L
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cy4meriki.
ffSLSFOlT PI1ARNE: 127» REOTOA.
Enteral m Second-Claw Hatter, September 21, 1903, e* the Poet Office at New York, N. Y* xwider the Act of Oonfrea of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE:' 127» MOTOR
NO. 128. — STEV. 128.
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 1. 1907. — V SOBOTO, 1. ROŽNIKA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK T \
Iz delavskih krogov. iRooseveltov govor Raznoteri štrajki. v Indianapolisu, Ind.
ŠTRAJK OBREŽNIH DELAVCEV V PHILADELPHIA SE RAZŠIRJA.
LASTNIKI ŽELEZNIC SO PRIČAKOVALI PRIČETKA "KONSERVATIVNE" DOBE.
Povišanje plače predilcem in tkalcem' Predsednik priporoča podržavljenje
▼ LoweLIu, Mass.
HRVATSKI SKABJE PRI "AUSTRO - AMERIČANI".
Philadelphia. Pa.. 1. junija. Št raj k tukajšnjih obrežnih delavcev pri Clyde Line .se je pričel zopet razširjali in sedaj se je strajkarjem pridružilo še 200 delavcev. Strajkarji zahtevajo po 2-r»c na uro, oziroma po 5c ve«"-, nego do sedaj.
Ii«w»'ll. Mass., 1. junija. Za stopni-ki tukajšnjih predilnic in tkalnic so naznanili '.ieiawern, da jim plačo ne morejo povišati za 10 odstotkov, temveč le za .I odstotkov, ktero dobe prihodnji ponedeljek.
Halifax, N. S., 1. junija. Obrežni delavci še vedno štrajkajo in dosedaj se njihovim zahteva.n u<iaia le jed-na družba.
Providence, R. T.. 1. junija. Tukaj je pričakovati štrajka 900 mašinistov,
ako delodajalci ne ugodijo njihovim zahtevam	povišanja pla<"e in
skrajšanja delavnega časa.
»Sa« Francisco, Tal., 1. junija, filrajk delavcev železne obrti je kon-fau, tako, da so delavci zopet pričeli
t. (fel-itn pod starimi poboji.
• • •
Položaj štrajka newyorskih obrežnih delavcev je ne.spremenjen. Po pomolih delajo po malem večinoma ita-lijwuifiki skabje. Žalostno za Slavljane j«*, da delajo na pomolu Austro-Americano v Brooklynu sami hrvatski akabje, kteri nikakor ne delajo časti niti Ifrvatom v Ameriki, nrti avstrijsko ameriškemu parobrodnemu društvu.
ITALIJANSKI UMORI.
Vr^il se je v New Yorku v nekej italijanske j gostilni.
Nedavno pričel se je globoko pod prepir, kteri »e je minoli četrtek končal v New Vorku s tem, da je moral Italijan dumbo Giordano v gontibii JOT iztočna 12. ulica umreti.
Ibnorjeni in neki Otteriano Mara-gi ni sta skupaj delala v McAdooje-vem tunelu, Giordano je superintended tu naznanil, da M a rabini jemlje od tielaveev doneske za svoj lastni žep, na kar so inženerji jednostavno odslovili oba Italijana.
V četrtek si a ^e oba smrtna sovražnika -<*;ia v omenjenej gostilni. Giordano j«- zapre til, da mora "nekdo" «>e danes umreti. Prvotno so ga gretje pomirili. toda nakrat je skočil raz j»lol in zagrabi! Maraginija za vrat, na kar je slednji t. >ekiro, ktero je držal v roki, ubil svojega nasprotnika.
Morilec je ušel.
• • •
Včeraj dopoludue so prepeljali iz njenega stanovanja. 221 istočno 111. ulica, 271etno Italijanko Angelino Porrino v bolnico. Nekdo je na njo »treljal in jo smrtno ranil. Napadalec j« ušel.
Goreči parnik plul 700 milj daleč.
Hamilton, Bermuda, 31. maja. An-•leiki parnik IVmifae«*. kteri je d:te 2. maja, nakrean z bombažem in de-etimi potniki, odplul iz Oalvestona. ot»pel je danes semkaj ves v plame-u. Ogenj so našli na parniku minolo ♦•deljo, ko je bil parnik še 700 milj aleč od Bermude. Da niso mornarji i potniki zgoreli, zahvaliti se imajo t kapitanovej hladnokrvnosti. Kapi-m j* dal vse odprtine zamašiti, na ar je s polnim parom odplul proti «rmudam. Ko je parnik dospel sem aj, je bilo vse blago v plamenu, kteri t že švigal skozi krov.
železnic.
IZNENADE.
Predsednik Roosevelt je v Indianapolisu govoril govor, kterega so spe kulantje in kor[>oraeije tako željno pričakovale. Vsi so pričakovali, da ■bode predsednik govoril besede tolaž 1h' in da je zopet proti njim postal konservativen. S tem so se pa temeljili! motili, kajti Itoosevelt jim je povedal, da pomeuja vsaki dosedaj izdanih zakonov korak v pravo smer regulacije železnic in da je vsaka obravnava proti železnicam opravičena Povedal jim je tudi. da se bode v tem smislu nadaljevalo, dokler ne pride do državnega nadzorstva vseh prometnih sredstev. Y svojt»m govoru je pa predsednik ravno tam prenehal kjer bi moral na logičen način priporočili. ila prevzame vlada železnični promet, o čemur je že preje čestokrat govoril.
Tudi sedaj je nekoliko govoril o tem vprašanju in o radikalnih sredstvih. ktere bi bilo treba uvesti proti železnicam.
Nakup železnic bi lastnikom želez nic nad vse ugajal, najbolj pa Harri-manu in AJtonu, kakor tudi Morganu
S tem bi bili zadovoljni tudi špeku lantje in borzijani, kteri vsi so do bili najlepše zlate bonde, za ktere bi
vlada jamčila. Radi tega smo tudi uverjeni, da bodo vsi kapitalisti agi-tirali za nakup železnic po vladi, baš kakor predlaga predsednik Roosevelt.' —
Ono, kar predlaga danes predsed nik Roosevelt kot radikalno sredstvo proti železnicam, zamore postati že jutjri zahteva konservativcev, kajti 7. nakuj)om bodo seveda tudi konser vativci zelo zadovoljni. Ako pride do izvedbe predsednikovega predloga, b<klo torej konservativci prvi, kteri bodo prij>oročali uvedbo vladine kontrole železnic. Šele ako propadejo konservativni predlogi, pridejo na vrsto radikalna sredstva.
Povodnji oa jugu. V Louisiani in Texasu.
RADI DEŽEVJA JE VEČ DELOV MESTA NEW ORLEANS POD VODO.
Reke Colorado, Brazos, Sabine in druge so zelo narasle.
OVIRAN PROMET.
Mafla.
Water bi
Conn., 31. maja. De-»fctivi New Haven Consolidated Railroad so včeraj popoludne areto-▼ali tri Italijane, pri kterih so nmfli obilo d i nami ta, Italijani so namerava . poena ti t trak ielezni most pri
I {likflfici.jffu
New Orleans, La., 1. junija. Radi neprestanega deževja je voda prepla vila razne dele tukajšnjega mesta. Ponekodi stoji voda po 4 čevlje vi soko. Vodo morajo odstranjevati s se-salkami.
Houston. Texas, 1. junija. Semkaj ><• poroča, da reke Colorado, Brazos, Sabine in druge hitro naraščajo. Vremenski urad naznanja, da bode liio < "»dorado se dva dni naraščala. V nekem potoku blizo Honey Grove, Tex., je utonilo šest zamorcev. Železniški promet v severnih pokrajinah Texasa je zelo oviran.
Lake Charles, La., 1. junija. Vse zveze s Cameron Parish so pretrgane in mesteee je večinoma pod vodo, kte-ra je napravila tam brezdvomno veliko škodo. Reka Calcasicu je preko noči narasla za dva čevlja. Vse žage so morali zapreti.
Afera Haywood.
Boise, Idaho, 1. junija. Porotniki za obravnavo proti William D. Hay-woodu. kteri je obdolžen sokrivde u-mora guvernerja Steunenberga, še vedno niso popolni, kajti še vedno primanjkujeta dva porotnika.
Najbrže bodo primanjkujoča dva porotnika dobili že danes, radi česar postaja zanimanje za obravnavo zopet večje.
Skupna smrt
nesrečnih sester.
TRAGIČEN KONEC DVEH SESTER, KTERTMA JE MATI UMRLA.
Zdrava setra bolno ni hotela ostaviti samo in jo je odvedla seboj v vodo.
KONEC Z REVOLVERJEM.
Springfield, III., 31. maja. V sredo zvečer so našli v Sugar Creeku, osam milj južno od tukaj sestri Coro in Carrie Liederbrand mrtvi in danes se je dognalo, kak je bil njun konec.
Cora je svojo mlajšo, že od rojstva pohabljeno in slaboumno setro, za ktero je po smrti matere z vso vnemo skrbela, vzela seboj v smrt, ker jo ni hotela samo ostaviti na svetu.
Ko jo je dovedla na sredo potoka, pritisnila je nesrečnici revolver na sence in jo ustrelila, na kar je tudi svoje življenje na isti način končala.
Cora je bila marljivo dekle, ktera je vedno skrbela za svojo bolno setro in očeta, ki ima samo jedno roko. Odkar jej je umrla mati, je pa iz bornega stanovanja ob Sugar Creeku zgi-
nola vsaka radost.
Pred dvema tedni je prišla Cora iz žalostnega stanovanja v Springfield, kjer je opazovala živahno življenje. Tedaj se jo je polastila želja po razvedrilu in sklenila je preseliti se v mesto, v kar jej pa njen oče ni hotel privoliti, kajti ona je hotela povesti seboj tudi bolno sestro. Radi tega mu je odvrnila: "Kjer bodem jaz, tam mora biti tudi Carrie.'*
Oče ni razumil smisla teh besed. Ker je vedela, da oče v njene želje ne bode privolil, si je kupila v mestu revolver.
V sredo sta odšli sestri na polje, da nabirati regrat. Ko sta prišli k potoku, je Cora slekla čevlje in odložila klobuk ter pričela hoditi po vodi. Potem je prišla zopet na breg, vzela manjšo sestro v naročje in jo nesla na sredo potoka. Naslednji trenotek je že bil izvršen umor in samomor.
O polunoči so njun oče in sosedje s svetilkami sledili sledovom obeh deklet. ktere so tudi našli pri potoku. Truplo Carrie plavalo je kacih 30 čevljev oddaljeno o>d mesta, kjer je prenehala živeti, doeim je bilo truplo Core na dnu, kjer so ganašli . Tudi revolver so našli še v onej noči.
Oče ni vedel, kaj bi počel in nihče ga ni mogel pregovoriti, da njegovi otroci niso bili umorjeni in potem vrženi v potok.
Danes so obe sestri pokopali na pokopališču Brunk blizo kraja, kjer sta setri zadnjikrat zrli v svet.
$11,500 ZA BIKA.
Najdražji bik v New Jerseyu.
A lien town, N. J., 31. maja. Včeraj popoludne je bil tukaj prodan bik, ki je dosegel najvišjo ceno, kar se je dosedaj prodalo bikov v New Jerseyu. Bika, kteri je bil last Stockwella, je slednji prodal A. B. Lewisu iz Fre-dericksburga, Va., za nič manj nego $11,500.
Truplo pod parnim kotlom.
Cincinnati, Ohio, 1. junija. Pod parnim kotlom v Rvanovej tovarni mila našli so skoraj popolnoma zgor-jeno truplo necega še nepoznanega moža. Policija je mnenja, da je bil mož umorjen. Pokojnik je bil po narodnosti najbrže Rumunec. Policija opazuje mašinista John McDer-motta.
