Izdaja OIP -INGRAD. Celje, v nekiaM 2.000 Izvodov. CaanHc urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo Cevnlk, tehnični urednik Vlil Sueter.
Prlapevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo.
Tlak: -Paplrkonfekclja. Krško.
Po mnenju Izvršnega sveta SRS. Sekretariata za Informacije Je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (St. 421-1 /72, z dne 16. 7. 1974.
OSNUTEK ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU že v javni razpravi
Aktualno
v
Izredno pomemben zakon, M uresničuje dntencije pred nedavnim sprejete ustave SFRJ na področju združenega dela, saj ga nekaiteri imenujejo kar »mala ustava«, /je končno pred namii.
Zakon je s svojo celotno vsebino z .načelnimi lin .konkretnimi rešitvami ter s samoupravnimi inštituti podlaga in opora za samoupravno prakso, ki naj jo usmeri talko, da se zagotovi preobrazba odnosov v združenem delu. Odnose v združenem delu moramo organizirati na samoupravnih temeljih, določenih v ustavi SFRJ.
'V zakonu so določeni temelji sistema združenega dela na vseh področjih in vseh odnosih. Doslej je te odnose urejalo več zakonov kot npr.:
—	zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu,
—	zakon o ugotavljanju lin obračunavanju celotnega dohodka im dohodka v temeljnih rganizaoijah združenega dela,
—	zakon o konstituiranju organizacij združenega dela lin o njihovem vpisu v sodni register,
—	zakon o pravnem prometu z družbenimi sredstvi temeljnih organizacij združenega dela.
Poleg toga zakon o združenem delu ureja še odnose .med delavci im njihovimi organizacijami združenega dela na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva ta v drugih družbenih dejavnostih. Dalje ureja odnose, ku izvirajo iz združevanja kmetov ta drugih delovnih ljudi, ki z osebnim delom, s sredstvi, ki so v lasti občanov, opravljajo kmetijsko ali idinuigo gospodarko dejavnost. Tako obsežno materijo osnutek zakona ureja v dveh knjigah, v 17. poglavjih in 646. členih.
Da se bo z osnutkom zakona o združenem delu lahko seznanil podrobneje vsak delavec ta do po-arnezmih vprašanj, ki jih urejuje zakon, zavzel svoje stališče ali dal pripombe bo tekla v Vseh temeljnih organizacijah javna razprava.
(nadaljevanje na 2. strani)
Dragi Tito, ni lahko najti besed, s katerimi Ti hočemo povedati, kako radi Te imamo, kaj nam pomeniš. Tvoje besede in dejanja so vtkani v najsvetlejše trenutke boja za svobodo in humanizem, za socialistično samoupravno družbo.
S sprejemanjem zakona o združenem delu, zasnovanem na novi ustavi, sklepih X. kongresa ZKJ in novega sredjeročnega plana razvoja, ubira naša država nove pomembne korake v izgradnji samoupravnih socialističnih družbenih odnosov in v boju za srečnejše življenje naših delovnih ljudi. Vse to, tovariš Tito, je najtesneje povezano s Tvojo ustvarjalno osebnostjo in Tvojim dolgim neomajnim revolucionarnim delom.
Delavci Ingrada Ti čestitamo za 84. rojstni dan z željo, da nas bi zdrav še dolgo vodil.
Posnetek je z zadnjega obiska tovariša Tita v Celju, julija 1971 (Foto: Milan Božič)
sindikatu
POSOJILO ZA CESTE
V	skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976, ki jo je sprejela Skupščina SR Slovenije na svoji seji dne 29. decembra 1975 in Je objavljena v Ur. listu SRS št. 29/75, je skupščina republiške skupnosti za ceste na svojem 9. rednem zasedanju 29. marca 1976 sprejela sklep, da republiška skupnost za ceste izda obveznica posojila za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v obdobju srednjeročnega plana 1976 do 1980 na območju SR Slovenije.
Sredstva, nabrana s prodajo obveznic, bodo porabljena kot dodatni vir za financiranje novogradenj, rekonstrukcij in modernizacijo regionalnih in magistralnih cest v SR Sloveniji in sicer: v znesku 900,000,000 din
—	modernizacija 728 km makadamskih cest,
—	ojačitev 216 km cest,
—	na novo zgrajenih 117 km cest od tega 36 km avto cest,
—	zgraditev 22 novih cestnih mostov
—	ter izgradnja večjega števila podpornih zidov, obcestnih počivališč, zavarovanj železniških prehodov in odpravilo več črnih cestnih točk.
V	prvih treh letih je treba najprej dokončati gradnjo odseka avto ceste Hoče-Arja vas, začeti gradnjo odseka avto ceste Ljubljana-Vrhnika, začeti gradnjo cest dogovorjenih z družbenimi dogovori v Ljubljani, Mariboru, Celju, zgraditi mejni prehod Vrtojba pri Novi Gorici in nadaljevati dela na obalni cesti.
SR Slovenija je prevzela obveznost, da bo imetnikom obveznic posojila za ceste izplačala vse obveznosti iz dospelih obveznic, če le teh obveznosti ne bi plačala republiška skupnost za ceste. Ta obveznost je bila sprejeta na seji skupščine 31. 3. 1976.
Da bi vpis kar najbolje potekal so v vseh občinah kakor tudi v vseh delovnih organizacijah in njihovih TOZD imenovani posebni štabi za vpis posojila. Tu-(nadaljevanje na 2. strani)
OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU ŽE V JAVNI RAZPRAVI (nadaljevanje s 1. strani)
Javno razpravo organizira občinski sindikalni sivet, ki ije za vsako temeljno organizacijo zadolžil usposobljene razlagalce.
V podjetjih oziroma temeljnih organizacijah je nosilec razprave sindti kalina organizacija.
Javna razprava mora biti zaključena do konca junija. Sam zakon bo zatem sprejela Zvezna skupščina do konca 'tega leta.
Da bomo lahko aktivno sodelovali v razpravi na zborih delovnih ljudi v svnjlih temeljnih organizacijah, je takoj pričeti z razpravo v samoupravnih skupinah, v družbeno poli-itilčniih organizacijah in organih samoupravljanja, kjer naj se zavzamejo stališča lin prlipravijo predlogi za zbore delovnih ljudi.
Vsebino zakona je vsestransko kritično obdelati v fazi javne razprave. Po sprejetju zakona pa se bomo z vsemi silami borili za uveljavitev načel, pravic 'in obveznosti, ki jiih določa zakon o združenem delu.
Delavci Ingrada bomo z vso resnostjo itn skrbnostjo sodelovali v javni razpravi ter s tem doprinesli svoj delež, da bo zakon o združenem delu resnično odraz naših želja za nove odnose v združenem delu.
STABILIZACIJA
nost koordinacijskih odborov, ki so biiili v večini temeljnih organizacij zelo aktivni. Da je to res, dokazujejo po eni strani sami programi, v katerih so posamezne TOZD izpostavile tiste naloge, kli so na njihovih področjih posebej aktualno, po drugi strani pa to izpričujejo poročila koordinacijskih odborov, ki so sestavljena tako, da imajo pregled in vpliv na sleherno področje v TOZD oziroma v podjetju.
Najbolj neizpodbiten dokaz za dosedanjo stabilizacijsko uspešnost pa so podatki o proizvodnih, ekonomskih in drugih rezultatih, ki so bili izkazani v zaključnih računih TOZD in podjetja za leto 1975. V razpravah na zborih so bili ti podatki široko obravnavami lin jih zato na tem mestu ne bi navajali. Kljub temu pa le nekaj najosnovnejših in naj zanimivejših:
V gospodarskem načrtu za leto 1975 planirani vrednostni obseg proizvodnje je bil presežen za 23 odstotkov in to ob 4 odstotni manjši porabi iadelavnega časa, 8 odstotkov manjših splošnih stroških (režija) ter 5 odstotkov večjih osebnih dohodkih. Primerjava med temi stopnjami kaže na občuten porast produktivnosti, ki je izboljšana za skoraj 10 odstotkov. K temu dvigu
stoikov in v tem amortizacija 123 odstotkov, dosežen dohodek 15 odstotkov, osebni dohodki 42 odstotkov, družbeni proizvod 23 odstotkov, akumulacija 50 odstotkov.
Ne le številke, tudii presoja izvršitve posameznih nalog kaže na dosedanjo uspešnost. Na primer:
—	samoupravna organiziranost
konstituirane 'so temeljne organizacije lin vzpostavljene samoupravne skupine, zanje pa pripravljene osnove za delovanje;
—	poslovna organizacija —
reorganizirane poslovne funkcije lih prilagojena organizacijska struktura, razširjena avtomatska obdelava -podatkov, vzpostavljeno računovodstvo temeljnih organizacij, vzpostalvjenii stiki in oddane ponudbe za delo v inozemstvu itd.;
—	likvidnost —
investicije omejene na lastne plačilne možnosti, omejen uvoz, sorazmerno -s povečano proizvodnjo zmanjšane terjatve za 50 odstotkov in zaloge materiala za 26 odtotkov, obveznosti do dobaviteljev
Aktualno v sindikatu
(nadaljevanje s 1. strani) dl v vseh naših TOZD so ustanovljeni imenovani odbori in so z vpisom že skoraj povsod začeli. Nosilec akcije je v vsaki TOZD OOS, ki skupno z OO ZK nosi odgovornost za čimboljši rezultat vpisa v svoji TOZD.
Od skupnega zneska zbranih sredstev odpade na celjsko občino 46,017.000 din, kar je preračunano na število zaposlenih v obični in bodo ta sredstva porabljena predvsem za financiranje rešitve problema tranzitnega prometa skozi Celje. Zato smo zainteresirani za čimprejšnjo izgradnjo avto ceste Hoče-Lovec in zgraditev celjskega mestnega križa, to je magistralnih cest sever-jug in vzhod-zahod.
