Posamezna številka 10 vinarjev.
mm.	VLM3DI.V
ропеЖ, 23. sepHra !№
Leto XL1V.
Velja po pošti: ~
Za oelo leto caprej . . K 26*— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo lelo naprej . . R 24-— za eu meseo „ „ 2'—
V	upravi prejemati mossSno „ 1*80
~ Sobotna izdaja: ~
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ S-— га ostalo inozemstvo . „ 12'—
Uredništvo je v Kopitarjevi uliol štev. 6111, Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 ram visoka ali n]e
prostor) za enkrat .... po 3) т ea dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popusi po dogovoru.
. Poslano: .»
Enostolpna pctitvrstapo 60 vin.
Izhaja vsak dan lzvremil nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
Upravnlštvo Je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račun roštne Hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, Sosn.-berc. št. 7563. — Dpravnlškega teleiona št. 188.
Slovenski jnnoli Н1аШ se zopet odlikovol. - Konte Cinone razstreUena. - Novi silni rnsKI nepodl odbiti.
Žlvuhno bojevonle v zraka. - Francozi izgubil; m in 21 liti. - lopni na London.
izvlečki iz ш\\тш listov.
Dne 30. avgusta sc je vršil v dvorani »Časnikarske zveze« v Rimu ustanovni občni zbor »Narodno gospodarske zveze za nove italijanske pokrajine«. Seji je prisostvoval tudi Andrea Torre, ki je znan kot velik sovražnik vseh Slovanov, ki žive ob Jadranskem morju. Od strani vlade so bili navzoči minister Commandini in državni podsekreterji Caneppa, Foscari in Morpurgo, Tudi ta imena so Jugoslovanom Avstrije poznana. Iz pozdravnega govora poslanca Torreja je vredno omeniti naslednje: »Čeprav smo bili mi z Avstrijo v zvezi, Avstrija je od vedno skozi dolgo vrsto let v vseh teh italijanskih deželah skušala uničiti italijanske tradicije, ona je hotela iz njih z vso silo svojega političnega in upravnega aparata izkoreniniti italijanstvo in je skušala po vseh teh italijanskih pokrajinah vsaditi popolnoma tuj naroden element. (!) To umetno delo, podkrepljeno z nasiljem, je bilo plodovito. Toda dan narodnega csvobojenja in obenem dan narodne pravice ni več daleč: on je že zepočet.« Iz tega je razvidno, kako si Italijani predstavljajo narodno osvobojenje in narodno pravico, Ako ti komu nekaj ukradeš, njega sam ukleneš v verige, ga vržeš takega v ječo in ga bijež, pa vidiš popolnoma jasno italijansko svobodo in narodno pravico. Tako hočejo oni napraviti s Slovenci in Hrvati, ki bi pa morali vsaj polovico od tega pisati in tolmačiti o sebi resnico, kar o njih italijanski listi lažejo.
Poročevalec k dnevnemu redu te »Narodno gospodarske zveze« je bil zveain tajnik Antonio Sestan. Po imenu je videti kak poitalijančen Hrvat. V programu te zveze se nahaja tudi ta točka, ki bi se morala takoj izvesti: > Rekolonizacija dežel in mest, ki so izgubila večji del svojega prebivalstva«, Torej za tem grmom je tičal Torrejev zajec, zaradi nasilja in pritiska avstrijskega političnega in administrativnega aparata. Da opraviči tat sebe, pred svetom sumniči nedolžnega. Torej ta slo-vepski m hrvatski umetno vsajen živelj je treba na tak način z »rekolonizacijo« odpraviti iz čisto -italijanskih« dežel. O Itali-janstvu teh dežel je izvenavstrijski svet informirala do zdaj samo šele prvič »Information« od 24. avgusta t. 1.
V	svojem poročilu je najavil tajnik Sestan, da je italijanska vlada obljubila, da bo zvezi stavila na razpolago ves potreben materijal in tehnične strokovnjake.
V	upravni svet zveze so bili izvoljeni sledeči: bivši minister Barzilai Salvatore, Borghese Don Scipione, poslanci Cabrin Angelo, Cappa Innocenzo, Chimienli Pie-tro, Colonna di Cesaro Giovanni, Coradio Enrico, senator Esterle ing. Carlo, Gue-rassi Gian Francesco, Levi della Vida Et-tore, poslanec Marchesano Giuseppe, ing. Orlando Paolo, Ravasini Ruggiero, poslanci Sandrini Arnadeo, Tone Andrea, dr. Scarpa Gino, Segre Salvatore, Vitali Gae-tano in poslanec Reke Zanella Arturo.
K istemu ustanovnemu občnemu zboru piše »Idea Nazionale« od 31. avgusta t, !. to-le: V upravnem svetu te zveze sedijo tudi osebe iz Jadrana io Trentina, katerih imen pa ne bomo javljali.« Lahko jih obdrži ta list zase, ker se zelo dobro ve, kateri iredentisti se nahajajo v Italiji, in prepričani smo, da se s temi prodanimi po-italijančenimi izmečki ne morejo kar nič pred javnostjo pobahati.
Poznani Franco Caburi je napisal v »Giornale d'Italia« od 3. septembra t. I. članek, v katerem prinaša inišlienja usta-novnikov te zveze Torreja, Coionna di Cesaro in predsednika odbora iredentistič-nih beguncev, stotnika Segreja. Tu čitamo: »Vprašal sem še svoje informatorje, ako se bo ta zveza omejila samo na gospodarsko delo.« Nato se rai je odgovorilo: »da je nemogoče oddeliti gospodarstvo od politike, nosebno ne, kadar se rešujejo reforme različnih trgovskih in agrarnih vprašanj. Posebno je to nemogqče, kadar se tiče Trsta in Reke. Administrativnih vprašanj se ne more oddeliti od političnih vprašanj.«
Dalje pravi Caburi, da je ta zbor pozdravil ministrski predsednik Boselli takole: »S celim srcem se strinjam z vašimi nakanami.«
Iz vsega tega je jasno razvidno, kaj Italija namerava s Slovani ob Jadranu. Kar pa ona namerava, ni nič dobrega. Rešiti ho če trgovsko in agrarno vprašanje, pri tem pa se gosoodarsko vprašanje nc da ločiti od političnega. Torej, ako pridejo obja-dranski Jugoslovani pod italijansko upravo, tedaj jim joj in gorje.
Sicer se oglašajo tudi mirnejši ljudje, ampak to so glasovi vpijočih v puščavi, in ko bi imeli oni te Jugoslovane že v svoji državi, kot naprimer beneške Slovence, tedaj bi bili oni vsi enaki, in isto bi delali z njimi kot. s temi slovenskimi sirotami v Benečiji, Vabite vi, kogar hočete, nas avstrijskih Jugoslovanov ne boste ujeli na li-manice, pa naj g. Salverini še tako lepo in sladko piše po ■•■Secolu« (23. avgusta t. 1.), kjer se zavzema za enakopravnost Slovencev. Lopovi ste bili, lopovi ste in ostanete, mi vam ne verujemo. Kdo bi verjel ljudem, ki so tako sramotno izdali svojo zaveznico! Ni nobene vabe na svetu, ki bi Slovence zapeljala na napačna pota: najlepša poteza slovenskega značaja je zvestoba — in te ne prodajamo!

Berlin, 22. septembra. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše pod nadpi-sorn: Zakaj se vojskujemo?
Septemberska številka »National Revicvv« objavlja članek o mirovnih pogojih Anglije. Pisatelj razpravlja, kakšne zahteve morajo nam sovražni zavezniki staviti Avstriji, Turčiji in Bolgariji.
Nato izvaja člankar med drugim:
Kar sc tiče najvažnejše točke, da se kaznuje Nemčija, bomo Hunom vsilili svojo voljo; njih knezom, politikar-jem in vojakom, katerih besede so brez vrednosti, bomo narekovali pogoje. Velikodušnost nasproti tako ošabnemu podlemu narodu, kakor so Prusi, bi ne bila umestna. »Germania delenda est« bodi splošna vodilna smer mirovnih pogojev. Nemške kolonije sc boelo razdelilo tistim velesilam, ki so jih osvojile. Belgija se mora ponoviti; Aachen s svojim sosednim ozemljem se mora pri-deliti belgijskemu kraljestvu; ravno tako Luxemburg. Vojne odškodnino mora plačati Nemčija Belgiji sto milijonov funtov, da bo kaznovana, ker jo prekršila pogodbo; petsto milijonov bo morala šo plačati za povzročeno škodo. Primerno odškodnino bo morala Nemčija seveda tudi plačati Veliki Britaniji, Franciji in Rusiji.
Alzacljo Loreno dobi Francija na-
zaj, dalje še dolino Saare s Trierjem iu
okolico.
Celo Prusko Poljsko se priklopi Ruski Poljski, torej provinca Poznanj in del zahodne Pruske. Uredi se tudi meja na škodo vzhodne Prusije.
Nemčija mora izročiti vse svoje brodovje, tudi trgovinske ladje, da nadomesti potopljene ladje. Vojaška moč Prusije naj se v toliko razoroži, da se ne bo mogla postaviti nad j>ol milijona mož močna armada. Glede na Kielski prekop bi se ne mogli zadovoljiti, da bi postal prekop mednaroden. Potrebno bo, da bodo zasedlo Kiel nekaj časa mednarodne čete.
Zločinca na miss Gabel in na kapitanu Frvatt se bodo najprimernejše kaznovalo, da bodo zažgali nekaj novodobnih nemških palač in poslopja generalnega štaba v Berlinu. Podreti se bo moral morebiti tudi kolinski most čez Re-no in Kielski prekop. Večji deli Nemčijo, posebno industrijski okraji, morajo ostati toliko časa zasedeni, dokler ne bodo izpolnjene vso obveznosti. Premišljevati se mora tudi, če ne kaže, da bi razdeliti Nemčijo v njene posamezne dele.
»Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše o tem mod drugim: Izdajatelj navedenega angleškega lista piše pred člankom, da bo bravce morebiti »prek-merna« vsebina razočarala. Da jih potolaži, pravi, da gre le za najnižje angleške zahteve, ki se bodo seveda po* množile vsaki nadaljni mesec vojske.
Te besede so več kot v enem oziru značilne in kažejo, da se z nizkotno lakomnostjo združena uničevalna volja Anglije ne omejuje le na nekaj prenapetih glav, marveč da je prepojila široke kroge naroda. Največji slepec mora vsled teh odkritij videti, zakaj so moramo vojskovati do konca. Kdor šc vedno ne umeva, da jc naša vojska obrambna vojska in da mora zato vsakdo želeti zmago: revež in bogatin, visok in nizek, ne zasluži časti, da je Nemec; naj skromnejši si ne bo mogel prikriti, da more biti cena tej vojski le mir, ki bi vzol takemu slepemu sovraštvu zadnji up, da bi Nemčijo bodočnost kdaj tako ogrožala, kot jo sedanjost.
LISTEK,
otsieoiKi sz штт.
Bolga krasna pot.
I.
Marsikdo mi jo dejal: ne hodi; jaz pa sem nestrpno pričakoval brzojavke z naročilom, da naj grem. Ko jo ta brzojavka prišla, mi jo še moj predstojnik polagal na jezik besedico »ne«, katere pa nisem spregovoril, ker so me življenja izkušnje naučile, da sem bil še vedno tepen, ako sem sc dal pregovoriti, da storjenega sklepa nisem izpeljal. Zlasti sem skusil to pri vojakih. Zato sem šel.
Ob 9. uri zvečer sem sc vsedel v Zagrebu na vlak ln jutro se je delalo, ko sem se vozil po dolgem, železnem mostu čez Savo na bosenska tla.
V Bosanskem r o d u sem naletel na Slovenca-Ljubljančana, nadpo-ročnika A., ki je prihajal iz Črne gore. Imel sem toliko časa, da sem si dodobra. lahko ogledal Bosanski Brod, ki ima navzlic temu, da je samo dolga vas, dokaj zanimivosti že s tem, da prebivajo v njem katoličani, grški razkolni-ki in mohamedanci. Že krasni, v orijen-talskem slogu sezidani kolodvor je vrlo zanimiv.
Proti 10. uri dopoldne je odpeljal vlak ob rečici Ukrini naprej po bosen-skib tleh.
Vožnja po ozkotirni železnici je sicer dokaj počasna, toda ima to prednost, da dajo potnikom prilike dovolj, da si natančno lahko ogledajo zemljo in kraje, ki ložo ob desni in levi strani. Tudi jaz sem izrabljal to priliko, saj me jc zanimalo vse: polja, ljudje, hiše, cerkve, mošeje, živina i. dr.
Vozili smo se po rodovitnem Ivan-skem polju do Dervonta, potom višjo proti Krnin planini do Hau Marice in naoroj do Ko'.orsH'ga. Opoldiu smo se ustavili v Doboju, kjer sem imel priliko obedovati. Potom je šlo zopet naprej med Črnim vrhom in mod Ozren planino, kjer nam jo bila spremljevalka reka Bosna. Potem šo naprej, vedno naprej, celo popoldne.
Gledal som in premišljeval o zemlji in ljudeh. O zemlji, za katero in na kateri so se vršili že hudi boji, in o ljudeh, ki so se in so še bore za to »nnljo kot, levi junaško. Morda so ti boji zdaj zadnji za dolgo, dolgo. Zemlja potrebuje miru; z mirom bo prišla kultura. Industrija, ki je žo pridela svojo pot v deželo, bo šla naprej. Poljedelstvo, ki zmaguje ravno v teh časih, se bo povzdignilo, in bosenska zemlja bo dobila drugačno licc.