Postni voz ponesrečil.
Pri Lopeyu v južnem Oregonu so se splašili konji necega poštnega voza. Voznik in dva potnika sta težko ranjena. Voznik je bil pijan.
Južne republike. Mexico in Guatemala.
MEXICO SE PRIPRAVLJA NA VOJNO PROTI SVOJI SOSEDI GUATEMALI.
Agitacija za spojitev Guatemale z Mežico.
DIAZOVO MNENJE.
ARo sl namenjen
m*
—■—
firm
ker ta bodel najpotteneje in najbolj« poetreften. Fr. Saner je priznani aiftim-nk vseh irepitafh parobeodnik dkv»
Glasom najnovejših poročil zamore vsaki čas priti med republikama Mexico in Guatemala do vojne, kajti konflikt se kar vidoma poostruje. Ves svet se za to kontroverzo kar naj živil ne je zanima, kajti pri tem se gre za nedotakljivo pravo dežele, ktere dolžnost je, da kaznuje vsak zločin, kteri se je pripetil v okviru njenih mej.
(Jeneral Barillas, bivše predsednik republike Guatemale, je bil, kakor znano, v Mehiki umorjen. Povsem natačno se je dokazalo, da je ta zločin priredil general Jose Maria Lima, kteri je zaupnik sedanjega guatemal-ske<ra predsednika Estrada Cabrera. General Lima je poslal najetega morilca v Mehiko, da izvrši umor.
Glasom ljudskega prava in mednarodnih običajev zahteval je predsednik Diaz od guatemalskega predsednika, da se mu izroči general Lima, kteri je pravi morilec. Guatemala je pa to zahtevo odklonila pod pretvezo, da ni nikdar sklenila z Mehiko pogodbo, vsled ktere bi morala izročati slednjej morilce. Guatemala ni zanikala, da je Lima pravi morilec, temveč je ta ajočin tiho priznala.
Vsled taeega ravnanj i Guatemale postal je položaj Mehike težaven. Da se bode diplomatično občevanje med obema republikama prenehalo, je
vsakdo vedel. To se je tudi zgodilo in Mehiko je takoj nato poslala na mejo svoje vojaštvo. Razmerje med bema republikama se je sedaj tako
poostrilo, da namerava mehikanski peedsednik Diaz javnosti izročiti vse tozadevne spise in dopisovanja med
Obema republikama.
Mexico je velika in mogočna de žela, ktera' je pod vlado predsednika Diaza izredno napredovala. Guatemala ima majhne, oziroma skoraj ni-kacih dohodkov, ter šteje le dva milijona prebivalcev, kteri so po večini Indijanci in mestici. S tako slabim sovražnikom se Diaz neče bojevati in radi tega si tudi neče prilastiti male deželice. Ako pa Guatemala še v nadalje vztraja pri svojem stališču in lojK>va Limo ne izroči Mehiki, slednjej ne bode ostalo druzega, nego si izposlovati svojo suverenost z mečem*. Ako pride do vojne, se bode brezdvomno zaključila s tem, da si Mexico prilasti Guatesnalo. S tem pa zopet predsednik Diaz ni zadovoljen in on neče Guatemalo sprejeti v zvezo mehikanski h držav, tudi ako bi slednja sama za to prosila.
(Kljub temu se pa ostalemu svetu dozdeva, <la bi bilo za Mexico in za ostali svet najboljše, ako se Guatemala kakor hitro mogoče spoji z Mehiko. To bi bil pravi blagoslov za vse prebivalstvo Guatemale. Mexico bi od Guatemale ne imela takojšnjih koristi, tega končno bi postala Guatemala najboljši del Mehike.
Guayaquil. Ecuador, 1. junija. Iz otočja Galapagos se po posti poroča, da je dospela k otoku Chat ham u an-gležka korveta, da podpira zahteve jamaiškib delavcev, s kterimi domači delodajalci slabo ravnajo. Poveljnik korvete, Shearwater, bode sedaj izkrcal mornarične vojake.
Revolucija v Ecuadorju je sedaj končana. Vlada razpošilja povsod i vojaštvo in ječe so polne jetnikov.
Polkovnik Larrea je s svojimi vsta-ši na peruanskem ozemlju, od kjer namerava vpasti v pokrajino Lojo, Ecuador.
Vremensko prerokovanje.
Washington, 31. maja. Ravnatelj zvezinega vremenskega urada, Fran-kenfeld, naznanja, da je vreme sedaj po vsej republiki za sedanji čas mrzlo, nikakor pa ne premrzlo. Medtem ko je v Idaho, Oregonu in Waahingtonn topleje, n«go je običajno v sedanjem letnem čast^ vlada povsodi drugod mrzlo vreme, kakorftno bode še nekaj
Vesti iz Rusije.
Poslovanje dume.
PREDLOG, DA SE ODVZAME JEDNAJSTIM POSLANCEM SEDEŽE, JE PROPADEL
Čemu Rusija za čaaa Aleksandra IL ni dobila ustave.
NAPAD TERORISTOV.
Petrograd, 1. junija. Predlog, da se 11 reakcijo na rnim poslancem odvzame njihove sedeže v dumi, je propadel, ker je opoziciji primanjkovalo 5 glasov do dvotretjinske večine. Vodja delegacije, ktera se je pritožila proti reakcijonarnim poslancem, je bil znani pisatelj Koroleuko.
Petrograd, 1. junija. V zgodovinarskem ruskem listu " Arhiv" pričeli so izhajati važni članki in pisma, ktera je spisal pokojni prokurator sv. sinoda, Pobjedonoscev. Cisma se bavijo z dogodki, kteri so sledili umoru cara Aleksandra II. in ki pojasnujejo oso-do, ktera je doletela ustavo, kojo je
izdelal Boris Melikov. Dognano je, da je car Aleksander II. pred svojo nasilno smrtjo nameraval Rusiji podeliti ustavo. Car je umrl vsled reafcci-
jonarne zarote, ktere namen je bil proglašenje ustave preprečiti.
Lodz, 1. junija. Pet teroristov je včeraj na ulici napadlo nekega častnika in dva vojaka. Častnik in jeden voja k sta bila ustreljena. Teroristi so ušli.
KEDO HOČE POSTATI 100 LET STAR ?
Treba se je ravnati po recepta profesorja Wiley a.
Kdor hoče postati 100 let star, naj se ravna po naslednjem receptu profesorja dr. Harvey W. Wileya, glavnega kemika poljedelskega urada naše vlade:
"Uživati je treba dovoljno in do bro hrano. Spati je treba spanje pj-a-vičnega, oziroma vsakih 24 ur se mora spati osem ur mirno. Gibati se .je treba obilo, toda gibanje se ne sme pretiravati. Pretepov se ni treba bati in pretepati se mora energično; kakor hitro je pa pretep končan, se mora nanj pozabiti. Človek, ki gre je zen spat, bode mlad umrl.
i' Vsakdo se mora sramovati, kdor umrje za drugo boleznijo nego ostare-lostjo in vsakdo mora postati 100 let star. Povprečna starost je sedaj za pet let daljša, nego je bila pred par leti.
'•Jaz sem član kluba stoletnih v New Yorku. Vsak član tega kluba se mora zavezati, da bode 100 let živel. Kdor umrje preje, je po smrti sramotno izključen.''
Ustrelil policaja.
Norwich, N. Y., 30. maja. Ko sta danes hotela v Haynesu šerif Hal worth in policaj Neill Lewis aretovati Fred Y. Daya, je slednji pričel na nju streljati. Nastalo je splošno streljanje, pri ktere m je dobil Lewis krog-ljo v levo stran prsi in ne bode več okreval. Day je tudi ranjen v prsi in v roko.
Day je obdolžen, da je pred več leti ustrelil svojo ženo. tod«, šele sedaj so £a našli.
Denarje v staro domovino
poiUjamo:
n $ 10.30 ............ 60 kron,
sa $ 20.50 ............ 100 kron,
sa $ 40.90 ............ 200 kron,
sa $ 204.00 ............ 1000 kron,
sa $1017.00 ............ 6000 kron.
Počtarini je viteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne poiUjatve izplačuje c. kr. poStni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do |25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovansm pismu, večje saeake po Domestic Postal Hooey Order ali pa New York Bank Draft
FRAKK BAX8KK OO. 109 Greenwich Street, lis Toik
a
Iz Avstro-Ogrske. Proti izseljevanju.
OGRSKA VLADA SKUŠA OMEJITI IZSELJEVANJE; PARO-BRODNA DRUŽBA ZA JUŽNO AMERIKO.
Minister notranjih zadev, Andrassy, namerava odstopiti.
VSENEMCI.
Budimpešta. 31. maja. Ogrska vlada namerava storiti vse, da pomanjša število izseljencev, oziroma da po možnosti izseljevanje ustavi. Trgovinski minister neče privoliti v ustanovitev nove družbe, ktere parniki bi vozili izseljence v Južno Ameriko.
Budimpešta, 1. junija. V tukajšnjih poslanskih krogih se trdi, da bode minister notranjih zadev, Andrassy, kmalu odstopil. Levica deluje na to, da se kabinet ne razide, ako Andrassy v resnici odstopi, kar bi vsekako po-menjalo veliko krizo za ministerstvo.
Dunaj, 1. junija. Vsenemci so sklenili pristopiti k nemško-radikalnej zvezi, ktera je predvsem protičifut-ska. —
Pri vajah 64. polka na Sedmojrra-škem je bil vojak Simon vjet kot navidezni sovražnik. Ker je hotel pobegniti, mu je zasadil tovariš bajonet v prsi, da je na mestu umrl.
Ustaja na Kitajskem se vedno bolj širi.
NAD 30,000 USTAŠEV SE "TE NAPOTILO PROTI MESTU AMOT; 10,000 JIH KORAKA PROTI S WATO-WU.
Dinastija Mandžu je v nevarnosti. Ljudstvo simpatizuje z ustaši.
PRIČAKOVATI JE KLANJA.
Amoy, Kitajska, 31. maja. Ustaja proti dinastiji Mandžu se je razširila sedaj tudi na pokrajino Fokien. Južno od tega mesta je 30,000 dobro oboroženih ustašev. Ustaja se hitro razširja in bati se je, da vsa pokrajina ne prične z ustajo.
Iz središča ustaje se javlja, da so ustaši vsi dobro oboroženi ter da imajo sposobne vodje. Ustaške patrulje so odposlane v vsa bližnja mesta, da pridobe ljudstvo za ustajo.
Podkralj pokrajine Fu-Chow je poslal proti ustašem 8000 vojakov, kteri pa ne bodo mogli ničesar opraviti proti 30,000 ustašem, kteri se pripravljajo na napad na mesto Amoy.
Canton, Kitajska, 1. junija. Deset tisoč ustašev se je napotilo proti Swatowu ob obrežju. Mesto se bode •brezdvomno udalo ustašem. Iz Swa-towa so poslali proti ustašem vojaštvo, tako da v mestu sedaj ni nikogar. kteri bi zamogel oblasti braniti. Ustaši so se spretno umaknili vojaštvu. na kar so se hitro napotili proti mestu, kamor bodo mnogo preje prišli nego vojaki, dasiravno se tudi slednji vračajo z vso naglico.
Tz druzih mest pokrajine Ktivang Tung prihajajo tudi obupna poročila. Povsodi se prebivalstvo kar trumoma pridružuje revolucijonarjem, tako da bode ustaja postala uprav velikanska'
V raznih malih mestih se je uprlo tudi vojaštvo in se pridružilo ustašem.