Akcija teče pod geslom:
»Najman j polovico neto osebnega mesečnega dohodka za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za naš lepši jutri,« !
V Ingradu smo z akcijo pričeli takoj z vso iresnosfjo in danes že -ugotavljamo, da v vseh naših TOZD vpis posojila poteka zelo dobro, brez večjih težav.
Apeliramo še na vse tiste, ki Še niso vpisali posojila, da to storijo člmprej in s tem pokažejo svojo družbeno zavest. Torej, med mamli v kolektivu -naj ne bo nikogar, ki ne bi vpisal posojila!
Miro Medved
Ob zaključku redakcije smo prejeli poročala iz ..ašiih TOZD o poteku vpisa posojila za ceste.
Vpis posojila rje stoodstotno uspel v TOZD Družbeni standard, TOZD Projektivni biro, DS Skupne službe in TOZD Mehanizacija. V prvih trdh TOZD je do 23. -maja vpisalo posojilo 210 'članov kolektiva, v TOZD Mehanizacija pa do 26. maja 220 članov kolektiva.
Zlasti volja poudariti, da so se izredno potrudili v TOZD Mehanizacija, saj delajo delavci te TOZD na različnih gradbiščih po terenu.
Vpis posojila pa zadovoljivo teče tudi v ostalih TOZD.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO v	O
O	O
§ BISTVO RADODARNOSTI g
g NI, DA DAŠ, TEMVEČ DA g g DAŠ O PRAVEM ČASU g
8	Jean de Bruvere o
O	O
O	O
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Dosežki lani in program za letos
Koordinacijski odbori v naših temeljnih organizadijalh in na ravni podjetja so po zaključku preteklega leta oziroma pred letošnjo sezono pregledali izvršitev svojih stabilizacijskih programov, ugotovili še nerešena vprašanja ter predlagali stabilizacijske naloge (programe) za letošnje leto. ,
Ludvik Arnuš. dipl. oec., je predsednik koordinacijskega odbora za stabilizacijo v Ingradu
Ocena dosedanje aktivnosti in izvršitve nalog dopušča ugotovitev, da so delavci v temeljnih organizacijah -s svojimi stabilizacijskimi programi zavestno prevzeli stabilizacijske naloge tim ukrepe ter jih nato tudi v veliki meri izvršili. Brez dvoma je k temu pripomogla tudi prizadev-
so sicer nekoliko (prispevali tudi kooperanti (skupine), v večji meti pa ugodno vreme, boljša mchanoopreml j enost, boljše koriščenje zmogljivosti, nova tehnologija in izboljšave v organizaciji,
Predvsem pa ije k temu pripomogel glavni proizvodni dejavnik: človek, številni operativni podatki namreč kažejo, da je efektivni del delovnega časa u-čiinkavitejši in bolje kariščen, izboljšana pa je tudi struktura delovnega časa.
Posledica stabilizacijskih prizadevanj so tudi ekonomski rezultati, ki so v primerjavi s predhodnim letom i(1974) občutno lizboljšanii. Nekateri ključni podatki oziroma stopnje povečanja: celotni dohodek 30 odstotkov, porabljena sredstva 34 od-
zmanjšane za 12 odstotkov, pospešen lin izboljšan obračun realizacije tor s tem hitrejši dotok sredstev, izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice itd.;
— tehnologija —
uvedena nova tehnologija v stanovanjski izgradnji, osvojena tehnologija za lastno proizvodnjo industrijskih haJ lin drugih objektov, izboljšave v proizvodnih postopkih, poživitev inovacijske dejavnosti v temelj nih organizacij ah.
Tako številke kot tudi druge ocene kažejo, da je bila količina in kvaliteta našega »pridelka« v letu 1975 zadovoljiva in da smo stabilizacijska predvidevanja vzeli zelo resno ter v mnogočem
Izplačevanje osebnih dohodkov na hranilno knjižico ima gotovo vrsto prednosti, razen seveda na izplačilni dan
STABILIZACIJA —
tudi uspeli. Vendar — inflacija še ai zatrta in itudi pri mas je še precej takega, kar je mogoče im potrebno izboljšati.
Ocena letošnjih tržnih pogojev kaže, da se bo zaradi zaostritve investicijske politike (zmanjšan obseg gradenj) im zaostritve tržnih pogojev (cene) poslabšala struktura celotnega dohodka oziroma bomo dosegli za cca 20 milijonov manjši dohodek, to pa je skoraj toliko, kot znaša naša letna akumulacija. Očitno je, da vsega tega izpada ne bo mogoče pokriti z aktiviranjem notranjih rezerv, dolžnost in interes vseh nas pa je, da z boiljšo produktivnostjo m z intenzivnejšim varčevanljem nadoknadimo vsaj toliko, kolikor moremo. To pa je lahko več kot polovica oziroma konkretno: vsaj 15 milijonov din.
Da bi ito dosegli iter se tako zavarovali pred poslabšanjem življenjskega in družbenega standarda delavcem in pred zastojem v razvoju, so koordinacijski odbori v vseh tcmeljinih organizacijah sestavili predloge stabilizacijskih programov za leto 1976 in jih predložili v sprejem.
Na podlagi spoznanj iz dosedanje aktivnosti so v programih za leto 1976 vse temeljne organizacije še določneje zastavile stabilizacijske naloge in ukrepe, ki bi tjih lahko na ravni podjetja povzeli v naslednja področja:
1.	samoupravna organiziranost:	delovanje samoupravnih
skupin, zagotovitev učinkovitega obveščanja, izpopolnitev samoupravnih aktov;
2.	poslovna organizacija:	v
proizvodni i dvig produktivnosti, kvalitetnejša priprava proizvodnje, bollijša kvaliteta, spoštovanje pogodbenih rokov, kontrola stroškov, .raziskava tržišča, kvaliteta pogodb, izpopolnitev cenikov, standardov, normativov, popisov itd.;
3.	nadaljnje izpopolnjevanje tehnologije iin projektov ob intenzivnejši uporabi znanosti ter še posebej intenzivnejši [inovacijskih dejavnosti znotraj podjetja;
4.	zagotovitev likvidnosti z nadaljnjim zmanjšanjem terjatev iin zalog, racionalnim inves-tiicijisMim vlaganjem, finančnim načrtovanjem, zagotavljanjem priliva sredstev, z urejenimi finančnimi razmerji med TOZD in s povečevanjem (lastnih sredstev ob razporejanju dohodka;
5.	nadaljnje izboljševanje delovnega reda iin ustalitev zaposlovanja, predvsem racionalnejše koriščenje delovnega časa in boljša delovna disciplina, povečana storilnost, zmanjšanje izostankov, omejeno novo zaposlovanje, selekcija kooperantov (skupin), prerazpored režije, izboljšanje delovnih iin življenjskih pogojev, strokovno izpopolnjevanje in sti-mul-ativinejša delitev osebnih dohodkov po delu iin uspehu.
Kljub temu, da so stabilizacijski programi .večine temeljnih organizacij v primerjavi _ z . lanskim letom zelo izpopolnjeni, pa je potrebno, da vsaka samoupravna skupina (vseh je sedaj v podjetju 65) sprejme še svoj stabilizacijski program in v njem izpostavi nekaj tistih nalog, iki so na njenem področju najaktualnejše ter nato med letom ugotavlja njihovo uresničitev.
Dogovoriti pa se moramo tudii za enoten pristop glede sestave programov in glede zasledovanja izvršitve, ker je le na tak način mogoče vzpostaviti učinkovit način poročanja na vseh ravneh od samoupravnih skupin, temeljnih organizacij, podjetja do koordinacijskih odborov na ravni občin.
Koordinacijski odbor za stabilizacijo na ravni podjetja pozdravlja vse dosedanje pobude ter prizadevanja in pričakuje enako ali še večjo prizadevnost tudi v letošnjem letu.
Ludvik Arnuš, dipl. oec.
Današnji čas zahteva polno angažiranost nas vseh
V	tem času je pired delovnimi ljudmi Jugoslavije izredno veliko pomembnih nalog. Posebno vlogo pni tem mora odigrati ZK kot vodilna idejno politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v njihovem boju
za socializem na temeljih samoupravljanja.
V	teku je razprava o osnutku zakona v združenem delu. Z njim vnašamo novo kvaliteto v samoupravljanje. Če hočemo, da bo z razpravo dosežen namen, jo moramo tudi tako organizirati. Seveda bo treba angažirati najsposobnejše kadre, kajti to zahteva precej časa in znanja.
Z razpravo moramo doseči, da bo z zakonom seznanjen vsak delavec, vendar ne v obliki Vitanja zakonov, ampak z analizo ugotavljanja, kje smo v Ingradu v okviru zahtev zakona in kaj moramo v bližnji bodočnosti napraviti, da bomo ustrezno organizirani. Doseči moramo, da bo-
do delavci obvladali celotno združeno delo.
Sočasno z razpravo osnutka zakona o združenem delu, mo-
Jože Mešl, sekretar OZK Ingrad
ramo spremljati naša stabilizacijska prizadevanja. Z ustrezno kadrovsko politiko moramo doseči dvig produktivnosti iin ostalih kazalcev dobrega gospodarjenja kot tudi dvig zavestnega pristopa k dograjevanju naše samouprave.
Pogovoriti se bomo morali o dohodkovnih odnosih lin to na vseh nivojih. Poleg opisanih nalog so pa še itudi druge.
Obravnavo bomo morali organizirati tako, da ne bo možno parcialno razmišljanje, iki je la-
hko zčlo škodljivo. Tu moram še posebej poudariti pomen kreativne razprave o srednjeročnih planih. V njih mora biti jasno viden naš razvoj, razvoj Celja, Slovenije in naše celotne družbe. Bitko na tem področju bomo dobili tako, da bomo pri realizaciji plana dobivali bitko za bitko, kar pa zahteva konstantno politično aktivnost, stalno spremljanje in preventivno ukrepanje.
