Naročnina mesečno ^m Cek. račun: Ljub- Š^^T^^^^^ ■ ^^^ Ijaua »t I0.6V) in stvo 40 Din — ue- ^^^^ ^ W^B M ^Р IO.340 /и del |ska i/(ki|u ce- Ш ^^Mggg^ Ш ioletno za ^^^^^^ Ш ^^^^^^ . ^^^^^^ Uredništvo je * ^Лјј^Г ^^^^^ј^ЈШШ' ■ - ^| ^^^^^^^ Uprava: Kopitar ul.6/III ^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^ . ^ b. telefon 299. uo7r^d"^na.n,^be0 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Sa&irS. Brez morale Najbolje je označil sedanje stanje Evrope in vsega sveta neznanec, ki je te dni v pariški reviji »Capital« zapisal sledeče: >čez nekaj let bo vsak pameten človek, ki bo bral velike diskusije, ki se danes vršijo med državniki Evrope in Amerike o reparacijah in vojnih dolgovih, dejal, da so mogli tako razpravljati samo otroci. Noben človek ne bo razumel, kako so so mogli vodilni državniki in gospodarski ljudje prepirati o anuitetah, moratorijih in terminih, medtem ko so bili temelji eveta že do dna omajani.« Pisatelj, ki kot dober Francoz niti najmanj ne dvomi, da je stališče Francije v zadevi reparacij pravilno, je, kakor splošno pravijo, ugleden politik, kojega uradni položaj ne dovoljuje, da bi se njegovo ime javno imenovalo. ! Francoeki politik je, kakor pravimo, s temi besedami zadel žebelj na glavo. Fundamenti sveta so v resnici omajani. Medtem ko eni premišljujejo, kako izboljšati gospodarski položaj, da bi se rešile gladu neštete množice brezposelnih delavcev, pa del veleinduetrije in bančnih koncernov sedanjo krizo izrablja samo v to, kako bi ohranil ali celd povečal svoje dobičke. Javna tajneet je, da neizprosno stališče ameriškega kongresa v zadevi znižanja evropskih dolgov izvira samo iz tega. ker je kongres najpokornejši sluga ameriških industrijskih in denarnih trustov. Zastopnika francoske in angleške vlade, ki se te dni v Parizu raz-govarjata o ureditvi reparacijskega vprašanja, sta j soglasno konstatirala, da se vojna odškodnina ne more črtati, ne znižati, ako ee Amerika istočasno ne odpove odgovarjajočemu delu vsote, ki jo ima za medvojni dolg terjati od Anglije in Francije. Dasi kongres vkljub upravičenosti tega stališča ne more ugovajati z nobenim stvarnim argumentom, trdovratno vztraja na svojem negativnem stališču zato, ker ameriški in evropski bančni špekulanti drug drugemu zavidajo dobiček, ki bi ga od take definitivne ureditve imeli, ali pa se nočejo odpovedati dobičku, ki ga imajo nekateri od današnjega kaotičnega stanja tega vprašanja. Pereat mun-dus — tako si mislijo velekapitalisti tostran in onstran Oceana — samo da nam ostanejo naši pro-fiti! Razume se, da spričo pomanjkanja vsakih moralnih smernic v današnji svetovni politiki tudi Nemci ne ganejo prsta, da bi olajšali državam-upnicam ureditev reparacijskega vprašanja, ampak z vsemi svojimi izjavami, gospodarskimi odredbami in s principielno smerjo svoje mednarodne politike sploh, naravnost nalašč delajo na to, da •c obstoječa zmeda še poveča. Vodilno geslo tistih nemških gospodarskih krogov, kojih neodjenlji-vost mora velika večina nemškega ljudstva plačevati z gladom in skrajnim pomanjkanjem, je, da se sedanja gospodarska kriza ne sme rešiti v splošni blagor, ampak samo le v korist njihovih obstoječih ali še pričakovanih velikih dobičkov, ki bi jih imeli od gospodarske transakcije 7. državami zmagovalkami. Kakor vidimo, je politik Francije, to je onega naroda, ki je po svoji stnri kulturi ohranil še največjo rezervo moralnih vrednot tudi glede javnega življenja, čisto prav zadel, da se majejo svetu fundamenti. Zakaj, kdor skuša reševati tako splošno in v osnove kulturnega bitja narodov segajočo krizo, kakor jo današnja. z egoističnegn stališča gospodarskega dobička v prid ene ali druge bančne skupine, ta praktično negira vso mornlo in ves moralni smisel zgodovine. Tak podira Evropo in koplje grob njeni civilizaciji. Kdo bi ee torej čudil, če je francoski parlament na seji 18. t. m. hitro in brez vsake debate odobril vojnomornariški program Dumonta za lelo 1932, ki predvideva za 1.216,000.000 frankov novih brodogradenj najnovejšega tipa, ki naj nadomeščajo ladjo, katere