*r\ \j i i,'ar ) ri j 4 DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 1, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. *We za državljanstvo v Ameriki so preveč stroge |stai'ele°S 6 Za Pridobitev ameriškega državljanstva so danes za-Ikdo m ne Ogovarjajo' več zahtevam in potrebam časov. Malo-Icijsjjj ( !lami pozna intrige in trike, ki so združene z naturalizacij postopanjem, kot jih poznamo pri nas, ko moramo tekom ^'edovati več ali manj uspešno za naše rojake. [dote,11^ Pa nikakor ni pri volji spremeniti in olajšati razna ,iku 0u ^tliralizacijske postave, že, tri leta leži v dotičnem odse-.^rnic kongresa predlog, da se naturalizacijske postave koj ./n frajo. Toda kadar bi imelo priti do glasovanja, stvar taki °čejo in stare, neznosne razmere trajajo naprej. Edini, I ^ilkle 36 V mn°K'n slučajih naklonjen, je naš senator Robert; J. p^'S katerim smo v neprestani zvezi tozadevno, [on/i, ,le^vsem bi morala biti odstranjena določba, ki zahteva od Jnije' 1 So prišli v Ameriko pred letom 1906, da prinesejo na sod-|l)riš|. Zlle stare listine in dokumente, da dokažejo vladi, da so res [ii»tinefm v omen.)eni dobi. Kje bo človek pd 30. letih dobil take Piv]ja' srno nasvetovali, da naj dve priči, ki sta ameryjka dr-l906 v deželo. Dokazov nimajo nobenih, toda vseeno brska-ske /'av!ačujejo zadevo siromaka, ki bi rad hitro dobil državljanke. so pa krivi prosilci sami: prvič, ker so toliko časa za-8v°j° takorekoč dolžnost; da postanejo državljani. Sme-tes t ,Se vsem opominom in pozivom, kazali fige, kazali dolarje, de|a .''e moj državljanski papir! Danes ni dolarjev ne fig! Od j " °dslavljajo in zna priti še hujše. |sJto j »na: od starih ljudi zahtevajo, da znajo govoriti angle-ebH tudi čitati. To sicer ni nikjer postavno predpisano, tfada tlovU|'Inerji to izvajajo kot postavo. V' več slučajih smo že posre-dotični vseeno dobil državljansko pravico, toda po-'se . , ^ora svojo dobro voljo s tem, da hodi v. šolo in S'jjj 61; Za drugo preskrbi učitelj. Mi smo na delu za va-W r'st, toda pomagati si morate tudi samim sebi, da bosJte Us*peh! Sterilizacija San Diego, Cul., 31. januarja. Sodnik Turrentine v tem mestu je odredil, -da zdravniku dr. Donald Gowe ne bo treba iti v zapor, ako se tekom prihodnjih petih dni podvrže sterilizaciji. Dr. Gowe se je pred sodnijo priznal krivim, da je imel z nekim 13-let starim dečkom nemoralno razmerje. Ko je sodnik vprašal zdravnika, če je zadovoljen z njegovo odredbo, je izjavil zdravnik, da je in se bo takoj podvrgel potrebni operaciji. To je prvi enak sluča j v analih sodni j države Calif orni je. Dr. Gowe, ki je star 32 let, je jakc dobro poznan kot uspešen zdravnik. L ^ -o- P°nci poročajo o velikih s zmagah >o0Jfl\ 31. januarja. Zapad-PonCj je prišlo med Ja- Ha ") Kitajci do ostrega spo-aPonci poročajo o dveh % l . Najmanj 3,000 kitaj-3Hš;Vo0lakov je bilo ubitih. Vo-fronti mnogo trpi, kaj-prevladuje občuten reke so zamrznjene. ^a]etej4P°nska divizija je včeraj ^ietlta »a 5,000 Kitajcev ob 5.000 S11 železnici. Ko je padlo lili. j ^a j cev, so ostali pobegla tQ ^Ponci so Kitajce prijeli Sio h-,drugi fronti, kjer je po-SkovDl'oubitih 1,000 kitajskih i Wez 0gi kitajski vojaki so J" Uniform in nekateri se %ti j 0r°ženi. Tudi na Wuhu veg ? pri Sučovem je prišlo 0 nin Vih sP°Padov }n- Je \l sto oseb na obeh S6 &oročU tih- V Washingt0n 1 na a' da se je japonska vla-Svieif0sebno prijazen način t^Jebjf pri ameriški vladi, „ neki ameriški diploma-Vev nik oklofutan od Ja- Juti-/ v v žna seja 'eDCer i^a zelo važno se-? v^df> tal De«iocratic Club A e'^kL ja Se b0 vršila v na Holmes ; lek ob osmih zvečer. ' ->e zelo važno! J^ki ??nski klub ? na ub Slovenskega do-l Ave" ima v sre- bod0° 7:30 važno sejo. Vz0cfii Vse članice gotovo Ogrinova postava proglašena ustavnim Cleveland, O. — Preteklo soboto je apelatna sodni j a v Cle-velandu proglasila takozvano Ogrinovo postavo za ustavno. Postava pravi, da morajo okrajni blagajniki povrniti lastnikom hiš vse obresti in kazni, katere so lastniki hiš plačali, ker so bili prepozni s plačilom davka. O Ogrinovi postavi se je prvotno obravnavalo na Common Pleas sod-niji v Clevelandu, toda ta sodni j a je postavo zavrgla kot neustavno. Apelatna sodnija jo je sedaj potrdila, a tožba bo šla naprej na najvišjo sodnijo države Ohio. Ce bo najvišja sodnija v Columbusu odobrila postavo, bodo dobili lastniki malih hiš in posestev v Clevelandu vrnjenih skoro $2,000,000. -o- Eddie Simms V Cleveland se je vrnil naš slovenski rokoborbec Mr. Eddie Simms, ki je bival več mesecev v Californiji, kjer je imel več spopadov, v katerih je vselej zmagal. Zaenkrat namerava ostati v Clevelandu. Dobrodošel, Ed, pa Joe Louisa enkrat dobro prerahljaj! Listnica uredništva Mr. Louis L. Naše uredništvo vam pač lahko tolmači postave o državljanstvu, toda glede drugih postav se morate obrniti do enega naših slovenskih odvetnikov, ki so zmožni in opravičeni vršiti ta poklic. Naši uredniki niso odvetniki. Kongres bo reguliral denar, pravi Rev. Coughlin Detroit, 31. januarja. Rev. Charles Coughlin je v včerajšnjem govoru izjavil, da je prepričan, da ne bo dolgo, ko bo kongres začel z regulacijo denarja, kot jo je on, Rev. Chas. Coughlin, priporočil. V kratkem bo stavil v senatni zbornici senator Thomas iz Oklahoma tozadevni načrt, in v poslanski zbornici pa kongres-man Patman iz Texasa. Ako bo načrt sprejet, bo odpravljena deflacija in inflacija ameriškega dolarja, in ljudje bodo imeli stalno vrednost dolarja, ne da bi se valuta spreminjala. Rev. Coughlin je pozival svoje poslušalce, da br-zo j a vi j o svojim kongresma-nom in senatorjem, da morajo glasovati za regulacijo dolarja. Taka regulacija bo sčasoma tudi odpravila neznosne denarne krize. Smrtna kosa Po bolezni, ki je trajala štiri mesece je preminul dobro poznani rojak John Turk, doma iz žabje vasi, fara šmihel pri Novem mestu, odkoder je prišel v Ameriko pred 38. leti. Bil je član društva Carniola Tent, št. 1288 T. M. Poleg žalujočega sina Johna zapušča hčer Amalijo Podjed in Agnes Gredenc, več vnukov in vnukinj. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil iz doma sina Johna na Green Rd., Warrensville Heights, O., pod vodstvom Louis L. Ferfolia v petek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Lovrenca. Bodi blagemu možu ohranjen časten spomin. Naše globoko sožalje preostali družini. Zopet na delu Kot se poroča je Fisher Body tovarna poklicala včeraj 3300 delavcev na delo. V tovarni, kjer je ob normalnih časih bilo uslužbenih do 9000 delavcev, zadnjih deset dni nihče ni delal. Kot trdi vodstvo tovarne bodo poslovali včeraj poklicani delavci le po tri dni v tednu. Število nazaj poklicanih predstavlja nekako dobro tretino vseh Fisher Body delavcev. • Veliki zaslužki Kljub depresiji, ki traja že zadnjih šest mesecev pa je livarna Youngstown Sheet and Tube Co. naredila lansko leto nad $12,000,000 čistega dobička. Poleg tega je bil pri kom-paniji lansko leto štrajk, ki je zadrževal delo, kljub temu pa bodo delničarji kompanije dobili višjo dividendo kot leto prej. In kompanije tožijo kako "strašno" jih preganja Rooseveltova vlada. Gov. Davey vefiral postavo o relifu Columbus, Ohio, 31. januarja. Governer Martin L. Davey je ve-tiral državno relifno postavo poznano pod naslovom "Myers Bill." Računa se, da državna po-stavodaja ne bo skušala postavo zopet oživeti s tem, da o njej ponovno glasuje. To je ona postava, ki določa, da nihče ne sme dobiti relifa, kdor nima vsaj prvega papirja. Nadalje ista postava določa, da mora sleherni, ki je na relifu, vsake tri mesece dati zapriseženo izjavo o svojem finančnem položaju in da se morajo imena vseh, ki dobivajo re-lif, vsak mesec priobčiti v časopisu, zaeno z naslovom in s svo-to, ki so jo dobili. Gov. Davey je izjavil, da ideja, da se brezposelnim ne sme pomagati, ker niso državljani, je ogabna in nasproti vsakemu čutu dostojnosti. Ljudje so ljudje, je I'ekel governer, in oni, ki ni državljan, lakoto ravno tako občuti, kot državljan. Gov. Davey je nadalje povedal, da je ameriška vlada potrošila stotine milijonov dolarjev, da je