Jože Mešl
Iz sklepov 6. seje CK ZKS
Centralni komite ZKS je v Ljubljani dne 5. maja letos razpravljal o aktualnih Idejno političnih -vprašan jiiih združevanja dela in sredstev, o krepitvi diružbonockonmskega položaja delavcev v združenem dolu in o nalogah ZKS pri nadaljnjem razvoju samoupravnih socialističnih odnosov.
Sprejel je idejno politično osnovo zakona o združenem delu, ki jo je opredelil CK ZKJ na svoji 3. redni seji v Beogradu. Centralni komite ZKS je enotno ocenil, da je nadaljnja krepitev ustavnega položaj delavcev v združenem delu neposredno odvisna od praktičnega uresničevanja idejno politnčnih opredelitev v osnutku zakona o združenem delu. Centralni komite ZKS posebej poudarja, da lahko samoupranvi položaj delavca oblikujemo in utrjujemo le z nenehnim prizadevam jem, da bi postali odnosi in rešitve zakona o združenem delu sestavni del praktičnega uresničevanja aktualnih družbenih nalog delavcev v združenem delu in vseh delovnih ljudi.
V	sklepih 6. redne seje CK ZKS posebej -izpostavlja naloge članov ZK, organiziranih v OOZK, aktivih in drugih oblikah organiziranega dela ZK, da se zagotovi najširša vključitev delavca jin delovnih ljudi v celotno aktivnost javne -razprave zakona o združenem -delu.
V	slehernem okolju moramo doseči, da bodo priprave na javno razpravo stekle po enotnih načrtih, dogovorjenih na predsedstvu republiškega sveta Zveze sindikatov. Slovenije.
Poleg družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov. vodstev TOZD in DO se -morajo v to delo vključevati tudi vse znanstvene in strokovne ustanove, da bi prispevale svoj strokovna delež pri uveljavljanju zakona o združenem delu v sleherni TOZD in SDS. Zato se moramo ustrezno usposobiti, da bomo s konkretnimi stališči in argumenti na osnovi lastne prakse ob polni odgovornosti terjali dosledno uresničevanje zakona o združenem delu v vseh delovnih sredinah.	,	.. . *_	,
Sindikati iin SZDL so v skladu s svojo družbenopolitično vlogo neposredno odgovorni nosila! in organizatorji javne razprave o osnutku zakona o združenem delu.
Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu mora zagotoviti slehernemu delavcu, da bo seznanjen s pomenom m osnovno vsebino osnutka zakona o združenem delu.
Franc Vrhnjak
Reforma srednjega šolstva
Že inekaj časa se govori o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Predlog je v javni razpravi že od 5. marca letos, vendar o tem še vse premalo vemo.
Glavni namen reforme je, da bi dala srednja šola vsem učencem teoretično iin praktično zunanje, da bi -tudi kvalificirani delavci dobili širšo splošno izobrazbo, usmeritev v poklic bi potekala pozneje, kot je. učenec zrelejši iin srednja stopnja bi se organsko vključila v visoko šolstvo.
Model novega
vzgojnoizobraževalnega sistema
Usmerjeno izobraževanje se delii v prvo im drugo fazo. Prva faza bi dala splošno osnovno znanje iin izenačene pogoje za nadaljnje usmerjeno izobraževanje in bi trajala dve leti. Vsebuje skupno programsko osnovo, primarne programske usmeritve iin fakultativni program.
Skupna programska osnova predstavlja 70 odstotkov števila učnih ur, je za vse učence ob-
vezna in vsebuje pet področij:
—	jezikovno in umetnostno
—	družbenoekonomsko
—	naravoslovno-matematično
—	proiizvodno-tehnično
—	telesnovzgoj no in obrambno.
(nadaljevanje na 4. strani)
REFORMA
SREDNJEGA ŠOLSTVA
(nadaljevanje s 3. strani)
Primarne programske usmeritve zavzemajo 30 odstotkov učnih ur. V skladu s svojimi interesi uin sposobnostmi izbere učene emo izmed petih smeri:
—	proizvodno-itehnično
—	naravos lovno-ma tem atično in proizvodnioitehnično
—	naravoslovinomatemaitiično, jezikovno im proizivodno^teh-mtično
—	jezikovno lin umetnostno, družbenoekonomsko ter nara-voslovno-matcmatično
—	umetnostno in jezikovno.
Poleg tega so še fakultativni programi — dodatni programi, kii se »zvaljajo zunaj obveznega števila tedenskih učnih ur.
Druga faza vsebuje finalne programske usmeritve, kjer bi si pridobili poklicno ilzobrazbo v obsegu sedanjega srednjega, višjega in visokošolskega izobraževanja. Trajanje te faze je odvisno od programskih zahtev posameznih profilov poklicev.
Osnovno izobraževanje bi torej trajalo deset let. V devetem letu hi bil program še za vse učence enak, v desetem letu pa bi se interesno usmerili npr. za gradbeno smer, medicinsko itd.
V naslednjem letu šolanja, to je v II. fazi usmerjenega izobraževanja hi se finalno usmerili v
svoji izbrani stroki, npr. za gradbenega inženirja itd. Nekateri bi v item enajstem letu šolanja dosegli poklic (sedanja poklicna šola), drugi pa postopno v naslednjih letih kot zahteva določen poklic.
Pogoji za reformo srednjega šolstva
To reformo terjajo velike družbene spremembe, gospodarski, znainstveno-tehnološiki dn kulturni napredek naše domovine. Novi družbenoekonomski odnosi odlašanja z reformo ne dovoljujejo več. Ta preobrazba je kompleksno delo in zahteva ustrezne pogoje za pripravo in uresničevanje reforme. Izdelati je potrebno natančne programe reforme (od modelov usmeritve, predmetnikov, učbenikov in pripomočkov za učence in učitelje, do normativov šolskega prostora, opreme, učil in tehničnih sredstev), pridobiti večje število učiteljev in jiih dodatno usposobiti, zagotoviti učne prostore, šolske delavnice in njihovo opremo in ne nazadnje pripraviti finančni predračun.
Reforma uvaja spremembe v sistemu, vsebini in organizaciji vzgojinoizdhraževalnega dela in če bodo pogoji za ireformo uresničeni, bi lahko začeli s postopnim uvajanjem novega programa že v šolskem letu 1977/78.
Bdita Čebela
Delegacije v CIP Ingrad
SKUPŠČINA OBČINE CELJE — ZZD
Danes objavljamo sestav delegacij za ZZD (zbor združenega dela), v naslednji številki glasila pa bomo objavili sestave delegacij za skupščine SIS (samoupravne interesne Skupnosti).
KONFERENCA DELEGACIJ VOLILNE ENOTE 56
Delegacija TOZD GO Celje:
Stane Gorjup (vodja), Tatjana
Tovariši delegati, vprašam vas, ali boste v razpravah na seji delegacije zastopali stališče vaših volilcev ali samo svoje mnenje?
Robida (namestnik vodje in zapisnikar), Radoljub Blagojevič, Adolf Črepinšek, Alojz Klemen-šek, Josip Kračun, Franc Mlakar, Radovan Šikanjič, Jože Vin-celjj,.
Delegacija TOZD Mehanizacija:
Roman Mam (vodja), Anton Ag-
rež (namestnik vodje), Branko Doler (zapisnikar), Anton Oher-žan, Vinko Kramžar, Dušan Va-novšek.
Delegacija TOZD Družbeni standard: Alojz Borinc (vodja), Vlili Olenšek (namestnik vodje), Brigita Bricman (zapisnikar), Anica Križmančič, Ivanka Pavič, Marjan Vitanc.
Delegacija TOZD Projektivni biro: ing. Janez Kovačič (vodja), ing. Milan Pilko (namestnik vodje), Slavka Podsedenšek (zapisnikar), Ivan Škof, Franc Turnšek.
Ta konferenca delegacij ima v ZZD SOb Celje dve delegatski mesti. Vodja je Alojz Borinc, namestnik vodje Roman Mam, zapisnikar pa Slavka Podseden-šek.
KONFERENCA DELEGACIJ VOLILNE ENOTE 4
Delegacija TOZD Proizvodni
obrati:	Adolf Kregar (vodja),
Boris Kompan (namestnik vodje), Katica Strniša (zapisnikar), Franc Belehar, Boris Belehar, Maks Gajšek, Milan Golavšak, Jože Henčič, Milan Kovač, Stane Salobiir, Stane Šafarič.
Delegclja TOZD IGM Medlog:
Rudi Gaberšek (vodja), Janez Černič (namestnik vodje), Marta Jagrič (zapisnikar), Dane Bo-jiinovič, Veljko Č ur kovic, Marko Fevžair, Franc Hudomalj, Franc Kerbavc, Alojz Magajne, Ludvik Marfbimko.
Delegacija DS Skupne službe:
Miro Medved (vodja), Franjo Berlan (namestnik vodje), Marta Ograjenšek (zapisnikar), ing. Elza Črepinšek, Marija Jagrič, Na-
taša Klemen, Zvonka Perovič, Hilda Kovač, Marko Rojšek, Janko Žiiinik.
Ta konferenca delegacij ima v ZZD SOb Celje eno delegatsko mesto. Vodja je Miiiro Medved, namestnik vadije Adolf Kregar, zapisnikar Marta Ograjenšek.
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU — ZZD Delegacija TOZD GO Šentjur:
Stefan Klenovšek, Herman Vovk Stanko Kladnik, Jaka Podsedenšek, Ivan Žlavs.
SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO — ZZD
Delegacija TOZD GO Laško:
Vlado Šmerc, Zvonko Debeljak, Djuro Kuzmič, Franc Grubelnik, Vinko Haninski.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC — ZZD
Delegacija TOZD GO Žalec ln TOZD PO Gomilsko: Silvo Hladnik, Stanko Drolc, Ivan Drobne, Miran iKorošec, Bogo Andoljšek.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER — ZZD
Delegat TOZD GO Ljubljana:
Franc Slivnik.