Razne novosti
iz inozemstva.
POSLEDICE ZADNJEGA BLUVA-VANJA OGNJENIKA VEZUVA.
Japonski princ Saduaru Fushimi se je napotil iz Anglije v Canado.
FALLIERES ODLIKOVAN.
Neapolj, 1. junija. Kadi neprestanega deževja pričele so se valiti raz Vezuv cele lavine pepela, kteri je zlasti v Torre del Greco napravil veliko škodo.
Liverpool, 1. junija. S parnikom Empress of India <V;lpotovaI je včeraj v Quebec. Canada, japonski prim-duaru Fushimi, bratranec japoi -k< jr i cesarja.
Pariz, ]. junija. Predalnik fal-lieres dobil je dane- o 1 ruskega carja red sv. Andreja in carjevo lastnoročno pismo, v kterem izn4va car željo, da bi francoska republika lepo usj.e-vala. —
London, 1. junija. Dne 28. maja je iz Aldershota z vojaškim zrakoplovom odplul nek pijonirski poročnik, o kterem do sedaj še ni bilo ničesar slišati. Vojne ladije sedaj iščejo poročnika po Canaln.
Pariz, 31. maja. Mornarji v vseh francoskih pristaniščih so pričeli
štrajkati in trgovina bolde zelo oško dovana. Mornarji štrajkajj Zi iabotj-šanje pokojnine.
40,000 brezposelnih.
San Francisco, Cal., 31. maja. Glasom poizvedovanj obrežnega komisarja W. V. Stofforda, je sedi j v San Franciscu radi raznih delavskih prepirov in štrajkov nad 40,000 delaveev brez dela.
Dež v Kansaen.
Topeka, Kans., 31. maja. Tekom zadnjih 34 ur je padlo po Kansasn aa dva pal<*a dežja, kar pomenja, da je pšenica rešena in da se zamore tudi koruza pričeti sejati.
Sedem o sob utonilo.
Boise, Idaho, 1. junija. Na reki Payette, 12 milj daleč od Garden Valley, skušalo je sedem brodarjev pre-veslati na drugi breg reke. Pri tem je njihov čoln zašel v vrtinec in vseh 7 brodarjev je vtonilo.
HLUONE
dolarjev so Se Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino poFn. Sakserj a, 109 Greenwich St., New York, a nijeden ne more tožiti o ztrubi. zato naj se vsak Slovenec n« njega obrne.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli bo:
Pretoria 30. maja iz Hamburga (že
poroeano) z 2546 potniki. Main 30. maja iz Bremena (že poroča no) z 2631 potniki. Neckar 31. maja iz Genove z 2476
potniki. Ln Savoie 31. maja iz Havre.
Dospeti imajo:
Caronia iz Liverpool a. Oceanic iz Liverpoola. Badenia iz Hamburga. Umbria iz Liverpoola. New York iz Southamptona. BI 11 ceher iz Hamburga. Francesca iz Trsta. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Vaderlaaid iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Ethiopia iz Glasgowa. Bo vie iz Liverpoola.
Odpluli so:
Kroonland 1. junija v Antwerpen. St. Paul 1. jnn. v Southampton. Lucania 1. jun. v Liverpool. Columbia 1. jun. v Glasgow. Batavia 1. jun. v Hamburg. Princess Irene 1. jnn. v Genovo.
Odpluli bodo:
Kaiser Wilhelm der Grosse 4. jun. v
Bremen. Caronia 4. jun. v Liverpool. Laura 4. jun. v Trst. Oceanic 5. jun. v Liverpool. Statendam 5. junija v Rotterdam. Bluecher 6. jun. v Hamburg. Chemnitz 6. jun. v Bremen. Ultonia 6. jun. v Reko. La Savoie 6. jun. v Havre. New York 8. jun. v Southampton. Umbria 8. jun. v Liverpool. Neckar 8. jun. v Genovo. Vaderland 8. jun. v Antwerpen. Barb a rose a 8. jun. v Bremen. Pretoria 8. jun. v Hamburg. Fumessia 8. jun. v Glasgow.
"GLAS NARODA"
Ltat ctoveaskOi delavcev v Amerlld.
i*Amjm slovensko tU kovuo društvo
FRANK SAK El^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
tnkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906.
2a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
gsl leta............. 1.50
vropj, ra vse k to.......4.50
" pol leta.......2.50
" " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
<JLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemfii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
>.ied every day, except Sundays, and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the
-LOVENIC PUBLISHING COMPANY
incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
o^'a^e do deset vrstic se plača 30
-n rov.
I)opi«i brez podpisa in osobnosti se
r ' se blagovoli pošiljati po
-mt-mbl kraja naročnikov ir-.o, i. i se nam tudi prejšnje bivali-; d,i hitreje najdemo r aslov-i i>op: j?>tn in pošiljatvum nareJite
''Glas Nurodn"
■i Greenwich Street, New York City. Telefon 127» Rector.
Koncem tedna.
" Slovenski Narod" v Pueblo,
Col«).: Gloria iu exeelsis!...
* * »
Pa|w>ž je jx)slal prebivalstvu v Ken-tuckyju svoj blagoslov. Prohibicijo-
oL-vte bode radi tega zadela kap... * * *
Minoli <"etrtek smo imeli v New Vorku parado mestnih delavnih konj. Famozna ideja! Žal mi je le, da tudi mi iz Greenwicha nismo mogli korakati s konji — delo nas je zadrževalo. ..
» * *
Kfkord praznika 'Decoration Day': V* milijona ljudi na Coney Islandu,
V4 milijona ljudi v glediščih iu tin-geltanglib, ]4 milijona v saloonih, na desettisoče jih je bilo pri dirkah in pri baseballu : na dan "kintanja grobov"...
* * *
l>va neligitimna brata španskega Alfonza, otroka njegovega umrlega očeta in češke operne pevke Helene Sanzove, morata stvlaj dediče svojega .M-eta tožiti, ker se testamentarne določbe jjokojnika niso izvršile. Kralji -so, kadar se gre za denar, brez-dvomno vz\išeni nad znano ''Noblesse oblige". ..
* * »
V	San Franeiscu, Cal., je množica razdejala par japonskih restavran-tov: vide Kurokijevega zatrdila o
prijateljstvu___
• * «
Port ugalski kralj je povzdignil nečesa milijonarja, ki je član nase Slaindard Oil Company, v plemstvo v njegovih žilah se bode pretekalo
modro petrolje___
• • •
V	novem avstrijskem parlamentu je enaindvajset (21) različnih strank: the more the merrier. Po slovenski: kako ae bodo šele sedaj na Dunaju prepirali!___
* * •
Nemški misijonarji so postali cenejši: za misijonarje, ktere so sedaj ua Kitajskem [Hjklali, Nemčija še dolgo ne dobi kak novi Kiao-Chiau. časi se namreč spreminja jo in z njimi tudi cena mesa misijonarjev... * » •
Po Šestletnem delu kot kondukter ulične železnice je Mr. Charles Kelly ravnokar odpotoval na zabavno poto-vanje s svojo ženo po vsej Evropi, ker ima šestmesečni dopust. Potovanje bode veljalo $3000, ktero svoto si je prihranil tekom 6. let: povprečno na leto po 10,000 ni kije v "prihranjenih "!___
* » *
Lej»> je, ak<» človek hrani denar! Toda narava je tako slabo »ravnala, <ia prvi nima talenta, drugi pa prilike
za — hranitev...
• • •
Vstaja na Kitajskem: neka tajna družba. ktera šteje 30,000 članov, mori in pobija vse ko ru pa ne uradnike, dočim se prebivalstvu ničesar ne agodi. Ah — "no such luck here"!..-
Glasom zvezine statistike je pri mam vsaki državljan "povprečno" vreden $1300. Jaz prodam to povprečnost po deset eentov od dolarja. ..
• • •
Na oxford skem vseučilišču bodo odprli sedaj rimsko-kaioliski kolegij. In stari pregovor "mulier taceat in eeclesia"? Kurijozno, da se sedaj
tudi Rim mora modernizovati... * * »
V Mehiki so se naveličali gledati slabo gospodarstvo republike G nate-male in jej hočejo radi tega napove
dati vojno. V Evropi pa nikomur ne pride v glavo, da bi storil konec
slabemu gospodarstvu Nemčije... • • •
"Vsaka ženska ima pravico dvakrat se poročiti, kajti prva poroka je vedno le velika pomota." ("Evening Journal".) Prvi mož je torej vedno le za poskušnjo?! Mi prvi se zahvaljujemo za ta kompliment!...
Ncwyorske slike.
m.
Na pomolu.
Stal ^em na pomolu Gompagnie Generale Transatlantique in gledal na velikanski parnik La Savoie. Vreme je bilo megleno in voda je kapljala od povsodi. Vse je kapljalo, tudi iz mnozih oči poslavljajočih se ljudi. Čudno je, da se nihče ne smeje, ko se poslavlja! In vendar se ljudje smejejo, kakor bodem kasneje dokazal.
Bilo je uialo predno je parnik od-plul. {»ar minut pred 10. uro. V velikem skladišču stali so ljudje, ki niso odpotovali in gledali na krov, na čegsr ograjo so bili naslonjeni potniki, mož.k i in ženske. Pozdravi so bili zadnji, tu je mahal robec, iam klobuk, to zopet nežna roka" s šopkom cvetlic. Tu se je zaslišal zadnji "good-bye!" — — same slike, ka-koršnje je videti vedno pri odhajajo ("in •partlikih. Spodaj pri mostovih so stali "žalujoči ^ostali", deloma sami, deloma v skupinjah. Tudi oni so pozdravljali, toda v teh pozdravih je opaziti nekaj žalostnega in v megli je slovo še žalostnejše. Celo meni se je dozdevalo, kakor da bi v zadnjič objel nekaj, kar mi je drago, nekaj, kar človek ljubi in kar neče za ni-kako ceno zgubiti. Toda Igudje na krovu, ki so veduo mahali in pozdravljali ter gledali veselo, kakor da gredo na kak pie-nic, so mi bili povsem tuji in baš tako tuji so mi bili tudi oni na pomolu, v kterih očeh so se svetile solze. In kljub temu sočutje! Čemu neki to T Ker smo kaj tacega tudi sami doživeli. Poslavljanje in potovanje je skoraj vedno jed-nako.
Potovanje po morju? In vrhu tega še v dolgočasno Evropo. Za moj del, ostanem raje tu doma. Tako sem si tudi dejal na pomolu. Sicer je La Savoie s svojimi očmi, ki tvorijo okna kajit, skušala prijazno gledati, toda kljub temu je vsakdo vedel, da se za temi očmi skriva morska bolezen, smrad po olju in Jeru ter razni duhovi iz kuhinje, kteri običajno podaljšajo morsko bolezen.
Med "žalujočimi" na pomolu so bili tudi dve dami in nek gospod, kateri so spadali brezdvomno med lah-koživce. Dami sta bili infamno oblečeni in gospod je bil tipičen ameriški igralec, kterega bi bilo smatrati tudi za duhovna. To trojico sem tudi preje opazoval, toda tedaj je bil pri njej še nek možki, kteri je ravnokar zginol na parnik in ki sedaj obžaluje, da je tu ost aril tako lepo ženico. Jedna izmed obeh dam, kteri sta bili najbrže tudi igralki, je bila žena potnika, kajti čestokrat ga je imenovala "my dear hubby". In ni jedna dama ne imenuje kaeega možkega "dear hubby", ako dotični možki ni njen "dear hubby". Ali morda je temu drugače? In poleg tega je blon1-dina delila poljub za poljubom na usta "hubby j a", dočim je "hubby" tudi polj uho val. In ko sta se morala ločiti, sem še slišal, ko je "hubby" dejal: "Gertie dear, take good tare of the baby. Will vou?" In Gert ie je odvrnila: "Why, of course, dear, I will. You know I always did."
