/čpm

1
,	p AS-a 1 I ™
osa'fti»^rxj61 r''	2 Mm
,,XII Skl
Št. 254 (14.660) leto XUX._________________
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190
7300 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
TOREK, 21. SEPTEMBRA 1993
-^OljSKA / ZMAGA DEMOKRATIČNE LEVICE
Poljaki so se odločili za blažji ritem refbmi
N°vi premier Aleksander Kwasniewski seye učil politike pri generalu Jaruzelskem
Politični prevrat razočarane baze
jp	ljudstvom na Vzhodu najhitreje pohaja,
vi, ^l1 ** Štiri desetletja so ždela za železno za-nain ST°Ja odrekan)a - gmotna in duhovna, sodal-7^/\hCna ' Primerjala z načinom življenja na la n n U ^ajuesto da bi bila za vlogo, ki so jo odigra-n P rušenju železne zavese, nagrajena - takoj in v krat T>se&u ' s takšnim življenjem, so se še en-gih v zadnjih ^re^K^!em obdobju- Se enem od mno-
v d^,aZ^?ar^nie ™ novo iu tudi ni samo poljsko. Tudi tntaVt • VZao<bloevropskih državah, ki so se otresle aPzma> so se morale nove politične elite že po pem etu vladanja soodti z volilnimi bazami, ki so „ BP Ca*cale na nagrado za vlogo pri rušenju stare-gu režima. Ne le, da te nagrade niso dobile; zvečine ^ °b hf0 skromno socialno varnost, Id jo je Tn h J1 aia °bla*> ko je že do kraja bankrotirala, starih 16 ne^i Casa Se moc slepiti z izmišljanjem Eni J10^1 sovražnikov, z revanšizmom, zgo-mtEn ^anh navezah’ ki da vladajo iz ozadja, ter z da ™EmSCemranimi branji in afericami. O tem,
r«i dragi 1,,», „„|ikl°d'“,™s
wSS2i,**lto' s® izrazi kot protefr
Cnpoa Pouuvadi ne pomeni krepitve demokrati-vnkH .1 a', urugo skupino sodijo tisti, ki začnejo Polki- sotT~t10". In prav to se je očitno zgodilo na vnnr?" a.Cemer Pa velja povedati, da bi bilo nai-sa ’ e 1 trdih, da je v ozadju uspeha poljske levil , protestni elas. V Času razraS^Ani« dmškhet
nriri U- demokratizacije, v Času, ko nekateri hitro šne n 1V?1°’ ve5ma Pa hitro izgublja, ter v Času splo-sisten?®0 °V?S?’ 1“ spremlja prehod iz enega v drug za nnVtf6 °°Pira nov prostor, ki je legitimen prostor valH v^e.^lovanje levice. Tega pa se tudi zmago-nii V,?30 vuhtev zavedajo: nočejo biti ne nekda-nm . muuisti ne reformirani komunisti, marveč pre-nnm ° evtca, pa naj se za njimi vleCe še toliko stare
krarik Z11116, ^ v tem j® Car parlamentarne demo-vnlir£3: dalev njej prostor za vse, za tiste, ki jih hoCe nagraditi, in za tiste, ki jih hoče kaznovati.
VARŠAVA - SodeC po prvih izidih nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev, bodo imele tri stranke levice oziroma levega centra v novem poljskem sejmu kar dvotretjinsko večino. Končni, uradni izidi bodo sicer znani šele v petek.
Zveza demokratične levice, ki jo imajo za naslednico komunistične Poljske združene delavske partije, si je z 20, 6 odstotka glasov zagotovila dobro tretjino sedežev v parlamentu, Kmečka stranka, ki je ves Cas po drugi svetovni vojni sodelovala v koaliciji s komunisti, pa je dobila 15, 3 odstotka glasov in ji napovedujejo dobro Četrtino mest v sejmu. Zmagovitima strankama se utegne v novi koaliciji pridružiti levosredinska Demokratična zveza nekdanjega premiera Mazo-wieckega, ki je dobila 10, 6 odstotka glasov.
Demokratična levica, ki se je v ponedeljek že začela pogajati s Kmečko stranko o sestavi koalicijske vlade, je volilcem obljubljala počasnejše in manj boleče poslavljanje od starega sistema in prehajanje na novega, ni pa se odrekla že začetim korenitim gospodarskim reformam.
Desnica, ki je izgubila skoraj vse (stranka predsednika VValensa se je komaj prebila v parlament), opozarja na vračanje v stare komunistične Čase, prvi zahodni komentarji pa pravijo, da so na Poljskem, poleg nje pa tudi na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in v Sloveniji, demokratične in gospodarske spremembe že tako zakoreninjene, da ni vec poti nazaj.
RIM / BIVŠI DEMOKRISTJANSKI MINISTER PRED SODIŠČEM
Brata Vitalone se branita z »zavračanjem« sodnikov
Claudia in Vilfreda Vitalone z drugimi devetimi osebami dolžijo sodelovanja pri izsiljevanju in goljufivem bankrotu
RIM - Prekinitev predhodne obravnave po ponovni zahtevi po zavrnitvi sodnika in nadaljevanje procesa osmega oktobra: to je zaenkrat' obračun včerajšnjega vročega dne, ko sta se pod obtožbo izsiljevanja in sodelovanja pri goljufivem bankrotu pred sodnikom za predhodne preiskave Antoniom Cappiellom znašla brata Claudio - bivši minister iz vrst Krščanske demokracije - in Vilfredo Vitalone v spremstvu odločnih in agresivnih zagovornikov. Zagovor bratov Vitalone, ki sta se že nekajkrat znašla na zatožni klopi, pravzprav sloni na vrsti poskusov, da bi dokazala, da so sodniki, ki morajo odločati o njimi usodi, njima sovražni in zato neprimerni, da bi jima sodili. V tej igri sta odlično podkovana, saj sta oba pravnika.