Mnglaj — Žcpče — Vratnik — ob
Liscu — naprej do Zenice. V teh krajih se je industrija že trdno vsedla. Lesna industrija, železna industrije; premogokopi in tovarne za popil-. Vse to sc zdaj pospenja do vrhunca, ker vso služi vojski. Ujetniki grade ceste, delajo jio tovarnah, trasira se železnica, tako da dobivajo ti kraji od dneva do dneva drugačno licc.
Po poljih pa delajo žene in otroci.
Tam ob železniški ograji stoji dekle in gleda s sanjavimi očmi za vlakom.
—Dekle, zakaj si tak žalostno? -—
Tako ti je odpeljal vlak fanta in Bog sam ve, ali ga pripelje še kdaj. Morda loži pokopan ob naši Soči, morda preži v tirolskih gorah na sovražnika? Morda cveto rože v tvojem vrtu zastonj, no boš ga kinčala junaka ž njimi ...
Vlek sopihu dalje, dalje po trsteni-ški dolini, skozi katero teče potok Tr-stenica. Tam stoji nekdanja prestolica bosenskih kraljev grad Bobovac. Potom naprej skozi Visoko in vedno bližjo j prestolnici Bosne — Sarajevu.
Večcrilo so jo. žc, ko se jo na neki postaji vstavil vlak. Sredi trga jo slala 1 mošeja, ob nji pa vitek mir.prot. Raz j ta stolp je klical mujezin k večerni mo- j litvi: »La ilalia illa Allahu« (ni Boga j razen Alaha). Po cesti k mošeii so hi- j telo rnohamedankc v belih, črnih in 1 višnfevih oblekah. iDur\a ie zunanji
znak njih starosti. Najmlajše so oblačijo belo, starke črno.) Vse so bilo zagrnjene, čez obraz so imele potegnjena pajčolane, da jim ni bilo videti niti oči.
Ravno 12. ura, odkar sem se vsedel v Brodu na vlak, se jc bližala koncu, ko se je vstavil vlak v Sarajevu, prvi postaji mojega potovanja. 24 ur jc ža poteklo, odkar osni zapustil Zagreb.
Na postaji — še v Zagrebu jc to težko — ni bilo nobenega izvoščeka. Skrbelo ino jo, kako bom spravil prtljago v hotel, ker ž njo si nisem upali v električno železnico. Toda moj »burš« je rešil stvar tako, cla jo jo dal polovico k meni v prvi voz, drugo )xdovico pa je vzol seboj v drugi voz. Tako je šlo.
V električni nasproti meni je sedela moliamedanka v revni višnjevi obleki. Obraz ji jo zakrivala črna tančica. Poteg nje jo sedela mlada dama, vsa posejana z briljanli. Če jo odprla usta, se ji je celo med zobmi lesketalo zlato. Kakšna razlika med tema dvema ženskama! Kakšen prepad med njima no savno po vnanjostl, temveč tudi po življenju. F,no se obsipa z zlatom irt odeva v svilo, druga so zakriva, da niti njenih oči no moreš videti.
Dva svetova. V katerem je življenje sročneje?
Nad Sarajevom je ležala lopa poletna noč, po ulicah je pa bilo življenja še živahno,	B- /
Nove ilošloe pr sloji) oe.
Državni zakonik in naredbeni list za poŠto in brzojav prinašata dve naredbi, s katerima se razglaša napovedana izpre-memba poštnih in brzojavnih pristojbin, in sicer stopi ta tarifna izprememba v veljavo z dnem 1. oktobra t. 1. Enaka tarifa, ki bo od 1. oktobra t. i. dalje veljala v no-tranjeavstrijskem prometu, bo bistveno veljala tudi za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in z Nemčijo. Temu poenostavljenju tarifnih določb se pridržuje nadalje poenostavljenje reglemantarnih določb z istočasno uvedbo enotnega avstro-ogrskega s poštnega reda«.
Kar se tiče izpremembe pristojbin same, so v poštnem prometu glavne izpremembe naslednje: Pristojbina za pismo najmanjše teže se je določila na 15 vinarjev. Za težka pisma se uvede v prometu z inozemstvom veljavno stopnjevanje teže od 20 do 20 gramov, in sicer s pristojbino 5 vinarjev za vsakih 20 gramov. Za dopisnice, ki jih bo poštna uprava opremila t vtisnjeno znamko, znaša pristojbina 8 vinarjev, za vse druge v celokupnem prometu z inozemstvom (izvzemši Nemčijo) 10 vinarjev. Pri tiskovinah se odmeri pristojbina s 3 vin. za vsakih 50 gramov. Kdor hoče, da se njegove tiskovine odpravijo hitro, mora pri oddaji potom posebne ekspresne znamke plačati dodatek 2 vin. brez ozira na težo pošiljke. Pristojbine za časopise se za enkrat ne izpre-mene. Za blagovne vzorce se določa pristojbina na 5 vin. za vsakih 50 gramov, najmanj pa na 10 vin. Obenem se povišuje dopustna teža za blagovne vzorce na 500 gramov. Pristojbina za vrednostna pisma se bo sestavljala iz pristojbine za enako težko priporočeno pismo in iz vrednostne pristojbine, ki znaša za tuzemski promet 5 vin., za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in i Nemčijo 10 vin. za vsakih 300 kron. Najmanjša pristojbina za vrednostna pisma znaša 60 vin. Obveza za navedbo polne vrednosti pri pismih, ki vsebujejo bankovce ali denar v gotovini, v bodoče odpade.
Pri zavojih se pasovni zistem popolnoma odpravi ter se določa stopnjevanje teže od 5 do 5 kg, razen tega se najvišja teža znižuje na 20 kg. Pristojbine znašajo za tuzemski promet in za promet z Ogrsko. Bosno in Hercegovino do 5 kg 80 vin., do 10 kg 2 K. do 15 kg 3 K in do 20 kg 4 K. Ta pristojbinska postavka velja tudi za promet z večino ozemelj nemške države. Za oddaljenejše kraje nemške države je pristojbina povišana. Za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in z Nemčijo se, kakor v vsem poštnem prometu, z inozemstvom uvaja za zavoje prisilno fran-kiranje. Za tuzemski promet se dopušča sicer še možnost nefrankiranja, vendar sc določa pristojbinski dodatek 20 vin., in sicer za vse zavoje brez ozira na težo.
Pristojbine za poštne nakaznico bodo za tuzemski promet in za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino znašale za zneske do 50 K 20 vin., pri zneskih preko 50 K 50 vin. za vsakih nadaljnih 50 K. Za promet z Nemčijo veljajo pristojbinske postavke svetovnega poštnega društva, to je 25 vin. za vsakih 50 K.
Nadalje se uvajajo nove določbe za promet po povzetju.
Povišanje pristojbin za brzojavke obstoja v povišanju dosedanje pristojbine za posamezne besede od 6 na 8 vin., obenem se določa najmanjša pristojbina 1 K za brzojavko. Tudi povišana pristojbina za brzojavke velja enotno tako za tuzemski promet kakor za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in z Nemčijo, Temu povišanju pristojbin primerno se je pristojbina za posamezno besedo pri dosedaj v avstrijskem, ogrskem in bosenskem dopustnem prometu v časopisnimi brzojavkami določila na 4 vin. Pristojbina za časopisno pavšalno korespondenco, ki je dopustna v tej zvezi, se je določila na 15 K za prvih 500 besed in na 3 K za vsakih nadaljnih sto besed.
Financijelni uspeh teh v poštnem in brzojavnem prometu uvedenih tarifnih iz-prememb se, ako se vzame za podlago navaden mirovni promet, ceni na letnih 90 milijonov kron.
Nemška socina demokraciji
Na državni konferenci je govornik opozicije poslanec Haase ostro obsojal večino, češ, da se razni glasovi iz tabora večine čudno in nevarno odtujujejo od dosedanjega duha socialne demokracije. Če večina očita opoziciji njene nazore, ta lahko to vrne večini, ki se drži v večini samo po sodrugih, ki se že zelo ločijo od načel socialne demokracije. Stališče, da se državi mora dati za brambo potrebna sredstva, vodi kakor že v miru do tega, da se dovoljuje vojaške zahteve, katere vedno utemeljujejo z potrebami brambe dežele. Zo socialno demokracijo je vprašanje zase tako-le: Kakšen značaj ima vojna ш kakšna je vsa vladna politika nasproti social-nodemokratičneinu delavskemu gibanju?
In če preiščemo to vprašanje, najdemo, da je politika strankine večine nesocialistič-na. Če hoče biti nemška socialna demokracija predbojevnica za internacionalo, potem ne sme vprašati, kaj delajo drugi, ampak mora iti sama pred vsemi naprej, V vojni mora imeti socialna demokracija to nalogo, da zopet spoprijazni narode. — Poslanec David pa je predlagal resolucijo, ki priznava dolžnost do brambe dežele in izjavlja, da je za Nemčijo ta vojna Še vedno ^rambena vojna in zato je socialna demokracija upravičena, da vztraja v brambi dežele. Zavrniti moramo vse uničevalne in osvajalne ciljc proti Nemčiji in njenim zaveznicam.
Nemška socialna demokracija o vojski,
Berlin, 25. septembra. (K. u.) Na državnem posvetu socialistične stranke v Nemčiji se je sprejela sledeča resolucija: Državni posvet pripoznava dolžnost deželne obrambe. Sedanja vojska je za Nemčijo še vedno obrambna vojska. Prej ko slej je socialna demokracija odločena, da bo vztrajala v obrambi dežele, dokler ne bodo pripravljeni naši sovražniki skleniti takega miru, ki bo jamčil politično neodvisnost, teritorialno nedotakljivost in gospodarski razvoj Nemčije, Vse proti nemški državi in njenim zaveznikom naperjene uničevalne in osvojevalne naklepe sovražnih velesil odvračamo. Socialna demokracija zahteva, naj se ob sklepanju miru zastopajo pred vsem koristi in pravice lastnega naroda, a zahteva tudi, naj se ozira na življenske koristi drugih v prepričanju, da more le tak mir jamčiti za trajnost. Socialna demokracija se zavzema za vse, kar more dovesti evropske države do tesne pravne, gospodarske in kulturne skupnosti. Nemški državni posvet odobrava stremljenje nemškega strankarskega vodstva za zopetno zgradbo delovne in za boj močne socialistične internacionale. Nemška socialna demokracija pripisuje odgovornost podaljšanju vojske tistim, ki se upirajo, da bi se kmalu sklenil mir in upa, da se bo v seh deželah vedno močnejša volja širokih ljudskih plasti za konec strašnega prelivanja krvi uveljavila; od nemške vlade se zahteva, naj neprestano dela na konec vojske.
vojsKa z nalilo.
Že nekaj dni sem je boj na kraški planoti dobil obliko večalimanj ljutega artilerijskega dvoboja, medtem ko se italijanska pehota zadovoljuje z neznatnimi delnimi podjetji in s previdnim tipanjem fronte. Ni pa še nastal tako popolen bojni odmor, da bi se moglo z gotovostjo trditi, da je kraška bitka končana. Dejansko je žrtevpolni stourni boj za Komensko planoto za enkrat končal s popolnim porazom Italijanov, ker niso mogli doseči niti enega svojih ciljev, katere so si postavili. Na južnem krilu kraške postojanke pa skoro nepretrgoma nadaljevano delovanje italijanske artiljerije vsekako kaže na to, da branilcem ne puste priti do sape in da se armada vojvode Aoste mogoče pripravlja na to, da bo vnovič udarila. Že se približujejo prve nove italijanske pehotne skupine našim postojankam. Vendar se vsled pazljivosti naše artiljerije nikjer niso mogle razvrstiti k pravemu napadu.
Medtem ko Boroevičeva armada mirno pričakuje novega sovražnega navala, tudi druge vojne skupine na laškem bojišču ne spe. To priča zadnji uspeh čet, ki se bojujejo v italijanskih planinah med dolinama Posina in Astico, ki so razstrelile italijansko postojanko na Monte Cimone in pri tern ujele 13 častnikov in 427 mož. Na ta uspeh moramo biti posebno Slovenci ponosni, saj je razstrelbo izvrstno vodil znani slovenski junak nadporočnik Albin Mlakar.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj. 24. septembra. Uradno:
Na južnem Krasu so se razvili boji v bližini; naši so zaplenili eno strojno puško.
Na Fasanski bojni črti smo odbili z ognjem napad enega sovražnega bataljona na naše postojanke na Cardinaiu.
Dognali smo, da je r a z -strelba vrha Cimone, ki jo je izvrstno vodil nadporočnik M 1 a k e r , dasi je bil ranjen, uničujoče učinkovala. Ena italijanska stotnija je bila zasuta. Oddelki pešpolka št. 59 so obkolili ostale dele presenečene posadke na krilu in za hrbtom; število ujetnikov se je zvišalo na 437, Zaplenili smo tudi dve strojni puški,
Monte Cimone zdaj živahno obstreljuje sovražno topništvo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 23. septembra. Uradno:
Na Krasu smo odbili večkrat sovražnika, ki se je poizkušal približati.
Izjalovil se je na dolomitski bojai črti sovražni nočni napad na nase postojanka ua robu Monto fcief.
Severno od Asiago so razstrelilo naše čete danes zjutraj vrh Monte Ci-
mone, ki so ea bili 24. julija zasedli Italijani; ob tej priliki so njele 13 čast« nikov ln 378 mož.
Skupina sovražnih morskih letal je metala brez učinka bombe pri Punta Salvore, južnozahodno od Pirana.
Namestnik načelnika generalnega 'iuij 'jajPH 'lđ
Laško uradno poročilo.
