LETO XI. H n A ZVEZEK 9. Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike. A. M. Slomšek. m m m NflS DOM m m m m m i m m m A GLASILO SLOVENSKE MLADINE. MARIBOR, 1911 CIRILOVA TISKARNA. m m p m , 82 Vsebina 9. zvezka: Stran Pouk. Moje velikonočne misli ....... 129 Zabava: Maža za kugo. Konec....................130 Razgled po svetu. 1.39 Orli: 139 Dekliški vrtec: Dekleta pogum! ........................140 Dobra gospodinja.......................141 Kmečko dekle in pero...................141 Kaj muzika in ples koristita...........142 Stran Društveni glasnik: Šmarje pri Jelšah......................142 Iz Vranskega ..........................143 Slivnica pri Celju.....................143 Sv. Tomaž pri Ormožu...................143 Slov. kat. izobr. društvo Kres v Gradcu 143 Listnica uredništva. Zreče: Dopis smo dobili 25. apr., ko je bil že list do zadnjega kotička poln. Prosimo potrpljenja. Kavno tako druge dopisnike in dopisnice. — Hoteli smo v tej številki skončati povest »Maža za kugo« zato je ob koncu moralo marsikaj izostati. Nove knjige. Obnovljeni vrtec, mladinska knjiga daja mnogo lahkega, zabavnega in s slikami; cena vezani knjigi K 3, Do- podučnega berila. Knjiga je kaj pribiva se v Katoliški Bukvami v Lju- merna za mladinska društva in zveze, bljani. Knjiga obsega 188 strani ter po- Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva 25. aprila ign. Vsem mladeničem se toplo priporoča: „Zlata knjiga slov. Orlov". Spisal Franc Terseglav. Cena vez. knjigi 2 K, broš. 1 K. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Knjižnica S. K. S. Z. v Mariboru, Koroška cesta št. 5, nudi svojim č^ateljem najboljše spise slovenske književnosti. Odprta je ob četrtkih od 4.-6. ure zvečer, in ob nedeljah od 8.—10. ure predpoldan. Prosimo pa, da cenjeni čitatelji tudi knjige redno vračajo, da prihranijo sebi in nam stroške opominjevanja. „Slov. Kat. izobr. društvo Kresu v Gradcu - se nahaja sedaj v hiši društva sv. Marte Prokopigasse 12. I. Naj-bližnji vhod je skozi obok na Herrengasse mimo Glockenspiel-Bazarje. Društveni prostori so odprti vsak večer. Katoliški Slovenci in Slovenke, pristopajte k temu edinemu »Kat. ljudskemu društvu v Gradcu.« A' V * V ‘ mm ^♦4 V' m. '/ JAS BOM štev. 9. V Mariboru, 1. maja 1911. Al. letnik. Pouk. Moje velikonočne misli. Predragi slovenski mladeniči! Mi-?0*i *o velikonočni prazniki. Kakosve-rano so peli zvonovi in pokali topiči lla vast od smrti vstah'ga Zveličarja! tudi vsa narava, je nekako sveča-llostna, praznična,: tudi narava poje '^selo alelujo. Kdo hi pač mogel ob-teni veselju biti trd, ne da bi tudi sam Prepeval z naravo veselo pesem alelu-velikemu Bogu — človeku •— svoje-ni,> rešeniku. Predi-agi mladeniči, to-'ariši prepevajmo tuili mi hvalne pes-1111 Stvarniku in ZVeličarju človešl«!-pa rodu. Veselo so torej prepevali zvonovi, !la veliki praznik Gospodov , k|> ? lastno močjo vstal iz groba. Tudi laol° srce je prepevalo hvalo in čast e(‘nemu; kajti tudi ono je občutilo ti-blaženost, ki jo izvabi vesela pe-aleluja. Po končani službi božji 111 slovesnem vstajenju srdi,ul doma, ^topljen v razne misli, vesele in ža-astne. Hočem vam jih. dragi inlade-n.i’ »apisati: morda je kateri izmeti '118 mislil enako z menoj. Mislil sem ,la pravkar minoli postni čas, ki sem Pj1 večinoma preživel \ vinogradih, “hvrsikomu letos ni bilo delo tako ve-®‘() kot druga leta, ker je bilo manj mjaee, a meni je bilo še veselejše, še Prijetneje, kot kedaj prej. Zakaj? Za-km- letos ni bilo tistega divjega in ostudnega vrišča v resnem postnem .asP; ni bilo toliko pretepov' in pobo-fv>.kot prejšnja leta, ko so se ljudje laPili, da niso vedeli, kaj delajo in govore. Palje mi je prišel na misel tudi Ksrečni Šnops, ta črna kuga na Slo-'‘nskem, Ih-edragi slovenski mladeni-Naša sveta dolžnost je: braniti na-‘ 1 domovino jtred njenimi sovražniki! > . Najnevarnejši sovražnik, kipokon-l,je dandanes naše ljudstvo, je alko- hol, zlasti šnops. Celi rodovi ginejo vsi e d alkohola. Le pomislimo, koliko žrtev zahteva leto za letom alkohol samo na Ruskem! Torej, oko hočemo biti vrli branitelji naše mile domovine, moramo biti pred vsem trezni, ker le trezen človek mord kaj pametnega misliti in osnovati. Dobro bi bilo, da bi tudi mi, po vzgledu naših kranjskih bratov, pričeli abstinenčno in treznostim gibanje. Bodimo popolni abstinent-je pri žganju in vsaj zmerni pri v,hm. Res, malo težavno se je odvaditi kaki navadi, a kdor ima trdno voljo, premaga vse težave. Da bi se vinu popolnoma odpovedali, vam sicer ne prigovarjam, ker je to v naših vinorodnih krajih skoro nemogoče. Vendar je pa tudi tu treba, meje pijančevanja! Kako žalostno je, gledati ob nedeljah popoldne mladeniče, hračajoče so iz krčem, kako se opotekajo od enega jarka do drugega, spodtikajo se ob vsak kamen na cesti. Koliko dobrega, bi ti fantje lahko storili, ako bi, mesto da popivnajo, obiskovali naša izobraževalna društva, in se udeleževali mladinskih poučnih sestankov ali doma kaj pametnega brali. Marsikaka kronica bi ostala v žepu; glava hi ostala, zdrava, srce bi bilo polno pravega srčnega veselja, razum bi bil pa vedno bister. In ko hi se vračali domov, bi'no-bcn kamen na cesti ne bil v nevarnosti, in tudi cesta hi bila dovolj široka, da bi jih lahko več vštric korakalo. Se žalost noje je pa gledati dan na davi natlačene žganjarne, kjer se zapravlja, zdravje in premoženje, uničuje telo in pogublja duša. Zapravlja, se zdravje. „Saj ni res,“ bo rekel kdo, „požirek žganja da moč, da se lažje dela!