Včeraj so najprej sto-
pili v akcijo zagovorniki Vilfreda Vitaloneja, ki so predstavili zahtevo o zavrnitvi sodnika Cappiel-la: med utemeljitvami zahteve je tudi izjava njihovega varovanca, ki trdi, da ga je Cappiello decembra ’91, ko sta »bila še v normalnih človeških in profesionalnih odnosih« prosil, naj posreduje, da bi ga sprejel takratni proračunski minister Paolo Cirino Po-micino, katerega je nameraval prositi za veliko uslugo. Do sprecanja Po-micino-Cappiello ni prišlo, vendar pa bi lahko zaradi tega dogodka sodnik ne mogel'odmaknjeno presojati njegovega položaja, meni Vilfredo Vitalone. Vendar pa se je sodnik Cappiello, katerega so zagovorniki bratov Vitalone pozivali, naj sploh ne začne včerajšnje obravnave, odločil, da jo prenese na osmi oktober, ko so ga obvestili, da je Vilfredo
Claudio Vitalone
Vitalone predstavil še eno zahtevo o njegovi zavrnitvi, in sicer na osnovi prijave, ki jo je vložil v Perugi proti sodniku, češ da je iz ideoloških vzgibov poneveril uradne dokumente. Sodnik Cappiello je vprašanje obeh zahtev o zavrnitvi predal Četrti sekciji prizivnega sodišča. Pri tem
velja še omeniti, da je pred dnevi vrnil mandat javni tožilec Giancarlo Armati, proti kateremu sta brata Vitalone, prav tako v Perugi, vložila vrsto prijav.
Vsekakor pa se je celotna zadeva, ki se iz dneva v dan zapleta, zaCela 27. maja, ko je Evaristo Benedetti, predsednik zadruge Coate, ki je bankrotirala, izrekel hude obtožbe tudi na račun bratov Vitalone. Med drugim je Claudio Vitalone vpleten tudi v preiskavo o umoru novinarja Pecorellija. S tem v zvezi je njegov zagovornik zahteval, naj javni tožilev izoblikuje obtožbo, danes pa bo namestnik državnega pravdnika Giovanni Salvi zaslišal Giulia Andreottija, ki ga sumijo, da je dal umoriti Mina Pecorellija, v konkretnem bi ga lahko obtožili sodelovanja pri namernem in načrtovanem umoru.
V devinsko-nabrežinski občini se bo jutri
po enem tednu končno začel pouk
NABREŽINA - Jutri se bo v devinsko-nabrežinski občini konCno začel pouk. Vest je vCeraj izredna komisarka občine Mattija Neri potrdila slovenskim in italijanskim staršem, ki so se zbrali na skupščini v Nabrežini. Šolska poslopja je dala Nerijeva zapreti prvi dan pouka iz varnostnih razlogov. Poleg šol bodo-zaCeli delovati tudi otroški vrtci.
Na sliki: posnetek s sobotne manifestacije staršev pred županstvom.
BClKB tržaška kredT0 Dl 11116516
BANC0MAT
Moja banka, v žepnem formatu.
DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU

Podkupnine:
DSL v vrtincu ostrih polemik
Aretacija upravitelja nepremičnin DSL Fredde je sprožila zelo ostre politične polemike. DSL je prepričana, da je žrtev podle agresije in da stranka ni na noben način vpletena v sistem podkupnin.


stran 2.
Gorica - Zadeva z odpadki iz bolnišnic še ni bila pojasnjena
Predvidoma v nekaj dneh, vsekakor pa do konca tedna naj bi razrešili zadevo z začasno zaseženimi vagoni, natovorjenimi z od-Pacfki iz bolnišnic. Trije vagoni že od sobote stojijo na železniški postaji, strokovnjaki go-riške KZE pa preverjajo vsebnost in dokumentacijo. Na osnovi ugotovitev KZE bo sodišče sprejelo nadaljnje ukrepe. Odpadke so pripeljali iz Sicilije in Kampanlje.
stran 6.
Južni Afriki grozi državljanska vojna
Na dan, ko je pred štirimi leti sedanji predsednik Frederick de Klerk s pravo zaroto zrušil režim P.W. Botha, se je včeraj v Cape Townu začela parlamentarna razprava o odobritvi Začasnega izvršnega sveta (TEC), ki mu nasprotujeta predvsem zulujska stranka Inkhata in afrikanerska desnica, ker nočeta nadvala-de ANC in zahtevata federalno ureditev države.	. '
stran 9.
V ZDA tudi Brazilija in Bolivijia
Poleg Kolumbije sta se na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v ZDA, iz južnoameriških skupin uvrstili tudi reprezentanci Brazilije in Bolivije. Brazilci so v zadnji tekmi B skupine z 2:0 premagali Urugvajce z dvema zadetkoma Romaria.
■ ■»»»■••■».•»•••••••••••••■.■»■»a.
stran 18.
SLOVENIJA / SANACIJSKI NAČRT ZA SEDAJ NI BIL USPEŠEN
Zapečatena usoda slovenskih železarn?

"SBBISIIBIIBIII

ne j e predstaviti mnenja, ki ga je omenjeno ministrstvo že oblikovalo na podlagi poročila o polletnem poslovanju. Vlada bo namreč bržkone že ta teden sprejela in predstavila dokončne odločitve o usodi jeklarske industrije. Vseeno pa je s precejšnjo gotovostjo mogoče reči, da se bo odločila za ra-
dikalne ukrepe, se pravi, da bo postopoma zapirala neperspektivno proizvodnjo, ki glede na kakovost in ceno na trgu ES ne more konkurirati tujim, predvsem vzhodnoevropskim proizvajalcem. To je potrdil tudi direktor koncema Slovenske železarne Andro Ocvirk, ki je dejal, da so strogi ukrepi
zaradi precejšnjih odstopanj od sanacijskega programa neizogibni. Ocvirk je tudi poudaril, da v polletnih podatkih jeseniško podjetje Fiprom ni realno ocenjeno, saj so v prvem polletju izvajali sanacijo in zapirati obrate. Rezultate teh prizadevanj bo mogoCe ocenjevati šele v dragem polletju.