21.	septembra. Sovražno topništvo je obstreljevalo na Gardskem jezeru naše topničarke, a škode ni povzročilo nobene. V gorah med Cismonsko in Astiško dolino vztrajno napadamo dalje, dasi zelo sneži. Popoldne 19, septembra smo odbili na severnih pobočjih Colbricona napadalni sovražni poizkus. Na julijski bojni črti je trajno deževje zaviralo včeraj delovanje topništva. Naš oddelek je s presenetljivim sunkom zasedel novo postojanko blizu Sv. Katarine na gričih vzhodno od Gorice. Na Krasu smo popolnoma odbili manjše sovražne oddelke, ki so poizkušali presenetljivo napasti naše postojanke na koti 208 južno od Nove Vasi,
22.	septembra. Slabo vreme je zaviralo včeraj na celem bojišču operacije naših čet, a vseeno se javlja, da so naši napredovali proti Vaino dolini v Cismonski dolini in proti vrhu Scepta (zgorni del doline Cordevole). Na julijski bojni črti je delovalo le topništvo. Sovražnik je obstreljeval
Gorico, ne da bi bil povzročil kako škodo. * * •
Na Monte Cimone.
Naše Čete so razstrelile 23. t. m. zjutraj vrh gore »Monte Cimone«, ki so jo bili zasedli Italijani 24. julija. Monte Cimone je 1230 metrov visoka gora; ob južnem vznožju gore leži mesto Arsie-ro; severno od navedene gore se nahaja skupina zapiralnih utrdb Barcarola, ki so jo bile svoj čas vzele naše čete. Bazstrelba gore in gorskih vrhov je zelo počasno in težavno podjetje. Navadno se vrtajo pod zemljo rovi; delati se mora več tednov in več mesecev, pred-no se doseže tista točka, kjer se namerava izvesti razstrelba. Razstreiba vrha Monte Cimone je lep uspeh in povračilo Lahom za Col di Lana.
g
Kraška bitka.
Z dovoljenjem vojnodopisnega stana.) "o peti soški bitki je vojvoda Aosta dal preko Krmina in iz Mestra voziti vlak za vlakom, ki naj bi zamašili veliko vrzelj v njegovih vojaških vrstah in zlasti zopet napolnili popolnoma izpraznjene artilerijske municijske zaloge. Ko je približno pred tednom dni zopet začel z učinkoval-nim streljanjem in sipajočim ognjem, je razpolagal s temeljito osveženo armado, iz katere naj bi šle dobre severnoitalijan-ske in boljše srednjeitalijanske čete, kolikor jih je še bilo, kot prve v boj.
Napad proti novi c. in kr, fronti je bil za sovražnika težji nego kdaj prej naval proti Dobrdobski visoki planoti. Imela je obliko podkve, proti kateri je mogla sovražna artiljerija delovati istočasno z baterijami na Ždobi, preko Podgore od se-verozapada sem, t, j. z dveh strani in neposredno odspredaj. Cela soška fronta je imela približno obliko velikanske črke S ter jo jp bilo mogoče na vseh točkah napasti od treh strani. Z eno besedo: ker Komenske planote frontalno ni bilo mogoče vzeti, se je imela napasti od severa in juga ter takorekoč dvigniti iz tečajev.
Boji so se bili z neizmerno ogorče nostjo. Posamezni polki so stali kakor v razburkanih valovih, ki so vedno iznova udarjali ob nje. Tako goste so bile množice in tako hitro ni mogla delovati niti artiljerija niti strojne puške, da ne bi prišel vsakokrat vsaj del valovečih množic v jarke. Potem so delovala namesto krogel in bajoneta — puškina kopita in najstraš nejše orožje — bojni kij.
Borenje in morenje je trajalo ves če trti dan. Noč je našla c, in kr. čete v njihovih postojankah, predor proti brestovi ški dolini je bil preprečen, celi napad iz jaiovljen.
Peti dan kraške bitke je videl le še samo posamezne poizkusne sunke Italijanov, Njihova vnema je bistveno opešala, kajti že artiljerija jih je držala v spoštljivi oddaljenosti. Popoldne je delovala sploh le še artiljerija, ki je pa od časa do časa tudi popolnoma umolknila.
Prve tri dni je bil naval naperjen proti severnemu odseku Komenske planote. Ker se je izjalovil, so Italiiani poizkusili svojo srečo na jugu. Med griči, ki se spuščajo proti Tržiču in proti morju ter južnimi robovi Komenske planote leži Brestoviška dolina, široka pohodna cesta, ki se onstran Dola ležeče višine 144 razširi v udobno kotlino. Na jugu se je moral tedaj napad obrniti proti višini 144, Njej je veljal četrti dan. Polagoma je nastopilo v boju 150.000 mož, ne da bi bil mogel sovražnik doseči kak uspeh. V teh množicah ni bilo nič manj nego 15 000 berzaljc rov. Ena kava'erijska divizija se je bila peš. Glavni del napadalnih čet je tvorilo dvajset spočitih pehotnih brigad. Spričo vidne upehanosti, v kateri sovražnik sedaj
lovi sapo, kakor jc videti, moremo slutiti, toliko so ga stali ti štirje bojni dnevi.
Kralj Viktor Emanuel pri Gorici ranjen.
Genf, 23. septembra. »Cri de Pariš« poroča, da jo bil kralj Viktor Emanuel заје v bitki pri Gorici ranjen; kos granate ga je na roki lahko poškodoval.
Neuspehi Lahov na Krasu. Curih, 23. septembra. »Tagesanzei-ger« piše: Na Krasu se Italijani vedno z večjim neuspehom vojskujejo, kar posebno naglašajo milanski listi. Na Krasu Lahi niso prišli nikjer čez najspred-nejše avstrijske postojanke. Avstrijska obramba natopa vedno s protinapadi.
Lahi o svoji brezuspešni ofenzivi. Lugano, 23. septembra. Italijanska vlada v dolgem komunikeju dokazuje svojim zaveznikom, da če se tudi Italija ne more sklicevati na uspehe, je le veliko storila. Ob enem poučuje Italija svoje zaveznike, da se na skupni bojni črti uspehi ne morejo presojati po pridobitvi ozemlja, marveč le po vplivu
na splošen položaj.
* • ★
K letalskemu napadu na Trst.
O zadnjem sovražnem letalskem na. padu na Trst se k uradnemu poročilu dodatno še poroča: Napad Italijanov na Trst sta izvršila dve letalski skupini. Prvo skupino je tvorilo šest Capronijev in trije new-porski aparati in je priletela od Tržiča sem. Spremljalo je letalce šest torpedovk in dva motorska čolna. Naši letalci, med njimi linijski poročnik Banfield, so se takoj dvignili. Eno naših letal se je dvema Ca-pronijema približalo na 600 m, pa so je nevvportski aparati zopet odrinili. Drugo letalo je metalo bombe na sovražne ladje in je zadelo eno torpedovko. Nastop naših letalcev jc povzročil, da so sovražna letala svoj napad kmalu prekinila in odletela v smeri Tržič-Gradež. Kakih 30 minut kasneje se je pojavilo nad Trstom drugo sovražno letalsko brodovje, in sicer zopet 6 Capronijev in Newportov. Linijski poročnik Banfield, ki se je zopet dvignil, se je kmalu zapletel v boj z dvema Caproni-jema in enega sestrelil. Ko je bil nato od na pomoč prihitelega nevvportskega letala odrinjen, je nato naperil ogenj. Ko se je zapletel s sovražnim aparatom v boj, ga je že težko poškodoval. Najbrž je ustrelil ali ranil pilota, kajti sovražni Caproni se je z višine 1800 m spustil na 400 m. V tej višini se je obdržal nad Miramarom in letel proti italijanski obali, nekaj časa zasledovan od Banfielda. Drugi naši letalci, ki so bili prav tako zapleteni v boj s sovražnimi letali, so pripomogli, da je tudi druga letalska skupina odletela. Prva skupina je manevrirala v višini 2200 do 2500 m, druga pa v višini 1500 do 1800 m. Naši letalci so se nepoškodovani vrnili v svojo postajo.
Italija in Švica.
Lugano, 23. septembra. Italija namerava. dejansko s 1. oktobrom ustaviti uvoz jajc in prešičev v Švico, a le za časno, kakor poroča »Corriere della Serra«.
vojska z Rusi in Romom
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO
Dunaj, 23. septembra. Uradno:
Bojna črta proti Rumuniji.
Prelaz Vulkan smo očistili od sovražnika.
Fri Sibinju (Nagy-Szeben, Her« mannsiadt) smo odbili napad dveh ru-munskih divizij. Ujeli smo tri častnike in 526 mož. Južno od Holzmany (Holz-mengen) je potisnil sovražnik nekoliko naše varnostne čete.
Bojna črta generala konje« niče nadvojvode Karla.
V kotu treh dežela južno od Dorne Vatre smo vrgli s protisunkom rnmnc« ske oddelke.
Sicer so se močno bojevali Ie južnozahodno od žrebčarne Luczina ln v ozemlju Ludova.
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
O armadi generalnega polkovnika pl, Bolim-Ermolli se naknadno javlja, da jo dne 19. septembra neki avstrijski lelalec sestrelil dve sovražni letali.
Pri armadi generalnega polkovnika pl. Tersztyanszkega jo od včeraj dopoldne izvzemši streljanja s topovi, počival boj.
Dunaj, 24. septembra. Uradno:
Bojna črta proti Rumuniji.
Pri Vulkanskem prelazu что odbili rumunske sunke.
Pri Sibinju (Nagy-Szeben, Hermann-stadt) in na sedmograški bojni črti nič važnega.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
Vzhodno in severno od Kirlibabe je sovražnik trdovratno napadal dalje. Vzhodno
od imenovanega mesta smo po začetnih
malenkostnih uspehih njegove množice ustavili m odbili nadaljnje sunke.
Južnozahodno od žrebčarne Luczina se je zrušil tudi včeraj močan ruski naskok — sedmi v zadnjih dneh — pred bojao črto budimpeštanskega honvsda.
Pri Ludovi smo sovražniku zopet iztrgali, kar . je bil pridobil v zadnjih bojih.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Med Zborovom in zgornjim Screlom so gnali Rusi po večdnevni topovski pripravi včeraj zopet močne sile ca napad. Odbitih je b;.lo že več naskokov njih množic, ko se jim je posrečilo, da so popoldne severnovzhodno od Perepelnikov udrli v naše črte. Ponoči smo s protinapadom po Ijutem boju zopet popolnoma priborili vse postojanke. Ujeli smo nad 7G0 mož »n zaplenili 7 strojnih pušk. Krvave izgube sovražnika odgovarjajo njegovemu navadnemu načinu bojevanja.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POMOČILO.
Berlin, 23. septembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Močni nanadi Rusov so se izjalovili pri KoritnicI.
Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla.
Neverno od Karpatov se ni nič iz-
premenilo.
V	Karpatih so boji ponehava)!.
Osamljeni sovražni sunki niso
nspeli.
Bojišče na Sedmograške m.
Na obeh straneh od Sifoinja (Her-mannstadt, Nagy-Szeben) sta napadli približno dve rumunski diviziji.
Naši varnostni oddelki so ju odbili z zelo velikimi krvavimi izgubami za sovražnika.
S protisunkom smo ujeli tri častnike in 526 mož.
Lastne straže smo umaknili pono-EI pri Szt. Janoshegy.
Naši so vzeli prelaz Vulkan in ga držali proti sovražniku, ki bi t«a bil rad zopet vzel.
V Dobrudži.
V	Dobrudži so odbili naši rumunske sunke blizu Donave in južnozahodno od Topraisarja.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 24. septembra. Veliki glavni
stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega,
Rusi so zopet napadli z močnimi silami petkrat med Seretom in Stripo severno od Zborova. Pri Manajevu je sovražnik udri; s protinapadom smo ga zopet vrgli; prepustil nam je nad 700 ujetnikov in 7 strojnih pušk.
Bolj južno od tam so se zrušili vsi napadi s težkimi izgubami pred našimi črtami.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
V	Karpatih smo z napadom zopet Osvojili v prejšnjih bojih izgubljene dele naših postojank med Ludovo in Baba Lu-dovo kakor tudi na vzhodnem pobočju Cimbroslave.
Severnovzhodno od Kirlibabe se bijejo trdovratni boji.
Na Sedmograške m.
V	Vulkanskem prelazu in zahodno od tam smo odbili več rumunskih napadov.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
POROČILO NEMŠKE MORNARICE.
Berlin, 24. septembra. Uradno:
Dne 23. t. m. zjutraj so napadla tri ruska velika bojna letala morsko letalno postajo Angernsee, a uspela niso. Eno naše bojno letalo je med zasledovanjem prisililo eno teh sovražnih dvokrilnih letal, da je padlo vzhodno od Diinamiinde.
Naša letala so se vrnila v dobrem etanju.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 23. septembra. Uradno:
Ob Donavi nobenih dogodkov.
V	Dobrudži je bilo včeraj nekoliko mirnejše. Sovražne poizkuse, da bi prodirali proti vasi Mustafa A?.i, je preprečil ogenj naših tonov in nastop naše konjenice. Sovražnik sc je obrnil in se vTD.il v svoje postojanke.
Na ostali bojni črti manjši boji prednjih oddelkov, ki so izpadli ugodno za nos.
Ob obali Črnega morja jc bilo mirno.
Sofija, 25. septembra. Generalni štab pornOa: V Dobrudži artiljerijski ogenj in pehotna podjetja male važnosti.
Rumunsko uradno poročilo.
22, septembra: Severno in severozapadno bojišče: Slabotni boji. Zaplenili smo dve strojni puški in ujeli 1-10 mož.