“ In ravno to ni res; žganje telo najbolj uniči in ga stori nesposobno za vsako težje delo. Akoprav se iz početka zdi, da je po par požirkih člo- vek bolj močen, se vendar kmalu pokažejo posledice: moči pešajo od dne do dne, dokler telo čisto ne obnemore. Dalje treba pomisliti, koliko duš se pogubi po teli beznicah. Kar srce se trga poštenemu slovenskemu mladeniču, kadar mora poslušati grozne kletvice in pridušanja od žganja pijanih nesrečnikov. Koliko se jih ravno v pijanosti pregreši zoper nravnost? Oh, ko bi se število teh skrčilo vsaj na polovico! Zatorej, predragi mladeniči, in tudi dekleta, napnimo vse naše moči, da se omeji pijančevanje, žganja pa sploh ne pijmo nič. Zlasti letos, ko je malo vina in moramo delati po vinogradih, na njivah in travnikih, in nas bodo silili s tem strupom, se rm* moramo popolnoma odpovedati, ako hočemo sami sebi dobro in ako hočemo postati značajni in krepki slovenski mladeniči in dekleta ter koristiti svoji mili slovenski domovini. Da se bodete pa bolj pogumno bojevali zoper „Šnops“, vam v tolažbo povem, da ga jaz že več kot dve leti nisem niti pokusil, a vendar nisem nikdar poželel po njem, Čeprav bi ga; bil lahko popil,, kolikor bi hotel. Le pogumno za menoj v boj zoper Šnops! Radoslav Posavski. Zabava. Maža za kugo. Povest iz Florence iz šestnajstega stoletja. — Poslovenil J R. — Deseto poglavje. Konec. Poboljšan. Peretti prihiti brez odloga. Plemiča najde v postelji. „Kaj Vam je, gospod ?“ ga hitro v-praša. Peretti,“ odvrne bolnik z velikim naporom, „videl sem moža, ki je umrl za kugo, in sem se grozno prestrašil. Bojim se, da sem tudi jaz okužen." „Pomirite se, gospod., le ne obupati. Ne bo tako hudo. Z božjo pomočjo bo že zopet v,se dobro." Peretti uredi takoj vse potrebno. Predno se poslovi, mu poda bolnik svojo suho in vročo roko. „Hvala vam, Peretti," pravi bolnik. „Pridite kmalu zopet; Če Vas vidim, mi je takoj veliko boljše." Bolezen, ki so je lotila mladega plemiča, ni bila sicer kuga, pač pa nevarna vročica. Ko se vrne zdravnik čez nekoliko ur, se bolnik ne zaveda več. Peretti zapove služabnikom, da se ne smejo niti za trenotek oddaljiti od gospoda; njim se ni treba bati, ker vročica ni nalezljiva, pač pa je gospod prav v nevarnem položaju. Več dpi že mine, pa Karolova bolezen je še vedno na isti stopinji. Samo za. nekaj trenutkov se mu včasi povrne zavest. Četrtega dne se vzbudi bolnik iz; dolgega spanja in odpre oči ter knm.-lu spozna zdravnika, ki stoji ravno ob njegovi postelji. Peretti vidi, da hoče Karol govoriti, mu ukaže, naj bo tiho.. „Bodite mirni, gospod," ga opominja, „nevarnost je mimo, a samo mir, mir! “ Cez nekoliko dni okreva Ferroni že toliko, da lahko zapusti posteljo ziu nekoliko trenutkov. Vkljub temu obišče Peretti Še skoraj vsak dan Ferronija ter se večkrat pogovarja ž njim o različnih stvareh. Kmalu opazi zdravnik, da Karol še ni tako popačen, kakor je mislil. Čeravno jo radi slabe tovarišije nravno padel, imalvendar dobro srce. In to stran njegovega značaja hoče Peretti uporabiti, da bi pridobil plemiča za rednej-še življenje. Pri tem. njegovem blagem namenu pa ga zelo ovira pravi satan v človeški podobi, ki mu hoče uničiti vse, kar je že dosegel z velikim trudom. Pavel se ni zglasil pri svojem prijatelju. dokler je bil ta še v, veliki nevarnosti, komaj pa izve, da mu je že boljo, ga pride takoj obiskat. „Ali to ni sram, Karol," ga zasmehuje Cattani, „da se kar naenkrat zopet plaziš h križu? Ti si mi postal celi redovnik. Mogočo ti bo pa dal zdaj, Peretti tem rajše svojo hčerko za ženo, ko bo videl, kako priden in polio- 131 žen si postal. Želim ti mnogo svečo k tvojemu nazadnjaStvu. Le tako naprej, čez nekoliko tednov dobiš kuto, in imenovali te bomo brat Pust.“ Karola te besede zelo užalostijo. „Pusti me pri miru,“ mu odgovori nevoljen, „,nisem še toliko okreval, da tn se lahko prepiral s teboj. Ce ti pa Povem, da se rad zabavam s Peretti-ieni, da si kratim Čas, potem vendar nimaš pravice, me zasmehovati. Nisem nekak svetohlinec, in tudi nočem postati redovnik — toda tako, kakor sem živel doslej, ne bom več., Ali veš, zakaj sem tako nevarno zbolel?" „Ne, nihče mi ni povedal," odvrne Pavel. „Radoveden sem, le povej mi." - Ko sliši Cattani o Kosrimovi smr-t'i ga strese po celem telesu in hipoma umolkne, oči pa povesi k tlom. „Res huda smrt je to,“ reče čez ®ekaj Časa. .„Kdo bi si bil mislil, da bo Jud tako končal!" Pavel postajavedno bolj redkih bo-Se(l'h in kmalu se poslovi. Smrt MoŠeha Kosrima ga je vidno pretresla. Toda kmalu sc otrese turobnih misli, kakor nekateri ljudje, ki delajo zdaj pa zdaj najlepše sklepe in načrte, v prihodnjem trenotku pa že Pozabljajo na nje. Nekega dne pride zopet obiskat Mojega prijatelja, ki jo sicer že popolnoma zdrav, pa na nasvet Perettijev j ne gre iz hiše, ker kuga Še vedno nodo razgraja in zahteva vsak dan novih žrtev. , „Prijatelj," začne Pavel po kratkem uvodu, „nekaj važnega ti moram Povedati." , „Kaj pa takega? Kak dogodek na dvoru?“ „Najprej te vprašam jaz: Ali si že našel kako pot, po kateri bi se rešil iz Sv°je denarne zadrege?" „Kako smešno vprašanje! V kaki zvezi je pa to z novico, ki mi jo hočeš Povedati?" „O v zelo ozki zvezi, mogoče bolj, 0 si misliš. Kajti če Še ros kaj upaš a Floro, potem si izdan." „Zakaj?" „Flora Peretti vstopi v samostana svete Barbare." „Kaj mi ne poveš!" odvrne Karol iznenađen in njegov glas se zelo trese. „In ti res ne veš ničesar o tem?" „Ne, niti Črkice ne." „Vidiš, tako zvesto je prijateljstvo tvojega zdravnika," ga zopet zasmehuje Pavel. „Ce bi bil on res tako pošten in odkritosrčen, bi ti bil to gotovo povedal." „To je sicer ros," pravi Karol. „Pa kdo ve, kakšni razlogi so ga privedli do tega. Ne smemo vsega presojati tako, kakor se vidi na prvi pogled." „Ti mi govoriš iz srca. Pri Peret-tiju je ravno tako. Njegova plemenitost ni v resnici taka, kakor sc vidi. Jaz mislim, da je velik hinavec." „To gotovo ni," ga zavrne Karol, odločno, „akoravno me boli, da me ni obvestil o namenu hčere." Ko Ferroni Še govori, se sliši skozi odprto okno glas zvona. „Poslušaj!" pravi Pavel, „kaj je to? To je vendar znamenje, da nekje gori." Oba hitita; k oknu in gledata na vse strani, pa ne vidita nikjer dima, pač pa vidita, kako hitijo ljudje po n-licali proti pogorišču. „Kje le gori?" vpraša Karol razburjen. „Pojdi, Pavel, spremljaj me, jaz hočem videti, kje gori. Ogenj mora biti velik, ker zvon ne neha klicati ." „Karol, Sne smeš se tako razburjati," ga opominja Pavel, „komaj si o-kreval, pa se hočeš žo zopet podati v nevarnost. Toda Karol ga ne posluša, ampak da na glavo klobuk in je pripravljen, iti od doma, danes prvič po svoji bolezni. Oba prijatelja se pridružita ostali množici, ki biti proti pogorišču. „Kje pa gori?" vprašata nekoliko ljudi, ki hite mimo. „No vemo prav natančno," se glasi odgovor. „Pravijo, da pri zdravniku Perettiju." Glasen jek se sliši iz Ferronijevih ust. — 132 — „Pri Perettiju!