Odpoved pogajanj ornim v Bosni
SARAJEVO, SPLIT - Pogajanj o miru, napovedanih za danes na sarajevskem letališču, ne bo, sta sporočila posrednika Owen in Stoltenberg, ki sta se s predstavniki sprtih strani dogovarjala na ladji britanske vojaške mornarice, ki pluje po Jadranu. Nihče ni dovolj prilagodljiv, zato srečanje na vrhu v Sarajevu ne bi bilo smiselno. Se najdlje so napredovala pogajanja o muslio-manskem izhodu na morje.
Boji v osrednji in južni Bosni so se tudi v ponedeljek nadaljevali z nezmanjšano silovitostjo. Bosanska vojska je že skoraj presekala povezave Viteza z drugimi hrvaškimi mesti in zaCela silovit napad na Mostar. Zaradi spopadov v osrednji Bosni do ranjenih in lačnih ne more tudi vec kot sto tovornjakov ZN s Človekoljubno pomočjo.
ABHAZIJSKE ENOTE ZASEDLE VSO MESTO SUHUMI
Abhazijci pozivajo Gruzijce, naj se predajo, da bi ne bilo drugih žrtev
Ruske čete pod okriljem OZN naj bi fizično ločile sprte strani
SUHUMI - Tiskovni predstavnik abhazijskih separatistov je vCeraj pozval enote gruzijske vojske v Suhumiju, naj se predajo, Ceš da bi nadaljnji odpor prinesel samo še nepotrebne žrtve. Po njegovih besedah so abhazijske enote zavzele že severna in zahodna predmestja Suhumija, pa tudi cesto med Suhu-mijem in Ošamiro, tako da je le še vprašanje Casa, kdaj bodo zasedli celoten Suhumi. Povedal je tudi, da bodo enotam gruzijske vojske dovolili prost izhod iz mesta. Tudi ruski obrambni minister Pavel GraCev je pozval gruzijskega predsednika Edvarda Sevardnadzeja, naj se na Čelu svojih cet umakne iz abhazijskega glavnega mesta, saj je s strateškega vidika odpor »nesmiseln. GraCev je povedal, da mu je Sevard-nadze v soboto zagotovil, da soglaša s pošiljko ruskih Cet (pod okriljem OZN) v Abhazijo, da bi
Gruzijska prostovoljca na tbiliškem letališču pred odhodom v abhaški Suhumi, kjer bi fizično ločile sprte stani morala z drugimi preprečiti, da mesto pade v abhaške roke (Telefoto AP)	Več na 8. strani
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
2
Torek, 21. septembra 1993
NOVICE
Zaradi stavke težave v železniškem prometu
RIM - Včeraj ob 18. uri se je zaključila stavka strojevodij, ki je od sobote zvečer povzročila nemalo težav v železniškem prometu. Državne železnice so sporočile, da je v tem času vozilo 53 odstotkov vseh predvidenih vlakov, točneje 68 odst. vlakov na daljših progah, 52 na deželnih progah in 31 odstotkov tovornih vlakov. Po mnenju državnega podjetja za železnice se je stavke udeležilo okrog 47 odstotkov strojevodij, medtem ko je avtonomni sindikat Comu, Id je stavko oklical, objavil povsem drugačne podatke: po njegovih ocenah je bila namreč udeležba v stavki kar 85-odstotna.
Odstopil župan iz Reggio Calabrie
REGGIO CALABRIA - Prejšnje dni je župan v Reggio Calabrii, Giuseppe Reale (KD) napovedal svoj odstop, včeraj pa je svoj korak tudi formalno potrdil. Reale, ki je od 13. marca vodil odbor KD-PLI, je na tiskovni konferenci pojasnil, da bo s tem prisilil občinski svet k oblikovanju trdne večine. Med drugim je še povedal, da mora Občina izplačati Inailu kar 39 milijard lir za prispevke, ki jih niso poravnale prejšnje uprave.
Pred dnevi je odstopil tudi podžupan iz Reggio Calabrie, Amadeo Matacena.
Podjetnikom Cassina vrnili premoženje v vrednosti 300 milijard lir
PALERMO - Sodišče v Palermu je preklicalo zaplembo premoženja grofa Artura Cassine (gre za terene, stanovanja, obveznice v vrednosti 300 milijard lir). Za preklic so se odločili, češ da ni bil spoštovan formalni postopek: po mnenju sodnikov mora zaplembo zahtevati javni tožilec, ne pa zagovornik zasebne stranke (i je v tem primeru zagovarjal Občino). Po mnenju sodnikov pa javni tožilec ni pokazal zanimanja za zaplembo...
Pordenončan zmagal avtomobil v Novi Gorici
NOVA GORICA - Srečni imetnik listka št. 116571, ki so ga izžrebali v igralnici Park v Novi Gorici, je neki mladenič iz Pordenona (imena niso sporočili): zmagal je avtomobil audi cabrio, ki ga bo lahko dvignil v prihodnjih dneh. Isti model avtomobila je še »na razpolago« v igralnici v Kranjski gori, in sicer do nedelje, 26. t.m.
Za žrebanje, ki je enkrat na mesec in za katero dajejo na razpolago bogate nagrade, pridejo v poštev že same vstopnice v igralnico (5 tisoč lir).
