčinsfci proračun znatno povečal. Lani' je znašal 2,9 milijona, letos pa 11 milijonov, torej /a 8,1 milijona več izdatkov kot lani.
Šestmilijonski' prispevek štor-skih železarjev k občinskemu proračunu bodo v Štorah smotrno porabili. 1,800.000 dinarjev bodo znašali' stroški za cesto na Svetino, 1,100.000 din pa bodo porabili za elektrifikacijo Svetine, kjer stanuje veliko delavcev. Ker so nekatere hiše v zelo slabem stanju, bodo le-te popravili, za kar bodo porabili 1,5 milijona din, 600.000 dinarjev pa za popravilo šol. Milijon dinarjev bodo razdelili za socialne podpore, nekaj bodo dali KUD v šentlovrencu, Rdečemu križu, gasilskemu društvu, ljudski knjižnici itd. Pa tudi preostali dei občinskega proračuna bo uporabljen v koristne namene.
V OKRAJNEM PRORAČUNU ZA LETO 1955 PREDVIDEVAJO ŠE NEKATERE IZPREMEMBE, KI BODO OBČINE VZPODBUJALE II GOSPODARSKEMU
NAPREDKU
Pri sestavljanju okrajnega družbenega načrta za leto 1955 bodo upoštevali nekatere izkušnje iz letošnjega leta. Predvsem je važno to, da bodo občine v bodoče v celoti deležne dobička, ki ga na njihovem področju ustvarjajo manjša podjetja. To bo nedvomno vplivalo tudi na občino kot celoto, ki bo morala
stalno skrbeti za Širšo dejavnost podjetja, za večje ustvarjalne
Organizacije Zveze borcev so se lepo pripravljale na praznik 14. julija, ki ga je občinski ljudski odbor razglasil za občinski' praznik. Na ta dan leta 1941 so Nemci s področja občine izselili več kot 80 družin. V dneh pred praznikom bodo na področju občine okrasili grobove padlih borcev, organizirali koncert ravenske
godbe na pihala in poskrbeli za predavatelje, kr bodo v Šentjan
možnosti' ipd. Hkrati pa bodo ob-1 žu, Libeličah in Crnečah preda-čine imele tudi več interesa^ za vali o NOB. V soboto popoldne ustanavljanje novih obrtniških | bodo odkrili spominsko ploščo v
obratov in raznih manjših občinskih podjetij. Ko bodo čez čas izkoriščeni vsi gospodarski viri dohodkov, bo mogoče občine deliti na aktivne, na take, ki se same vzdržujejo in na pasivne, katerim bo moral okraj finančno pomagati. Na tem področju je pot široko • odprta, od občin in okraja pa zavisi, kako daleč bodo prišli na tej poti. Posebej to v
Libeličah in spominski kamen pri »Sušniikovem klancu* v Crnečah. V soboto zvečer bo v kinodvorani slavnostna akademija, v dvorani HC Dravograd pa družabni večer izseljencev. V nedeljo dopoldne bodo v Podklancu na pričetku ceste Dravograd— Ravne odkrili spominski kamen borcem vzhodnobosanske brigade. Popoldne bo v Dravogradu
el ja za nekatere pasivne kraje, velika tombola, katere izkupiček kjer še niso dovolj izkoristili j so namenili Za gradnjo spomeni-vseh mogočih virov.	F.	K.	ka v Dravogradu.	D.
Za boljšo markacijo po vrhovih Julijcev
V Vratih je bil v nedeljo sestanek ko je prišel v področje manj agllne-
v Kočevju - drugo naj večje posestvo
markaclstov in zastopnikov planin skih društev s področja Julijskih Alp in onih, ki imajo svoje postojanke na tem področju. Iniciativo za ta posvet je dala Planinska zveza Slovenije. Prisotni so razpravljali predvsem o markiranju potov in sprejeli nekaj pomembnih sklepov. Do zdaj 6e je
(ta planinskega društva. Temu bo v bodoče konec. Vsa društva so se ob. vezala urediti in markirati že tra-sirano transverzalo po vrhu Julijcev. V bodoče bo vsaka pot nosila svojo številko, ki jo bo odredila PZS, ta številka pa bo odtisnjena v markacijski znak, kar bo znatno priporno-
POMOČ V SILI
»Sporočamo Vam, da smo ob smrti Vaiega naročnika Fnmca Lihtenegorja nakazali njegovi ženi 40.000 din.«
Tako Je obvestil Državni zavarovalni zavod našo upravo.
Franc Lihteneger, star 35 let, lz Pesjega pri Velenju, Je bil žrtev poplave v noči od 4. na 5. Junij, ki Je hudo prizadela Šaleško dolino. Lihteneger se Je še zvečer poslovil od staršev, ko Je Sel na delo, okrog 11. ure pa ga je odnesla voda. Nalil so ga šele naslednji dan.
Franc Lihteneger Je bil naročnik »Ljudske pravice-Borbe« in s tem je Imel tudi pravico do zavarovalnine, ki smo Jo kmalu po začetku izdajanja v dogovoru z DOZ razpisali za vse naše redne plačnike. Doslej Je Državni zavarovalni zavod Izplačal zavarovalnino dvema naročnikoma, ki sta ostala po ne9rečl Invalida, in pa družinama dveh naročnikov, ki sta se smrtno ponesrečila.
Posestvo ima več ko 38.000 ha zemlje: 800 ha je orne površine, 7000 ha travnikov, ostalo so pa pašniki in gozdovi. Letošnjo pomlad so posejali 150 ha zemlje z ovsem, na 170 ha so posadili krompir, na 114 koruzo, na ostali zemlji pa so posejali' krmilno peso in korenje.
Delavski svet .in upravni odbor si z direkcijo, pod katero sodi 8 kmetijskih in 5 gozdnih uprav, prizadevata, da bi zboljšala kmetijstvo in gozdarstvo na Kočevskem. Uspešno delo je razvidno iz povečanega narodnega dohodka, ki se je dvignil od 143,000.000 1. 1952, na 255,000.000 1. 1953., kar pomeni povečanje za 56 odstotkov ali 112,000.000 din, to pa znaša 12 odstotkov povečanja ali 15.000 din na enega člana kolektiva. Letos predvidevajo, da bodo narodni dohodek še bolj povečali.
Kmetijske uprave so dosegle zadovoljive uspehe pri živinoreji in prašičjereji. Lani je bila povprečna molznost 2254 litrov mleka. Tudi prirastek pri živini je bil zadovoljiv lani in prav tako tudi v letošnjem prvem tromesečju. Lani je posestvo prodalo in dalo v predelavo nad 1,700.000 litrov mleka, v letošnjem prvem tromesečju pa so ga prodali nad 560.000 litrov.
Uspehom je precej pripomoglo teoretično in praktično učevanje gozdnih in kmetijskih delavcev. Tako so imeli člani direkcije in delavskega sveta preteklo zimo nad 150 predavanj v krajih, kjer stanujejo delavci tega posestva. Tudi letos
darsko dejavnost na Kočevske®' LO MO Kočevje, občinskemu LO Mozelj in gasilski četi_ T B Dolgi vasi je nakazalo približno 3,000.000 din. Pred nedavnim j« delavski svet odobril 2,500.000 din za nabavo rešilnega avtomo" bila raznim društvom in drur 1 beniim organizacijam so nakazali 1.000.000 din. Za pop'*^ ljene okraje so prispevali 100.000 arn,
Precejšnje težave pa ima Dl' j rekcija posestva s stanovanji *a delavce. Podatki kažejo, da tretjina delavcev nima zadovoljivih stanovanj. Težave so tudi * stanovanji sezonskih delavcev, k’ pridejo spomladi in odidejo je" seni. Sezonskih delavcev je se' daj poleti nad 1500. S temi ljudmi je poseben problem tu«1 zato, ker nvso nikjer včlanjeni T sindikalno organizacijo. V bo- j doče bo treba zanje bolj skrbeti.
Partizanski zbor
kozjanskih borcev in
aktivistov na Veterniku
V okviru proslav »Štajerska v borbi« pripravljajo na Kozjan' skem velik partizanski zbor vseh borcev in aktivistov iz NOB. P°' budo za to proslavo je dala občinska organizacija ZB Kozje-Sodelovale Pa bodo tudi sosedn« organizacije ZB.
Zbor Kozjanskega odreda b0 8. avgusta na Veterniku — 2u' pa novem hribu pri Kozjem. N* proslavo bodo ustmeno in pismeno povabili vse živeče borce !
imajo predvidenih 1,500.000 din Kozjanskega odreda. Povabili' P8 za strokovna predavanja.	■	bodo tudi razne predstavnike .
Kmetijstvo posestvo ogromno oblasti in druge, ki so delovnji ! prispeva za komunalno in gospo- ’ na področju Kozjanskega.
K.
Hmeljarji se bodo odločili za nov tip žičnih hmeljskih nasadov
Logarska dolina
dogajalo, da eo posamezna društva glo k lažjemu orientiranju na poti markirala pota samo do tam, kjer j v gore. Najbolje. markirana pota je bila moja njihovega področja. Ta-; ima seda.1 PD Dovje-Mojstrana. Raz-ko se 1e često zgodilo, da posamezna pravljali so že o nekaterih drugih pota niso bila. markirana do konoa problemih iz organizacij Planinske in izletnik ni vedel ne kod ne kam, zveze in zimskega markiranja.
Hmeljevke, 4 do 10 metrov dolgi smrekovi drogovi, ki jih postavljajo k hmelju, so postale v savinjski dolini posebno vprašanj*. Spričo novega zakona o gozdovih In dirigirane distribucijo lesa se je seveda vse še bolj zaostrilo. Hmeljevke so naenkrat postale zelo iskan In drag predmet, ki bo kmalu samo dvakrat cenejši kot kilogram suhega hmelja. Zadeva pa poetaja Se bolj nesmiselna, če upoštevamo, da savinjski hmeljarji po. trebujejo vsako leto do 400.000 novih hmeljevk za obnovitev hmeljiSč, ki
Medzadriižni odbori na Gonita
Matija Brezovar
je neumorno delal 50 let
Sin žilavega in zavednega istrskega delavca Matija Brezovar je pred SO leti nastopil učiteljsko službo na šontruperski šoli in v njej zgledno, vztrajno in požrtvovalno delal vse do sedaj. Na tej šoli je vzgojil cele tri rodove in zdaj težko srečaž v iSentruperstkem okolifiu človeka, naj
ski službi predpisana službena leta, mu še na misel ni prišlo, da bi šel v pokoj. Zlasti je bila dragocena njegova volja po osvoboditvi, ko je najbolj primanjkovalo dobrih prosvetnih delavcev. Tedaj se je tov. Matija s podvojeno vnemo lotil vzgojnega dela kot učitelj in vzgojitelj ljudstva. Vzgojno, gospodarsko in politično delo je opravljal z vnemo. Z neumornim prizadevanjem je največ pripomogel, da so Šentruperčani dobili lepo novo šolsko zgradbo.
Ljudska oblast je že pred leti pravilno ocenila njegovo delo in ga odlikovala z redom dela II. stopnje.
Ko je dočakal zlati jubilej dela za ljudstvo, se je Matija Brezovar odločil, da zapusti aktivne vrste prosvetnih delavcev Le-ti so mu z domačim ljudstvom priredili minulo
Okrajna zadružna zveza Gorica je sklenila ustanoviti štiri medzadružne odbore, ki' bodo skrbeli za raizvoj vinogradništva in sadjarstva. Medzadružni odbori v Dobrovem za Brda, v Kanalu ob Soči za Soško dolino, v Šempetru pri Gorici za Spodnjo Vipavsko dolino in v Vipavi za Zgornjo Vipavsko dolino. Pred dnevi je bil v Vipavi iniciativni sestanek medzadružnega odbora za Zgornjo vipavsko dolino. Odbor bo imel tri odseke, strokov-notehničnega, trgovskega in finančnega. V strokovnotehničnem bodo delali' predvsem strokovnjaki' iz kmetijske šoile Lože pri
Na sestanku so zelo živahno razpravljali o produkcijskih stroških primorskih vin, ki znašajo 60 do 70 dim na liter, in so v primeri s produkcijskimi stroški srbskih, dalmatinskih in istrskih vin zelo veliki. Nadalje so ugotovili, da je letos precej primorskega vina, briškega in vipavskega, ostalo v kleteh neprodanega. Tako ima vinarska za-druga v Vipavi še okrog 40 vagonov vina, vinogradniki v Brdih in Vipavski dolini pa še skoraj polovico lanskega pridelka. Od vinogradništvu živi precej prebivalcev goriškega okraja, zato bodo o tem vprašanju se-
jih pa morajo kupovati po 140 dinal- | jev, kar znaša letno 50,000.000 diO' I Zaradi pomanjkanja hmeljevk in vi-j šokih cen nastftja vprašanje, ali bodo kmetje zmogli pod takimi pogoj)
vzdrževati hmeljske nasade. C e ne ^ kmalu morebitnih sprememb, ne b® kazalo drugega kot resno proučit* možnosti uvajanja žičnih nasadov no- , vega tipa. 0 tem že razmišlj' I5 hmeljarski odbor v 2alcu; zlasti P8 j? razmiSlja o stroških, ki bi jih itn®' hmeljar z žičnim nasadom. Visoki 1P moderni žični nasadi, kakršne že ini»' ! jo v Savinjski dolini, so zelo drag*' j Hektar žičnega nasada, kakršne im® socialistični sektor, stane 1,6 milijona in še več. Tako žične napelja'’® pa so v Savinjski dolini kaj	nego-
spodarske, ker jih morajo po 8 letib. ko se hmelj izrodi, spet prestaviti o® drug kraj. Drugače je z enakimi nimi nasadi v Nemčiji, kjer	hmeli |
.	rodi tudi do 20 let ln šele potem p0-
najbolj Primerna umetna gno- tavijo ži8n(> napeljavo la hraolj. Za-
jila, prašila	m	škropiva in	sa-1 to g6 bodo morali T SaTinj8ki	^aal
djarjem ter	vinogradnikom	sve-	odločiti za lažje konstrukcije,	niži«
to val, kako jih	je treba uporab	jn cenejše, ki pa bodo vseeno	ustr**
Ijatl.	J,	O.	| zale.
Celo s koloradskimi hrošči špekulirajo
Nagrajevanje nabiralcev majskega nosile tudi prodajalke češenj (skr>‘ hroiča Je želo uspehe. Zato je Kme-1 tega v košarah pod češnjami). Dv® , tijska zadruga Boh. Bistrica organi- mladoletnika pa sta prišla na orig>‘. | zirala tudi nabiranje koloradskega nalno zamisel. Vlomila sta sko*]
Medzadružnr odibor je sklenil, da bo tudi sam nabavljal
Vipavi in vinarske in sadjarske j znanili Gospodarski svet OLO zadruge iz Vipave.	I	Gorica	in Kmetijsko zbornico.
Ob košnji se število bolnikov poveča
besedami ob slovesu so pokazali, ka ko eenijo naži ljudje moža, ki je tako dolgo v delu gorel zanje.
Jesen svojega plodnega življenja bo Matija Brezovar preživel med svojimi dragimi Šentruperčani v zavesti, da jim je dal, kar jim je mogel dati.
Naj nam ostane zgledni Matija še dolgo zdravi
Mladina Zrenjanina za poplavljence
dal samo za zdravila zavarovancev | nad 3,500.000 din več, kot je bilo predvideno.
