STRAll DlIINOLL Na nosalih je ležal tujec, katerega smo pobVall nezavestnega ne dalefi od naše koče. Se le |)ozno popolde druzega dne se je vzbudil, skočil naenkrat po koncu kakor obsedenec in zahteval Žganja. »Kaj se je zgodilo?« so ga vpraševali okoli iBtoječl. Neznanec je vlival vase ponujeno žgano pijačo in pripovedoval hripavega glasu to-le: »Bili smo na potu z mulami v Badrilij'o: — Martinl, Andris in jaz. Steza se vleče preko vljBokih hribov mlmo temnih prepadov in podzemeljskih jam. Tom, majhen in gibčen domaCIn, pam je služil za voditelja na potovanju. Da bi dosegii naS cilj čim preje, smo šli kar povprek, iftkoravno nas je svaril naS kažipot, da kraljujejo po teh od človeške noge neobiskanih soteskah dlvje zveri in velikanski — strupeni pajki. Proilirali smo skozi goSčave, preko strohnelih vej Ur močvirnatih mlakuž v dlvjino. Naenkrat je pribežal Tom nazaj k nam In obstal ves preplašen. Njegov obraz je pričal, da je moral videti nekaj straSnega. V komaj razumljlvih besedah je izbruhnil iz sebe: »Aranja . . . aranja . . . tam na drevesu in takoj moramo zapustiti dolino.« Vsi smo se prestrašili in gledall zvedavo krog sebe. Nikjer ni bilo zapaziti kaj izrednega in strašnega. Daleč naokrog sama neprodirna goščava z orjaškimi drevesl in južniml rastlinami. Martini, vodja ekspedicije, se je norčeval iz strahopetnostl malega Toma in se nl hotel vrniti. Puško je vrgel preko rame, prevzel vodstvo in ml smo mu sledili v preeledkih in vlekll za seboj mule. Pritlikavi Tom jo je potegnll in se zgubil. Že se 3'e pričelo mrafiiti. Morali smo poiskati prenočišče. Iztaknill smo kmalu primeren prostor za šotore. Zakurili smo velik ogenj* in razsvetlili tajinstveno džunglo. Od dolge in težavne poti utrujenl, smo zaspall kmalu prav trdno. V noči se je razleglo v temo tulenje, kakor krika v zadnjih izdihljajih na smrt zadeta žival. Skočil sem po koncu. Baš se je danilo. Ne daleč od taborišfia je ležala na tleh mrtva mula. Vse druge živali so bile pobegnile. Na vratu poginje- ne mule smo odkrili dve majhni rani, nič večji od grahovega zrna in kakor jih povzročijo krogle iz puške. Akoravno je živinče popolnoma izkrvavelo, nismo mogli najti nikjer niti ene kapljice krvi. Medtem ko se je podal Andris takoj da poišče pobegle mule, sem kuhal jaz zajutrek, Martini je pripravljal prtljago za nadaljno pot. Ura za uro je minula,, a Andris se ni vrnil. »Brez dvoma se mu je pripetila kaka nesreča,« je pripomnil Martini, »mi ga moramo poiskati.« Hitro smo zagrabili puške in sledili stopinjam izginulega. Vznemirjeni smo se porivali skozi skoro neprodirno grmovje. Kmalu smo mogli naprej le korakoma. Na noben način nismo smeli pustiti tovariša brez pomoči. Močvirje je postajalo vedno globeje, zmiraj nevarnejše. Že smo tičali do ledenj v pogrezajočem se blatu, ki se je oprijemalo trupla tesno in težko. Iz močvare je tiščal v pljuča vzduh, ki nam je zapiral dihanje. Nos in usta sta bila že nekako zamašena od smradu po trohnobi. Mene je objela gosta tema. Mojega sprcmljevalca že nisem mogel več videti in razločiti. Mojih obupnih klicov ni slišal nikdo. Vcdrto globlje in globIje sem lezel v možvaro. Prevzet od strahu sem se skušal oprijemati od dreves visečih vej in rastlin ovijalk. Vse brezuspešno. Z odtrganimi vejicami in opolzlim robidovjem sem se pogrezal dalje in dalje. Tičal sem v močvirju do prs, ne da bi se mogel premakniti le za korak naprej. Oprijeli so se me skrajno neprijetni občutki. Sekunde so se pretvarjale v — večnost Strah pred smrtjo me je začel mučiti. Ves obupan sem skušal zadeti med nečloveškimi napori ob kak rešilni predmet, tipal sem na vse strani. Krik veselja je buknil ^iz mojega grla, dotaknil sem &e z nogo nekaj "trdega. Z bliskavico sem se oprijel močne veje ter se vlekel z zadnjimi močmi navzgor. Noge in roke narazen, po trebuhu sem skušal doseči ono smer, kjer sem domneval suho zemljo. Po neverjetnlh naporih sem bil