danes, ko zelo naglo živimo in tehnično napredujemo, baje ne zadostujejo več svoji nalogi. Dasi stojimo tik pred mednarodno kontcrenco za razorožitev, nc sme ta gesta francoskega parlamenta nikogar presenetiti, zakaj realno gledanje dejanskega položaja na svetu nobenemu odgovornemu politiku 110 dovoljuje, da ne bi za varnost svojo domovino storil vee, kar je v njegovi moči, ko noben drugi ne kaže resne in odkritosrčne volje, da bi ee zasigural mir in izključila možnost nove vojne bodisi iz maščevalnosti, bodisi iz osvajalskih namenov. Saj tudi tako zakleti »pacifisti«, kakor so ameriški puritanski moralisti, ki vsentu svetu pridigujejo vodo, medtem ko sami pijejo vino, so le dni v kongresu slovesno poudarjali, da ne sme Amerika proračuna za svojo vojno mornarico znižati niti za en sam cent! Spričo tega položaja, v katerem najnesram-nojšu hinavščina z zavestjo skuša prikrivati naj-brutalnejšc namene egoizma, zasluži po svoji odkritosti naravnost občudovanje znani ameriški novinar Wcrthenbacher, ki v Nord American Ro-vievv pravi, da je spričo sedanjega zamotanega položaja edina rešitev in najboljše sredstvo vojna, kakor to uči zgodovina!... Tn mož so vsaj ne I ili ni in odkrilo pove to, kar večina misli, nc da bi hotela javno priznati. Enako je odkrit japonski general Sato, ki temu Amerikancu odgovarja. Ameriška revija jo namreč svoj članek o neizogibnosti in pol tebi bodoče vojno napisala z ozirom nn mnn-džursko zadevo, napadajoč japonski imperializem, proli kateremu ni drugega leka, kakor kanoni ameriških vojnih Indij. In v resnici se zdi, dn bi mnndžureko vprašanje lahko sprožilo one eksplo-/.ivne anovi, ki jih skriva sedanji svetovni položaj pod rušo neiskrenih pacifističnih fraz. Ker sedaj vladn v Kitaju popolna anarhija in ker so Japonci lo izrabili v to, da Mandžurijo od Kitaja popolnoma odtrgajo, zato je ameriška vlada včeraj Japonsko resno opozorila na to, da tak korak vsebuje nevarnost za svetovni mir. Ce pa stvar gledamo takšno, kakršna je v resnici, ima japonski general Salo popolnoma prav, če Amerikance opozarja na njihovo lastno imperialistično politiko, ki zad- Rezultati agrarne konference v Sofiji Izjava jugoslovanskega delegata dr. Stojhovica za „Slovenca" Be'g-ad, 19. dec. 1. Naš delegat na mednarodni poljedelski konferenci v Sofiji dr. Božo Stoj-kovič se je vrnil v Belgrad. Sprejel je vašega dopisnika in mu sporočil sledeče vtise o konferenci in o uspehih, katere je rodila ta konferenca. Na kongres je bilo povabljenih vsega 7 držav: Jugoslavija, Estonija, Poljska, Romunija, Češkoslovaška, Madžarska in seveda tudi Bolgarija. Trije aktivni ministri in dva državna podtajniika sta se udeležila konference. Dr. Stojkovič e bil edini zastopnik Jugoslavije. Na dnevnem redu kongresa so bile sledeče točke: 1. Pregled skupnega dela med poljedelskimi državami od varšavskega kongresa pa dp danee. 2. Direktive za skupno sodelovanje vseh držav srednje in vzhodne Evrope I*j-kom prihodnjega leta. 3. Izdajanje skupnega glasila, ki naj bi zastopalo interese teh držav pred svetom. Kriza, ki se je navalila na naše poljedelske sloje, je vedno večja in danes ne more nikdo povedati, kdaj ji bo konec. Kupi carinskih odredb, kontingentiranja izvoza, omejevanja blagovnega prometa, vse to ovira svobodno kretanje poljskih pridelkov ter tako uničuje kupovalno moč naših poljedelskih mas. Danes /.e skoraj ni nobenega blagovnega prometa med narodi. Tisti ženevski program, ki naj bi bil povzročil skupno akcijo evropskih držav za pomoč agrarnim državam, je zaspal. Iskati moramo torej novih potov. Dosedanje delo je bilo le govoričenje. Poljedelstvo je danes priilo v položaj, da bi sc niti ne protivilo več proti temu, da se popolnoma spremenijo denai-nje oblike mednarodnega sodelovanja, samo da se reši iz bede. Takšna je kiula resnica. Iz tega razloga hočejo vse agrarne države najti skupno bazo za neko združenje tekom prihodnjega leta. 1'red mednarodnim forumom moramo stati mi poljedelci danes v isti vrsti in na isti strani pregrade. Sofi;s.ka konferenca je v tem pravcu nekaj