“ „Kaj pa. je na tem,“ odvrne Pavel, „Ali si že pozabil na. svoje sovraštvo, prijatelj ?" „Pavel, o tem ni sedaj niti govora vee,“ odgovori Karol. „Upam, da ne govoriš resno, sicer te ne spremljajn dalje.“ Pavel takoj obstoji. „Kaj vendar misliš,“ ga vpraša Karol začuden. „Pojdi, sedaj ni časa za šale.“ „Gotovo, jaz se ne šalim,“ odvrne Cattani. („Obljnbi mi, da boš sovražil Perettija, kakor poprej, če ne, gresta najina pota od zdaj naprej narazen.“ „Pavel!" zakliče Ferroni žalostno. „Kaj ti je vendar prišlo kar nenadoma." „Kar sem zakrival že dolgo z največjim naporom, .laz sovražim Perettija iz dna duše, in le s težavo sem to zakrival pred teboj, da bi videl, kako dolgo boš Še norel." Žalosten uvidi Ferroni, da bo Pavel njegov hud sovražnik. Vendar mu reče: „Pavel, še vedno ne morem verjeti, da. ti tako sovražiš Perettija. Jaz sem spoznal, da je blaga duša . . .“ „Ti torej nočeš . . . ?“ „Ne, Pavel, ti si krivičen in nespameten v svojih zahtevah." „Potem pa,pojdi, izdajica," siče Pavel besno. „A spominjal se me še boš." S temi besednimi zapusti Pavel prijatelja, ki gleda žalostno za njim in potem hitro nadaljuje svojo pot. Bolj ko se bliža Karol kraju, kjer gori, tem več ljudi dohaja. In ko pride blizu pogorišča, ne more več nikamor. Hoteč se za, gotovo prepričati, kje gori, vpraša to vnovič. „V Perettijevi hiši," mu odgovore. ..Sveta devica!" zaječi Karol. Nihče ne ve povedati, kako je nastal ogenj. Nekateri trde, da je nastal v pritličju v laboratoriju, drugi zopet, ,da je zažgala zlobna roka. Karol sliši ta ugibanja le na pol. Z grozo gleda, kako se vali črn dim nad strehami proti nebu, vendar plamena ne vidi, ker je Perettijeva biša še precej daleč. Ogenj je nastal na nerazumljiv način, in sicer ne v laboratoriju, ampak na dvorišču, kjer so bile shranjene različne gorljive snovi. Ogenj se je širil silno hitro in je segel že nad hišo, pred.no so to opazili njeni prebivalci. K nesreči pa še Perettija. ni bilo doma, ko je izbruhnil ogenj. Flora in stara služkinja, sta sicer klicali na pomoč, pa predno so prihiteli ljudje in se je oglasil zvon, se je ogenj že grozno razširil. Ljudje silijo Perettijevo hčer, naj zapusti hišo, a ona'se vstrajno brani: „Ne prej, dokler se ne povrne o- čc.“ Na ulici pa stoji že cela, vrsta, ljudi, ki podajajo 'drug drugemu posode z vodo in gasijo ogenj ali močijo sosednje hiše, da bi jih ubranili požara. Peretti je bil med tem pri nekem bolniku. Ko izve, da gori njegova hiša, hiti brž domov, bolj v skrbi za hčerko, ko za svoje imetje, A tukaj ne more naprej, ker je toliko ljudi na u-lici, ki pa, večinoma le gledajo in vpijejo, mesto da bi gasili. „Napravite prostor, za božjo voljo! Ljudje, naredite prostor! Jaz sem Poredi! \ moji hiši gori! Bog. moja,hči! Moja Flora!" 'Koda množica se ne gane, ali pa ne dovolj, da bi lahko prišel hitro Peretti skozi. Zdaj pa. zapazi obupani oče postavo Karola Ferronija, ki tudi ne more ne naprej, .ne nazaj. „Gospod," zakliče Peretti mlademu plemiču, „za božjo voljo, pomagajte mi! “ Ferroni se presenečen ozre. „Jezus, Vi ste, Peretti!" zavpije Karol tako glasno, da se vsi okoli stoječi ozrejo nanj. „ 1 'omaga jte! 1 'omaga jte! “ k riči Peretti. „Pojdite naprej, Ferroni! Moj otrok, moja, hči !" Sedaj pride Karolu nekaj pametnega na misel. „Prostor!" zapove s krepkim glasom, tako, ,tta ga lahko slišijo daleč na okrog. „Prostor za gospoda Perettija! On pride od okužejica!" To povelje vpliva naravnost grozno.. Kakor razburkano valovje so razlega glas: „Naredite prostor za, zdravnika. Perettija!, Okuženec! “ kriče drugi, ki so besede Ferronijeve sicer slišali, a ne prav razumeli. „Okuženec! Okuženec! se razlega med množico, A ta klic napravi še večjo zmešnjavo. Grozna goječa nastane. Ženske padajo na tla ter kličejo na pomoč, otroci jokajo, možje pa suvajo o-koli sebe, da bi prej ušli iz te gnječe. Perettija samega skoraj poderejo na; tla, a Ferroni ga brani z lastnim telesom ter vpije skoraj neprenehoma: „Prostor za Perettija! Bodite mirni! Ni nikake nevarnosti!" Vsled pogumnega obnašanja Ferroni-jevega se polagoma, pomiri /množica, mnogo jih spozna zdravnika Perettija. Vendar stane Še mnogo truda, prodno dospe Peretti do svoje'hiše. Sedaj se začnejo zanj še-le prave muke, kajti od vseh strani ga opominjajo ljudje, naj hiti. „Naprej, naprej, Peretti!“ „Vaša hčerka, je v goreči hiši!" Že več oseb je poskusilo, priti v hišo, a gosti dim jih ne pusti naprej. „Moj otrok! 'Moja Flora!" zavpije Peretti ter hoče vdreti v goreče poslopje, iz katerega se vali gost, smrdljiv dim, „Ostanite, Peretti!" zavpije Ferroni ter ga potegne nazaj. „Pustite mene !