PODKUPINE / AFERA FREDDA-GREGANTI
PODKUPNINE / POMOČ IZ SOSEDNJE ŠVICE
Vodstvo DSL v vrtincu vse glasnejših polemik
Strankini voditelji odločno zavračajo vse napade
Prima Gregantija bodo sodniki danes spet zaslišali (AP)
RIM - Aretacija upravitelja strankinih nepremičnin Marca Fredde in "tovariša G“ Prima Gregantija postaja za DSL vse bolj politični problem, ki zdaleč presega sodne okvire te afere. Medtem ko so v vsedržavnem vodstvu Occhet-tove stranke vse bolj prepričani, da gre za močno napihnjeno afero in da DSL ni na noben način vpletena v podkupovalni sistem, se je v zvezi s tem celo oglasil vatikanski dnevnik Osservatore Romano. Časopis ocenjuje zadržanje voditeljev DSL kot nerazumljivo za stranko, ki je v podobnih primerih ostro kritizirala ostale politične sile zaradi njihove vpletenosti v razne škandale. DSL, piše vatikansko glasilo, se ne more sedaj skrivati za davčnimi utajami in kar tako spregledati hude obtožbe milanskih sodnikov.
Afera je znana in zadeva 400 milijonov lir, ki naj bi jih upravitelj DSL dobil od nekdanjega menedžerja družbe Itinera Bruna Binasca. Ta vsota se nanaša na pogodbo o nakupu neke nepremičnine, ki je potem šla po vodi, DSL pa naj bi vseeno dobila to podkupnino. Binasco naj bi bil od stranke deležen tudi nekaterih olajšav pri sklepanju gospodarskih po-
slov s podjetji iz Vzhodne Evrope.
Včeraj so milanski sodniki več ur zaslišali Marca Freddo, danes pa bo na vrsti Primo Gregan-ti, čeprav ni jasno, kako je "tovariš G“ sploh vpleten v to preiskavo, saj, kot je sam povedal, ni imel že nekaj let nobenega odnosa z DSL.
Vsedržavno tajništvo DSL je sinoči izdalo zelo ostro tiskovno noto, v ka-
teri ponovno podčrtuje, da je stranka žrtev podlega političnega napada. Cilj te agresije, ki združuje "junake” podkupovalnih afer, kot npr. Bet-tina Craxija, ter Severno ligo, je diskreditacija stranke, ki se je od vsega začetka zoperstavila škandalom in korupciji. Stranka nima kaj skrivati - piše nadalje v izjavi - in je to že večkrat podrobno dokazala preiskovalcem.
Vseeno pa so proti njej nekateri sprožili prave medijske napade, ki so popolnoma neutemeljeni in obrekovalni.
DSL torej odklanja vsakršno vpletenost v sistem podkupnin in korupcije, ki je tako boleče zaznamoval italijansko politično in gospodarsko življenje. To pa še ne izključuje, da so nekateri njeni voditelji vpleteni v nekatere krajevne škandale, ki jih morajo sodniki čimprej razčistiti in proti odgovornim začeti procese. DSL v noti tudi napada tajnika Krščanske demokracije Mina Marti-nazzolija, ki je obtožil Occhettovo stranko, da potvarja resnico in da je tudi sama v bistvu sestavni del tega pokvarjenega političnega sistema.
DSL se je po aretaciji Fredde in Gregantija znašla pod križnim ognjem časopisja in raznih političnih strank. Dnevnik republikanske stranke La voce repubbli-cana opozarja voditelje DSL, naj trezno ocenjujejo delo milanskih preiskovalcev in naj ne reagirajo z napadi na sodstvo in na javna občila. Dnevnik je vsekakor prepričan, da bi moral parlament nadaljevati s korenitimi reformami političnega sistema, v katerem bi morale stranke imeti povsem novo vlogo-
Afera o zdravilih: še ena aretacija
Nekdanji ravnatelj ministrstva za zdravstvo Poggiolini se je skrival v neki privatni kliniki
MILAN - Sodniki iz dneva v dan odkrivajo nova zagonetna ozadja tako imenovane zdravstvene afere, v kateri so vpleteni voditelji farmacevtskih obratov in mnogi politiki, med katerimi tudi nekdanji minister Francesco De Lorenzo. Švicarska policija je včeraj ob ženevskem jezeru aretirala Duilija Poggoli-nija, nekdanjega ravnatelja farmacevtskega zavoda ministrstva za zdravstvo.
Poggolini se je pod lažnim imenom Giovani Lini skrival v neki privatni kliniki. Italijanska policija ga je iskala od julija, ko je proti njemu preiskovalni sodnik Antonio Di Pietro podpisal sodni nalog zaradi korupcije. Bivši vladni funkcionar je obtožen, da je namerno dvigoval cene nekaterih zdravil in otem zaradi tega dobival mastne podkupnine s strani farmacevtskih obratov. Bil je na "plačilnem spisku" nekaterih velikih italijanskih in mednarodnih industrij, od katerih je dobival mastne vsote denarja, odvisno od "uslug", ki jim je nudil.
Kot rečeno, se je osumljenec skrival v Švici, kjer je upal, da je na varnem. Se pa je pošteno zmotil, saj ga je imela policija že nekaj tednov ' na muhi, aretirali pa so
ga včeraj na osnovi sporazuma s krajevnimi preiskovalci. Poggiolini je bil dolgo časa član zloglasnega ministrskega odbora, ki je umetno napihoval cene raznih zdravil.
Sodniki so medtem v Neaplju zaplenili delnice, ki jih je bivši minister De Lorenzo imel v farmacevtski industriji Cel-sius. Delnice v vrednosti nekaj manj kot tristo milijonov lir je De Lorenzo dobil iz rok samega lastnika Celsiusa Luigija De Vite. Slednji je preživel že nekaj tednov v zaporu pod obtožbo korupcije. Sedaj je na začasni svobodi v pričakovanju sodne obravnave, ki bo morda še pred koncem leta.
Nekdanji minister in vidni voditelj liberalne stranke je "darovane" delnice hranil v neki londonski banki. Do njih je prišel z zapletenimi finančnimi operacijami in s pomočjo podjetij, ki so, kot kaže, obstajala samo na papirju. De Lorenzo, ki je napovedal umik iz političnega življenja, a je še vedno poslanec, je večkrat javno objubil, da bo vrnil državi denar, ki ga je dobil z nezakonitimi sredstvi. Ni pa povedal, kdaj bo to naredil.