storila, ker je omogočila nekaj zelo važnih soglasno sprejetih .sklepov, ki imajo namen ustvariti bolj široko evropsko tržišče za poljske pridelke. Mi zahtevamo, da mora odslej mednarodna politika zastopati v prvi vriti gospodarske interese in ničesar drugega. Izrazili smo željo, naf se ustvari velik evropski skupen trg s posebnim ozirom na male vzhodne države. Razne veterinarske in administrativne uredbe ne smejo ovirati prometa, kakor so ga doslej večkrat ovirale. Nadalje smo izrazili željo, naj bi sc naicl način, da bo kapital, ki je nakopičen т zapadnih državah v veliki višini, prešel v vzhodne države, kfer ga primanjkuje. V to svrbo naj bi se vendar enkrat ie oilvotvorila ta mednarodna hipotekama banka v Baslu, o kateri se fe toliko govorilo. Slednjič smo podčrtali, da bi izvedba evropskega preleren-cijala bila pravi izraz evropske solidarnosti. H koncu smo še ugotovili, da karlelizacij« industrij« ustvarja stalno premoč industrijskih izdelkov nad poljskimi produkti. V obrambo teh polfsdelskik pridelkov bi bilo potrebno, da se na sliien način organizira tudi njihov izvoz, samo na ta naiia b* mogoče ustvariti ravnovesje v cenah med indnftrifo in poljedelstvom. Konferenca jc sklenila izdajati v francoskem jeziku glasilo, ki se bo imenovalo »Evropski poljedelski vzhod«. Mi smo se razšli z zaupanjem v srcu, da smo storili mnogo za ublažitev gospodarske krize, posebno pa še, ker smo ustvarili možnost, da se pri prodaji naših agrarnih pridelkov ne bomo drug drugega ubijali v konkurenčni borbi, ampak da bomo nastopali kot solidarna enota na trgu, kjer bomo čakali na skupnega kupca. Vse težave, ki so res velike, bodo izginile in bolj tesno in bolj čvrsto sc bodo države na vzhodu druga na drugo naslonile. Ghica potuje v Varšavo Belgrad, 10. dec. 1. Iz Buknrešte poročajo, da so je romunski zunanji minister princ Ghica odločil. dn v najkrajšem času obišče poljskega zunanjega ministra dr. Zaloškega. Vest jo vzbudila v vseh krogih največjo senzacijo ter ni težko uganiti, o čem so Imstu oba ministra v Varšavi гаи-govarjala. Poljska in Rusija delata na tem, d« skleneta pakt o nenapadanju ter da uredita vse medsebojne spore. Prav tnko je tudi znano, kot je prof. Jorga sam priznnl, dn jo Rusija stavila predlog Romuniji za pogajanja, katerega j« romunska vlada tudi sprejela. V Varšavi bosta torej oba ministra sklenila, v kakšnem pravru naj se razvijajo bodoča podajanja s Sovjetsko Rusijo. Ako Poljska iu Sovjetska Rusijn skleneta pnkt o nenapadanju, jo skoraj gotovo, da se 11111 bo pridružila tudi Romunija. — Ker vprašanje Besarabije še vedno ni rešeno, so govori tukaj, du bi bila Romunija pripravljena podpisali pakt o nenapadanju, četudi bi Rusijn no priznala izročilo Besarnbijo Romuniji. To vprašanje bi se v pogodbi krntkomalo zamolčalo. Neuspeh, knterega so vzhodne ovropske državo doživelo v nojih stremljenjih, dn se pomočjo zapadnih držav rošijo iz gospodarsko krize, so jih očividno napotilo. tako pišo »Neamulo Romnnoscuc, da likvidirajo staro sporo na vzhodu in si skušnjo ustvariti nove politične predpogoje za svojo gospodarsko bodočnost. Angleška nota Franciji v vprašanju reparacij Parir, 10. dec. tg. Eclio de Pariš javljn, dn jo glavna vsebina, ki jo jo poslata Anglija Franciji v ropnracijskem vprašanju, sledeča: 1. Mednarodna plačila, reparacijo in dnlpovi so glavni vzroki svetovne gospodarske krinc. 2. Poloni nemškega gospodarstva hi povzročil polom Evropo. Zato je trebu rešiti nemško gospodarstvo iu olajšati čim hitrejše povračilo kratkoročnih kreditov. B. Angleški krediti so postavili Nemčijo zopet na noge in ji v letih 1921 do 1930 omogočili plačilo reparacij. 4. Prihodnja ureditev reparacij mora hiti dc-finitivnn. 