Eden Izmed vzrokov za povečane t
bo otrok ali starček 65 let, ki’ ne bi bil nekoč učenec jubilanta M. Bre-
Okrajnl zavod za socialno zava- ga zdravstvenega doma so navzoči na rovanje v Novi Gorici bo Imel, kot konferenci pohvalili. Razen tega so kažejo podatki, skoraj 20,000.000 din spet predlagali, da bi v Novi Gorici
Če	so vozniki	brez luči
Na	cesti	Črnomelj—Semič	se je
 . ..	.	.	a	zsodlla 25. junija prometna nesreča.
preveč bolnikov; od 12.500 zavarovan- Poitovornl avtomobil Avto-moto dru-cev goriškega "kraja Jih je stalno Jtva Črnomelj Je zavozil v nasproti bolnih nad 500. Na zvišanje Izdatkov pohajajoči voz Jakoba Hočevarja lz za zdravljenje zavarovancev v bol- gi“anJskJe vasl. Do nesreče Je prišlo ničnicah in zdraviliščih vplivajo tudi zat ker sta bm ol)e vozili brez luči. zvišane cene zdravstvenih ustanov in Ho£evarja So morali zaradi poškodb tudi dopolnilne plače zdravstvenim “°cpeeljaJtl v bolnišnico, delavcem.
V razpravi	na	nedavni	konferenci!	pa	nn“	nadel
so zlasti	poudarjali,	da	je	treba	strože	i>a	noz Je	P«oei
t« rtni bila v rasteh Dri celi- kontrolirati ljudi, ki so na bolezen- u-ietni Stefan Ficko iz Motovil-.vt	nA.ihnT	mUrilnska	riale-	!	skem dopustu, kajti nekateri zava- Cev v murskosoboškem okraju Je na-
ronoh Driloi- I rovanci med dopustom delajo. Tako blrai gobe in jih čistil s kuhinjskim nostl so celjskim scArrs?nlkorn	I	- ugotovili, da .se je Jtevllo, takih možem. Potem pa .te hotel z nožem
nill lep spominski album s slikami
DLl noKOU uue*iiw3 juuiittuia m. oro- *****	1......... -«... O •—— -----
zovarja Kot šol upravitelj je bil živ z nedavnega medmestnega flzkultur-zgled vestnega, poštenega in ljudstvu nega srečanja, katerega so se udele-predanMtn vzgojitelja.	;	*1U tudi mlad) Celjani, ln 30.000 din
Šentruperčani še prav posebno cenijo in spoštujejo Matijo Brezovar-
ja kot javnega delavca, saj je požrt vovalno in nesebično delal v vseh naprednih in ljudstvu koristnih organizacijah, polnih 50 let.
Neutrudni Matija Brezovar nikoli ni počival. Ko je dopolnil v učitel.1-
pomočl za poplavljence. Denarni prispevek Je zbrala mladina Zrenjanina. Med bivanjem v Celju so si mladi Zrenjaninci ogledali več tovarn, nekatera zdravilišča in turistične kraje.
bolnikov zelo zvišalo ob košnji. Za- v rokl preplezati vrtno ograjo. Deska radi takih ln podobnih zlorab so se je nagnila ln Je Stefan tako ne-sklenlll, da bodo delavski sveti in srečno padel, da sl Je z nožem pre-sindikatl v podjetjih bolj nadzoro- reZal vrat. V nekaj minutah je umrl. vali bolnike.	|	t
Okrajni zdravstveni dom v Gorici ! Vlak ga ie OOVOZll
bT°ovkari1Uce^?nt.ObvratAnha0^a^ v Pred dnev? je Vletni Janez Zajc Tovarni pohištva v Novi Gorici razen »Vi« pri Medvodah šel po želez
hrošča in določila da za vsakega na.) denesra hrošča da 4 din nasrrade in za vsako ličinko 1 din, upoštevajoč pri tem to, da v Bohinju koloradskega hrošča ni veliko. Podobno .1e organizirala tudi KZ Srednja vas. Vlasti šolska mladina se je toga posla lotila t vso pridnostjo Našli pa so se nekateri slabo vzgojeni otroci in frudi odrasli, ki so prišli na misel, da bi se s hroščem dalo celo oboprate ti. Odšli «o na Tolminsko. k.i©r se dobijo hrožči, jih nabrali nekaj «to in jih prodali KZ Boh. Bistrica. Nekateri so jih po Tolminskom okraju kupovali po 2 din, po štiri din pa »o jih prodajali omenjeni zadrugi Neki starejši železniški uslužbenec jih je prinesel ir Primorske več ko /00. Njegov otrok jih je v zadrugi hotel prodati. Zadruga jih ni hotela plačati. Prišel je celo saj™ intervenirat za izplačilo. V Boh. Bistrico so ga
Katera zaraviusca in turistične Kraje. lovami pum&tva	v	--	, - - . .	.	, hn	-lnh
Razen tega so bilt deležni tudi spre- , teh dveh pa še	ambulante v	Mirnu	n škl PJpgl £vlaka	VUk
jema pri Ljudskem odboru mestne ln Črnem vrhu,	v Brdih pa	zobno	ni slISal pr3Jega vlaka.	Vlak
-----	1	ambulanto. To prizadevanje Okrajne- ga je povozil. Zajc je mi takoj mrtev.
občine Celje.
okno v skladišče KŽ. kjer so itn®^ 1 v sodu shranjene uničene hrošče. J1 J nekaj tisoč pokradla in naslednji da® . ♦spustila v prodajo«. Vsa zadeva .1® v preiskavi in bodo krivci kaznovani l
J. B. !
Od vsepovsod
ŠEMPETER PRIGORICI
SKUD France Prešeren v Sem' ] petru prt Gorici ima moški pevsK' , zbor, dve igralski družini, orkeste* j za plesno glasbo, pred kratkim pa obnovili orkester za klasično instrU' i mentalno glasbo. Orkester »Triglav* , je deloval že leta 1948, prirejal kot>' > certe in sodeloval pri raznih prireditvah. Leta 1950 Je zasedel na tekmo' vanju s Sežani celo prvo mesto. Nat° pa je zaradi tehničnih zaprek pte' nehal delati Sedaj pa lahko upam0’ da bo obnovljeni orkester kmalu do' segel nekdanje uspehe Pred dobrin1 tednom so člani že nastopili z voka1' no-instrumentalnim sporedom, ki ga Sempetrčanl poslušali v precej*' njem številu. Zal le, da je bilo me° njimi malo mladine.	K.	L-	j
CERKVENJAK
Plodnemu delu in uspehom osnovne šole in nižje gimnazije ter kmečK' gospodarske šole v Ceikvenjaku J Slov. goricah je sledil lep zaključen šolskega dela. Starši ln drugi so si v učilnicah osnovne šole lahko oglf' skočiti, mu je kolo peljalo čez glavo daii lepo urejeno razstavo šolskin in jo zdrobilo. Deček je bil takoj Izdelkov, učil ln drugega^ Posebn .	. ,	. ... K,,	It,	zanimive so bile risbe gimnazijce'-
mrtev. Šofer ni bil kriv nesreče in prav posebeJ pa Se ies01ezi četrto-
je zanjo zvedel Sole, ko je avto pri- jolcev in ravnatelja tov. Lorbarja. peljal v garažo.	J-	T'
Ogenj iz neprevidnosti
Zaradi neprevidnosti domačih je pričela goreti uta Ferdinanda Polaj* zarja v Poljčanah, škode je približno za 2CO.OOO dinarjev.
Ce otrok skače na avto
Pred nekaj dnevi je šofer S. D. v Lendavi obračal tovorni avtomobil. Pri	tem	je skočil	na	karoserijo
10-letni	Vid	Kuhar, ki se je hotel
peljati	Pri	skoku pa	je	pRdel pod
zadnje kolo	in preden	je	mogel od
List Izdaja časopisno založniško podjetje »Borba« v Beogradu, Dečanska ul. 31, telefon 24-001 -	^ske^nravice ^Borbe^Ivan ^Stokovec;08—^6UpravaeKopitar1jeva uUca^	"9-1	a	18<^P Telefon
rubrika tel. št. 21-613 in kulturna rubrika tel. št. 21-887, Nazorjeva ul.J0/II -Odgovorni^	-	Tlk	Tiskar^rLjudske	pravice.	-	Poštnina	platana	v	gotovini
rubrika . za naročnino in oglase 31-030
Mesečna naročnina 250 c!in, za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42
Sobotna Priloga
3. JULIJA 1954
V*
»LJUDSKE PRAVICE-BORBE«
DRAGOSLAV GRBIC
STEKLO
(Z drugo nagrado »Borbe« nagrajena črtica)
Sestra ga je vodila iz bolnišnice in prvikrat po nezavesti, po tisti rdeči reki prahu, ki nui je pljusknila v obraz, je začutil, da je slep. Ta suha, rdeča reka se je dvignila pred njim ko stopnišče prav v tistem trenutku, ko je odprl vrata, da bi stekel v klet. Vojna, je pomislil, prvo bombardiranje, potem pa dolgo ni bilo slišali ničesar. Zdaj so se ulica in razvaline od bomb pogreznile v zemljo. In niorda ne povsod, v vsem Beogradu, marveč samo v tisti ulici, po kateri stopata on in njegova sestra.
Vse je utonilo, za človeško postavo ali malo bolj, je razmišljal, ko je držal sestro za vroče prste in napeto razmišljal, kje bi utegnila biti. Mar je bolnišnica tako daleč in mar še nista zavila v ozko ulico s turškim tlakom in drevoredi? Mar sta še zmeraj v tisti široki in razriti ulici s tramvajskimi tračnicami, po katerih ne vozijo tramvaji, ker ne sliši njihovega drdranja, in ljudje za trdno ne stoje na postajališčih in se ne dotikajo z rameni?
Oči, čelo, tilnik, vse je imel obvezano. In zdaj je mislil, kakšen je in ali se mimoidoči ozirajo za njim tako, kakor se je oziral sam, kadar je videl človeka z obvezano glavo. Ali pa je to zdaj, po bombardiranju, čisto običajna stvar, da hodijo ljudje z obvezanimi glavami in da jih nihče ne gleda. Mar jim je vseeno tudi to, da izteguje nad komolcem obvezano levico proti zidu, da bi ga otipal in da bi se še enkrat prepričal, da je slep. Dokaz slepote je namreč otipavanje zidu z roko ali palico, kakor pač nanese, kadar začuti slepec hrapavo površino ometa. To je edini dokaz, da je med njim in ostalim svetom tema. Tema, skozi katero korakajo vsi slepi sveta in zadevajo z dlanmi, s koloni ob beton, ob opeko in krvave sklepe.
Sestra ga je potegnila za roko in vede! je, da zavijata v ulico, kjer sta stanovala. Vedel je, kako daleč imata še do doma, vedel pa je tuili, da bosta niorala poprej iti mimo pritlične hiše z enim oknom obrnjenim na ulico. Zmeraj, kadar je šel v šolo, se je ustavil pri tistem oknu, si z roko počesal lase in popravil ovratnik na srajci. Taisto je storil tu-
Hotel je vprašati sestro, ali sta že prišla do okna pritlične hiše, ko je iznenada zaslišal, kako hrustajo pod njegovimi nogami drobci stekla. Naglo je obstal, tako da ga je sestra, ki je zmeraj hodila nekoliko pred njim, močneje potegnila za roko. Bilo mu je jasno, da je okno, ki se je vanj gledal, razbito, da hiša morda ni porušena, da pa se je steklo razletelo od eksplozije in da zdaj na mestu njega zeva kvadratna tema. Počasi se je obrnil proti oknu in dvignil desnico, za katero ga je sestra držala, kakor da si hoče popraviti obvezo na čelu.
»Nekoliko odpočil bi se rad,« je rekel sestri.
Sleklo, mu je šinila v glavo misel, sleklo in njegova podoba, čelo, oči in vrat v okviru belega ovratnika. Morda je vse to še res, morda okno ni razbito in morda ni teme. Morda se v oknu zrcali tudi veja na nasprotni strani ulice stoječega kostanja. Morda listi trepetajo po steklu, ko da plavajo po vodi. Treba je samo iztegniti roko — in iztegne jo proti oknu — ter na steklu vse to zastreti z dla-
njo, potem pa odstranili dlan in sc prepričati, da sta steklo in njegova podoba tam, kjer morata biti.
Bil je ves zamaknjen in ko ga je sestra vprašala, ali se je odpočil, je odgovoril, da še ne. Dejal je, da mora še iztegniti desnico, ki mu je nekam zaspala, ker ni vajen, da ga kdo drži zanjo
Pozabil je, kje je obstal na široki poti sanjarjenja in ni mu bilo po volji, da ga je sestra s svojim vprašanjem odvrnila s te poti.
Da, oči so tu, se je spomnil. Pod prsti čuti tenke očesne trepalnice, mehke in nekoliko nakodrane. Trepalnice se rahlo dotikajo koncev prstov in na občutljivi koži pod nohti čuti rahel drget, ki se širi po vsem telesu ko kri po naglem teku. Še enkrat, še na drugem očesu je treba čutiti trepalnice, potem jih mora počasi zapreti in se s konci prstov dotakniti zrkla ter čutiti, da je enako zrklu vseh ljudi z zdravimi očrni. Naposled je treba otipali še tiste gube pc 1 očmi, tu. In še bolj iztegne desnico in jame gibati s prsti.
Sestra vzklikne in ga prime za ramo. Videla je, kako je iztegnil roko proti razbitemu oknu, pa mu ni smela ničesar reči, dokler ni opazila, da je potisnil vso pest skozi okenski okvir in dokler se ni ustrašila, da si ne bi obrezal roke ob drobce stekla, ki so bili še ostali v okviru.
Nadaljeval je pot in spet je začutil, kako hrusta sleklo pod njegovimi čevlji.
Ničesar torej ni, je sklenil, spet se mu je zdelo da se je ulica pogreznila v zemljo, za človeško po. postavo ali malo več.
MIHA REMEC
ZGUBLJENA
di, kadar se je vračal iz šole, le s to razliko, da se ni ustavil, marveč je mimogrede pogledal v oknu svojo podobo, nekoliko upognjeno zaradi neravnega stekla, potem pa odhitel domov.
Nekoč, spomladi, ko je bilo okno pritlične hiše odprto, je zaslišal zmeraj isti razgovor med možem in ženo, ki sta stanovala v tisti hiši.
»Ali si vzel ključe?«
»Sem, tu v žepu jih imam.«
Hm, je govoril Mirko sam pri sebi, vsega se spominjam, spomin me torej ni zapustil, čeprav imam poškodovane oči in glavo.
Počasi sta dedek in vnuk stopala po asfaltni cesti, obsijani s poševnimi žarki jutranjega sonca. Zaostala sta za zgodnjimi potniki, ki so hiteli v mesto, zaostala za vsem vrvežem z jutranjega vlaka in zdaj sta njuni osamljeni postavi vplivali presenetljivo vpadljivo na gladkem asfaltu. Dedek je bil sicer pražnje oblečen, vendar je njegova, nekoč temna obleka, v pol stoletja toliko zbledela, da je zdaj imela barvo zemlje, orne zemlje v poletni pripeki. Tudi obraz je imel tak, zemljasto-rjav, zgubančen ter poraščen s srebrnkastim plevelom kocin; razen sivkastih, malce nezaupljivih oči, je bil ves nekako prsten, kot bi se ravnokar dvignil iz zoranih njiv, iz zemlje — in nehote se je opazovalcu vsilila misel, katera neizprosna nuja ga je odtrgala od tam in prestavila semkaj, na izglajeni asfalt mestne ceste. V desnici je držal okovano palico, ki je z enakomernim potrkavanjem spremljala njegov hod, še kar strumen za očanca s sedmimi križi, z levico pa vnuka. To je bil majhen, šestleten pobič, s klobučkom mahovnato-zelene barve, okroglega obraza in rdečih lic — otrok širnih polj, otrok travnikov, ki je strmel v pročelja mestnih hiš z velikimi, kot plavica sinjimi očmi in odprtimi usti. Njegove široke, navzgor spodvite hlačnice so mahedrale, ko je drobil zraven dedka (trudil dil se je hoditi nadvse možato), novi, okovani čevlji pa so neubrano motili potrkavanje dedkove palice.