nasitila lačne v Evropi, ko je tam vladala lakota, in zakaj ne bi dali v Ameriki kos kruha onim, ki so prišli sem z dobrim namenom. Vrnejo denar Zvezni senator Hon. Robert J. Bulkleij nam je včeraj sporočil, da oni rojaki, ki so prišli v Ameriko pred 29. junijem, 1906, in ki morajo delati izredno prošnjo za prvi ali dru-f/i državljanski papir, plačajo $10.00 kot pristojbino, toda kakor hitro se v Washinytonu dožene, da so dotični res prišli v Ameriko pred 29. junijem, 1906, tedaj jim bo vlada zana-prej vrnila $10.00, katere so plačali za registracijo. Ako je kdo izmed rojakov delal že tako prošnjo in plačal $10.00 pristojbine, pa denarja ni dobil vrnjenega, potem ko se je dognalo dan njegovega prihoda, naj se obrne na naše uredništvo, ki bo posredovalo, da dotični dobijo svoj denar nazaj. Oglasite sc lahko, kadar hočete. Bomba v hiši Danes zjutraj ob uri je nekdo zagnal bombo na porč hiše na 11902 Durant Ave. V hiši stanujejo tri družine, katerih očetje so vsi člani ene ali druge unije. Dočim bomba ni povzročila nobene škode ljudem, pa je porušila porč in nekaj sten. Policija marljivo išče zločince. -o—-- Ponarejevalci denarja Zvezni tajni agenti so yčs-raj v Clevelandu aretirali devet moških in eno žensko, ki so tekom zadnjih treh mesecev osleparili razne male trgovce v Clevelandu za nekako $5000 v ponarejenih bankovcih. Pri aretiranih so dobili 413 ponarejenih $5 bankovcev. Trije izmed aretiranih so iz Youngstowna in njih imena se glasijo: Robert Chapman, Joseph Horvat in Steve Gardski. Svoj glavni ptan so imeli ponarejevalci v neki gostilni na Union Ave., kjer so\ zvezni tajni agenti aretirali tri Italijane. Zločinci so se posluževali mladih ljudi, da so zanje zamenjavali denar, večinoma pri malih trgovcih, kateri nekateri so zgubili nad $200.00. v Novi busi Družba cestne železnice je poslala mestni zbornici prošnjo, da sme kupiti nemudoma 125 novih busov, ki bodo veljali nekako $1,000,000. Kupiti nameravajo: 25 Ford busov za 25 oseb vsak. Taki busi veljajo $4750 eden. Nadalje 25 Mack busov, ki so vredni vsak $8000 in ki imajo prostora za 31 potnikov. Kupili bodo tudi 25 White busov, ki veljajo po $9200 eden. Skupna molitev članice Oltarnega društva Marije Vnebovzete so prošene, da »e udeležijo skupne molitve za pokojno Mary Klemenčič, 395 E. 160th St. v torek 1. febr. ob 7:30 zvečer. Doma iz bolnišnice Mrs. Agnes Zobec, 6315- Glass Ave., se je vrnila iz bolnišnice in jo prijateljice lahko na domu obiščejo. Vojne sirote med žrtvamj bombardiranja Barcelona, 31. januarja. Zra-koplovci nacionalistov so včeraj ponovno napadli to nesrečno me-=to in povzročili silno prelivanje krvi. Pri prvem napadu so z bombami iz zrakoplovov ubili 350 oseb a 700 jih je bilo ranjenih. Med ubitimi je tudi 158 vojnih sirot, ki so se nahajale v neki sirotišnici; ki je bila porušena. Tekom meseca januarja so zra-koplovci nacionalistov ubili z bombami 1,080 oseb in nad 2,000 jih ranili. Mnogo ljudi je našlo svojo smrt v ruševinah hiš, ki so se podrle radi težkih bomb, ki so padale na nje. Onih 158 otrok je umrlo v kleti neke cerkve, kamor so se zatekli iz sirotišnice, štiri bombe so zadele cerkev in jo porušile, obenem pa pokopale otroke v ruševinah. Ako bi otroci ostali v sirotišnici, bi ostali pri življenju, kot je ostalo sedem ctr-ok, ki niso zapustili sirotišnice. Vladni zrakoplovi so se pozneje dvignili v zrak, da preženejo nacionaliste, ki so se pa že umaknili proti morju. -c>--- V bolnišnici Zbolela je poznana rojakinja Mrs. Paulina Bubnič, iz 10510 Prince Ave., ki se je morala podati v St. Luke's bolnišnico in podvreči težki operaciji. Obiski so sedaj dovoljeni in želimo dobri ženi skorajšnjega okrevanja. Društvo St. Clair Grove članice društva St. Clair Grove št. '98 W. C. ne pozabite, da se vrši seja na prvi torek v mesecu, 1. febr., na mesto drugega pondeljka. Upa se, da bodo članice zadovoljne s to spremembo. Pridite v velikem številu, na sejo. Po seji bo zabava. — Tajnica. Skrjančki Redna seja mladinskega pevskega zbora "Skrjančki" se vrši v sredo 2. februarja ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Starši naj se gotovo udeležijo, kajti sestanek je važen radi mladinskega zbora. Graduantka Miss Sophie Petrinčič, 1250 E. 58th St. je te dni graduira-la iz John Haye višje šole. Staršem kot mladi gospodični naše iskrene čestitke! * Republika Nicaragua je omejila profite trgovcev'na dvajset odstotkov. Kongres j ^-sprejel tozadevno postavo. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po ilevilnih naših naselbinah Pred kratkim je v Pitts-burghu umrl rojak Dominik Za-vršnik, star 63 let. Pred leti je zgubil nogo pri delu. Tu zapušča ženo in brata. — Dalje je tam umrl rojak Rudolf Janežič, star 43 let in rojen v šmihelu pri Novem mestu. V Ameriki je bil 15 let in tu zapušča ženo, otroka, mater, očima, sestro, polbrata in polsestro. Dne 27. decembra je prispelo iz Trsta v naselbino Buenos Aires, Argentina zopet 27 Slovencev in Slovenk. Novi naseljenci so večinoma vsi prišli iz Primorske in Istre. Pred kratkim je v Ahmeeku, Mich., umrla Jera Sterbenc, stara 83 let in rojena nekje v Beli Krajini. V Ameriki je živela 40 let in tu zapušča sina in dve omo-ženi hčeri. Dalje v Ahmeeku je umrl rojak John M. Puhek, star 53 let in rojen v Calumetu. Zapušča ženo in tri otroke. V Hut chinson, Pa., se je 18. januarja pri delu v premogovniku ponesrečil Martin Ponelšek. Nanj se je usula plast kamenja in ga tako pobila na glavi in desni roki, da so ga odpeljali v bolnišnico v Greensburgu. Penn, Pa. — Dne 12. januarja se je v tem mestu ustrelil mlad rojak Frank Pittner, star 28 let in samec. Bil je izučen risar in je imel tudi službo, pa je že dalj časa bolehal na očeh. Hodil je okoli Specialistov in povsod iskal pomoči, katere pa ni našel in to ga pognalo v obup. Pred kratkim je rekel očetu, da je mrtev raje kot živ in slep. Zapušča starše in druge sorodnike. Premogarska unija zahteva tri tisoč milijonov dolarjev takoj, da se ustvarijo potrebna dela za brezposelne Washington, 31. j a n u a r j a. John Lewis, predsednik unije premogarjev in načelnik CIO organizacije, je izjavil, da preti tisočerim Amerikan-cem lakota, dasi je predsednik Roosevelt obljubil, da bo gledal, da ne bo nihče stradal. Lewis je poslal vsem podružnicam C. I. O. navodila, kako naj se obrnejo na kongres in zahtevajo, da se ustvari dovolj dela; za vsaj tri milijone brezposelnih v Zedinjenih državah. Lewis je dejal: "Administracija je prevzela to obveznost na sebe in ameriški delavci pričakujejo, da bo vlada besedo tudi držala." Toda denarja za nadaljna re- lifna ali WPA dela ni več na razpolago, dočim se brezposelnost dnevno množi. Predsednik bi pomagal, toda kongres mora dovoliti za to potrebna sredstva. Premogarska unija je sprejela spomenico, ki bo poslana na kongres, in v kateri se zahteva, da kongres nemudoma dovoli vsaj $1,000,000,000 za javna dela do 1. junija, in najmanj $2,000,000,-000 za bodoče fiskalno leto. Mssto Chicago potrebuje takoj najmanj 25,000 del, v De-troitu najmanj 10,000, v Minne-apolisu najmanj 5,000, v Milwaukee 10,000. Položaj v Buffalo je obupen, ko išče 65,000 brezposelnih javno podporo. Ameriška mornarica San Pedro, Cal., 31. januarja. Ameriška bojna mornarica na Pacifiku |je pripravljena, da od-plove za en teden težkih manevrov na odprtem morju. Predsednik Roosevelt, kot vrhovni poveljnik mornarice, je odredil, da mora mornarica dokazati, če se zna postaviti v bran nasprotniku. V torek odplove nad 100 bojnih ladij in nad 300 bojnih letal na široko morje. Poveljnik je admiral Claude Bloch. Tekom enega tedna bo ameriška mornarica pokazala, česa je zmožna. Februarska razprodaja Opozarjamo čitatelje na oglas slovenske tvrdke A. Grdina in Sinovi, ki je pravkar začela z ogromno februarsko razprodajo pohištva. Cene so znižane do 30 odstotkov. Pomniti je, da ima tvrdka A. Grdina in Sinovi le pristno, popolnoma novo blago, ne pa preležano pohištvo. Ako želite opremiti vaš dom, z novim pohištvom, imate sedaj najlepšo priliko za to. Razprodaja je v obeh trgovinah, na 6019 St. Clair Ave. in na 15301 