Šola za delegate
V Celju je bila Jani ustanovljena stalna šola za delegate, ki je prva tovrstna šola v Sloveniji. Deluje neprekinjeno od meseca maja in sicer tedensko trideset šolskih ur.
Program šole je zelo pester, po vsebini aktualen in za vsakega delegata koristen. Namen šole je predvsem obogatiti znanje vsakega delegata da bi lažje in bolj razumljivo opravljal svoje od,govorne delegatske naloge.
Od njene ustanovitve do danes je to šolo končalo preko tisoč delegatov v občini, med njimi že štiriindvajset naših delegatov iz skoraj vseh TOZD. Delegatsko šolo bomo moradi obiskati vsi delegati. Skoraj redno v vsaki izmeni obišče lin uspešno konča šolo nekaj naših delegatov. Le-ti že is pridom uporabljajo pridobljeno znanije v svoji delegatski vsakodnevni praksi.
Miro Medved
Beseda delegatov
Anton Remus, VK tesar na gradbišču samopostrežne trgovine na Lavi, star 48 let, pri Ingradu že več kot 22 let, je član delegacije TOZD GO Celje za SIS občine Celje. Svojo TOZD zastopa v skupini za stanovanjsko skupnost, enota za gospodarjenje.
Nedavno je obiskoval petdnevno šolo za delegate v organizaciji Delavske univerze v Celju.
Povedal nam je, da je 32 šolskih ur hitro minilo, saj so bile ' zanimive teme in dobri predavatelji. V njegovi skupini je bilo 25 delegatov, od tega 7 Iz Ingrada.
Po njegovem mnenju je šola zelo koristna za vse delegate, njemu pa so bile najzanimivejše teme iz ekonomske politike In o samozaščiti. Zanimivo je, da se šola prične in konča s testiranjem delegatov. Vprašanja so obakrat ista, odgovori pa po končani šoli neprimerno boljši.
Povedal je še, da si zdaj po končani šoli najbolj želi, da bi vsak delavec vedel, kakšne pravice ima, kje vse in kako lahko soodloča ter na katerih področjih se vsakdo lahko udejstvuje.
Vlado Lavrič, VK zidar na gradbišču stolpnice ST 9-7 na Lavi, star 46 let, po narodnosti Hrvat, pri Ingradu že več kot 20 let, je član delegacije TOZD GO Celje za SIS občine Celje. Svojo TOZD zastopa v skupini za stanovanjsko skupnost, enota za družbeno pomoč.
Tudi on je bil slušatelj delegatske šole, kjer je spoznal veliko stvari, za katere prej ni vedel, predvsem o pravicah odločanja ln o neposrednem samoupravljanju, kakšno bi moralo biti obveščanje delavcev In kakšno komuniciranje s predpostavljenimi. Povedal je, da je bila za vse delegate zelo zanimiva obrazložitev srednjeročnega programa razvoja občine Celje, predvsem zaradi tega ker se je Celje v zadnjih letih počasneje razvijalo kot druga slovenska mesta (Koper, Velenje, Kranj, Novo mesto).
Na zaključku razgovora je rekel, da se bo kot delegat zavzemal za gradnjo večjega števila manjših ln skromnejših stanovanj, saj Je v Celju še veliko nerešenih prošenj, predvsem tistih z manjšimi dohodki.
o
o
o
o
o
o
< i l'
o
o
o
o
o
o
o
o
o
g
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
c
6
o
o
o
o
o
o
)OOOOOOCX . GO')OOOOC / ..00000 ooeoooooooooooo
o o o
i na ra a
GLAS
MLADIH
o
o
o
Q
o o o o o (. o ('
o
o
o
o
o
o
l1
o
o
o
o
o
(j
o o o ! ,
( i o o o o o o o
o ------------------------------------ o
o	o
o	o
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCDOOOOOOOOOOOOO
Priprave za konferenco
Ob dnevni mLadOi&ii
Tiito — čudovita beseda! V n|jej je skrito vse, kar je kdaj velikega in bogatega vzklilo v sraih in mislih Jugoslovanov.
lin ne samo Jugoslovanov. Cenimo in spuštujemo ga, ker je vse svoje življenje vgradil v mašo revolucijo in njene pridobitve. Trden in zvest je boju za Interese delavskega razreda, za družbeno preobrazbo, za vsestranski razvoj naše države, za bratstvo in enotnost naših narodov iln narodnosti. Vse je žrtvoval za uresničitev vseh tistih idealov, za katere se je odločil že v mladosti. Je vztrajen borec za miroljubno koeksistenco, je velikan našega časa in napredne svetovne politike.
O njem je napisano toliko, da je morda vsaka nadaljnja beseda odveč. Pa vendar: kako lepo je vendar govoriti o tistem, ki je naš vzor. Nekdo je napisal naslednje misli, ki izpričujejo resnico: »Ce je kdo otrok tega stoletja, našega nemirnega iln vročega stoletja, je to Josip Broz, dandanes znan po širnem svetu kot jugoslovanski maršal TITO. Skupaj stopata ta človek in to stoletje... Ob njegovi borbi so se prekalili vsi, vse je prežel njegov plemeniti duh. Pokazal je vztrajnost, bogastvo izkušnje, borbenost in plemenitost. Postal je legenda, vzor. Vzor, do katerega se hočemo povzpeti vsi mladi. In Tito nam zaupa. V vseh pomembnih nalogah misli vedno na nas in ve, da ga ne bomo razočarali in bomo vedno zvesti pridobitvam naše revolucije. Morda so te besede na zunaj že obledele, toda v nas so vedno enako žive in v vseh je nekaj bridke preteklosti, lepe sedanjosti in bogate prihodnosti. Predvsem pa hvaležnost. Hrabri so padli z edino željo, da bi ne umrli zaman. Zaman pa bi umrli, če bi kdaj dopustili, da bi pozabili, za kaj so bojevali velike bitke. Za kaj je tula premagana Neretva. Za kaj je bila hrabrost na Sutjeski močnejša od smrti. Prav ničesar ne smemo pozabiti, kajti zgodovina je del našega bratstva in enotnosti, socializma, ljubezni do domovine in ljubezni do tovariša Tita.
Jožica Ocvirk
Na zadnj seji koordinacijskega sveta ZSMS GLP Ingrad je bilo sklenjeno, da bo polletna konferenca v začetku junija meseca. Za priprave so bili zadolženi:	Zdenka Kračun, Majda
Tavčar, Jožica Ocvirk, Nenad Benič iln Franc Ramšak.
Dogovorjeno je bilo, da mora vsaka osnovna organizacija poslati na konferenco deset delegatov in vsaj enega razpravljal-oa.
Na konferenco, kjer bomo pregledali rezultate dosedanjega dela, sprejeli sklepe in potrdili akcijski program za obdobje junij — december 1976, bomo vabili tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij iz podjetja In občine.
S pripravami na volilno konferenco, ki bo predvidoma v juliju, pa nas časa nova odgovorna naloga.
Franc Ramšak
Sprejem novih članov v Z K
Na proslavi v počastitev dneva OF in 1. maja, je bil tudi slavnostni sprejem članov v zvezo komunistov.
Sprejetih je bilo kar 17 novih članov in sicer:
Ivan Jezernik, Aco Mladenovič, Marjan Rižmarič in Bojan Vrbnjak — TOZD Mehanizacija; Ramiko Nedič, Nenad Nikolič lin Branko Dja-kovič — TOZD Proizvodni obrati; Manija Gazvoda, Danica Jecl in Stevo Pejanovič — DS Skupne službe; Boro Sibinčič iz TOZD GO Laško; Miran Verdel iz IGM Medlog; Stevo Božanovič lin Nedeljko Mijatovič — TOZD GO Celje.
S tem postopoma uresničujemo sklep VII. kongresa ZK Slovenije, da bi imela vsaka TOZD najmanj deset odstotkov zaposlenih, članov ZK.
Delavska univerza Celje bo pripravila za nove člane seminar, ki bo obsegal 35 učnih ur lin jim dal podlago, da se bodo lahko aktivno vključili v družbenopolitično delo.
Miro Medved
Zvezna štafeta v Celju
Dne 13. maja so v Celju plapolajoče zastave naznanjale še en slavnosten dogodek: prihod zvezne štafete s pozdravi in najboljšimi željami tov. TITU.
V spremstu štafete so našo OZD zastopali trije mladinci iz TOZD IGM in v veliko čast nam je, da smo se lahko zopet tako neposredno pridružili glasu, ki pojde po vsej domovini: še na mnoga leta!
Ko so se 25. maja okrog tov. Tita zgrnile pionirske rute, zavi-hrale zastave, vzplapolali šopki, mu je z mladinsko štafeto vsa domovina stisnila roko. Med tisočerimi pozdravi in željami so bile tudi želje mladine in vseh delavnih ljudi iz Celja.
Jožica Ocvirk
Ustanovili bomo osnovno organizacijo PZ
Na pobudo občinske konference ZSMS in Počitniške zveze Celje smo se dogovorili, da bomo tudi pri naši OZD ustanovili osnovno organizacijo počitniške zveze. Menimo, da bo za mlade, ki nas pri Ingradu ni malo, to zelo koristna organizacija.
Pripomogli bomo k razširitvi mladinskega turizma, ki temelji predvsem na odnosu bratstva in
enotnosti, vzgoji, Izobraževanju, rekreaciji, itd.
Ustanovitev osnovne organiza-ajde bo potrjena na konferenci junija. Za priprave sta zadolžena Štefka Kračun in Miran Verdel, sodeloval pa bo tudi član počitniške zveze Jugoslavije in Celja Lojze Borinc.