slednjič vendar le na trdih tleh. Naslonil sem se ob drevo, da bi otresel zoperno blato in si vsaj nekoliko opomogel od prestanega strahu. Zelo sem se začudil, ko sem odkril sled Andrisa, ki je moral vleči za seboj mulo. Takojf ne da bi se pomišljal za trcnutek, sem sledil odkritju. Po par korakih se je sled cepila. Ugotovil scm, da je šel Andris na desno, mula pa je krenila v ievo smer. Sledil sem čl-o- ,n stopinjam. Naenkrat sem stal pred nepremičnim truplom moža. Strah me jo spreleiel in pretresel, pred menoj je ležal na pol pogreznjen v blato, otopelih in odprtih oči — Andrig. Okolica, koje grmovje in rastliBe so bile izruvane, je pričala o obupnem boju. Kakor zjutraj na muli, sem opazil tudi na Andrisovem vratu 'dve kot grahovo zrno veliki rani. Iz telesa je bila kri izsesana do zadnje kaplje. Po velikem trudu sem privlekel mrtvega v taborišče. Tukaj sem zadel na Martinija, ki je ležal na tleh, izčrpan bd blpdenj po močvarni džungli. Od utriijenosti in tavanja nekako omamljena, sva zaspala oba proti lastni volji. Še le ob posinu jutranje zarje sva se prebudila iz spanja, ki je bilo podobno smrti. Obleko, ki je bila čisto raztrgana in premočena od blata, sem slekel in jo vrgel na drevo, da se posuši. V bližnji potok sem se šel kopat, da se nekoliko pokrepim. Slišal sein tajinstveno šušljanje . . . Kaj za Boga bi to bilo? Ko se ozrom, zapazim temno postavo, ki se je zgubila v goščavo. Pogledal sem za prečudnim bitjem in videl sivkasto zverjad, ki je bila podobna orjaSkemu, groznemu pajku. Prikazen je bila veSika kr.kor odrasel pes" in je imela osem dolgih in naravnost strašno z dlakami poraščenih nog. Izogniti sem se hotel srečanju, ko se mi je postavila posast kar preko poti, se potuknila ter zaprežala name. Njene oči so se bliskale krvoželjno. »Aranja« .. . sem zamrmral polgiasno, »maii Tom je imel prav.« Umaknil sem se par korakov, se spodtaknil ob preko steze ležeče drevo in se zvalil ritanski v visoko travo. V tem trenutku, še predno sem hušnil kvišku, se je vrgla zver name. V popolnem obupu sem tolkel s pestmi krog acbe. Pošast se aie je oklenila liki joklo z dvema nogama. Za vsako ceno sem hotel vstati, da bi se rešil. Vendar zastonj. Strašna zverjad me je pritiskala vedno.mo2ne.ie k sebi in se zajedala v moje telo. V smrtnem strahu sem bil krog sebe, se valjal na vse strani, raoje moči so bile prešibke, da bi se. ustavJjale lintverski promoči. Brez pouaoči, čisto utrujen, z odprtimi in v zrak prosečimi očmi, sem se udal v nepopisno strašno usodo. Kakor na smrt obsoj^n sem štel sekunde, Kar nacnkrat sem čul slabi Martinijev glas, ki mi ie hitel, s sekiro oborožen, na pomoč. Skoro brez zavesti, no da bi se mogel ganiti, sem bil In-ez V3ako odpornc sile v železnem obiemu po- šasti. Z dobro namerjenim zamahom s seki.ro je odsekal Martini lintverju eno nogo. Ko je hotel eamahniti v drugič, me je izpustila zver in se vrgla nad tovariša. Kakor kaka vreča je padel Martini na tla. Pri padcu mu je zdrknila sekira iz roke. Pošast se mu je zagrizla s sesalkami v vrat. HoteJ sem priskočiti smrti zapisani žrtvi aa odpomoč, kot prikovan sem obležal na tleh In se nisem mogel zravnati. Rdeči, polnokrvni obraz mojega rešitelja je prebledel. Gledati sem moral nepremično, kako se je oklenila zver tovariša in ga vlekla seboj v goščavo. Bil je to stra&en prizor . . . Koj za tem sem padel v omedlevico ... Kako dolgo som ležal brezzavesten, ne vem, ko sem se prebudil, sem se počutil nekako olajSanega. Kakor liitro so me nesle oslabele noge, Bem tekel v taborišče, pograbil obleko ter puško in blodil dneve po strahotni džungli. Popolnoma izstradan, izmučen do smrti, sem se zgrudil . . . Ali mi verjamete grozni doživljaj ali ne, a resničen je, kakor gotovo se pišem Joim Smith.« V teni trenutku je stopil v kočo nekdo drup. »Dober dan, gospod Brown!« je zaklical piavkar došli poln vesclja in stresel roko pripovedovalcu ravnokar opisane zgodbe.