Waterloo Rd. Skušal ustaviti ples Iz Sydney, Ohio, se poroča, da je tamojšnji republikanski župan skušal ustaviti ples, ki je bil prirejen v, počast rojstnega dneva predsednika Roosevelta. Poslal je policiste v dvorano, toda ljudje so se jim smejali in plesali naprej. Novi državljani V petek 28. januarja se je na zvezni sodniji v Clevelandu zopet vršilo zaslišanje za podelitev ameriškega državljanstva. Sledečim našim ljudem je sodnija podelila državljansko pravico: Joe Slavič, Charles M°horčič, Frank Hrovat, Mary Papež, Emil Rončevič, Joseph Dolenc, Reza Ledeničar, Rose Bizjak, Jos. Praus in Elizabeth Gašper, skupaj deset novih državljanov. Zadnjič izkazanih 25, danes 10, vsega skupaj 35 novih državljanov v letošnjem letu. -—o- Uniforme za Abesinijo Ali se spomnite ličnih uniform, ki so jih nosila dekleta na Veliki jezerski razstavi v letu 1936 in 1937 v Clevelandu? In uniform, ki so jih nosili izredni stražniki in policisti na razstavi in nadalje komaj zadostne obleke vodnih nimf? Vse te uniforme, kakih 2,000 jih je, in 250 parov dekliških šolničkov je kupil neki sindikat in prodal vse skupaj v — Abesinijo. Kaj bodo tam delali s tem blagom, je uganka. Mr. John Dolčič Poznani rojak in rodoljub v Girardu, Ohio, je bil pravkar ponovno imenovan v zdravstveni odbor mesta Girard, O. Imenoval ga je župan Cronin. Mr. Dolčič ima ta urad že zadnjih šest let in je sedaj ponovno imenovan. Iskrene čestitke ! 2 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 1, 1938 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _____ __________________Published daily except Sundays and Holidays___ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. BESEDA IZ NARODA SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 26, Tues., Feb. 1, 1938 Naskok za nove davke Mestna vlada pod županom Burtonom nam ne da miru. Vedno in vedno zahtevajo gospodje v mestni hiši več denarja. In to v časih, ko je depresija na vseh konceh in krajih, ko mora sleherni gospodar gledati kako bo obrnil dolar, če je toliko srečen, da ga še ima. Novembra meseca so volivci v Clevelandu z veliko večino zavrgli predlog župana Burtona, da se naloži lastnikom posestev v Clevelandu deset milijonov dolarjev novih davkov. In to ne samo za eno1 leto, pač pa za vse večne čase. Če državljani ne bi poznali politične gospode v City Hall, bi mogoče dovolili to ogromno svoto, toda ker dobro vedo, da če enkrat politikarji dobijo $10,000,000,, da se bodo'zopet oglasili v dtugem ali v tretjem letu in zahtevali zopet nadalj-ne davke. Nenasitnost politične administracije je neizmerna in se ne ozira, ali imaš ali ne; daj in plačaj. Seveda bi tak davek predvsem prizadel male posestnike hiš in zemljišč. $15.00 do $50.00 več na davku na leto na hišico s šestimi sobami, mogoče osmimi, se že pozna gospodarju, ki ve, kako težko je zaslužil denar, da si je postavil svojo streho. Tak davek pa seveda končno ne prizadene samo hišnega lastnika, pač pa tudi vse družine, ki prebivajo v njej. Kako more gospodar dati stanovanje v najem za isto ceno na, mesec, ako znaša njegov davek, recimo $50.00 ali pa $100.00 na leto? Kako more računati isto najemnino, ako mora za barvanje hiše plačati $75.00 ali pa $150.00. Novi davki na posestva in hiše so davki, ki enako občutno prizadenejo vse, gospodarja in najemnike. Gospodar seveda ni kupil hiše s svojimi trdo prisluženimi dolarji, da bi zastonj imel stanovalce v hiši. On želi dobiti vsaj toliko, da plačuje na glavnico, obresti, davke, popravila in druge nujne stvari, kij so skoro na dnevnem redu pri hiši. Ako gospodarja hiša več velja, kot pa dobiva dohodkov od nje, tedaj kmalu ne bi bilo nobenega lastnika hiš v Clevelandu. In ti lastniki hiš so radi slabih časov silno prizadeti. Nič manj kot 4,811 malih hiš je bilo lansko leto potom sodnije prodanih, ker gospodarji niso mogli plačati ne obresti, ne davkov. Hiše so za malenkostne denarje dobili špekulanti ali pa ljudje, ki so tako srečni, da imajo kaj denarja, dočim je siromak zgubil s hišo vred vse svoje življenske prihranke. Kot smo zgorej omenili namerava mestna vlada1 razpisati nove davke za svojo upravo. Ti davki so bili strahovito poraženi pri volitvah lanskega novembra, toda politikarja je težko ugnati v kozji rog. Kot Žid, katerega vržeš pri enih vratih ven, pa se prikaže pri drugih s svojo robo, je župan Burton nagnal volivni odbor, da razpiše nove volitve za nove davke. To pot je gospoda v City Hallu nekoliko "odjenjala." V novembru so zahtevali od ljudi, da jim dovolijo $10,000,000 novih dohodkov v davkih na leto. Sedaj so pa gospoda v City Hallu postali v dveh mesecih cenejši zit $3,500,000, ne vemo, mislimo pa, da so se ustrašili ljudske jeze. Že grozijo v City Hallu, da če volivci ne bodo glasovali za nove davke, 'da parki ne bodo oskrbovani, da se nesnaga ne bo pobirala po hišah, da se bd zmanjšalo število policije in ognjegascev, in da bo mestna vlada ustavila še druge svoje aktivnosti, ki so nujno potrebne za normalno delovanje mestne vlade. Koliko je na tem resnice ne vemo, dobro pa vemo, da politikarji neprestano zahtevajo več in več denarja. Lep vzgled imamo tu: Leta 1931 je republikanska mestna zbornica odglaso-vala, da se cena vodi v Clevelandu podraži za sto odstotkov. In vsi, veste, da se je. Kdor je prej plačeval $2.00 za vodo na šest mesecev, plačuje danes $2.50 na tri mesece. S tem je dobilo mesto na vsako leto $4,000,000 novih' dohodkov. Tekom žuoanovanja Milierja se mestni davki niso zvišali, pa je bila postrežba dobra. Ko je pa prišel republikanec Davis za župana, je najprvo nažgal državljane za $5,000,000 novih davkov, potem pa še enkrat za $5,000,000. Za Davisom je prišel Burton. Tudi on je že dobil z?\ administracijo nadalj-nih $6,000,000. In sedaj zopet $6,500,000, o čemur bodo odločali volivci marca meseca. 'Kdor želi, da pride mesto Cleveland v sirotišnico, naj glasuje za davke, kdor je pa proti zapravljanju ljudskega denarja, naj odločno glasuje proti. Kaj pravite! Uredništvo Ameriške Domovine je tem potom vljudno pro-šeno, naj ne prinaša več enakih naslovov novicam kot oni dan, ko je urednik zapisal: Bobek obglavljen! Taka senzacija ni koristna zdravju. * * * V Proletarcu beremo, da je postal Louis Zorko, znani socialist, upravnik Cankarjevega glasnika in tudi druga odbor ni ška mesta imajo v rokah večina socialisti. Zato pristavlja Proletarec tole: Največ odgovornih del so prevzeli sodrugi, ki so se v pro-Slosti udejstvovali večinoma v socialističnih klubih. Ziuvno je bile, da so bili socialisti nasprotni "Cankarjeventu glasniku" od vsega poeetka. Da so ga zdaj dobili socialisti v svoje roke, imti gotov namen, ki se bo sčasoma pokazal. Beseda o naših trgovcih Mrs. Ivana Mandel je bila sama v svoji prodajalni na 920 E. 140th St., ko sem prišel tje za razgovor. Ni ravno velika ta prodajalna, toda za eno tako družino je primerna, ker lahko oskrbi tam stanujoče naše rojake z vsem potrebnim za vsak dan. "Kje pa je vaš mož?" sem vprašal. "šel je k zdravniku," je rekla, "še pred petimi tedni je padel na ledu in si roko v ramu poškodoval, da še zdaj ni zdrava." "Potem bova lahko napisala vašo zgodovino kar sama," ji rečem. "Kar povejte, kako dolgo se že nahajate tu na 140. cesti." "Najprej sva bila kupila trgovino od Feliks Surtza na 55. cesti in Prosser Ave. V letu 1922 smo prišli pa na ta prostor. Moj mož Ludvik je doma iz vasi Mirne, fara Št. Rupert, po domače šircelnov. Doma so imeli kova-čnico. Ko je bil devet let star, so mu umrli oče. Za očetom je prevzel obrt njegov brat in Ludvik je bil bratu delavec od jutra do večera. V Ameriko je prišel leta 1903. Njegovo prvo.delo je bilo v takozvani kastrolki. Po 14 letih bivanja tukaj smo pričeli trgovino." "Odkod ste pa vi doma?" jo vprašam. . "Veste, jaz sem doma iz Dre-je vasi pri Soteski." "O, potem ste pa od tam doma kot je Anton Kline?" "Aha, prav od tam. Anton Kline je bil moj krstni boter," je s ponosom povedala Mrs. Mandel. "V Ameriko sem prišla 15. januarja 1905. Poročila sva se istega leta v mesecu avgustu v cerkvi sv. Vida. Poročil naju je Rev. V. Hribar. V družini