“ In predno mu more kdo zabraniti, izgine v hiši. „Izgubljen je! Izgubljen je!" kriči množica. Peretti se zgrudi obnemogel na tla, nič več ne ve, kaj se godi okoli njega. Med tem dospe Ferroni vkljub dimu, ki ga hoče zadušiti, srečno v notranji del hiše. Nepopisna vročina ga oMaja, ki mu posmodi vse lase. Tudi stopnice že gore in pokajo. A Karol se priporoči Bogu ter skoči pogumno na prvo stopnico; vse poka, in Karol se boji, da se bodo podrle, predno bo prišel do Florine sobe. In res! Komaj odmakne nogo od zadnje stopnice, zagrmi in zaprasketa, in stopnic ni več. V tem trenotku je pa Karol že v sobi. Ne upa si klicati, da se ne bi zadušil, ampak, išče z rokami in nogami, kje bi kaj otipal. Kar nenadoma zadene z nogo ob dvoje skupaj ležečili trupel, hitro se pripogne ter pobere eno, ne da bi vedel radi dima, kdo da je, ter je zanese k odprtemu oknu, kjer lahko odhaja dim na prosto. Sedaj Šele spozna, da,drži v rokah služkinjo. V skrbeh, da bi prišel prepozno, beži nazaj po Floro ter jo prinese z zadnjimi močmi k oknu. Množica zapazi Ferronijevo postavo pri oknu in ga sliši klicati: „Ljudje! Polestvahhitro k oknu!" Hitro postavi nekoliiro mož lestvo k zidu ter spravijo s Ferronijevo pomočjo nezavestna trupla, na tla. V lice je čisto Črn, lasje zažgani, na nogah pa ima opekline. Ljudstvo pa mu začne ploskati in vsklikati: „Dobro! Izvrstno! Živijo! Živijo!" Tako mu kličejo vsi vprek. .Ferroni pa se zgrudi v istem trenotku, ko dospe do zadnjega klina, nezavesten na tla. Njegove moči ga popolnoma zapuste. Vpitje in glasno ploskanje pa spravi Perettija 'zopet k. zavesti. „Vaša hči je rešena!" mu veselo kličejo. „Kje? Kje?" jeclja Peretti in gleda okrog sebe. „Ali živi? Flora! Flora ! “ Peljejo ga v sosednjo hišo, kamor so spravili Floro, staro služkinjo in plemiča. Perettijeva hči je bila samo malo omamljena, seda je že zopet pri zavesti. Samo Leonarda in Ferroni ležita še popolnoma nezavestna. Ko zagleda Peretti svojo hčer, zakriči od veselja: „Kje je rešitelj, da se mu zahvalim? Kje je?" Njegove oči se ozirajo po postelji, kjer leži Ferroni kakor mrtev. Peretti hiti pomagat možem, ki skušajo spraviti Ferronija k zavesti. In ros! Coz nekaj Časa že začne počasi dihati. „Rešitelj mojega, otroka! Hvala ti! tisočkrat hvala!," kliče Peretti ter poljublja Karolu roke in Čelo. Vsem okoli stoječim priteko solze, tako so ginjeni. Ko se sedaj sliši vest, da je tudi stara., zvesta služabnica prišla k zavesti, tedaj je Perettijevo veselje tem večje. V tčm trenotku pozabi čisto, da razgraja zunaj ogenj in mu uničuje njegovo imetje. A tudi v tem oziru ima nebo usani-Ijenje. Po hudem naporu se posreči ljudem, pogasiti ogenj. Samo laboratorij in spodnje sobe so zgorele, a prostor, kjer je imel Peretti železno Škrinjo z denarjem, je bil le malo poškodovan. Kako pa je sploh nastal ogenj? Caprano, ta lopov, se je vtihotapil v hišo in zažgal. Podkupil pa ga je maščevalni Pavel. A nihče ni o tem niti slutil. Ednajsto poglavje. Jetniki. Pavel Cattani bi skoraj počil od jeze, ko izve, da se je njegov načrt, pogubiti Perettija, zopet ponesrečil. Njegova jeza pa postane še večja, ko izve, da je ravno Karol, njegoy_ nekdanji prijatelj, pripomogel, da se je njegov načrt izjalovil.. Ta propadli človek hitro iznajde nov načrt, da se maščuje; a tokrat hoče pogubiti, ne samo Perettija in njegovo hčerko, temveč tudi Ferronija. Drugega dne po požaru pri Peret-tiju se napoti ta s svojimi k prijatelju, pri kojem lahko tako dolgo ostane, da mu popravijo najeti delavci hišo. Ta prijatelj je Marko Torre, pri vseh someščanih jako priljubljen starček. Samo na dvoru ga sovražijo, ker je zelo svobodoljuben, ravno tako, kakor ga Čislajo meščani. Kakor hitro izve Cattani, da star nuje Peretti pri Torreju, gre takoj k vojvodi. Aleksander Medici, vojvoda toskanski, je imel pokvarjeno srce vkljub temu, da je ljubil umetnost in znanost. . Proti Florentincem je bil strog, iker so mu predbacivali njegovo zapravljivo življenje in ga sovražili, ker je .hotel vsako njihovo svobodno gibanje takoj zatreti. Aleksander je bil pravi tiran, in ko bi se ne bal kake vstaje, bi gotovo kazal Še bolj svojo strogost. Aleksander je občeval vedno le s svojimi najzvestejšimi privrženci, ki so pa imeli vojvodo tako v oblasti, da so ga lahko vodili, kakor so hoteli. K tem vojvodovim ljubljencem se je štel tudi Pavel Cattani. Tudi Karol Ferroni je bil med temi izvoljenci, ar kor avg o je Aleksander njega kakor tudi druge njegove tovariše pri igri pošteno „obral". Vojvoda Aleksander je namreč kaj rad oskubil kakega bogatega plemiča že zaradi svoje lakomnosti in pa, ker je vedno rabil denar za svoje razbrzdano življenje. Pri tem vojvodi torej vstopi Pavel. Aleksander, mlad mož, lepe, vitke postave, ni videti danes nič kaj posebno dobre volje. Celo ima nagubano, izpod katerega mu gledajo jezne oči. Ko vstopi njegov ljubljenec, vzdigne počasi glavo ter ga malomarno pogleda. Pavel se globoko prikloni in obstoji nekaj korakov pred njim. „Mislil sem, da te je že kuga vzela," ga nagovori Aleksander, „Kje pa si bil toliko Časa, Pavel? VeČdni je že preteklo, odkar sem te videl pri moji igralni mizi." „Oprostite, blagi vojvoda," odvrne Pavel, „imel sem mnogo posla; klicala me je dolžnost do mojega prijatelja." „Kaka dolžnost?" „Bolnike obiskovati, grešnike spreobračati," mu odvrne Pavel in se zlobno roži. „Grešnike spreobračati ?“ ponovi vojvoda in se smeji ravno tako. „Vendar nisi začel pri samem sebi?" „Bog obdari, moj blagi vojvoda! meni se ne mudi tako. Sicer sem pa jaz tak nepoboljšljiv grešnik, da si niti ne upam misliti na poboljšanje. Po* tem pa imam tudi premalo časa za tako pobožnost. To opravljam raje najprej pri drugih." „Pri drugih ?" ga vpraša Aleksander ter naguba Čelo. 'Misli si namreč, da misli Cattani na tihem namigava-ti pa njega samega. „Imam prijatelja, dragega prija'- ^elja," odgovori Pavel, J n s tem sem imel v zadnjem času mnogo opravka. Hudo je namreč zbolel, in prišel je k njemu zdravnik Peretti ter ga zdravil; ozdravil ga je res, a zmešal mu je glavo in srce popolnoma. Saj veste, visokost, kako napravi to Peretti. iTo-liko časa govori, dokler mu ne verja-niejo ljudje, in ker ima dober jezik, jili hitro pridobi za se. Mojemu prijatelju je vtepel veselje do redovništva ter ga napravil na pol svetnika. In ta je bil prej eden izmed najstrastnej-Sih naših privržencev.