Šiev. 209. Posamezna Številka stane 1 Din. T Lin&ilnni, v nedeljo dne Esepiemara 1923. Len Li Naročnina za državo SHS: do preklica: ■) po pošti meseSao Din 14 b, dostavljena na dom mesečna ... , . 12 za inozemstvo: mesečno Din 23 se Sobotna izdaja: == v Jugoslaviji.....Din 20 t inozemstva ..... „ 40 m Ani tns«ratoiBi«i Enostoipna petltaa vrsta uO oglasi pe Oia 1*50 In Otn. • veliki oglasi nad 49 aa vl-Mne po Oin. 2 50, poalaas Itd. p« Oin. 4-—. Pri večjem naročila popnst Izbaja vsak dan lrvzemM ponedeljka ln dneva po pra*. olko ob 5. ari tjatraj. Uredništvo ie v Kopitarjevi nlloi Stev. b/HL Rosoplil 88 H8 vračalo; netraukirana pisma sa aa sprejemajo. Oredn. telet fttv. 50, uprava, štv. 323. Uprava jo v Kopitarjevi al. 8. — Račnn po&tno hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino ln it 349 sa oglasa, sagreb 39.011, smjev. 7583. praSSa In dnnaj. 24.797. Odgovornost. # Uboga SLS! Tako smo zastokali včeraj in kar zasmililo se nam je in milo storilo, ko smo prebrali »Jutrov« uvodnik. Če sedaj ne bo doživela SLS žalostnega konca, ko ji je »Jutro« tako podžagalo in pod-kurilo kakor včeraj, potem ima SLS res srečo, neza3luženo in nerazumljivo srečo. Uboga SLS! Kaj je >Jutro< na SLS vse navalilo? Ponovimo na 'kratko: >... Na kmetih se dvigajo najbolj pohlevni pristaši SLS ter se bunijo proti kuluku in krivičnim davkom, ...delavstvo preklinja SLS ter njene voditelje, ...železničarje je (SLS) prepustila radikalom, da jih mi-litarizirajo, ...uradniki, oficirji in invalidi so opravičeno ogorčeni nad klerikalci, gospodarske kroge pa čakajo še hujši časi.« Torej: kmetje, delavci, uradniki, železničarji, oficirji, invalidi in gospodarski krogi — vsi se jezijo na SLS in jo zapuščajo, tako zapuščajo, da se kar čudimo, zakaj je Žerjav in »Jutro« sploh še napadata, ker brez naštetih stanov SLS sploh več ne more obstojati... Po tem ubogem političnem mrliču, ka-koršna je po >Jutru« SLS, je pa udarilo >Jutro< vrhutega še s svojim najdebelej-šim kolom, ko piše: >Tako brezpravni in v krivico potisnjeni Slovenci v Jugoslaviji še nikdar niso bili kakor .so danes, ko nosi vso politično moč iu odgovornost za razmere v Sloveniji SLS.« Politično moč? To da ima SLS? In .Zgovornost da nosi SLS? To trdijo demokratje in za njimi nji-čiovi zvesti samostojni hlapci. Oni zatrjujejo to sistematično dan za dnem v svojem časopisju, na shodih, v privatnih pogovorih. Načrt je jasen: »SLS je odgovorna« — to je zadnji »šlager« slovenske demokracije. Če še ta »šlager« odpove, je derno-kratstvo popolnoma brez moči. Kaj pa je resničnega na tej trditvi? Dejstvo je, da je SLS pri zadnjih volitvah dobila 21 mandatov. Kaj pomeni to število? To število pomeni, da uživa SLS zaupanje ljudstva. — Prav nič več! To število pomeni le, da je ogromna večina slovenskega naroda poverila SLS težko nalogo, da pribori slovenskemu ljudstvu njegove avtonomne pravice, ker se je tudi ves volivni boj vršil s parolo: m avtonomijo. Izraz zaupanja pa še ni politična moč. Za politično moč je treba še nekaj več, imeti je treba n a m -rečvečino na odločilnem me-s t u. Sedaj pa vprašamo: Kje pa je odločilno mesto: ali v Ljubljani ali v Belgradu? Če bi o slovenskih zadevah in o upravi Slovenije odločevala Ljubljana, da, v tem slučaju bi SLS ne uživala le zaupanja ljudstva, ampak bi imela v rokah res tudi politično moč za izvedbo in realizacijo svojega programa. Toda žalibog danes ne odločuje Ljubljana in v e č i -nav Sloveniji, ampak odločuje Belgrad in večina v državi. To pa je velikanska razlika, kajti 21 poslancev v Sloveniji bi pomenilo vse, v Belgradu pa pomeni ta številka prav malo. Zakaj pa pomeni ta številka v BelgTa-du tako malo? Zato, ker odločuje v Belgradu državni zbor za vso državo, in v tem zboru smo Slovenci jako majhni. Da Pa odločuje Belgrad na v s o državo, tega ja kriv centralizem in tisti, ki so ga "stvarili, kajti s sprejetjem centralistične ^dovdanske ustave so izročili njeni usiva-titelji in podporniki ključ do celotne uprave nad vao državo stranki oziroma strankam, ki so najjačje v državi, ne pa v posameznih pokrajinah. Da nas torej danes 'ahko pritiskajo ob zid velcsrbski radikali) tega ni kriv ne Markov protokol iu ne SLS, ampak odgovornost za to nosijo tisti, ® so omogočili princip, da more n. pr. radikalna stranka vladati tudi nad celo drza-v« iu ne samo tam, kjer je doma in kjer "Živa zaupanje ljudstva. Ta princip nadvlade in hegemonije, izražen v besedi cen-'ralizem, so pa omogočili demokratje in slovenski samostojneži, nc pa SLS! To je prava slika položaja, ki ga jo ^vensko ljudstvo takoj po sprejetju vi- dovdanske ustave tudi popolnoma doumelo in razumelo. Slovensko ljudstvo je takoj spoznalo, da so demokrati njegove pravice z vidovdansko ustavo Belgradu prodali in jim je zato takoj ■/. vso odločnostjo obrnilo hrbet in pri zadnjih volitvah je z ravno tako odločnostjo poverilo Slovenski ljudski stranki častno, a tudi silno težavno nalogo, da mu od demokratov in samostojnežev prodane pravice pribori nazaj z revizijo ustave. To svojo naiogo je SLS doslej zvesto izvrševala deloma sama, deloma s skupnim nastopom s Hrvati in z muslimani in bo to svojo nalogo izvrševala tako dolgo in se tako dolgo boril", da bo izbojevana revizijonistična večina ne le v slovenski deželi, ampak v celi državi. Šele takrat bo prišel trenotek, ko se bo dala ustava preurediti tako, da ne bo mogoče Slovencev vrč prezirati in vladati brez njih niti v državi niti v Sloveniji iu če bo še takrat SLS imela 21 poslancev, in upamo, da jih bo imela še več, bomo takrat lahko rekli, da ima SLS res politično moč v svojih rokah in s politično močjo tudi odgovornost. Kdor pa danes govori o politični moči SLS in o njeni odgovornosti, ta nalašč predstavlja položaj drugače kakoršen je. Mogoče je pa tudi, da demokratje razumevajo »politično moč« tako, kakor so jo oni vedno razumevali, namreč da si zamišljajo pod >politično močjo« h 1 a p -Cevstvo in klečeplaztvo pred vsakokratno vlado in staro-slavno politiko d r o b t i u. Mi vemo dobro, da je taka politika mnogim ljudem zelo všeč, ker so je od nekdaj vajeni. Toda tu se pojavlja pred nami odločilno vprašanje- Ali je slovensko ljudstvo poverilo Slovensko ljudsko stranko z bojem za svoje pravice ali z bojem za politične drobtine v Mi smo prepričani, dagreda-nes za vse, vemo tudi, da bo naš boj še dolg in tsžak, in se zato ne moremo ogrevati za drobtine in slediti demokratom, ki so za drobtine oziroma za korita par svojim kolovodjem, prodali Belgradu vso Slovenijo! Belgrad, 15. sept. (Izv.) Vest vašega dopisnika, da je zunanji minister dr. Ninčič dobil od vlade navodilo za registriranje rapalske pogodbe pri Drušivu narodov, se potrjuje. V zvezi s tem so danes dopoldne prišle prve vesti iz Ženeve, ki poročajo, da je dr. Ninčič kot predstavnik kraljevine SHS včeraj sporočil Društvu narodov v registriranje rapallsko pogodbo z svemi mapami in Storzinim pismom. Rapallska pogodba je bila doslej pri Društvu narodov vpisana v zapisniku samo kot dogodek mednarodne narave. Ta odločilni korak v lade je izzval pravo senzacijo v tukajšnjih političnih krogih, ki smatrajo, da bi Italija pri ponovnih pogajanjih zahtevala, da se pogajanja vrše na znani podlagi maskirane aneksije Reke. Ker je taka podlaga povsem nesprejemljiva, se nadaljnja pogajanja z Italijo pričakujejo z veliko skepso. V inozemstvu so za danes splošno pričakovali oboroženega spopada med Italijo in Jugoslavijo. Zato so v Belgrad prišli dopisniki angleških, ameriških, francoskih, nemških in drugih listov. Belgrad, 15. septembra, (izv.) Danes dopoldne je italijanski opravnik poslov Sumontc obiskal pomočnika zunanjega ministra Ljuba Nešiča in ostal pri njem od 11. do 1. ure popoldne. Zdi se, da je bil razgovor zelo resen in se je nanašal na korak dr. Ninčiča v Ženevi. V političnih krogih se smatra, da Italija ne sme anekti-raii Reke, ako noče izzvati medne rodnega zapletljaja. V zve/.i z Ninčičevo akcijo sta obiskala Ljubo Nešiča tudi angleški poslanik Young in češkoslovaški opravnik poslov. Vlada je pozvala dr. Ninčiča, naj se vrne v Belgrad, dr. Ninčič je pa odgovoril, da je bolie, da ostane v Ženevi. O tem bo danes odločil Nikola Pašič. Trst, 15. septembra. (Izv.) Tukajšnji Hsti poročajo iz Berna, da je švicarska vlada sporočila, da ia že vnaprej zavrača arbitražo švicarskega predsednika v italijan-sko-jugoslovanskem sporu radi Reke iz razloga, ker bi to moglo nepovoljno vplivati na italijansko-švicarske odnošaje. Rim, 15. septembra. (Izv.) Včeraj