Tako sla stopala molče naprej in dedek je tu in tam globoko vzdihnil ter obstal. Tedaj je trkanje palice ponehalo, gledal je hiše in vnuk je gledal njega, dokler ni zopet zdahnil in sta nadaljevala pot. Pri vsakem takem postanku je vnuček nameraval nekaj reči in končno je le spravil iz sebe:
»Dedek, kje pa so mati?«
»Mhm, Jožek, kmalu bova tam, le priden bodi...« je rekel.
Ustavila sta sc na ogromni ploščadi Trga Revolucije, kjer je stal kip upornika, s kljubujoče dvignjeno pestjo, s puško v žilavi levici — in bronasti kip je bil ves rdečkast v soncu, ki še ni obsijalo trga spodaj. Avtomobili in ljudje so hiteli mimo, dedek in vnuk pa sta stala strašno majhna in
strašno nepomembna med vsem tem. Ko je vnuk tisto vprašal, se je njegovo čelo še bolj zgubalo, lice mu je prepredla skrb z neštetimi gubicami: tak je bil, kadar so sc hudourni oblaki zgrmadili na obzorju, seno pa je ležalo v kopicah na travniku. »Kje le je, Lizika, le kje?« je tudi sam pomislil. Kje je zdaj njegova hči, ki je pred leti (svojih deset let bo) odšla v mesto? Dolga leta je od tam pošiljala denar in dolga leta je ni bilo domov — ko pa je prišla, je prinesla s seboj tega krušnega otepača (z nekim nemškim Soldatom ga je imela, bogpomagaj, saj ni bila sama kriva in pokovec tudi ni kriv), pustila ga je doma in spet odšla in spet pošiljala denar. No, zdaj pa že lep čas ni poslala nič več denarja in tudi pisala ni več, zato je po-basal vnuka in se odpravil z njim dve uri daleč na postajo, vozil se je celo noč in zdaj je bil tu, tu, da jo poišče in pove: Denar mora pošiljati in tudi pokovca bi lahko prišla kdaj pogledat, ker je njen navsezadnje in ni prav nič kriv, če je nemški Soldat njegov oče. V svoji preprosti presoji je menil, da mati moro imeti otroka pri sebi in ni mogel od pustiti Liziki, da se prav nič ni brigala zanj. Saj je Jožek niti pozna ne več, ubogi črviček, lastne matere ne pozna (očeta tako nikoli ni poznal in ga ne bo) — kam je prišel ta sveti
»Dedek, kje so mati?« se je zopet plašno oglasil in ga premotil v mislih.
»Mlini, Jožek, koj bova prišla, le priden bodi...«
Palica je trknila ob tla in šla sta dalje čez Trg Revolucije, po cesti Zmage na drugi konec mesta — tam nekje je bil njen zadnji naslov in tam se je dedek namenil iskati.
Temačno stanovanje je odprla debelušna, v obraz zaripla gospodinja in vsa presenečena ogledovala čudno dvojico pred vrati.
»Bogdaj, bogdaj, kaj je Lizika doma?« je začel dedek.
»Katera Lizika?«
»No, Grabar jeva Lizika, ki tu stanuje ...«
»Nič več ne stanuje tu, že od jeseni ne. Preselila se je, ker ji stanovanje ni Kilo všeč, brez po-
ia.mm.aio KaS &o-
PR! GLJEVA SLUŠNA IGRA Sreda, ?. julija ob 20.30 Doktor Ivan Pregelj sodi k listi starejši generaciji slovenskih književnikov, ki je skušala uveljaviti novo literarno smer v prvih desetih letih po prvi svetovni vojni. Posebnost Pregljevih leposlovnih del je, da je skušal ohraniti stik z ljudskim življem in domišljijo.
Tako je tudi v slušni igri »Regina Koža ajdovska«, ki je napisana po enem izmed glavnih poglavij iz »Zapiskov gospoda lansperskega«. Pregelj je naslonil svojo zgodbo o kontesi Re-
PROGRAM nn r nn in ZA TEDEN "D 4. UU 1U.
JULIJA
fini Ruži m o ljubezni kontese .atarine z Jurijem Kajetanom na ljudsko povesi o mogočni ajdovski deklici, vzeti iz naše narodne mitologije, ki je potfna takih nadčloveških bitij. Zgodbo o Regini Roži ajdovski je Pregelj prepesnil v baladno povest v prozi. Iz mitološkega sveta jo je prenesel na konteso Regino Rožo ter s tem v realni svet človeških značajev, bojev in usod. Izvirnost Pregljevega stila, ki stremi pole? ljudskosti tudi za ritmom in vznešenim govorom, je skrbno	ohranjena tudi	v slušni igri,
Ivi	jo	je	za radio	priredil prof.
Avguštin Pirnat.
SIBELIUSOV KONCERT ZA VIOLINO Ponedeljek, 5. julija ob 20.45
30 kilometrov od Helsinkov stoji sredi bogatega gozda preprosta hišica, dom Jana Sibeliu-sa, največjega skladatelja dežele tisočerih jezer. V nji domuje že 50	let	v	miru in	samoti kakor
star, s	sivim mahom
obraščen macesen, ki je daleč od drugih razpel svoje veje. 2e več let ne gre nikamor, radijski sprejemnik, korespondenca in tu in tam kak obisk so njegove edine vezi s svetom. A Finci bde nad njim. kujti Sibelius je njihov narodni junak in prvi mož Finske. Drugi je Nurmj in šele tretji je vsakoletni predsednik republike.
Koncert za violino v d-molu, opus 4? je Sibeliusovo edino delo te vrste. Nastalo je leta 1903, a skladatelj ga je 1905 predelni in v tej obliki so ga še isto leto prvič izvajali v Berlinu. Kon-
LJUBLJANA'MARIBOR
VALOVNE DO L 2 I N E : Ljubljana 327,1 m 202,1 m, UKV 90,1 MHz — Maribor 212,4 m
STALNE
NEDELJA
6.00—».w Uuun jutro, dragi poslušalci! tpester glasbeni spored;, vmes ob
6.30—6.35 Pregled tiska.
6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved
7.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in ob. java dnevnega sporeda
1.15 Reklame.
7.30—7.35 Kadijski koledar in
Srireditve dneva
Športu lil Športnikih: Mladina v plavalni Soli
8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro.
9.00 OtroSka predstava — Boris Sločnik: Kaznovana zvitorepka.
3.30 Operetna glasba.
10.00 Dopoldanski simfonični koncert — Edvvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu — Uroš Krek: Simfonietta
11.00 Oddaja za Beneške Slo-Slovenee.
11.20 Lahek opoldanski glasbe, ni spored — vmes ob
12.00—12.10 Pogovor s poslušalci.
12.30 Pol ure za našo vas.
13.00 Napoved čas*, poročila, pregled dnevnega sporeda.
13.15 Zabavna glasba, vmes ol-jave.
13.30 Želeli ste — poslušajte!
15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ob. javc
15.15 Pesmi in plesi naših narodov
15.35 Po naši lepi deželi - Vlado Habjan; Z Mihom po Dobravljah
16.15 Glasbena medigra.
16.30 »Neznani talenti« — javno nagradno tekmovanje ansamblov in solistov v velikem studiu HL).
17.30 V plesnem ritmu.
18.00 Radijska Igra — Saša Vuga:	Žalostna obsoSka povest
18.50 Glasbena medigra.
19.00 Zabavna glasba, vmes objave in reklame.
19.30 Kadijski dnevnik.
20.00 Francoski šansoni.
20.30 Športna poročila
20.40 Večerni koncert opernih arij
Ob delavnikih: poročila ob 5.05, 6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00 ln 22.00 - Za nafell« od 12.20 do 12.30 - Želeli ste - poslušajte od 15.30 do 16.00 — Literarni utrinki od 16.00 do 16.15 — Radijski dnevnik ob 19.30 — Ob nedelj^lbor n 6 05. ™0. 13.00, 15.00 ln 22.00 — Dnevno od 23.00 do 24.00 Nočni koncert, ki ga oddaja Radio Ljubljana le na valovih 202,1 m ln UKV 90,1 MHz ter Radj javami t va!u 212’4 m - Radto Maribor na valu 212,4 m oddaja dnevno od 9.00
do 9.30 lastni program z domačimi porot1	ln nastopi solistov m zborov.
ODDAJE
22.00 Napoved časa, poročila, vromenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan.
22.20 Mali ansambli izvajajo plesno glasbo.
22.40 Igra plesni orkester Radia Ljubljana
23.00—24.00 Nočni simfonični koncert (na valu 202,1 in 212,4 in na kratkem valu 90,1 MHz) — Edvard La-Jo; Koncert za violončelo in orkester — Aleksander Borodin: Druga simfonija. 23,—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m — (Prenos iz Zagreba)
PONEDELJEK
12.00 Domače pesmi izvajajo »Štirje fantje«.
12.20 Za naše kmetovalce.
12.30 Opoldanski orkestralni spored — Modest Mu. sorgski: Perzijski plesi — Matija Bravničar; Kurent — Aleksander Glazunov: Koncertni vailček — Danilo Bučar:	Zumbenška rapsodija.
13.30 Melodije za prijetno razvedrilo.
14.30 Novi filmi.
14.40 Poje mešani zbor »Parti. zan« iz Brezovice p v. Ernesta Švara.
15.30 Želeli ste — poslušajte!
16.00 Utrinki iz literature — Dušan Mevlja; Tri humoreske.
16.15 Promenadni koncert — Aleksander Glazunov: Karnevalska uvertura — Ser. gej Rahmaninov:	Rapso-
dija na Paganinijevo te.
Jutranji program ob delavnikih
5.00—7.00 Dobro jutro dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 5.30—5.40 Jutranja telovadba —	6.30—
6.35 Radijski koledar in pri. reditve dneva — 7.00 Pregled tiska — 7.05 Orkestralna gilas-La — 7.80 Za gospodinje — 8.10 Domači napevi — 8.30 Za pionirje (torek In petek; Ci. cibanom — dober danli — 8.50—9.00 Zabavna glasba
mo za klavir in orkester Marijan Kozina: Bela krajina.
17.00 Napoved časa in poročila.
17.10 V plesnem ritmu.
15.00 Nasveti za dom,
18.10 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi izvajajo zlori ln solisti.
18.50 Iz kolektivov za kolektive.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Mali koncert lahke glasbe.
20.30 Radijska univerza — Dr. Božo Skerij; Debelost naš sovražnik.
20.45 Simfonični koncert Radia Ljubljana — Wolfgang Amadeus Mozart: Fantazija v f.modu KV 608 — Jan Sibelius; Koncert za violino in orkester — M. Kelemen; Prva simfonija
iPrva izvedba v Radiu ijuMjanal).
22.20 Plesna glasba.
23.00—24.00 Nočni komorni kon. cert (na valu- 202,1 in 212.4 m in na kratkem valu 90,1 MHz) A. Vivaldi — O. Respighi: Sonata v D-duru — B. Bartok; Sonata za klavir — S. Osterc: Suita za violino in klavir.
23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m — (Prenos iz Zagreba)
TOREK
12.00 20 minut z Veselimi godci. 12.20 Za naše kmetovalce.
12.30 Opoldanski koncert:	Richard Strauss; Burleska za klavir in orkester — Bedrich Smetana; Sarka, simfonična pesnitev iz cikla »Moja domovina«.
13.30 Melodije za razvedrilo.
14.30 Iz znaposti in tehnike. 14.40 Slovenske narodne pesmi
(prenos iz Maribora).
15.30 Želeli ste, poslušajte!
16.00 Utrinki iz literature — Alfonz Daudet; Koza gospoda Seguina.
16.15 Promenadni koncert — F. Liszt: Benetke in Neapelj — Smetana: Vltava — A. Lualdi; Sanjska medigra iz opere: Kraljeva hči —
R.
Leonc&J^Mija 1 j Osi
F.
Pre.
Mendelso]^ dic. n«
17.10 V plesntf '
18.00 Športni f!Sin«t„„
18.30 Odlomki i neveS. ve opere »f ik.
19.30 Kadijski .Sdn5 •
20.00 Koroška >je
20.30 Tedenskll poliUč.
ni pregl' 20.40 Mali ko 21.00 Literarns. Abraševil proletart vstaje si 21.30 Orkestri slovansl 2B.20 V svetu 23.00—21.00 Iz glasbe 212,4 m Maurice in Hloa Bartok:
rin — (’ Radiu nimir Ci
iT* „ £osta
* i?*b«kih
j'eav. Jueo-
melodij. , oaletue
I^afnig ; " ~~ Bela onuida-■vedba v
"Ž0diS
»alk - vain "^J“
Za AV^ J^ba)
m (PrenO* “a;.
12.00 Poj* Ml;
gimnazij® 12.20 Za naše
12.30 Opoldansi sef Hay< Ks-duru
13.30 Melodije?
14.30 Turistični.! 14.40 20 minut
Irte aižj®
:lc©.
Srt —
Jo.
■^onija v
f6*lriig' a.
“l«lasbe
15.30 Želeli ste,*rut
16.15 Promenalflfo^L Anton ol0'M>ski plesi. lu
17.10 V plesnel '
18.00 Modni k<t,ln
18.10 Srbske n»o “®,®tne pesmi i»bli 8ollsti, zbori in
18.50 Okno v
19.30 Radijski
20.00 Melodije " °er-shwina. j _	,
20.30 Radijska ,a _ iv*n Pregelj; ^ roza ajdovska.
21.00 Spored popularnih orke. stralnili skladb.
22.20 Igra plesni orkester Radia Ljubljana
22.40 Filmske melodije.
23.00—24.00 Nočni koncert pred-klasične glasbe (na valu 202,1. 212,4 in 90,1 MHz) Izvaja ljubljanski komorni orkester pod vodstvom dirigentov Karla Rupla in Jakova Cipcija. solisti Jelka Stanič (violina) Ali Dermelj (violina) Damjana Bratuž (klaviri in Guenther Radliuber (čembalo) — Johann Sebastian Bacil; Koncert za dve violini in orkester — Johann Selastian Bach: Koncert za klavir in orkester v f.molu — Carl Philipp Emmanuel Bach: Koncert za čembalo in orkester v d-molu.
23.00—24.00 oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
ČETRTEK
12.00 lgra godbu ua pihala ljubljanske garnizije p v. kapetana Jožeta Bruna
12.20 Za naše kmetovalce.
12.30 Opoldanski orkerstr. spored — Claude Debussj- — Maurice Ravel:	Ples	—
Lucijan Marija Škorjanc: Concertino za klavir in orkester — Rich. Struuss: Ples sedmih tenčic iz opere »Salome«.