“ „Kdo je torej ta odpadnik ?“ ga vpraša Aleksander, „Karol Ferroni.“ „Kaj? . . .“ Aleksander skoči s stola. Oči se Jnu čudno leskečejo, „Tako je, kakor sem Vam povedal, visokost,“ ponovi lopovski Cattani, ki komaj prikriva Škodoželjen smeh. „Pa kako je vendar to mogoče? Razloži mi to, Pavel! Za Boga! Pe-rotti je vendar moral mladeniču začarati srce.“ „Peretti sicer ne, pač pa njegova tiči Flora. “ „Njegova hči? Aha, sedaj razu-niem. In Ferroni se jo njej na ljubo poboljšal ?“ „Pa mu vendar ne bo nič pomagalo,“ zatrdi Pavel. „Flora hoče iti v samostan in neumni Ferroni si lahko obliže prste.“ „Ha, ha, ha,“ se smeje vojvoda na ves glas. „Pa ga Še nisi izpreobrnil, Pavel?" „Ne samo da ga nisem izpreobr-nil, ampak' Ferroni je zabredel Še celo globokeje. Niti ne zmeni se več zamene; postal jo moj največji sovražnik." „To mi je iz srca žal," odvrne A-leksauder, „Mogočo bi so pa vendar dal spametovati, če bi ravnal ž njim prav prijazno." „Jaz ne prevzamem več te naloge. In sedaj še tem manj, ker občuje Karol s Perettijem, kakor z lastnim očetom, in odkar se je naselil Peretti v hiši Marka Tor reja." Aleksander se tej zadnji novici silno začudi. „Peretti stanuje pri Marku Torre-ju?“ ga vpraša neverno, „Ali Še ne veste, blagi gospod, da je uničil včeraj požar velik del zdravnikove hiše?" „Ničesar ne vem," zagotovi Aleksander ter mu pove, naj mu pripoveduje obširno cel dogodek. Pavel ustreže vojvodov! želji, a ne Črhne niti besedice o junaškem činu svojega nekdanjega prijatelja. Zjakaj tudi? Njegov namen je vendar, naslikati Karola v najslabši luči; in samo besedica o tem junaškem, smrtno nevarnem činu, bi imi prekrižala vse njegove načrte. Vojvoda ga pazljivo posluša. Pavel pa obrne z veliko spretnostjo pogovor zopet na razmerje med Perettijem in Markom Torrejem. „Visokost, Vi poznate Torreja in njegovo mišljenje. Ko sem izvedel, da je Peretti pri njem, sem si takoj mislil, da ne more biti vse v redu; in res se mi je posrečilo izvedeti od Torrejeve-ga podkupljivega služabnika, da njer gov gospod in pa Peretti ..." Nenadoma pa preneha mladi mož, da bi tem bolj povečal vojvodovo pozornost. „Zakaj ti zastaja beseda?" ga vpraša Aleksander nevoljno. „Ne upam si vsega, povedati," prizna Pavel. „Ne upaš si? Zakaj si pa potem začel?" zakliče vojvoda krepko. „Zapovem ti, da takoj nadaljuješ! „Visokost, pa naj bo. Gre se za Vaše življenje — Peretti in Torre sta se zarotila zoper Vas in . . . Karol — ah, da moram to praviti — bi naj izvršil to črno hudodelstvo." Kakor okamenel gleda Aleksander Cattanija. „iZarota? Proti meni?" zamrmlja. „Govoriš resnico, Pavel?" Prilizovalec naredi žalosten obraz. „Ce dvomite, visokost," pravi razžaljen, „potem nisem hotel ničesar povedati." Aleksander 'divja vznemirjen po sobi. Misel na zaroto ga je stresla. Za časa njegove vlade so odkrili že več 136 zarot, zato ,je mislil, da ga vedno obdajajo bodala in stnip. Veliko meščanov je že poginilo v ječali in pod rabljevim mečem, ki so se zarotili zoper vojvodo, ali ki so bili vsaj obdolženi tega zločina. Vojvoda obstane pri oknu, s katerega, se mu je nudil krasen razgledna, vrt. Nenadoma pa se obrne k svojemu ljubljencu. „Hvala ti lepa za tvojo zvestobo. Jaz ti jo bom že znal povrniti.“ „Eno prošnjo še imam, milostni gospod." „Rad ti dovolim vse, samo povej!" „Ne povejte nikomur, da sem Vam naznanil to zaroto jaz. Saj veste, visokost, da imata, Torre in Peretti veliko privržencev med preprostim ljudstvom in meščani. Niti vinarja bi ne dal več za svoje življenje, če bi se zvedelo." „Dobro, da si me spomnil na to,“ ga prekine vojvoda Aleksander. „Tvoja volja se izpolni." Vojvoda odpusti nato podlega obrekovalca, in mu zagotavlja svojo naklonjenost. Komaj se Pavel odstrani, že pošlje Aleksander po poveljnika telesne straže. Ta pride in dobi povelje, da naj takoj vjamo in zapre 'Marka Torroja, zdravnika Perettija in plemiča Karola Ker roni j a. Poveljnik odide in četrt ure nato že stoji pred Torrejevo hišo 12 mož. Stotnik zahteva, da ga spuste v hišo. „Kje je tvoj gospod?" vpraša Častnik služabnika, ki mu odpre vrata. „V svoji sobi," mu odgovori sluga. „Pelji me k njemu!" Sluga gre naprej, za njim pa koraka stotnik in dva moža. Torre je že zaslišal Žvenket orožja. Se predno pridejo vojaki do njegove sobe, se že pojavi Marko Torre na pragu. „Kaj naj pomeni obleganje moje hiše?" vpraša jezno Častnika. „Tu ni nobenega tatu ali roparja!" „Pač pa izdajico in zarotniki," mu odgovori stotnik in pokaže starčeku pi- san pergament. Torre ga prečita, vendar se zrcali na, njegovem licu popo-len mir. Samo, ko vidi tudi imeni Peretti in Perroni, opomni: „To je budalost, dolžiti take ljudi izdajstva. Toda tudi jaz si nisem svest nikake krivde, 'Jaz se pokorim." ,.lu Peretti? Kje je?" „Tam, kjer mora biti zdravnik," m,n odgovori Torre mirno. Vojaki mu hočejo zvezati roke, toda razžaljeno jih zavrne: „Bojazljivci! Strahopetci! Ali so bojite starčka?" Marko Torre zapusti svojo hišo in gre s stotnikom proti jetnišnici. Ko se pa pokaže mali sprevod na cesti, hitijo ljudje skupaj od vseh strani. Dn hočejo nenadoma zapreti tako uglednega moža, strašno razburi ljudstvo, ki se hoče kar lotiti vojakov, toda Torre jih hitro pomiri, „Mene so prijeli pomotoma," reče prijazno. „Takoj bom zopet prost." „Mi sami Vas oprostimo," vpije zbrana množica, „če Vas ne izpuste v 24. urah." Gez eno uro spravijo tudi Perettija in Ferronija/ v ječo. Razburjenje množica narašča huje, čeravno pripovedujejo nekateri, da so prišli na sled veliki zaroti proti vojvodovemu življe- , nju, kar 'seveda, ne verjame nihče, ker jo bilo vsem znano, da sovražijo na dvoru Perettija in Torreja. Stotnik telesne straže gre k vojvodi ter mu pove grožnje ljudstva. „To tolpo morate imeti v strahu!" i zapove jezno Aleksander. „Takoj s® J morajo zbrati vsi vojaki! “ „Bojim se, da bo že prepozno-Tekla bo kri." „Tem boljše. Ljudstvu jo je ita^ treba puščati. Preveč so polnokrvna j ip zato samovoljni, neubogljivi in o-uporni. Zdaj veste za moje ukaz?’ stotnik!" Na trgu precjvojvodovo palačo m1’' goli vse polno ljudi. Množica grozi A' leksandru in njegovi vladi, ki sloflj le na hinavščini. Guje se tudi žvenket orožja ; meščani so se namreč oboro- j žili ter so pripravili na krepek odp°r' Zdajci se zasliši glas: „Izpustite vjetnike, sicer naskočimo jetniŠnico!