imajo sina in dve hčeri." >i' Kdor je enkrat navajen trgovine, bo vedno nazaj v trgovino zašel. Biti trgovec se reče, da se človek nauči družabnosti, po kateri mu je pozneje dolg čas. Eden od takih je tudi starosta trgovcev, Frank Ivančič, kateri je trgovski poklic prinesel že s J seboj v Ameriko. Rojen je bil v Družinski vtisi, fara Bela cerkev na Dolenjskem. Ko smo se o tem razgovarja-li, je rekla Mrs. Ivančič: "Leta 1898 je šel on v Trst, da si najde službo v kaki trgovini, jaz sem šla istočasno pa v Ameriko. V Trstu je res dobil delo in ostal tam v službi sedem let." Tam se je Mr. Ivančič naučil tudi jezika, ki mu je pozneje večkrat prav prišlo. Spominjam se, ko smo leta 1920 skupno potovali v staro domovino': John Skufca s ženo in sinom, John Mi-helčič, Matej Holmar in jaz. Ivančič je bil .edini med nami, ki je znal naročiti košto. česar se človek v mladosti nauči, mu pride marsikdaj pozneje prav. JLeta 1905 jo je tudi Mr. Ivančič primahal v Ameriko. Ker je bil izučen trgovski pomočnik, se je udinjtil v trgovini Antona Prijatlja. Tam je ostal šest mesecev, potem je šel pa v Collin-wood k trgovcu Jakušu. Tedaj si jc mislil, da bi ne bilo napačno, če bi si ustvaril lastno ognjišče. Tam se je nahajala pionirska Pirčeva družina, ki je dospela iz Vipave. Imeli so hčerko, ki je znala dobre šivati in France jo je hotel ;:.n svojo imeti. Bilo je leta 1907, ko sta si obljubila za vselej zvestobo pred Rev. Pakižem v cerkvi Marije Vnebovzete. Ko sta se poročila, sta takoj z veliko korajžo vprašala gospodarja Jakuša, če jima proda štacuno. Kmalu so se dogovorili in tako sta postala Mr. in Mrs. Frank Ivančič sta samostojna trgd'vca. Mr. Ivančič je daroval $5.00 za kulturni vrt. Hvala za dar in naklonjenost. * Na Holmes Ave., na vogalu 160. ceste, že dolgo let stoji prodajalna z grocerijo in mesnico. Prav priličen in primeren kraj za odjemalce te okolice. Prodajalna je primerna in lepo urejena. Prodajalno vodi družina Viktor Bernot. Mr. Bernot je Gorenjec iz Stranj pri Kamniku, po domače Mežnarjev. Njegov oče so bili fin organist. Pri njem se je izučil za organista tudi Matej Holmar, bivši organist pri sv. Vidu v Clevelandu, sedaj v Višnji gori v Jugoslaviji. Mr. Bernot se je doma izučil za ključavničarja. Njegova umetnost je razvidna iz raznih dei v njegovi prodajalni, čast mu, ki zna sam kaj napraviti. Mr. Bernot ima brata v Ljubljani, ki je profesor in eno sestro pri usmiljenkah. Leta 1901 je prišel Mr. Bernot iskat sreče v Ameriko. Pričel je s težkim delom v King Bridge v kovačnici, kjer so pod njegovimi rokami pokala kladiva sedem let. Leta 1907 je pa rekel: s trgovino bom pričel! In zgodilo se je tako. S trgovino je pričel pred tridesetimi leti prav tam, kjer 50 še danees. Mr. Bernot si je bil izbral za svojo življensko družico Jose-phino Skubic, šiviljo, doma iz Trnovega pri Ljubljani. V cerkvi sv. Vida sta si potrdila zvezo za vselej. Tisti dan se je bil poročil tudi Luka Trček iz Holmes Ave. še mnogo let zdravja in napredka! Mr. Bernot je ie večkrat dal za kulturni vrt in bo še dal. * Kar naravnost po 160. cesti od Holmes Ave. proti Saranac Rd. /as pot pripelje v znano Možino-/c prodajalno z grocerijo. Kdo ie pozna te pionirske družine! Pa kako sta še oba točno pri de-u! Ko sem stopil v prodajalno, sem se najprej opravičil: "Saj nisem prišel po dolarje!" Danes |e že namreč navada, da je več coleklxriev kot odjemalcev Dogovorili smo se tako, da bo Mr. Vloži na stregel odjemalcem, z mamo bova napisala pa malo zgodovine. In Mrs. Možina je rekla: "Ve-.te, naš je doma iz Rudnika pri Ljubljani. Poročil naju je žup-lik Matija Slak v fari Brdo 'na 51. januarja pred 34 leti. Takrat sva imela gostilno v Lukovci pri jcričarju. Naš je bil že doma iz-.ičen mesar. Bil je tudi pri vojakih. Leta 1906 je prišel v Ameriko in je delal pri bratu lohnu, sedaj že pokojnem, v mesnici. Jaz sem prišla v Ameriko pa na veliko soboto, 30. marca 1907. Pa niti eno leto nisem ostala tu. Vrnila sem se v staro domovino adi domačije, ki sem jo imela ioma. Iz Clevelanda sem odšla Irugi dan potem, ko je pogorela šola v Colliinvoodu. Slika požara je bila priobčena v Ameriški Domovini. Tisto številko sem vzela s seboj v staro domovino, da jo doma,pokažem. Moja domačija se je nahajala pri Domžalah. V desetih mesecih sem prodala vse in se vrnila nazaj v Ameriko. Leta 1909 sva pričela z mesnico na 55. cesti, blizu St. Clair Ave. Tam sva ostala nekaj časa, potem sva pa leta 1911 kupila to-le. V družini se je rodilo več otrok; nekaj jih je pomrlo, živijo pa še štirje. Seveda, za kulturni vrt bom tudi dala par dolarjev." "Prav lepa hvala, mama. Anton Grdina. --—o- —Pred goriškim sodiščem je bil obsojen na 7 mesecev zapora in plačilo več sodnih stroškov 24-letni France Lipužič iz Idrije, ker se ni prijavil k naboru. Ob dovršitvi našega dela Euclid, O. — V Jugoslovanskem vrtu je delo končano, kot se vidi. Ni pa še vse plačano. Plačano pa mora biti v bližnji bodočnosti. Nekaj jih je, ki se prav pridno zanimajo za to, večina nas pa bolj malo. Posebno Jože Grdina, kakor vidim, dela za štiri. Ti, Jože, ti pa znaš trkati na narodno srce, da ti tako radi dajo. Ali p,a imaš magnetno iglo za dolarje, da jih vlečeš skupaj. Enako tudi Anton Grdina, seveda, in pa Mrs. Marjanca Kuhar, ki mora paziti, da se .ji ne pridruži kak po sili prijatelj. Posebno zunanjim rojakom moramo biti hvaležni, ki ne spadajo v elevelandsko metropolo, pa se tako zanimajo, kot: John Dolčič in Mrs. Anžiček iz^Gir-arda, Joseph Lekšan iz Barber-tona, Frank Velikan iz Indian-apolisa, Mrs. Mary Sedej iz Beech Grove, Ind., in še več drugih. Taki zaslužijo posebno priznanje. Taki so nam lahko za zgled. Oni se gotovo zavedajo starega pregovora, da kdor svoj narod zanemarja, podlaga je tujčevi peti. Ko smo pred par leti nabirali v Euclidu, se je marsikateri iz- (Daljp us S. strani) JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Če verjamete al' pa ne Zapik! Ljudje božji, počakajte! Kaj ste se spravili zdaj ,na Toneta Bobka, češ, da je on v nič del Ribnico, ranku, da v Ribnici ne znajo delati skled, pa kožic in latvic, pa celo ranku tudi re-šet ne. Zdaj se pa Tone veri in gviša, da. ni tako rekel, kot sem jaz zapisal in mi je za gvišno obljubil, da me nikdar več ne pogleda in da takemu človeku, ki vse potro-bezlja, se še dober dan ne sme reči, ker vse napek obrne in obrne. Pa še, ki nisem ribniško saj-me, ampak krota kolikor me je. Tako je zdaj napravil Viran-tov France med Bobkom in menoj jamelč, ki se ne da preskočiti, ko je oni dan vzel v roko Bobka in mu žugal zaradi ribniškega kredita in dobrega imena, pa zgodovinskih pravic. Tone se je otepal, pa dokazoval, da je sicer res nekaj govoril meni na znanje, ampak je mislil, da ga ne bom prec za pričo poklical in 'apel slavo Rakitnici, kjer delalo se piskrci, pa Prigorici, Dole-iij vasi in Sodražici. Tako bi bila skoro prišla Ribnica ob čast pa ko je vendar prva in poglavitna stvar, da se -libnico porine naprej, saj ima-o tam štiri sodnike in nič koliko je druge gosposke, take in take. Pretetu ne bodi, če ste taki Hibničam, da se za vsako besedo lovite, no ja, bom pa še jaz povedal ene, ki se vam ne zdi in bo Toneta Bobka iz ajmohta izvlekla, pa mene tudi. Veš, Tone, kadar te bo še kdo kaj pestil, pa jim zabrusi to, za-caj je France Virantov poslal svojo komisijo z glino nazaj in o morali prinesti drugo, če se ako zaatopijo na to stvar. Vi-.iš, Tone, to jih vprašaj, pa bo-o tiho in ne bodo ane več rekli. Hudirja vendar, če so tako -rihtni in se zastopijo na glino, :r! :i.j pa niso vprvič ta prave prinesli, a? Boš videl, Tone, kačo jih boš s tem panal. Veš, Tone, ti in pa jaz bova na 13. februarja zijala v tisti kolovrat, ki bo sklede in latvice delal v SND na St. Clairju in jaz bom vroče molil (ti pa kakor češ), da bi se jim kolovrat polomil, ki so tako kunštni. Saj špas pa bo takrat, ker sem od strani zvedel, da bo kolovrat vrtela Micka Bradačka. Za pet ran božjih, če bo njo kolovrat vzdržal in če se ne bo osnik snel, potem je kolovrat res delo, da se reče. Tone, tisto nedeljo te bom enkrat tretal, ti