13.30 Melodije za razvedrilo.
14.30 Kulturni pregled.
14.40 Domači najpevi (prenos i* Maribora).
15.30 Želeli ste — poslušajtel
16.00 Utrinki iz literature — Anton Cehov: Čudak.
16.15 Promenadni koncert — C M. Webor: Vabilo na pies — U. Paganini: Moto perpetuo — B. Smetana:	Blanik - Baletna
glasba iz »Prodane nevesto« - N Rimski-Korza-kov: Svatbena povorka — R. Strauss; Valček i* opere »Kavalir z rožo«.
17.10 V plesnem ritmu.
18.00 Zdravstveni nasveti.
18.10 Iz zaključnih produkcij glasbenih šol v Sloveniji.
18.50 Domače aktualnosti.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Slovenske, koroške, bosansko, dalmatinske ln makedonske narodne pesmi.
20.30 Zunanje politični feljton.
20.40 Ciklus Beethovnovih simfonij — Deveta simfoniju v d-molu (razlaga Bogo Leskovici).
22.20 Znani orkestri izvajajo glasbo za ples,,
23.00—24.00 Nočni komorni koncert (nu valu 202,1, 212,4 m in 90,1 MHzl) — Fr. Schubert; Sonata zn čelo v a-molu — L. M. Škerjanc; Trio za violino, čelo in klavir.
23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba).
PETEK
12.00
12.20
12.30
13.30
14.30 14.40
15.30 16.00
16.15
17.10
18.00
18.30
18.50
19.30 20.00
20.30
20.40
21.30
Vaški kvintet izvaja slovenske narodne pesmi — pojeta Božo in Miško.
Za naše kmetovalce. Opoldanski koncert — Cari Maria von VVeber; Uvertura k »Abu Hasan« — Gioacchino Rossini — Ottoriuo Respighi; Rossi-niana. orkestralna suita. Melodije za razvedrilo. Nekaj za lovec.
Skladbe za razno instrumente.
Želeli ste — poslušajte! Utrinki iz literature — Janko Kersnik: Mačkova očeta.
Promenadni koncert — Cenda Šedlbauer; Fantazija — Franz Schubert: Nedokončana simfonija — Aleksander Borodin; Po-lovski plesi.
V plesnem ritmu.
Iz bojev našili narodov. Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor PTT uslužbencev p. v. Antona Vračka.
Družinski pogovori. Radijski dnevnik.
To in ono iz arhiva slo. venskih narodnih pesmi. Tedenski zunanje politični pregled
Večerni operni koncert. Oddaja za pomorščake.
22.20 Naši ansambli v plesnem ritmu.
23.00—24.00 Marijan Lipovšek: Simfonija za veliki orkester (na valu 202,1, 212,4 in 90,1 MHz).
23.00 24.00 Oddaja za tujino — na valu 827,1 m (Prenos iz Zagreba)
SOBOTA
12.00 Slovenske narodne pesmi (Prenos iz Mariborai).
12.20 Za naše kmetovalce.
12.30 Opoldanski koncert — Pe. ter Iljič Čajkovski; Koncert za klavir in orkester v b-molu.
13.30 Melodije za razvedrilo.
14.30 Turistična oddaja.
14.40 Pojo Ljubljanski komorni zbor p v. Milka Skober. n e ta.
15.30 Želeli ste — poslušajte!
16.00 Utrinki iz literature — Niccolo Macchiavelli; Bol. fagor s» ženi.
16.15 Promenadni koncert — A. Lorzting: Baletna glasba k operi »Undine« — B. Smetana; VValensteinov talor — M. Musorgski: Preludij iz opere Hovan-ščina — G- Meyerber: Četvorka iz opere »Pre. rok« — E. Grieg; Posled. nja pomlad — N. Rimski-Korsakov; Boj pri Ker. žencu — F. Mondelsohn: Pesem predic.
17.10 V plesnem ritmu.
18.00 Okno v svet.
18.10 »Sobotni večer« domačih pesmi; sodelujej’o: Fantje na vasi. Gorenjski kvartet in solisti.
18.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu.
19.30 Radijski dngvnik.
20.00 Za ples in razvedrilo.
20.30 Pisan sobotni večer.
22.20 Olasbena medigra.
22.30 Oddaja za naše izseljence (na vaJlu 327,1 m in 90,1 MHz).
23.00—24.00 Za lahko noč vam predvajamo zvoke v plesnem ritmu (na valu 2024. 212,4 m in 90,1 MHz).
23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 3H7.1 m (Prenos iz Zagreba)
cert je skladba tipično romantičnih kvalitet, polna »melanholije Finske in severnjaškega mraza, kjer se morje peni ob čereh, in človeška življenja cvetijo le kratek čas in negotovo. Skladatelj je vanj, zlasti pa v njegov drugi stavek (romanco) vlil vso svojo ljubezen do narave, ki je bila zanj, kakor pravi sam, »vedno knjiga knjig«.
»NEZNANI TALENTI«
Nedelja, 4. julija ob 16.'50
Minulo nedeljo je bWa v velikem študiju Radia Ljubljana druga javna oddaja »Neznani talenti«, ki je obenem tudi nagradno tekmovanje. Za to oddajo je bilo določenih 6 pevcev, ena recitatorka. dva citraška solista, dva vokalna ansambla, 2 harmonikarja in instrumental-
ni trio. Občinstvo, ki je prisostvovalo oddaji, je ocenjevalo nastopajoče. Največ točk in obenem tudi nagrade so prejeli
Tj
na katero opozarjamo vse, ki se ^ zanimajo za te oddaje. Oddajaj bo v velikem studiu Radia Ljub-3 Ijaria v Tavčarjevi ulici 17 ob B ro. Bistveno pa je, da je 16.30.	=-	.i	--------
Janez Podrekar iz Vevč 382 točk in s tem prvo nagrado, Metka Leskovšek iz Ljubljane 295 točk, citraš Anton Vrečko 302 točki in instrumentalni trio iz Mengša 312 točk.
V nedeljo, 4. t. m. bo tretja javna oddaja »Neznani talenti«,
STIK S POSLUSALCI
Širok krog radijskih naročnikov, odnosno poslušalcev, zlasti Pa tisti, ki redno poslušajo nedeljske »Pogovore s poslušalci« so lahko ugotovitli, da je slovenska radijska postaja v zadnjem času povečala svoje prizadevanje, da razširi in poglobi stik s poslušalci. Osnovni in dokončni cilj tega prizadevanja je, da se radijski naročniki in poslušalci v čim večjem številu pritegnejo k posvetovanju o vsebini in obliki programa,
To sodelovanje med ustvarjajočim radijskim kolektivom m
isk®.n° in pisano družbo ra-v -111 naročnikov in poslušal-lr>^,Seve<ta lahko zelo različno Pestro
fSz*-r5no in da venomer S| ?r-a£a več ali manj pasivne Pegice radia v aktivne sode* $ te ustvarjanju programa. nu.111 smislu pristopa radio k "'aQ-a s svojim oddelkom za olj8 Poslušalci k organiziranju )v Poročevalske mreže širom Naloga poročevalcev j0 a v svojem okolišu vzdržu-s stalen stik s poslušalci in adPogostim organiziranim iz-.jn^njem in anketami o sa-fii ^ogramu in drugih vipraša-l^.neposredno več ali jmanj 3 > vplivajo na program-•),P0*itiko, radijsiki postaji in jj^Oiskim delavcem pa nudi--,Javno mnenje« poslušalcev o bCaiihu.
Razumljivo, stik s poslušalci radia se izvaja tudi v drugih oblikah, preko pisem, osebnih razgovorov, obiskov in snemanj na terenu, javnih oddaj in podobno. Vse to pa vodi k enemu cilju:	poslušalec naj postane
tudi soustvarjalec programa.
Samostojne oddaje Radia Maribor
NEDELJA
H.00—11.20 Oddaja v madžarščini.
PONEDELJEK
9.00_ 9.10 Domača poročila in objave.
9.10— 9.30 Slovenske narodne pesmi
poje Mariborski komorni
,	zlor	n.	v.	Rajka	Sikodka.
TOREK
9.00— 9.10 Domača poročila in objave.
9.10— 9.30 Pavel Rasberger:	Nnjievi
iz operete »Rdeči nageljni«.
SREDA
9.00— 9.10 Domača poročila in objave.
9.10— 9.30 Pohorski fantje pojo in
igrajo.
ČETRTEK
9.00— 9.10 Domača poročila in objave.
9.10— 9.30 Prekmurske narodne pesmi.
PETEK
9.00— 9.10 Domača poročila in objave.
9.10— 9.30 Slovenske narodne pesmi
poje Nada Vrezec-Krakar. jeva.
SOBOTA
9.00— 9.10 Domača poročila in objave.
9.10— 9.30 Domači napevi.
).upocoJta STO
Valovna dolžina 254.6 m
Stalne oddaje
Stalne oddaje: ob delavnikih: 12.00 do 13.30 Oddaja v Italijanščini — 13.30 do 15.30 Oddaja v slovenščini — 17.00 do 18.15 Oddaja v hrvaščini — 18.15 do 19.30 Oddaja v slovenščini — 19.30 do 23.30 Oddaja v italijanščini — 23.30—24.00 Oddaja v slovenščini.
Ob nedeljah: ..00—7.45 Oddaja v italijanščini —	7.45—10.00 Slovenski
program — 10.00—13,30 Italilanski program —	13.30—19.30 Slovenski pro-
gram — 19.30—23.30 Italijanski program — 23.30—24.00 Slovenski program.
Izvleček iz programa
Dnevni spored za soboto, 3. julija
13.45 Lahka ln zabavna glasba, vmes objave — 14.15 Portreti — 14.30 Zena in dom — 15.00 Poje gorenjski vokalni kvintet — 17.00 Emisija za JNA — 17.30 Pesmi ul plesi iz Makedonije —	18.15 Zabavni orkestri
igrajo za židano voljo — 21.00 Skladbe Chopina in Liszta — 21.30 Slušna Igra: Jean B. Luce:	»Poslednja noč« —
22.30 Lahka in zabavna glasba.
Dnevni spored za nedeljo, 4. julija
8.10 Slovenske narodne —	8.30
Našim kmetovalcem — 9.00 Mladinski tednik — 13.45 Glasba po željah —
15.00 Naši kraji in ljudje; Reportaža o obisku Goričanov v Laškem — 16.00 Produkcija glasbene šole iz Trsta —
17.00 Naša domovina, narodne pesmi ln plesi — 17.30 Glasba po željah v hrvaščini — 18.15 Jurlna ln Franina
— 18.30 Iz ritma v ritem.
Dnevni spored za ponedeljek, 5. julija
13.45 Lahka ln zabavna glasba, vmes objave — 14.15 Beležke o lilmu
— 14.45 Obzornik — 15.00 Venček slovenskih narodnih — 17.30 Igra MKS »Jože Vlahovič« iz Zagreba — 18.15 Glasbeni mozaik.
Dnevni spored za torek, 6. julija
13.30 Lahka ln zabavna glasba, vmes objave — 14.15 Beležke o medicini — 14.45 Kulturno življenje na Primorskem — 15.00 Prekmurske ta medjimurske narodne — 17.00 Ifirajo zabavni orkestri — 17.30 Poje moški kvintet »Lisinski« — 18.15 P. I. Čajkovski: Italijanski capriccio — 18.30 Okrogle narodne — 20.00 Jules Mas-senet: »Werther«, opera v 3 dej.
Dnevni spored za sredo, 1. julija
in zabavna glasba, 14.15 Beležke o kul-— 14.15 Od Trigla-
- 15.00 Pojo sloven-
— 17.00 Veseli ritmi v kraj, spored na-
18.15 Za vsakogar
13.45 Lahka vmes objave — turnem življenju va do Jadrana -ski operni pevci
— 17.30 Iz kraja rodnih pesmi — nekaj.
Dnevni spored za četrtek, 8. Julija
13.45 Lahka ta zabavna glasba, vmes objave 14.15 Beležke o ten-niki — 14.45 Šport doma in po svetu
— 15.00 Pojeta pevska zbora državnega učiteljišča iz Kopra in državnega učiteljišča lz Tolmina — 17.00 Stare in nove melodije — 17.30 Igra MKS »Milica Križan«, poje Perič Radojsko Iz Osijeka — 18.15 Allredo Casella: Paganlnljana — 18.30 Glasbena kronika — 18.40 V narodnem ritmu.
Dnevni spored za petek, ». julija
13.45 Lahka ta zabavna glasba, vmes objave — 14.00 Glasba po željah
—	14.45 Kulturni razgledi -	15.00
Skladbe slovenskih skladateljev — 17.00 Glasba lz operet in filmov — 17.30 Makedonski narodni plesi — 18.15 Josef Haydn: Simfonija št. 93 v D-duru — 18.40 Vesele slovenske narodne.
Poročila lahko poslušate ob delavnikih: Ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00, 23.30, ob nedeljah pa ob 8.00, 13.30, 19.00 ln 23.30.
LJUDSKA PRAVICA-BORBA, 3. JULIJA 1954
•ebnega vhoda je in ona je pač hotela . ..« Prestra-lila u‘ je, da ne bi rekla kaj preveč in vprašala: »Kdo pa ste?«
»Njen oče, Grabar sem,* je rekel dedek in ni nič opazil, kako se je ženska začudila in kako ga je sočutno gledala z ribje motnimi očmi, ko je govorila:
»Vi sle njen oče, res? Saj skoraj ni mogoče, res ne, bila je kol v mestu rojena — jejhata! — kako lepe obleke je nosila! In vi sle njen oče, kdo bi si mislil. . .«
»Pa veste kaj, kje je zdaj Lizika?«
»Na Travniško cesto dvaindvajset se je preselila, če je še tam. Nič se ni oglasila, odkar je od-Na. Nazaj čez mesto morate...« in nadrobno mu je popisala, kod se pride na Travniško cesto, nakar se je še malo čudila in dedek se je poslovil:
»Hvala lepa, pa srečno! Pojdiva, Jožek, zdaj jo kmalu najdeva.«
Spet sta počasi stopala po cesti mimo velikih izložb, mimo imenitne kavarne »Orion«, prehitevali so ju pešci in avtomobili; dedkova palica je trkala ob pločnik, trkala spet čez Trg Revolucije, ki je bil že ves obsijan s soncem, in ura na mestni Stolnici je ravnokar leno odbila deseto.
Na Travniški cesti dvaindvajset jima je v pritličju odprla motno zasteklena vrata mlada ženska v rožnati halji, dišeča po neki osladni vonjavi.
»Menda ste se zmotili,« je naglo rekla, preden je utegnil dedek izustiti svoj »bogdaj«, in hotela takoj zapreti vrata, on pa je prijel za kljuko ves prestrašen in vzkliknil:
»Ne, ne, Liziko iščeva, Grabarjevo Liziko!«
»Liziko?« Njeno brezkrvno, rumenkasto lice se je izkrivilo v otožen nasmeh in priprla je z modrimi kolobarji podplute oči. »Nekoč je stanovala tu, pred menoj je stanovala tu in zdaj je ni več .. ■«
»Jezus, kaj se je zgodilo?« — je zasopel dedek.