“ Na ta klic napadejo vojaki oboroženo ljudstvo z vso silo. S Ki čevljev dolgimi sulicami zbadajo med množico, da bi jo razgnali, toda, ljudstvo stoji ko zid. Kamenje kar dežuje na vojake, tudi s puškami streljajo’na nje, bi cela množica jih pade smrtno ranjenih. Začne se boj na življenje in smrt. Vojakov je veliko manj, in zato se morajo umakniti v Loggijo. Med tem se vali krdelo meščanov proti jetnišni-ci, hoteč oprostiti jetnike. Vojvoda Aleksander se zapre v smrtnem strahu v svojo palačo. Na njegova ušesa doni vpitje množice, ki se hoče-polastiti palače. Zdaj mu naznani sluga, da hoče govoriti ž njim takoj neki plemič. „Kdo je ?“ „Pavel Cattani.“ „Naj pride notri," zapove vojvoda. Pavel pride bledega obraza. „Visokost," mu reče, „to je pomota grozna pomota! Peretti, Torre in Ferroni so nedolžni . . . Nalagali so me . . . Visokost! . . . Visokost! “ In pri teh besedah pade Pavel na tla in grozno zakriči. „Pomoč! Pomoč!" vpije na ves glas. „Vojvoda . ., umiram . . . kuga, kuga!" Nato obmolči, njegov obraz postane črn, njegovi udje otrpnejo — nesrečnež je mrtev. Pavel je namreč srečal pred kako uro sprevod na kugi umrlega Človeka ko si je hotel ogledati škodo, katero je napravil požar Perettiju. Ko vidi vojvoda ležati pred seboj mrtvega Cattanija, beži iz sobe in pokliče takoj stotnika. Stotnik pride in vojvoda mu zapove: „Recite jetničarju, naj izpusti na mestu jetnike, 'Marka Torreja in ona 'Iva. Hitro! Hitro!" Častnik odhiti in pove to novico tudi ljudstvu; kakor bučeč vihar grmi ta novica iz ust tisočev in vse klice na zdravje jetnikom. Ves upor so nenadoma pomiri. Z veselim vriska-hjeni gredo nato po Perettija, Torreja in Ferronija v ječo tor jih spremijo na dom. Florenca je pokazala zopernemu vojvodi, da si no pusti oropati svoje prostosti in da ne trpi tlačenja meščanov, Tistega pa, ki je povzročil vse zlo, je zadela božja roka prej, nego je pričakoval. Nenadna smrt Cattanijeva je napravila nepopisen vtis na vojvodo, čeravno je bil zelo trdega srca. Več dni se mu ni smel nihče približati, nič več niso popivali, vse veselje je izginilo iz palače, Vojvodova okolica; se je že biv la zanj. Govoril je malo, smejal se le redko, pred svojimi očmi pa je še vedno videl ležati žrtev kuge, ki se je u-pala tako blizu njega. Tudi, ko se je pokazal svojcem, ni bil mnogo drugačen. Aleksander je Čutil v srcu potrebo, popraviti krivico, ki jo je prizadejal trem možem, če že ne ravno iz priv vicoljubnosti, pa vsaj zato, da bi se zopet prikupil ljudstvo. Zato pošlje drugega dne po Marka Torreja. Ko vsljopi starček v prestolno dvorano, kjer so se zbrali vsi dvorniki, vstane Aleksander in mu gre nasproti. „Dal sem Vas poklicati, Marko Torre," pravi vojvoda na glas, „da bi Vas prosil pred vsem 'dvorom odpuščanja za krivico, ki sem Vam jo prizadejal, Bil sem napačno poučen in slabi svetovalci so poguba za vladarja." Starček se spoštljivo prikloni in reče: „Visokost, hvala Vam za Čast, ki mi jo izkazujete pred vsem dvorom. Nikakor mi ni prišlo niti na misel, se zarotiti zoper Vas. Marko Torre se no bode nikdar omadeževal s prokletstvom, ki zadene po pravici vsakega izdajico." Vojvoda Aleksander objame star-čeka in mu zagotavlja svojo naklonjenost in milost, dokler bo živ. Med tem ko časti vojvoda Aleksander Torreja na ta način, se vrši v Perettijevi hiši drug dogodek. Tu vstopi plemič Karol Ferroni, katerega jo ljubil zdravnik kakor lastnega sina, odkar mu je rešil hčer gotove smrti. Pa tudi Karol se je oklenil blagega moža, in ga čislal kakor očeta. Ko vstopi ztlaj Karol v zdravnikov laboratorij, pravi ta ljubeznivo: „Ravnokar sem mislil na te, moj sin,“ in mu gleda prijazno v oSi. „Kako resno izgledaš! Smem livedeti, kaj je temu vzrok?" ga vpraša. „Takoj izveste, oče," mu odgovori Karol. „Danes prihajam v zelo resni zadevi. Moja bodočnost je odvisna od tega. Mogoče že slutite, kaj Vam imam povedati ?“ Poretti prime plemiča za roko. „Karol, jaz vem, kaj te je privedlo k nieni," pravi ginjen, „in zelo rad bi ti odgovoril povoljno. Toda na mojo veliko žalost mi to ni mogoče." „Prihajam zaradi Flore," začne Karol z žalostnim glasom; kajti njegova usoda je bila že izrečena, Še predno je povedal, po kaj je prišel. „Slišal sem že, da Florino srce ni več prosto, pa ker tega še nisem slišal iz Vaših ust, nisem verjel, akoravno se je obnašala Flora proti meni vedno tako, da sem si moral priznati, da ne bom našel milosti v njenih očeh\ Je pač že obljubila komu drugemu." „Karol, moj sin," povzame besedo zopet Peretti, „videl si predobro. Moram ti pripraviti to žalost, ki bi ti jo tako rad prihranil — Flora je že darovala svoje srce, pa ne kakemu po-zemeljskemu zaročencu, temveč svojemu Odrešeniku. Šla bo v samostan sv. Barbare," Karol vzdihne globoko in gleda z mokrimi očmi Perettija. „Moja usoda jo odločena," pravi ginjen. „Ni treba več besedi; oprostite mi, moj dragi oče, da sem Vas s tem nadlegoval in obljubite mi, da ne poveste o tem Flori nikdar ničesar. Naj ne ve, da sem gojil kedaj prazne nade." Peretti objema mladeniča in ga pritiska na srce. „Bog te blagoslovi, moj ljubi