so prišli semkaj člani jugoslovanske paritetne komisije. Na prvi seji bo izročil dr. Ryba? odgo or jugoslovanske vlade na italijansko noto. Splošno prevladuje optimistično na-ziranje o sporazumni rešitvi vprašanja. Bern, 15. septembra. (Izv.) Švicarski zvezni svet se je bavil na svoji zadnji seji tudi z reškim vprašanjem. Sklenili so, da se Švica v to vprašanje ne vmešava, razen če bi bila za posredovanje ali pa za razsodišče naprošena. London, 15. septembra. (Izv.) Posebni poročevalec «Daily Mail«-a poroča iz Rima, da je vsaka nevarnost takojšnjega konflikta v reškem vprašanju odklonjena. Italija in Jugoslavija sta pripravljeni reško vprašanje rešiti sporazumno. Minister Ninčič odpotuje te dni iz Ženeve v Belgrad, kamor bo prinesel s seboj nove predloge italijanske vlade. VLADNA VEČINA SPREJELA ZVIŠANE TAKSE; — DEMOKRATJE POMAGAJO VLADI. — POSLANCI SLS DOSEGLI NEKATERE OLAJŠAVE IN OPROSTITVE. Bolgrad, 15. (Izv.) V finančnem odboru se je danes razprava o zakonskem predlogu o izpremembah zakona o taksah nadaljevala in zaključila. V razpravi sta govorila poslanca Jugoslovanskega kluba Pušenjak in Vesenjak. Poslanec Pušenjak je zahteval, da se med ustanove, ki se oproščajo od taks, uvrste tudi obrtne in kmetijske zadruge. Govornik graja iluzorne odredbe glede izmenjave pokvarjenih taksnih znamk in ugovarja podeljevanju 5 do 10 odstotnih uagTad finančnim iu občinskim organom radi brige za plačevanje taks. Graja, da se občinski organi bavijo s prodajo taksnih znamk. Nastopa proti prodaji taksnih znamk po posameznih osebah in predlaga redne liolkovne revizije. Govornik protestira proti pregledovanju knjig s strani zasebnih oseb in proti temu, da se kazni ne morejo znižati in da je pomiloščenje izključeno. Protivi s; temu, da bi vse oblasti brez razlike izrekale kazni. Govornik vpraša, če bo v Sloveniji in Dalmaciji še ostal doho-darstveno-kazenski red. Predlaga, da so kazni plačujejo v gotovini in da se črta člen 70. Nato je govoril poslanec Vesenjak, ki se ie zavzel za oprostitev od taks za za- druge in kulturna društva ter v daljšem govoru kritiziral krivične člene tega zakona. Na govora pesi. Pušenjaka in Vese-njaka je reagiral fin. minister dr. Stojadi-novič in pristal na to, da se zadrugam in Rdečemu križu prizna oprosčenje od taks in da more vsaka stranka pri cenitvi nepremičnin sama določiti tretjega ceuilca. Poslanec Vesenjak je dalje zahteval, da se pregledovanje knjig sme vršiti samo v slučaju prestopkov in z odobrenjem finančnega ministra. Zahteval je da se črta člen 70, ki pravi, da stopi ta zakon tako j v veljavo. Finančni minister dr. Stojadinovic je pristal, da stopi zakon v veljavo s 1. novembrom. Finančni minister je na vprašanje posl. Vesonjaka obljubil, da bo ves zrkon o taksah obenem s spremembami dal tiskati in ga dal v celoti na razpolago javnosti. Nato ie bil zakon sprejet z glasovi vladne večine. Značilno je, da je zopet manjkalo nekaj demokratskih poslancev. Prihodnja seja bo 20. septembra. Na dnevnem redu so krediti in razprava o proračunu. Prestolonaslednik hrvatski ban? Belgrad, 15. (Izv.) «Novostk, ki so * ozkih zvezah z dvornimi krogi, poročajo; Zadnji čas se v resnih krogih pretresa vprašanje, če ne bi bilo dobro, da bi se na dan krsta prestolonaslednik proglasil za hrvatskega bana in da bi se s tem za vedno določilo, da je vsakokratni prestolonaslednik hrvatski ban. Zagreb, 15. (Izv.) Tu se mude zastopniki muslimanskega kluba poslanci Alič, Ajanovič in Behmen. Prve dni prihodnjega tedna se bo vršil politični sestanek zastopnikov vseh treh opozicionalnih strank. DVA DEMOKRATSKA LISTA PRODANA. Zagreb, 15. septembra. (Izv.) V tukajšnjih krogih desnice Hrvatske zajednice vlada še vedno nezadovoljnost radi politike HRSS po Radičevem odhodu. Posebno se poudarjajo gospodarski neuspehL Govori se, da nameravajo nekateri iti v Belgrad, da se pogajajo z radikali. Trdi se, da so iniciatorji tega gospodarski krogi pod vodstvom veleindustrijca Arkota, ki je v petek kupil >Agramer Tagblatt« in Novosti«. Grško-italijanski spor. Pariz, 15. septembra. (Izv.) Grška vlada je določila vojnega ministra, da se opraviči pred italijanskim, francoskim in angleškim zastopnikom. Pogajanja med Mažarsko in Budimpešta, 15. septembra. (Izv.) Finančni minister Vallay je po svojem po-vratku iz Ženeve izjavil časnikarjem, da ogrsko odposlanstvo ni šlo v Ženevo zaradi sej Društva narodov, ampak zaradi dogovorov z zastopniki male antante gle-i de ogrskega vnanjega posojila. S Čehi so pogajanja potekla ugodno, z Jugoslavijo sc bodo nadaljevala po zasedanju Društva narodov, z Rumunijo pa so težave zaradi reparacij. Vprašanje posojila stoji tako, da ga brez kontrole ne bo mogoče zaključiti. MAŽARSKI POLITIčNi PROCES. ; Budimpešta, 15. septembra. (Izv.) Sodišče je obsodilo dr. Hocka, dr, Martina Lovaszyja in še več drugih v inozemstvu živečih voditeljev oktoberske revolucije zaradi razžaljenja dostojanstva ogrskega naroda, zagrešenega z objavo raznih proti-režimskih člankov v inozemskih listih. — Kazni sodišče ni odmerilo, ker nihče izmed obtožencev ni prišel na razpravo. BANKOVCI PO 1 MILIJARDO. Berlin, 15. septembra. (Izv.) Državna banka bo v kratkem začela izdajati bankovce po 500 miljonov in po 1 milijardo *tnark. KILO KRUHA 7,000 000 MARK. Berlin, 15. septembra. (Izv.) Ministef za prehrano je določil ceno kruha na 3,250.000 mark. Kruh brez nakaznic bo veljal 7 miljonov mark kilo, AVIATIČNA NESREČA. London, 15. septembra. (Izv.) jBliztt Londona se je ponesrečilo poštno letalo, ki je opravljalo službo med Londonom in Manchestrom. Pet oseb je ubitih. PORUŠENO MESTO. Newyork, 15. septembra. (Izv.) Mesto Jose de Cabo ob kalifornskem obrežju je porušil naval valov. OPROŠČENA MORILKA. London, 15. septembra. (Izv.) SodiSč« je Maggie Mello, ki je umorila svojega soproga egiptovskega princa Ferid-beja, oprostilo. DELOVNI SPOR V ANGLEŠKEM RUDNIKU. WcIlington, 18. septembra. (Izv.) Vsled sklepa rudarjev, da omejc produkcijo, so lastniki delo v rudnikih ustavili, žerjav - razkrinkan. Tako Je zapisal žerjav 1, 1919 na prošnje slovenskih orožniških častnikov, naj se sprejmejo v jugoslovansko armado, ki so se mu od dravske divizaje poslale skupaj s seznamom prosilcev, katerih je bilo 30. Ne da bi vsakega posebej ocenil in svoje mnenje o vsakomer posebej utemeljil, kakor to zahteva morala, je Žerjav kar čez vse napravil oklepaj in jih režimu priporočil, da jih odbacne ali pa pošlje v Mace-donijof Na to naše razkritje mož molči! V Svoji onemoglosti in zadregi, razkrinkan pred vsemi poštenimi ljudmi, je pač dal napisati v »Jutru« uvodnik, v katerem se naših konkretnih očitkov niti z eno besedo ne dotakne, se je nadalje predstavil na shodu zaupnikov JDS v Kazini kot preganjano ovčico in dal napisati še eno notico, toda sam se je zatekel v — prilogo, da Be opere težkih obdolžitev, pa tudi tu govori o vsem mogočem, samo ne o tem, česar ga dolžimo. On priznava molče, da je vse do pičice res, kar smo trdili. Pač se izgovarja, toda tudi njegovi izgovori so neresnica, kar se da dokumen-tarično dokazati. Žerjav pravi, da je »bil zoper sprejem dotičnih gospodov, ker so bili vsi obsovraženi kot orodje starega režima in Nemci, oziroma nemškutarji«. Kolikor besed, toliko neresnic. Vsi, ki Rh je Žerjav priporočil za v Macedonijo, so Slovenci in mnogi še danes služijo v orož-ništvn ter naj se gredo jutri zahvalit Žerjavu, ki jih kvalifikuje kot »kompromitirane nosilce avstrijskega nasilja«. Ko je prišel v Ljubljano prvi srbski poveljnik V. orožniške brigade, je Žerjavovo kvalifikacijsko listino dobro prerešetal in prišel do spoznanja, da so vsi dotičniki izvrstni Častniki, da se jim ne more zameriti, če so pod Avstrijo služili Avstriji, da niso storili nič drugega nego to, kar se jim je za povedalo, in jih je vse sprejel, ozir. priporočil za jugoslovansko službo, katero vrši večina še danes. Žerjav hoče konstruirati razliko med pehoto in orožniki. To je pa navaden trik. Častniki pehote so točno tako vršili svoio zapovedano dolžnost kakor orožniški in žaljivo je za ene in druge delati med njimi razliko. Slovenec je slovenske častnike sumarično diskvalificiral, Srb jih je rehabilitiral, ker je Srb bil pošten vojak, Žerjav pa načelnik demokratske stranke, kateri je politična morala tuja. Sicer pa se je nahajalo med orožni-Škimi častniki, ki jih je Žerjav pošiljal v Atentat na male denarne zavode. — Demokratski iznm. V predlogu zakona o taksah in pristojbinah, ki se razpravljajo v finančnem odboru, je na strani 