Franc Ramšak
Informacija o glasbeni mladini
Glasbena mladina Slovenili c, kolektivni član ZSMS v okviru SZDL, 'je član Muzioke omladine Jugoslavije An obenem član Mednarodne organizacije Glasbene mladine (FIJM). Glasbena mladina 'je družbeno lin vzgojnoizo-braževalna organizacija, ki s svojo dejavnostjo prispeva k skupnemu razvoju kulture in socialističnih odnosov iter vpliva na estetsko on kulturno vzgojo mladih samou pravlj alcev. Nak> ge Glasbene mladine so razvijati kulturno An še posebno glasbeno življenje in ustvarjalnost mladih, ostriti moralno in umetniško proso1 jo glasbenih dn drugih del 'itn se' zavzemati za uresničevanje kulturnih želja lin potreb svojih članov An Okolja, v katerem živijo in delajo.
Glasbena mladina organizira kulturne lin umetniške dejavnosti — animirane koncerte, srečanja, tekmovanja, festivale in podobne manifestacije, snuje klube, aktive, društva in ansam-
ble. Poleg tega podpira izmenjavo Izkušenj svojih članov v republiškem, medrepubliškem in mednarodnem okviru. V tem smislu organizira sodelovanje svojih članov v mednarodnem kampu v istrskem Grožnjami in v inozemskih glasbenih kampih.
Glasbena mladina Slovenije i-ma lastno Izdajateljsko dejavnost, v katere okvir sodi časopis GLASBENA MLADINA, ki izhaja ž,e šesto leto An si je v tem času pridobil krog bralcev, ki nresega številko 14.000. To glasilo, ki Izide šestkrat na leto, poroča o delu An uspehih organizacije Glasbene .mladine, obvešča o dogodkih dz glasbenega življenja, zasleduje vidnejše zanimivosti glasbe pni nas in na tujem, prinaša podatke o glasbenih ustvarjalcih, ocenjuje nove plošče lin glasbene publikacije ter v obliki poročil, kritik in razmišljanj skuša mladim bralcem pomagti k širši glasbeni razgledanosti lin jiih usmeriti h kritičnemu odnosu do glasbe.
DRAGA, ZDI SE MI, DA NAJU NEKDO ZASLEDUJE...
MLADI FOTOAMATERJI
Verjetno je že vsakdo Izmed vas kdaj ujel kakšen nevana-den trenutek, šaljiv ali skivnosten ali posnet Iz nevsakdanjega zornega kota. Vabimo vas, da nam pošljete takšne posnetke — najbolj duhovite bomo objavili!
Na proslavi v počastitev praznika OF in 1. maja so nastopali člani naše dramske skupine in pripadniki JLA. Na posnetku so z leve: Jožica Ocvirk, Slavko Lipovšek in Angela Travner
cfW &m& &clcLcl mladi
Svi smo sada mladi, kao nikad prije.
Niko od nas ni glad ni rat ni smrt osjetio nije.
Niko od nas nije za nestalom maj kom, očem plakao; ali ako treba, svi sada mladi podjeličemo i radost i tugu, i hi j eh u največoj gladi.
Podjelit čemo crvene zastave, da nas vode.
Ljubavi čemo podijelit naše za spokoj slobode.
Mladi svi smo sada; za Ijepotu zemlje svoje, svoga grada, podijelit čemu lopate, krampove, tačke
i znat čemo samo za pjesmu, igru, za udarničke značke.
Naše nebo je čisto puno ptica i sunca, a istok naš svakim jutrom se sve više tari.
Golubovi naši su digli se visoko, ne postoji ni jedan da ih zgrabi soko.
Svi smo sada mladi kao nikad prije, podijelit čemo, podijelit čemo svu radost i sreču što nas grije.
Veljko Curkovič
ZA DOBRO VOLJO
MED LAŽNIVCI!
— Imam prijatelja, ki je tako velik, da ne more stati vzravnan v stanovanju.
— To še ni nič. Včeraj sem srečal tako velikega mota, ki je moral, poklekniti, da se je popraskal po glavi!
— O ____
— Ali veš, da sem kupil posteljo, ki se sama postilja?
— Eh, kaj to! Jaz imam puško, katere petelin nese jajce...
NI UGANIL
— Draga, jetrca pa se ti niso posrečila.
— Kakšna jetrca! To je vendar golai!
IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
Naša delovišča za prvi maj
OCENA UREDITVE IN OKRASITVE
Dne 31. 4. 1976 je komisiiija v sestavi Franc Berginc, Franc Ramšak in Miro Medved obiskala TOZD in neikatera njihova gradbišča oziroma delavnice in naselja. Nekatere TOZD je komisija obiskala šele po 14. uri, ko mi bik) nikogar več na objektih.
1.	TOZD in nekatera delovišča, ki so po svoji vsestranski ureditvi izstopala: TOZD IGM Medlog (koit celota), TOZD Proizvodni obrati posebno obrat na Go-milskem ter TOZD Mehanizacija (kot celota), TOZD Družbeni standard (naselje Riiibarjeva), TOZD GO Šentjur (gradbišče šola Šentjur).
2.	TOZD, ki so dala bolj poudarek na okrasitev, manj pa na ureditev delovišč: TOZD GO Ce-
Urejeno in okrašeno gradbišče šole Šentjur
reči, potrebne za okrasitev prej, sprati ne pa šele zadnji dan, ker ne pa da še zadnje minute išče- je nemogoče v zadnjem dnevu jo zastave itd.	ali celo urah vsega najbolje u-
Prav tako bi bilo prav, da bi rediti, materiale na gradbiščih zlagali	Ocenjevalna komisiiija
DELAVSKI SVEI TOZD IGM
Delavski svet TOZD IGM je imel letos štiri redne seje in obravnaval med drugim:
—	potrditev inventure za leto 1975,
—	investicijski program za leto 1976,
Urejene deponije betonskih cevi v TOZD IGM Medlog
Kot je bilo zapisano že v samem dopisu, naslovljenem na TOZD oziroma predsednikom OOS in predsednikom OO ZSM, da bo pri ocenjevanju dan poudarek predvsem na ureditvi in okrasitvi delovišč /ter porabi časa za to urejanje, predvsem izven delovnega časa, je komisija pni ocenjevanju upoštevala predvsem 'te kriterije.
Zelo težko je pravzaprav imenovati 'tri najbolj urejene TOZD oziroma njiihova 'delovišča, ker je bilo videti, da so se potrudili povsod. Prav tako je bilo komisiji nemogoče v enem dnevu obiskati vsak objekt, vendar [je komisija odločila lin naredila naslednjo oceno in sicer razdeljeno na »tiri kategorije:
lje (gradbišče Tehin. šolski center — zelo domiselna okrasitev), TOZD GO Sl. Konjice (gradbišče cestna baza Tepanje in objekt UJV Sl. Konjice), TOZD GO Žalec (gradbišče veleblagovnica Žalec), Delovna skupnost — skupne sil-užbe.
3. TOZD, ki so (imele povprečno urejena delovišča: TOZD GO Laško. V TOZD GO Ljubljana ogled in ocenitev ni bila izvršena, vendar so tudi tukaj bila urejena gradbišča v prazničnem vzdušju.
Komisija priporoča, da bi bilo prav, če bi bile v prihodnje vse TOZD urejene tako kot je bilo prvih pet.
Priporočamo, da si nekatere TOZD nabavijo zastave in drage
Pospravljeno In počiščeno dvorišče TOZD Proizvodni obrati ln TOZD Mehanizacija
Delavski svet TOZD IGM na 3. redni seji
—	plan sklada skupne porabe za leto 1976,
—	družbeno samozaščito,
—	poročilo komisije za medsebojna razmerja in komisije za gospodarjenje ter koordinacijske komisije za stabilizacijo,
—	sprejem gospodarskega načrta za leto 1976,
—	poročilo o poteku Investicij v letu 1976,
—	novi zakon o zagotavljanju plačil,
—	disciplino in nova navodila, ki striktno poostrujejo delovni red v duhu sprejetega stabilizacijskega programa,
—	javna razprava o družbenem dogovoru ter o temeljih družbenega plana za obdobje 1976-80,
—	javna razprava o srednjeročnih samoupravnih sporazumih SIS za obdobje 1976-80.
Zanimiv je predlog komisije za gospodarjenje, ki ga je predložila delavskemu svetu o nujni rešitvi problema železokrivcev — polagalcev tako, da se del polagalcev razdeli po TOZD gradbene ope-rative za opravljanje manjših poiagalsklh del. S tem bi se zmanjšali stroški polaganja zaradi pogostita premikov manjših skupin iz gradbišča na gradbišče.
V okviru TOZD IGM pa bi bila organizirana »udarna« skupino polagalcev, ki bi prevzemala in opravljaal večja polagalska dela na posameznih objektih.
IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
TOZD Projektivni biro se je v sodelovanju s komercialno in tehnično službo udeležil natečaja za izdelavo projekta za stanovanjsko sosesko Otok III-S, ki ga je razpisala komisija pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje.
Vodja projekta Antanasije Bresjanac, dipl. ing. arh. iin sodelavci so uspeli dokončati projekt za O-■ok III-S do 20. maja 1976.
Nova stanovanjska soseska Otok III-S je predvidena ob zahodni celjski vpadnici na površini med Ljubljansko cesto na jugu in savinj sko železniško progo na severu ter strugo Ložnice na zahodni in šolo »Slavka S-landra« rna vzhodni strani. Za sosesko je predvidena verižna stolpna zazidava, konstrukcija Outinord, s katero bi pridobili 270 stanovanj.
Poleg izgradnje stanovanj je predviden tudi center soseske, ki naj bi zajemal servisne dejavnosti, pošto, banko, papirnico, samopostrežno trgovino, bife-slaščičarno in vrtec za 96 otrok z možnostjo c-tapne dograditve.
Kljub tako obsežnemu programu, bi ostal velik del zemljišča (1,47 ha od celotnega 3,0 ha) kot obdelana zelena površina za igro otrolk :in posedanja odraslih med zelenjem. Za igro otrok v slabem vremenu pa je predviden prostor v pritlični etaži vsake lamele.