»Nič. Odšla je neznanokam... Iskali so jo že mnogi, zdaj sem jaz tu, saj je vseeno...« Pozorno je pogledala dedka. »Ampak takšni, takšni je niso nikoli iskali. Kaj pravzaprav hočete o<l nje?«
»Njen oče, Grabar sem,« je onemoglo vzdihnil in ženska se je zdrznila, razprla veke vranje-črnih oči in mu nežno stisnila roko. Zdelo se je, da ta ženska ni ničesar na svelu spoštovala in vendar jo je beseda oče pripravila, da je rekla zelo nežno in zelo spoštljivo:
»To je druga stvar, če ste njen oče. Elizabeta Se je preselila na bolje in mi zabičala, naj nikomur ne povem, kam. Ker pa ste njen oče, vam bom seveda povedala. Zdaj stanuje izven mesta, v rdečkasti vili na cesti 29. novembra. Ne morele zgrešiti: vila je na desni strani in ima stopnišče spredaj ... Da, Elizabeta je imela srečo, veliko srečo! Zbogom, očka!«
Zopet se je otožno nasmehnila, mu stresla žu-ljavo roko	in zaprla, on	pa	je	še stal nekaj časa
pred vrati,	nakar je rekel vnuku:
»Pojdiva, Tonček, tudi tukaj je ni...«
Nazaj v mesto gredoč sta počivala v meslnem parku. Grabar se je trudno sesedel na prvo klop in prvič la dan spustil vnučkovo ročico, ki je ves čas in vsa potna ležala v njegovi. Prižgal si je smrdljivo pipo in šaril s konico palice po pesku pred seboj	ter strmel v	tla	in	gubančil čelo: Ne,
to mu sploh ni bilo všeč,	da	se	Lizika lako seli in
da je naročila tej ženski (bila je res zelo prijazna ženska), naj nikomur ne pove, kam. Lepa reč, da tako zgine (in ženska je celo rekla na bolje) in nič ne piše že od jeseni in tudi denarja ne pošlje, zelo čudno, če je res na boljšem in ko ve, da denar mora pošiljati. Mora pošiljati zaradi tega otroka, ki sedi tu ter binglja z nogami in žuli kos rženega kruha. Moj jog, lak otepač vendar nekaj stane! Zato jo mora poiskati, mora ji povedati svoje, saj je zmeraj poslušala in ubogala.
»Greva, Tonček,« je zamrmral in se težko dvignil, »greva, da bova prej tam.«
Palica je škrtnila v pesku, prijel je malčka zopet za roko in nadaljevala sla svojo pot, nazaj po asfaltni cesti, nazaj čez Trg Revolucije, nazaj čez vse mesto. Sonce se je že vzpenjalo proti poldnevu, asfalt je postajal mehak ter izpuhteval neznosno vročino, dedek in vnuk pa sla enakomerno stopala v tej žgoči luči poldneva novemu cilju naproti.
Poldan ju je zalotil pred stolno cerkvijo, katere dva koničasta stolpa sta bodla navzgor v prozorno sinjino junijskega neba z vso mogočnostjo in 'veličastjem gotskih zvonikov in ko so z lin zadoneli zvonovi, zvoneč poldan, je bila podoba veličastnosti dopolnjena. Zalo sta dedek in vnuk spodaj pod
stolpi izgledala neizrečeno majhn* in samotna. Obstala sta in on je snel klobuk in tudi ono je snelo svojega — razoglava (on srebrno-sivili, ono zlata-stih las) sta stala tam ter se pokrižala, znoj pa jima jr curel po licih in ono je bilo vse marogasto, ker se mu je umazanija stekala z znojem. Zvonovi pa so bučali, stolpa sta kipela v sinjino in sonce je skoraj navpično usipalo razbeljeno luč nanju.
Potlej so zvonovi odzvonili in bilo je iznenada zelo Uho, le palica je trknila ob tla — prvič, drugič — in šla sta dalje, dalje.
Vse skupaj se je zgodilo neverjetno naglo.
To je bila brez dvoma hiša, kjer je stanovala. Rdečkasta vila med zelenjem akacij in belo stopnišče pred njo... Grabar sc je razveselil, da je iskanja vendar že konec in da sla prišla, še bolj je stisnil vnučkovo roko in podala sta se čez cesto k stopnišču, Ker je bil malce naglušen, ni slišal avtomobila, ki je pridrsel ob robu ceste, dokler niso blazno zacvilile zavore in so kolesa pustila sled na razbeljenem asfaltu.
»Kam k vragu gledaš, stari!« je zavpil moški v
n
-t ■
razpeti srajci in skočil iz voza. » — Kam zijaš, bi rad vedel! Presneta starina, vsaj zavoljo otroka bi pazil!«
Grabnar se je ustavil kot vkopan, vnuček se je stisnil k njemu in začel smrkati, on pa je nenadoma široko odprl oči in zadregav nasmešek mu je prišel na lice, kajti iz avtomobila se je prikazala ona — Lizika. Čeprav je imela kratko porezane in svetlo pobarvane lase, čeprav je nosila bogato skrojeno poletno obleko pisane barve in čeprav si je pravkar namenila nadeli protisončne naočnike, je vedel, da je to ona, prav taista Lizika, ki je nekoč pasla njihovo kravo na travniku, Lizika — njegova hči, Lizika — mati tega otroka, neizpodbitna mali, ker je imela natanko take modre oči kakor tale pokovec tu — zato se je stari Grabar še bolj nasmehnil z brezzobimi ustnicami in pozdravil:
»Hogdaj, Lizika, sva te le našla!«
Ona je ta hip vse dojela in obstala negibno, z eno nogo še v avtomobilu, z drugo v belem opanku iztegnjeno na asfalt, držeč v rokah torbico in protisončne naočnike, stala je kakor človek med odločitvijo za življenje ali smrt, njene pordečene ustnice so se skrivenčile in ves lepi, še zelo mladi obraz je izdajal nedopovedljiv boj v njej, ki ga oče ni razumel in je zato preprosto dejal:
»No, no, Lizika, saj je vse prav, saj nič ne zamerimo ...»
Moški je bil že sredi stopnic, ozrl se je in zaklical :
»Elis! Se je kaj zgodilo, Elis?«
»Ah, nič, nič ni, Boris,« je pretirano malomarno rekla in se odtrgala od avtomobila ter stekla po stopnicah. Njeno široko krilo je zaviliralo, beli opanki zamigotali, dedek pa je gledal za njo s pozabljenim nasmeškom okrog ust, pozabljenim, ker se je v njem ta hip dvignilo nekaj strašno grenkega, ga zgrabilo za goltanec in mu izsililo soiza-vico v oči. Usmev odpuščanja pa mu je še igral okrog ustnic, kajti mišice niso delovale z naglico čustev.
Ni se ozrla niti enkrat nazaj, le na vrhu stopnic je slišala trkniti palico ob pločnik: tak — tak — vedela je, da zdaj oče odhaja, da njen sin odhaja z njim in da se ne bosta nikoli več vrnila...
»Boris,« se je zgovorila v veži, »nekaj sem pu-stila v avtomobilu, počakaj me v sobi, precej boffl nazaj.«
»Prav, le idi. Razburjena si videti, Elis, ta sta-ra neroda bi res lahko zakrivil nesrečo.«
Tekla je na vso moč navzdol po stopnicah, tekla po cesti za njim in poklicala: »Oče, počakajt* me, oče!« on pa je še! kar naprej, ni se ozrl i® ko je pritekla vštric ter hotela objeti sina, jo je odrinil z robatim krikom:
»Stran, stran, ti rečem, ženska, ne dotakni s* tega otroka I«
»Ampak oče, prosim, prosim vas, oče!...«
»Stran, sem rekel, ženska ničvredna, stran in n e reci nikomur več oče in nikomur več sin!«
»Poslušajte vendar,« je prosila, »saj nisem mO' gla ... Res nisem mogla, razumite, da 011 ne sini vedeti, da on ne sme nikoli vedeti...«
»Pusti otroka, drugače te-tako opilim s to pal>' co, da boš s pasjim hodom šla k njemu, ti candfl* candrasta!«
Ko ji je to zabrusil s hripavim glasom, se je zdrznila kot z bičem ošvrknjena, onemela je za nekaj časa in nato strastno vzkipela:
»Kaj vi veste, k ikšno je bilo moje življenj8, tu in koliko sem morala pretrpeti! Kaj vi veste, kako sem služila denar prej, kaj vi veste? Zdaj je vsega tega konec, konec, ker me bo on vzel in on m® nebi vzel, če bi to vedel; vse drugo bi mi odpU' stil, samo to ne, ker je oče nemški vojak ... H*' zumite, vzel me bo in pošiljala vam bom zopet denar, mnogo denarja... Prosim vas, oče, pustite, naj ga objamem, potem grem, res takoj grem.. .«
Grabar se je sunkoma ustavil in obstal ves p°' nosen, neizprosen kakor zemlja, katere barvo j* imel. Odrinil jo je z obema rokama ter dvignil pa' lico in tedaj se je vnuček oprijel njegove hlačnic* in zavpil: »Dedek, ne! Nel«, strmel s preplašenimi kot plavica sinjimi očmi v prav iste oči svoje ma-tere, ki je ni poznal, in še enkrat kriknil »ne« * bojazni, da bo dedek udaril to lepo žensko, 011 je vedel, kako strašno je znal dedek udarili kravo, če je bil jezen... Ona pa, ko je zaslišala ta »ne‘> svojega otroka, je zaihtela: »Tvoja mama sem!« tet hotela k njemu, a stari jo je spet odsunil in neusmiljeno zakričal:
»Čandra/ Ne boš se ga dotaknila, dokler sefl>; živ, tako mi bog pomagaj!«
Nekaj ljudi je prihajalo po cesti — vedela j«; da bodo ljudje videli in bodo govorili, da bo tud' on zvedel, če še ostane tu, odločiti se mora — ^ še enkrat se je obupno ljubeče ozrla v sina, kol bi hotela z očmi odpoljubiti vse z njega, tudi umazane maroge po licih; nato se je obrnila in odšla počasi, z opuščenimi rokami in sklonjeno glavo, j kakor človek, ki so ga maloprej neusmiljeno pobili na tla.
»Nič ne jokaj, Jožek,« je zadihano pravil Grabar; vnuku in si obrisal čelo z drhtečo roko, »candro • sva odgnala, candre pa požirajo svoje lastne otro- > ke, veš, Jožek... Nič ne jokaj, saj si pri meni in nisi nič kriv.«
»Kje so pa mati, so bili to mati?« je hlipal,
»Ne, to je bila candra, tvoje matere ni vel. •• Pojdiva, nič ne jokaj, saj bova kmalu doma.«
Popravil mu je klobuček in ga prijel za roko, palica je zapela po tlaku: tak — tak — in stopicala sla nazaj v mesto prav tako kot prej, samo da nista ničesar več iskala, ker nista ničesar našla.
*
Na večer se je poletna ploha izlila nad meslotU ter pobrala prah in vročino z ulic. Ljudje, ki so mimogrede zašli v kletno točilnico »Pri dobri volji«, so lahko videli čudno sliko v najbolj temačnem kotu: Stari Grabar je sedel pri tretjem poliču močnega vina, pil na pozabljenje in strmel v tla. Sivi lasje so mu razmršeni viseli čez čelo in nenehoma je grabljal s prsti mednje. Vnuček je spal kakor ubit na klopi zraven in dedek ga je od časa do časa pogladil po zlatih kodrih. Ves popoldan je tako sede! in ko se je docela stemnilo, je potegnil \1 žepa Srebrno uro — zbudil otroka, ki se je preplašeno ogledoval okrog — nato sta odšla iz točilnice »Pri dobri volji«.
Šla sta proti postaji po široki cesti, obsijani * neštetimi lučmi, ki so se zrcalile v mokrem asfaltu. Neonski napisi vseh barv so migotali ob cesti » pošastno mrzlo svetlobo. Čeprav je dedek hodil na široko, se je včasih opotekel kot lesena lutka, za njim sta se tihotapili po mokrotni cesti njuni blazno skrivenčeni senci in bilo je videti, kakor da gresta po začarani črni reki iz podzemlja, mimo hudobnih zelenih oči vešč in škratov, da gresta daleč tja, kjer konča svetlobna povorka mestnih luči in začenja baklada vesoljnih zvezd.
Sobotna Priloga
3' JULIJA 1954
»LJUDSKE PRAVICE-BORBEN
DRAGOSLAV GRBIČ
STEKLO
(Z drugo nagrado »Borbe« nagrajena črtica)
Sestra ga je vodila iz bolnišnice in prvikrat po »ozavesti, po tisti rdeči reki prahu, ki mu je pljusknila v obraz, je začutil, da je slep. Ta suha, rdeča r®ka se je dvignila pred njim ko stopnišče prav v tistem trenutku, ko je odprl vrata, da bi slekel v •acl. Vojna, je pomislil, prvo bombardiranje, po-tcm pa dolgo ni bilo slišati ničesar. Zdaj so se uli-Ca in razvaline od bomb pogreznile v zemljo. In morda ne povsod, v vsem Beogradu, marveč samo v tisti ulici, po kateri stopata on in njegova sestra.
Vse je utonilo, za človeško postavo ali malo °tj. je razmišljal, ko je držal sestro za vroče pršic in napeto razmišljal, kje bi utegnila biti. Mar Je bolnišnica tako daleč in mar še nista zavila v ozko ulico s turškim tlakom in drevoredi? Mar sla “e zmeraj v tisti široki in razriti ulici s tramvajskimi tračnicami, po katerih ne vozijo tramvaji, ker ne sliši njihovega drdranja, in ljudje za trdno ne stoje na postajališčih in se ne dotikajo z rameni?
Oči, čelo, tilnik, vse je imel obvezano. In zdaj je mislil, kakšen je in ali se mimoidoči ozirajo za njim tako, kakor se je oziral sam, kadar je videl človeka z obvezano glavo. Ali pa je to zdaj, po bombardiranju, čisto običajna stvar, da hodijo ljudje z obvezanimi glavami in da jih nihče ne Bleda. Mar jim je vseeno tudi to, da izteguje nad komolcem obvezano levico proti zidu, da bi ga oti-PM in da bi se še enkrat prepričal, da je slep. Dokaz slepote je namreč otipavanje zidu z roko ali Palico, kakor pač nanese, kadar začuti slepec hrapavo površino omela. To je edini dokaz, da je med hjim in ostalim svetom tema. Tema, skozi katero korakajo vsi slepi sveta in zadevajo z dlanmi, s kolcni ob beton, ob opeko in krvave sklepe.
Sestra ga je potegnila za roko in vede! je, da zavijata v ulico, kjer sta stanovala. Vedel je, kako daleč imata še do doma, vedel pa je tudi, da bosta iiorala poprej iti mimo pritlične hiše z enim oknom obrnjenim na ulico. Zmeraj, kadar je šel v šolo, se Ie Ustavil pri tistem oknu, si z roko počesal lase m popravil ovratnik na srajci. Taisto je storil tu-
Hotel je vprašati sestro, ali sta že prišla do okna pritlične hiše, ko je iznenada zaslišal, kako hrustajo pod njegovimi nogami drobci stekla. Naglo je obstal, tako da ga je sestra, ki je zmeraj hodila nekoliko pred njim, močneje potegnila za roko. Bilo mu je jasno, da je okno, ki se je vanj gledal, razbito, da hiša morda ni porušena, da pa se je steklo razletelo od eksplozije in da zdaj na mestu njega zeva kvadratna tema. Počasi se je obrnil proti oknu in dvignil desnico, za katero ga je sestra, držala, kakor da si hoče popraviti obvezo na čelu.
»Nekoliko odpočil bi se rad,* je rekel sestri.
Sleklo, mu je šinila v glavo misel, sleklo in njegova podoba, čelo, oči in vrat v okviru belega ovratnika. Morda je vse to še res, morda okno ni razbito in morda ni teme. Morda se v oknu zrcali tudi veja na nasprotni strani ulice stoječega kostanja. Morda listi trepetajo po steklu, ko da plavajo po vodi. Treba je samo iztegniti roko — in iztegne jo proti oknu — ter na steklu vse to zastreli z dla-
njo, potem pa odstraniti dlan in se prepričati, da sta steklo in njegova podoba tam, kjer morata biti.