39 pod Tarifnim Brojem 284 točka, ki se glasi: »Za knjižicu, koja se ulagaču izdaje na šume date na štednju« (hranilne knjižice) taksa 50 dinarjev. Iz tega Stojadinovičevega predloga se jasno vidi, da hoče sedanja Pašičeva vlada izvršiti tudi atentat na naše male denarne zavode. S tem činom se nekako naravnost prepoveduje malim ljudem vlagati manjše zneske v posojilnice. To je premišljen korak centralističnih bankokratov. Tudi idejo za taksiranje hranilnih knjižic so sprožili lansko leto demokrati in so stavili to novo takso v svoj predlog. Če se ti orožniSld oficirji, ki so pod bivšo Avstrijo pri orožništvu služili, v našo vojsko sploh sprejmejo, prosim, da se takoj razporedijo v Južno Srbijo. Žerjav. Macedonijo, dosti odličnih narodnjakov, od katerib so nekateri še nedavno v naši armadi avanzirali in se pod Avstrijo vedli narodno korektno, kolikor so mogli. Kar se tiče častnikov pehote, trdi Žerjav, da je kvalificiral bivše avstrijske častnike v sporazumu s tedanjo vlado. Zopet neresnica! On je sklenil na svojo lastno pest sporazum 9. februarja 1919 z generalom Smiljaničcm in z nikomer drugim in je kvalifikacijo na podlagi tega vršil samolastno, samoodgovorno in čisto brez inge-rence kogarkoli drugega, uzurpirajoč si vso zadevo. Pravi, da je to cenzuro vršil »s pomočjo slovenskih oficirjev«. Kdo so bili ti oficirji in od koga so bili pooblaščeni cenzurirati svoje kolege? Bili so to dva ali trije podrepniki, vsled česar si je lahko predstaviti objektivnost njihovega postopanja, na podlagi katerega so prosto zapisali da ali ne, v veliki večini slučajev brez vsake utemeljitve. Žerjav vprašuje, kakšna zveza obstoja med njegovo cenzuro 1. 1919 in med sedanjim reduciranjem častnikov od strani radikalne vlade? To on sam v svojem »zagovoru« pove, rekoč, da je še danes mnenja, da ne spada v jugoslovansko službo nihče, kdor je služil pod avstrijskim režimom. On sicer pravi »kot nosilec avstrijskega nasilja«. Toda, kako elastičen pojem je to! Vsak častnik, katerekoli branše je bil po svoje »nosilec avstrijskega nasilja«, Propadanje krošnjarstva, ki je pred vojsko ker je pač moral nasilnemu režimu služiti, j vzdrževalo te kraje, peha tukajšnje ljudstvo ta tako, drugi drugače. Sedanji režim se po- v veliko siromaštvo, zaslužka pa nikjer no-služuje žerjavove argumentacije, da meče benega. Z vso odločnostjo se je obnovila * ™ ArlL\..n « — ^ 1 __i _ ? Tf _ ^___• _ T"\ _ . 1 '+ Shodi SLS. V Osilnici se je vršil 13. t. m. shod SLS. Četudi v delavnik, se je vendar zbralo veliko mož in fantov v društveni dvorani. Poročal je poslanec Škulj o delu Jugoslov. kluba, izrazila se je Jug. klubu zaupnica in odobrila njegova taktika. Sprejela se je resolucija proti kuluku in poziv, da se z vso energijo nadaljuje delo za železnico Kočevje—Brod—Moravice. — Dne 14. t. m. se je vršil v B a n j a 1 o k i shod SLS., na katerem je poročal poslanec Škulj. Z odobravanjem se je sprejelo poročilo o krepkem delu Jugoslov. kluba ob priliki zakona o dvanajstinah, proti povišanju davka, sprejetju kuluka ter o priliki vojaškega zakona. Sprejela se je resolucija, v kateri se poziva ministrstvo trgovine in industrije, da podpre akcijo tukajš-nih krogov in posl. Škulja, da se v te kraje razširi kaka domača obrt, osob. čipkarstvo. iz armade vse slovenske častnike sploh, ki so pod Avstrijo služili. Če je Slovenec Žerjav brez utemeljitve diskvalifikoval slovenske častnike, oziroma jih pošiljal v Macedonijo zato, »ker so pod bivšo Avstrijo služili«, potem ni čuda, če zdaj Srb Pešič meče iz armade še tiste, ki so ostali, z g. Colaričem vred. To je vse železna posledica Žerjavove politične morale. Žerjav pravi, da sc mu zdaj »prvikrat očita v tem oziru strankarstvo«. Tudi to ni res. Žerjavu se je očitalo njegovo postopanje v zadevi častnikov že opetovano, in sicer najbolj — v krogih lastne stranke. Bil je to eden izmed vzrokov, zakaj je mož tako »priljubljen« med narodnonapredno stranko. Žerjav naj ve, da mi o tem še veliko več vemo. te parlamenta. Pucljevih zemljorndnikoT ni! Belgrad, 14. septembra 1923. V finančnem odboru se bije sedaj borba proti neznosno visokim taksam in pristojbinam. Cela opozicija se bojuje proti temu novemu izmozgavalnemu Pašičevemu načrtu. A srbski zemljoradniki so samo enkrat od 10. do 14. t. m. pokukali s svojim Jovanovičera v fin. odboru. In še tedaj mož ni zinil ne besede proti temu eksploatacij-skemu načrtu. Zadnje dni pa ga sploh ni več na svetlo. Taka je Pucljeva stranka in njegovi zavezniki. Ne upajo si resno nastopiti proti vladi, ker še vedno upa Pucelj, da bo sedaj, ko se je združil s srbsko stranko, zopet pomalem zlezel v vlado in do korita. Ko se sklepa tako dalekosežen zakon, kot je zakon o taksahin pristojbinah, pa Pucljevih ljudi ni, da bi nastopili proti vladi! Lahko jc v Kmetijskem listu« in na Bledu govoriti proti klerikalcem, sicer pa se izogibati boja s Pašičevim režimom. Dne 14. t. m. so manjkali od opozicijo 3 demokrati, 2 Pucljeva zemljoradni-ka in 1 Musliman, če bi opozicija polnoštevilno bila zastopana v fin. odboru, bi bila doživela vlada velik poraz, ker jc bilo radikalov samo 11, a opozicija šteje 14. članov. Naši so bili na svojem mestu. Slovenski strokovnjaki!? Direktor generalne direkcije posrednih davkov v Belgradu, znani R o b i č e k , je v seji dne 12. septembra na vprašanje poslancev Vesenjaka in Žebota, kateri strokovnjaki iz Slovenije so sodelovali pri fa-moznem zakonskem predlogu o taksah in pristojbinah, odgovoril, da je finančni delegat dr. Šavnik kot »stručnjaka« delegiral dr. Br e n c e t a , uradnika okrajne finančne oblasti v Mariboru, sedaj člana upravnega sodišča v Celju. Robiček je izjavil, da se je Brence strinjal z vseiid predlogi glede novih in zvišanih taks. Ta izjava je na slovenske zastopnike v financ nem odboru napravila sila mučen vtis. Lastni slovenski sinovi so tisti, ki pomagajo navijati nad gospodarsko izmozganim narodom neusmiljeni centralistični davčni in taksni vijak. Dr. Brence bi bil moral kot strokovnjak znati, da Slovenci teh corostasnih no- vih zvišanih taks ne moremo prenesti. Če že celo obdavčijo (taksirajo) ljudskošolska spričevala brez izjeme in če se naloži visoka taksa celo na poselske knjižice, je vendar jasno, da to ni nič drugega^ nego čisto navadno novo nasilno eksploatiranje naših krajev. In tej?a človeka (Brenceta) sta značila Kukovec in Pucelj kot svojega varovanca v upravno sodišče v Celju. Ali morejo sedaj slovenski poslanci popraviti, kar je zakrivil Brence? Ne! Radikali stojijo pod komando Pašiča in Stojadinoviča in sprejmejo vsak še tako famozen vladni predlog. V naši opoziciji primanjkujejo glasovi 70 hrvatskih poslancev. Generalni direktor Robiček. Zagovarja v finančnem cdboru zakonski načrt o taksah in pristojbinah. Mož ne pripusti nobene spremembe na bolje. O Slovencih in Hrvatih vedno zatrjuje, da morejo »još više platitk. Zanimali smo se za tega Robičeka, in izvedeli, da je ta >prvi finančni strr.vnjak« brez vsake teoretične in praktične pred izobrazbe. Ima samo 6 gimnazij, razredov, jus mu je deveta dežela, strokovne finančne študije se mu zdijo absolutno nepotrebne v centralni SHS finančni upravi. Saj tu gre samo na ta način, da se množijo številke; aH so zvišanja in nova bremena pravična ali ne, to mu je deveta briga. Robičeka so našli demo-k r a t i in ga kot modrijana posadili na prestol finančnega direktorja. Sedaj jo seveda Robiček velik Pašičev radikal. Davka na premoženje ne ho. Vsaj en ugodnejši glas. Finančni minister Stojadinovič je 12. t. m. v fin. odboru izjavil, da je vlada zavrgla predlog o navedbi novega davka na premoženje (oddaja premoženja). Poslanci Jugoslov. kluba so se celi dve leti borili proti temu nameravanemu novemu davku, ki bi bil strašno obremenil posebno kmetske posestnike. Ta postavka je črtana v predlogu o izenačenju davkov. Če bo le držalo. Nove dvanajstine. Za prihodnji ponedeljek napovedujejo v fin. odboru predložitev dvanajstin za oktober, november in deccmber. Radikali bi radi dvanajstine izvedli s kratkim (nujnimi nostoDanjem. odločna zahteva po železnici Kočevje—Brod —Moravice, na katero tukajšnje ljudstvo stavi zadnje nade. Zaupanje ljudstva v SLS je neomajno! -f Zamorca perejo. Včerajšnje »Jutro« je zajeknilo od udarca, ki smo ga zadali demokratskemu »voditelju« dr. Žerjavu v petkovi številki, kjer smo mu do-kumentarično dokazali njegovo sovražno postopanje proti slovenskemu čast-ništvu in orožništvu. Dr. Žerjav sam se je skril beječe v >Jutrovo« prilogo, kjer zmedeno in brezuspešno zagovarja svoje hero-stratsko-s lavno priporočilo: »Če se ti orožniški ofeirji, ki so pod bivšo Avstrijo pri orožništvu služili, v našo vojsko sploh sprejmejo, prosim, da se takoj razporedijo v Južno Srbijo. Žerjav«. Tudi v tem članku dr. Žerjav ne more zatajiti svoje demokratske duše in se povzpne nazadnje do proste laži, da »to reakcijo pri vladi drži ista SLS.