Poudariti moramo tudi popolno separacijo avtomobil skiih dostopov iin pešpoti znotraj (kompleksa. V tem je zagotovljena varna pot šolarjev in sprehod odra Slim.
Parkirna mesta za stanovalce in njihove goste so predvidena na severu soseske, parkirna hiša pa na zahodni strani ob strugi Ložnice.
Da bi dosegli urbanistično enotnost celotnega (kompleksa, srno tudi pri našem predlogu zazidave predlagali, da se v II. fazi (izgradnje kompleksa Otok III-S porušijo preostali (individualni objekti.
Hala težkih elementov rase
V prejšnji številki glasila smo zapisali, da so izvršene priprave za začetek ddl za izgradnjo hale za težke elemente v TOZD IGM Medlog. Gradnja pa se ni mogla pričeti po predvidenem planu, ker je bilo treba počakati na gradbeno dovoljenje. Zaradi tega se bo tudi predviden čas gradnje malo zavlekel.
Konec aprila smo težko pričakovano dovoljenje končno dobili 'in torej lahko pričeli graditi. Dela izvaja TOZD GO Šentjur. Tik pred prvim majem je bil dvignjen in postavljen prvi steber za halo. To je bil svečan trenutek, lahko rečemo za OZD Ingrad kot celoto, saj je to pričetek gradnje po lastnem — Iin-gradovem sistemu montažnih hal, oziroma gospodarskih montažnih objektov.
Gradnja se sedaj intenzivno nadaljuje in potrebno bo zares pohiteti, saj je že pripravljeno nekaj projektov hal, katerih elementi se bodo izdelovali v tej hali. Danes že stoji del hale, ki bo kasneje služil za deponijo težkih montažnih elementov. Te dini bodo na tem delu montirali nov, 15 tonski mostni žerjav, ki bo služil za dvigovanje elemen-
tov, prevoz na deponijo in končno na kamione, (ki jih bodo popeljali ina gradbišča.
V tem delu hale bo konec maja stekla začasna proizovdnja še zadnjih sestavnih delov hale,
to je strešnih nosilcev. Tako bomo v novi hali Izdelovali montažne dele hal, ki jih potrebujemo za dokončanje ite-iste hale. Malce čudno se sliši, vendar to ni nič nenavadnega, saj vendar
gradimo »halo za proizvodnjo hal«.
V svetu na splošno vidimo vedno več gradenj po montažnem sistemu. Piri gradnji gospodarskih objektih smo v naših krogih doslej bili navajeni slišati besede »Goriška hala...«, »Gradisova hala ...«, »Vegradova hala ...« Odslej pa se tudi mi Vključujemo v gradnjo gospodarskih objektov z lastnim montažnim sii,stemom iin zato želimo odslej čim večkrat slišati tudi besede »to je Ingradova hala ...« Seveda si želimo o njej slišati dobre besede, kar pa si bomo zagotovili le s hitro in predvsem
Postavljanje prvega stebra za novo halo v TOZD IGM Medlog
kvalitetno izdelavo in montažo, saj je konkurenca v gradbeništvu vse bolj ostra. S kvalitetnim -delom si bomo tudi zagotovili dolgoročno uspešno delo.
Anton Jurkošek
Odlikovanje Franju Čevniku
Predsednik republike tovariš Tito je za zasluge med NOB in povojno aktivno delo odlikoval z Redom zasluge za narod s srebrno zvezdo Franja Čevnika, pomočnika glavnega direktorja.
Odlikovanje mu je pred dnevi izročil predsednik Občinske skupščine Celje Jože Marolt.
Ingrad za Posočje
Potres, iki je zajel zahodno Slovenijo, je povzročil -veliko škodo, zato je (razumljivo, da -je treba pomagati tamkajšnjim prebivalcem.
Med prvimi smo t-u-di v Ingradu naložili tri -kamione za Tolmince iin jiim poslali tri av topni-kolice, 400 komadov betonske opelke iin 30 metrov betonskih cevi.
Za nadaljnjo pomoč smo vsi zaposleni v Ingradu pripravljeni dati za prebivalce potresnega področja -tudi enodnevni zaslužek.
Hala težkih elementov v izgradnji
IZ NAŠIH TOZD
Pridobitev za Lavo
Dela oa objektu »samopostrežna trgovina« v soseski Lava 1 b so v zaključni fazi. V zgradbi zaključujejo svoja dela obrtniki, istočasno pa je v polnem razmahu ureditev okolice.
Objekt, ki ga gradimo za trg — kupec je trgovsko podjetje »Center« — po projektih ang. arh. Janka Hartmana, bo po prodajni površini največja samopostrežba v Celju. Prodajna površina bo na 424 m2, saj bo v prodajalni 5 samopostrežnih Linij. V Sklopu zgradbe je bife in v II. faza bo tudi gostinski vrt.
Za gradbenega izvajalca je bil objekt precej zahteven. Nosilna konstrukcija so armiranobetonski okvirji z vmesnimi prečnimi nosilci in armiranimi betonskimi ploščami v različnih nivojih (vse viden beton). Žlebovi so montažni — profilirani, montažna je tudi fasadna obloga iz glinopora. Streha je v osnovi dvokapnice, krita s salonitom.
Za nepoučene mimoidoče sprehajalce traja gradnja itega objekta že dolgo, vendar je precej opravičljivih razlogov (dokumentacija, materiali, Slabo vreme), zaradi katerih še objekt ni gotov. Otvoritev je predvidena za 20. junij. S tem bo ta predel Lave in Ostrožnega mnogo bogatejši s preskrbo.
Alojz Krajnc
Montažni sistem INGRAD
H mmm
i* Ml
	■
L |J	
'	
ŽL	,
4 JE NAMENJEN GRADNJI VSEH VRST JAVNIH OBJEKTOV KOT SO:
—	ŠOLE IN VRTCI
—	INDUSTRIJSKI OBJEKTI
—	TRGOVSKE HIŠE
—	KMETIJSKI OBJEKTI
—	UPRAVNE ZGRADBE
—	ŠPORTNI OBJEKTI
mmm ■ V.-: r
■

."R v

■■
%	t 'V.

-5v"x>:
% 1H? *;

r^jgr-TT-l H,
3
■■Kr'

to1:
USI -
%
JR'
k":
1
2 —
3 ooejleo s AttioeeiP 13%


4	I" *»x>pne .n* efeMe
5	-H- MMtM - komo
ja
H
n

?•
j
' " »f
»JB!
lil
¥
čL	ij* K.
xv
■
Pregledna tabela elementov našega modularnega montažnega sistema. S temi elementi lahko izvajamo objekte do treh etaž, z ravnimi strehami do 12 m razpetine in z dvokapnicami do 20 m razpetlne.
*
i 1
►ASiAEsUS:*:	;/V KT / :>V,
EK) 4; UVlto-iAKv'.? > AE K:
C
AOs /
A5s ! ^fe4rr*
iUS W
lil:

I
.u
'v,-
a>
XV 7

■ r
"■■f"
List iz kataloga — primer pritličnega objeta z ravno streho ter eno ali dvostranskimi aneksi.
Krogi označujejo konstrukcijske detajle, ki so v katalogu obdelani v merilu 1 : 10 pod navedenimi oznakami. Več oznak ob istem krogu pomeni variantne rešitve detajlov.
Tabela razponov prikazuje vse možne kombinacije vzdolžnih in prečnih razponov.
Simbol desno zgoraj pa predstavlja konstrukcijsko skupino ter osnovne elemente za prikazano kombinacijo.
B
c::j

Ena izmed številnih kombinacij osnovnih konstruktivnih elementov — primer večladijskega etažnega objekta z dvokapnicami
Primer projektiranja objektov v modularni mreži z osnovnim modulom 1.20 m
Pomislite kdaj na svoje oko?
Edino silepi vedo, kako se živi brez vida. Mi si tega ne znamo predstavljati, vendar zelo malo ali nič naredimo zato, da bi si vid ohranili.
7. aprila letos smo svetovni dan zdravja praznovali pod geslom »Varujmo oča — preprečujmo slepoto.« Pod tem geslom
bo svetovna organizacija zdravja delovala vse leto. V tem letu moramo še posebej vložiti vse sile v to, da bi odstranili nepravilnosti na delovnih mestih, saj imamo v našem kolektivu samo taka delovna mesta, ki se brez vida ne morejo opravljati. Temu bo-(nadaljevanje na 10. strani)
Ogledali smo si Rim...
Na letošnjem 4-dnevncm izletu smo se najprej ustavili v Padovi, kjer smo sii ogledali baziliko Sv. Antonia, grajeno 1. 1232-1307. Triladijska cerkev je romanskega tipa z gotskimi elementi; s kupolami :iin šil jastimi stolpi pa iima orientalski izgled. Videli smo tudi univerzo (ustanovljeno leta 1222), žal le od zunaj.
ledali trg del Popolo, obnovljeno cerkev sv. Pavla in spomenik V. Emanuelu II. Ogledali smo si tudi v dobi moderne zgrajeno žel. postajo Termi im najsodobnejši predel mesta E. U. R.
Bežno smo videli še druge znamenitosti, peljali pa smo se tudi v okolico Rima, v vinorodni kraj Firascati.