Bil je ves zamaknjen in ko ga je sestra vprašala, ali se je odpočil, je odgovoril, da še ne. Dejal je, da mora še iztegniti desnico, ki mu je nekam zaspala, ker ni vajen, da ga kdo drži zanjo
Pozabil je, kje je obstal na široki poti sanjarjenja in ni mu bilo po volji, da ga je sestra s svojim vprašanjem odvrnila s te poti.
Da, oči so tu, se je spomnil. Pod prsti čuti tenke očesne trepalnice, mehke in nekoliko nakodrane. Trepalnice se rahlo dotikajo koncev prstov in na občutljivi koži pod nohti čuti rahel drget, ki se širi po vsem telesu ko kri po naglimi teku. Še enkrat, še na drugem očesu je treba čutiti trepalnice, potem jih mora počasi zapreti in sc s konci -prstov dotakniti zrkla ter čutili, da je enako zrklu vseh ljudi z zdravimi očmi. Naposled je treba otipati še tiste gube pe l očmi, tu. In še bolj iztegne desnico in jame gibati s prsti.
Sestra vzklikne in ga prime za ramo. Videla je, kako je iztegnil roko proti razbitemu oknu, pa mu ni smela ničesar reči, dokler ni opazila, da je potisnil vso pest skozi okenski okvir in dokler se ni ustrašila, da si ne bi obrezal roke ob drobce stekla, ki so bili še ostali v okviru.
Nadaljeval je pot in spet je začutil, kako hrusta sleklo pod njegovimi čevlji.
Ničesar torej ni, je sklenil, spet se mu je zdelo, da se je ulica pogreznila v zemljo, za človeško po-postavo ali malo več.
MIHA REMEC
ZGUBL1ENA
|> kadar se je vračal iz šoJe, le s to razliko, da se ** ustavil, marveč je mimogrede pogledal v oknu Sv°jo podobo, nekoliko upognjeno zaradi neravne-stekla, potem pa odhitel domov.
Nekoč, spomladi, ko je bilo okno pritlične hiše . I)rto, je zaslišal zmeraj isti razgovor med možem *eno, ki sta stanovala v tisti hiši.
‘Ali si vzel ključe?«
•Sem, tu v žepu jih imam.«
Hm, je govoril Mirko sam pri sebi, vsega se ^Pominjam, spomin me torej ni zapustil, čeprav poškodovane oči in glavo.
Počasi sta dedek in vnuk stopala po asfaltni cesti, obsijani s poševnimi žarki jutranjega sonca. Zaostala sta za zgodnjimi potniki, ki so hiteli v mesto, zaostala za vsem vrvežem z jutranjega vlaka in zdaj sta njuni osamljeni postavi vplivali presenetljivo vpadljivo na gladkem asfaltu. Dedek je bil sicer pražnje oblečen, vendar je njegova, nekoč temna obleka, v pol stoletja toliko zbledela, da je zdaj imela barvo zemlje, orne zemlje v poletni pripeki. Tudi obraz je imel tak, zemljasto-rjav, zgubančen ter poraščen s srcbrnknstim plevelom kocin; razen sivkastih, malce nezaupljivih oči, je bil ves nekako prsten, kot bi se ravnokar dvignil iz zoranih njiv, iz zemlje — in nehote se je opazovalcu vsilila misel, katera neizprosna nuja ga je odtrgala od tam in prestavila semkaj, na izglajeni asfalt mestne ceste. V desnici je držal okovano palico, ki je z enakomernim potrkavanjem spremljala njegov hod, še kar strumen za očanca s sedmimi križi, z levico pa vnuka. To je bil majhen, šestleten pobič, s klobučkom mahovnalo-zelene barve, okroglega obraza in rdečih lic — otrok širnih polj, otrok travnikov, ki je strmel v pročelja mestnih hiš z velikimi, kot plavica sinjimi očmi in odprtimi usti. Njegove široke, navzgor spodvite hlačnice so mahedrale, ko je drobil zraven dedka (trudil dil se je hoditi nadvse možato), novi, okovani čevlji pa so neubrano motili potrkavanje dedkove palice.
Tako sta stopala molče naprej in dedek je tu in tam globoko vzdihnil ter obstal. Tedaj je trkanje palice ponehalo, gledal je hiše in vnuk je gledal njega, dokler ni zopet zdahnil in sta nadaljevala pot. Pri vsakem takem postanku je vnuček nameraval nekaj reči in končno je le spravil iz sebe:
»Dedek, kje pa so mati?«
»Mhm, Jožek, kmalu bova lam, le priden Bodi...« je rekel.
Ustavila sta se na ogromni ploščadi Trga Revolucije, kjer je stal kip upornika, s kljubujoče dvignjeno pestjo, s puško v žilavi levici — in bronasti kip je bil ves rdečkast v soncu, ki še ni obsijalo trga spodaj. Avtomobili in ljudje so hiteli mimo, dedek in vnuk pa sta stala strašno majhna in
strašno nepomembna med vsem tem. Ko je vnuk tisto vprašal, se je njegovo čelo še bolj zgubalo, lice mu je prepredla skrb z neštetimi gubicami: tak je bil, kadar so se hudourni oblaki zgrmaddlj na obzorju, scuo pa je ležalo v kopicah na travniku. »Kje le’ je, Lizika, le kje?« je tudi sam pomislil. Kje je zdaj njegova hči, ki je pred leti (svojih deset let bo) odšla v mesto? Dolga leta je od tam pošiljala denar in dolga leta je ni bilo domov — ko pa je prišla, je prinesla s seboj tega krušnega otepača (z nekim nemškim soldatom ga je imela, bogpomagaj, saj ni bila sama kriva in pokovec tudi ni kriv), pustila ga je doma in spet odšla in spet pošiljala denar. No, zdaj pa že lep čas ni poslala nič več denarja in tudi pisala ni več, zato je po-basal vnuka in se odpravil z njim dve uri daleč na postajo, vozil se je celo noč in zdaj je bil tu, tu, da jo poišče in pove: Denar mora pošiljati in tudi pokovca bi lahko prišla kdaj pogledat, ker je njen navsezadnje in ni prav nič kriv, če je nemški soldat njegov oče. V svoji preprosti presoji je menil, da mati mora imeli otroka pri sebi in ni mogel od pustiti Liziki, da se prav nič ni brigala zanj. Saj je Jožek niti pozna ne več, ubogi črviček, lastne matere ne pozna (očeta tnko nikoli ni poznal in ga ne bo) — kam je prišel ta svett
»Dedek, kje so mati?« se je zopet plašno oglasil in ga premotil v mislih.
»Mhm, Jožek, koj bova prišla, le priden bodi...«
Palica je trknila ob tla in šla sta dalje čez Trg Revolucije, po cesti Zmage na drugi konec mesta — tam nekje je bil njen zadnji naslov in tam sc je dedek namenil iskati.
Temačno stanovanje je odprla debelušna, v obraz zaripla gospodinja in vsa presenečena ogledovala čudno dvojico pred vrati.
»Bogilaj, bogdaj, kaj je Lizika doma?« je začel dedek.
»Katera Lizika?«
»No, Grabarjcva Lizika, ki tu^ stanuje...«
»Nič več ne stanuje tu, že od jeseni ne. Preselila sc je, ker ji stanovanje ni bilo všeč, brez po-
Zcnitna&fr VGA &o
PR' GLJEVA SLUSNA IGRA Sreda, 7. julija ob 20.30 Doktor Ivan Pregelj sodi k tisti starejši generaciji slovenskih književnikov, ki je skušala uveljaviti novo literarno smer v prvih desetih letih po prvi svetovni vojni. Posebnost Pregljevih leposlovnih del je, da je skušal ohraniti stik z ljudskim življem in domišljijo.
Tako je tudi v slušni igri »Regina Koža ajdovska«, ki je napisana po enem i'zmed glavnih poglavij iz »Zapiskov gospoda lansperskega«. Pregelj je naslonil svojo zgodbo o kontesi Re-
gini Rozi m o ljubezni kontese Katarine z Jurijem Kajetanom na ljudsko povest o mogočni ajdovski deklici, vzeti iz naše narodne mitologije, ki je polna takih nadčloveških bitij, /gc ibo o Regini Roži ajdovski je Pregelj prepesnil v baladno povest v prozi. Iz mitološkega sveta jo je prenesel na konteso Regino Rožo ter s tem v realni svet človeških značajev, bojev in usod. Izvirnost Pregljevega stila, ki stremi pole- ljudskosti tudi za ritmom ta vznešenim govorom, je skrbno	ohranjena tudi	v slušni igri,
Li	jo	je	za radio	priredil prof.
Avguštin Pirnat.
SIBELIUSOV KONCERT ZA VIOLINO Ponedeljek, c. julija ob 20.45
30 kilometrov od Helsinkov stoji sredi bogatega gozda preprosta hršica, dom Jana Sibeliu-sa, največjega skladatelja dežele 'isočerih jezer. V nji domuje že 50	let	v	miru in	samoti kakor
star, s	sivim mahom
obraščen macesen, ki je daleč od drugih razpel svoje veje. 2e več let ne gre nikamor, radijski sprejemnik, korespondenca in tu in tam kak obisk so njegove edine vezi s svetom. A " Finci bde nad njim, kajti Sihelius je njihov narodni junak in prvj mož Finske. Drugi je Nurmi in šele tretji' je vsakoletni predsednik republike.
Koncert za violino v d-molu, opus 4? je Sibeliusovo edino delo to vrste. Nastalo je 'leta 1003. a skladatelj ga je 1905 predelal in v tej obliki so ga še isto leto prvič izvajali v Berlinu. Kon-
za°tGeden od 4. DO 10. JULIJA
LJUBLJANI Maribor
VALOVNE DOLŽINE: Ljubljana 327,1 m 202,1 m, UKV 90,1 MHz — Maribor 212,4 m
STALNE
NEDELJA
6.00—o.(Ki Dooro jutro, dragi poslušalci! (poster glasbeni sporedj, vmes ob
6.30—6.35 Pregled tiska.
6.05—6.10 Poročila in vremen, »ka napoved
7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ob. java dnevnega sporeda
7.15 Reklame.
7.80—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva
8.00 O Športu in Športnikih: Mladina v plavalni šoli
8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro.
9.00 Otroška predstava — Boris Sl o čili k:	Kaznovana zvitorepka.
9.30 Operetna glasba.
10.00 Dopoldanski simfonični koncert — Edward Grieg: Koncert za klavir in orkester v amolu — Urofi Krek: Simfonietta
11.00 Oddaja za Beneške Slo. Slovence.
11.20 Lahek opoldanski glasbe, ni spored — vmes ob
12.00—12.10 Pogovor s poslušalci.
12.30 Pol ure za našo vas.
13.00 Napoved ča&a, poročila, pregled dnevnega sporeda.
13.15 Zabavna glasba, vmes ol-
jave.
13.30 Želeli 8te — poslušajte!
15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave
15.15 Pesmi in plesi naših na. rodov
15.35 Po naši lepi deželi — Vlado Habjan; Z Mihom po Dobravljah
16.15 Ulasbena medigra.
16.30 »Neznani talenti« '— javno nagradno tekmovanje ansamblov in solistov v velikem studiu RL).
17.30 V plesnem ritmu.
18.00 Radijska Igra — Saša Vuga; Žalostna obsoška povest
18.50 Glasbena medigra.
19 00 Zabavna glasba, vmes objave in reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Francoski šansoni.
20.30 Športna poročila
20.40 Večerni koncert opernih arij
Ob delavnikih: poročila ob 5.03 , 6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00 ln Literarni utrinki od 16.00 do 16.15 — Radijski dnevnik ob 19.30 ki ga oddaja Radio Ljubljana le na valovili 202,1 m ln UKV 90,
do 9.30 lastni program z
/tovaic
22.00 - Za )tiia h — « - Ob ned tbor	’>•
°d 12.20 do 12.30 - Želeli ste - poslušajte od 15.30 do 16.00
00, 13.00, 15.00 ln 22.00 — Dnevno od 23.00 do 24.00 Nočni koncert.
22.00 Napoved časa, poročilla, vremenska napoved in pregled »poroda za naslednji dan.
22.20 Mali ansambli izvajajo plesno glasbo.
22.40 Igra plesni orkester Ra-dia Ljubljana.
23.00—24.00	Nočni simfonični
koncert (na valu 202,1 in 212,4 in na kratkem valu 90.1 MHz) — Edvard La-lO: Koncert Za violončelo in orkester — Aleksander Borodin; Druga simfonija. 23.—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m — (Prenos iz Zagreba)
PONEDELJEK
12.00 Domače pesmi izvajajo »Štirj© fantje«.
12.20 Za nade kmetovalce,
12.30 Opoldanski orkestralni spored — Modest Mu. sorgski: Perzijski plesi — Matija Bravničar* Kurent — Aleksander Glaznnov: Koncertni vallfiek — Danilo Bučar; Žumberška rapsodija.
13.30 Melodije za prijetno razvedrilo.
14.30 Novi filmi.
14.40 Poje mešani zbor »Partizan« iz Brezovice p. v. Ernesta Švara.
15.30 Želeli ste — poslušajte!
16.00 Utrinki iz literature — Dušan Mevlja: Tri humoreske.
16.15 Promenadni koncert — Aileksander Glazunov: Karnevalska uvertura — Sergej Rahmaninov:	Rapso-
dija na Paganinijevo te-
Jutranji program ob delavnikih
5.00—7.00 Dobro jutro dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 5.30—5.40 Jutranja tolovadba —	6.30—
6.85 Radijski koledar in pri. reditve dneva — 7.00 Pregled tiska — 7.05 Orkestralna glas-la — 7 80 Za gospodinje — 8.10 Domači napevi — 8.30 Za pionirje (torek in petek: Cicibanom — dober dan h — 8.50—9.00 Zabavna glasba
mo za klavir in orkester Marijan Kostna: Bela krajina.
17.00 Napoved časa in poročila.
17.10 V plesnem ritmu.
18.00 Nasveti za dom
18.10 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi izvajajo zlori in solisti,
18.50 Iz kolektivov za kolektive.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Mali koncert lahke glasbe.
20.30 Radijska univerza — Dr. Božo Skorij: Debelost naš sovražnik.
20.45 Simfonični koncert Radia Ljubljana — VVolfgang Amadeus Mozart: Fantazija v f.mOlu KV 608 — Jan Sibelius; Koncert Sa violino in orkester — M. Kelemen; Prva simfonija
iPrva izvedba v Radiu jjubiijamal).
22.20 Plesna glasba.
23.00—24.00 Nočni komorni kon. cert (na valu 202,1 in 212.4 m in na kratkem var-'lu 90,1 MHz) A. Vivaldi -O. Respighi: Sonata v D-duru — B. Bartok; So. nata za klavir — S. Osterc: Suita za violino in kla. vir.
23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m — (Prenos iz Zagreba)
TOREK
12.00 20 minut z Veselimi godci. 12.20 Za naše kmetovalce.
12.30 Opoldanski koncert:	Ri-
chard Strauss; Burleska za klavir in orkester — Bedrich Smetana: Sarka, simfonična	pesnitev	iz
cikla »Moja domovina«.
13.30 Melodije za razvedrilo.
14.30 Iz znaposti in tehnike. 14.40 Slovenske narodne pesmi
(prenos iz Maribora),
15.30 Želeli ste, poslušajte!