De Lorenzo je že pred nedavnim izgubil parlamentarno imuniteto. Vpleten je v številne sodne preiskave. Neapeljski
sodniki so pred nekaj dnevi zaprosili poslansko zbornico za dovoljenje za njegovo aretacijo. Komisija za parlamentarne imunitete je zavrnila to zahtevo sodnikov, zadnja beseda pa pripada sedaj zbornici, ki bo o tem odločala na plenarnem zasedanju.
Sicer pa je bila včerajšnja »kronika iz Tan-gentopolisa« izredno bogata. Iz L’Aquile v Abru-cih na primer poročajo, da je tamkajšnji namestnik državnega pravdnika Fabrizio Tragnone predlagal sodni pregon za 19 deželnih svetovalcev, vpletenih v afero o fondih EGS. V okviru te afere je bil lansko jesen aretiran celoten deželni odbor Abrucov.
Iz Ancone pa je prišla vest, da je bil tam aretiran bivši načelnik svetovalske skupine KD v občinskem svetu Aristide Corazzi. Obtožujejo ga, da je prejel podkupnino 140 milijonov lir od družbe Extramarket, ko ja ta nameravala zgraditi j veliki trgovski center.
In končno še vest W Turina, kjer so aretiral' bivšega pokrajinskega tajnika PSI Silvana AleS' sia. Skupaj s funkcionarjem občine Moncalie-ri Roccom Romanom j6 obtožen, da je prejel podkupnino od družbe, ki je imela v zakup11 službo za zbiranje smeti.
ZARADI STAVKE DELAVCEV POVEZANIH PODJETIJ
RIM/V ZVEZI Z UMOROM NOVINARJA PECORELLIJA
ZA MIR V BIVŠI JUGOSLAVIJI
Se vedno ustavljena jeklarna llva v Tarantu
TARANTO - Tričetrt obratov jeklarne llva v Tarantu je še zmeraj ustavljenih zaradi stavke delavcev podjetij, ki so delala za Ilvo in so zašla v krizo. Tudi včeraj je bilo kakih 1000 delavcev Ilve »na svobodi« - se pravi na neplačanem dopustu - ko bi se stavka nadaljevala pa bi se jim danes utegnilo pridružiti še drugih tisoč. V zadnjih treh dneh so v jeklarni producirali 24 tisoč ton jekla manj od predvidene količine, škode pa še ni mogoče izračunati ter bo vsekakor omejena glede na dejstvo, da je delavstvo ostalo brez prejemkov.
Na sliki (telefoto AP) stavkajoči delavci v obratih Ilve v Tarantu.
Danes novo zaslišanje za sen. Andreottija
Obtožen je »sodelovanja v namernem umoru«
RIM - Rimski namestnik državnega pravdnika Giovanni Salvi bo danes zaslišal dosmrtnega senatorja Giulia Andreottija (na sliki) v zvezi z umorom novinarja Mina Pecorel-lija. Med zaslišanjem naj bi sodnik odredil tudi soočenje senatorja z nekaterimi pričami.
Andreotti je obtožen sodelovanja v namernem umoru novinarja, ki je bil ubit v Rimu 20. marca 1979. Po mnenju sodnikov naj bi umor »naročil« sam Andreotti, da bi »utišal« Pecorellija, ki naj bi bil seznanjeni s številnimi skrivnimi in protizakonitimi ozadji italijanske politike in naj bi jih nameraval objaviti s svojem škandali-stičnem, ampak dobro informiranem biltenu z naslovom »OP«.
Sindikati pozivajo k udeležbi na mirovnem pohodu Peragio-Assisi
Sporazum med Izraelom in OLP naj bo zgled tudi za rešitev sporov na Balkanu
TRST - Geografski položaj obmejne dežele, oddaljene le nekaj sto kilometrov od vojnih žarišč, narekuje Furlaniji-Julij-ski krajini, da se bolj kot katerikoli druga aktivno zavzame za mir v bivši Jugoslaviji. Zato je potrebno, da se ljudje iz te dežele množično udeležijo nedeljskega vsakoletnega mirovnega pohoda Perugia - Assisi, ki ima tokrat za osrednjo temo in cilj zaustavitev vojne v bivši Jugoslaviji. Poziv prihaja iz vrst enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL, ki je pristopila k manifestaciji.
Udeleženci mirovnega pohoda želijo s svojo prisotnostjo podpreti nekaj temeljnih zahtev za preprečitev še hujših vojnih
izpadov. Prvič zahtevaj0 sporazumno rešitev konflikta; nadalje preprečit®v tihotapstva in prekupčevanja z orožjem; umestitev mednarodnega sodišča, ki naj sodi vojni®1 zločincem. Obenem zahtevajo skupno mednarodno akcijo v korist beg1®1' cem iz vojnih območij i® podporo tistim pobuda®1, ki imajo za cilj sožiti6 med različnimi skupnostmi v bivši Jugoslaviji.
Enotna sindikalna zv°' za se v svojem tiskovne®1 sporočilu spominja ®a nedavni podpis sporaz®' ma med Izraelom in 0r' ganizacijo za osvobodite Palestine. To je lah»° zgled tudi za rešitev s°' | danjih sporov na Balk® nu, predno bi se lahko še bolj razširili in zaje® nova območja.