pa mene enkrat, da bova spet prijatelja. Velja? Menda ja! Na desno od tega oltarja se nahaja grob papeža Urbana VIII., ki ima krasen spomenik. Na levi strani pa je grob papeža Pavla III., istotako z izredno lepim spomenikom. Prvi je delo mojstra Berninija, drugi pa-Delia Porte. Hodil sem od kapele do kapele, katerih vsaka zase je kakor kaka katedrala. Ogledoval sem krasne spomenike in altar-je, ki niso kaki oltarčki, pač pa kakor veliki oltarji katedral. Tu so zastopani z svojimi umotvori najbolj slavni umetniki: Michelangelo, Bramante, Bernini, Canova, Roncali, Reni, Delia Porta, Rusconi, Rossi, Rafael, Domenichino, Valentini in drugi. Na desni strani ko vstopiš v cerkev, je prekrasen kip Žalostne Matere božje z mrtvim Jezusom v naročju, ki je delo Michelangela. Po sodbi strokovnjakov je to delo nedosegljivo. Umetnik jo je tu upodobil kot je še ni nihče. Zatem se vrste kapela za kapelo, tja do kapele Najsvetejšega Zakramenta, v kateri hranijo Presve-to Rešnje Telo. Mene sta zlasti zanimala dva oltarja, sv. Ven-ceslava, ki je češki svetnik, in pa sv. Jeronima, ki je rodom Dalmatinec. V prečni ladji na desno se je leta 1870 vršil vatikanski cerkveni zbor. Na nasprotni strani te ladje je oltar z Renijevo sliko, križanje sv. Petra. Na steni ogromnega pilastra, je velika slika, prizor iz Paray le Mo-niala. Jezus se prikaže sv. Marjeti Alakok. Dalje slike iz življenja sv. Petra. Od tu dalje se pride do oltarja, kjer počiva papež sv. Gregorij Veliki. Nato velika korova kapela, kjer šent-peterski kanoniki opravljajo svoje molitve. Imel sem priliko, da sem videl, kako zbrano molijo brevir. Tam je grob velikega cerkvenega učenika in cari-grajskega patrijarha sv. Janeza Zlatousta. Na to zopet krasna kapela, poleg katere je vhod na kupolo. Zadnja kapela na tej strani je krstna kapela. Vseh oltarjev v cerkvi sem naštel 30. Vzelo pa b'i preveč časa in prostora, ako bi hotel opisovati vsakega posebej. Skoro sleherni oltar ima svojo posebnost, bodisi grob kakega svetnika, ali papeža, ter je delo tega ali onega slavnega umetnika. Vse to se pa tako lepo sklada skupaj, ter'daje temu ogromnemu svetišču krasoto, ki je nedosegljiva, bodisi po arhitekturi in umetnini. Krasen je pogled gori na kupolo, v kateri so zapisane besede Gospodove, ki jih je govoril Simonu Petru, ko mu je naročil najvišjo oblast in "da bo na to skalo Svojo Cerkev zidal . . ." Kupolo nosijo štirje ogromni pi-lastri, v katerih so vdolbine z orjaškimi marmornastimi kipi, ustanoviteljev najbolj odličnih redov: sv. Frančišek Assiški, ustanovitelj odličnega frančiškanskega reda, sv. Ignacij Lo-jola, ustanovitelj jezuitskega reda, sv. Benedikt, ustanovitelj benediktinskega in sv. Dominik, dominikanskega reda. To so zares izbrani odlični možje, katerih redovi so temeljito podprli katoliško Cerkev, kot se predstavljajo tukaj, da drže kvišku veličastno kupolo. Poleg t.eh so še orjaški kipi sv. Andreja, sv. Helene, sv. Longina in sv. Veronike. Po sredi glavne ladje so na tleh zaznamovane največje cerkve na svetu, ki zavzemajo za Petrovo cerkvijo najbolj odlično mesto. Prva za njo je cerkev sv. Pavla v Londonu. Nato se vrste druge. Med njimi je cerkev sv. Pavla v Rimu, potem sto-lica v Milanu, stolice na Španskem in odlična stolica sv. Treh kraljev v Kolinu na NenisKf:' Tu med njimi je zaznamo^' Hagija Sofija (cerkev sv. S°j je) v Carigradu. Teh odW| cerkva sem naštel enajst. ^ kev sv. Petra, ki prednjačiv tem cerkvam, je dolga trov, srednja ladja 124 ni^ Kupola pa je visoka 132 Tudi doli v spodnje pr°stl! sem šel, ter si ondi ogledal ^ ne marmornaste sarkofage11 lih papežev. Mene je predv-zanimal sarkofag, kjer P°c papež Pij X. Ko sem bil ^ ar j a leta 1914 v Rimu, me.ie; danji stolni kanonik v Ljubili, dr. Gregor Žerjav, ki Je daj študiral v Rimu, povabi';1 ostanem v Rimu še nadalil pet dni ter mi obljubil, da ^ zame posebno avdijenco/ greva k papežu Piju X. P"5* odklonil, z motivacijo, da dni v Rimu dovolj. Kar bilo potem zelo žal tega mišljenega odloka. Ko sem se odločil, da m pravi dr. Žerjav: "Ako ne1" rete počakati avdijence, P0^ vam pa dam nekaj, kar najv jt j bo za spomin od sv. Očeta> mi podal lep bel rožniveHet pripombo, da ga je blagos'(" papež Pij X. Hvaležen dr-javu za tak dar, sem ga nosi*, boj in spremil me je tudi jišče ter potem vseskozi, steni sibirskem gozdu sem izgubil, malo prej predno^ bili rešeni iz tiste sužnosti- Na ta dogodek sem se sp'i nil, ko sem stal pred sai'^' gom, v katerem počiva 11 papež Pij X. To je bil rfid" je bil vreden sedeti na pref! sv. Petra. Njegovo geslo Je lo : "Vse prenoviti v Kristi1* On je izdal dne 20. dece^J 1905 tisto tako važno okro^J o pogostem obhajilu, ker jej tel, da se res vse v Kristus^fl novi. Njegovi odloki so k''1,-Cerkev izredne važnosti, 'j govo prvotno ime je bilo $ Sarto. Že iz imena je raZv', da ni bil kakega visokega a'' lo plemiškega stanu. Res, sin ubožnih kmetskih starš®^ so imeli večjo družino ot Ker ni bilo doma dohodko^ zanj poskrbel domači žuP'| ki je dal nadebudnega dec' šolo, kjer je zelo naglo doval. Postal je mašnik i" j čno se stopnjema dvigal više, postal je kardinal in ^ ški patri j ar h. Po smrti p XIII. je bil dne 4. avgusta J' izvoljen za papeža. Značilno je njegovo z*1 J nje ob pričetku svetovne v | leta 1914. Ne bo odveč, tudi tu omeni kar je priŠ'° ( zneje na dan, ter je iz ti^1 , rov, ki so stvar dokazali P1^ sel tudi slovenski nabož"1 J "Kraljestvo božje." Zla^, dobro to poudariti sedaj. sprotniki katoliške Cerkve,ji dno in vedno premlevaj0 j frazo: papež je bil za vo.)^'^ pež je orožje blagoslavlja J To njihovo ponavljanje sC J kakor kaka že prav obrab ^ gramofonska plošča, W Jf eno in isto, tako, da tej ^ mnogi katoličani že me®^ verjamejo. Da je to nato i nje enostavna laž, P0' označeni list. Na dan je prišlo in do^.• dejstvo jc, da je papeZ po atentatu v Sarajevu V°^f, korake za mir. Osebno f sai pismo na cesarja ^ji1'' žefa, ter ga poslal aposto1 J nunciju na Dunaj. Za je sledil brzojav, ki je bi'^/1 ju izročen z veliko % (Dalje prihodnjih --^ , p^- Oglasi v "Amerik ^ movini" imajo vedn" ber vspeh. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 1, IOCS £ KRIŽEM PO JUTROVEM ro nemile« IsTlralln K. Man p effendi' pa USl !evi Škorenj!" re(iad sem mu ustregel. Ško- kotJdSe .Je Prile^al na nogo, Itlene a Je narejen nalašč za qa^,Javil sem, da sprejmem cen veseI Je bil in sre" 1)a sem mu de-)al> telVljeg°V dolžnik' Je odhi" Djj . Vratom, se še enkrat obr-111 mi želel srečno pot. In je izginil. | i V uri se je vrnil košar. V**1 8em krčmarja za ra-1 k niste dolžni!" je krat- „jaljo to? Plačali bi radi!" I e že vse plačano." . 4do Pa je plačal?" utnetekim- Naučil si neke j ll0sti, ki mu bo mnogo .I jiaj^ Uročil mi je za tebe jllQ tari«jše pozdrave in sre-?| J)ot v domovino." lef>0d," mi je šepnil Ha-f mi! J!6 ugovarjaj! Le sprej-W-i ' hekim je res pame- * Host Vek in ve' kaj je dostoJ-Vki ^'Sem verjel, da bi bil ' ljub zna ceniti gosto- gi vn°St in zato mu bo v knji- sre- nja zapisana mirna in ' gCfta smrt." na trudom sem se zavlekel ftior J'.0rišče- V sedlo so me Pa v dvi^niti. Ko pa sem bil sem se počutil zelo i^i/.?" Jezdenje ni nogi prav »kodovalo. jr lovili smo se in odjezdi- rač Pet ni bil° treba Plačati ^ d*a. Menda je bil naš kis- j br ' smo morali potovati Uq neki ulici je stalo vse pol- hiš0JUcli- Nad vrati Postavne 'e viselo nekaj belega. tlta sem hekimov posa-ga^kuftan in njegovo razla- 14% se torej le ni šalil. I % r si je posadrani kuftan ! in za reklamo. tije'y nič smešna ni bila \ djeg0Va reklama. In tudi lju-SO se drenjali krog ■ ,' resno gledali. Stvar ttiejj"a Za "je nova, pa razumu, So »jen pomen. Obstal V)).,',."1 Poslal košar j a v hišo I! asat> ali je hekim doma. Jev;f:t. n&šcl,' le gospa doktor-Je 1)1111 (ioma- N-l'e Pa se" ^ ttisem mogel obiskati. c^t'llai mesta srno krenili po : Iz j, pr°ti Stipu in Skoplju. l^,i;'d°viča v Skoplje je pri-I ^ 0 toliko kakor iz Strurni-ftadovič. V skoku smoi V ncka-i časa po cesti, po- j ^a je krenil naš vodnik V2tSn° v planino, j j ali smo se med gozd-I Vrhovi po strmi dolini i ski in prispeli na golgor-! ^^^en, ki je potekal pro- %^OVANJA V NAJEM ; 3o v stanovanja se odda-ij^ ^iem. Vsalco stanovanje V? Ugodnosti in vsako je Hh, . e^orirano in v najbolj- Addison Rd., zadej, »fjT®/. 