16.00 Utrinki iz literature — Alfonz Daudet; Koza gospoda Seguina.
16.15 Promenadni koncert — F. Liszt: Benetke in Neapelj — Smetana: Vltava — A. Lualdi; Sanjska medigra i« opere: Kraljeva hči —
—	io.uu, la.uu in zi.uu — uuevuu uu	jvuuici	b,
1 MHz ter vtavamt i„alu 212,4 m — Radio Maribor ha valu 212,4 m oddaja dnevno od 9.00 domačimi r	n	nastopi	solistov in zborov.
udTu
B
iz oossetn Misid^
fantazija ■ F. Pro.
dic. tu. 17.10 V I>i>*
18.00 Sporttfimetano«.
18.0 Odl^aev^,!
2(h00 Kortjfe1^®.1-
20.30 Ted er polit‘6-20.40 Ma^ta 0 ejjlbe'
asf a®
21.30 Orkrfjev. JUeo' slov#Jn melosu
212.20 V s*',p balB.iJ' 23.00—24.00 Tilu on!i ,e
gla*WMa*)02j-
212,4	d afJT
Barto
Kadil1
ni mi*
Bela
tt&nda-
'v<*iba
°žje
Zvo-
Oddafa
M!bUafJ
12.00 Poje fe giinssjlce
Jo.
Jr
12.20 Za oa*|n
12.30 Opold%lo„yaJ sef ‘Jzami«) ’ Es-d4edritf-
13.30 MeloJa, •
14.30 Turi« tie giM, 14.40 20 mi%jte| •
15.30 2eleli tature 16.00 UU^Cez M~
ravo. fncert 16.15 Pron)(;81ova ~
AntoO;
vaaski
17.10 'vCpU'
18.00 Modo* In
18.10 SrbsK«. ZtZ* peern> Ii,	’ zbori
18.50 Okno k.
19.30 Radi®ea
20.00 Melod"
20.30 Radij*!1 - ^ Preg«'	r°2a ajdov*1
Ger-
21.00 Spored popularnih orkestralnih skladb.
22.20 Igra plesni orkester Radia Ljubljana
22.40 Filmske melodije.
23.00—24.00 Nočni koncort pred-klasične glasbe (na valu 202,1, 212,4 in 90,1 MHz) Izvaja ljubljanski komorni orkester pod vodstvom dirigentov Karla Rupla in Jakova Cipcija. solisti Jelka Stanič (violina) Ali Dermejj (violina) Damjana Bratuž (klaviri in Uuenthec Radhuber (čembalo) — Johann Sebastian Bach; Koncert za dve violini in orkester — Johann Selastian Bach: Koncert za klavir in or-kester v f-molu — Carl Philipp Emmanuel Bach: Koncert za čembalo in orkester v d-molu.
23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 3127,1 m (Prenos iz Zagreba).
ČETRTEK
12.00 Igra godba na pihala ljubljanske garnizije p v. kapetana Jožeta Bruna
12.20 Za naše kmetovalce.
12.30 Opoldanski orkorstr. spored — Claude Debussy — Maurice Ravel:	Ples — Lucijan Marija Škerjanc: Concertiuo za klavir - ln orkester — Rich. Strauss: Ples sedmih tenčic iz opere »Salome«.
13.30 Melodije za razvedrilo.
14.30 Kulturni pregled.
14.40 Domači napevi (prenos iz Maribora).
15.30 2eloli ste — poslušajte!
16.00 Utrinki iz literature — Anton Oeliov: Čudak,
16.15 Promenadni koncert — C M. Weber; Vabilo na ples — D. Paganini: Moto perpotuo — B. Smetana:	Blanik — Baletna
glasba iz »Prodano nevesto« — N Rimski-Korza-kov: Svatbena povorka — R. Strauss; Valček iz opere »Kavalir z rožo«.
17.10 V plesnem ritmu.
18.00 Zdravstveni nasveti,
18.10 Iz zaključnih produkcij glasbenih šol v Sloveniji.
18.50 Domače aktualnosti.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Slovenske, koroške, bosanske, dalmatinske in makedonske narodne pesmi.
20.30 Zuiujnje politični feljton.
20.40 Ciklus Beethovnovih simfonij — Deveta simfonija v d-molu (razlaga Bogo LeskovicJ.
22.20 Znani orkestri izvajajo glasbo za ples.
23.00—24.00 Nočni komorni koncert (na valu 202,1, 212,4 m in 90,1 MHZ) — Fr. Schubert; Sonata za čelo v a-inolu — L. M. Škerjanc; Trio za violino, čelo in klavir.
23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba).
PETEK
12.00 Vaški kvintet izvaja slovenske narodne pesmi — j>ojeta Božo in Miško.
12.20 Zu naše kmetovalce.
12.30 Opoldanski koncert — Carl Maria von Weber; Uvertura k »Abu liasan« — Gioacchino Rossini — Ottorino Respighi: Rossi-niana. orkestralna suita.
13.30 Medodije za razvedrilo.
14.30 Nekaj za lovce.
14.40 Skladbe za razne instrumente.
15.30 Želeli ste — poslušajte!
16.00 Utrinki iz literature — Janko Kersnik: Ma6kova očeta.
16.15 Promenadni koncert — Cenda 6edlbauer: Fantazija — Franz Schubert: Nedokončana simfonija — Aleksander, Borodin; Po-lovski plesi.
17.10 V plesnem ritmu.
18.00 Iz bojev naših narodov.
18.30 Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor PTT uslužbencev p. v. Antona Vračka.
18.50 Družinski pogovori.
39.30 Radijski dnevnik.
20.(KI To in ono iz arhiva slovenskih narodnih pesmi.
20.30 Tedenski zunanje politični pregled.
20.40 Večerni operni koncert.
21.30 Oddaja za pomorščake.
ODDAJE
22.20 Naši' ansambli v plesnem ritmu.
23.00—24.00 Marijan Lipovšek: Simfonija za veliki orkester (na valu 202,1, 212,4 in 90,1 MHz).
23.00 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba)
SOBOTA
12.00 Slovenske narodne pesmi (Prenos iz Maribora;.
12.20 Za natie kmetovailce.
12.30 Opoldanski koncert — Peter Iljič Čajkovski; Koncert za klavir in orkoster v b-molu.
13.30 Melodije za razvedrilo.
14.30 Turistična oddaja.
14.40 Poje Ljubljanski komorni zbor p v, Milka Skober-neta.
15.30 Želeli ste — poslušaj tol
16.00 Utrinki iz literature — Niccolo Macchiavelli; Bel. fagor se ženi.
18.15 Promenadni koncert — A. Lorzting: Baletna glasba k operj »Undine« — B. Smetana:	\Valensteinov
talor — M. Musorgski: Preludij iz opere Hovan-Sčina — G Meyerbcr: Četvorka iz opere »Prerok« — E. Grieg; Posled. nja Domlad — N. Bimski-Korsakov; Boj pri Ker. žencu — F. Mondelsohn: Pesem predic.
17.10 V plesnem ritmu
18.00 Okno v svet. '	<
18.10 »Sobotni večer« domačih pesmi: sodelujejo: Fantje na vasi, Gorenjski kvartet in solisti.
18.50 Kaj bo prihodnji . teden na sporedu.
19.30 Radijski dnpvnik.
20.00 Za ples in razvedrilo.
20.30 Pisan sobotni ve*er.
22.20 Glasbena medigra.
22.80 Oddaja za naše izseljence (n« valu 327J m in 90,1 MHz).
23.00—24.00 Za lahko noč vam predvajamo zvoke v plesnem ritmu (na valu 2024, 212,4 m in 90,1 MHz).
23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos i* Zagreba)
cert je skladba tipično romantičnih kvalitet, poln.a »melanholije Finske in severnjaškega mraza, kjer se morje peni čereh, in človeška življenja cvetijo le kratek čas in negotovo...« Skladatelj je vanj, zlasti pa v njegov drugi stavek (romanco) vlil vso svojo ljubezen do narave, ki je bila zanj, kakor pravi sain, »vedno knjiga knjig«.
»NEZNANI TALENTI«
Nedelja, 4. jtilija ob 16.30
Minulo nedeljo je bi'la v velikem študiju Radia Ljubljana druga javna oddaja »Neznani talenti«, ki je obenem tudi nagradno tekmovanje. Za to oddajo je bilo določenih 6 pevcev, p.ra reevtatorkn. dva citraška solista, dva vokalna ansambla, 2 harmonikarja in instrumental-
ni trio. Občinstvo, ki je prisostvovalo oddaji, je ocenjevalo nastopajoče, Nujveč točk i'n obenem tudi nagrade so prejeli
na katero opozarjamo vse, ki Jkih in pisano družbo ra-zaniraajo za te oddaje. Oddafj naročnikov in poslušal-bo v velikem studiu Radia LjuWs( eveda lahko zelo različno ljana v Tavčarjevi u'li<ci 17	Bistveno	pa je, da je
16.30.	eo|,r.r?no in da venomer
hiial °a Ve^	manj pasivne
STIK S	POSLUSALCI	2(5 Pr? „r?,dia	v	?ktivne 50(1 ^
vJtem ustvarjanju programa. Širok krog radijskih naročja smislu pristopa radio kov,	odnosno	poslušalcev,	na s svojim oddelkom za
Pa	tisti, ki redno poslušajo	,jke ^s*u^alci	k	organiziranju
deljske »Pogovore s posIusaK. poročevalske mreže širom so lahko ugotoviili, da je slove» . ‘Je. Naloga poročevalcev sku radijska postaja v zadnj«, J svojem okolišu vzdržu-casu povečala svoje prizadej ^‘en stik s poslušalci in nJe, da razširi in poglobi sti» se Sostrm organiziranim iz-poslušalci. Osnovni in dokon^a	in anketami o sa-
cilj tega prizadevanja je, da , r°gramu in drugih vpraša-radijski naročniki in poslušaV.^ eP«sredno več ali manj v čim večjem številu pritegnf Po,.D.., vpliva jo na program-k posvetovanju o vsebini i’n °‘Vam i .°, radijski postaji in ki programa.	‘jiivj, m delavcem pa nudi-
To sodelovanje med iistvajjraj|) o mnenje« poslušalcev o jajočim radijskim kolektivom ''
Janez Podrekar iz Vevč 382 točk in s tem prvo nagrado, Metka Leskovšek iz Ljubljane 295 točk, citraš Anton Vrečko 302 točki in instrumentalni trio iz Mengša 312 točk.
V nedeljo, 4. t. m. bo tretja javna oddaja »Neznani talenti«,
Razumljivo, stik s poslušalci radia se izvaja tudi v drugih oblikah, preko pisem, osebnih razgovorov, obiskov in snemanj na terenu, javnih oddaj in podobno. Vse to pa vodi k enemu cilju:	poslušalec naj postane _
tudi soustvarjalec programa.
Samostojne oddaje Radia Maribor
NEDELJA
11.00—11.20 Oddaja v madžnršfiini.
PONEDELJEK 9,00_ 9.10 Domn8a poročila in objave. »,10— 9.30 Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni ztor p. v. Bajka Sikoška.
TOREK
9.00— 9.10 Domača poročila in objave. 9.10— 9.30 Pavel Rasberger:	Napevi
iz operete »Rdeči nageiljni«. SREDA
9.00— 9.10 Domača poročila in objave.
fantje pojo in
9.10— 9.30 Pohorski
igrajo.
ČETRTEK -
9.00— 9.10 Domača poročila in objave.
9.10— 9.30 Prekmurske narodne pesmi.
PETEK
9.00— 9.10 Domača poročila in objave.
9.10— 9.30 Slovenske narodne pesmi
poje Nada Vrezec-Krakur. jeva.
SOBOTA
9.00— 9.10 Domača poročila in objave. 910— 9.30 Domači napevi.
r
'Jugjo.co.ua J.JO
Valovna dolžina 254-6 m
Stalne oddaje
Stalne oddaje: ob delavnikih: 12.00 do 13.30 Oddaja v italijanščini — 13.30 do 15.30 Oddaja v slovenščini — 17.00 do 18.15 Oddaja v hrvaščini — 18.15 do 19.30 Oddaja v slovenščini — 19.30 do 23.30 Oddaja v italijanščini — 23.30—24.00 Oddaja v slovenščini.
Ob nedeljah:	,.00—7.45 Oddaja v
Italijanščini —	7.45—10.00 Slovenski
program — 10.00—13 30 Italijanski program —	13.30—19.30 Slovenski pro-
gram — 19.30—23.30 Italijanski program — 23.30—24.00 Slovenski program.
Izvleček iz programa
Dnevni spored za soboto, 3. Julija
13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave — 14.15 Portreti — 14.30 2ena in dom — 15.00 Poje gorenjski vokalni kvintet — 17 00 Emisija za JNA — 17.30 Pesmi in plesi iz Makedonije —	18.15 Zabavni orkestri
Igrajo za žldano voljo — 21.00 Skladbe Chopina ln Liszta — 21.30 Slušna igra: Jean B. Luce:	»Poslednja noč« —
22.30 Lahka ln zabavna glasba.
Dnevni spored za nedeljo, 4. Julija
8.10 Slovenske narodne —	8.30
Našim kmetovalcem -- 9.00 Mladinski tednik — 13.45 Glasba po ieljah —
15.00 Naši kraji ln ljudje: Reportaža o obisku Goričanov v Laškem — 1G.00 Produkcija glasbene Sole lz Trsta —
17.00 Naša domovina, narodne pesmi in plesi — 17.30 Glasba po željah v hrvaščini — 18.15 Jurina ln Franlna
— 18.30 Iz ritma v ritem.
Dnevni spored za ponedeljek, 5. julija
13.45 Lahka ln zabavna glasba, vmes objave — 14.15 Beležke o Ulmu
— 14.45 Obzornik — 15.00 Venček slovenskih narodnih — 17.30 Igra MKS »Jože Vlahovič« lz Zagreba — 18.15 Glasbeni mozaik.
Dnevni spored za torek, 6. julija
13.30 Lahka ln zabavna glasba, vmes objave — 14.15 Beležke o medicini — 14.45 Kulturno življenje na Primorskem — 15.00 Prekmurske ln medjimurske narodne — 17.00 Igrajo zabavni orkestri — 17.30 Poje moški kvintet »Lisinski« — 18.15 P, I. Čajkovski: Italijanski capriccio — 18.30 Okrogle narodne — 20.00 Jules Mas-senet: »Werther«, opera v 3 dej.
Dnevni spored za sredo, 7. Julija
in zabavna glasba, 14.15 Beležke o kul-— 14.15 Od Trigla-
- 15 00 Pojo sloven-
— 17.00 Veseli ritmi v kraj, spored na-
18.15 Za vsakogar
13.45 Lahka vmes objave — turnem življenju va do Jadrana -skl operni pevci
— 17.30 Iz kraja ' rodnih pesmi —
nekaj.
Dnevni spored za četrtek, 8. julija
13.45 Lahka ln zabavna glasba, vmes objave — 14.15 Beležke o tehniki — 14.45 Šport doma ln po svetu
— 15.00 Pojeta pevska zbora državnega učiteljišča !z Kopra ln državnega učiteljišča iz Tolmina — 17.00 Stare in nove melodije — 17.30 Igra MKS »Milica Križan«, poje Perič Radojsko iz Osijeka — 18.15 Alfredo Casella: Paganlnljana — 18.30 Glasbena kronika1 — 18.40 V narodnem ritmu.
