»Radecki pa na konj sedi, pa sabljico v rokah drži«, tako je prišel naš šaljivec k razgovoru na§ih starih znancev. »No, kaj pa je, da tako poješ«, ga je vprašal župan. »Kaj? Ali ne veste, da je sedaj v Zagrebu — general za velikega župana?« »Bom pa jaz povedal, zakaj se je to zgodilo«, je povzel besedo gospodar. »Še nismo pozabili, ko je Radič zahteval svoj čas, da naj bo celo ministrski predsednik — general. Ni še dolgo tega, komaj nekaj tednov, ko so to zahtevo v Zagrebu spet ponavljali, ker se hočejo na ta način iznebiti našega dr. Korošca. Seveda se jim to ne bo tako gladko posrečilo, ker ima sedaj dr. Korošec velik vpliv v Beogradu, pa če je v vladi ali ne. Da je torej do tega prišlo, ni kriv dr. Koi*ošec, pa ne SLS, krivi so sami, ki so na dan 1. decembra celo vojsko začeli prav po ^pobalinsko zmerjati. Kakor se kdo obnaša, tako se pač z njim tudi ravna. To še naj izkušajo tudi Hrvati, bolje rečeno le Zagrebčani, ker narod sam pri tem ni prizadet ne na krivdi in ne pri upravi. Mi smo bili in smo vedno zopev umeSavanje vo.|ske v politiko. Toda radičevski na.jeti kričači v Zagrebu, katarim pomagajo plačani komunisti, so potegnili vojsko v politiko, ker so jo začeli izzivati in napadari. To so lioteli, to so tudi dosegli, pa naj sedaj vpijejo kakor hočejo, sami naj jedo juho, pa tako toplo, kakor «o si jo skuhali.« »Ali je to za trajno?« je vprašal občinski tajnik in je že mislil, da bo «a naprej moral vedno v pozoru stati, kadar bo na glavarstvu. »Za trajno ni nobena stvar na svetu, najmanj pa seveda takle odlok, kakor je ta, da je namestnik velikega župana v Zagrebu — general. Gotovo je, da tebi ne bo treba stati v pozoru, prav pa je, da kričačl v Zagrebu enkrat stopijo v pozor ln da dobijo, kar jim gre! Kdo pa bo vedno poslušal njihovo otročje čvekanje, ki ni vredno resnega politika.« »Pa sta Maček in Prlblčevič ¦ terni čenčači v zvezi?« »Seveda sta! Na videz se lepa de-lata, pa se bo že izkazalo, kdo jih je najel in plačal, ker naroda samega ni bilo pri tlstih neumnostih, le neuka mladina, študentl in ženske.« »Jaz bi pa Mačku dal vetra in Pribičeviču malo tiste jeCe, v katero je on svojčas vtaknil Radiča,«, tako je modroval Saljivec. »Imaš prav«, ie dejal gospoda^,»to tudi res zasluzita. Takrat ni bilo nič hudega, ko ni bll kak general namestnik velikega Supana v Zagre: bu, ampak je tajnik Pribičevičeve stranke bil pravzaprav velikl župan. Če je tedaj bilo vse to v redu, mora danes biti to še bolj, ker je bolj potrebno kot tedaj.« »Jaz se pa nič ne bojim teh Hrvatov«, je dejal šaljivec. »Oni vse hitro pozabijo, ko so pozablli, kako jlh je Pribičevič svoj čas batinal, danes je pa njihov največji prijatelj. Prijateljstvo Zagreba najbrže na ta način pridobiš, da nad njimi batino vrtiš, kakor jc to delal Pribičevič, največjl prijatelj Hrvatov.« »Tr imaš pa zloben jezik«, ga je za vrnil župan. »Naj bo, glavno je, da je res in to je«, je zaključil šaljivec tokratni raz govor.