« Zakaj ne trdi dr. Žerjav naravnost, da se SLS nahaja v vladi in je sama predložila redukcijo slovenskih častnikov, uradnkov in invalidov? Druga samoobramba je zadržana v poročilu o sestanku ljubljanskih zaupnikov JDS, na katerem je dr. Žerjav »obsojal ulogo SLS pr redukcijo državnih nameščencev, ki z otročjim hujskanjem zoper demokrate olajšuje radikalom rabelj-sko delo.« Ta obupno slab zagovor »z otročjim hujskanjem« proti dokazanemu dr. Žerjavovemu rabeljskemu delu, izvršenim nad tolikimi Slovenci, je napravil na ožje prijatelje Žerjavove skrajno mučen vtis. Razveseljiva pa je tretja obramba rabeljskega dela Žerjavovega v uvodniku iste številke. Kakor ranjen in razdražen bik v kaki španski bikoborbni areni se zaganja razljučeni člankar v SLS ter ji slepo, brez vsake kritike meče vse mogoče in nemogoče očitke v glavo. Kriva je zadnjih delavskih stavk, vseh redukcij, novih taks in pristojbin, ki so še sploh komaj v finančnem odboru v rdzpravi, pri kateri pa se odlikujejo demokrati z molčečnostjo in slepo prezenco, in kriva je vsega tega, ker ima vso politično moč(!) v rokah. Tako sipljo brez reda in izbire iz svoje ranjene duše demokratski člankar liki razjarjena soseda psovke, očitanja in laži na SLS. In česa smo v resnici krivi? Krivi smo, da smo do golega razkrinkali dr. Žerjava in da so vslecftega v demokratskem taboru zgubili duševno ravnotežje. Mi smo zadovoljni, udarec je učinkoval. . + Redukcija slovenskih častnikov je političen čin radikalnega režima, da se jugoslovanska armada spremeni v čisto srbsko vojsko. Moralično krivdo za to nosijo demokrati, ki so v svojem časopisju od prevrata som vse slovenske častnike, ki so v avstrijski vojski služili, označevali kot črno-žolte izdajico, ki so jih neprestano Belgradu denuncirali in našo armado venomer prestavljali kot srbsko, povzdigujoč njen srbski značaj, in pospešujoč s svojim pisanjem in grderijem Slovencev kot revolucionarjev njeno posrbljenje. To kljub temu, da so vsi slovenski častniki bivše avstrijske armade ob prevratu pokazali svoje narodno mišljenje in čustvovanje, tako, da ne more nihče pokazati niti enega slovenskega častnika, ki bi ne bil storil takrat svoje dolžnosti, ko se je organizirala v Sloveniji narodna armada! Posledico «iz- Sščenja« armade od slovenskih častnikov bodo bridko občutili tudi naši slovenski vo-jaki, ki bodo zdaj brez zaščite izročeni si-kanam. Poslanci SLS bodo napeli vse sile, da se popravi, kar se še popraviti da. če bo pa režim kljub temu divjal dalje, je to zasluga demokratov, ki so forslrsli velesrb. ski centralizem kot zvesti zavezniki radi-kalov, katere so na Slovence ščuvali in katere bi še bolj, če bi še sedeli pri vladnih jaslih. -f Ostanejo v centralističnih vodah. Zadnje čase so pronicali glasovi, da v demokratskem taboru mislijo na preorienta-cijo v državni politiki, ne sicer iz ljubezni do slovenskega ljudstva, ampak radi zo petne pridobitve izkoprnelih volilcev. Toda na sestanku ljubljanskih zaupnikov JDS je dr. Žerjav zopet slovesno izjavil, da ostanejo demokrati narodnemu edinstvu (t. j. po. srbljenju) brezpogojno zvesta vojska. Vsi boljši nagoni so torej zopel udušeni. Za to je pač le šala, ako dr. Žerjav na koncu svojega govora v slovenski Ljubljani vabi vse narodne elemente v svoj centralistični, Slovenstvo zanikujoči demokratičen tabor. -f «0rjuna* piše 16. t. m. v svojem uvodniku, da je proti sedanjemu koruptne-mu parlamentarizmu in za novi demokratični red, ki bo slonel na stanovskem, torej federativnem principu. Orjuna je za stanovski parlament in vabi pod ta prapor tudi delavstvo. Pravi, da je prva politična skupina, ki postavlja to idejo na čelo svojega programa. Ta ideja da se danes pojavlja tudi v drugih državah. — Mladi mož, ki je to napisal, je imel gotovo dober namen, toda jako malo političnega znanja, Ideja stanovskega demokratičnega reda je namreč najmanj 5 let stara. Zagovarjal jo je že pred koncem svetovne vojske Maks Scheler, pozneje Rathenau, Steiner itd. itd, Stanovski parlament pa se nahaja na programu SLS kmalu po vojni, kar ve že ne samo vsak slovenski izobraženec, ampali vsak volivec v Sloveniji sploh. SLS je pri debati o ustavi v narodni skupščini tudi tak predlog stavila. Če se je Orjuna spreobrnila k političnim nazorom SLS, bi nas samo veselilo, se.mo da ne verujemo prav v odkritosrčnost njenih izvajanj, kajti dozdaj Orjune nismo videli braniti novega fe-derativno-stemovskega demokratičnega reda, ampak velesrbski nedemokratični ko-ruptni centralizem in diktaturo kapitalističnega razreda. Kdor je odkrito za stanovsko demokracijo, za tega ni mesta \ «0rjimi«, ki je lajbgarda bankoratske JDS. Teroristična organizacija je direktno nega cija stanovske kooperativne ideje. + Kuluk in centralisti. Z lepa ni kaka stvar tako živo zadela našega ljudstva, kakor zakon o kuluku. Ker smo se že davno otresli tlake, čuti vsakdo kuluk kot znamenje novega suženjstva. Velesrbski režim se na Slovenskem ni mogel z nobeno stvarjo bolj označiti, kakor s tem zakonom. Zelo bi se morali poboljšati naši demokratje in samostojni, da nc bi poskusili izrabiti to priliko v svoje strankarske koristi. Z več ali manj spretnim zavijanjem hočejo zbegati preproste bralce — in med to štejemo tudi tisto inteligenco, ki more prebaviti »Jutrove« uvodnike, kakor je oni od 15. t ra. — in jim vsiliti misel, da je tega kriva SLS. Odkar svet stoji, so menda vsega krivi klerikalci. To je dogma, ki cdpira vrata v svetišče svobodomiselstva. Kako naj bi torej smel pristen liberalec sedaj misliti, da so ti nesrečni klerikalci neodgovorni! Naše občine protestirajo proti uvedbi ilake in s tem proti sedanjemu neznosnemu režimu Naj bo prepričan »Kmetijski list«, da s tem z zaničevanjem obsojajo tudi one, ki so zf centralistično ustavo, ki take stvari omogoča, naravnost glasovali. In tega naj si možje okrog »Kmet. lista« ne domišljajo, d« naše ljudstvo take dogodke, kakor je glasovanje za centralistično ustavo proti mišljenju celega slovenskega naroda, kar od da nes na jutri pozabi. 18. marec vas je ob sodil in ta sodba še vedno drži. -{- Proteste zoper uvedbo kuluka it proti hipotekami banki so zopet poslal* sledeče občine: Št. Jurij pri Grosupljem Loka pri Mengšu, Naklo pri Kranju, Ro dence pr Črnomlju, Mokronog, Vinji vrh pri Črnomlju, Češnjice pri Liliji, Leskovo pri Litiji, Gorenja vas, Krka, Križka vai pri Višnji gori, Šent Vid nad Ljubljano Polica pri Litiji, Stara Loka (Gor.), Topli ce, Trebeljevo, Radoliova vas, Hudo, Mol nik, Dedni dol, Loški potok, Križe pri Tt žiču in Št. Jernej na Dolenjskem. — Umrla je v Nemški vasi pri Pihni' po dolgem bolahanju gospa Marija ČeŠfl rek, mati g. župnika Fr. Češarka na Bi'1 zovici. Pokopali jo bodo dnncs popoldne " 4. uri v Hrovnfi. N. p. v m.! — Joiica pri Ljubljani. V nedeljo 2 t. m. ob 15. uri pojdemo vsi na orlovsko ton bolo na Jezico po moko, butare, pnevmain in druge dragocenosti. Za mal denar — dinarja lahko dobimo vse navedeno, sevci če nam bo sreča mila. Tombola se vrSi prf Društvenim domom, v slučaju dežja pa v n tranjih prostorih. : — Mokrice in zagrebška okolica« »Na-idu« ni prav, da je stalo včeraj v »Slo-jncu«, da leži grad Mokrice v zagrebški kolici. Pa je tako. Zagrebška »okolica* ga namreč tako daleč, kakor daleč sega grebško gospodarsko ali recimo tržno od-očje. V to območje pa spada tudi velik el ozemlja, ki pripada po politični raz- litvi k Sloveniji. V Zagreb teži tržno ve-t del štajerskega ozemlja okoli Brežic, koraj do Zidanega mostu, in pa znaten del zemlja na kranjski strani Save daleč gori > Krki. Vsi ti kraji teže gospodarsko v agrcb zaradi zemljepisne bližine in zaradi godne in kratke železniške zveze. V teii zemlju leži tudi grad Mokrice in če last-iki tega gradu kaj rabijo, naprežejo voz se peljejo kakih 20 kilometrov daleč v agreb, ne pa nad 100 kilometrov daleč v jubljano. - Ata »Narod« in zračni avtomobil. ta so doživeli včeraj veliko veselje. Ker znajo brati naslovov in ker ne razumejo ronije, so odkrili v »Slovencu« »zračni av-omobil« in so se silno veselili novega tehtnega napredka. Doslej so namreč iz Zgodb sv. pisma stare