Potem so stali na pomolu veseli in so se smejali in "Gertie" je bila najbolj vesela. Med govorom je tudi dejala: "Oh my, if that old thing — mislila je seveda parnik! ' — would only move!" Ko so pričeli parnik odvezavati, dejala je njena prijateljica: "Never mind, Gert, we'll have a good old time to-night anyway!" Na krovu, naslonjen na ograjo, stal' je "hubby". Na njegovem obrazu odsevalo je njegovo srce, in to je bilo težko. Iz žepa je vzel robee in pričel z njim mahati, dočim je "Gertie" mahala z roko in izustila polnglasno: "Ta-ta!"
Konei težkih vrvi so padli v vodo in voda ob vijakih je pričela šumeti in La Savoie se je pričela veličastno pomikati na reko. Raz krov so prihajali zadnji glasovi v slovo. Na pomolu so odgovarjali zadnjim pozdravom in v očeh so se ponovno pojavile solze. Človek mora biti jak, ako mu ne pridejo 9olze v oči. Jok se polasti človeka nehote, kadar se vse krog njega joka. Le jaz nisem vedel, kaj početi, kajti desno od mene je netca stara ženska nepopisno jokala in na levo se je smejala "Gertie", v ktere levico se je brutalno vrinila desnica mladega spremljevalca. Počasi se je pomol spraznil, kakor se izprazni cerkev po maši: Odšel sem za imenovano. trojico in slišal sem, ko je "Get^ie" dejala: 4'Now I feel as free as a fish in the water." In njen spremljevalec je odvrnil: "Water? Well, now let'* have some
=
_
i""
_ ' : ' ' - I
wine." Potemeo eeodpeljali hu kočijo sem »klical polnglasno: "Gertie, take good care of tbe baby!" Radoveden sem/ je-K "hubby" v onej noči eanjal o svojej "Gertie?"	Zu
Sirota na "vzgoji".
— Povest. — Iz poljskega prevel Ft. Virant.
Mala bajta je stala pod gozdom
in a samotnem polju. Okoli nje pusta neobdelana zemlja, in dalje temen gozd, dvigajoč se po razdrapani gori
k nebu___Ta samotna bajtica, kakor
koča na planini obsojena na izgnanstvo, je vendar krila ljudi ^v ozki in pusti notranjosti. Pod okencem, v kterem manjka dveh šip. sedi deklica na nizki klopici, komaj po večjem obtesani.
Sama je v bajtici kakor samotari-ca. Roke je sklenila na koleniih in gleda skozi okno v gozd — k nebu...
Poznala je ibedo in zre na njo, toda drugih misli ne pozna, razven tesnobe pred samotnostjo, razven plemenitega obupa, ki napenja vse sile za življenjska sredstva, kterih ni nikjer.
Na obrazu ima solze in otožnost ravnotako lepo kakor smeh. Svoje lepote ni čitala v zrcalu, v vodi-zr-calu je pa videla za seboj modro nebo. Primerjati ni smela... Nji — do neba!...
Solnce je pošiljalo v bajtico lom-ljene žarke, pomešane s temno-modro barvo gozda in sivo-zeleno barvo lok...
V	tej svetlobi je bila Angela hrepeneča. g sklenjenimi rokami, svetlolasa in ritka, toda potrta od nesreče, živa slika "lepe otožnosti".
Modre, velike oči obraea k solncu, kakor bi od tam prosila pomoči. Na ljudi do sedaj ni niti mislila! "Oni so tako mrzli!" Saj jih je poznala od mladih nog. V vas je često pohitela, ko je še živela mati. Mater je vzel Bog k sebi — o, že davno čisto malo se spominja... Rastla je pri očetu, ovee pasla na planini, oče je pa v gozdu sekaj les Židu. Iz mesta je prinašal živil, mleka sta imela dosti. Bilo jima je tako dobro... Ko je dorastla, je prodal oče ovee, češ, da se boji za njo, da sama ne sme več pasti. Čudila se je temu, kajti ko je še kot mala deklica pasla, se oče vendar ni bal, dovolil ji je gnati daleč na planino, ko je pa dorastla— Čudno se ji je to zdelo. Pa kaj? morala je ubogati.
Potem je sedela v ibajtici, zvečer je pa prišel oče iz gozda, tedaj sta se nagovorila do sitega. In prijetno jima je bilo obema. Poleti je stekla po jagode in zjutraj poslušala petje kosov.... Oj, prijetno življenje je bilo!...
V	tem so nekoč, še dobro pomni, prinesli očeta iz gozda. Ni ga mogla spoznati; ves obraz je imel s krvjo zalit. Drevo je pobilo in zmečkalo očeta na smrt___
Tu se ji je potočila biserna solza in za hip je pretrgala bežeče misli...
Pomni še —to je bilo nedavno. Zdi 6e ji, da se je zgodilo šele včeraj. Ko je zagledala mrtvega očeta, začutila je strašno bolečino v srcu... ■Prej ni nikdar občutila tega čustva. O! potem je spoznala tudi drugo___
Očeta so nesli na pokopališče in ga zagrebli v jamo... Ljudi ni bilo veliko. Duhoven ni pokrojJil krste, kakor drugim umrlim, <tiudi ni nihče na grobu zapel. Ona je kakor v sanjah gledala vse to. Sama ne ve, kako je znala nazaj v bajto. Potem je sedela sama dolgo, dolgo... solnce se je parkrat zvrtilo — časa ni računala... Zdelo se ji je neprestano, da pride oče iz gozdo, toda tu ni nikogar videti... Končno je začela verjeti, da je ostala sama na svetu___
Glad jo je izgnal iz bajte, na delo. Včeraj-šele se je vrnila iz vasi; moke so ji dali ljudje in mleka za plačilo— To zadostuje za teden. Saj ona tako malo potrebuje!... Samo za-se se ji niti kuhati ne ljubi. Sedaj so maline v gozdu. Samo strašno ji je dolgčas— Treba bode k ljudem, nazadnje...
In gledala je v jasno nebo, obžalujoč svojo osodo samotarice... Solzi, kakor dve sestrici, sta se potočili v tolažile. Otrla je oči z robcem in začela peti pesem iz materine knjižice, ki jo je znala na pamet, in ji je tudi melodijo sama priredila.
Tihi, zveneči in čisti glas je plaval s tožbo skozi okno k nebu:
Bcrea pomoči tvoje, modni
Bog, sirota sem;
Ako ti ne pomore«.
Kot sirota um rem...
Ta ee je iznova v zaupanju okrepila:
Res, da z daleč gledaš zemljo, Z dalekega neba. A gledaje na človeka, Bitno veš, kaj treba...
hBHHHMHBHH
I11 ponavljala je vsako kitico dvakrat.
Sporna je prenehala in sklonila glavico skozi okno. Od daleč je prihajal na njena, od sobica prozorna "ušesa topot konja. Začudenje je odsevalo iz o jenih oči. Saj semkaj ni nikdar nihče pogledal! Pot pelje v gozd, daleč od bajtiee. Kdo bi hodil todi po ledini?...
To ni bila prevara. Senca je trepetala v svetlobi — in jezdec je obstal pred bajtico. Ugledal je v okencu obrazek deklice, skočil hitro raz konja in stopil v izbo. Pri vhodu je pozdravil, deklica je odgovarjala. V prišlecu je spoznala graščinskega gozdarja. Videla ga je parkrat na potu, ko je jahal mimo, in tudi v gozdu. Sedaj so ga gledale njene oči vprašujoče. Ni se mogla ubraniti bežeč i h misli, čemu bi on semkaj prišel. Saj je že večkrat šel mimo bajte in ni stopil notri —
Gozdar je pa preletel z očmi notranjost izbe in se obrnil k dekliei: "Si sama?" ' ' Sama. Saj veste... " Vem, očeta je ubilo..." "Da", in je prinesla predpasnik k očem.
"Kaj delaš?"
"V vas hodim."
Ti zadostuje, da se preživiš?"
"Zadostuje___Toda slabo, žalost
no je...." Odgovorila je kakor otrok.
Gozdar jo je pogledal. Sočutno so gledale njegove poštene oči. Hotel je nekaj izpregovoriti, toda obotav ljal se je. Končno je začel nesmelo: "V graščino ne bi šla?" Deklica ga je vprašujoče pogledala
"No, v graščino", je pojasnjeval, "h gospodi v službo. Oni so dobri. Hišina bodeš... Gospa so slišali o tebi. Pošilja me, da bi te vzela na
vzgojo
Dekle ga je gledalo in mi vedelo, kaj povedati.
Gozdar je menil, da ne razume. Ponovil je razločne je
'' Vem, vem— " je odgovorila deklica in 6e zamislila.
Gozdar jo je opazoval___Začelo mu
je biti žal besedi, ki jih je izprego-voril.
'' Nazadnje, kakor hočeš 11 Pojdem v gTaščino___" je odgovorila odločno deklica. "Torej pridi, morda že danes..." "Danes pridem." Gozdar se je poslovil. "Z Bogom!" je odgovorila. Sedel je na konja in odjahal v vas. "Škoda, deklice", si je mislil po poti, '' lepa je, torej tem slabše!... Boljše bi se ji tu godilo. Ha! Kaj? Zapovedali so, moral sem, saj je Bog
ne bode pustil zaiti!___"
V ibajtici je pa deklica premišljevala z odprtimi očmi. O čem ?.... Sam Bog ve. Morda o novem življenju, ki ga ni poznala... Iz radovednosti si ga je želela in bala se ga je
iz hude slutnje. Oj, bala se je!___
Toda nikogar ni bilo, ki bi sirotj svetoval.
Oblekla je jopo, vrgla ruto okoli vratu, vzela materino knjižico in odšla, zaklenivši vrata za seboj___Šla
je v vas, v graščino... Solnce jo je pa bilo z žarki v obraz, kakor bi jo hotelo obrniti nazaj v bajtico.
Skoro leto je preteklo od tega časa... Po poti, ki je peljala pod goro, je šla ženska z zavitkom na roki. Šla je omahovaje in vsakdanji, bledi o-braz z (bolestnim izrazom se je čudno odbijal od svetle pustinje... Obrnila se je po stezi proti poljem in šla dalje po pusti, neobdelani zemlji...
Hipoma je obstala — ogledala se okoli, otrla z dlanjo oči, ki so se razširile od začudenja... Črni prostor in kup ožganih (brun je ležalo pred njo. Zagledala se je vanje in se potem zopet ozrla po polju.
Torej tako je tukaj!./. O Bog!" je glasno zastokala. Noge so zaklec-nile od bplesti. in padla je na kolena.
"Moja bajtica ! Moja bajtica!.. " je glasno^astokala in bolestno ihtenje jo je pretreslo v prsih... Zavitek je položila varno na zemljo. Ruto je veter odgrnil in pokazal majčkeno glavico deteta— Zaplakalo je glasno. Mati ga je iznova vzela k sebi in pritisnila k prsim. Dete je začelo sesati hrano in zadovoljno godlo, kakor mlad maček... Mati je obrnila glavo, da ne bi tekle solze na obrazek malčka. S solznim očesom je zrla na pogorišče— Koliko in kakšnih spominov more uničiti lahkomišeljna zabava! Pastirji niso tedaj, ka so zanetili ogenj pod streho zapuščene bajte, niti za trenotek menili, da poteče kedaj tu toliko solz, da bi mogle pogasiti ogenj___
Ženska je zrla 'na pogorišče in videla v njem. izgubo spominov iz mladih let, videla je uničeno zadnje zavetišče v nesreči... Zrla je na sedanjo osodo, spomini milih, četudi siroti nskih let sb pa bežali iz spomina, zakriti z žalostjo... -žrla je v goro in videla puste laze... Ali vse uniči čas?