5. Pri reparacijah nimajo inaterijuliic škode nobene prednosti zato tudi Francija nima pravice, du bi jo v tem vprašanju upoštevali pred vsemi drugimi. K temu izjavljajo francoski listi, da jo defi-nitivna ureditev reparacijskega vprašanja, kakor jo zahteva Anglija, nemogoča. Zastoj v Baslu ila.seI, 19. dec. Ig. Reparacijsko razprave -o zastale. Revizijski odbor, v katerem so Boncduce, Melchlor, Rist in Layton, mora najprej formulirati končne zaključke, ki tvorijo najvažnejši del strokovnega mnenja. Premostitev globokih nasprot-stev v rcpararijskein vprašanju, posebno med nemškim iu francoskim stališčem, se do sedaj še ni posrečilo. Francija še vedno vztraja pri svojem mnenju, dn so ima strokovno mnenje baviti samo •/. nezavarovano anuiteto, kar pa večina delegatov odklanja. Co ne priilo do sporazuma, se mora ,ra-čunnti s tem, da bo prišlo do pozitivnega in negativnega votumn strokovnjakov. Ključ za rešitev ima Amerika Berlin. 10. dec. Ig. Pariški dopisnik Vossi-šclto Zcitung opisuje sedanje stanje reparaeijske- ] njih 20 let sistematično dela na to, dn liitaj-K' 1 spremeni v ameriško kolonijo. Gospodar Kiiaj; niso kitajsko stranke in generali, najmanj pn !>l stvo, ampak ameriški kapitalisti, Ameriknucem Г , do tega, dn bi Mandžurij bila kitajska, ampak d « j tega, da bi potom kitajskih politikov postala IIoppeckoc 18 ali /. držajem, anodno baterijo s Zmaj: 00 Volt, finim zvočnikom tor antenskim materijalom za naplačilo Din гоо'-- tor deset mesečnih obrokov po Din 150-— 2. sisneleHronshi aparat „Reinarfz" /. visokofrekv. stopnjo (elektronka /, zamreženo anodo) s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem Iloppeckc 36 ah v. držajem, anodno baterijo ^Zmaj 120 Voli, prvovrstnim zvočnikom ler antenskim materijalom za naplačilo Din 300'-- ler dvanajst mesečnih obrokov po Din 'Л0-— Radio Ljubljana Ljubljana, IKlihloilčeua c.5 Zborovanje zbornice za TOI Resen položaj gospodarstva v Sloveniji Ljubljana, 19. dec. Danes ob devetih se je vršila plenarna seja Zbornice za TOI, ki je trajala do 13.15. Poročilo prredsedniha acio ie otvpril predsednik Ivan Jelacia,'ki je. ugotnvllr dn ie prlsotrtni 14 članov zbornice. Pozdravil ie zastopnika banske uprave dr. Rudolfa Murna in sporočil, da ie bil 5. decembra na seji določen naslednji vrstni red predsednikov^ g. Dra-golin Hribu., i-ugclbci i . raiiehetli, Konrad lils-bacher. Za ovVrovatdja zapisnika je imenoval Ainbrožiču iti Volčarijt. Dalje je predsednik poročal, da se je 5. decembra vršila seja finančnega odbora, ki je razpravljala o vseh dospelih predlogih zborničnih Članov gleue sestave proračuna. Zbornica je pri iestavi proračuna upoštevala neugoden položaj našega gospodarstva. !.. 193(1 so zjmšale potrebščine zbornice i,95".*if;0, ieu« 3,'W04lt)" in za leto Ш2' pa 3,5)8.000 Dni. Torej м> sc znižal: potrebščine Cd 1. 1930 za t ,433.000 Din. /borijicai proračun za I. 1032 je naslednji! potrebščine 3,513.000 pokritje 3.001.000 torej prese/cK 82.000 Din. Da se doseže proivčiuijeno pokritje, je pobirati v lelu 1032 na podlagi zakona z dne 2. julija 1930, I br. 2t).%7-0 n odmerjanju in pobiranju doklad tu( posredni dav«: trgoVskin, industrijskih in obrtnih zbornic ( Službene Novine z dne 11. julija 1930, br. 155 a.VMI) 10%no doklado od osnovnega davka ua dohodek od podjetij, obratov iu po-kliccv, kakor tudi ou osnovnega davka aa dobiček podjetij, zave/aiiih javnemu polaganju računov ter oil minimalnega davka po -.2%, ki ga morajo po čl. So, drugi odstavek zakona o neposrednih dav-kih pod gotovimi jiogoji plačevali podjetja, ki so zavezana javnemu polaganju računov. Nato je podal predsednik Jelačin izčrpen predsedstveni referat o delovanju zbornice v dobi od o. junija do 16. decembra 1931. Iz poročilu zborničnega predsednika podajamo nekaj glavnih misli: Dru^o polhtje letošnjega leta, je bilo v gospodarskem oziru nestalno in nemirno, v poslovnem oziru pa zelo težko. Pod vtisom nepričakovanih pre-ikretov v trgovinski politiki najmočnejših Niduslrilsklh dri a v so nastale v inednarndrieiii plačilnem prometu znatne težkoče. ki so povzročile po celem •.-••■.•tu ni? ukrepov za omejitev uvoza blaga. Na notranjem tržišču so prišle posledice izredne:::! padca cen živinorejskim proizvodom in drugim pridelkom do močnega izraza v tem, da st je i kupim iiioc kmeta por.ovno občutno zmanjšala. Državna intervencija v prilog žitoroduih krajev je imeia za r,.