zaveze« vedeli le, a se je sv. Elija peljal s k o n j i po zraku nebesa, včeraj so pa prvič slišali, da se jbljejo po zraku tudi razne mašine brez onjske vprege ali »avtomobili« (samogi-ala). Drugi ljudje sicer že to zdavnaj ve-o, da imamo »avtomobile«, ki vozijo po odi, avtomobile, ki vozijo po cesti in po odi, avtomobile, ki vozijo po cesti in po raku in tako naprej, ampak ata so to šele čeraj zvedeli in so bili silno veseli. Samo o jih je motilo, ker so oni vajeni le cestnih vtomobilov, drugih pa ne, in pa, ker se sem enako pravi. Ko so pa zvedeli zvečer leim Maček, dem vvelberiihmten, tam za odo, da se pravi cestnim avtomobilom lah-o tudi »samodrč«, onim v zraku pa »samo-rčc, je bilo njihovo veselje tako veliko, da o še na popeljne pozabili. Vzajemnost, -k vo duhov " ov ljub-janske škofija, ima sejo širšega odbora v ietrtek dne 20. septembra t. 1. ob 3 popoldne posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Važ-)! Predsednik. — V Šmartnem pri Litiji bo danes velika nvna tombola za nabavo farnih zvonov. Va-imo vse znance v prijazno Šmartno. Usposobljenostne preizkušnje za obče snovne in za meščanske šole se prično na ržavnem moškem učiteljišču v Ljubljani ne 5. novembra 1923 ob 8 uri. Pravilno premljene prošnje za pripust k usposoblje-ostni preizkušnji se naj predlože po šolskem odstvu pravočasno okrajnemu šolkemu sveti, da bodo najpozneje do dne 25. oktobra v okah izprasevalne komisije. Kdor bi ne bil iripuščen, se bo pravočasno obvestil, posebna rabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Iz-iraševalna komisija za osnovne in meščanske ole v Ljubljani. — Za osebno varnost časnikarjev. Dne t. m. ponoči je novosadska policija zaradi iisto navadnega prepira v kavarni aretirala iasnikarja Vlasta Milutinoviča in ga obsodila ia 10 dni zapora in izgon iz mesta. Izvrši-ev razsodbe je sicer vsled pomiloščenja porodom prcstolonaslednikovega rojstva odpadaj vendar je g. Milutinovid vložil priziv. — f Novem Sadu se je pa pripetil te dni še irug slu:aj proti osebni ■ Trno1-'' časnikarjev. Tamkajšnji poročevalec »Bacsmegyei Napla« ir. Kardos je poslal svojemu listu policijsko test, da je proti odvetniku dr. Ceremovu 'o-ena ovadba zaradi nekih prolidržavnih iz-av. Dr. Ceremov je nato dr. Kardosa v ka-farni dejanski napadel. Zaradi teh dveh rlu-;ajev je sklicala novosadska sekcija JNU dne U. t. m. konferenco, na kateri je postopanje novosadske policije in dr. Ceremova najstrožje obsodila in sklenila vložiti pritožbo na notranje ministrs'"- oziroma na novosadsko odvetniško zbornico. — Akademija dela v Zagrebu. Prof. ing. Jušič priobčuje v zagrebški »Slobodni Tribuni« daljši članek, v katerem dokazuje potrebo in važnost akademije rada, ki naj se "m preje ustanovi v Zagrebu. Akademija naj bi pritegnila na delo za splošnost vse najboljše strokovne sile brez razlike politič-mišljenja. Akademija naj bi podajala avtoritativno svoje mnenje v vseh vprašanjih gospodarskega življenja in skrbola za to, da J® organizira tehnično delo po modernih naglih. V svrho prvih priprav za ustanovitev smije de^ sta se v Zagrebu že spomladi Vršila dva informativna sestanka zastopnikov ts®ih kulturnih in gospodarskih ustanov ter je sestavil znosen pripravljalni odl-or. — In Banaško moko in cmajlirano po-po znižanih cenah zamorete dobiti edino e Pri Ivrdki »Fortuna«, Bizjak in drug, Ljubljana, Krekov trg štev. 7—8, poleg Mestnega »°ma. 5770 — P. n. trgovco opozarjamo pri naročilih ^me na najboljšo angleško kremo »Dedy "rettjrc. Glavno zastopstvo »Forluna«, Bizjak I" drug, Ljubljana, Krekov trg 7—8, poleg Ustnega doma. Cene konkurenčne. 5770 Tečaji za strojepisje in stenografijo. Na Osebnem učilišču Legat v Mariboru začnejo l0vi tečaji za strojepisja in stenografijo dne oktobra in trajajo štiri mcsece. Vpisovanji ® Poiasnila v trgovini s pisalnimi stroji l.egah "aribor, Slovenska ulica 7. telefon 100. 5279 (8) Pogreb profesorja Maksa Pleteršnika se je izvršil včeraj dopoldne v Pišecah, rojstnem kraju pokojnikovem, nad vse pričakovanje lepo. Položili smo v grob moža z zavestjo, da je ravno on s svojim velikim slovarjem silno pripomogel, da" naš narod ne bo še tako hitro legel v grob. Stoječ ob odprtem grobu smo se zavedali, kako je bil rajnik kot profesor najlepši zgled svojim učencem, kateri so o hvaležnostjo včeraj bili vsaj v duhu z nami ob grobu, in da je bil kot vesten kristjan tako pristen sin svoje matere in svojega naroda. Umirat je šel daleč proč od mestnega hrupa v ljubo rodno hišo tam ob Sotli, toda ljubezen učencev in prijateljev, ki jo je tako v polni meri zaslužil z vsem svojim kristalnočistim značajem, je šla za njim in ga je našla. Pišece so svojega velikega rojaka mnogoštevilno spremile k zadnjemu počitku: šolska mladina z učiteljstvom, ter zelo mnogo naroda; pevsko društvo z Bizelj-skega je oskrbelo petje. Ugledni Pišečani (zlasti g. Herec) so z veliko požrtvovalnostjo omogočili udeležbo ljubljanskim odposlancem. Ob odprtem grobu je v prelepih besedah pokazal vernemu narodu rajnika kot vzor pridnosti, ponižnosti in vernosti g župnik Pečnjak iz Sromelj kot voditelj pogreba. Kot zastopnika učne uprave sta prispela iz Ljubljane g. vladni svetnik dr. Janko Bizjak ter g. višji šolski nadzornik Josip W e s t e r, ki je navzoči množici orisal rajnikove zasluge na polju šolstva; g. prof. dr. Dragotin Lonca r se je poslovil od rajnika kot predsednik Matice Slovenske, kateri je bil rajnik celih 50 let odbornik in vzoren sotrudnik. G. prof. Davorin V o 1 a v š e k s tehnične srednje šole je kot domačin Pišečau prinesel zadnje pozdrave rajniku iz Ljubljane od prijateljev, nato pa svojim ožjim rojakom, zlasti mladini pišeški pokazal velikega rojaka. Posebno nas je razveselilo, da je počastila velikega učenjaka tudi ljubljanska univerza, ki jo je zastopal sam rektor dr. Aleš Ušeničnik; v imenu hvaležnih učencev sta se od rajnega profesorja poslovila g. vseuč. profesor dr. Janko P o 1 e c ter g. gimn. profesor dr. J. D e b e v e c , ki je imel nalog, zastopati ob žalni slovesnosti prvo državno gimnazijo v Ljubljani, na kateri je pokojnik tako blago-nosno deloval celih 29 let. — Ob uri pogreba, od 11. do 12. ure, se je nebo zve-drilo in videli smo izpred Pleteršnikovega doma, ki stoji najvišje nad Pišecami, vso divno okolico, vinograde, gorske cerkvice; sam mir, sama harmonija: razumevali smo vsaj nekoliko veliko dušo našega pokojnika. Po pogrebu smo videli, kako je rajnik še do zadnjega dne urejeval gradivo za krajepisna imena. Ti vzor-mož, počivaj v miru! š Minister Trifkovič v Mariboru. Dne 13. t. m. je prispel v Maribor minister Trifkovič. Razgovarjal se je z mariborskimi radikali, ki so mu priredili tudi banket v hotelu »Pri Za- morcu«. š Razprava proti napadalcem na Cirilovo tiskarno se je pričela dne 14. sept. ob 8. zjutraj pred mariborskim kazenskim senatom. Ker ie manjkal eden glavnih obtožencev, se je obravnava odgodila. 5 Zdravniška nočna služba v Mariboru. Vsled sklepa Zdravniškega društva v Mariboru se uvede redna zdravniška nočna služba po zgledu lekarn. Ime ponoči službujočega zdravnika bo objavljeno v časopisju in v lekarnah na tablicah o nočni službi. Posnemanja vrjdnol š Požar. V Laškem je posestniku g. Hed-vigl Hermanu uničil požar, ki je nastal v gospodarskem poslopju, dne 2. t. m. 3 vagon; sena 5n tri stiskalnice za seno. Škoda se ceni na 60.000 Din. š Sanioinon V Mariboru dobro znani gostilničar in hišni posestnik na Slomškovem trgu g. I. Prcgl, star okoli 80 let, se je dne 14 septembra okoli 9. ure zjutraj ustrelil. K temu činu ga je nalbrže tirala bolezen, ki ga je mučila že pol leta. š Dve deklici izginili. V zadnjem času sta r.- '.ajerskem na zn^o-^tan način izginili dve deklici. To sta 13 letna varovanka Barbara Kmetec iz Sp. Hajdinja pri Ptuju in hčerka posestnika Miklavca iz Račja pri Mariboru, ki se jc 12. t. m. z vlakom odpeljala v šolo v Maribor, kamor pa ni dospela in je poslej izginila o njej vsaka sled. Ni izključeno, da se potikajo tudi v Sloveniji trgovci z dekleti, ki strašijo zlasti po Vojvodini, kjer je izginilo že večje število deklet. Dr. Joža Glonar: hrvaščina ¥ ski" ljudskih šolati. V 36. štev. letošnjega »Učiteljskega tovariša« jo P. S. napisai podlistek »Kako treba da se vrši nastava srpskoga ili hrvatskega jezika u slovenskim osnovnim školama.