Dobrudža: Sovražnik je ustavil svoje umikanje in se utrjuje. Nekaj oddelkov sovražnega desnega krila so naše čete pognale v beg.
Letalski napadi: Sovražni letalci so metali bombe na Černovodo, pri čemur je bilo ubitih 7 oseb, med temi 2 vojaka in več živali ter porušene 3 hiše.
Nove rumunske bojne črte,
Bern, 23. septembra. Uradno časopisje v Bukareštu pravi, da se je posrečilo Rumunom in Rusom ustaviti sovražno napredovanje na tisti črti, kjer so to želeli, Nove postojanke so tako močne, da lahko zabranijo nadaljnje sovražno prodiranje. Nastop ruske armade se je vsled težavnega ozemlja zakasnil, a zdaj stoji v zbiralnem prostoru in je ustavila z Rumuni in s Srbi sovražnika. »Roumaine« napoveduje v Dobrudži velike dogodke. Ru-munsko-rusko vojno vodstvo se pripravlja na odločilno bitko za Donavo,
Preosnova čet v Dobrudži.
Berlin, 23. septembra. Beruslti listi poročajo: Novi vojaški položaj v Dobrudži omogočuje, da sc morajo prevr-stiti rumunske čete. S sedmograškega so poslali veliko čet v Dobrudžo in k Donavi. Več rumunskih listov že napoveduje, da bodo umaknili z Erdelj-skega vse rumunske čete.
Pred odločitvijo v Dobrudži.
Stockholm, 23. septembra. Iz Petro-grada: Tukajšnji vojaški krogi zelo napeto zasledujejo razvoj bojev v Dobrudži Splošno se sodi, da se bodo odločili boji te dni. Iz Rumunije se javlja, da so bile dosedanje izgube Rusov v primeri z Rumuni primeroma nizke,
Rumuni se pripravljajo na umikanje,
Curih, 23. septembra. »Ziiricher Ta-gesanzeiger« javlja iz Petrograda, da iz-praznujejo Rumuni še dalje ozemlje za svojo močno utrjeno postojanko v Dobrudži, ker jo pač ne upajo trajno držati,
Rumunski letnik 1918
bo vpoklican 8. oktobra pod orožje.
Napad Rumunije ne bo posebno razbremenil Lahov.
Milan, 25. septembra. (K. u.) Dopisnik »Secolo« poroča iz italijanskega glavnega stana: Napad Rumunije ni posebno razbremenil italijanske bojne črte; nasprotno: od takrat so poslali pro ti Italiji v vojski preiskušene čete vrste in težke ter lahke topove in veliko bojnega blaga; ovire italijanskemu prodiranju so postale še strašnejše.
Vrnitev našega poslanika iz Bukarešta.
Ange, 23. septembra. (K. u.) Četrti vlak, ki je odšel 6. t. m. pod vodstvom našega avstro-ogrskega poslanika grofa Czer-nina iz Bukarešta- je dospel včeraj z osob-jem avstro-ogrskega poslaništva, kakor tudi njihovimi družinami in avstro-ogrsko ter nemško kolonijo v Haparando. Od tod so se brez prekinjenja odpeljali takoj popoldne s posebnim vlakom v Trelleborg. Iz oseb obstoječa družba se dobro počuti.
Povratek rumunske diplomacije v Rumunijo.
Kodanj, 25. septembra. (K. u.) Dosedanji rumunski poslanik v Berlinu je prišel z osobjem poslaništva v Kodanj,
Kodanj, 25. septembra. (K. u.) »Ber-lingske Tidende« poroča z Malmo: Rumunski poslaniki z Dunaja, iz Sofije in iz Carigrada so prišli s svojim spremstvom 100 oseb, 22. t. m. zvečer v Kodanj.
potniki poročajo, da so tam izbruhnili v več mestih revolucijski nemiri. Velika rus-ta vojašnica v Keni je deloma uničena; več ljudi je izgubilo ob tej priliki življenje, z petrograjskega vojaškega okraja privajajo kolikor hitro morejo vojaške transporte. Železnice vozijo le vojake.
Šest brezmesnih dni na teden v Rigi.
List »Biržebije Vedomosti« poroča iz Rige, da tam strašno primanjkuje mesa in da je zato na teden pet do šest brezmesnih dni. Tudi drugih živil zelo primanjkuje.
Požari v Petrogradu. Berlin, 23. septembra. (Kor. ur.) »Lokalanzeiger« javlja iz Stockholma: Požari v Petrogradu se vedno bolj množe. V Petrogradu je pogorelo največje skladišče žila v pristanišču in še dve drugi velikanski žitni skladišči. Škode je nad 10 milijonov rubljev.
Rumunski ranjenci v Rusiji.
»Novoe Vremja« piše: Z rumunske bojne črte prihajajo neprestano ranjenci, ker v rumunskih bolnišnicah ni več dovolj prostora za vse ranjence.
Ruski navali v Karpatih.
Frankobred. Vojni poročevalec »Frankfurter Ztg.« je poročal 22. t. m. iz velikega glavnega stana: V Karpatih naskakujejo Rusi dalje. Na mnogih mestih so silovite izgube v zadnjih bojih sicer sovražnika tako oslabile, cla ni več dovolj močan za napade pehote, cla se omejuje le na živahno delovanje s topovi; v nekaterih odsekih je zato primeroma mirno. Na drugih točkah pa zato divjajo napadi ruskih množic z neizmerno besnostjo celi dan proti postojankam na 1655 metrov visoki Babi Ludovi. Napade so naši velikokrat krvavo odbili, dokler sc ni konečno posrečilo sovražniku, da je vdrl v naše postojanke, kar pa ni vplivalo na splošen položaj, ker so naše črte za gorskim grebenom lahko takoj zapro. Brez truda so bili odbiti mali napadi na ostalih delili bojne črte. Rusi so zelo besno napadali z 1547 metrov visoke Tatarne proti jugu; a zvezne čete so odbile vse ruske naskoke, dasi je sovražnik posebno ljuto napadal; prišel bi bil namreč rad na cesto, ki vodi v Borso in Mar-nmros-Sziget.
Ncmvri na Finskem.
Frankobrod, 23 .septembra. Frankfurter Zeitung« javlja; S Finskega došli
glasovi predlog dvanajstinskega proračuna.
Obletnica vojske v Bolgariji. Soiija, 24. septembra. (K. u.) Agence telegraphique Bulgare« javlja: Povodom obletnice nastopa Bolgarije v evropsko vojsko objavlja časopisje članke, v katerih izraža, da se bo gotovo dosegla enotnost bolgarskega naroda in da se bo srečno cončala vojska.
Srbska skupini).
Mflceioiisfco Dojile.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Macedonsko bojišče.
Berlin, 23. septembra. Veliki glavni stan:
Brezuspešni sovražni napadalni poizkusi, mestoma je živahno delovalo topništvo.
Sovražnik Je izpraznil ozemlje južno od Belašlce Planine do Krušabal-kana.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soiija, 23. septembra. Uradno:
Na višini Stara Narečka Planina smo z naskokom zavzeli gorsko pobočje južno od vasi Topli.
Sovražnik se je umakni! v neredu; na bojišču je pustil veliko mrtvih in ranjencev.
V okolici Lerina (Florina) je bilo mirno.
Na višini Kaimakcalan ljut topovski ogenj ua obeh straneh. Naši topničarji so razkropili številna sovražna zb'ranja.
Slaboten topovski ogenj zahodno oc Vardarja.
Vzhodno od Vardarja ljut topovski ogeni, ki se je cd časa do časa prekinil.
Na vznožju Belasica gorovja in ob Strumi slaboten topovski ogenj na obeh straneh.
Ob egejski obali mirno.
Soiija, 24. septembra. Generalni štab poroča: Fri Florini nobene izpremembe, Napade sovražnika na višini Kaimakcalan smo odbili. Ob Strumi živahna kanonada Več sovražnih bataljonov je nastopilo proti vasem Nevolen, Dolno, Kakadžovo in Gu-deli. Vrgli smo jih na desni breg reke.
Francosko balkansko uradno poročilo.
22. septombra. Običajen boj s topo-povi na bojišču ob Strumi in ob Dojran-skem jezeru. Izjalovil se jc ljut napad Bolgarov na Zborsko, ki leži mecl Var-darjem in Črno. Pri Brodu napredujejo Srbi dalje; prišli so v okolico Brebe-nega; približno 100 mož smo ujeli. Ogenj francoske pehote je zrušil sovražen napad severno od Florine. Naše čete so očistile celo ozemlje severnozahodno od Armenska; v trdih bojih so prodirale na višinah, ki nadvladujejo cesto, ki vodi iz Florine v Popli. Megla je zavirala na celi bojni črti operacije.
Angleško poročilo iz Soluna.
22. septembra. Ladje obstreljujejo sovražnika z zadovoljivim uspehom pri Neohoriju. Topništvo je pričelo močnejše delovati na dojranski bojni črti.
Bolgari prekrižali Sarrailov načrt.
Pariz, 24. septembra. (Kor. ur.) So-trudnik lista »Echo de Pariš« v Solunu poroča svojemu listu: Bolgarska ofenziva v Makedoniji v drugi polovici avgusta se je pričela isti čas, ko je Rumunija podpisala svoj dogovor z entento. Dopisnik prizna, da je nenadna ofenziva provzročila izpre-membo Sorrailovega načrta. Sicer pa ni res, da bi se Bolgari pri Florini v neredu umaknili. Upirali so se trdovratno in so razpolagali z močno artiljerijo.
Briand brani Sarraila.
Pariz, 23. septembra. (Agence Havas.) Zbornica je nadaljevala posvetovanja o dvanajsterki proračuna. Odgovarjajoč na neko vprašanje o gotovih časniških napadih na vrhovnega poveljnika v Solunu, je izjavil ministrski predsednik Briand, da odgovarja on (predsednik) za vse, če ima poveljnik v Solunu važno nalogo. Vse časopisje je ugotovilo, da je dosegel general uspeh. Če bi general ne imel zaupanja vlade, bi se jo moralo kaznovati, ako bi ga pustila na svojem mestu. On bo povsem svobodno izvršil svojo častno nalogo. Ministrski predsednik je dalje izjavil, da si šteje v čast to javno izrazili. (Odobravanje na levici.) Po prečitanju izjave združenih socialistov jc zbornica sprejela s 448 proti
Rim, 22. septembra. (Kor. ur.) »Agen-zia Štefani« poroča s Krfa 21. t. m.: Srbska skupščina je po važnih tajnih sejah, v katerih je poročal Pasič o položaju, v včerajšnji seji soglasno pritrdila Pasičevemu poročilu in smerem njegove zunanje poli« tike. Sklenila sc je resolucija, da ostane skupščina po vsem trpljenju in poizkusom, uničiti srbski narod, zvesta narodnim zahtevam in da se bo držala prejšnje in sedanje smeri in prijateljstev za uresničenje narodnega vzora. Pred glasovanjem je zapustilo osem nacionalističnih poslancev posvetovalno dvorano.
Konec Grške.
Berlin, 23. se ptembra. Preko Lon« clona poroča »National Tidende«: Položaj se bliža krizi. Poslaniki entente popolnoma ignorirajo novo vlado. Vso kaže, da bosta Anglija in Francija napravili odločilne korake. Vlada se trudi na vso moč, da bi rešila položaj in je tudi namignila, da opusti tudi nevtralnost, pa ta popustljivost je prekas-na in tako stojimo precl usodnimi dogodki.
Vstaja na Grškem se širi.
Solunski polkovnik Christopulos je izdal oklic Macedoncem na boj proti Bolgarom. Sedaj se poroča tudi iz Aten uradno, da so sc Krečani uprli in odstavili kralja. Tucli v grški Macedoniji se je upulo mesto Košani (med Lariso in Florino).
Revolucijsko gibanje med grškimi vojaki.
London, 23. septembra. (K. u.) Reuter javlja iz Soluna: Revolucijskemu pokretu so se pridružili še nadaljni oddelki v Kavali in na Pireju.
Ententa gospodari.
»General News« poročajo, da ententa cenzurira vse brzojavke v tujino. Grška cenzura je odpravljena. Ententa je grški vladi izročila novo noto, v kateri zahteva neko določeno postopanje proti osrednjim silam.
Kralj in rekruti.
London, 23. septembra. »Daily News« poroča, da je kralj ob zaprisegi petih najmlajših letnikov rekel rekrutom; »Vi morate ubogati moja povelja. Vi ste moji vojaki, moji in nikogar drugega. Svojemu kralju in poveljnikom morate lepo ubogati. Skušali vas bodo zapeljati. Čuvajte se podlih izkoriščevalcev domoljubja. Pod plaščem domoljubja poizkušajo zločin, Ne pozabite na moje besede.»
Nemčija bo vrnila grške vojake.
Na grško željo je nemška vlada, pripravljena vrniti četrti armadni zbor, ker jih je smatrala, samo kot goste. Toda dobiti mora gotova jamstva, da jih med potjo ne ustavi in obdrži ententa.
Kaj pravi Venizelos,
London, 23. septembra. (K. u.) Reuten Poročevalec »Associated Press« poroča o razgovoru z Venizelosom. Vprašal je, ali Venizelos res misli iti v Solun, da prevzame začasno revolucijsko vlado. Venizelos odgovori, da sedaj ne more odgovoriti. Mora še nekoliko počakati, kaj napravi vlada. Potem se bo odločil za to, kaj je pač najboljše, če se Grška ne udeleži vojne. Če kralj noče poslušati glasu ljudstva, moramo pač sami najti, kaj je najboljše storiti. Ne vem kaj bo to, toda sedanji položaj je neznosen. Doživeli smo že vse sunke nesrečne vojne ta čas, ko smo bili nevtralni.