PO AVTOBOMBI V CATANII
ZAGOTOVILA PREMIERA CIAMPIJA SEVERNI LIGI
TRST / NOVA DELOVNA SKUPINA
Sodnik Caponnetto: Mafija še ni na kolenih
NEAPELJ - »Avtobom-ba v Catanii ne pomeni, da je mafija v težavah. Boj proti mafiji bo še dolg in težaven ter krvav.« Tako je v Neaplju izjavil bivši šef protimafijskega »poola« v Palermu Antonino Caponnetto, ki se je v Kampaniji udeležil shoda gibanja »la rete«. »Ne bi bil tako optimist,« je dejal sodnik: »Zadnje dogodke nasprotno tolmačim kot dokaz * neokrnjene moči. Avto-bomba v Catanii dokazuje, da ima mafija popolno nadzorstvo nad teritorijem.«
Pač pa je Caponnetto optimist glede končnega
izida boja. »Sem pa proti takim, ki govorijo o mafiji na kolenih, v težavah, ki govorijo o brezupnih reakcijah. To jene samo zgrešeno, ampak tudi nevarno.« Glede umora duhovnika Puglisija v Palermu pa je Caponnetto govoril o kvalitetnem skoku in o opozorilu Cerkvi: »Odločen poziv papeža v Agrigentu je očitno zmešal ideje in načrte mafijskih voditeljev. Odtod odločitev, da se spravijo nad tisti, sicer ne preveč številčen del duhovništva, ki opravlja svoje poslanstvo med ljudmi, med mladino, kot je to delal donPuglisi.«
»Po odobritvi finančnega zakona bo vlada na razpolago parlamentu«
RIM - »Po odobritvi finančnega zakona bo vlada na razpolago parlamentu.« Italijanski premier Ciampi je tako odgovoril predsednikoma poslancev in senatorjev Severne lige Robertu Ma-roniju in Francescu Spe-roniju, ki sta hoteli vedeti, kdaj bo vlada odstopila in s tem omogočila predčasne volitve.
Predstavnika Lige sta obiskala premiera Ciam-pija v Palači Chigi, s katerim sta se pogovorila predvsem o parlamentarni poti finančnega zakona. Časnikarji so bili nekoliko presenečeni ob dej-
stvu, da v delegaciji Lige ni bilo tajnika Umberta Bossija, Speroni in Maro-ni pa sta se izgovarjala, da je bil Bossi zadržan: kasneje se je izvedelo, da je imel ligaški voditelj politični shod v neki vasi v bližini Padove.
Predsednika ligaških parlamentarcev se nista hotela izreči o tem, kakšno bo zadržanje njune stranke med glasovanjem o finančnem zakonu, češ da ni še nič odločenega. Vsekakor pa nista izključila možnosti, da bi lahko tudi podprli finančni zakon, ki da v celoti sprejema nekatere po-
stavke Severne lige, kot na primer obdavčenje ne-zakonitiv zaslužkov in večje nadzorstvo nad invalidninami.
Sicer pa sta bila ligaška predstavnika zadovoljna s Ciampijevimi zagotovili: »Po nesoglasjih ob Ciam-pijevih izjavah v Bariju smo tokrat zabeležili pripravljenost vlade, da dela, dokler bo imela podporo, in da se nato, po odobritvi finančnega zakona in ko bo to potrebno, umakne.« »Skratka,« je dejal Speroni, »Ciampi ni priklenjen na predsedniškem stolu, kot je svoj čas bil Andreotti.«
Alpe-Jadran: »Projekt za ostarele« |
Skupna značilnost dežel Alpe Jadrana je namreč ostarelost prebivalstva
TRST - Staranje prebivalstva je skupna značilnost vseh dežel Alpe Jadrana. To je prvi zaključek, do katerega je prišla skupina »Projekt za ostarele«: gre za odbor, ki je bil ustanovljen prav včeraj v Trstu v okviru sedme komisije delovne skupnosti Alpe Jadran.
Na včerajšnjem prvem sestanku novega organizma, ki ga koordinira Grudo Palmieri, deželni ravnatelj za socialno skrbstvo, so obrazložili demografske podatke, ki se nanašajo na posamezne dežele. Iz teh podatkov izhaja, da se veča število ostarelih, čeravno se na posameznih področjih številke razumljivo razlikujejo.
Značilni elementi, ki dajejo jasno sliko o položaju v deželah Alpe Jadran, so staranje prebivalstva
(v deželi Furlaniji-Julijski krajini je 26% tistih, ki imajo 70 in več let) ob istočasnem upadanju rojstev in smrtnosti (kar daje upanje na daljšo življenjsko dobo); zadnji podatek velja v večji meri za ženske.
Nova realost seveda terja tudi nove prijeme. Skrb izvedencev je zlasti usmerjena v zagotavljanje primernih uslug prebivalstvu. Pri iskanju najboljših rešitev seveda igrajo pomembno vlogo zlasti stroški. V današnjem času, ko javne izdatke na vseh področjih skušajo čimbolj oklestiti, je prav pomanjkanje potrebnih finančnih sredstev ena največjih ovir.
Prav zato bo delo izvedencev na novo ustanovljene skupine usmerjeno v vzgajanje prebivalstva, na njegovo prilagajanje na dru-
gačno življenjsko obdobje, n® ostarelost. Pri tem bodo skušali izkoristiti sredstva, ki so na razpo-lago, in pa izkušnje. Posebno po* zornost bodo posvetili zlasti tistim, ki so že dopolnili petinsedemdeseto leto: to je namreč življenjska doba, v kateri ljudje prehajajo v fazo, ko niso več samozadostni.
Izvedenci so se zaustavili tudi ob drugem pomembnem vprašanju, in sicer zakonodaji na p°' dročju Alpe Jadran. V proučevanju in primerjanju zakonodaje, ki velja v posameznih deželah, ®aJ bi težili k spremembi družbene i® gospodarske politike: brez tega ostarelim ne bomo mogli zagotoviti zadovoljive integracije v družbi.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Torek, 21. septembra 1993
POLITIKA / ZELO POMEMBNO OPRAVILO h
PREDLOG O UVEDBI RAZSODIŠČA
NAVZOČI TUDI BENEČANI
NOVICE
Vlada oblikuje volilna okrožja
Predsednik vlade bo poročal v zbornici Kdaj volilna pravica za Italijane v tujini?
RIM - Poslanska zbornica se bo danes ln jutri ukvarjala z izvajanjem nove volilne zakonodaje za zbornico in za senat. Ministrski predsednik Carlo Azeglio Ciampi bo poročal o tem kočljivem vprašanju in odgovoril na vprašanja in na interpelacije, ki so jih s tem v zvezi vložili zastopniki vseh politie-plh	strank.