« Po njem se naj pouk srbohrvaščine začne v lil. razredu naših ljudskih šol na enak način kakor se poučuje slovenščina v I. razredu, namreč z razgovorom o znanih stvareh, pripovedovanjem pravljic, deklamiranjem pesmic, čitanjem iz knjig in zvezkov. Pri tem bo treba paziti na to, da se naučijo učenci pravilno izgovarjati glasove, ki jih slovenščina nima ter da se jim sproti razlagajo neznane besede in oblike. Pri tem se naj rabi po-četnica, ki je določena za prvi razred srbohrvaških šol. Za to se naj porabi po ena ali dve uri na teden. Da se učenci lažje privadijo cirilici, naj se del beril po slovenskih čitankah natisne s cirilico. Vse to, uvedba ciriiice v slovenske čitanke in uvedba pouka srbohrvaščine v slovenske ljudske šole je po piščevem mnenju potrebno iz sledečih razlogov: Nas (to se pravi: njegov!) ideal je, da dosežemo eno pisavo in en knjižni jezik. Pisec pravi, da bo v ta namen, kadar bo treba (!) glasoval za latinico, za enkrat pa kajpada misli, da morajo Slovenci za svoj jezik rabiti dve pisavi in da se jih mora posluževali že slovenska mladina po ljudskih šolah. Dalje je njegov ideal en književni jezik, zato pa ta pedagog seveda zahteva, da se morajo mladi Slovenci že v ljudski šoli učiti dveh književnih jezikov. Vsa ta zahteva je namreč pedagoški nesmisel. Smisel ljudske šole je — kar se jezikovnega pouka tiče — vendar ta, da se učenci privadijo književnemu jeziku, to je, da se odvadijo oblikam svojega lokalnega govora, narečja in privadijo onim oblikam, ki so sprejete kot nekak standard za narodno skupino, kateri pripadajo. Poleg tega se mora postopoma bogatiti njih besedni zaklad z besedjem po raznih strokah, kakor je uveljavljeno in uvedeno v njihovem knjižnem jeziku. Samo na ta način doseže ljudska šola svoj namen, ki ga ima: da se nje absolvent lahko samostojno koristi z vsemi kulturnimi pridobitvami, ki jih je ustvaril njegov narod. Iz tega izhaja neoporečna, funda-mentalna zahteva pedagogike, da se elementarni pouk na najnižji stopnji mora vršiti v materinskem jeziku. Ravno tako pa iz te teoretične zahteve in nje praktičnih posledic izhaja nujno druga zahteva: v elementarnem Šolstvu ni mesla za kak drugi knjižni jezik. Kako stoji ta stvar pri nas? Pri nas imamo strogo izgrajen knjižni jezik in slovenski otroci imajo — menda še — pravico, da se ga v ljudski šoli naučijo. Problem jezikovnega pouka v naši ljudski šoli je pač edino ta, da se knjižni jezik ne poučuje kakor nekak tuj jezik, ampak da se njegove oblike in njegovo besedje kolikor mogočo neprisiljeno razvijajo iz lokalnega, živega govora, ki so ga otroci prinesli iz doma v šolo. Da se to pri nas še ne vrši v takem obsegu in tako intenzivno, kakor bi bilo s pedagoškega stališča potrebno, tega je krivo dejstvo, da je za tak pouk pri nas premalo pomagal, iz katerih bi se lahko učitelj informiral. Pri Srbih in Hrvatih pa je knjižni jezik še vedno »problem«, nekako tak problem, kakor smo ga imeli mi pred sto leti, za časa bohoričice, danjčice, metelčice: ni enotne pisave, ne enotnih oblik, ne enotnega besednega zaklada, poleg tega pa se po posebnih kulturnih centrih še razvija posebni stil! Beograjčani n. pr. zagrebškega odklanjajo! Tako je pri Srbih in Hrvatih problem jezikovnega pouka po ljudskih šolah neprimerno težavnejši ko pri nas! Znano dejstvo je, da se po nekaterih srbohrvaških pokrajinah naše države rabijo ljudskošolske začetnice in čitanke, ki drugod niso porabne, ker je njih besedje otrokom neumljivo! Mislimo si samo najpreprostejše dele hiše ali obleke, telesa, imena živali, ki so recimo turška, arabska ali grška! Zato je umljivo, da ee skušajo za srbohrvaške ljudske šole sestaviti nekake »normalne« začetnice in čitanke, ki bi bile po vseh srbohrvaških, pokrajinah umljive. Težaven problem, bolj težaven ko si marsikdo misli! Upajmo, da ga ne bodo komplicirali s tem, da bi te »normalne« začetnice in čitanke kratkomalo dekretira- li za vse ljudske šole v naši kraljevini. Če hočemo ohraniti ljudski šoli nje bistvo in ji omogočiti, da v resnici doseže svoj namen, moramo uvedbo kateregakoli drugega knjižnega jezika vanjo s pedagoških razlogov a limine odkloniti. Žalostno dovolj, da je treba take reči razlagati pedagoškim pisateljem, založnikom in članom prosvetno uprave. Komur je res za prosveto naroda, bo tako zahtevo odklonil tudi s kultufnopolitičnega stališča. Efekt takega dvojezičnega pouka na ljudski šoli namreč ni nič drugega ko golo papigovstvo: otroci se ne nauče ne enega, ne drugega jezika in namesto da bi se, kakor se pričakuje v bogvekaki zaslepljenosti, lahko posluževali dveh kultur, sta jim obe zaprti! Ko bodo šolo za- pustili, bodo počasi pozabili vso tujo pri-vlako in črez par let po koncu šolo bodo v kulturi zopet tam, kjer so bili, predno so šli v šolo: doma za pečjo! Samo po sebi se razume, da z enako odločnostjo odklanjamo pouk slovenščine po srbohrvaških šolah in da se nam one borne »probe« slovenskega jezika, ki se po srbohrvaških ljudskošolskih čitankah res tu in tam nahajajo, zdijo samo nepotrebna navlaka in pesek v oči političnih lahkovernežev! Druga je seveda s poukom obeh knjižnih jezikov po naših srednjih šolah. Tam se mora vršiti — in sicer po v s e h srednjih šolah v c e 1 i državi! — vršiti pa na način, ki bo res dosegel zaže-ljeni namen: da se bo naša inteligenca med seboj razumela. Torej se mora vršiti tako, da bo vsak Slovenec, ki je absolviral srednjo šolo, razumel srbohrvaški knjižni jezik in vsak Srb in Hrvat slovenskega. Ideal pri tem je ta, da se sestaneta n. prJ izobražen Slovenec in Srb, pa govorita vsak po svoje in se ravno tako razumeta, kakor se pri nas n. pr. razumeta preprosti Kranjec in Prekmurec, Zagorec in Suma-dinec. Popolnoma nepotrebno je, da bi v tem slučaju skušal n. pr. Srb klatiti slovenščino, Slovenec pa mrcvariti srbščino. S poukom knjižne slovenščine po slovenskih ljudskih šolah hočemo vsemu našemu naraščaju, torej tudi oni ogromni njegovi večini, ki ostane v domačem kraju in na ožji domači zemlji, omogočiti, da participira na onih pridobitvah kulture, ki so mu dostopne v slovenščini. To nam je treba zaradi organskega razvoja naše kulture, ki gre lepo naprej. Mislimo ua one stotisoče naših ljudi, ki jim je slovenska knjiga znana in ljuba prijateljica, in ne dajmo se pri kulturnem vbadanju motiti ali preglasovati od milijonov, ki sploh nobenih knjig ne bero. Naš problem ni mirno čakanje, da pridejo za nami, pač pa je njihov problem, da nas dohitijo. Vsaka druga zahteva njim nič ne koristi, nam pa škoduje in če je oškodovan del, je oškodovana tudi celota. Najlepše se bo vprašanje slovenščine« v naši državi rešilo s pravično enakopravnostjo, zaupanjem, medsebojnim sodelovanjem in ljubeznijo. Nekateri pravijo, da se take reči berejo celo v raznih prokla-macijah in da so zapisane celo po paragrafih, da je torej vprašanje slovenščine eminentno politično vprašanje i. t. d. — Za enkrat pa ni moj namen, da bi o tem razmišljal ali pisal. Mova davčna bremena. Službene Novine z dne 6. septembra 1923 št. 203 objavljajo zakon o ustrojstvu vojske in mornarice, s čigar materij alnim delom sta se na novo uveljavila dva državna davka, namreč »vojni ca«, ki se je pri nas pobirala dosedaj kot vojaška taksa, in posebni davek za vozila, ki se bo pobiral v višini invalidskega davka od vseh davčnih zavezancev. Vojnico bodo plačevale za službo v vojski ali mornarici stalno ali začasno nesposobne osebe, dalje zadruge, premoženja in podjetja onih oseb, ki se na katerikoli način ognejo zakoniti službi v vojski ali mornarici ali ki vsled zapora ali izgube državljanskih pravic ne morejo osebno služiti. Plačila voj-nice so oproščene osebe, ki prejemajo invalidsko podporo ali ki so se ponesrečile v vojni službi, in končno osebe, ki so umobolne, gluhoneme, slepe ili hrome ter nesposobno za katerokoli delo, ako plačujejo manj nego 20 Din neposrednih davkov. Vojnica znaša za osebe, ki so za službo stalno ali začasno nesposobne, 50 odstotkov, za vse druge, ki se ognejo službi ali ki ne morejo vsled zapora itd. osebno služiti, na 100 odstotkov vsakoletnega neposrednega davka. Plačilna obveznost traja do dovrScrOga 20. do dovršenega 50. leta. Za plačilo vojnice jamčijo roditelji vojnici zavezane osebe. V Sloveniji se je z uveljavljenjem vojnice dosedanji položaj bistveno poostril ne le glede do'; - plačilne obveznosti, ki je podaljšana za 5 let, terej na 30 let, ampak tudi glede odmerne podstave. Odmerno rodstavo je tvorila dosedaj le dohodnina, v prihodnje se bo pa vojnica odmerjala od vsote vseh jo-srednih davkov. Vsled tega se bo krog plačilnih zavezancev izdatno nr'iiril, ker bodo vojnico plačevale tudi osebe ki so bile plačila vo;, ške takse oproščene, ako