4 sobe in kopa- Addison Rd., 4 sobe, 887U,i'~Ci> predaj S4 Ansel Road, 4 sobe , 123 St., 8 sob, hiša 36Oo r,' r Ave'> 4 sob J E- Si St., 3 sobe in *'«-door bed, z a de j, 4Trej dl24 Gi«ss Ave., 4 sobe. Glass Ave., 4 sobe, 64th St., 4 sobe, D°daj k iv0 y,prašajte pri " American Mortgage _ Loan Co. :rei 1 st> Clair Ave-HEnderson 6063 ti severu. Jezdili smo po njem, se spustili v dolino in lezli iz-nova v strmino. Ceste seve ni bilo nobene, še poti nam je tu pa tam zmanjkalo. Potovali smo večinoma kar po celem, črez drn in strn. V dolini Bregalnice smo se poslovili od košar ja. Dobil je še izdaten bagšiš ter se vesel in srečen obrnil nazaj proti domu. Prebredli smo Bregalnico, jezdili skozi Uljarce, prebredli še Sletovsko in ob treh popoldne srečno prispeli v Zbigan-ce. IV Mesar Curak Zbiganci so velik kraj. Pri nas bi rekli, da je trg. Saj imamo celo bazar v Zbigan-cih, tržišče, posebnost Orienta in tudi Balkana, ulico, v kateri so nastanjeni trgovci, rokodelci in drugi obrtniki in kjer si lahko kupiš, kar ti srce poželi. Kraj leži med Bregalnico in Sletovsko, okolica je zelo rodovitna in prebivalci so premožni. Hiše so zidane, velike, čedne. Skoraj bi rekel, Zbiganci dajo slutiti neposrednost Evrope. Da smo prišli v Zbigance iskat slovitega Žutega, to sem že povedal. In upal sem, da bom našel pri njem vso čedno družbo naših ubežnikov. Pri mesarju Curaku da naj se o-glasim, tako mi je svetoval kahvedži v Ismilanu, Deseli-mov brat. Kar naravnost za Curaka seve nisem smel vprašati. Sumljivo bi bilo. Čurak je bil vsekakor ožji zaupnik Žutega, zvedel bi, da se zanimam za njega, pa bi se pripravil. Iz-nenaditi sem ga moral. Poprašali smo torej najprvo j po najboljšem hanu. Pokazali so nam obsežno, postavno hišo z velikim dvoriščem in j slop j i. Posestnik je bil vseka-j kor bogat. Turek ni bil, najbrž ; je bil Bolgar. Nad vse vljudno in spoštljivo nas je sprejel in me častil ! z naj odličnejšimi naslovi, naj-! brž, ker se je razumel na konje in spoznal v mojem Rinu arabskega čistokrvnega vran-ca. Celo dve gostilniški sobi je imel, eno za navadne ljudi, drugo boljšo pa za imenitnej-še goste, nekako "posebno sobo." Cisto po našem vzorcu. Dva hlapca sta -me dvignila iz sedla in me zanesla v posebno sobo. In tam sem zagledal nekaj, kar mi je nemudoma vzbudilo sladko domotožje in hrepenenje po udobni domači hiši. Bila je nekaka dolga, široka klop z naslonjalom, pokrita s široko, mehko blazino. Vsekakor je mislil nekdo ponarediti našo domačo "zofo,' i pa je napravil klop in jo po-| kril z blazino. In na tisto "zofo" so me po- J ložili. Handžij a j t opazil, s kakim zanimanjem opazujem njegovo pohištvo, in se zadovoljno smehljal. "Čudiš se, effendi," je dejal, "da najdeš pri nas takle imeniten blazin j ak, kajne?. "Seveda se čudim. Si ga sam naredil?" "Ne. V Sofiji sem ga naro-! čil, na vozu so ga pripeljali. (Vajen si na rahat oturmak— j sedenje s podkrižanimi nogami, kakor "počiva" orientalec —, ker vidim, da si musliman in hadži. Sam sem kristjan h smem sedeti z iztegnjenimi nogami. Zato sem naročil blazin j ak. Pa tudi ti smeš iztegniti noge, otekle imaš!" "Vajen sem od mladosti sem ! da sedim z iztegnjenimi 110-jgami," sem mu odgovoril. ' "Kako to?" I (Dalje prihodnjič) DOPISI OB DOVRŠITVI NAŠEGA DELA (Nadaljevanje z 2. strani) govarjal, da bi dal, če bi postavili v kulturni vrt Cankarja. Drugače pa ne. Zdaj, ko je Cankar tam postavljen, pa ni o tistih "darovalcih" ne duha ne sluha. Po mojem mnenju je več stvari temu vzrok. Prvi je ta, da so spoznali, da Cankar le ni bil 100 procentov rdeč, kakor so mislili tisti, saj veste, tisti "napredni." Drugi vzrok je pa njih ponos na stranko. Saj ve"-ste, kaj pomeni "general komanda." Če ne bi bilo tega, bi se morda še kaj dalo. Zdaj mi pa ne da žilca miru, da ne bi tudi brate Hrvate malo popraskal. Marsikateri se še lahko spominja, kako se je bra-čo Hrvat razkoračil in malo ošvrknil Slovence, ki se niso udeležili neke njihove narodne prireditve. Vidite ga, v drugem očesu vidi pleve, v svojem pa ne vidi bruna. Vsi veste, da se jih vabi že tri leta, da bi se predramili in pričeli sodelovati pri kulturnem vrtu. Pa na večkratne pozive ni bilo niti odgovora od njih, kolikor je meni znano. Nekaj časa se jih je pustilo J pri miru, da se bodo mogoče pre- j spali in nekega lepega dne se i kar udeležili seje. Mi smo igrali i nalogo matere, kateri se je otrok j skujal, da ni hotel jesti kaše. ! Ko se je mačka približala kaši, se je otrok spametoval in rekel mački: "Mačka, pusti kašo! Kadar bo mene kuj a minila, ! bom jaz sam pojedel kašo!" Oni dan sem govoril s prijateljem, pa mi pove, da je slišal od nekega Hrvata, da si mislijo: kaj jim bo klub za Jugoslovanski vrt, saj je vlada dala novaca. Vse tako izgleda, da oni nekako tako mislijo, da kadar bo vrt gotov in plačan, da bodo kar nekega lepega dne postavili no-I tri kak kip. Toda jaz sem pa j ravno nasprotnega mnenja, kar se mene tiče in tudi upam, da jih velika večina misli tako, da se jih še enkrat prijateljsko povabi kot svoje najbližje sobrate po krvi in jeziku ter se jim prav prijateljsko pojasni, kako in kaj. In ako so gentlemani, kar se tudi pričakuje od njih, bodo tudi prevzeli svoj del in ga tudi plačali. Ako pa drugače mislijo in se držijo kakor dozdaj, potem se jim pa tudi naravnost in odločno pove, da pri Jugoslovanskem kulturnem vrtu nimajo opraviti —nista. Frank Stefančič, zastopnik za okrožje Euclid. Ali že veste? Cleveland (Collinwood), O.— Ali že veste, da priredijo mali pevci iz Waterloo Rd., namreč mladinski pevski zbor Slov. del. doma, prvi letošnji koncert v nedeljo 6. februarja v avditoriju SDD na Waterloo Rd. ob treh popoldne. Tem potom vabimo cenjeno občinstvo širom Cleve-landa, da nas poseti ta dan. Podrobnosti programa ne bom opisovala. Povem vam le toliko, da se naši mali pevci v resnici trudijo s tem, da se prav pridno učijo že mesece in se pripravljajo za ta koncert, da nam pokažejo nekaj lepega in nas razveselijo z lepimi slovanskimi pesmimi. S tem vam hočejo pokazati, da bo njih koncert v resnici vreden našega poseta. S tem pa, da jih posetimo ta dan, jim pokažemo, da upoštevamo njih trud in s tem jim damo tudi veselje do nadaljnega učenja slovenske pes'mi. Bila sem že na več prireditvah pevskih in dramskih, ki so bile ■prav lepo obiskane, tako tudi upam in želim, da bi zavedno .;lovenskb ljudstvo tudi ta dan, 6. februarja posetilo koncert naše mladine in napolnilo dvorano SDD do zadnjega sedeža. Kakor vsaka kulturna ustanova, tako se tudi naši mladinski zbori borijo za svoj obstoj. To se pravi, da potrebujejo naše moralne in finančne pomoči, brez (katere ni mogoče nadalje gojiti in širiti slovenske pesmi. Ako pomislimo, da dotok mladih moči se je ustavil v to deželo in ako hočemo gojiti slovensko pesem in dramatiko še nadalje, si moramo vzgojiti svoj naraščaj za naše odre in tudi pevske zbore. Ako se ne bomo zavedali tega, ne bo dolgo, ko bo utihnila slovenska pesem v naši novi domovini in ž njo vsa dramska društva in potem čemu nam naši lepi domovi in naša odra? Torej vabim še enkrat vse Slovence, da poseti j o ta koncert naše mladine. Podpirajmo mladino, kajti v nji je bodočnost slovenstva. Na svidenje torej 6. februarja v Slovenskem delavskem domu. Martina Hribar.1' -o-- Proslava 25-letnice bomo šli vsi plesat v avditorij, kjer bo igrala Frankie Jankovi-čeva godba. Torej na svidenje 5. februarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. John Centa, član in ustanovitelj društva št. 17 SDZ. -o-- Zanimive vesti ii življenja ameriških Slovencev V Calumetu je preminula Katarina Grahek, stara 55 let. Do-,ma je bila od Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriko je prišla kot mlado dekle. Po svojem prvem možu se je pisala Butala. Zapušča drugega moža, dva sinova in tri hčere. V Steeltonu, Pa., je umrl rojak Martin Težak, ki je prišel pred 