Rim — Fontana di Tre vi
Za ogled Rima smo imeli dva dni. Iz antične dobe smo videli Forum Romanum, kjer so dobro ohranjeni slavoloki Septimija Severa, Tita in Konstantina, nadalje Kolose j (amfiteater), Trajanov obelisk, Panteon in Angelski grad. Iz srednjega veka smo videli cerkev Santa Maria Mag-gioire, cerkev sv. Petra v verigah (tu je sloviti kip Michelangela — Mojzes) iiin katakombe. Gotika je v Rimu malo zastopana. Iz 15. in 116. stoletja, ko je Rim ponovno postal kulturni center Evrope, pa smo lahko občudovali največje umetnine. Na prostoru, kjer je bila nekoč peitladij-ska bazilika nad grobom sv. Petra, je Bramante 1. 1503 pričel graditi novo cerkev v obliki grškega križa, nadaljeval Rafael idr., od 1. 1546 pa Michelangelo, ki je tudi napravil načrt velike kupole (višina 132 m, premer 42 m). Kupola je bila zgrajena leta 1588-90, glavna ladja pa podaljšana v letih 1603-14, tako da ima cerkev sv. Petra Obliko latinskega križa. V cerkvi se nahaja tudi nemek delo Michelangela: Pleta.
V Vatikanu smo si še ogleda-iii čudovito Sikstinsko kapelo (freske: Michelangelo, zidne slike: S. Bottiicelli liidr.), muzej (naj-večja zbirka antičnih spomenikov) iin Pinakoteko (zastopani: Giotto, Leonardo da Vinci, G. Bellini, Tizian, P. Veronese, Rafael, Van Dyck, Rubens idr.)
Iz dobe baroka smo videli Galerijo Borghese, trg. Nav-ona (s tremi vodnijaki), španski trg, od koder se stopnice vzpenjajo do cerkve Trinita dei Momti, trg sv. Petra s ikolomado stebrov (L. Ber-nini) in slovito Fontano di Travi.
Iz dobe klasicizma smo si og-
Na povratku smo se najprej ustavili v Firencah, kjer je bil rojen Dante. Ogledali smo si romansko krstilnico, gotsko katedralo St. Manila del Flore, most čez Arnio-Ponte Vecchiio, palačo Veccbiio, iz dobe renesanse pa palačo Uffizi.
V Benetkah pa smo se le za kratek čas ustavili na Markovem trgu, obhodili Doževo palačo (orientalski, gotični in renesančni elementi), ki je bila simbol moči in bogastva nekdanje Beneške države, oglodali pa smo si
Firence — Palača Vecchio
baziliko S. Marka (bizantinski, romanski iin goitlčnii elementi), znano po čudovitih mozaikih.
Polni Vtisov in prijetnih spominov smo se vrnlili domov z. željo po novih doživetjih.
Vili Šuster
POMISLITE KDAJ NA SVOJE (nadaljevanje z 9. strani)
mo posvetili tudi poseben članek.
Kateri so vzroki slepote pri nas?
Na prvem mestu so podedovani vzroki, takoj jiim sledijo -poškodbe 'iin v nekoliko manjši meni infekcije, zelena mrena, sladkorna bolezen, žilne bolezni, siva mrena. Nekatere bolezni so pri nas zaradi boljših življenj ski-h razmer in novih -načinov zdrav-jenja že skoraj izginile (tuberkuloza Očesa, trahom). Zelo se veča število poškodb, saj je človekovo oko vedno bolj lizpostav-jeno nevarnostim tako na delovnem mestu, kot na cesti in doma. Prva skrb nam mora biti preprečevati bolezni in poškodbe, druga pa zgodnje oziroma pravočasno zdrav, jen j c vseh bolezni oči. Mnogokrat bi se dalo oko rešiti, če bi prišli pravočasno k zdravniku, hoditi bi morali tudi na redne preglede, saj nekatere bolezni lahko pravočasno odkrije le zdravnik.
Velikokrat vidimo ljudi, ki se neodgovorno igrajo s svojim vidom, vendar bodo vse posledice nosili sami. Drugače je pri otroku. Tudi on bo posledice nosil sam, toda brez lastne knivde. Zainj so odgovorni starši iin deloma vzgojitelji v vrtcih. Skrb za vid se začenja že pred rojstvom. M-ati mora skrbeti za dobro hrano (bogato z vitamini) in izogibali se mora nekaterim boleznim.
Dalekovidnost in kratkovidnost opazimo pni otroku navadno šele, ko začne hoditi v šolo, ko nastopijo težave, ker se prehitro utrudi, toži, da iga boli glava, da ga pečejo oči iin podobno. Nujno mora dobiti očala, kdaj jih naj nosi, pa pove zdravnik. Če hibo opazimo že prej, naj nosii očala že v predšolski dobi.
Škiljenje moramo začeti zdraviti naj/kasneje z drugim letom starosti. Pri zdravem vidu sta na predmet usmer jeni vedno obe očesi. Cc gleda otrok z enim očesom v določeno smer, z drugim pa nekam mirno, imenujemo tako stanje škiljenje. Ko bi škiijiv otrok zaznaval z obe-ma očesoma, bi -videl dvojino. Zato uporablja le eno oko, vtise drugega pa podzavestno zatre. Ker je škiljenje trajno stanje, škilja-vega očesa nikoli ne uporablja zato -se mu vid ne more razviti ali pa mu nazaduje. Posledica je težka slabovidnost tega očesa. Ker si otrok pomaga z boljšim očesom, starši slabovidnosti ne opazijo. Mislijo, da gre le za napako v otrokovi zunanjosti, ki jo bo moč popraviti kdaj kasneje. Takrat je uspešno zdravljenje že prepozno. Takoj mora začeti nositi očala, ki imajo eno oko zakrito in sicer zdravo, da se razvija tudi vid slabšega očesa.
Tudi vsakršno vnetje oči mora takoj videti zdravnik. Zavedati se moramo, da so za otrokov vid odgovorni predvsem star-ši.
Kako si ohranimo vid?
Vsako delo moramo opravljati -pri pravilni osvetlitvi, če je delo nevarno, s pravilnimi zaščitnimi sredstvi. Boljša (je dnevna svetloba koit umetna, vendar se direktni sončni svetlobi izogibajmo. Svetloba naj prihaja z leve strani, knjiga mora biti prti branju oddaljena 33 cm.
Očem zelo škoduje prah, nikotin, sairn cigaretni dim, alkohol narkotiki in drugo. Predvsem pa očesa ne mencajmo z -rokami.
Edita Čebela
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO!
Nesrečno je umrl RADIVOJE ILIČ, član TOZD GO Laško.
Na železniški postaji Sevnici ga je 23. aprila 1976 povozil vlak. V našem podjetju se je zaposlil 4. avgusta 1973 kot PK gradbeni delavec, nazadnje je delal na gradbišču v Sevnici.
Po narodnosti Srb, rojen 30. oktobra 1947 v Glinju, v BiH. Bil je poročen z ženo Slobodanko, otrok ni imel.
Pokopali so ga v njegovem rojstnem kraju.
Po dolgotrajni in mučni bolezni je 29. aprila 1976 preminil FRANC HLADEN, gradbeni tehnik, član delovne skupnosti skupnih služb.
V podjetju se je zaposlil 3. aprila 1972, opravljal je delo tehnologa v pripravi dela, v laboratoriju.
Rojen je bil 4. februarja 1950 v Ribnici na Pohorju, v Celju pa si je uredil dom za svojo družino — ženo Eriko in hčerko Vanjo, staro eno leto.
Na pogrebu v njegovem rojstnem kraju se je v imenu kolektiva in najožjih sodelavcev zahvalil za njegovo vestno in skrbno delo Marko Rojšek, njegovim domačim pa izrekel iskreno sožalje.
Letošnja tekmovanja v športnih iigrah gradbincev Slovenije se odvijajo v precej drugačnih pogojih lin okolnostih ikot v letih nazaj. Dosedanja tekmovanja so se zaradi množičnosti nastopajočih tekmovalcev lahko odvijala samo še v Ljubljani, kjer so bili dani pogoji, tako glede števila športnih objektov kot nastanitvenih možnosti igralcev.
Zato so organizatorji športnih iger gradbincev predvideli letošnja tekmovanja v dveh delih. V prvem delu so organizatorji posameznih športnih panog lanskoletni prvaki, kjer so tekmovanja vseh nastopajočih ekip. V drugem delu pa so finalna tekmovanja v vseh panogah in sicer tastih ekip, ki so se plasirale na prva štiri mesta. To finalno tekmovanje bo septembra meseca v Kranju v organizaciji tamkajšnjega gradbenega podjetja SGP »Projekt«.
Doslej so bila že izvedena tekmovanja v namiznem tenisu moški in ženske, streljanju moški d;n ženske im kegljanje moški in ženske.
Šahisti so tekmovali v dvorani Narodnega doma v Celju
Šah v Celju
|j M " ’ •• 1 ■ -.	■ š
Ingrad, kot lanskoletni prvak V finalnem delu tekmovanja,
v šahu, je bil organizator ŠIG-76 v šahu. Tekmovanje je bilo 15. maja v Narodnem domu v Celju. Pri javljenih je bilo 48 ekiiip, žal pa se tekmovanja 11 ekip ni udeležilo. V dopoldanskem času so bila predtekmovanja. Vse ekipe so bile razporejene v štiri skupine. Ekipe so bile štiričlanske z dvema možnima rezervama. To je bil brzoturnir, kjer je limel vsalk igralec na razpolago pet minut časa.
Zvonko Streicher je oddal le pol točke nasprotnikom na četrti deski
kii je bilo popoldne, so bile vse ekipe razporejene v pet skupin. V prvo finalno skupino so se plasirale po prvi dve ekipi iiz vseh p-rcdfiinalnih skupim, v drugo finalno skupino tretje in četrto plasirani ekipi itd.
Naša ekipa ikii je nastopila v postavi:	Milan Oj s L rež, Franc
Brinovec, Tomo Studmička, Zvonko Streicher ter rezervi Vinko Narinski in Srečko Pii-Sorn, je dosegla zelo dobre rezultate. V predtekmovanju je zasedla v svoji Skupini prvo mesto z 29,5 točkami od 32 možnih (92 %) iin v finalnem delu prav tako prvo mesto s 23,5 točkami oid 28 možnih (84 %).