- e zbornično področje f>osledico. da se je cena kruhu in moki dvignila visoko nad svetovno pante-o. Od tega niso bila prizadeta eanio metla in industrijski kraji, marveč tudi široki predeli podeželja, kjer prebivalstvo ne pridela dovoli p niče /a lastilo prehrano. Naši kmet-ski sloji, i -e bavijo v pretežni meri / živino-rejstvom, vinogradništvom, hmeljarstvom in sad-jarstvom, torti s panogami, ki so postule v zadnjem času naravnost pasivne, izkupijo za svoje proizvode premalo, da bi mogli kriti vse svoje lotrebc. /ato je ponekod nastopilo rapidno zadolževanje. Kupna moč kmeta zu industrijske izdelke je skoro prenehala in lako jc bitu ena industrijska panoga za drugo prisiljena skrčiti produkcijo. Obseg trgovskega prometa se je vpričo danih pri-'ik zmanjšal povprečno na polovico, kar ie imelo svoje neprijetne posledice tudi zu kreditne prilike. Mislim, da nc bom mnogo pogrešil, če rečem, da se zmanjšanje gospodarskega dohodka našjga tborničnega področja v tekočem letu napram preiš-ljim letom lahko oceni з tričetrt iniljarde dinarji. Ni izgleda na skerajsnje zboljšanje prilik. Naravnost iluzorno pa bi bilo misliti, da obstoju v kratkem možnost povratka v leta dobrih konjunktur. Kreditna napetost. Kreditna napetost, ki se je pojavljala že v loletnih mesecih, je pričetkom jeseni, vsled pojavnega dviganja hranilnih vlug in nastalega po-nanjkania gotovine po"*ročila. ' - 'i : - • - - .4 i л • 1 ... . . . 7 . ... le ukrepe je uveljavilo Društvo bančnih zavodov s 25. septembrom. torej v teku najjačje jesenske se/one. ko je potreba po gotovini in kreditih v poslovnem svet i t najiačja. Napetost se je pozneje meseca oktobra i:i lovembra še znatno stopnjevala in povzročila močan zastoj v poslovnem življenju. Vzdrževanje obratov velikih industrijskih podjetij je bilo ogroženo iti srno ugotovili, da rabi zbornično področje dnevno za tovorniuo in železniške pristojbine povprečno 1,2 milijona dinarjev, za carino 1.5 do 1.8 milijona dinarjev ter za delavske mezde 2.S do 3 milijone dinarjev, torej skupno ta 5.5 do 0 milijonov dinarjev goioviue. da more zadostiti tekočim potrebam. Maribotsko okrožje in Prekmurje je hudo zadela zapora plačil, ki sta jih dekretirali Avstrija i.l Madžarska. Tako-so bile imobilizirane znatne vsote terjatev interesentov iz dravske banovine .a izvoz lesa in drugih produktov na Madžarsko Idr izvoz poljskih pridelkov in živine v Avstrijo. Samo pii Zbornici je bilo priglašenih za 9 milijonov Din terjatev na Madžarskem. Zbornica je posredovala s ponovnimi spomenicami, da se sklene čimpreje .sporazum med našo državo na eni slrani ter obema imenovanima drŽavama, ki bi omogo,čil • likvidacijo teh dblgov in terjatev potom dnevnega kliringa. Žal se je rešitev lega vprašanja tako žavlekla, da se niti z zadnjim terminom, ki je bil predviden .s 15. decembrom, ni še moglo aktivirati zadevne klirinške službe. Smatram za svojo dolž-: nosi, opozoriti trgovsko ministrstvo ponovilo na nujnost ureditve tega vprašanja in potrebo pospešitve pogajanj za aktiviranje klirinške službe tako, la bi se mogla vsaj z novim letom aktivirati dnev-,ia obračunska služba. Kriza našega izvoza. Uvedb« carin v Angliji, kontingentiranje jvoza v Franciji, stalno poviševanje carin v Nemčiji ter druge zasilne omejitve uvozne trgovine odpirajo naši izvozni trgovini vedno bolj nejasno in tiC6igurno bodočnost. Odgodltev nemških reparacijskih plačil je imela v letošnjem polletju za naše državne finance neprijetne posledice. Znižati je bilo treba državni proračun in proračune samouprav. Varčevanje jc na mestu, vendar smatram. da ni pravilno, da ee vse inveaticlje brez iazlike mahoma ^ukinejo, kajti to pomeni sterilizacijo javne inicifativc, 1:1 natn je v oni dobi, ko je privatna podjetnost pod pritiskom razmer padla na minimum, neobhodno potrebna, mnogo bolj kot kedei-koli yrcj, V lelu dobre konjunkture 1928 so znašale vse autonomn« dok'ade v dravski banovini skupaj 35 milijonov Din ler So sc pov ЖТеТеГа ' 1929 na -16.1, nato pa so, namesto da bi sc zmanjkale, poskočile v. juhi 1V30,. ko ju nagi »pila nagla dcKon|iMiktura, celo na 