Poročevalec ga je vprašal, kaj bo, če se Grška ne udeleži vojne. Venizelos je odgovoril: Če bodo zmagali Nemci in Bolgari, tedaj bomo gotovo izgubili celo Mace-donijo. e pa zmaga ententa, kar trdno verujem, pa smo v nevarnosti, da ententa sklene poseben mir z Bolgarijo in tej dovoli, da obdrži ozemlje, katero je zasedla s privoljenjem Grške. Če pa ententa vzame celo Bolgariio, zakaj naj bi nam Srbija, s katero pogodbe niso držali, vrnila Macedonijo, katero bo zopet z bajonetom vzela. Bolgarom, katerim smo jo mi dali. Kdo bo na mirovni konferenci zastopal Grško, če ne mi sami? Kdo bo mislil na Grško drugače kakor s sramoto, če smo držali roke navskriž, dočim se je pol sveta borilo za civilizacijo.
Venizelos je že v Solunu.
Dunajska Zcit« poroča, da je Venizelos že v Solunu.
Boii ва zQHoriu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. septembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala kraljevi-
č a Rupreta Bavarskega.
Severno od Somme se je bitka iznova pričela.
Potem ko se je trajno pomnoževal topovski ogenj, so napadli Francozi črto Combles—Rancourt. Uspeli niso, kakor tudi niso uspeli Angleži, ki so poizkušali prodreti pri Courcelletesu.
Naknadno se je poročalo, da so bili odbiti ponoči na 22. septembra angleški delni napadi pri selu Monquet ln pri Ccurcellettes.
V zračnem boju smo sestrelili severno od Somme 11 sovražnih letal,
Berlin, 24. septembra. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča
Rupreta Bavarskega.
Trajna bitka ob Somme se zopet bije s polno silo.
Topovski boj ie dosegel med Ancre in Scmme nenavadno besnost.
Izjalovili so se močni sovražni sunki pri Courceliettes, Rancourt in Bouchares-nes.
Bojna črta nemškega cesarje v i č a.
Pri Mozi se je pomnožilo streljanje na levem bregu reke in v posameznih odsekih na desnem bregu.
Na celi bojni črti so letalci živahno delovali; v številnih zračnih bojih z ugodnim uspehom za nas so se naši letalci spopadli s sovražnimi v naših in za sovražnimi črtami. Sestrelili smo 24 letal, med njimi 20 ob reki Somme.
Posebno so se odlikovali nadporočnik Buddecke in poročnika Wintgens in Hohn-dorff. Mi smo izgubili šest letal.
Dne 2. septembra pozno zvečer je bila z vrženo bombo v Mannheim ubita ena oseba; tudi nekaj škode je na blagu.
Med večkratnimi napadi sovražnih letalcev na zaledje naše bojne črte sc med drugimi ubili v Lilie 6 meščanov in poškodovali 12 hiš.
En naš zrakoplov je napadel ponoči na 22. september angleške vojaške napra- i ve pri Boulogne.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Napad na Dover.
Berlin, 25. septembra. Uradno:
Zvečer 22. t. m. je eno naše na Flan-derskem nastanjeno letalo napadlo z bombami vojaški tabor lop pri Doveru.
Francosko uradno poročilo.
22. septembra ob 3. popoldne. Nemci so danes zjutraj silovito napadli nove francoske postojanke med seloma Le Priez in Rancourt. Zapiralni ogenj je popolnoma držal valove napadalcev, ki so se morali vrniti v svoje strelske jarke; sovražne izgube so bile resne. Sicer je bilo ponoči povsod mirno.
22. septembra ob 11. ponoči. Severno od Somme smo izpeljali podnevi dvoje operacij. Pri vhodu v Combles se je ena naša stotnija s sijajno izvedenim presenetljivim napadom polastila samotne hiše, ki jo je bil sovražnik priredil v obrambo. Naši so ujeli približno sto Nemcev, med njimi tri častnike. Bolj vzhodno od tam smo vzeli več kosov strelskih jarkov in ujeli približno 40 mož, Južno od Ran-courta se je izjalovil v zapiralnem ognju poizkus sovražnika, ki je poizkušal priti iz strelskih jarkov.
Na ostalem delu bojne črte običajno streljanje s topovi.
Po najnovejših poročilih so ujele francoske in angleške čete od 1. julija, dne^a ofenzive, do 18. septembra več kakor 55.800 Nemcev; med temi so jih ujele francoske čete 34.050.
Letalstvo. Naše letalo jc vrglo 21. t. m. osem 120 mm bomb na lope letalcev v Habsheimu in jih zadelo. Naš letalec je sestrelil sovražno letalo v boju pri Com-blesu.
Angleško uradno poročilo,
22. septembra 1916. Južno od Ancre smo napredovali na približno eno miljo dolgi bojni črti; vzeli smo tam dve črti sovražnih strelskih jarkov med krajema Lers in Martinpuich. Naša bojna črta gre skoraj naravnost severno od Flersa v Martinpuich. Južno od Arrasa smo vdrli uspešno v sovražne strelske jarke, ujeli smo nekaj mož in zadali sovražniku številne izgube.
Zakaj so izpremenili francoski generalni štab.
Gent, 23, septembra, rTimes« objavljajo splošno pokornost povzročujoči članek, ki opozarja na neobhodno nujno potrebo, da bodo dobili francosko-angleški ofenzivni načrti novega duha.
Joflre ne upa več, da prebije nemško črto.
Genf, 23. septembra. Matin poroča z bojišča ob Somme: Sovražnih črt ne upajo več prebiti; le oslabili bi zdaj radi
sovražnika z generalnimi ofenzivami na vseh bojnih črtah.
Pomanjkanje delavcev v Franciji,
Bern, 23. septembra. V Marseille se je izkrcalo več tisoč beguncev iz Macedo-nije in iz Male Azije, ki bodo oapomogli pomaajkanju delavcev v Franciji.
Angleži pripravljeni na novi Skagerrak.
Baselj, 23. septembra. V uekem uradnem poročilu izjavlja admiral Jel-licoe, da so žo nadomestili vse angleške ladje, ki so jih bili izgubili v bitki pri Skagerraku.
Angleži izstrelili 12 milijonov krogelj.
Rotterdam, 23. septembra. Angleški vojni poročevalci trde, da so izstrelili Angleži od začeta ofenzive do zadnjega petka 12 milijonov krogelj.
Izgube Kanadčanov.
Ottawa, 22. septembra. (K. u.) Uradno: Kanadčani so izgubili do 31. avgusta 37.861 mož.
Anoleški lord padel na bojišču.
London. 23. septembra. Na bojišču je padel tudi lorcl Feversham.
Glasovanje o brambni dolžnosti v Avstraliji.
Melboiirne, 22. septembra. (Reuter): Senat avstralskih zveznih držav je sklenil, da so predloži predloga o splošni brambni dolžnosti glasovanju ljudstva.
Prvi judovski general na Angleškem.
Rotterdam, 24. septembra. Vsled povišanja polkovnika .Johna Monash za generalnega majorja je dobila angleška armada prvega judovskega generala.
Zračni mM oo Angiešlo.
Berlin. 24. septembra. (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča:
V noči na 24. t. m. je več skupin pomorskih zrakoplovov izdatno metalo bombe v London in na vojaško važne kraje ob Humber in srednjih grofijah Angleške, med temi v Notting-Harn in SheHield. Uspeh se je povsod mogel opazovati v močnih požarih, ki so se videli še dolgo po odletu.
Zrakoplove so pri poletu tja pred prestopom angleške obali opazovalne ladje in pri napadu samem številne obrambne baterije izredno ljuto z zažigalnimi kroglami obstreljevale; nekaj baterij so naši z dobro merjenimi salvami prisilili, da so utihnile. Dva zrakoplova sta postala žrtev obrambnega ognja nad Londonom, vsi ostali so ss vrnili nepoškodovani.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Angleško uradno poročilo.
London, 24. septembra, (Kor. urad.) Uradno: Zadnjo noč izvršenega napada na Veliko Britanijo se je udeležilo 14 ali 15 vodljivih zrakoplovov, Najbolj so prizadete grofije na jugovzhodu, vzhodu in v sredini dežele, kakor tudi Osllincoln. London sta napadla dva zrakoplova, ki sta med polnočjo in 1. uro priplula iz jugovzhodne smeri. Lelala so se dvignila in tepi so pričeli streljati. Zrakoplova sta bila prepo-dena. Vsekako sta pa na južnem, jugovzhodnem in vzhodnem delu metala bombe, Žal je bilo ubitih 28 oseb in 99 ranjenih. Bila sta dva zrakoplova nove vrste; eden je padel zavit v plamen na tla in bil s posadko vred uničen; moštvo drugega zrakoplova, 22 častnikov in mož, smo ujeli. Natančnih podatkov o številu žrtev in o napravljeni škodi še ni.
Romunski kralj v prvi vrsii m novzročil vojske.
Trelleborg, 2-3. septembra. (Kor. u.) Zastopnik c. kr. korespondenčnega urada v Bukareštu, ki je ostal po kronskem svetu tam in ki je zapustil z zadnjim poslaniškim vlakom pod vodstvom poslanika grofa. Czernina 6. septembra rumunsko glavno mesto, poroča :
O dogodkih v kronskem svetu
se je še 27. avgusta izvedelo, da kralj ni le odločil glede na sklep, marveč da je bil kronski svet. le formalnega pomena, ker se je bil kralj že prej odločil za vojsko. Ministrski predsednik Bra,-tianu, ki se je bal med colo vojsko odgovornosti, jo je znal odvaliti na kralja, na katerega so najbrže vplivale ruske grožnje. Vsekakor jc le on v vseh okol-nostih zahteval zadnje dni vojsko, v kronskem svetu ga je zato najostrejše napadel Peter Carp, kateremu se je pridružil tudi Mujorescu. Kako stališče jc zavzel Marghiloman, se rii izvedelo. Politiko kralja značijo besede Take Jo-nescua, ki je izjavil po kronskem svetu, da se je pokazal kralj kot največji Ru-mun, kar jih živi.
Pobitot v Bukareštu vsled vojske.
Ko se jc izvedelo, kuj da je sklenil kronski svet, so bili v Bukareštu oči-vidno poparjeni. Do večernih ur je bilo
mesto mirno; potem šele je priredilo nekaj mladeiliČev slabo priredbo za vojsko, katere se prebivalstvo v množicah ni udeleževalo.
Oblegovalno stanje
so razglasili še isto popoldne; zaprli so tudi inozemce, ki se od takrat naprej niso mogli več voziti z vlaki čez mejo. V prvih dneh so jih več desettisoč odvedli v zapore; postopali so ž njimi, kakor so to povedali pozneje izpuščeni zelo nasilno. Značilno je, ker so jih pričeli zapirati še predno se je napovedala vojska.
Arhivi požgani, — Desetdnevno ujetništvo.
Na poslaništvu in v konzulatu so sc medtem zbrali uradniki s svojimi rodbinami in tisti člani kolonije, ki jih slučajno niso zaprli. Arhive so sežgali že 27. avgnsta. Pričelo se je 10 dni trajajočo ujetništvo, ki jo potajaio vsaki dan neznesnejše vslad nastopa rumunske vlade, ki ji pripada zdaj tudi brat min. predsednika Visitila Bratianu kot vojni minister, proti vsem določilom mednarodnega prava. V malem prostoru je bilo zbranih približno 150 oaeb; z velikimi stroški so bili slabo prehranjeni; poslopja niso smeli zapustiti.
Napadi Zeppelinov na Bukarešt
ponoči na 29. avgusta in 4. in 5. septembra so ujetništvo še poojstrili. Po 9. uri zvečer ni smela goreti nobena luč. Vlada je zagrozila, cla bodo vdrli v poslaništvo, če se bo kršila prepoved in da bodo postavili krivce pred sodišče. Napadi Zeppelinov so zelo razburili oblasti in prebivalstvo. Uradna poročila so molčala o uspehih napadov, posebno o tretjem. Ne dvomi se, da je bila zadeta hiša poslanika Tresnea Grece-anua iu kraljevski hlevi. Zelo so kršili rumunski uradni činitelji oksteritori-alnost, ker so zasledujoč nekega posla-niškega slugo vdrli v poslopje. Vsekakor je nameravala vlada, ker je mislila, cla bo ostala Bolgarija mirna, urediti od-potovanje poslaništva, čez Bolgarijo. Pozneje se je odloČila vlada za
pot čez Rusijo,
dasi je. bolgarska vlada takoj izjavila, da nas prepelje čez Donavo. Vlada je končno izjavila, da je minil za pot čez Bolgarijo dopusten trenutek.
Pogajanja za odhod diplomacije.
Prej žo je vlada predlagala, naj grof Czernin s poslaništvom odpotuje, konzuli in kolonija, naj bi odpotovali pozneje. Grof Czernin jc pa odločno izjavil, da ne bo zapustil prej Bukarešta, dokler ne bo zagotovljen odhod vsem osebam, ki jih je naznanil. Preprečil je tako načrt bratov Bratianu, ki so nameravali zadržati vse osebe, izvzemši članov poslaništva.
Ko jo odpeljal
prvi avstrijski vlak
pod vodstvom poslanika barona Wodi-anerja 5. septembra iz Jassyja, jo sledil poslaniški vlak, s katerim so se peljali tudi nekateri Nemci, ki jih ni čakal nemški poslanik.
Zasluge nizozemskega poslanika.