Pričakujejo, da bo predsednik vlade med svojim posegom tudi omenil morebitni da-tum predčasnih parlamentarnih volitev, Čeprav lahko o tem - v skladu z s avo - odloča edinole predsednik republike Oscar L. Scalfaro.
o vi volilni zakoni obvezujejo vla-o, da v roku štirih mesecev od odo-ontve te zakonodaje izdela nova volil-na okrožja za obe veji parlamenta. Gre za zelo pomembno nalogo, ki jo je iampi poveril strokovnjakom pod vodstvom predsednika osrednjega statističnega zavoda ISTAT. Ta komisija seJ,? ž? lotila dela in bi ga morala z ju&ti, Ce ne bo prišlo do nepredvi-emh težav, najkasneje do konca oktobra. Strokovnjaki se naslanjajo na sedanjo zakonodajo, ki določa 630 poslancev m 315 senatorjev.
mrt 1	S(; bodo zel° zapletle, ko bo
ICe b°) parlament uzakonil volilno
viin v o23 ltaiianske državljane, ki ži-nekatoHb're dejansko za revizijo nf da^nr t idoloCil’ kar pome-dvakrat odobritTsenat
odobrila ta nomJti^celotaTpostopek
pa bo trajal gotovo veC mesecev. Uvedba volilne pravice za Italijane v tujini bo popolnoma postavila na glavo prvi vladni dekret o novih volilnih okrožjih, saj bo morala vlada po novem vključiti med poslanska in senatna mesta tudi parlamentarne mandate za Italijane na tujem. Strokovno komisijo predsednika ISTAT Čaka še veliko dela.
Ce bo parlament poskrbel za spremembo tozadevnih ustavnih Členov (to vsaj na papirju podpirajo vse stranke in sama vlada) bodo Italijani v tujini izvolili dvajset poslancev in deset senatorjev. Tudi zato bodo potrebna nova volilna okrožja v vseh državah, kjer živijo Italijani, ki so ohranili italijansko državljanstvo. Tudi ta postopek bo seveda zelo dolg in zapleten.
Predčasne parlamentarne volitve bodo predvidoma spomladi leta 1994, zato je skoraj nemogoče, da bodo do takrat lahko Italijani v tujini prvič izvolili svoje poslance in svoje senatorje.
Na sliki (telefoto AP) predsednik vlade Carlo Azeglio Ciampi.
V deželnem svetu razprava o stanju v bivši Jugoslaviji
Na dnevnem redu tudi odgovori na svetovalska vprašanja
VUgnanu konferenca o izseljenstvu
Rudi Pavšič
TRST - Resolucija, ki predlaga uvedbo mednarodnega razsodišča o bivši Jugoslaviji bo predmet razprave na današnji seji deželne skupščine Furlanije - Julijske krajine, ki bo sicer v veliki meri posvečena odgovorom elanov deželne vlade na razna svetovalska vprašanja. Med temami, ki bodo v tem okviru prišle v obravnavo, beležimo tako spet vprašanje miru v bivši Jugoslaviji, zapolnitev organika v deželnem tiskovnem uradu, nove upravne metode, ki jih obljublja Severna liga, itd. Govor bo tudi o načrtu Stock-town, glede katerega so vložili vprašanja Mon-falcon (SKP), Giacomelli in Dressi (MSI) in katerim bo odgovoril odbornik Zoppolato.
Poleg predsedniškega urada in odbora za imenovanja se bosta danes sestali tudi dve svetovalski komisiji: na seji prve, ki ji predseduje Oscarre Lepre, bo predsednik deželne vlade Fontanini poročal o skorajšnjem rimskem srečanju s predstavniki vlade, medtem ko bo drugi, ki ji predseduje Renzo Trava-nutj odbornik Sedran poročal o položaju industrijskega sektorja v deželi s posebnim poudarkom na kriznih žariščih in na namenih
deželne vlade v tem oziru. V Četrtek pa se bo sestala tretja komisija -predseduje ji misovec Giacomelli - ki se bo ukvarjala z ljudsko peticijo na podudo DSL o re-strukturaciji glavne tržaške bolnice in o uvedbi preiskovalne komisije. In končno se bo v Četrtek in petek sestala Četrta komisija, ki bo pod predsedstvom zelenega Mionija razpravljala o kartografskem siste-
VIDEM - Od Četrtka do sobote bo v hotelu Kur-saal v Lignanu četrta deželna konferenca o izseljenstvu, ki bo izpostavila položaj deželanov, ki so razposajeni po vseh celinah sveta. Konferenca v Lignanu, ki bo potekala pod geslom »Iz-seljeništvo v vidiku leta 2000«, bo tudi priložnost za podrobno analizo stvarnosti slovenskih iz-
seljencev, ki bodo na njej sodelovali z večjim zastopstvom.
O vsebini deželne konference je spregovoril na včerajšnji tiskovni konferenci predsednik ustanove za vprašanja izselje-ništva Ottorino Burelli, ki je najavil prisotnost 120 delegatov v predstavništvu sedmih izseljeniških zvez in stotine strokovnjakov in raziskovalcev, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko.
Uradni del konference se bo zaCel v Četrtek dopoldne, ko bodo udeleženci, ob poročilu predsednika Burellija, poslušali še nagovore predstavnikov oblasti. V popoldanskem Času pa se bo konferenca nadaljevala z delom v komisijah.
Delovno srečanje v Lignanu bodo sklenili v soboto popoldne, ko bodo sestavili dokument, ki bo vseboval programske smernice izseljeniške stvarnosti.
Pred začetkom deželne konference se bodo v sredo v Podbonescu, na izredni skupščini, sešli elani Zveze Slovencev po svetu, organizacije, ki združuje vse slovenske emigrante. Na njej bodo izvolil novega predsednika, ki bo nasledil Fer-rucciu Clavori.
mu.