110.3 mili. Din. Vidimo torej, da so se v treh letih зашоцрптч- doklade poirojite, doclui je utsjuivk padel skoraj za euo tretjino. Za'to je nujno "potrebn*.. da ijijsjnrdar-stvo naših samouprav prilagodi položaju gospodarstva. Ko liho damo državi ' \ ' "S Državni proračun bremeni dravsko b«"ovino s povprečno 3 milijo-i Din dnevrfo, odf. česar odpade ca.. 1 milijo«. Din na di ifcktne in indireklne davke. Te vsote postajajo za naše gospodarstvo vedno težje bralne in tio jih le /. vedno Večjimi žrtvami komaj zmagu:e. Zato bodo naia bodoča stremljenja usmerjena v prvi vrsti na to, da se lo breme izdatno zmanjša. Proti socm.uemu ihvarovanm Isto, kar velja za davke in doklade, velja ludi za socijalt c dajatve. Te dajatve dosežejo po zadnji statistiki v dravski banovini že ogromno vsoto 100 milijonov Din letno. Žal, da imam vtis. da si oni, ki pri Siedišn'em uradu r.a zavarovanje delavcev odločalo o teh vprašanjih, najbrž, niso v nol-ni meri svesli resnosti položaja našega gospodarstva. Drugače si namreč ne morem razlagati, da se v dobi najtežjih gospodarskih prilik iin največje nelikvidnosti kar preko noči poveča odstotek prispevkov za bolniško blagajno od b na o/j /'o, češ da je ta panoga socijalnega zavarovanja pc.stala pasivna. Smatram, d« bi bilo potrebno v teh časih pac v prvi vrsti spremeniti nekoliko organizacijo tega zavarovanja, odpraviti nepotreben centralizem in birokratizem, poenostaviti poslovanje ter racijonalneje preuredili nckalere vrsie dajatev, pa bi *e s pametno sledijo lahko doseglo uravđoie-ženjc izdatkov z dohodki. Tudi v naši državi jc Ireba preiti k intenzivnejši zaščiti domcSega dela !n produkcije, Prepo-go;tokrat se oddajo tujcem mnoge javne dobave velikih količin blaga, ki bi pa bili v stanu produci-rali v isti kvaliteti doma. Smatram, da mora današnja plenarna seia z vsem poudarkom opozorili kraljevsko vlado, da so tu nujno potrebni ukrepi v -vrho samoobrambe, zaščite domačega trga in dela vsaj v onem obsegu, kakor ga nekatere sosednje države nekvarno vsem obvezam iz trgovskih pogodb že davno praklicirajo Naša zbornica je sklicala konierenco skupnih gospodarskih zbornic v Ljubljani, za ohranitev sin-ieze v gospcdai.ki politiki in za očnvanje gospodarskega solidarizma treh glavnih puciog industrije, trgovine in obrtov. V zmislu sklepov konference bo naša Zbornica nadaljevala akcijo za zaščito pravičnih interesov »kupnih zbornic. Brezposelnost Padanje itevilu zavarovanih delavcev narašča in je doseglo 1. t. m. žc 11.023 delavcev. S tem v zvezi se je zmanjšala tadi celokupna zavarovana mezda dnevno zu ca. 409.000 Din, mesečno torej zu 10 milijonov Din odnosno okiog 120 milijonov Din letno. Naravno, da se ta ogromen primanjkljaj pri prejemkih delavstva občuti ne samo pri delavstvu samem, marveč ludi pri prometu trgovcev in obrtnikov, ker se mora delavstvo pri svojih nabavah omejiti na res najnujnejše življenjske potrebščine. O reviziji zakona o socijalnem zavarovanju moram ugotoviti, da načrt, ki ga je izdelala komisija glede socijalnega zavarovanja, ni Upošteval . oro nobenih zah'ev in predlogov, ki so jih stavile gospodarske korporacije. Kakor sem ze omenil, je nujno potrebna decentralizacija po načelih ftvarnt in teritorijalne avtonomije zavarovanca po banovinah. Socialno zavarovanje Povišanje prispevkov, ki ga je dekretiral komisar Osrednjega urada za zavarovanje delavcev dne 15. novembra t. I., pomeni za našo banovino povečanje dajatev za okroglo 3 in pol milijona l^in letno. Орогатјат, da se je lo povišanje izvr-:iio brez zaslišanja organizacij inlereeentov in se je zato zbornica opravičeno morala brzojavno priložiti proli temu ukrepu pri ministru socijalne politike. Podrobnosti porazdelitve socijalnlh dajatev fo razvidne iz sledečega pregleda: Na zavarovalnih prispevkih so b4i predpisani v prvem polletju 1931: I. Okrožni urad za zavarovanje delavcev V Ljub- ljani: 1. Za bolniško zavarovanje Din 20,205.?52.24 2. „л nezgodno zavarovanje „ 5,338.003.15 II. Bolniška blagajna Trgovskega boln. društva: 1. za bolniško zavarovanje „ 1,870.329.90 2. /a nezgodno zavarovanje, „ 217.284.60 III. Pokojninski zavod za name- ščence v Ljub'jani: za pok. zav. nameščencev „ 10,481.