Do Jassyja se je vozil z nami nizozemski poslanik, da je, kolikor je bilo mogoče, preprečil presenečenja rurnun-skih oblasti. Odkar je bil prevzel varstvo, so je z vso močjo trudil, da je omejeval rumunsko samovoljnost. Njemu se moramo zahvaliti, cla so izročili vse osebe, ki jih je zahteval grof Czernin.
Liki kaznjenci
smo se peljali do Jassyja pri zaprtih in zastrtih oknih v varstvu bajonetov. Vozil se je z nami kot zastopnik rumunske vlade poslanik Cautacuzene.
Kako so držali Rusi častno besedo rumunskega ministrskega predsednika;
potrjerto po ruskem poslaniku.
Ministrski predsednik je podal Častno besedo, ki jo je sopotr.dil ruski polanik Poklevski, da bomo potovali skozi Rusijo nemoteni. Kako so jo držali, kaže dejstvo, da so nas že 8. t. m. zadržali na postaji D r a bo vo -B ar j at in -skaja v južni Rusiji do 16. t. m., češ da morajo biti zbrani v Berlinu vsi člani rumunskega poslaništva in konzulatov, predno borno smeli potovati dalje. V Petrograd smo se peljali čez Vjasno, kjer smo srečali carja, ki se je peljal na bojišče. V Trelleborg smo sc pripeljali danes popoldne; jutri se bomo peljali v Berlin čez Sassnitz; iz Berlina se odpeljemo na Dunaj. Obolel ni nihče. Glavno delo je izvedel poslanik grof Czernin v Rumuniji, kor je potrpežljivo ostal zadnji v Rumuniji, dasi je dobil prvi vojno napoved, dokler mu niso izročili vseh Avstrijcev, katere je zahteval, rla naj mu jih izroče.
Naročaite ..Slovenca."
Razno porodila.
Državni urad za prehrano.
V kratkem bodo na novo izpopolnili državno upravo glede ljudske prehrane. Država bo svoje naredbe izdajala na bolj preprost način, obenem pa bo bolj krepko skrbela za izvršitev teh odredb. Dosedanja interministerijalna aprovizačna komisija ostane, pač pa se v notranjem ministrstvu ustanovi državni urad za prehrano, v katerem bodo ministerijalni komisarji, ki bodo po vseh deželah skrbeli za enotnost v aprovizačnih zadevah. Po posameznih okrajih se vpelje stalno nadzorstvo;
Na morju.
Haag, 25. septembra. (K. u.) Zaplenili so parnik »Princ Hendrik« pomorske proge Zeeland.
Vlistngen. 25. septembra. (K. u.) Parnik »Prinz Hendrik« je zopet izpuščen; danes zvečer bo najbrže priplul na Angleško.
Dnevne novice.
-r Darovui dnevi od 4. do 8. oktobra.
Kakor smo že na kratko javili, je ministrstvo za notranje zadeve dovolilo zakladu za invalide pri vojnoskrbtvenem uradu, avstrijskemu zakladu za vojaške vdove in sirote ter avstrijskemu združenju za boj proti jetiki, da smejo povodom Najvišjega godu Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I, v dobi od 4. do vštetega 8. oktobra t. 1. po vsej Avstriji prirediti darovne dneve. Cisti donos na te dni vršečib sc. posebnih priredeb (koncertov, predstav i. dr.), javnih prodaj (oficielnih znakov, cvetlic i. si.) in nabiranja doneskov se odkaže, preračunan po krouovinah, na polovico avstrijskemu zakladu za vdove in siroto ter po četrfinkab zakladu 73 invalide pri vojnoskrbstvenem uradu in avstrijskemu združenju za boj proti jetiki, če darovatelj ni določil drugače. Kakor s-г te dni sestajajo po vseh mestih in večjih krajih avstrij-sikh posebni krajevni odbori, da zagoto' o imenovanim patriotski-človekoljubnim Institucijam čim izdatnejšo podporo, tako se je posvetoval v Ljubljani na povabilo m pod predsedstvom gospe deželne predsednice Marije grofice A t t e m s v soboto popoldne v knjižnični dvorani na deželni vladi iz dam in gospodov vodilnih krogov obeh narodnosti sestavljen odbor o 'ikrc-pih, ki naj zagotovc, da se deželna prestolnica kranjska v oktoberskih daroyuih dneh prav tako sijajno izikažc, kakor se je bila odlikovala o priliki oljčnega dne in tedna Rdečega križa. Kaj rc ic k'cn:<'?, se bo v kratkem objavilo.
-i- Cesar je sprejel 24. t. m. ob 1. u« i popoldne ministrskega predsednika grofi Stiirgkha v daljši avdijeuci.
-f Državni zbor. Kakor poroča .,G-*o-zcr Tagblati', so za sklicanje državnega zbora vse stranke razun Wo!fove in Wt>--silkove skupine. Krščanski secialci zahtevajo, da se prej ustvarijo predpogoji za mirno in gladko zasedanje. S lom predpogoji se bodo sedaj pedale stranke in predsednik clr. Syh'er4c;- bo za drugo polovico oktobra sklical načelnike strank. Povabljen bo tudi grof Stiirgkh.
4- Nemški poslane?', Na zborovanju nekaterih nemških državnih poslancev iz Avstrije in Nemčije v Solnogradu so proglasili nekatere vodilne smeri za bodočnost obeh držav. Sedanjo življenjsko skupnost je treba po vojni izrabiti za ohranitev miru in za pospeševanje politične, vojaške in gospodarske sile obeh držav. Skleni naj se gospodarska zveza za dolgo vrsto let in ob svojem času naj se odpravi carinsko mejo. Glede prometa, trgovine, obrti, zdravstva, socialnc preskrba in varstva obrtne in duševpe lastnine nai izda рпз-ke zakone.
Madžari na Dunaju, Grof Tisza jc bil pri vladarju in baronu Burianu. Grof Ac-drasy je še тга. Dunaju. Tudi grof Karolyi je imel na Dunaiu razgovore z avstrijskimi politiki.
-f Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil polkovnik 43. pp. Jernej Zebre. •— V drugič sta dobila ponovno najvišje pohvalno priznanje, nad poročnika 87. pp. Viljem Wodiczka m Rudolf Wag-ner. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: major 17. pp. Tedesco Josip, uadp. 5. polj t. p. jos. Bezjalc, sedaj pri 46. dom. polj. lop. p. in črnovoj. asist. zdravnik 32, polj. havb. p. clr." Alfred šerko. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: črnovoj. nadporočnik 37. črnovoj. pp. dr. pilil. Maks Samec, poročnik 27. pp. Viktor Rode, nadporočnik 87. pp. Emerih Lauscb, nadporočnik Lucijan Velikonja, pri rekonvo-lešcentnem tranzenenem oddelku v Ljubljani in nadporočnik avcHtor v Stanislavovu dr. jur. Ivan Lovrenčič. ■— Zlat. zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil črnovoj. nsist. zdravnik v Ljubim dr. Josip Go-ričar. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje jo dobil tit. če-tovodia Josip Bele, pri vojnem most-
nem vozu št. 118. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil poročnik Habjančič Artur. — Srebrno hrabrostno svetinjo 22. vrste jo dobil poročnik 36. polj. havb. p. Kralj Josip. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 26. dom. polj. havb. p. Gustav Srnolej. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila desetnik 27. črnovoj. pp. Štefanih Franc in četovodja 27. dom. pp. Femc Ai't ur pri 37. dom. pp. — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste narednik 27. črnovoj. pp. Perko Josip. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli poročnik 5. dom. pp. Rudolf Čuk. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporoč. črnovoj. strežnega polbataljona Anton Sušnik.
-f S pošte, Konceptni praktikant Miroslav Matjašič je imenovan za koncipista pri poštnem ravnateljstvu, poštni prakti-kanti: E. Hofrpann v Trstu, Vekoslav Kra-ker in Milan Štamcar v Ljubljani ter Vale-rijan Мауег v Gorici so imenovani za poštne asistente. Poštni nadoficial Lorenc Eržen je umrl. — Poštni oficijant Rok Grošelj je imenovan za poštarja v Kastvu; poštna oficijantka Otilija Logar je imenovana za poštarico v Leskovcu pri Krškem; poštna ekspedientka Lujiza Kopač je imenovana za poštarico v Selcah pri Škofji Loki; poštna aspirantka Jakobina Kolbe pa za poštno oficiantko v Krškem. — Poštni oficiant Velem Puppis je premeščen iz Tolmina v Št. Peter na Krasu; poštna aspiran-ta Josip Cernovšek in Josip Kermek sta spet premeščena nazaj v graško poštno ravnateljstvo. — Umirovljeni so: nadpo-štar Artur Hoppe, poštar Ivan Pfeifer ter Tomo Močibob, poštarica Marija Kaftanič, poštni oficijantje: Virgil de Petinello, Peter Benigni, Demeter Tagliapetra, Julij Giacich, Rinaldo Sartori in Nikolaj Brac-co, poštni oficiantki Vekoslava Komarek in Olga Komarek, poštni adjunkt Anton Antunovič in Henrik Morpurgo, poštna ad-junktinja Hermenegilda Komarek. — Iz postne službe sta odpuščena: nadpoštar Josip Tassini ter poštni adjunkt Renat Sin-cich. — Poštar Josio Rodini ter poštni oficiant Humbert pl. Collarich, ki sta bila svoj čas odpuščena iz službe, sta spet nastopila poštno službovanje.
— Padli častniki. Nadporočnik 97. pp. Hofmann Leon; praporščak 97. pp. Hribar-cik Adalbert; praporščak 35. polj. havb. p. •Janesch Viljem; nadporočnik 6. črnovoj.
Hi. dr. Knoflitsch Karel; kadet 4. dom. pp. oro Valter; kadet 4. dom. pp. Sames Val-ier.
—- Imenovanje. Za majorja je imenovan stotnik Ivan Vidic.
Splošna ureditev prometa z živino bo od 1, oktobra dalje enotna po celi državi, Državni zakonik prinaša naredbo o tem prometu. Glavne določbe so: Na Dunaju bo osrednja komisija, ki bo določevala potrebno množino klavne živine za vojaštvo in civilno prebivalstvo. Po posameznih deželah pa bodo poslovale deželne komisije. Potrebno klavno in vprežno živino bodo preskrbovale s pomočjo občin posebna »mesta«, ki bodo imela izključno pravico do nakupa in prodaje živine. Mesarjem in živinorejcem se glede samostojnega nakupovanja za dom potrebne živine lahko dovoli olajšave. Za živino in tudi teleta deželna gosposka lahko določi najvišje cene. Dosedanje sejme se lahko omeji ali odpravi. V svrho natančnega pregleda živine je izvoz živine iz ene kronovme v drugo dovoljen samo z dovoljenjem deželne vlade. Da se zagotovi zadostna množina klavne živine (ne pa telet) imajo okr. glavarstva pravico zahtevati živino za omenjena »mesta«. Naredba zadobi moč 1. oktobra.
-f Iz graške »Tagespost«. V včerajšnjem uvodniku, kateremu je cenzor vzel glavo in nekaj reber, beremo več zanimivih stavkov. Ogrska nam je za avgust in september obljubila 1 milijon met. stotov žita, dala pa šele 172.000 met. stotov. Dua-lizem mora dobiti življenje in kri in sedaj ne sme biti razlike med ogrskim in avstrijskim državljanom, čeprav je ogrska vlada le težko odloči za to, da svoje ljudi nekoliko bolj prikrajša. Na ogrsko vlado pa mora pritisniti naša vlada, ki je sama prevzela vso odgovornost za vse odredbe in dogodke. Poučene osebe pravijo, da je vzrok zmedi v aprovizaciji v številnih uradih. List pravi: Absolutnega pomnajkanja bi se ne dalo odpraviti. Potem bi pač morali stradati ali pa kapitulirati. Pač pa se da odpravili organizacijsko napako, seveda ne $ polovičarskimi, ampak s celimi sredstvi.« — List nato očita vladi njene dosedanje napake in pravi: Nek dober ostanek pa se da še rešiti, namreč čut za pravičnost. Kajti v sedanji stiski je to najbolj grozno, da ima ljudstvo čustvo, da je izdano posameznim denarnim mogotcem In njihovim zahrbtnikom. — Branjevca zapro, banke in konzorciji pa imajo prosto roko. Vsakdanji kruh moramo enako in pravično deliti vsakemu brez razlike.
— Plzensko pivo. Pivovarne v Plznu eo ceno plzenskemu pivu zvišale za 24 K za 1 hI. V Pragi velja sedaj pol litra plzen-
ca 60 vin., v Plznu pa 50 vin. V Krakovu velja vrček plzenca 80 vin.
—	Kranjska industrijska družba je
sklenila na svojem glavnem zborovanju razdeliti dividende po 12 K na eno akcijo nom. vrednosti 200 K (nasproti 10 K v preteklem letu).
—	Poročil se je v Sarajevu odvetniški koncipijent dr. Marko R e b a c s hčerko sodnega nadsvetnika gdč. Alice L i n k -m a y e r.
VajenSka šola za letalsko stavbni-štvo. Mladeničem, ki bi se hoteli posvetiti tehnični službi, še nudi za to lepa prilika v novoustanovljeni vajenškl šoli za letalsko stavbništvo (Luftfahr-baujungenschule). V to Šolo se sprejemajo mladeniči, ki so dopolnili 14. ter še niso prekoračili 17. leta in so avstrijski ali ogrski državljani, oziroma bo-sensko-hercegovinski deželani. Pogoj je, da so svoji starosti primerno razviti ter brez telesnih hib in so dovršili najmanj ljudsko šolo. Dobro je, ako imajo po možnosti tudi tozadevno strokovno izobrazbo. Nadalje se morajo mladeniči pred sprejemom v Šolo zavezati, da se dajo z dovršenim 17. letom asentlrati za redno prezen&no službo ter da ostanejo v zmislu tozadevnih določb vrhutega še nadaljna tri leta v prezenčni službi. — Prošnje za sprejem v šolo sprejema vsak čas povelj-niStvo leta'lskega arzenala na Dunaju (k. k. Kotomando des Luftfahrarsenals, Wien X., Artilleriearsenal, Objekt IX.), kjer se dobe tudi vsa podrobnejša pojasnila.