^ V finalni del tekmovanja v Kranju so se razen naše ekipe plasirale še ekipa: SGP »Konstruktor« iz Maribora, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane in SGP »Gorica« iiz Nove Gorice.
Predstavnika posameznih podjetij so se pohvalno izrazili o organizaciji tekmovanja. Samo tekmovanje pa se je prav tako odvijalo v športnem duhu iin tovarištvu.
Ivan Ciljam
Namizni tenis v Mariboru
Moška im ženska ekipa v namiznem tenisu sta uspešno štar-tali na uvodnem tekmovanju ŠIG-76 v Mariboru dne 24. aprila letos. Čeprav oslabljeni, ženska ekipa brez 'najboljše igralke zadnjih let Ljube Podbrežinik in moška ekipa brez Franeija Le-dimška, ki je prenehal tekmovati, sita se plasirali v zaključna temovanja, ki bodo v Kranju 18. septembra letos.
Na poti do finala je moška ekipa med drugimi premagala drugouvrščeno ekipo ŠIG-75 IMP iz Ljubljane z rezultatom 5:1, ženska ekipa pa -Slovenija ceste iiz Ljubljane.
Za Iingrad so nastopali: Irena Jager, Valerija Prevoršek, Marjan Vditanc, Biožo Breznik in Prevoršek Alojz.
Jernej Pelko
Streljanje v Novem mestu
Letošnji organizator ŠIG-76 v Novega mesita. Tekmovanje je streljanju je M SGP »Pionir« dz bilo 9. maja letos v telovadnici
.."
-nove gimnazije na Grmu.
V	ekipnem tekmovanju je moška ekipa Ingrada dosegla 11. mesto od 46 udeleženih ekip, ženska ekipa pa 7. mesto od 20 udeleženih ekip.
Moška ekipa je dosegla skupaj 790 krogov ali posamezno: Ivan Ahitiik 171, Marko Kobale 163, Velimir Todorovič 166, Stane Šafainič 139, Alojz Krajnc 151 krogov.
Ženska ekipa je dosegla skupaj 424 krogov ali posamezno: Zvonika Perovič il47, Ema Pelko 142 iin Miilena Petrič 135 krogov.
Pri posameznicah ije dosegla Zvonka Perovič 15. -mesto in Erna Pelko 19. mesto, pni posameznikih pa je dosegel Ivan Ahtik 15. mesto.
V	pripravljalnem obdobju sita ekipi redno trenirali. Organizirali smo troboj Gradis — Metka — Ingrad iin osvojili prvo mesto z visoko zmago. Upravičeno smo pričakovali dobro uvrstitev tudi na ŠIG, vendar sta naši ekipi imeli slab dan, posebno moška, ki je dosegla na tekmovanju nižje število krogov
kot na troboju ali kadarkoli prej na treningu.
Del krivde za slab rezultat je verjetno tudi to, da smo streljali takoj zjutraj po naporni vožnji.
Kljub temu pa smo preživeli
Marko Kobale, član strelske ekipe
ob dobri organizaciji tekmovanja prijeten dan v lepem mestu ob Krki.
Roman Aj-ster
Kegljanje v Trbovljah
m : ■ - ‘
Tekmovanje v kegljanju za ženk-se je za letošnje ŠIG potekalo v Trbovljah 21. im 22. maja. Organizatorju, Cementarni Trbovlje, je udeležbo prijavilo 30 podjetij.
Naša ekipa v sestavi Ivica Bezlaj (425), Metka Motoh (404), Krista Nov-ak (384), Tatjana Robida iin Majda Tavčar (341), se -je uvrstila s 1554 podrtimi keglji na drugo mesto za ekipo Gradisa iiz Ljubljane 1606 din pred Cementarno Trbovlje 1549 ter ekipo Picini-ilja iz Novega mesta s 1538 podrtimi ikegijii.
Te -štiri ekipe iso :se uvrstile v -finalno tekmovanje, ki bo septembra v Kranju.
Naši ekipi žeiii-mo veliko _ sreče, saj bo borba na še težjem, plastičnem kegljišču .iin v tako močni konkurenci res težka.
Majda Tavčar
Moška ekipa je -tekmovala 29. 5. 1976 po novih propozicijah, to je v borbenih partijah.
Za ekipo je nastopalo deset tekmovalcev (Bdi šunko, Ivan Ahtiiik, Jože Lipovšek, Stane Tur-ščak, Ivan Gi-zelj, Brane Orešnik, Dušan Vanovšek, Dušan Lipovšek, Milan Lipovšek, Zlatko Radič) in dve rezervi (Maks Lipovšek, Zdravko Radič).
Za finalni -del tekmovanja ŠIG '76 v Kranju -so se plasirale tele ekipe: 1. Iingrad Celje (904), 2. Cementarna Trbovlje (894), 3. »Gorica« Nova Gorica (883) iin 4. IMP Ljubljana (881).
ČESTITAMO!
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Planinska sekcija pri ŠD »Ingrad« je 22. maja organizirala izlet na Golico. Lepo vreme in številne poljane s cvetočimi narcisami so pričarale prijetno vzdušje med udeležence. Z vrha Golice (1835 m) pa smo imeli čudovit razgled na Karavanke, na Koroško in na Julijske
Alpe
Hojo navkreber smo izkoristili za TRIM akcijo »Pot pod noge — krepimo srce« in tako dosegli točke v tekmovanju »za nagrado sodelovanja«
Gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« — Celje, Ljubljanska cesta 16
n. sol. o.
razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije
1 štipendija m fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo ta geodezijo — gradbena smer,
1 štipendijo na ekonomski fakulteti,
1 štipendijo na Višji šoli za varnost pni delu 3 štipendije na Tehniški srednji šoli — gradbena smer,
3 štipendije na Upravno administrativni šoli,
3 štipendije na Ekonomski srednji šoli.
Prošnje z opisom dosedanjega šolanja sprejema kadrovsko pravna služba do 1. julija 1976.
HUMOR
IZID ŽREBANJA
Za nagradno križanko iz prejšnje številke je prispelo 41 pravilnih rešitev. Žreb je izbral:
1.	nagrado 50.— din prejme Zinka iBEVC, TOZD Proizvodna obrati
2.	nagrado 30.— din prejme Branka LOVRENČAK, DS Skupne službe
3.	nagrado 20.— din prejme Marija LESJAK, DS Skupne službe
Nagrade lahko dvignete v blagajni podjetja.
Gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« — n. sol. o. — Celje, Ljubljanska cesta 16
sprejme v uk učence (vajence) za izučitev v naslednjih poklicih:
25 gradbenih tesarjev
3	tesarje — konstruktorje
4	strojne mizarje 25 zidarjev
4 zidarje — cementninarje 10 železokrivdlcev
2	stavbna ključavničarja 4 strojne ključavničarje
1	kovinostrugarja 4 stavbne kleparje
4 monterje ogrevalnih naprav
3	vodovodne inštalaterje
2	avtomehanika
4	elektnoinštalaterje
2	obratoma električarja
3	soboslikarje
Prošnji za sprejem je treba priložiti:
—	rojstni list in
—	spričevalo o 'dokončani osemletki.
Prošnje sprejema kadrovsko pravna služba do 1. julija 1976.
a
•Mfc
»Moj mož govori v sanjah, dotor, pa bi rada kakšno reč, da bom ostala zbujena.«
»Danes boste mojo sestro dalj čakali: skril sem ji lasuljo in zobe.«
GLASILO INGRAD	rezime	HAU7L0LVA fcOLEZEU, K-OTE	t>EL teniSke I<|R6	Reka v VANUl	POVEZAN w So? ŽITNIH STefcEL	MOSRo ime	VSEL3ENA ŽENSKA	OTR.Pl.OST	ReSeno KRllANtO POSL3I NA OK«xii?flo OLNSILA	TROPINA otokov V 3ADRAMJ	STARO-1'bOViR.l KRAU	SVINČENO RDEČILO	PU3S, PRAŠIČ
KMETU*						_			OR.E3EN pr-ostoF- - TA SOTofce				
POMENU ČLOVEK.									OS-3G Ci M CZbO				
M6-R.IL6C. VETRA									telesna POŠKOD6A ►AObGU C-tTRoeNA				
"L&fcMtO Pt5C Afc-			POLbAN						z		W AN semcA		
			ALFI NIPIČ								LEL STOPALA		
Število				bELAsjge TKALNICI	AHTON OCVIRK	VT6- MAN3E							
KRNILO						IZtRANA bKUZbA Ll SA						SOObNO- SNl cLGN	UKM.NI SPIS
EHlu CGNC			POVR-šlNA bR-EZ MOp-DA MAMK STAROST I						P1EVVAL- va irske				
SPRIMEK					PIVSKI VZKLIK.				OLEPŠANjg	STROU*			
					FtNStco					t^AbtfLO Pouc			
KRIŽANKO S GSTavil Vili i-	VOfctf A rastlinja	AMERIŠKI KtLoicoDiL									KOKjGC. Polotoka		
		ŽLAHTEN PLIN									POLIS M PR.lbEl.GK		
6ELTV tVAteioAvt							neTgo tAASCAOUl	ZARGbR.- NVCA VPIŠI: AbA		—	—		PREtUlEM
INAMt-A Foto-A P PilLATbV						ObKCSLltM beL "LSMUtSGA UPAM3E							
|J AčtOfV				Kubanski p LES						6V03ICA			
KAREnina					VVAM POTRČ			MooMA KARTA			o c e			
»Res lepo, da si me po tolikem času spet poklical.«
MED LOVCI
— Ste imeli srečo, ko ste bili prvič na lovu?
— Se kar. Niti enega medveda nismo srečali...
OPTIMIZEM JE...
— če se direktor poroči s tajnico in misli, da ji bo še naprej diktiral
REŠITVE POŠLJITE NA UREDNIŠTVO GLASILA DO 20. JUNIJA.