njihovi skupni dohodki niso dosegli vsote 2500 Din na leto. i sprotno pa so razbremenjeni roditelji oseb, ki so dosedaj bili zavezani plačevali takozvano roditeljsko takso, ker bodo v bodočo te takse oproščeni, pač pa bodo jamčili za plačilo njihovim sinovom predpisane vojnice. Za kritje stroškov povodom nabave in vzdrževanja potrebnih konj za topniearsko vprego, jahalnih konj in volov, mornarskih in suhozemskih prevoznih sredstev in drugih potrebščin za vozila, dalje za plačilo odškodnine za živino in prevozna sredstva, ki se odvzamejo posestnikom v mirnem ali vojnem času, se bo poleg davka pobiral poseben pri-bitek za vozila stekal v posebni remontno-vožarski fond. (Remontao-komoreki fond.) Pribitek za vozila bodo plačevali vsi davkoplačevalci v višini invalidskega davka. Plačila pribitka so oproščeni le oficirji, stalni vojaški duhovniki, kapelniki in tehnični poslovodje v aktvni službi, dalje parobrodna društva in lastniki plovnih objektov (razen luksuznih) na morju in rekah glede teh objektov. Dosedaj se je enak pribitek v obliki 5 odstotne doklade na neposredne davke po čl. 72. zakona o ustrojstvu vojske pobiral edino na ozemlju bivše kraljevine Srbije. Zakon o ustrojstvu vojske in mornarice fe stopil v veljavo z dnem 6. septembra 1923. Tz praktičnih razlogov bi bilo priporočljivo, da bi se vojnica in novi pribitek začela pobirati v Sloveniji šele od dne 1. januarja 1924, ker bi pobiranje od kateregakoli datuma sredi leta povzročilo tako davčnim uradom kakor davčnim zavezancem obilo dela in zmešnjav. Predno se začneta pobirati nova davka v Sloveniji, se mora v interesu izenačenja novih bremen v novi finančni zakon poskrbeti za postavno določilo, da se dohodnina, ki se pobira v nekaterih pokrajinah, ne všteva v od-merno podstavo za vojnico in invalidski davek, ker bi bile sicer pokrajine v katerih se ne pobira dohodnina (Bosna in Hercegovina, Srbija in Črnagora) z novimi davki manj obremenjene nego ostale pokrajine, ki plačujejo na dohodnini več nego znašajo vsi ostali donosni davki. Opozarjamo naše poslance in gospodarske korporacije, da povodom razprav o finančnem zakonu za L 1923-1924 poskrbe za popolnitev obstoječih določil glede obeh navedenih novih zakonov. * « • g Uradna objava ministrstva trgovine in industrije o >Jadranski bankU. Ministrstvo trgovine in industrije objavlja preko presbi-roja: Zaradi časopisne kampanije, ki je nastala glede občnega zbora delničarjev »Jadranske banke« v Trstu, je ministrstvo za trgovino in industrijo na prošnjo upravnega vveta t>Jadranke banske< d. d. v Beogradu odredilo, da njegov posebni odposlanec izvrši pregled »Jadranske banke< d. d. v Beogradu. J z dobljenih poročil se razvidi, da so glasovi razširjeni bodisi po časopisih, bodisi z anonimnimi pismi, deloma pretirani, a deloma neresnični in tendencijozni. Tak način postopanja v svrho prelvezne zaščite interesov delničarjev, ki ni r> skladu z zakonskimi predpisi, zasluži strogo obsodbo, ker se s takim postopanjem povzroča škodo ne samo delničarjem, temveč tudi splošnim gospodarskim interesom. Z ozirom na navedeno in na prošnjo uprave Jadranske banke bosta tudi dva poverjenika »Narodne banke« pregledala stanje in poslovanje tega zavoda in tako spo-polnila poročilo odposlanca ministrstva m trgovino in industrijo. Uspeh revizije bo svojčas raglašen, da bodo delničarji, vlagatelji iu ostali zainteresirani krogi čim točneje obveščeni o pravem stanju stvari. BORZA. Cnrih, 15. septembra. (Izv.) Berlin 5.0000046, ffewyork 563, London 25.37, Pariz 33.05, Milan 24.75. Praga 16.9250, Pešta 0.03. Bukarešt 2.62, Belgrad 6.10, Sofija 5.55, Varšava 0 0021, Dunai r> 007825. avstrijske krone. 0.007950. lj šentpetersko prosvetno društvo proslavi petnajstletnico svojega obstoja s posebnim večerom dne 4. novembra L L v veliki dvorani hotela Union, na kar se usoja opozoriti društva in organizacije. lj Današnji Olimpijski dan. Danes se vrči po vsej državi Olimpijski dan ter so v vseh mestih velike športne in manifestaČne prireditve, ki imajo namen, opozoriti javnost na važnost olimpijad in zbrati sredstva za olim-pijade. V Ljubljani sami je spored sledeči: ob 10. uri dopoldne stafetni tek po mestu od Narodnega doma do Nunske cerkve preko Jubilejnega mostu. Število štafet bo največje, kar jih je do sedaj v Ljubljani nastopilo. — Ob 10. uri v Dramskem gledališču matineja b predavanjem in umetniškim delom. Popoldne ob 2. nogometna tekma na prostoru SK ili-rije — zvečer ob pol devetih pa plesni večer v dvorani Kazine. Dolžnost vsakega je, da podpira po svojih močeh prireditev, ki naj uspe oim bolje. lj Tombola Športne zveze, ki bi 6e imela vršiti danes, v nedeljo, se vslr ' skrnjno neugodnega vremena preloži na nedeljo 22. L m. Tablic je še nekaj na razpolago. Občinstvo opozarjamo, da sega po njih. Ostale točke sporeda olimpijskega dne se pa absolutno vrše. lj Komercijalni tečaji na IrgovsH akademiji se vršijo kj»T'or lansko leto tudi v tekočem šolskem letu in sicer od 1. oktobra 1923. do konca marca 1924. Predavalo se bo: knjigovodstvo v dveb odelkih: v prvem za začetnike, v drugem za interesente iz prakse, korespondenca, narodna ekonomija, trgo-vinstvo, trgovsko računstvo, trgovsko-obrtno in menično pravo, carinska in davčna zakonodaja, stenografija in strojepisje. Dostop imajo interesenti s primerno predizobrazbo. Vpisovanje se vrši 24., 25. in 26. septembra od 18. ure dalje na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani, Kongresni trg št. 2, I. nadstropje. lj Kino Udmat. Ne zabite si ogledati junaštva mladega Macista danes v nedeljo dne 16. septembra ob 8. uri zvečer ob vsakem vremenu. V ponedeljek 17., torek 18 in sredo 19. septembra »Divota belega sveta«. Največji posnetek zimskega športa v filmu. lj Živi šah. Prireditev žive šahovske igre v Mladinskem domu na Kodeljevem se vrši ob vsakem vremenu. V slučaju dežja v dvorani, lj Češka Obec in Jugoslovensko-češko-slovaška Liga priredita v torek dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma zanimivo predavanje prof. Havelke iz Prage »O strahotah in trpljenju v avstrijskih naporih in internacijskih postajah med vojno«. Predavanje bo spremljalo nad 180 skioptičnih slik. Vstopnina: sedež 5 Din, sto;ieče 3 Din. lj Poroka. Danes se poroči na Brezjah g. Maks Theuerschuh, strojnik juž. železnice v Ljubljani, z gdč. Jožico Praprotnik. Bilo srečno! lj Gremij trgovcev nas naproša za pri-občitev sledeče notice: SI. občinstvu in tr-govstvu naznanjam, da so uradne ure Gremija trgovcev v Ljubljani od 17. t m. nadalje sledeče: od 8. do 12. dop. in od 2. do U. popoldne. — Fr. Stupica, predsednik Gremija trgovcev. lj Uradne ure pri glavni carinarnici ljubljanski trajajo do nadaljne naredbe ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 17. Ob nedeljah in praznikih urad za stranke ne posluje. lj Samomor. Dne 14- septembra zvečer se je ustrelil v hotelu Lloyd abs. tehnik Feliks Š u f 1 a j. Krogla je, kakor je ugotovil policijski zdravnik dr. Avramovič, prodrla srce. Samomorilca so prepeljali v mrtvašnico k Sv, Krištofu. Policijska komisija je ugotovila, da je bil Šuflaj, sin pokojnega sodnega svetnika Šuflaja in sorodnik ministra n. r. Puclja, mor-finist, kar je njegovo odporno silo zelo zmanjšalo, toda najbrž si je mladi mož poiskal tak konec, ker je iskal službe in je nikjer ni dobil ter je večkrat svojim znancem plakajoč zatrjeval, da se bo usmrtil, če ne bo dobil v kratkem službe. Ii Policijska kronika. Ivan Novak iz Ribnice je tako zapravljal, da ga ie policija aretirala. Po izpraševanju, ki je trajalo ves dan, je Novak priznal, da je ukradel svojemu očetu 10.000 jK, 446.000 aK in zlatnine v vrednosti 150.000 jK, — Ker je potratno živel in zakupil v enem dnevu 24.000 jK, je policija aretirala 1. 1897 v Mislinjah rojenega krojača Oskarja Vovka. Pri zasliševanju b menjal svo! zagovor. Prvotno je zatrjeval, da je zaslužal denar s tihotapstvom, končno je pa povedal, da je v noči od 7. na 8. t. m. na laški strani v smeri s Planine iz neke ob cesti ležeče, zidane, precej podrte hiše, ob kateri stoji šupa, našel precej platna in zelenkasto obleko, v kateri je našel 10.000 dlnariev ln 1200 lir. Vovk si ie denar prilastil in pobegnil čez mejo v Jugoslavijo. Komur je o tej tatvini ah o Vovkovi osebi kai znanega, naj to iavi policijski direkciji. — Jožetu Herščaku ie bila ukradena na glavnem kolodvoru črna listnica, v kateri jj bilo 710 dinarjev. lj Higijenlčna česal nI ca za dame O Fettlch Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L'Oreal Henne. EL masaža lica. Manicura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpadene in odrezane lase po najvišji dnevni ceni Parfumerija. 