LjuDllonske nov ce.
lj Dnevi darovanja. Povodom Najvišjega godu Nj. Veličanstva cesarja se bodo v celi državi v dobi od 4. do 8. oktobra leta 1916 vršili ->D n e v i darovanja«, in sicer po vzorcu »Tedna rdečega križa« izza pretekle letošnje pomladi. Omenjena patriotična akcija je namenjena c. kr. avstrijskemu zakladu vojnih vdov in sirot, zakladu invalidov vojnoskrbnega urada in vojnikom, obolelim za jetiko. Prvi zaklad do bi polovico, zadnja dva pa vsak četrtino čistega, dohodka. Nabirali se bodo prostovoljni denarni prispevki na nabiralne pole po hišah, priglasi k pristopu k vojaškemu vdovskemu in sirotinskemu društvu, prodajali znaki in prirejale dobrodelne predstave. Te dni se prilcpljajo po* mestnih vogalih lepaki, ki opozarjajo ljubljansko občinstvo na to pomožno akcijo. Želeti je, da bi našel poziv ravno tako krepak odziv kot so ga našla v Ljubljani do zdaj še vsa patriotska podjetja. V krono-vini nabrani denar je namenjen prizadetim krogom lastne kronovine.
Sestanek katehetov bo v sredo, 27. septembra ob Šestih zvečer v posvetovalnici Katol. tiskarne.
lj K prodaji kruha. K poslani nam notici o prodaji kruha v pekariji g. Bizjakove smo preieli od g. Bizjakove naslednje pojasnilo: V petek popoldne je čakalo, kakor vsak dan, vse polno ljudi na kruh. Ker je bilo ta dan samo eno peč kruha, je seveda odšlo nekaj strank brez istega. Temu pa nisem kriva jaz, temveč aprovizacija sama, katera nakaže isti kvantum moke meni, kakor vsakemu drugemu peku, ako-ravno sem jaz sama v celem velikem poljanskem okraju. Vsak drug okraj ima po tri ali še več prodajalnic kruha, kar se za prvi okraj ne more reči. Da dobijo nekaterniki kruh po razprodaji, ni res. Mogoče se pripisuje to temu dejstvu, da hodijo neprestano, do 9. zvečer, ljudje v hišo in moledujejo za kruh. Temu ni odpo-moči, ker, če so vrata zaklenjena, ni miru, in zbijanja po vratih ni konca ne kraja. Zato: ali več proda;aln kruha v prvi okraj ali pa meni nakazati več moke, pa bo vse nevolie konecl
lj Novo otvorjeni prodajalni kruha. Od jutri, dne 26, t. m., počenši se bo kruh iz mestne vojne pekarne prodajal Še na Dunajski cesti št. 6 in na Poljan-skicesti št. 5.
lj Železniška nesreča. Včeraj popoldne ob 5. uri 47 minut je zavozil mešani vlak vrhniške železnice št. 2706, obstoječ iz lokomotive službenega voza in še štirih drugih, na železniškem prehodu na Dunajski cesti v neko drugo lokomotivo. Lokomotiva in še en železniški voz sta le neznatno poškodovana, epraskanih jc pa 11 potnikov in 3 uslužbenci. Vsi so bili obvezani na južnem kolodvoru in potem odpuščeni domov. Kdo je zakrivil to nesrečo, se še ni dognalo.
lj Tatovi obutev na delu, V hotelu »Stadt Wien« je neznani tat izmaknil nekemu nadporočniku par novih čevelj in par podkolenic. Da je mogel na cesto, moral si je častnik kupiti nove čevlje in pod-kolenice, za kar je izdal 96 K. V hotelu Štrukelj je med pol 6. in pol 7. uro nekemu stavbeniku bilo ukradenih par gorskih čevelj iz predsobe, v kateri je nočil. Škoda znaša 40 K, storilec neznan. V hotelu pri »Slonu« je bilo po nekem neznanem storilcu izpred sobe vzetih 40 K vrednih par čevljev.
Pogrešajo stotnika v rez. g. Tavčarja, znanega in spoštovanega lesnega trgovca v Ljubljani.
lj Umrl je v Ljubnu posestnik in zeljar g. Avgust Stresen iz Trnovega.
lj Padel je za domovino bivši starosta Rok. društva g. Rajko Razpotnik.
lj Poizvedovalne pole o stanju brezposelnosti v Ljubljani. Mestni magistrat naznanja v zmislu dopisa c. kr, deželne vlade z dne 1. septembra t. 1., štev. 26.648, izostane nadaljnje vpošilja-nje poizvedovalnih pol o stanju brezposelnosti v Ljubljani.
lj Ušla je v soboto popoldne iz Prečne ulice št. 3 grlica. Ako jo je kdo ujel, se prosi, da jo proti nagradi prinese na gorenji naslov.
PrlraorsEe novice.
Goriška slovenska gimnazija. Zaposlovalni tečaji za one dijake, kateri bi se v mirnem času vpisali na c. kr. slovensko gržavno gimnazijo goriško, se otvorijo v Trstu dne 2. oktobra. Tega dne bo od 10, do 12. ure dopoldne vpisovanje v ulici S. Giorgio 3/1, (v bližini trga Lipsia),
Osebna vest. Deželni poslanec istrski, g. Josip S t i h o v i ć, ki je bil nevarno obolel in se zdravil v tržaški bolnišnici, je zapustil bolnišnico in odšel v Lindar v Istri, da se tam popolnoma okrepi.
Razpust vodstva tržaške inžener-
ske zbornice je odredilo namestništvo in izročilo vodstvo poslov namest-ništvenemu stavbenemu nadšvetniku Hugu Rudan, kateremu je dodeljen v pomoč odbor zborničnih Članov.
Lah je metal listke iz zrakoplovov na Opčine pri Trstu, Obeta strašne bitke, ki se izvrše do 28. t. m. Ljudje so se mu seveda smejali.
Tobak, Tržaško namestništvo je prepovedalo vsem krčmarjem, kavarnarjem itd, prodajo cigar in cigaret. Ta prepoved je jako umestna, ker so si nekaterniki poprej nakupili za stotine kron tobaka in so delali dobre »kšefte« z doma fabriciranimi cigaretami. S tem sc je škodilo ne samo erarju, temveč tudi trafikantom.
V pojasnilo. Z ozirom na oceno v?, g. kanonika in glasbenika dr. Kimovca o moji »Svetogorski« izjavljam, da je vzel dotično skladbo v svojo režijo si. deželni odbor goriški, s čimer sem mu odstopil tudi vse pravice do nje. Zatorej ni moja krivda., če skladba ni bila predložena vč. ordinariatu v potrdilo in tudi ni res, cla bi je jaz ne bil namenil za cerkveno rabo. Z odličnim spoštovanjem Janko Leban.
Nalezljive bolezni v Trstu. Ocl 9. do 16. septembra so se pripetili ti-le slučaji: Škrlatinka: v mestu 7, v predmestjih 3 in na Opčinah 1 slučaj; dif-terija in davica: v mestu 8, v predmestjih i in na Proseku 1 slučaj; legar: v mestu 27, v predmestjih 90, na Proseku 1, v bolnišnici 1 in 3 slučaji od drugod došlih oseb; trije slučaji legarja so bili smrtni.
Mns novice.
—	Sv. oče in avstrijski vojni ujetniki na Francoskem. V Barcelonetti na Francoskem je okoli 120 avstrijskih vojnih ujetnikov. Francija skrbi zanje kakor Avstrija za tuje vojne ujetnike. Dušni pastir je sporočil v Vatikan, da imajo samo poletno obleko, ki jih ne more obvarovati zimskega mrazu. Okoli 30 ujetnikov so Hrvati, ki bi radi hrvatskih knjig. Sv. oče je takoj poslal večjo vsoto denarja.
Angleška reklama za junake. Neki Francoz, ki biva na Angleškem, poroča pariškemu listu, da so v kraju Ludlow, kamor je bil po opravkih prišel, junaki na poseben način počeščeni. Na mnogih hišah v Ludlowu se namreč vidijo prilepljeni plakati z naslednjim besedilom: This house has sent a man to sight for King and coun-try. (Ta hiša je poslala moža, da bi se bojeval za kralja in domovino.)
—	Umrl je v Lipskem znani jezikoslovec in slavist profesor L e s k i e n,
—	Nemški list v Skadru. V Skadru bo pričel izdajati narednik S. Slawick nemški list in sicer »Skadaer Zeitung«,
Prepovedani časn;ki, V Buenos Aircs v portugalskem, francoskem in hrvaškem jeziku izhajajoči list »Jadran«, v Antofa-gasti (Chilej izhajajoči časnik »Jugoslavcn-ska Država«, dalje v Youngstownu v hrvaškem jeziku izhajajoči časopis »Hrvatska Štampa«, v Čikagu v srbskem jeziku izhajajoči list »Napredak«, v Pittsburgu v srbskem jeziku izhajajoči časnik »Srbska Sloga« ter v Clevelandu v srbskem jeziku izhajajoči list »Srpski Radnik« in naposled v San Frančišku v srbskem jeziku izhajajoči list »Srpsko Jedinstvo« so na temelju § 26 tiskovnega zakona prepovedani v Avstriji,
1800 kilometrov v 13 urah. »Kra-kauer Ztg.« poroča, da je pri Pinčovu (na rusko Poljskem ob Ničli) pristal na dvokrovniku »Niuport« francoski zra-
koplovni častnik, ki pa je. bil v Avstriji ustavljen. Povedal je, da je zletel iz Nancy in jo hotel v Rovno na Rusko. Njegova naloga je bila preleteti celo Nemčijo in napraviti fotogrulične posnetke. Vojaki, ki so ga videli pristati, so pospešili korake, da bi mu zabranili odleteti. Motor je že deloval in čez nekoliko trenutkov bi se bil aeroplan dvignil v nedogledno višine. Letalec je namreč tri ure prekmalu pristal, ker je izgrešil orientacijo. Razdalja med PinČovom in Rovnim znaša biizo 400 kilometrov, ki jo lahko v treh urah preleti. Razdalja med Naneyjem in Kovnim, ki znaša kakih 2200 km, se dandanes pri izboljšanih letalih lahko preleti, ker pri brzini 130 do 140 km je treba zdržati v zraku samo 17 ur. Svetovni rekord, ki ga je pred par leti dosegel nemški letalec Bochmors, znaša pa 24 ur in 12 minut. Rekord razdalje bi bil brez odmora Francoz nadkrilil, ker je doslej največja dosežena razdalja znašala 1000 km. S Spornega stališča je polet francoskega častnika v istini velik, zakaj razdaljo Nancy-PinČov je preletel v dobrih 13 urah. Pri tem pa je poleg tega, da je krmaril letalo, pazil na motor, gledal na karto, metal letake in fotografiral. To zahteva izredne duševne in telesne moči. V miru bi morali priznati čast in slavo možu, kateri bi izvršil enako nalogo, ali tudi danes občuduje svet častnika, dasi je naš nasprotnik. Preletel je sovražno deželo od zapada do vzhoda in lahko verjamemo, da jo pogumni pilot imel solzo v očeh, ko je videl, da mora skoraj svoj namen skoraj tik pred ciljem prekiniti.
Srbske toplice. Pač je malo znano, da ima Srbija celo vrsto zdravilnih vrelcev, kateri se niso razglašali, a je srbska vlada šele zadnjih petnajst let za nje skromno reklamo preskrbela. V toplicah v Banji v moravski dolini so lečilni vrelci proti rev-matizmu in bezgavkam (škrofelnom), ki imajo temperaturo 74" C. Jako priljubljene so bile toplice v Arangjelovcu, čigar vrelec kneza Miloša daje jako prijetno kislo vodo, ki se meri lahko z najbolj slovitimi studenci. Drugi viri rečenin toplic so v porabi pri boleznih dihalnih organov, bledice in ženskih bolezni. V Ribarski banji v kru-ševačkem okraju so žvepleni vrelci, ki se rabijo z velikim uspehom pri katarju .V toplicah v Lomnici, ki so blizu Kruševca, v romantični dolini srbskih alp je vir г dvojnoogličastim soclnatim napojem na dan. Loznica, blizu boseuske meje v sevc-ro zapadnem kotu Drine ima železnate ir, žveplenaste studence. Brestovačka Banja blizu zaječarske trdnjave ob bolgarski meji ima šest žveplenih vrelcev, ki služijo v zdravljenje tuberkuloze in sifilitičnih kožnih bolezni ter malarije. Solo banja ali Aleksinec med Moravo in Timokom slovi kakor toplice za kožne bolezni. Niš, na reki Nišavi, nekdanji Naissus, jc bil znan kakor zdravilišče še starim Rimljanom.
Kaj je dandanes najboljši kup? Arb Ztg.« je prinesla tri ponudbe, ki so bile objavljene v nekem, hanoverskem listu: Prodam velike belgijske kunce, 14 eksempla rov, po 10 do 12 mesecev starih, po 9 do 10 mark; tri zajce, pet do šest mesecev stare, po 14 do 18 mark. — Prvovrstni kanarčki po 10 do 15 mark. — Daruje se deček. Deček, star tri mesece, zastonj! — Čudni časi to! Drobno detcce se daruje kakor brezkoristno breme, za zajce se рг zahteva po 25 mark.