Г07.»— IV. Glavi'a bralovska skladnica v Ljubljani: 1. za pokojninsko zav. „ 5.650.047.17 2. za nezgodno zavarovanje „ 436.20fr.39 \ . Bralovske skladnice v dravski banovini: za bolniško zavarovanje, ker niso podatki vseh skladnic na razpolago, okoli „ 5,000.000,'-— Skupaj Din 49,693.830.45 I'o Uradnih podatkih borz dela v Ljubljani, Muriboru, Celju in Murski Soboti jo bilo i>, <-imii-l»ra t. I. \ eridonri brezposelnih vsega 1121 l' oseli. od tega 1047 žensk. To so po večini samo kvalificirani. ki iščejo zaposlitve polom borz dola. (.lavni kader brezposelnih, /.lasti sezonski delavci, se pa pri bofjnh dela sploh ne javijo. Zalo prav gotovo nI pretirano, če računamo, da znaša številu brezposelnih v Sloveniji najmanj 5 kratni iznos. Zbornica se je izjavila ministru za -liliko proti ukinitvi zasebnih ptsr. službe. Obrtniške, zadeve. Tudi za obrtništvo pomeni pn ; ' < gospodarsko preizkušnjo. Splošna цо.ч;... • , ie občutno zadela vse stroke obrtništvu i -like. Obrtnik po mestih iu .industrijskih Irpel pomanjkanje naročil' s struni niiCf. ar, 4.'i in delavskih slojev, Halerjm so povzročile rbdekrij.-plin', mezd in zaposlenega osebja inočeii padce Kupne moči. Prav lako jo poslal vedno težji položaj |)odežel-kega obrtnika, ki jc odvisen od naročil In plačilne zmožmmli krnela. Od stanovanjskih »rRani/urij je bilo \ jmišlctn letu v zborničnem okolišu 178 obrtnih in 54 gostjl- iiičri'skili zadrugi2 zv "/.i obrtnih zadrug, 1 zveza čevljarskih /.adrug in 2 zvezi goslilnlfarskih zadrug. Na novo so se ustanovile it zadruge in zveza čevljarskih zadrug, v stadiju ustanovitve pa .iu zveza jiokcivukih /iidrii'.!. O^^Kuizacija teli хашЧш temelji mi predpisih obrtnega reda. Nov obrtni zakon prinaša. kakor smo ie na zadnji plenarni soji poročali, mnoge novote v pogledu ustroja obrtnih zadrug iu njihovih /.voz. Predvsem moram opozoriti, tla se po !>. marcu 1082 ne bodo nuif;!«'. raien nekaj redkih izjem, več ustanavljati >irokovne zadruge, zveze obrtnih zadrug pa bodo mogle obstojati na dalje samo na podlagi društvenega zakona. Ustanovili pu se i miljo obvezni okrožni odbori ki bodo združevali vse obrlne zadruge (združbe) določenega okoliša. V obrlnopravnem pogledu lahko smatramo datum 9. novembra, ko smo dobili nov obrtni zakon, za važen mejnik v zborničnem delovanju. Važen je tudi zakon o grad bali. Statintika obrtnih nadaljevalnih šol v prošlem šolskem lelu kaže da smo imeli S>4 obrtnih nadaljevalnih šol s 320 razredi, 0830 učenci, 4M3 učitelji. Od teh šol je bilo občih 83, strokovnih rokodelskih 8 in gostilničarskih 3. Z novim obrtnim zakonom se postavlja obrtnemu nadaljevalnemu šolstvu v vsej državi enoten temelj. Zbornica je temu šolstvu, kakor vam znano, jiosvečala vedno posebno pažnjo. Tako nam poroča g. zbornični podpredsednik Konrad Elsbacher, da so mezde delavcev v Trbovljah, ki so z.našale v dobi od 45. februarja do 15. novembra 1020 še nad 51 milijonov dinarjev, padle v istem razdobju leta 1980 že na 28 milijonov dinarjev, tako da znaša razlika na izplačanih mezdah v enem samem letu okrog 23 milj. dinarjev. Lesna kriza Predsednik Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev in zbornični član g. ing. Jožko Kobi ugotavlja v svojem poročilu porazne številke glede položaja izvozno trgovino lesa iz Dravske banovine. Po njegovem poročilu je padel naš izvoz lesa i/, Jugoslavije v razdobju od januarja do septembra tega leta napram razdobju v lelu 1929: Drv: januar — september 1929 : 48.244 vagonov; januar — september 1931: 1K.385 vagonov. Stavbnega lesa: januar — september 1929: 110.051 vag.; januar september 1931: 58.024 vag. Enako katastrofalen padec beležimo glede vrednosti Izvoženega lesa, ki kaže: Za drva: januar — september 1929: 1()(i.3 milj. Din; januar — september 1931: 35.0 milj Din. Za stavbni les: januar — september 1929: 1101.8 milj. Din; juuuur — september 1981: 531.9 milj. Din. Za pragove: januar — september 1929: 132.5 milj. Din: januar — september 1931: 92.9 milj. D. Za lesne izdelke: januar — september 1929: 90.9 milj. Din; januar — september 1931: 30.9 milj. Din. Iz tega pregleda sledi, dti smo nazadovali v razdobju januar — september 1929 naprom 1931 za preko 50'/. po količini in prav lako v ceni za okrog 95%. Po predsedstvenem poročilu je zbornica soglasno sprejela proračun. Zbornični član g. Jakob Zadravec iz Str-nišfa je porolal o znižanju davčnih dajatev za male obrtnike. Uradna statistika navaja, da -o slovenski mali obrtniki plačali v I. 1928 18.W7.000 Din davka. L 1929 pu že 23,740.000 Din. Vzrok temu povišanju je v tem, ker se je dohodnina pobirala poprej le od dohodkov, večjih od davčnega minimuma 12.000 Din, medtem ko dopolnilni davek ne pozna davčnega minimuma. G. Zadravec predlaga, nuj sa dopolnilni davek uu plačuje na čisti dohodek nad 20.00П Din, obrtniki, ki se v glavnem bavijo s pridelovanjem in proizvajanjem surovin, naročnikov samih, nuj se uvrste v tretjo davčno skupino, lsdo ugodnost kakor kmetovalci, nai uživajo tudi obrtniki in trgovci, katerih dohodki z.a odmero pridobnihe lani niso bili ocenjeni nnd 20.000 Din. Pravilne naj bodo prijave glede najemne vrednosti zn prostore hišnega lastnika, če ni prijavljena vrednost \eč kakor 80 odslot. nižja od običajne najemnine za podobne prostore v domačem kraju, O vpogledih v poslovne knjige zn davčne namene. je poročal zbornični član g. Franc Sire i/. Kranja, ki je predlagal mnogo olajšav za male obrtnike. Poročilo poročevalca je bilo soglnstio sprejeto, nakar je poročal zbornični tajnik dr. Pretnar o delovanju zavoda zn pospeševanje obrti Zbornice ta TOI. v I. 1931 in njegov program za leto 1952. Zavcd zn pospeševanje obrti Zbornice TOI more pokazali ludi zn lelo 1031 na lepe uspehe svojega dela. \ prvi vrsti je osredotočil svoje delovanje nn prirejanje «trokovnib tečajev. Skrbel pa ni samo za lastne lefaje, temveč je podpiral tudi tečaje, ki so iili priredile druge korporacije. Poročevalca je nagradil za lepo poročilo živahen aplavz. Poslovanje iu legitimiranje trgovinskih potnikov. 0 trni je poročal predsednik Zveze trgovskih gremiiev g. Jos. Kavčič. V svojem poročilu je podal sliko med sedaj veljavnimi določbami glede trgovinskih potnikov in določbami novega zakona o obrtih. V času od 1. januarja do 15. decembra ji1 i/,dala zbornica 790 potniških legitimacij. Stavil je naslednje predloge: I. da че iskanje naročil pri zasebnih strankah v splošnem prepove; 2. da se omeji število legitimacij na največ pet na vsako tvrdko in le za producenlP. ki drkažejo, da potrebujejo za razpečevanje ovojih proizvodov večje Število potnikov, na,i bi .se smelo izdati več legitimacij; 3. da se no izda legitimacija potniku, ki je bil kaznovati zaradi kršitve predpisov o zbiranju naročil, kakor tudi tvrdki, ki je bila kaz-iicvana radi kršitve teh predpisov. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. Koueeptni adjunkl dr. Jure Koče Je nato po-•i Mednje: 7..-Ч skupne zbornice 1 i runi takoj uvodoma konstotiru, dn je novi .-• i ■itkon proti pričakovanju prinesel ludi do-џ n organizaciji zbornic, četudi se je na \seli iVivncah gospodarskih zbornic zahtevalo, da se vprašanje uredi s posebnim zakonom. Konfc- euca vseh skupnih zbornic v državi se je vršila novembru v prostorih zbornice. Odzvale sn s'p vse skupile jugoslovanske zbornico. GbspOrl predsednik Jelačin je kot predsednik konference naglssll, da je odločno Za skupne zbornice, ker to zahtevajo skupni interesi vsega gospodarstva. Komln-liral je, da vprašanje zbornic nI saino vprašanje interesentov, ampak vprašanje vodstva gospodar- ske Iioliliko v državi sploh. Rudi kontinuitete dela je Ireba obdržali s!;ti|ii>e zbornice, ki so s svojo M)letno tradicijo pokazale zadovoljive in praktične rez.ultulo. Za konferenco imata glavne zasluge predsednik Jelačin in (Jen. tajnik Mohorič. Zastopniki vseh povabljeni'! zbornic so so odločno i/.juvili z.a skupne zbornice, izvzemši zagrebškega zakupnika, ki jo prišel le kot opazovalec na konfercpco. Tu je treba izrotno opozoriti na izjave. ki jo jc p