sin, ti zaslužiš njegov, blagoslov. Verjemi mi, če bi si bila izbrala Flora kakega moža, da bi bila gotovo tebe. Toda njo veže neka obljuba in to hoče izpolniti." • „Oče, ne govoriva več o tem," pravi Karol, „proč je — za vedno, za večno. A jaz nočem biti slabši ko Flora, Karol Vam je pokazal, da si upa zreti tudi smrti v oči, upa si tudi se odpovedati svetu in se ravnati po vzgledu vaše hčere. ■ Spoznal sem ničnost sveta —' zdaj pa hočem raztrgati tudi vezi, ki me vežejo nanj." V Perettijevih očeh se zrcali oK čudovanje, njegovo srce je tako polno, da ne more govoriti, ampak nemo mu stisne roko in solza se mu potoči po nagubanem obrazu, Cez kake četrt ure pride vojvodov sel ter povabi zdravnika in Ferronija v palačo, kor bi ju vojvoda rad videl. Peretti in Karol se spogledata presenečeno. Kaj naj to pomeni? Ali jima grozi zopet nova nevarnost? Vendar gresta po .kratkem premišljevanju z vojvodovim poslancem. Zelo se začudita, ko ju sprejme Aleksander tako prijazno. „Tudi vaju moram prositi odpuščanja," začne vojvoda, .„kakor som to Že storil blagemu Torreju. Odpustita mi, pregrešil sem se zoper vaju." Pri teh besedah poda vsakemu roko. Peretti, ves ginjen, ne more spre- j govoriti niti besede. Danes ga je nagovoril po dolgih letih vojvoda prvič-Tudi Karol Ferroni se mu zahvali samo molče in na kratko. „Peretti," nadaljuje nato vojvoda, „slišal sem, da imate lepo, vrlo hčerko. Ni moje povelje — zato nimaC pravice — pač pa moja srčna želja, da so vzameta ta Vaša hči in pa Ferroni, katerega zelo Čislam. Mogoče st®1 gojili že sami isto željo?! „Visokost," odgovori spoštljivo l>e' retti, „ravno, ko je prišel Vaš sol, sva se menila s tem mladeničem o tca1 predmetu. Bodočnost Karola iji moj® hčere je že odločena." „To me tem bolj veseli," zaklič® vojvoda, „Ta zakonska zveza je popo>' noma po mojih mislih." „Ne tako," visokost," razloži zdal Karol mirno. „Bog jo odločil druga#®’ Flora gre v samostan in jaz — j;l/' postanem navaden samostanski brat’ „Ferroni!" zakliče vojvoda Al®' — 139 — ksanđer, in bolcrft doni iz njegovoga, glsisn. „Torej tudi ti me zapustiš!“ „Samo telesno," mu odgovori Karol ginjen, „v duhu bom velikokrat pri svojem vladarju in se ga spomnil vsak dan v molitvi." „Stori to, Karol! Stori to!" pravi s tresočim glasom vojvoda. „Sre- čen človek, močnejši in boljši si kot jaz! “ To je bilo slovo med vojvodo in njegovim nekdanjim ljubljencem. Drug drugega nistaf videla več na tem svetu. Cez nekaj tednov je Šla Flora v samostan, in kmalu nato je postal tudi Karol Ferroni menih — oblekel je kuto sv. Frančiška, Razgled 'Vstaja v Albaniji je nekaj časa potihnila, a zadnji čas je prišel glas, da ■so doživeli Turki hud poraz. — V Maroku v Severni Afriki si hočejo utrditi Francozi svojo oblast, in nevarnost je, da nastane iz tega požar, ki bo segel tudi v Evropo, zakaj početje Francozov gledajo s pikrim očesom Špancrin Nemci. — Ob letošnji Veliki noči so se zgodilo zopet mnoge nesreče pri streljanju, zlasti je strahovit požar poškodoval 12 posestnikov v, Stari-Novi vasi na Murskem polju. V Ljubljani so imeli na belo nedeljo občinske volitve, na »katere je vse napeto čakalo. Doslej so liberalci gospodarili neomejeno v mestu. Sedaj je pa dobila Ljubljana nov volilni red in izvoljenih je bilo sedaj le 23 liberalcev, 14 pristašev Vsesloven- po svetu. ske ljudske stranke, 7 Nemcev (oziroma nemčurjev) in 1 socialni demokrat. — Na štajerskem se volilno gibanje že krepko razvija. Slov. kmečka zveza je že postavila svoje kandidate: v volilni okraj Ljutomer, Št. Lenart, Maribor levi dravski breg, Ivan Roškar, župan v Malni; Ptuj-Ormož, Mihael Brenčič, kmet v Spuhlji; Maribor, desni breg, Slov. Bistrica, Konjice, Fr. Pišek, župan v Orehovi vasi; Šmarje-Rogatec-Kozje, dr. Fr, Jankovič,, zdravnik v Kozjem; Brežice-Sevnica^Laško, dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Celju; Cel je-Vransko dr. Anton Korošec, u-rednik v Mariboru; Šoštanj-Gornji Grad-Slov. Gradec-Marenberg, dr. K. Verstovšek, profesor v Mariboru. Orli. Članek v 7. Štev- „Našega Doma" v Orlih na Koroškem je tudi mene spodbudil, da kot Korošec in član L Orla na Koroškem navedem nekaj misli glede orlovske organizacije na Koroškem. Mladeniška telovadna organizacija je pri nas prepotrebna in smo he tem polju na Koroškem že mnogo zamudili. Drugod po Slovenskem imajo Že skoro vsa izobraževalna društva svoje telovadne odseke Orla, a pri nas obstoji le eden, kakor mi jo znano. In vendar je ta organizacija tako nujno Potrebna, ako pomislimo, s kakšno vne-mo in silo so se vrgli naši nasprotniki, socialni demokratje in svobodomisleci na našo mladino, da jo pridobio za svoje cilje. Na eni strani socialna demokracija, ki nosi na sebi znak resolucije, na drugi strani pa hočejo svobodomisleci osvojiti našo slovensko do-. movino na Koroškem. Teh nasprotnikov ne smemo prezirati, ampak proti njim se boriti z vso silo. In ravno telovadna organizacija Orlov bo najbolj uspešno sredstvo zoper te nasprotnike, ker ima namen, našo mladino nravno in telesno dvigniti do višje stopinje. Naši nasprotniki skušajo naše; mladeniče nravno pokvariti, ker vedo, da bodo potem najhujši nasprotniki našega, tako nadebudnega gibanja. Ce je mladenič nravno zdrav, potem se tudi z vsem svojim mladeniškim navdušenjem pridruži mladeniškemu gibanju. Ce pa je mladenič v tem oziru slab, potem je gotovo naš nasprotnik, ali, prezira naše (gibanje. Meni "str'žđi nravno pokvarjen mladenič kakor Črviv sad na deblu našega naroda. Potrt in brez višjih' ciljev hodi okrog, iz- gnbil je veselje do življenja in narodnega dela, izgubil smisel za vsak višji cilj. In ravno Orel je tista 'šola., ki vzgaja z n a 6 a j e , ki jih pri nas na Koroškem tako zelo potrebujemo. Orel bo dvignil koroško mladino iz njenega spanja in popravil to, kar za,mudijo