Tecite solze žalosti in bežečih spominov in bojazni pred negotovo prihodu jost jo!... . Nič vas ne pomiri. Ne pogled na bajtico, ker je ni, ne temni
gozd, ker so ga podile kmetske sekire za židovski denar in lahkomiselnost gospode, ne usmiljeni ljudje, kterih dar, malček, sesa upali prsi, že tako od bolesti izsesani___Tecite sirot i nske solze!...
Z zadnjimi izplakanimi solzami se je poslovila iz mesta spominov in vlekla proti vasi omahujoče noge... Solnce je pa ne bije več z žarki v oibraz, ne obrača je nazaj... Oj, ko •bi tedaj poslušala solnee in ne šla
v graščino na vzgojo!___ Ta te je
vzgojila----
Sv. Birokracij.
V La Haye-Malherbe na Francoskem se je neki mladenič zaročil z neko deklico in vse je bilo že pripravljeno za poroko. Tudi -izklicana sta že bila. Tik pred poroko pa je našel uradnik v krstni knjigi, da je bila deklica pomotoma zapisana za dečka. Dasi je bila pomota dovolj jasna, vendar je uradnik izjavil, da ju ne more poročiti, dokler se uradno po vseh instancah ne potrdi, da nevesta ni mladenič. Is tako morata zaročenca čakati na križev pot sv. Birokracija, za gostijo pripravljene jedi pa se bodo pokvarile.
tfilov ensk _> katoliško
-	-	• (.-.
podp. društvo		—1--■ ■___________ ^ svete Barbar
o	---j	
Zledlnjene države Severne Amerlke<>
Sedež: Forest City, Pa.
> d*, januarla I903 v- drluvl Ptv wyftiwim t
-O-O-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam^ da sem prevzel
GOSTILNO od g. Josipa Jar ca na 4645 Franklin ulici v Denveriu, Colo.,
in se rojakom priporočam v obilen obisk.
Obenem pa naznanjam vsem tistim rojakom, kteri so imeli kovčeke shranjene pri g. Jarcu, da so še vsi tukaj in prosim, da bi se zglasili in sporočili, kaj hočem z njimi napraviti.
Na željo jih razpošljem vsakemu, kteri si želi.
Se priporočam v obilen obisk vsem rojakom, posebno pa onim tukaj v Denverjui. Pri meni je tndi dobiti stanovanje in hrano.
John Debevc,
4645 Franklin St., Denver, Colo. (1-4—6)
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
NADZORNIKI: IVAN DRA&LER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81. Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
s POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box )T* rest City, Pa.	^
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Neprezreti!
Slika predstavla uro z zlatom prevlečeno m dvonimi pokrovi, velikost 16", in e
jamčena sea 20 let.
Kolesovie je naboljScga amenkan-
skega izdelka ElGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAMNOV ter stane samo
$13.00
^ Za obilne božične naročbe te zahvaljujem in naznanjam, da ostane le še neka časa ta izjemna cena kakor ie bila za Božič.
Spoštovanjem se priporočam
M. Pogorele,
1114 Heyworth Building Chicago, HI.
OPOMB V t-daafc« vsebine arm ie dobiti po ■gornji etai manjSc s« kmm *6th «i«>» in vcEje velikosti 18th sise n gospod«
Naslov sa kniget M. Pogorele Bo* 226 Wakefield, Mich.
.	m...
T-
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
; Q4I PHn I ^FgMT; jrr |

Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nad kril j u-jejo vsa druga ameriška vina*
Budeče vino (Concord) prodajam po 50c gaJono; "belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BBINJEVEC, za kterega sem imperii ral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedanj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najananje posode za žganje so 4^galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER,
Euclid, Ohio.
Slovencem in Hrvatom pri-pcnočam svt:j
1 SALOON
•Si
v obilen poset. Točim vedno
■§1	sveže pivo, dobra
:§S	vin« in whiskey ter
fx	irr.am v zalogi zeo fine
j	umodke.
Rojakom pošiljam denar«
^	je v staro domovino
■M	hitro in poceni.
-i|	Pobiram naročnino za "Glas
s:	Naroda". V zvezi sem z gg.
S	Frank Sakser Co. vNewYorku. ^ Z vel es pošto van jem
S	Ivan Govže,
1	t E>y, Minn.
čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu « C^šeagi, III.. tudi rojakom po Zjed. a Tiarah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
#17 S. Center Ave., Chicago^ Oh.
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uleiano Atlaa-pivo, izvrstni whiskey, »ajbotjft vina in diSeče smodke so pri mol na razpolago. Nadalje je vsakem« na razpolago dobro urejeno keg-jpiže in itnJna miza (pool tableV Potujoči Slovenci dobrodoili. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič,
617So. Center Ave., Chicago, I1L
AFSTRO-JMEIiiCAK LINE
Regularni potni parnlkl
"Fzancesca" odpluje II. junija. 7 "Sofia Hohenberg" odpluje 4. julija.
vozijo med /New Yorkom, I rstom In keko.
9
Najpripiav uejša in najcenejša paiobrixiiiu ' rta v ^ Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub-(j ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
1 Washington St., New York.
1

Gompagnie Generale Transatlanlique.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, SVIGE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Postni pamiki so:
.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
.................12,000 „ 25,000 „
.........y.......12,000 „ 25,000 „
.................10,00p „ 12,000 „
........................8,000 „ 9,000 „
................. 8,000 „ 9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplqjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y.
"La Provence" na dva vijaka. "La Ssfvoie" „ „ "La Lorraine" „ ,, "La Touraine" , „
"La Bretagne"..........
"La Gasgogne".........
•LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOURAINE
ni odfofono niti npravnižfcvo. Uprralitvo "Glasa Harada".
6. junija 1907.*LA PROVENCE	11. julija 1997.
13. junija 1907. La Bretagne	18. julija 10OT.
20. junija 1907. *LA SAVOIE	25. julija 1907.
27. junija 1907. *LA TOURAINE	1_ avg. 1907.
4. julija 1907 »LA LORRAINE	8. avg. 1907.
POSEBNA PLOVITBA: La Gaecogne 15. junija ob 3. uri pop
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. W« Kozminski, goneralni agent za zapad.
71 Oeaborn St.. Chicago, III.





■	■■	j
i
Jugoslovanska
inkorpoririuia dne 24. janutija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. i>or 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI :	*
FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewin£ Ave., So. Chicago, Dl. IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK. ITI, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOV EC, predsednik porotnega odbora, 4F24 Blackberrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL RTjOBUCAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni sdravnik Jednote: Dr. MAR TIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in oru-e listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Mirm., po svojem tajniku in nobenem drusrem.
Denarne po^iljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOCŽE, Box 105, Ely. Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-trem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov caj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
ZOPET SPREJETL
V	društvo sv. Frančiška št. 54 v Hibbingu, Minn., 28. aprila: Ivan Susteršič eert. 4236 I. razred.
V	društvo sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., 5. inaja: Ivan Tn£ek cert. 4324 T. razred.
V	društvo sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu, Colo., Jakob Trsutelj c-ort. 1186 I. razred.
V	društvo sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., 15. maja: Anton Koče var cert. 588 I. razred.
V	društvo sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 15. maja: Nikolaj Frankovič cert. 6295 L razred.
ODSTOPILL
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., 5. majnika: Alojzij Ik>bnikar cert. 3711, Ivan Milavec cert. 4862. Oba v I. razredu.
Iz društva sv. Jurija št. 61 v Readingu, Pa., 5. maja: Ivan Filak cert. 5557 I. razred.
Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., 15. maja: Ivan Ar-ko cert. 4221 L razred.
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 30. aprila: Antonija Orehek cert. 1726. Društvo šteje 34 članic.
Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Cholmu, Minn., 30. aprila: Nana Arko cert. 4221.	/ ' ^SSfeJB.
ČRTANL
lz društva sv. Jožefa št. 29 v Lmperialu, Pa., 28. aprila: Ivan Botra t aj eert. 3314.
Iz društva sv. Jožeta št. 52 v Mineralu, K an s., Lovrenc Sinčič cert. 6700 I. razred.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 5. maja: Frančiška Bogataj cert. 3314.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
Z noži so napadli na Borovnicah nekega godca Juvana in mu zadali 6 takih ran, da so ga morali prepeljati
v deželno bolnico.
Vlom pri belem dnevu. Nedavno
med eno in pol dveh popoldne je dosedaj še neznan tat odprl železna vrata v veži Lassnikove trgovine v Wol-fovih ulicah v Ljubljani in potem v dnevno blagajno vlomil, odkoder je odnesel 537 kron denarja. Policija poizveduje po storilcu.
Obesil se je mladi posetnik Skrlj v Ahec na Baču, občine Knežak na Notranjskem dne 14. maja. Bil je izvrsten, zaveden kmet in je storil svoj čin najbrže v hipni blaznosti.
Zasačena ciganska tatinska tolpa.
V zavesti, da novomeške oblasti v zadnjem času tako rekoč z rokovica-mi hodijo okrog ciganskih tolp ter vsa njihova početja in življenje najrajši gledajo le skozi temna očala, so ciganje dobili zopet ojačeno korajžo za razne tatvine in nadlegovanje domačinov in potujočih tujcev. . Edini strah preostal je ti nevarni tolpi le še pred žandarjem. V tem oziru gre vsa čast in priznanje glavni orožniški postaji v Novem mestu. Nedavno so pri Ruprč vrhu zopet zasačili tri ciganske. nzmoviče, Jože, Franc in Jure j Brajdira. Nakradli so veliko krme — j kar je za kmeta ravno sedaj najbolj občutno — štiri vreče krompirja in dr. Pustili so pasti tddi svoje konje ! in osle, seveda na tuji paši. Kakor se čuje, se tistim ciganom, ki so nžugali blizu 25 kmetov iz Gotne vasi s seki-1 Tiami in samokresi, najbrže ne bo nič • zgodilo. Mogoče, da dobe še kako me- j daljo za to.
Izpred sodišča. Dne 16. maja sta bila pri ljubljanskem deželnem sodišču kaznovana radi boja Daniel Kleš-nik in Karol Klesnik od Device Marije v Polja. V«=ak je dobil eno leto za/pora.
Tihotapec. Nedavno ponoči se je v Dalmutinovib ulicah v Ljubljani skozi odprto okno vtihotapil v hišo St. 5
nekdo v stanovanje neke stranke in začel stikati okoli. Našel je denarnico na omari in vzel iz nje 1 K. Ko pa je stranka začela kričati, je> neznanec zbežal.
Ogenj v Kandiji. V noči 14. maja je požar uničil dve gospodarski poslopji in sicer takozvani Čampatov in Kovačev skedenj. Kako je ogenj ! nastal, ni še dognano. Ogenj je po-| vzročil velikanski odsvit plamena, kakor bi vse Novo mesto gorelo. Vse priznanje gre vrli novomeški požarni \ brambi, ki je bila hitro na licu mesta ter z vzorno točnostjo omejila ogenj.