5312 Cerkveni vestnik. c Kongregacija za može prt sv. Jožefu. Danes ob pol štirih popoldne shod kongregacije. Prosveta. pr Za današnjo matinejo v dramskem gledališču je še zadostno prostorov na razpolago, blagajna se l' ori ob 10. uri dopoldae v dramskem gledališču. Cene so najnižje dramske cene, tako, da je vsakomur omogočen obisk. Umetniški del matineje je prvovrsten ter bodo tako vsi posetniki gotovo prišli na svoj račun. Posetite polnoštevilno matinejo. Turistika in šport. Nogometne tekme za Olimpijski fond. Za danes prvotno določene tekme v korist fonda za udeležbo naše države na Olimpijadi v Parizu 1. 1924 so se morale v zadnjem hipu spremeniti, ker SK Primorje momentano nima intaktuega moštva. Na igrišču Ilirije se vrši ob 14. uri tekma Slovan : Akademski SK, ob 15.30 pa nastopi kompletno I. moštvo Ilirije proti kombiniranemu moštvu Her-mesa in Jadrana. Sestava kombiniranega moštva je tako močna, da tvori v vsakem pogledu prvorazrednega protivnika, proti kateremu bo Ilirija jako težko dosegla zmagovit rezultat. Računa se lahko zanesljivo na napeto in lepo tekmo, ki zasluži — tudi negledo na namen prireditve — da jo po-seti vsa naša športna publika. Propagandne štafete skozi Ljubljano povodom današnjega Olimpijskega dne se udeležijo vsi ljubljanski klubi. Start ob 10. uri pred Narodnim domom, cilj pred Nunsko cerkvijo. Tekmovalci morajo biti ob 9.15 uri v Narodnem domu. Predaje so sledeče: PoŠta—Dalmatinova ulica—Hotel Štrukelj—Jubilejni most—Pred Škofijo—Marijin trg—pošta. Občinstvo 6e naproša, da vzdržuje ob progi erd in da podpira delovanje rediteljev. Ljubljanska porota. Ljubljana, 15. sept. 1923. Letošnje jesensko porotno zasedanje se je zaključilo s tremi slučaji, ki so se zgodili v Ljubljani. Delavec Jurij Košir s« je prvi zagovarjal. Obtoženje, da je 17. iunlja 1923 okrajnemu gozdarju Francu Kalanu z udarcem tako poškodoval levo oko, da so ga morali odstraniti iz očesne dupline. Priča Kaian je povedal, da je družba treh mož iztrgala iz plota državne drevesnice dva remelja. Kalan, ki drevesnico nadzira, je skočil za družbo, io došel in ko je Koširja zagrabil in ga pozval, da mora iti z njim na policijo, ga je ta z nekim trdini predmetom udaril po levem obrazu. Košir je pri razpravi naiodločnejše trdil, da on v dotični noči ni nikogar udaril. Kalan je pa ravnotako odločno pričal, da ga ni nihče drugi udaril kakor Košir. Porotnikom je stavil 6enat dve vprašanji, in sicer glede na težko telesno poškodbo in drugo, če ni morebiti Košir postopal v zmoti. Ker so porotniki obe vprašanji soglasno potrdili, ie bil Košir oproščen. Nato se zegovarj&la 1. 1894 v Leskovcu rojena, od svojega moža ločena natakarica Marija P r e i b i s c h, ker je v noči na 12 julija 1923 ukradla nekemu gospodu 180 f vredno listnico z vsebino 94.600 K. Preibische va je bila z ozirom na pravorek porotnika obsojena na 4 mesece težke ječe. Popoldne ob pol 4. se ie pričela razpravi proti petnajstletni Ljubljančanki Alojziji G o de c, ki je obtožena mnogoštevilnih mali) tatvin. Kradla je, eč se v nezaklenjeni stanovanja, Denar n-avljala po slaščičar nah in kinematogra. ukradene reči pa za stavljala v zastavljalnici. V zagovoru je dr. Švigelj krepko poudar {al, da so mlado dekle pokvarile kriminaln predstave v kinih in pa okolnost, ker se < šolah premalo katekizma uče. Zahteval j« oprostitev, da dobita klofuto toleranca pro( kriminalnim kino-predstavam in praksa \ mestni zastavljalnici, ker ie od otrok spreje mala za smešno nizke zastavnine dolgo časi velike dragocenosti, ne da bi kdo bil v ten uradu mislil na to, če niso reči ukradene, das dobi zastavljalnica redno opise vseh v Ljub ljani ukradenih dragocenosti. Porotniki so m nje stavljeno vprašanje soglasno potrdili z do stavkom, da ukradene reči niso vredne 40.00( kron. Sodba: 5 mesecev težke ječe. Kazen j< s preiskovalnim zaporom prestana. Našla se je srednja vsota denarja. Kdoi je Izgubil, nai se oglasi pri Ivanu Šešku, Kri ževniška ulica 5; pritličje. Zatekla se je p s i c a rjave barve, pasms »Hrt«. Poizve se: Selo 46. svojega hišnega zdravnika in tudi on Vam Lo odgovoril, da v nobenem gospodinjstvi: ne sme manjkati dobrega in preizkušenega desinfekcijskega sredstva. Za izpiranje ran, desinficiranje bolniških postelj, razkuževanje itd. je NAJBOLJŠE SREDSTVO ki se porablja kot 1—2 odstotna raztopina. >LYSOFORM< je najbolj poznano, več deset-letij priznano in preizkušeno desinfekcijsko sredstvo. — Dobiva se v vsaki lekarni in drožerijl v izvirni opremi. Pridejano mu je navodilo o uporabi. Glavno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo! »Jugopharmadja« d. d. ZAGREB, PRILAZ 12. sprejmem iz nižjih šol v popolno oskrbo. Dijakinja tudi iz trg. tečaja. Cena 2000 K. Naslov pove uprava pod štev. 5852. Poravnajte naročnino! Dijaka sprejmem fta stanovanje in hrano. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 5865. SobozEratmiV j D^ Rocloscliegg j sope! ©r2fnira i delovodjo poštenega in treziega. nektu dobrih MEHANIKOV za dvokolesa in ŠIVALNE STROJE ter nekaj stavbenih KLJUČAVNIČARJEV. — »TRIBUNA s Karlovska cesta št. 4, 5843 VEtERNI komercijalni tega J!: bančno in splošno trgovsko knjigovodstvo v prostorih »Glasbene matice«. _ Otvori prof. dr. S i S , dne 1 oktobra. — Prijave in informacije: Prof. F, Si£, Gra-deška ulica 18/1 od 15. sept. dalje od 1. do 3. ure popoldne. 5733 Pletilje '•ti imajo svoj stroj, dobijo stalno delo. Plačam zelo dobro. — GNJEZDA. Turjaški trg štev, 6. 5853 Prodajalko slovenskega in nemškega jezika veščo, sprejme M. BERDAJS, trgovina z meš. blagom in semeni, Maribor. v vseh predmetih, posebno v francoščini in angleščini daje bivši učitelj, paedagog, z izborno kvalifikacijo. — Ponudbe na upravo lista pjd: »INSTRUKCIJE 5619«. (vodja pisarne) vešč več jezikov (tudi cirilice), knjigovodst-va, stenografija, stro-jepisja, dober korespondent in organizator išče primernega mesta. - Ponudbe nprejema uprava lista pod štev. 5840, 7ahvala -^hvaljujem se najtopleje &OI1Vh!«-i vsem, ki so o priliki požara v mojem gospodarskem poslopju pomagali obvarovati, kar sc ie rešiti dalo, Posebno zahvalo pa izrekam gasilnim društvom: Št. Vid naa Ljubljano, Vižmar-je, Dravlje in Tacen, ki so ob izbruhu ognja prihiteli takoj na pomoč in z neumornim gašenjem pripomogli, da se ogenj ni razširil na okoli stoječe moje in sosedove objekte. Domačemu gasilnemu društvu pa tudi najlepša zahvala, ker je os talo v anvijt ov. »vu drugi ir. tretji dan, dokler ec ni ogenj popolnoma udušil. Še enkrat: vsem najiskrcnejša hvalal Šent Vid nad Ljubljano, 10. IX. 1923. riRMAN FRANJA, posestnica. Gospodična trgovsko izobražena, z nekoliko prakse, vešča tudi šivanja, IS ČE primernega mesta v Ljubljani, ev. samo za dopoldanske ure. — Ponudbe na upravo Usta pod številko 5851. y Za izurjenega taficturisfo, ki nekoliko pozna elektrotehnični materijal, in nekaj izšolanih MONTERJEV. Naslov v upravništvu pod št, 5738 fl ezTdizc:i7£z. Krojaški pomočnik IŠČE mesta za takoj. Navajen je na vsako delo. — Ponudbe pod: »HROVATIČ ALOJZIJ, Mokronog. 5659 Stalno sprejmem proti jamstvu ali SEJMARIC in RAZNAŠALCEV MANUFAKTURNEGA blaga pod zelo ugodnimi pogoji v službo. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro: Odprava potnikov I., II. III. raz- im reda za Severno Ameriko In Kanado z ogromnimi, najmo-dernejlml brzovoznlml parobrod). Potovanje po odprtem morju 6 do 7 dni. Ha.ugodneja, sigurna In brza vožnja. Izvrstna kuhinja. Vsak teden 1 jeden parobrod. Potniki tretjega razreda Imajo posebne | kabine z uzomo čistostjo. § 1 Vsestranska pojasnila daje vsakomur brzo in brezplačno: j Holland-Hmerika Linija t | Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 21. | |ii»ninuui;n»iniMniuiiiiMiiiiiM»HiniMMiMiiniMHihMn:iij»:i;»i,i:iiMiMMiniiiniiiiini»iniMiMiMiM»HU»'Mnnr.nin Odgovorni Izdaja konzorcij ^Slovenca«, urednik: Mihael Moškerc v Liubliani LJUBLJANA CENTRALA: RIMSKA CESTA 2 HILŠERJEVA UL. 5 PODRUŽNICE: DUNAJSKA C 20 MESTNI TRG 25 Tovarniška zaloga polnognmljastih obročev, pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov ln vsakovrstnega auto- materijala. Na razpolago Stiskalnica ra montiranje polnogumijastlh obroče** | Velika zaloga elektro-materijala. Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna in točna postrežb«. Cene brez konkurence. Jugoslovanska tiskarna v Liubliani.