naše mneilnice, naše šole, ki mladeniča umsko ubijajo, da že, ko iz-stopi iz šole, izgubi vso veselje in hrepenenje po višji izobrazbi. Le nekaj bi nasvetoval'glede te organizacije, namreč, nikar naj se preveč strogo ne dela, ampak mirno in v-strajno. S potrpežljivostjo naj se navaja mladino k boljšenni življenju, k boljšim idealom, ker Štajerske ali kranjske in koroške razmere se precej razlikujejo, 'Mirnega in sentimentalnega koroškega, mladeniča veliko prej pridobiš, Če ga boš mirno in potrpežljivo ter polagoma privajal disciplini, kakor pa s strogostjo. In tudi nasprotniki bi znali to strogost izrabiti, češ, pojdi in pristopi k nam, pri nas je svoboda itd. S tem bi neizkušenega mladeniča zvabili ki sebi in ga začeli vlačiti po gostilnah, saj je znano, da so ravno gostilne glavno agitacijsko sredstvo naših nasprotnikov. Nasprotniki i z v a b i j o fanta v gostilno da ga tam v p i j a n i j o , da tako izgubi vso sramežljivost ter ga s tem po malem odtujijo n a r o d u, posebno pa veri. Druga velika, rak-rana. naše mladine na Koroškem pa je p o noče* v a n j e , in iz ponočevanja pa pride navadno n e č isto v a n j e, • To boje zlo: Gostilne-alkohol, ponočevanje in nečistovanje bo ogromna njiva vsakega orlovskega, odseka na Koroškenk njiva, ki jo more pričeti orati in čistiti le krepka mladeniška, organizacija-In ravno Orel se mi zdi za to najbolj pripraven, ker ima, v svojih načolil1 ’ n e i z p rose n b o j proti tem tret® napakam. Zato bo dolžnost, vsakega orlovskega odseka, da pokaže pri vsakem predavanj u in razloži škodljivost pijančevanja in popivanja po gostilnah, koliko umorov in pobojev pride od ponočevanja, kolikim boleznim je vzrok ne-l Čistovanje. Iz tega razvalite, kakšno ogromne delo bi vršil Orel (na Koroškem. I" mirno lahko rečemo, da, je Orel raV' j no na Koroškem najbolj potreben. I’1’' vič zato, da dvigne našo, še tako »|ž' ko — a ne samo po svoji krivdi — ste-ječo mladino. Drugič pa tudi v narodnem oziru. Orel nam bo vzgojil jeklene značaje, prihodnje voditelje, ki bo" do znali vselej in povsod krepko '/'a' stopati koristi našega, naroda na KO” roškem. Zato pa, koroški mladeniči, upai"' da bo prihodnjo pomlad že obstojni0 vsaj eno koroško okrožje Orlov, vroče želi in kliče — orlovski Nazdnfl Cvetko bodsinjsk' Dekliški vrtec. Dekleta pogum! Ne, ker je težko, si ne upamo; ampak ker si ne upamo, je težko. Te-le pomenljive vrstice čitala sem v Mohorjevi knjigi, in s temi kratkimi besedami želim odgovoriti sestriei Pepci v imenu tistili deklet, ki imajo zu| enkrat jše premalo poguma, da bi se same odzvale. Predrage! A tega nisem navedla samo v naš razgovor, ampak je tudi prijazno vabilo za vas. Poslužite se ga, da spoznate resničnost teh besed. Ni tako težko, se za kako dobn stvar potegovati, isto braniti in čo ( treba, tudi zaničevan biti zaradi 1' ga. Ne, vse to ni nobena težkoča, nb človeku ne manjka, poguma. Zatorej na delo! V vsakem oz'1'' je treba trdne volje in poguma, da '! nazadujemo. Pa četudi nas sovraŽfP zasleduje, da bi nam iztrgal najdr*^ jo svetinjo svete vere in nas oropj' nedolžnosti, ne bojmo se, v imenu blažene Device moremo premagati zapreke in težavo. Le poguma naj J1®1' ne zmanjka!. — 141 Nastopila jo vesela pomlad. Dekle-*4! Seclaj-le, ko si bodete dale toliko opraviti po vrtovih, spomnite se vea-si tudi dekliškega vrtca. Gotovo bode Prijazno vsprejel nove delavke. Vse se tako lepo probuja, zakaj bi pač me spale? Ali ste čitale? Kako bode gdč. t opca od zdaj naprej skrbno čitala "Naš Dom“, da bode izvedela, ali tu-d' izpolnjujemo, kar nam je povedala. .Oj še nekaj o peresu pravi, a to ni jjofc kaj čudnega, .saj marsikatera dek-hea rada suče pero, zakaj bi ga pa 11(1 rajši sebi v zadovoljnost in srečo, slovenskemu narodu pa, v čast. Enega veseli to; drugega pa, dru-h'o> bode morebiti katera izmed vas mi-sbla, prebravši moje vrstice. Kar je I, 0s, je res, a ljuba deklica, če te tudi 110 veseli knjiga in pero, pomisli pa 'l ’ pogledu na prebujajočo se naravo, da tudi ti no smeš zaspati za dobre po-dke in .svojo lastno srečo. . Ali ni vsa narava, velika, knjiga |°žja? L« dobro pi'emisli in se zamisli ' ujeno vsebino, gotovo ti bode tudi ta veliko koristila. v 1’a ne samo svet, ampak, tudi vse llaše življenje je knjiga, in list, ki nanj P'šeino, je vsak dan, ko ura nam bila i de ločenja, zadnja popisana takrat dd stran. Zatorej pa pišimo v knjigo ^bdjenja tako. tla se v nji blagih del SvsKe zveze. Shodov ni bilo veliko, ker so c- g- voditelj preobloženi z delom. Pač pa so nas mladenke, družbenice od sv. Petra na ••edvedovem selu lansko leto zelo razveselile ® svojim obiskom. Govorile so nam prav nav-9u'jeno. Prva je govorila Ana Verk, spodbujala nas je k pravi pobožnosti, podučila o de-avnosti in opominjala, da moramo nedolžne n poštene biti, govorila nam je tudi o izo-,rrazbi, katera nam je zelo potrebna. Ana ehovar je govorila o branju, kakšen dobiček niamo, ako pazljivo in s premislekom beremo, sak mesec prvo nedeljo ima nauk Marijina ružba in ravno tako tudi fantje. Naj bo za-P°sti za sedaj. Sedaj bodemo pa začeli sejati 11 pridno obdelovati, v jesen ti bodemo pa že, r|gi Naš Dom naznanili, če bo dobra žetev v Šmarski fari. i. Iz Vranskega. Od nas, priljubljeni nam stt še nisi sprejel nobenega dopisa. Zato, gospod urednik, ne čudite se, če je prvikrat , ®‘o raskavo in neokretno. Saj se malemu j^’larčku tudi lažje spregledajo pomanjkljivosti ot Pa izurjenemu. Blagovolite torej sprejeti r^v prisrčne pozdrave od priprostega mlade-lca in pa nekaj vrstic od naše Vranske. Priz-, a‘> moramo, da smo res malo dremali, pa n''-. ®°gui Še o pravem času so nas vzbudili a* častiti g. kaplain Janko Širec. Na občnem lriMU ^ne IeJ;)ruarja t' 1- so se namreč do-la mesečna predavanja v <>. — mesečna preuavama v društveni sobi. j