Dnevni spored za petek, 9. Julija
13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave — 14.00 Glasba po željah
—	14.45 Kulturni razgledi —	15.00
Skladbe slovenskih skladateljev — 17.00 Glasba lz operet ln filmov — 17.30 Makedonski narodni plesi — 18.15 Josef Haydn: Simfonija 8t. 93 v D-duru — 18.40 Vesele slovenske narodne.
Poročila lahko poslušate ob delavnikih: ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00, 23.30, ob nedeljah pa ob 8.00, 13.30, 19.00 in 23.30.
LJUDSKA PRAVICA-BORBA, 3. JULIJA 1954
sebncga vhoda je In ona je pač hotela . ..« Prestrašila je, da ne bi rekla kaj preveč in vprašala: »Kdo pa ste?«
»Njen oče, Grabar sem,« je rekel dedek in ni nič opazil, kako se je ženska začudila in kako ga je sočutno gledala z ribje motnimi očmi, ko je govorila:
»Vi ste njen oče, res? Saj skoraj ni mogoče, res ne, bila je kot v mestu rojena jejhatal — kako lepe obleke je nosila! In vi sle njen oče, kdo bi si nislil. . .<
»Pa veste kaj, kje je zdaj Lizika?«
»Na Travniško cesto dvaindvajset se je preselila, če je še lam. Nič se ni oglasila, odkar je od-čla. Nazaj čez mesto morate...« in nadrobno mu je popisala, kod se pride na Travniško cesto, nakar se je še malo čudila in dedek se je poslovil:
»Hvala lepa, pa srečno! Pojdiva, Jožek, zdaj jo kmalu najdeva.«
Spet slu počasi stopala po cesti mimo velikih izložb, mimo imenitne kavarne »Orion«, prehitevali so ju pešci in avtomobili; dedkova palica je trkala ob pločnik, trkala spet čez Trg Revolucije, ki je bil že ves obsijan s soncem, in ura na mestni stolnici je ravnokar leno odbila deseto.
Na Travniški cesti dvaindvajset jima je v pritličju odprla motno zasteklcna vrata mlada ženska v rožnati halji, dišeča po neki osladni vonjavi.
»Menda ste se zmotili,* je naglo rekla, preden je utegnil dedek izustiti svoj »bogdaj«, in hotela takoj zapreti vrata, on pa je prijel za kljuko ves prestrašen in vzkliknil:
»Ne, ne, Liziko iščeva, Grabarjevo Liziko!«
»Liziko?« Njeno brezkrvno, rumenkasto lice se je izkrivilo v otožen nasmeh in priprla je z modrimi kolobarji podplute oči. »Nekoč je stanovala tu, pred menoj je stanovala tu in zdaj je ni veČ.».«
»Jezus, kaj se je zgodilo?« — je zasopel dedek.
»Nič. Odšla je neznanokam... Iskali so jo že mnogi, zdaj sem jaz tu, saj je vseeno...« Pozorno je pogledala dedka. »Ampak t a k i ni, takšni je niso nikoli iskali. Kaj pravzaprav hočete ad nje?«
»Njen oče, Grabar sem,« je onemoglo vzdihnil in ženska se je zdrznila, razprla veke vranje-črnih oči in mu nežno stisnila roko. Zdelo se je, da ta ženska ni ničesar na svetu spoštovala in vendar jo je beseda oče pripravila, da je rekla zelo nežno in zelo spoštljivo:
»To je druga stvar, če ste njen oče. Elizabeta se je preselila na bolje in mi zabičala, naj nikomur ne povem, kam. Ker pa ste njen oče, vam bom seveda povedala. Zdaj stanuje izven mesta, v rdečkasti vili na cesti 29. novembra. Ne morete zgrešiti: vila je na desni strani in ima stopnišče spredaj ... Da, Elizabeta je. imela srečo, veliko srečol Zbogom, očka!«
Zopet se je otožno nasmehnila, mu stresla žu-ljavo roko in zaprla, on pa je še stal nekaj časa pred vrati, nakar je rekel vnuku:
»Pojdiva, Tonček, tudi tukaj je ni...«
Nazaj v mesto gredoč sla počivala v mestnem parku. Grabar se je trudno sesedel na prvo klop in prvič ta dan spustil vnučkovo ročico, ki je ves čas in vsa potna ležala v njegovi. Prižgal si je smrdljivo pipo in šaril s konico palice po pesku pred seboj ter strmel v tla in gubančil čelo: Ne, to mu sploh ni bilo, všeč, da se Lizika tako seli in da je naročila tej ženski (bila je res zelo prijazna ženska), naj nikomur ne pove, kam. Lepa-reč, da tako zgine (in ženska je celo rekla na bolje) in nič ne piše že od jeseni in tudi denarja ne pošlje, zelo čudno, če je res na boljšem in ko ve, da denar mora pošiljati. Mora pošiljati zaradi tega otroka, ki sedi tu ter binglja z nogami in žuli kos rženega kruha. Moj oog, tak otepač vendar nekaj stane! Zato jo mora poiskali, mora ji povedati svoje, saj je zmeraj poslušala in ubogala.
»Greva, Tonček,« je zamrmral in se težko dvignil, »greva, da bova prej tam.«
Palica je škrtnila v pesku, prijel je malčka zopet za roko in nadaljevala sta svojo pot, nazaj po asfaltni cesti, nazaj čez Trg Revolucije, nazaj čez vse mesto. Sonce sc je že vzpenjalo proti poldnevu, asfalt je postajal mehak ter izpuhteval neznosno vročino, dedek in vnuk pa sla enakomerno stopala v tej žgoči luči poldneva novemu cilju naproti.
Poldan ju je zalotil pred stolno cerkvijo, katere dva koničasta stolpa sta bodla navzgor v prozorno sinjino junijskega neha z vso mogočnostjo in veličastjem gotskih zvonikov in ko so z lin zadoneli zvonovi, zvoneč, poldan, je bila podoba veličastnosti dopolnjena, Zalo sla dedek in vnuk spodaj pod
stolpi izgledala neizrečeno majhna in samotna. Obstala sta in on je snel klobuk in tudi ono je snelo svojega — razoglava (on srebrno-sivih, ono zlata-stih las) sta stala tam ter se pokrižala, znoj pa jima jr curel po licih in ono je bilo vse marogasto, ker se mu je umazanija stekala z znojem. Zvonovi pa so bučali, stolpa sta kipela v sinjino in sonce je skoraj navpično usipalo razbeljeno luč nanju.
Potlej so zvonovi odzvonili in bilo je iznenada zelo tiho, le palica je trknila ob tla — prvič, drugič — in šla sta dalje, dalje.
Vse skupaj se je zgodilo neverjetno naglo.
To je bila brez dvoma hiša, kjer je stanovala. Rdečkasta vibi med zelenjem akacij in belo stopnišče pred njo... Grabar se je razveselil, da je iskanja vendar že konec in da sla prišla, še bolj je stisnil vnučkovo roko in podala sta se čez cesto k stopnišču. Ker je bil malce naglušen, ni slišal avtomobila, ki je pridrsel ob robu ceste, dokler niso blazno zacvilile zavore in so kolesa pustila sled na razbeljenem asfaltu.
»Kam k vragu gledaš, stari!« je zavpil moški v
»Boris,« *e je zgovorila v veži, »nekaj sem P* Stila v avtomobilu, počakaj me v sobi, precej bo®
oče ni razume! in je zato preprosto dejal: »No, no, Lizika, saj je vse pntV, merimo ...»
»No, no, Lizika, saj je vse
nazaj.«
»Prav, le idi. Razburjena si videti, Elis, ta s**' jn ra neroda bi res lahko zakrivil nesrečo.«
11L1 UUd L/l ICO ldlllVU trtlVllTU iivvU*	Spl
Tekla je na vso moč navzdol po stopnicah, j* ■
kla po cesti za njim in poklicala: »Oče, počakaj)* me, oče!« on pa je še! kar naprej, ni se ozrl * ko je pritekla vštric ter hotela objeti sina, jo J* odrinil z robatim krikom:
»Stran, stran, ti rečem, ženska, ne dotakni * tega otroka!«	sp
»Ampak oče, prosim, prosim vas, oče!...«	ka
»Stran, sem rekel, ženska ničvredna, stran in ®* ka reci nikomur več oče in nikomur več sin!«	je
»Poslušajte vendar,« je prosila, »saj nisem n*®- 1 ju gla .. Res nisem mogla, razumite, da on ne s01* TO: vedeti, da on ne sme nikoli vedeli...«	tu.
»Pusti otroka, drugače te tako opilim s to p*'1, co, da boš s pasjim hodom šla k njemu, ti candt® te: candrastal«	za
Ko ji je' to zabrusil s hripavim glasom, se i* zdrznila kot z bičem ošvrknjčna, onemela je ** nekaj časa in nato strastno vzkipela:
»Kaj vi veste, k ikšno je bilo moje življenj* tu in koliko sem morala pretrpeti! Kaj vi veste, kak1 sem služila denar prej, kaj vi veste? Zdaj je vsej*' 11
tega konec, konec, ker me bo on vzel in on
in« dr
razpeti srajci in skočil iz voza. » — Kara zijaš, bi rad vedel! Presneta starina, vsaj zavoljo otroka bi pazili«
Grabnar se je ustavil kot vkopan, vnuček se je stisnil k njemu in začel smrkati, on pa je nenadoma široko odprl oči in zadregav nasmešek mu je prišel na lice, kajti iz avtomobila se je prikazala ona — Lizika. Čeprav je imela kratko porezane in svetlo pobarvane lase, čeprav je nosila bogato skrojeno poletno obleko pisane barve in čeprav si je pravkar namenila nadeti protisončne naočnike, je vedel, da je to ona, prav taista Lizika, ki je nekoč pasla njihovo kravo na travniku, Lizika — njegova hči, Lizika —> mati tega otroka, neizpodbitna mati, ker je imela natanko lake modre oči kakor tale pokovec tu — zato se je stari Grabar še bolj nasmehnil z brezzobimi ustnicami in pozdravil:
»Rogdaj, Lizika, sva te le našla!«
Ona je ta hip vse dojela in obstala negibno, z eno nogo še v avtomobilu, z drugo v belem opanku iztegnjeno na asfalt, držeč v rokah torbico in protisončne naočnike, stala je kakor človek med odločitvijo za življenje ali smrt, njene pordečene ustnice so se skrivenčile in ves lepi, še zelo mladi obraz je izdajal nedopovedljiv boj v njej, ki ga
saj nič ne za-
n e bi vzel, če bi to vedel; vse drugo bi mi od p® stil, snmo to ne, ker je oče nemški vojak ... H®’ zumite, vzel me bo in pošiljala vam bom zopet dc; Sa nar, mnogo denarja... Prosim vas, oče, pustite, n*l l18 ga objamem, potem grem, res takoj grem. . .«
Grabar se je sunkoma ustavil in obstal ves Pf nosen, neizprosen kakot zemlja, katere barvo J* a imel. Odrinil jo je z obema rokama ter dvignil p®' ?*■ lico in tedaj sc je vnuček oprijel njegove hlačid®? e in zavpil: »Dedek, ne! Nel«, strmel s preplašeni $*> ts kot plavica sinjimi očmi v prav iste oči svoje n>®' }a’ tere, ki je nj pozna!, in še enkrat kriknil »ne« * lz’ bojazni, da bo dedek udaril to lepo žensko, on P* je vedel, kako strašno je znal dedek udariti krav®> kc če je bil jezen... Ona pa, ko je zaslišala ta »ne‘ svojega otroka,	je	zaihtela:	»Tvoja	mama	sem!«	51
hotela k njemu,	a	stari	jo	je spet	odsunil	in	neusffli', sk
ljeno zakričal:	i0
»Zamiral Ne boš se ga dotaknila, dokler sel* živ, tako mi bog pomagaj!«	fj
Nekaj ljudi je prihajalo po cesti — vedela j* 0 da bodo ljudje videli in bodo govorili, da bo tu® sj on zvedel, če še	ostane tu,	odločiti se mora	—	p
še enkrat se je	obupno ljubeče ozrla v sina, k®
bi hotela z očmi	odpoljubitš	vse z njega, tudi	um*-	r,
zane maroge po	licih; nato	se je obrnila in	odŠl*	7
počasi, z opuščenimi rokami in sklonjeno glav®« [ p kakor človek, ki so ga maloprej neusmiljeno p® y bili na tla.	j	p
»Nič ne jokaj, Jožek,« je zadihano pravil Grab®* vnuku in si obrisal čelo z drhtečo roko, »candr® sva odgnala, candre pa požirajo svoje lastne otr®' ke, veš, Jožek... Nič ne jokaj, saj si pri meni i* nisi nič kriv.«	^
»Kje so pa mati, so bili to mati?« je hlipal. | »Ne, to je bila candra, tvoje matere ni peč.•* Pojdiva, nič ne jokaj, saj bova kmalu doma.«
Popravil mu je klobuček in ga prijel za roko, p®' lica je zapela po tlaku: tak — tak — in stopical® sta nazaj v mesto prav tako kot prej, samo da ni'
sta ničesar več iskala, ker nista ničesar našla.
Moški je bil že sredi stopnic, ozrl se je in zaklical :
»Elis! Se je kaj zgodilo, Elis?«
»Ah, nič, nič ni, Boris,« je pretirano malomarno rekla in se odtrgala od avtomobila ter stekla po stopnicah. Njeno široko krilo je zavihralo, beli opanki zamigotali, dedek pa je gleda! za njo s pozabljenim nasmeškom okrog ust, pozabljenim, ker se je v njem ta hip dvignilo nekaj strašno grenkega, ga zgrabilo za goltanec in mu izsililo solza-vico v oči. Usmev odpuščanja pa mu je še igral okrog ustnic, kajti mišice niso delovale z naglico čustev.
Ni se ozrla niti enkrat liSzaj, le na vrhu stopnic je slišala trkniti palico ob pločnik: tak — tak — vedela je, da zdaj oče odhaja, da njen sin odhaja z njim in da se ne bosta nikoli več vrnila...
Na večer se je poletna ploha izlila nad mesloiu ter pobrala prah in vročino z ulic. Ljudje, ki s®	.
mimogrede zašli v kletno točilnico »Pri dobri volji*« j , so lahko videli čudno sliko v najbolj temačnetU	j
kotu: Stari Grabar je sedel pri tretjem poliču moč*	(
nega vina, pil na pozabljenje in strmel v tla. Sld	J
lasje so mu razmršeni viseli čez čelo in nenehoni®	,
je grabljal s prsti mednje. Vnuček je spal kako*	.
ubit na klopi zraven in dedek ga je od časa do časa pogladil po zlatih kodrih. Ves popoldan je tak® sedel in ko se je docela stemnilo, je potegnil i* žepa srebrno uro — zbudil otroka, ki se je preplašeno ogledoval okrog — nato stn odšla iz točilnic® »Pri dobri volji«.
Sla sta proti postaji po široki cesti, obsijani * neštetimi lučmi, ki so se zrcalile v mokrem asfaltu. Neonski napisi vseh barv so migotali ob cesti * pošastno mrzlo svetlobo. Čeprav jo dedek hodil n® široko, se je včasih opotekel kot lesena lutka, z* njim sta se tihotapili po mokrotni cesti njuni blazno skrivenčeni senci in bilo je videti, kakor da gresta po začarani črni reki iz podzemlja, mimo hudobnih zelenih oči vešč in škratov, da gresta daleč tja, kjer konča svetlobna povorka mestnih luč* in začenja baklada vesoljnih zvezd.