Nesreča na železnici. Iz Dol. Logatca: V noči od 12. do 13. maja je padel na progi Južne železnice neki italijanski delavec iz poštnega vlaka : št. 34, Id vozi iz Logatca od 10. uri i 37 min. zvečer. Nesreča se je zgodila med postajama Logatec-Borovnica v | obližju čuvajnice št. 676. Borovniški
I delavci so odpeljali ranjenca v Borovnico. Dobil je precej telesnih poškodb.
Nagla smrt. Iz Šmartna pri Litiji se poroča: Dne 13. maja je bil semenj v Št. Vidu. Šla je tja tudi 131etna deklica Terezija Rezina iz Brezja. Ker je bila silna vročina in gotovo žejna, je razgreta gotovo pila vodo ali kaj piva. Postalo ji je slabo. Komaj je hodila nazaj proti domu. Ko pride do prve koče, Potokarjevega mlina v Vintgarjevcu, se ondi onesvesti. Potem se ni več zavedla. Ob pol 12. uri je umrla, ko je bila zjutraj še vesela in zdrava šla na semenj. Najbrže jo je zadela kap na možgane.
PRIMORSKE NOVICE.
Ladjedelnica v Tržiču. Pogajanja tvrdke bratje Cosulich so završena. Sklenilo se je ustanoviti delniško drnžboN z glavnico treh miljonov kron" Pri ustanovitvi družbe sta udeleženi tudi "Dunajsko bančno društvo" in "Komercijalna banka v Trstu".
Tri tatove je presenetila tržaška policija, ko so hoteli v prostorih dunajske spedicijske firme Schenker & Comp. navrtati blagajno, v kterej je bila velika svota denarja.
HRVATSKE KOVICE.
Napad s revolverjem. Iz Zadra poročajo, da je v Zaraveehia 7.maja sve-eer v poštnem uradu na poštarja Ar-turja Jeličiča streljal njegov nečak Franc Jeličič. Ena kroglja je zadela poštarja v -srce. Morilca so prijeli. Kaj ga* je privedlo do tega strašnega koraka, še ni zanno.
"Hvaležni otroci" Ilija Potnrieič iz Glušinje pri Jaški je težko obolel. Radi tega sta ga njegov lastni sin in snaha neusmiljeno odslovila od hiše. Mož se je podal v bolnišnico v Zagrebu. Črna nehvaležnost njegovega sina ga je tako bolela, da je mož sklenil iti v smrt. Ko so drugi bolniki <*d-šli na izprehod, porinil si je v grlo 20 cm dolg nož. Ker je bila rana smrtnonevarna, ni zdravniška pomoč izdala ničesar, ter je še isto noč umrl.
Neverjetne surovosti, ktere so si dovolili baje žandarji napram delavcem, ki so o priliki zadnjih nemirov v Rumi metali kamenje proti poslopju okrajnega sodišča, poroča nek ta-mošnji list. Žandarji so delavce sezuli in jim narezali podplate, da bi iz njih izsilili kake. izpovedi. Enemu so žandarji celo udrgnili v razrezane podplate sol in živo apno, da bi mu povečali muke. Stvar so jele višje oblasti preiskovati.
BALKANSKE NOVICE.
Tisočletnica cara Borisa na Bolgarskem. Sofija, 17. maja. Po programu se bode v vsih cerkvah vršila slovesna služba božja. V šolali bodo učitelji predavali o političnem pomenu cara Borisa, v Sofiji se bodo vršili slavnostni sprevodi, ki se jih bodo udeležila vsa društva in korporaeije z zastavami. Pred poslopjem sobranja bodo pevci zapeli slavnostno himno, kateri bodo sledili govori. Na ta slavnostni dan se bodo izdajali zlati, srebrni in nikljasti jubilejski novci, obenem pa se započne subskripcija za spomenik bolgarskega — tudi po krvi — cara Borisa. Slovesna predstava v gledališču bo zaključila slavnostni ldan. — Misel, da bi.se k slovesnostim povabili tudi zastopniki drugih slovanskih narodov, se je morala radi mnogih ovir opustiti. Najbrže se bode prihodnje leto obhajalo slavlje, ki bode imelo vseslovanski značaj.
Trgovsko delniško društvo v Črni gori so osnovali v Nikšiču. Glavnica znaša 200,000 kron. Namen društva je, da dvigne izvozno in uvozno trgovino.
Afera Jurija Brankoviča. V zadevi srbskega patrijarba Brankoviča v Karloveih, kteremu je cerkveni kongres dokazal poneverjenje cerkvenega denarja in ga pozval, naj odstopi, je ogrsko naučno ministerstvo izjavilo, rla je postopanje cerkvenega kongresa do malih izjem popolnoma utemeljeno. Odstavljenje cerkvenega dostojanstvenika spada v kompetenco cesarjevo: Brankovi? ima na dvoru u-piivne zveze.
RAZNOTEROSTI.
Avstrijska mornarica. Dunaj, 16. maja. Vesti, da vlada namerava mesto 14.000-tonskih ladij gra|diti 18 tisoč-tonske oklopnice, niso resnične. Dela pri 14,000-tonskih oklopnicah neovirano napredujejo.
Tiskarna ruskih revolucijonarjev odkrita. Moskva, 15. maja. Tu so v neki prodajalni konserv odkrili dobro organizovano tajno tiskarno so-cijalnih demokratov. Dobili so poldrugi milijon razglasov za 1. maj in patrone in orodje za popravljanje pušk. Aretirali so štiri osebe.
Nemiri v Jemenu. Carigrad, 15. maja. Porta javlja, da se boji v Jemenu nadaljujejo in da se pretendent Nahmud Jahia bliža Sani. Iz drugih virov pa se poroča,-da se nad 30 prvakov iz okrajev, ki so še v oblasti turških čet, poda v Carigrad, da posredujejo.
Boj med ženskami. V Pragi so nedavno zborovale ženske. Češke naci-jonalke so začele provocirati socijal-ne demokratke. To je dalo povod naj-preje razburjenim besedam, ki so prepir le še bolj podžgale, dokler si niso segle v lase. Šest žensk je bilo aretiranih.
Avstrijske srednje šole. V Avstriji je 244 gimnazij, 131 realk in 50 moških ter 10 ženskih učiteljišč. Izmed gimnazij je bilo 121 nemških. 52 čeških. 43 poljskih, 6 italijanskih, 5 rusinskih, 5 hrvaških 4» 12 ntrakvi-stičnih. — Realk je 73 nemških. 43 čeških. 11 poljskih. 4 italijanske in 1 srbska. — Izmed moških učiteljišč je 23 -nemških, 12 čeških, 5 poljskih. 6 poljsko-rusinskih. 2 nemško-sloven-ski, 1 hrvaško, 1 italijansko in 1 ita-lijansko-nemško. Vseh gimnazijcev je 87,464, realcev pa 45,165. Število nčiteljiščnikov znaša 8972, med njimi 3333 žensk.
Tittoni o italijanski zunanji politiki. V italijanski zbornici je govoril Tittoni o italijanski zunanji politiki. Nemčija in Angleška želite, da se vedno bolj izboljšajo razmere z Italijo. Italija ostane zvesta trozvezi, gojiti hoče prijateljstvo s Francosko in Angleško in prisrčne zveze z ostalimi državami. Minister je izrekel, da priznava Avstrija italijansko kraljestvo z Rimom, ker je vstopila Avstri-
ja v trosveao in ima v Bonu poslaništvo. Italijanska balkanska politika je miroljubna. Priznava nedotakljivost Turčije sporazumno z Avstrijo, Rusijo in drugimi državama. Glede na haaško konferenco so se že dogovorili Buehlow, AebrenthaJ in Tittoni. Le glede na razorožitev se bo udeležila Italija razprav s pridržkom poznejšega sklepa.
Preiskava proti generalu Steslju. Preiskovalno sodišče, ki se je pečalo z zadevo generala Steslja glede predaje Port Arthurja, je dokončalo svoje delo. Sklep 9e glasi: Steselj se postavi pred sodišče po paragrafu 251, ki zahteva obsodbo na smrt.
Žrtev praznoverja. Med nižjimi ruskimi sloji še vedno vlada praznoverje. da živemu otroku odrezana roka e-tori človeka nevidnega. Neka razbojniška družba se je nedavno hotela prepričati o resničnosti tega govora. Ujeli so mladega dečka Šapanova ter ga odnesli v gore, kjer so mu na grozovit način odrezali roko pri rami. Potem šele, ko se je deček dalje časa zvijal v strašnih bolečinah, so ga s poleni ubili. Prizor je bil tako grozovit, da ga dva razbojnika nista mogla gledati, temuč sta pobegnila. Roparjev pa roka ni napravila nevidnih, temuč so jim baš zaradi tega zločina prišle oblasti na sled.
V šali ustrelil prijatelja. Iz Debre-cina poročajo: Uradnik Gustav Valju, ki pripada boljim krogom, je vso noč prebil v družbi svojih prijateljev. Proti jutru se je zagrozil za šalo odvetniški kandidat Bay, da ustreli Va-lyu-a ter je nameril proti njemu revolver. Valyu je stavil roko na srce, kakor da se hoče ubraniti. Po nesrečnem slučaju se je revolver sprožil ter prodrl Valvu-n roko in srce. Valyu je ostal mrtev na licu mesta. Ta slu-čaj je provzroČil splošno senzacijo.
Nova palača za rusko dumo? Kakor poročajo iz Petrograda, je predsedni-štvo dume naprosilo ogrskega mini-sterskega predsednika, naj odstopi načrte ogrske parlamentne zgradbe v Budimpešti. Dr. Wekerle je tej prošnji ugodil.
Župniki obsojeni radi šolskega štrajka. V Ostrovi v Pruski Poljski se je nedavno temu vršila pred tamoš-njim kazenskim sodiščem razprava proti štirim poljskim župnikom radi šolskega štrajka. Doslej je radi Štrajka obsojenih 25 župnikov na večje ali manjše globe in zapore. Obtožnica je glasila, da so omenjeni župniki znano okrožnico pokojnega nadškofa Stab-Iewskega, ki se je tikala poučavanja veronauka v materinem jeziku, tolmačili vernikom v cerkvi v smislu odpora proti naredbam pruske šolske oblastnije.
Cerkev in država v Italiji. Rim, 10. maja. Novoimenovani kardinal Lo-renzelli je bil sprejel v Lucci z vojaškimi častmi. Zaraldi tega je v zbornici interpeliral poslanec Barzilai. Miniisterski predsednik Giolitti je od-►govarjal, da vlada s tem ni storila po litičnega akta. temuč le čin dostojno sti, ker so kardinali po nekem starem, a še vedno veljavnem državnem zakonu v istih časteh. kak<jr člani kraljeve rodbine.. Vojaški sprejem je želelo meščanstvo. Kraljevini Italiji pa ni treba, da bi jo kdorkoli priznaval, zato se tudi ne briga, kake nazore ima kardinal Lorenzelli. Cerkev in država V Italiji sta dve paraleli, ki nikoli ne pridete skupaj.
Zaradi bigamije je tožen grof Albert Jaworski, ki se je leta 1903 na Francoskem poročil z bogato vtiovo, dasi je imel v Lvovu ženo in odrasle otroka
Iščem mojega moža IVANA RAH3-JA VINCEČ, iz sela Mošenee, občina Ribnik pri Karlovcu, Hrvatsko Preteklo je že 13 let, odkar nisem "ič slišala o njem. Pred tremi leti je bil pri Marko Hočevarju v Elv. Minit, kot bartender vslužben in kakor sem zvedela, se še sedaj tam nahaja. Zato prosim rojake Hrvate in Slovence, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti; za njegov trud naj mi pošlje račun, nakar mu takoj odpočijem denar. Z bratskim pozdravom se bilježivp njeirora ženn Kata Rabijo in hči Eva Starčevič. 10812 Torreme Avenue, Soulh Chicas-o. Dl. > dol .jun.)