47. leti v Zedinjene države. Doma je bil blizu Metlike v Beli Krajini. V Milwaukee, Wis., je umrla rojakinja Ana Dvoršek, stara 50 let in rojena v Makoiah na štajerskem. Njen mož George je bil ubit v avtomobilski nesreči pred šestimi meseci. Zapušča dve hčeri in brata. V Braddocku, Pa., je umrla Helena Hrovat, stara 74 let. Pokoj niča je bila rojena v bližini Fužine na Dolenjskem. Ranjka zapušča soproga, sina, dve hčeri, deset vnukov in tri vnukinje. Slovenska naselbina v Farrel, Pa., beleži letos že dva smrtna slučaja. V ubožnici je umrl rojak Frank železnikar, po domače Cesar, doma iz Iške vasi pri Igu. V Ameriki je bival okoli 40 let in sicer nekaj časa v Elyu in Evelethu, Minn., pozneje pa v raznih naselbinah Pennsylvani-je. Ob smrti ni bil član nobenega slovenskega podpornega društva. Dalje je nagloma umrla radi srčne hibe Marija Vodeni-čar, ki zapušča soproga in tri ne-dorasb otroke. Tudi ona ni bila članica nobenega naših podpornih društev. V La Salle, 111., sta se poročila August Kramer iz Cicero, 111., in Miss Anne Mauser iz La Salla. ,Nevesta je aktivna članica pevskega društva Soča v La Salle. V Evelethu, Minn., je umrla žena Franka Drobniča, stara 48 let. — V Keewatin, Minn., se je izgubil mlad fant, sin Johna Pre-baniča. Mesec dni ga že zastonj iščejo. Zginil je 24. decembra. V Calumetu je umrl 74-letni Math Gašper, star naseljenec, ki je bil tudi več let v Alaski. Tu zapušča dve sestri. — Istotam je zadnji teden umrla 75-letna rojakinja Neža Rakar, ki je bivala v Ameriki 30 let. Zapušča dva sinova. Chicago. — V gledališču Grand Opera House se te dni proizvaja igra "Stage Door", ki je za nas Slovence zanimiva iz vzroka, ker ima v njej eno vodilnih vlog naša mlada rojakinja Miss Olga Prijatelj. Dekle je doma iz Oglesby, 111. Naredila j3 univerzitetne študije, nakar je nadaljevala s študijami dramatike, ker je čutila veselje za oder. V omenjeni predstavi, v kateri ima glavno vlogo gledališka igralka Joan Bennett, je Miss Prijatelj označena po gledališkim imenom Lynn Whitney. _ 25-letnico zakonskega življenja pred kratkim slavila Mr. in Mrs. Joseph Lukežič, Barber-on, O. Cleveland, O.—Obhajali bomo 25 letnico, kar smo ustanovili društvo France Prešeren št. 17 SDZ. Kot ustanovnik tega društva se spominjam, kako smo se bili zbrali v uradu dr. J. M. Se-liškarja, da nas preišče, če smo sposobni za sprejem v društvo, j Spominjam se še prav dobro, da je najprej vzel v roke našega "zibcinarja," to je naš dobri član John Avsec. Dolgih 25 let je že, kar ga poznam in dobro vem, da ni bil še nikdar suspendiran in še nikoli bolan. To je njegov lep rekord. Spominjam se tudi, kako smo iosili skupaj blagajno, da smo 'ahko kupili, delnice za SND.'Zavzeli smo se bili, da smo postali delničarji SND Anton Anžlovar, Anton Kolar in jaz. Najprej smo kupili dve delnici, potem jih je pa društvo kupovalo naprej do vsote, ki jo imamo sedaj. Za proslavo 25 letnice je društvo sklenilo, da napravi proslavili večer ustanoviteljem in prijateljem na čast. Imeli bomo banket in ples. Na banketu bo nekaj govorov in petje. Pela bosta naša. prijatelja Frank Plut in Lcuis Belle. Mladinska godba nam bo delala pa kratek čas med banketom. Naš priljubljeni sodnik g. Frank J. Lausche, bo pa kaj lepega povedal. Po banketu V zqodovini Japonske je bilo samo trikrat, da jc bil cesar rnvzoc VriseJi^rMa Nedavno se je cesar Hirohito udeležil take seje, kjer ,e je sklenilo, da se vojna s Kitajsko nadaljuje. ~ovimk japonskega "bataljona smrti" daje moštvu navodila za bitko. Tt> moštvo /e zapriseženo, da se v boju nikdar ne umakne, četudi pade do zadnjega moža. jati 69 direktorjev in lastnikov 23 raznih premogovnikov v državi Kentucky, ker so kršili Wagnerjevo delavsko postavo. Pittsburgh, Pa., 29. januarja. Allegheny Steel Co. je danes zaprla svojo tovarno v Breckinridge. V tovarni je bilo zaposlenih 5,000 delavcev. Piketi pri vratih so preprečili dohod v | tovarno vsem delavcem, unij-: \.kim in neunijskim. j Miami, Fla., 29. januarja, j William Green, predsednik A. I F. of L., je zavrnil mirovno over-turo od strani John Lewisa, rekoč, da glasom Lewisove ponud-I be za mir bi bili v bodoče v re-| snici dve delavski uniji V Ame-I riki, kar bi cepilo skupno moč. New York, 29. januarja. Stotine žensk v tem mestu, ki imajo zaposlene služkinje, se je izjavilo, da ne bodo trpele nobene unijske služkinje, ker gospodinje nikakor ne bodo na svojih domovih poslušale zunanjih elementov. Italijani kritizirajo ameriško oboroževanje Rim, 31. januarja. Znani fašistovski uorednik Virginio Gay da napada v svojem časopisu predsednika Roosevelt a, ker hiti s povečanjem ameriške bojne mornarice in s tem povzroča, da se morajo tudi druge države oboroževati. Gay-da vprašuje predsednika Iloo-sevelta, zakaj je Ameriki dovoljeno oboroževanje, d oči m Ameriki ne preti nobena nevarnost, a napada se pa države, ki so v resnici ogrožene in se hočejo zavarovati pred vpadom sovražnika. _MALI OGLASI Delo na farmah dobi prileten fant ali zakonski par, ki se nekoliko razume na tako delo. Bi imel jako lepo življenje. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (27) Hiša se odda v najem, 7. sob, kopališče, lepa klet za pranje in vse ugodnosti. Je za dve družini, 3 in 4 sobe, ali pa če ena družina vse vzame. Tudi garaža za 2 avta. Vprašajte na 14901 Darwin Ave. (26) Hiša poceni Nahaja se na 17572 Lake Shore bulevarcl. 'Je moderna hiša, 6 sob, bungalow tipa, lavara-torij, kopališče. Hiša je kot nova. Samo $5,500. Takoj $1,100. Pokličite KEnmore 5006. (26) J. S. WIDGOJ SLOVENSKI FOTOGRAF sc priporoča vsem za izdelavo vsakovrstnih slik po zmernih cenah. 485 E. 152 St. r' Odprto ob nedeljah V BLAG SPOMIN Delavske vesti iz raznih krajev Amerike Jersey City, N. J., 29. januarja. 500 uslužbencev pri Crucible Steel Co. je odšlo včeraj na štrajk, potem ko so obdolžili, cla je kompanija prelomila pogodbo. Delavci so člani C. I. O. organizacije, ki je bila dose daj zelo preganjana v New Jersej državi. Lexington, Ky., 29. januarja. Zvezna sodnija v tem mestu je odredila, da se mora zagovar- PKVE OBLETNICE SMRTI JOHN BLAŽEK lil jc preminul 30. jar.uarja 1937. Zapustil Si nas za vedno ali Tvoj auh "živi še vedno med nami. Spavaj mirno v hladni zemlji. Ostal nam bci v spuninu. dokler se ne snidemo Taboi! Ostali žalujoči: ' M.vv BlažeU, soproga; John. Efl-4y, Regina, Viktorija, Stctamja in Kristina, pastorki. Cleveland, Ohio. 1. februarja 1938. da bi se česa domislil. vzklikne končno mahoma, i nečesa sem se spomnil." i "Kaj pa?" "Mož je imel velike u^l v svojih ušesih." (Dalje prihodnjič.) "Kakšne so pa bile njegove hlače?" "Se prav nič ne morem spominjati." "In njegovo perilo?" "Čajte malo," odvrne otrok. "Srajce se ne spominjam, pa vendar—ne, ne, skoro gotovo je ni imel, pač pa sem videl dolgo kravato, pripeto blizu vrata z velikim prstanom." "Ah!" vzklikne Gevrol videti jako zadovoljen. "Brihten dečko si, in stavim, da če še nekoliko napneš svoj spomin, da nam lahko poveš še več podrobnosti o tem možu." Dečko povesi glavo in molči. Obrvi so se mu naježile, in očividno si je silno prizadjal, Zamenjana sinova FRANCOSKI ROMAN PODPIRAJTE SLOVENS^ TRGOVCE pravkar mimo, ko vidim tega čokatega moškega stati pri vratih. Videti je bil zelo vznemirjen, ker je ves čas cincal semintja. Stopil sem k njemu in vprašal me je, če imam urne noge. Rekel sem mu, da tečem kot zajec. Potem me je pa prijel za ušesa, pa ne tako da bi me kaj bolelo, in je rekel : 'Ker si uren, boš gotovo nekaj storil za mene, za kar dobiš deset centimov. Teči torej do reke Seine, in ko prideš do brega, boš videl tam precejšno barko zasidrano. Pojdi na krov in vprašaj za kapitana, kateremu je Ger-vaise ime. Gotovo ga dobiš na barki. Povej mu, da lahko dvigne sidro, kajti jaz sem pripravljen.' Potem mi je pa stisnil deset centimov v roke, jaz sem jo pa: ubral proti reki." "Če bi bile vse priče tako pametne, kot je ta mladič, tedaj bi bilo to zaslišanje prava zabava," pripomni komisar. "Sedaj nam pa povej," reče sodnik, "kako si izvršil dano nalogo." "Tekel sem do brega, kjer sem dobil barko in tudi moža, kateremu stem povedal, kar mi je bilo naročeno, in to je vse." Gevrol, ki je ves čas poslušal z največjim zanimanjem, se je zdajci približal sodniku in mu zašepnil v uho: "Gospod sodnik," reče s pritajenim glasom, "ali mi dovolite, da stavim dečku nekaj vprašanj ?" "Gotovo, gospod Gevrol." "Povej mi, dečko," vpraša Gevrol, "ali bi spoznal doti-čnega moža, Če bi ga slučajno zopet videl?" "Gotovo!" "Torej je imel kakšna znamenja, po katerih ga je lahko spoznati?" "Pa še kakšna! Njegov obraz se mi je zdel, kot velika opeka." "In to je vse, kar ti je znano?" "Da, gospod." "Mogoče se spominjaš, kako je bil oblečen? Ali je imel navadno bluzo na sebi?" "Ne, pač pa telovnik. Na telovniku sem opazil široke žepe, in iz enega izmed žepov je zrlo pol žepnega robca z modrimi pegami." VLOGE v tej posojilnici r^ScSV zavarovane do $5000 po Federal /'d?