Vso erSka prislonijo slrogo zoslroleno,
London, 24. septembra. (Kor. ur.) Listu »»Daily Telegraph« poročajo iz Aten. da so vsa grška pristanišča strogo zastražena in da se preiščejo vse ladje, predno odplujejo. Mnogo častnikov, ki so hoteli odpotovati v Solun in se tam pridružiti re-volucionalno-nacionalnemu gibanju, so zaprli.
Trije oeneroti — iri mnenjo.
Lugano. Trije visoki generali: en francoski, en ruski in en italijanski general so povedali, kako cla sodijo o vojski. Francoski general Malletere se je zavzel nasproti italijanskemu poročevalcu Mittigu za enotno poveljstvo. Bitka ob Somme bo trajala še dolgo, naši vojaki ne pridejo naprej, dokler se popolnoma ne razbijejo sovražni jarki. Edini smoter, ki ga imajo zavezniki, je, da prebijejo sovražno bojno črto, kaj bo potem, no, to se bo še videlo. O Italiji pravi, da bi bila lahko hitrejše nastopala. O Rusiji pričakujejo silovitega dvoboja med Brusilovom in generaloma. Hindenburgom. — Sodi, cla sc bo odločila, vojska na vzhodu. Laški general Buonini priporoča vrhovni vojni svet z izvršljivo močjo. Cc bi to obstojalo, bi se bilo pravočasno izvedelo o nastopu Rumunije in bi bil moral nastopiti Sarrail. Kuropatkin je rekel, da jo sedanji trenutek najbrže najvažnejši. Niti misliti ne smemo na mir, ker bi to ojačilo sovražno odporno moč in bi
se ponovila napaka, ki jo je napravila Rusija septembra 1905, ker je podpisala mir v Portstnouthu v tistem trenutku, ko je bila Japonska že vojaško in finančno izčrpana. V takem stanju se zdaj nahajata Nemčija in Avstrija, ki se morata zdaj ukloniti naši volji in izjaviti, da sta premagani. Z enim udarcem bodo zrušeni. Francozi zapravijo veliko streliva, Rusi pa veliko ljudi. Oboje se mora združiti. Odločilno proti Nemcem bo prodiral tisti, ki bo postre-lil največ streliva, razpolagal z največ ljudmi. Ljudi imamo, a pošljite nam krogle.
Nevlrolci.
Severna konferenca.
Kristijanija, 23. septembra. (K. u.) Nota o zadnji konferenci severnih ministrov pravi, da so vse tri države za ohranitev lojalne in nepristranske nevtralnosti. Temeljito se je govorilo o raznih kršitvah in težavah v trgovini. Govorilo se je tudi o sredstvih za ohranitev nevtralnosti. Končno so dognali, da je sedaj izključeno, da bi severne države sedaj začele z inicijativo za mirovno ali pogodbeno posredovanje. Severni ministri se bodo shajali po potrebi tudi v bodoče.
Stališče Španske.
Budimpešta, 22. septembra. »Az Est« javlja: Voditelj Karlistov Vasquez Mello je izvajal v Santanderu: Dasi sem odločno prijazen Nemcem, le branim nevtralnost za vsako ccno. Sporazum nas hoče zapoditi v vojsko; kadar bo prišel čas miru, da bi bila Španska tudi oslabljena med ostalimi oslabljenimi državami. Anglija hoče, da bi nadomestili na zahodni bojni črti v francoski armadi, a stremljenja Španske se križajo s sporazumom v Gibraltarju in v Maroko. Mirno prenašajmo grožnje sporazuma; s 500.000 možmi razpolagoma, da od-bijemo napade na našo nevtralnost.
Tur® v vojski.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 22. septembra. Glavni stan
poroča:
Felaška fronta, Običani obojestranski topovski, pehotni in bombni boji. Posamezna prodiranja sovražnih oddelkov smo z našim artilerijskim ognjem odbili.
Kavkaška fronta. Patruljski spopadi in delni pehotni ter artiljerijski boji.
Vzhodno sueškega prekopa smo v okolici studenca Tanile se nahajajoče sovražne oddelke napadli in jih prisilili k
umiku.
V Črnem morju je vrgel naš letalec nad deset bomb na ladjo »Imperatrica Marija« in več torpednih rušilcev. Nekaj bomb je zadelo ladjo.
vsiaa v nizozemsKl Indiji.
Haag, 22. septembra. Uradno: Dne 15. septembra se je bil pri Rendeh Doe-soen, med Moeara Tambesi in Moeara Telio, boj z uporniki, ki so bili s sulicami oboroženi. Naše čete so imele enega mrtveca, tri težko in 7 lahkih ranjencev. Izgube upornikov so težke. V Moeara Poengo je mirno. Dne 14. septembra so obsodili v Rapatu štiri upornike na smrt, enega so usmrtili, ko je bežal; ostale so pomilostili. Polkovnik Ivroese iporoča, da se je pridružilo prebivalstvo Doeon Soengei Manau pod vodstvom nekega uglednega voditelja. Iz Banngke Bangke se nič novega ne poroča.
Vstaja proti Nizozemcem v nizozemski Indiji se vedno bolj širi.
Amsterdam, 23. septembra. »Tele-graaf j poroča iz Weltevredna: Nemiri v Djambi so vedno resnejši. Od dne do dne se množi število upornikov, ki nastopajo vedno bolj drzno. Ker čete ne zadoščajo, so morali odgodiii zelo potrebno ekspeai-cijo k reki Toengkan.
Ameriko.
Ameriške volitve.
London, 22. septembra. (K. u.) Hughes je včeraj začel volivni boj. Ostro je obsojal neznačajno zunanjo politiko Wilsona. Poudarjal je zgolj ameriške interese. Večkrat je govoril tudi med samimi Nemci in sicer viharno pozdravljen. O podvodnikih se doslej še ni hotel izjaviti. Skoro gotovo bo dobil vse glasove ameriških Nemcev. Na njegovo zmago stavijo 2:1.
Splošna stavka v New Yorku.
New York, 22. septembra. Reuter: Ker se družbe branijo dovoliti nastav-ljencem železnic in cestnih železnic pristop v strokovna društva, so sklenili zastopniki vseh industrij v New Yorku, da bodo pričeli v sredo stavkati.
Zedinjene države in Nizozemska.
Washington, 23. septembra. Poročilo zastopnika Wolffovega urada. Državni tajnik Lansing in nizozemski poslanik sta imela razgovor o najnovejših angleških ukrepih.
Ablturient
želi pmmetmega mesta.
Več pri upravi lista pod št. 2243
Naprodaj je:
pinegavske pasme, star 17 mesecev. — Več se poizve na Poljanski cesti St. 55.
BILHNCE
za trgovska, denarna in tovarniška podjetja sestavlja zanesljiv in izurjen knjigovodja. — Stroga molčečnost zajamčena. Pismena naročila na upravo lista pod št. 2252.
Odda se
meblom sobi
z dvema posteljima.
- Naslov pove uprava lista pod štev. 2263. -
škatlja c 200 kosi po K 2'SO, 10 škateij
K 26-— se pošiljajo na vse strani po povzetju. Drugi sladkorni izdelki sostir. pri:
JERALLA Trst, Via Montorslno 7.
Gremij trgovcev v Ljubljani
naznanja svojim članom, da se bo vršilo
матпц
dne 27., 28. in 29. septembra 1916, vsaki dan od 3 do S ure popoldne v gremi-jalni pisarni, Krojaška ulica št. 5. II.
Zglasiti se morajo v navedenem času vsi vajenci, tudi oni, ki so že gremi-jalno šolo obiskovali.
Potrebne tiskovine za zglasitev se dobe že v ponedeljek v pisarni v uradnih urah.
šola se prične v nedeljo dne 1. oktobra 1916 ob 10. uri dopoldne. Ta čas se morajo zbrati vsi vajenci v šolskih prostorih na Ledini.
V Ljubljani; dne 25. septembra 1916.
Absolvcntinja ,,Slov. trgovske šole", zmožna slovensko in nemške stenografije, sposobna strojepisja, slovenske, nemške in italijanske korespondence, a,«-- ,šče siužbo
kofttoristinie
v veletrgovini ali tovarni. Gg. reflektantje naj blagovolijo nasloviti svoja vprašanja na upravo „Slovenca" pod >1. oktober 2202«.
begunec, ki je že imel svojo trgovino, prevzame takoj trgovino urarja sicer le za čas vojne. Poizvedbe: N. N. Sežana 44 na Krasu. 2249
Oskrbnik
za večje gozdno posestvo v (3 postaje na .v * koroški želez.) SC ISiC mostojni gospodarji z nekaj kavcijo. Znanje slovenskega zika je potrebno. Ponudbe sedanjega dela
Ljudsko posojilnico
bližini Maribora Prednost imajo oženjeni sa-premoženja za in nemškega je-z navedbo do-na
v Ljubljani
Več dobrih
2260
proti dobri plači sprejme stavbeno podjetje Andrej černe, LJubljana, S v.* Petra cesta št. 23.
Proda se
mlin in žaga
z gospodarskim poslopjem v dobrem stanu poleg mesta. Hiša (mlin) enonadstropna, katera se da lahko ietovišCarjem v najem. Vprašanje na upravo „Slovenca" pod št. 2261.
čenka
iz dobre hiše, za modno trgovino se sprejme takoj v Ljubljani — Poizve se v upravi „Slovenca" pod št. 2266.
Kupim več starih
d vo koles
moških in ženskih z gumijem tudi samo gumi pisalnih in šivalnih strojev. Za mesto in okolico prodajalec lahko naznani po dopisnici. Г. Batjel, Ljubljana, cesta na Rožnik štev. 29. dvorišče
a f. 4ur<*5«k

iglaSgviiBG plasovlrjiT in trgovec Glasbil
Ljubljana, Wolfo?a ulica šL 12.
Zaloga ter izposojevalnica gla-
sovlrjev, planin in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Špec.elni zavod za vgiaševanje ter popravila vseh glashll. Vglaševalec v »Glasbeni matici« ter v vseh
slovenskih zavodih.
Ob pomanjkanju mleka!
Sla dni čaj znamka SLADIN
Je najbolj zdrava in najcenejša
hrana za dojenčke.
S Siadinom se lahko odpomore pomanjkanju mleka in sladkorja, kajti prihrani se pri njem dve tretjini mleka in eno tretjino sladkorja. Izmed mnogih priznanj naj navedemo samo ono gospe Emo pl. Trnkoczjr, soprogo lekarnarja v Gradca: Ljubi svak! Naznaniti Ti želim, da se prebranja Elzin malček s Siadinom (sladni čaj) in se krasno razvija, torej se more Sladin naj-topleie priporočati.
Dobi se pri lekarju Trnkoczyju v Ljubljani poleg rotovža. Glavne zaloge: Na Dunaju v lekarnah Trnkoczjr: Scbonbrunnerstrasse 109, Jo-sefstadterstr. 25., Radeckyplatz 4. — V Gradcu: Sackstrasse 4.
ШШ1ММШ(ШГММ1Ш|1Ш|ШПШШН1ШШ!П
Pl KilvTIIea patblaKenJg RJeg. fjjjjf en. la kril), tgait, VtllUnittr
iHinmtiMinntii
zvanredna c. hr. državna loterij
za vojnoskrbstvene namene.
Ta denarna loterija Ima
21.146 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaSa
Žrebanje bo Javno na Dunaju dne 5. oktobra 1916. Srečka stane 4 krone. Srečka stane 4 krona.
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, 1П., Vordere Zoliamts-strasse 5, po loterijah, trafikah, pri davCnlb poštnih, brzojavnih in železniških uradih, pri menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od o, kr. generalnega ravnateljstva drl. lotorlj (oddelek za dobrodelne loterije).	2167
pura 1
proda takoj Svinjerejska družba v Ljubljani, Dunajska cesta 29.
kakor tudi
šreisileue, girnleue, jauarie»e ter fesenove
1839	кирнЈет po najvišji dnevni ceni.
Ponudbe na naslov:
mm Franca j°s5pa cesta ?t
opozarja cenj. občinstvo tega mesta, da spodnjenavedeuo staro blago po ntžjerazvidnib cenah in se blago lahko pošilja v poštnih paketih do 10 kg tudi po povzetju, cene se razumejo netto brez poštnih stroškov:
bcmbaiasto, staro . po K 4 50 za kg volna, siva .....po K 5 50 za kg
1»__belo • D » 6"— » » "na ptetenSna ... „ _ 4-- _ „
volna, žista ....
Načelnik: Iv. Samec.
• „ 6-50 „ dalje odeje, sukno, flanole in preproge. Vzorci naj se pošljejo.
Naslov: Aiberfto JHbagIB, via Belvedere 7, Trst.

Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, infloenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
t Vset«, ki trpi na frajnern Icašlju.
lažje je oOvarovafi se bolezni,nego jo zdraviti. ,2. Osebe s kroničnim kafarorn bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave.
3. Vadušljivi .katerim Sirolin ina/no
olehča naduho-U. Skrofuzni otroci,pri Uaferih učinkuje Sirolin t ugodnim vspehom na splošni počufek.
Se dobi v vseh lekarnah S
l^srlftcti'
I
Г «ПЛ5С1
S3S
ter javorove, 'esenove, PL,
česnjeve in maoesnove
plačuje vedno najvišje ceno In sprejema
pismene ponudbe z navedbo množino lesa
PETER HNGSLO,
ШШ	ТШР ПВ žaga, Seebach pri Beljaku, poprej Ljubljana