DOBS PREM08ABJL
nakladalei in kopati s stroji, i« boarding-nousi; nove hiše, dobre plate in stalno delo; ta ni Strajlca, pat pa pomanjkanje delavcev. Vpniajte pri: KED KOCK FUEL COMPANVS COLLIEKIS, Ked Kock, W. Va., ob Baltimore and Ohio železnici.	(2-5—2-6)
JOHN VENZIJL, W7 E. Umi Street. N. E. CJenelaa*, Oftta izdelovalec kranjskih in ncmSkih
HARMONIK.
Delo
napravim na zahtevani« naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $46. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500.
Jakob Wahčič,
SOUTH PROMT STREET,
STEELTON, PA.
Iščejo se
STALNI DELAVCI V STROJARNI.
Plača od komada, $2.00 do $2.50 na dan; navadni naučeni delavci po $1.60, avstrijski stan in hrana.
! Pišite na: Frank Novak, ali Anthony Golcar, c-are of Proctor, Ellison & Co., Elkland, Pa.
(17-5—17-(J)
Ivje je FRAN OR-ŠIČ? Doma je iz Tiejega brda nad Škofjo Loko. — Pred dvema letT bila sva skupaj v Trestle. Pa, Za njegov naslov bi rad zvedel: John Klemenčič P. O. Box 72, Irwin, Pa.
(31-5—1-6)
NAZNANILO.
Potrebuje se
PRODAJALCA za prodajanje lotov v bližini New Yorka. Izvedenosti ni potreba: lepa provizija.
Coleman,
60 Liberty St., New York Citv. (29-5—6-6)
Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v Clevelandu. Ohio. Obiskal bode ce njene rojake najprvo v Clevelandu in okolici, potem pa se poda v države Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Co.
WIHNET0D
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek z« 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred.
Upravnistvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.
Rojaki, naročajte s« na "(Has Na. roda", največji in najcenejši dnevnik.
Naznanilo.
Tem potom naznanjam cenjenim rojakom v Calumetu. Mich., in okolici, da sem s 1. majem letos preselil mojo
"NARODNO GOSTILNO"
v hišo št. 209 na 7. cesti,
ktero sem kupil od Fran Papeža.
Točil bodem vedno Bveže pivo in razne najboljše likerje ter prodajal vedno fine smodke itd. Vsak rojak bode gostoljubno sprejet.
Pošiljam denarje v staro domovino po dnevnem kurzu. Na tisoče sem že odposlal rojakom v staro domovino in vsakdo, kteri je z menoj posloval, je bil zadovoljen.
V zvezi sem s slovensko, Slo ven-eem in Hrvatom dobro znano tvrdko FRANK SAKSER (XX v New Yorku.
Poštenost, pravičnost in točnost je moje geslo.
Paul Shaltz.
209 7th Street, Calumet, Mich
(4-6—4-6)
Velika zaloga vina in žganja
Matija Grm;
Prodaja belo vino po 70c gs Hon „ črno „ „ 50c „
Orožnik 4 ?»11one za.......1.0(1
Br'iijeve«'. 12 stekleni * 12.00 ali 4 gall, (sodček) za 1« r>o
ot»IIr»o naročilo s« pripore^«
MaMja Grillv
1548 St. Clair St.	CLEVELAND O. |
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
- ,ZDRAVJE" =
Novih
50.000
Iztisov
se zastonj razdeli
med Slovence
i
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski syetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zak-lad rZDRAVJE'J in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje aii- zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi -jetiko In sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.
Ozdravljen: reumati.-ma v rokah, nogah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahva!:
M>KE NOVAK,
1253 MohJen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. 1.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas piosim da stavite v Časopise in se Vam lepo z;;hvaljuje»i za Vaša ^J.avila, katera ste mi posilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več: zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporocujoč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku> naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
1
a -J? s
m W. 34th Si.
^r.lcm smete i"irne duše biti ozdravljenja.
pivpncani v
hsw York ti Y.
kratkem
popob"'_'a
"r M^arzJ
r^^— !»■■■ — um i — im in m —i — i
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo to znane
"MARIJACEUSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in "lavoboln, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za C stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 skatuja, $1.50, 3 skat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVI. RENYf, Box 32, Sta. D. New York, N.Y.

Trtic Mark rej.
Varstvena znamka
MARKO KOFALT,1
249|So. Front St.,j
STEELTON,
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, kiere točno in po ceni izvrSujem.
Dalje prodajem parebrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
.Vir. IVI arko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
(T

Nižje podpisana priporo- • čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
PRIDA von KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
^ '	,	~ D
Msfr. Set). Kaeipp.
Ako kailjai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne oila-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knajpovih zdravil" Vatero dobiS zastonj ako dopošiješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena i o celtm svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprecenjlji-ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt- o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSEMK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y.
KOJAJO, NAJteČAJTK HE "GLAS NABADA", NAJVEČJI & NAJCENEJŠI DNEVNIK I
"Winnetou, rdeči gentleman
gpiul Karl May. Priredil ea "aiaa Naroda" R.
99
N
(Nadaljevanj«.)
OSMO POGLAVJE. Apachova oporoka.
Winnetou je mrtev! Te besede povedo dovolj, kar sem čutil tedaj. EJi mi, da >e ne bodem mogel ločiti od njegove gomile. Prva dva dni bodmi molet' pri njej in opazujem živahno vrvenje novih naselnik< . Pravim, d.l opazujem, a ne vidim pravzaprav ničesar. Slišim njihove glasove, a v<mdar ne razumem ničesar. Moj duh ni ž njimi. Moje stanje je podobno 0'oveku, kterega je udaril kdo po glavi in ga omotil samo napol. Slibi glasove kot iz velike daljave in gleda vse kot skozi okajeno steklo. Prava sre- a je, da niso naili rdeeniki nagega sledu in niso torej mogli vede'i, k.;«' »ino! Z<Jaj nisem tak. da bi se mogel spoprijeti ž njimi. Ali bi m t* mo^M-e zdramila taka nevarnost? Lahko da.
Lju.ije >e trudijo, da bi me razvedrili na ta ali oni način: toda uspeh se pojavlja zelo počasi. Pol tedna mine. predno se zdramim in jim poma-ga*m pr: delu. To upliva zelo dobrodejno name. Od začetka so morali vsako besedo izti>niti iz mene: polagoma pa se mi vrne vse. Potem začnem ]»mogati ljudem z besedo in delom.
To traja dva tedna: potem ^e pa spomnim, da se ne smem muditi delj. Prijateljeva oporoka me vleče proti Nugget-tzilu, kjer sta pokopana Inču-cunj. in njegova lepa hči. V dolžnost si štejem jahati proti Rio Pecos ter obvestiti Apache o smrti njihovega najslavnejšega in najboljšega Apacha. Sicer vem, kako se hitro razširijo podobne vesti po preriji — mogoče vedo /<} vse — toda jaz moran; iti sam tje, ker sem priča žalostnega dogodka; moj«* por.K-ilo je najzanesljivejše. Naselniki me ne potrebujejo neobhodno. Če potrebujejo izurjenega westmana, se obrnejo lahko na Walkerja, kteri je >k!e.:i!. <ia >e ho.'e muditi doliio pri njih. Poslovim se prisrčno od ...,:>!••:» - Midi. i' zajaham y.«>j>et svojega lisjaka, kteri se je dobro odpočil.
K !■> .j: Iti >c b potrudil :'.a mojem mestu, da bi prišel kolikor mo-£r,»,-.H v , l- i i; k • > z Ijudn i. .laz pa storim nasprotno in se ogibljem obljudenih • -ar ne maram vidfeti: -am hočem prenašati svojo žalost, .»o mi izpolni «1 -> severno-eanadskega Beaver Creeka, kjer sem tanek s To-kei-ehuno. glavarjem comanškim, kteremu sem I; 11 ,'no ušei. Medtem ko smo se mi bili na severu 6 i jugu izkopali ( omanehi l>ojno sekiro. To-kei-chun je odšel iuii vojniki proti Makik-Natunu (Run ena gora), ktera jim : hočejo na grobeh glavarjev plesati vojne plese in povprašati Pri tem -o vjeli nekaj belih ljudij. ktere so odločili za muee-P.izreči se mi oprostiti jih. Toda ta dogodek opustim, ker ni i z Winnetouvom ter ira hočem opisati pozneje. Bele od-New Mexike, kjer >o na varnem; od tam bi šel lahko na-i Rio Pecos. Toda Winnetouvova oporoka mi je presveta, da k zavlačeval njeno izvršbo. Zato jo udarim proti jugovztoku, lajprvo Nugget-tzil.
j,, nevarna, ker me vodi po ozemlju sovražnih Comanchov in -ti zadnjih se moram ogibati. Pridem do različnih sledov, a se izredno pazim ter prijaham srečno La neopaženo do bližine reke Gualpa. Tam pa pridem na sledove konjskih kopit, kteri drže naravnost v tisto htn-er ,c >t moji. Ne maram se sestati z belimi, rdečih pa se moram ogibati; rato bi moral iti po drugem potu. Toda to bi bil prevelik ovinek zame; va>ru> .je tudi. da zvem, ali so jahali tod beli ali rdeči ljudje. Zato grem po steblu, kteri je star mogoče jedno uro.
Kmalu zapazim, da so jahali trije jeadeci; nato pridem do mesta, kjer s<» polivali. .Teden je razjahal, najbrže da je spel preohlapen jermen. Utis •topinje pokaže, da je bil v čevljah, torej vsekakor bel. Ker nimam vzroka sodili, ia je bil bel človek v družbi Indijancev, pridem do jednostavnega sklepa, da bili vsi trije beli.
Radi njih pač ne bodem preminjal svoje smeri, zato jaham dalje po sledu. Saj me ne more nikdo siliti, da ostanem v njihovi družbi za slučaj, če m Miidemo. Jahali so počasi; zato jih zapazim že v dveh urah pred seboj. Skoro istočasno zapazim grička, med kterima se vije reka.
Dan s" začne nagibati; sklenem, da prenočim ob reki. Radi treh tujec vr vendar ne bodem preminjal svojega sklepa. Oni namerjajo najbrž jednako; seveda me ne more nikdo siliti, da ostanem v njihovi družbi. Oni zginejo med grmovjem, ktero pokriva hribček. Malo zatem zavijem tudi jaz v gošro. Ko pridem do reke, vidim, da baš razsedljujejo konje. Konje imajo dobre; tudi oboroženi so izvrstno. Oni sami pa ne vzbujajo posebnega zaupanja.
Prestrašijo se. ko me zagledajo tako na.iagloma, a se kmalu potolažijo. Pozdravim jih in se ustavim v primerni daljavi. Zfaaj prihajajo oni do
mene. —	^SH H 111 '
■'Mož, vi ste nas prestrašili," pravi jeden.
"Ali iusate .-.labo ve>t, da vas moja oseba tako prestrašit" odvrnem.
"Pshaw! Mi spimo na na>i vesti; ta mora biti torej dobra, ker je slaba vest presneto slaba i>ostelj. Toda zapad je nevarna okolica. Ce se prikaže kak tujce tako nanagloma pred očmi, bi človek njrajši posegel z roko j»o nož. Ali smemo vedeti, odkod prihajate?"
"Iz Beaver Forka."
"In kam greste"
"Proti Rio Pecos."
"Torej imate delj kot mi. Mi gremo »ara« do Mugworth Hills."