> o, vok« \ A\ T * Savings & Loan rOM3Dl Insurance Corpo-fer".' " ^/ ration,, Washing- Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 Kosi dinamita, s katerimi so hoteli razstreliti japonsko ladjo Hiye Mam v Seatthi. Wash. Policija je pravočasno prišla na sled nameravani razstrelbi. V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI če potujete na ekspresnih parnikih BREMEN • EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Brejnerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane Ali potujte s priljubljenimi ekapres. pomiki COLUMBUS HJINSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK I zbor ne železniške zveze od Cherbourg«, Bremena ali Hamburga Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Zn pojasnila vpraBajta lokalneita agenta ali 1430 Euclid Avenue Cleveland, Ohio HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GEIMAN LLOYD Znana umetnica drsanja, Sonja Henie, podarja šopek cvetlic zmagovalcu pri kolesarskih dirkah v Clevelandu, Gustavu Kilian. Kolesarska dirka je trajala šest dni i" zmagovalca sta bila Gustav Kilian in Heinz Vopel, oba iz Nemčije dom,a. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska; Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894. InKorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ZE 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 Članov in članic v odraslem 1» mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu, Ohio je 16 naSih krajevnih društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42.1etnega obstanka nad $5,900,000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NAROD!" Če se hočert zavarovati pri dobri, požteni in solventni podporn. organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer bu lahko zavaruješ za smrtaine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. Zavaruješ se lahkq za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ' A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, aasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 ln zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerna nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja, člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jeziku in katerega dobiva vsak član ln članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije,, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od lfl. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. 10% - 20% - 30% popusta ■ 1 ' Naša velika zaloga modernega pohištva je drastično znižana v cenah za to RAZPRODAJO Mi imamo samo novo pohištvo na razprodaji. Nič rabljenega. Ako nameravate prenoviti svojo hišo z novim pohištvom, je SEDAJ čas za to. Lahko si izberete pohištvo sedaj, mi ga bomo pa radi spravili za vas, da ga vzamete pozneje. A. GRDINA & SONS 6019 ST. CLAIR AVE. 15301 WATERLOO RD. ODPRTO ZVEČER (Člani Cleveland Retail Furniture Dealers Association) « AMERIŠKA DOMOVINA, FftBfcttARY 1, 1938 ■ ' I """ .............- .....•■"»• -"■ ■ • - '' • ' ' • 1 m 1 ' ' V'T' "i"'' "•» ........................................... .......... "Hvala vam za razlago in pojasnilo," reče zdajci preiskovalni sodnik. "Skušal se bom okoristiti s tem. In sedaj, gospod komisar," nadaljuje sodnik, "se mi zdi, da je najbolj važno, da doženemo, iz katerega kraja dežele je gospa Lerouge dospela?" Brigadir pripelje po teh besedah celo skupino prič, ki pa-radirajo mimo preiskovalnega sodnika, toda nič novega ni prišlo na dan. Dognalo se je, ! da je bila vdova Lerouge te- : kom svojega življenja jako 1 diskretna ženskU. Dasi precej zgovorna, toda sicer zelo kle-petavi vaščani in vaščanke v Jonchere se niso mogli prav nič spomniti o njeni prejšni zgodovini. Kogarkoli je sodnik kaj vprašal, je podajal svoje lastno mnenje in osebno^ prepričanje. Javno mnenje je bilo na strani Gevrola. Skoro enoglasno so dolžili kot morilca velikega, rjavega moškega s sivo suknjo. Da, on je moral biti zločinec. Vsi so se dobro spominjali drznega, da, krutega nastopa. Nekega večera je grozil neki ženski v vasi, drugega dne je pa pretepel nekega otroka. Seveda, poznana ni bila niti dotična ženska, niti niso vedeli, čegav otrok je bil tepen, kljub temu pa je bila zadeva splošno znana, in mo- ža so vsi obsojali. p Preiskovalni sodnik Dabu- č ron je že začel obupavati, da v bi na mestu sploh kaj pamet- n nega zvedel, ko je zdajci nek- s do pripeljal grocerista iz Bou- n givala, v katerega trgovini je u umorjena žrtev prej kupovala t svoje potrebščine. Poleg tega F je zdajci prišel v sobo tudi ne- c ki trinajstletni fantek, in lju- 1< dje .so trdili, da trgovec in r fantek morsikaj vesta, kar c drugim ni znano. r Naj prvo se prikaže trgovec, c Pripovedoval je, da je slišal l vdovo govoriti, da živi nekje .1 njen sin. 1 "Ali ste prepričani o tem?" \ vprašuje sodnik. 1 "Tako gotovo, kot stojim se- < daj tu pred vami," odvrne tr- ] govec. "Nekega večera — da, i res je bilo zvečer—je bila vdo- . va, oprostite, nekoliko natrka- 1 na, pa je ostala v moji trgovini yeč kot eno uro." In pripovedala je: "Še sedaj jo v duhu vidim pred seboj," nadaljuje trgovec, "slonila je ob prodajalni mizi, blizu tehtnice. Kratkočasila se je z nekim ribičem iz Marlija, očetom Hussonom, ki vam lahko potrdi resnico mojih besed. Zbadala ga je, češ, da še nikdar ni bil na morju, pač pa je vedno bro-daril le po rekah. 'Moj mož,' je rekla, 'se je nahajal včasih po več let na širokem morju, in ko se je vrnil, mi je prinesel kokosove orehe. In sina imam, ki je tudi mornar, kot njegov ran j ki oče—mornar pri mornarici.' " "In ali je omenila ime svojega sina?" "Ne ne oni večer, pač pa ob neki drugi priliki, ko je bila, dovolite mi, pijana nam je povedala, da je ime njenega sina Jacques, in da ga že dolgo ni videla" "i\li je slabo govorila o svojem možu?" "Nikdar! Povedala je samo, da je bil ljubosumen in precej surov, in da jo je včasih neusmiljeno pretepal. Bil je tudi precej slabotne glave, in svoje ideje je pobiral kar ta-" ko. Skratka, ranjki je bil navadna surovina, sicer pa dobrega srca." "Ali jo je njen sin sploh kdaj prišel obiskat, ko je bivala med vami?" "O tem nam nikdar ni omenila." "Ali je dosti denarja po-• trošila pri vas?" "Kakor se vzame. Povprečno je prišlo šestdeset frankov na mesec, včasih tudi več, zlasti, kadar je kupila brandy. In dobra plačnica je bila ta ženska!" In ker trgovec ni imel več kaj povedati, so ga odslovili. Otrok, katerega so sedaj pripeljali pred sodnika, je bil o. čividno od boljših staršev. Visok in močan za svoja leta, z jasnimi, razumnimi očmi, videti vsak čas pazljiv in premeten. Kar nič se ni ustrašil sodnikove navzočnosti. "Povej nam, sinko," začne sodnik, "kaj ti je znanega." "Gospod, pred par dnevi— bilo je zadnje nedelje—sem videl pri vrtnih vratih gospe Lerouge nekega moškega." "Ob kakšnem času je bilo to?" "Zjutraj. Namenjen sem bil v cerkev, da strežem pri maši." "Hm," se vmeša sodnik v govorico, "ali je bil oni veliki, rjavi moški, oblečen v sivo suknjo?" "Ne, ne, gospod. Bil je to mož majhne postave, precej rej en in star." "Ali se morda ne motiš?" "Prav gotovo ne, gospod," odvrne poba, "bil sem tik njega, da, celo govoril sem z njim." "No, povej torej, kaj se je zgodilo." : i "Dobro, gospod! Šel sem