"Ta l>es-da me opozori, kajti Mugworth Hills je tista gorska skupina, >ta imenovala Winnetou in njegov oče Nugget-tzil. Kaj iščejo ti trije Tudi jaz grem tje. Ali naj se jim pridružim? Rad bi vedel, zakaj
kaj gredo tje. Zato vprašam : Mugworth Hills i Kakšna okolica je to?"
Zelo lepa. Tam je zelo dosti divjega pelina, kteremu se pravi po ■ko Milkwort; od tukaj je torej ime. Toda tam se ne dobiva samo a pelina, ampak še vse kaj druzega."
di
ravnost' pr-> bi še nadal. da o*»i.Veru Ta |H>t Kio w«>v; zli
tero un T
a i
"Ilm! <"'e bi vi to vedeli! Toda jaz vam ne povem! Potem bi hoteli
iti tudi vi tje!"
•M*'enča!" .ra prestriže drugi. "Ne govori vendar tako neumno!" "Pshaw! Kar ima človek v srcu, to ima na jeziku. Kaj pa ste pravzaprav človek?"
Lahko mislite, da me prest:um-i, kar mi jx.ve. Res govori od Nugget-tzila; sa?n -eni videl divji pelin. kterega je vsepolno. Njegove besede so tako skrivnostne. Zato sklenem, da ostanem pri teh ljudeh, a jim ne povem, kdo sem. Odvrnem na vprašanje:
"Tvorec na pasti sem. če nimate kaj proti temu." "Prav uieesar. In vaše ime? Ali ga hočete zamolčali?" "Jaz '_ra >mem povedati glasno vsem ljudem. Moje ime je Jones." "Redko ime, izredno redko!" se smeje. "Če si ga bomo le mogli zapomniti. Kje pa imate vaše pasti?"
"Oomanchi so mi jih |M>brali z vso zalogo vred že pred dvenu meseei." "To je smola!"
"Da, velika smola. A sem vesel, da niso tudi mene vjeli." " Vrjainem. Ti ljudje ne prizanašajo nobenemu belemu človeku, zlasti v sedanjih razmerah ne."
"Ali niso Kiowi pravtako maloprida?" "Da."
"A si kljub temu upate iti na njihovo ozemlje?"
"Pri nas je to nekaj druzega; mi smo varni pri njih. Mi imamo dobra priporočila, zelo dobra. Mr. Santer je prijatelj njihovega glavarja Tangue." Ranter! Lahko si mislite, kako upliva to ime name. Trudim se, da
skrijem svoje presenečenje. Ti ljudje poznajo torej Santerja. Zdaj je gotovo, da se jim pridružim. To ne more biti drugi, kakor tisti Santer, kteri nam je ponovno ušel. To potrjuje zlasti dejstvo, da je prijatelj, Tangue. —	.
"Ali je ta Santer tako upliven?" poizvedujem.
"Jaz tudi mislim! Vsaj pri Kiowih. Povejte, ali ne mislite razjahatit Mrači se; vi bodete vendar prenočevali ob reki, kjer je dovolj v<^de in živeža za konja?"
"Hm! Jaz vaa ne poznam. Vi sami ste rekli prej, da mora biti človek
yrevidea."
"Ali se vam iJdimo tako slabi?"
(Dalja prihodajii.)
V slučajih nesreče
i/?ijenja udov, ako skoči
kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On sasi, zdravi iu dobavi udobnost. Imejte ga vedno d«ma io skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno J^i znani ko sidrom na eti-. keti.
V vseh lekarnah po r 25 iu 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,
New York.
Sojakt naročaju m na "Ota Ma toda", največji in najcenajta dnav»ia
Za vsebino inaeratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo.
Upravništvo "Ginu, Naroda".
Najboljše zdravilo za putiko, trganje in revimatizem je BICHTER-JEV SIDRO PAIN EXPELLEE. Dobiti ga je v lekarnah po 256 in po
50 centov.
Cenik: lcnjlg,
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSEK CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati ▼ staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyd a in Hamburg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA SAVOIE odpluje d<ne 6. junija o-b 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 13. junija ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 20. junija ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 27. junija ob' 10. uri dopol.
V BREMEN
(proga severonemškega Lloyda):
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM H. odpluje 11. junija ob 6. uri zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 18. junija ob 10. uri dopoL
V HAMBURG
(Hamburg-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje 27. junija ob 6. uri zjutraj.
Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
ONI ROJAKI.
kteri želijo potovati z manjšimi stroški, t j. se voziti cenejši, naj se poskusijo
AUSTRO-AMERICANA PROGE,
ktere parniki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Yorkom.
Parniki odplujejo:
FRANCESCA
dne 11. junija opoludne.
Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V ANTWERPEN:
VADERLAND
odpluje 8. junija ob 2:30 popoludne.
FINLAND odpluje 15. junija ob 8:30 dopoludne.
ZEELAND odpluje 22. junija ob 1. uri popoldne.
V	BREMEN:
MAIN
odpluje 6. junija ob 10. uri dopoldne.
GROSSER KURFUERST odpluje 13. junija ob 10. uri dopoldne
V	HAMBURG:
PRETORIA odpluje 8. junija ob 3. uri popoludne.
AMERIKA odpJuje 15. junija ob 7:30 zjutraj.
Ako kedo želi pojasnila se o drugih, ne tukaj naznanjenih pamikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
Kdor naznani Bvoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospele v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko is postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Reetor in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vaa.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in aleparjev v New Torku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti eeni, kakor ▼ glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK BAlBffiB OO, 109 Greenwich Sfc, Hew Task, H. T.
MOLTVENXKL
Bogu, kar je božjega, ličen molitvenih za možke, zlata obreza, polusnje, 75e.
Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fioo vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroši*pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza S^c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fioo vezano $2.00, šagrin vezava $1.20.
50c.
Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemško-angleški tolmač, Angleščina brez učitelja, 40c. Aladin s čarobno cvetlico, lOe. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15e. Beneška vedeževalka, 20e. Berač, 15c.
Boj tek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, lOe. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10«. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Bor ograj ska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je z!ato, 20c. Črni bratje. 20c. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15e. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak alovaaskaga in
nemškega jezika, veean 90e. Domači zdravnik po Kneippu, rezan 75e.
Domači zdravnik po Kneippu, neve
zan 50e. Erazem Predjamaki, 15c. Eri. 20e. Evstahija, 15c. Evangelij, vezan 50c. General Landon. 25e. George Stephenaon. oče šeleame. 40c Golobček in kanarček, 15«. Gozdovnik, 2 zvezka, skopaj 70e. Grof Radeckt 20c.
Grundriss der slovenischen Bprache
vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angleški razgovori, veza m i
50c.
Hitri računar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20«. Izanami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, ll zvezkov, uinetDo
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20«. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30e. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan L. cesar mebikaneki, 20«.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.26. Marija, hči polkova, 20«. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20c. Mladi samotar, 15«. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30«. Mali vaeznalec, 20«. MučenikL A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otodh, 25e. Ha preriji, 20e.
Narodne pripovedka, 3 svečki, vsaki
20c.
Naseljenci, 20e.
Nasetnikova hči, 30e.
Naš dom. Zbirka pore^L Vsak 20c.
Nedolžnost pregajana Ln poveličaua
20c.
Nezgoda na Palavanu, 20«.
Nikolaj Zrinjski, 20«.
Narodne pesmi. Žirovmk. 3 zvezki,
reza.no. Vsak po GOe. Navodilo za spisovanje rasnih pisen 75c.
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e. Pravila dostojnosti, 20c.
Pregovori, prilike, reki, 30e. Pavlih a, 20c.
Pod turškim jarmom, 20e.
Poslednji Mohikanec, 20«.
Pravljice (Majar), 20«.
Pred nevihto, 20c.
Princ Evgen, 20c.
Pripovedke, 3 zvezki po 20«.
Pri Vrbovčevfm Grogi, 20«.
Vrst božji, 15«.
*rv» nemška va-tuica, 35e
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c.
Poezije. Vojanov-R. Maj.-,ter. 60c.
Repoštev, 20c.
Robinson, vezan 60c.
Robinson Crusoe, 40c.
Rodbinska sreča, 40«.
Rodbina Polaneških, 3 tvedri $2J50.
Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in alovenako-
angleški slovar, 30e. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-
žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jaae-žie-Bartel, vezan $3.00.
Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilis, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20«. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveaAm po 20«. Spisje, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20«. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20«. Sto majhnih pripovedk, 2Se. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20«. Sveta noč, 15c. Sv. Notbnrga, 20c. 60 malih poveetij, 20c. # Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovauj
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c. Stoletna pratika, nOc. Slovarček priučiti ae nemščine brez
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20«. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20e.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20«.
V	zarji mladosti, 20«. Voščilni listi, 20c.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Znamenje štirih, zanimiva povest,
12 centov. Zbirka ljabavnih in snnbOnih pisem
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze.
vezano 50c.
Zgodbe sv. pisma za nižje razrede
ljudskih šol. 30c. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20«. Žepni hrvatsko-angleški razgovori.
40c., broširano 30«. Zemljevid Avstro-Ogrske 25c., mali 10«.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 25c. Zemljevid Zj edin j enih držav 25«. Zemljevid celega sveta, 25e.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noža, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, s cvetUcami in humorlstične po 3c., ducat 30c. Rasne svete podoba, komad 5e. Ave Marija, 10«.
Album mesU Hew York s krasnimi siikssni mesta, 30«.
OPOMBA. Naročilom ja priložiti denarno vrednost bodisi t gotovini poštni nakaanid ali poitnfh znamkah. Poštnina ja psi vsak teh cenah že viteta ,	J	\
Zdravju
najprimernejša pijača je
«$»«» LE1SYPIV O
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkej-a fctrelž. Kadi u j a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev -n drugih.
Lei«y pivo je najbolj priljubljeno terse debi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnlkar-ju 6102 St. Clair Ave. N. t. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O,
v Pittsburgu, Pa In okolici
Rojakom
naznanjbm, da j. za tuiuošnji okraj moj
edini pooblaščeni zasiopnix za vse posle
JAKOB ZAEUKOVEC,
] 1 4824 Blackberry Alleys	Pittsburg, Pa.
* Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do ^ 8. ure zvečer.
1

avjuMtt. iVi/^K	lil.
F^rtink: Sakser.
lis 11 VW1 ■ M immtj^mm m
KDO VAM HOČE DOKAZU,
DA VAM ZAMORE POMAGATI.
[ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih zdravil dati, kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno druzega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI!
t
Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co.
v New Yorku.
Ako je hvaležnost umestna, za VaS trud in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem. Vašim gospodom zdravnikom iei tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeli katerega ste imeli pri moji bole/.ni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso
mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vašili zdravil zv<§ in da se trtore prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zvč narod kie da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobč. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom vtem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.
Vaš udani J. CERAZO.
KAJ HOČEMO Ml?
Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje- bolezni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli o dr;.viti. Ako pišete na
uas, piedložimo Vase j»i sn:o našemu zdravniškeiiiu zboru, kateri hoče Vašo bo-leien preiskati, ter Vam potem poročati, kakšne narave ie. kakšne posledice lahko nastanejo, kako se 1110 rate zadržati, kako se n>o rate zdraviti, koliko caša hode zdravljenje trajalo, i. t. d., ako V as sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni, da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo.
Ako vam druei zdravniki niso pomagali -Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči.
Ako čez šest dni po uporabi naših zdrnvil ne opazile, da se Vam je boleren zjioljšala, potem nam pošljite zdravila nazaj in mi Vam hočemo povrniti denar, kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo.
Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo Specialiste.
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
AMERIKA EUROPA CO.
161 Columbus Ave., NewYoik.