Čenta: Da ne bi ukinili razredov so se v šolo vpisali tudi starčki
CENTA - Podobno kot drugje v Italiji, tudi v Centi se ta čas ukvarjajo z vprašanjem krčenja števila razredov, ki ga predvideva odlok šolskega ministrstva. Na podlagi fervolinovega dekreta naj bi sekira krčenja udarila predvsem po nižji srednji šoli iz Cente.
ker doselj vsi protesti staršev in krajevnih upraviteljev niso zalegli, so starši srednješolcev zagrozili, da svoje otroke vpišejo v drugo šolo. Očitno niti takšna odločitev ni pomagala, da bi šolska skrbništvo ravnalo drugače in obdržalo zdajšnje število razredov.
Domačini pa se niso dali kar zlepa. Ob nasvetu odvetnika iz Cente so namreč našli dokaj svojevrstno rešitev, ki bo preprečila krčenje števila razredov. Na pomoč so jim prišle stare babice in dedje, ki so dokončali le osnovno šolo in zato imajo pravico po nadaljnem šolanju. Kakih deset se jih je namreč vpisalo v nižjo srednjo šolo in s tem preprečilo zaprtje razreda. Svojevrstna pogruntacija pa ni šla brez težav. Eden od »starejših« nižješol-cev se je namreč že po prvem dnevu šolanja potožil in napovedal »špricanje«. Dejstvo je, da učenja željni starček ne zmore vseh štirih ur presedeti v učilnici, ne da bi si vsaj parkrat prižgal cigareto. (R.P.)
i|


tv
$

Poziv društva Edinost Evropskemu parlamentu
TRST - Predsednik komisije za pravo in pravice državljanov evropskega parlamenta Siegbert Al-ber je nedavno opozoril vlade držav elanic Evropske skupnosti na potrebo, da se v Rimsko pogodbo vključi tudi zaščita narodnih skupnosti in nacionalnih manjšin. Družbeno-politicno društvo Edinost je ob tej vesti zaprosilo predsednika Al-berja, naj bi dal pobudo, da bi Evropski parlament nadzoroval, kako se spoštujejo pravice manjšin, ki so že dogovorjene in zapisane v ustavah držav Clanic in v mednarodnih pogodbah ter v iz njih izhajajočih predpisih. Društvo Edinost je predsednika Alberja še posebej zaprosilo, naj bi našel priložnost, da bi delegacija njegove komisije obiskala avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko Benečijo in neposredno ugotovila, kakšna je stopnja neizpolnjevanja določb o zaščiti slovenske manjšine, ki jih vsebujeta Ustava Italijanske republike in ita-lijansko-jugoslovanska pogodba z dne 10.11.1975.
Svečanost v Redipuglii
GORICA - V soboto bodo prepeljali v Redipuglio posmrtne ostanke drugih 1.032 italijanskih vojakov, ki so med leti 1941 in 1943 umrli na ozemlju Ukrajine, Rusije, bivše Vzhodne Nemčije in Češke. Ob prihodu v Redipuglio bo verska in vojaška svečanost, ki se je bo udeležil tudi obrambni minister Fabbri.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73573
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
JMMILSOVJETSKI voditelj zaskrbljen zaradi pogrezanja mesta
V Benetkah so toplo sprejeli Gorbačova
Benetke - aii je res,
da se Benetke vsako leto Pogrezajo za en centime-
Vrv. najBolj skrbelo Mihada Gorbačova, ko je vCeraj z ženo Raiso obi-SKa! Benetke in se kot svojevrstni in ugledni turist sprehodil po slovi-em Trgu sv. Marka (na sliki - rtelefoto AP). vprašanje je zaskrbljeno zastavil kardinalu Marcu atu>• ki ga je dočakal Pred beneško baziliko, erkveni dostojanstve-1 je bil nekoliko presenečen nad vprašanjem, a sreCo )e bilo prisotnih več turističnih vodičev, 80 bivšemu sovjetskemu voditelji pojasnili, ua se mesto sicer res pogreza, a »samo« za deset centimetrov vsako stoletje. Kardinal Ce pa je znal povedati, da se je bazilika sv. Marka neha-a Pogrezati že pred Ca-s°m, so so sprejeli nekatere varnostne ukrepe.
Gorbačov se je pripeljal na letališče Tesse-r° iz Milana z daljšo za-nrndo, med drugim, ker 0 m.u v Lombardiji zamenjali prtljago. Na ječo so kmalu našli pra-■° prtljago, njeno nato-orjenje na letalo pa je terjalo nekaj Casa, predvsem zaradi številnih daru (vsega skupaj 62), ki 8ta jih Gorbačov in Raisa prejela v Milanu.
Gorbačov in njegova zena sta seveda pomeniti pravo poslastico za evilne turiste, ki so v Benetkah vedno prisotni ki so dvojico pozdra-
$%£££
la Geja, ki je Gorbačova
Pozdravil kot »pobud-
nika svobode in miru v svetu«.
H PO RAZISKAVI, KI JO JE NAROČIL RAČUNSKI DVOR-
Italijanske pokrajine so na splošno dovolj občutljive do problemov okolja
RIM - Pokrajine na splošno dobro opravljajo svoje pristojnosti na področju zaščite okolja. Tako trdi Računski dvor na osnovi raziskave, ki so jo sicer opravili že pred dvema letoma, katerih izsledke pa so objavili v teh dneh.
Skoraj vse pokrajine, pravi Računski dvor, vestno opravljajo tiste minimalne naloge (nadzorstvo nad onesnaženostjo teritorija, zraka in voda), ki jim jih nalagajo vsedržavna zakonodaja in deželni zakoni. VeC kot 30 pokrajin je že sprožilo službe za boj proti onesnaženju s pomočjo modernih aparatur, predvsem za zbiranje in obdelavo podatkov), številne uprave pa so organizirale avtonomne službe za zaščito okolja. Skratka, pravi Računski dvor, splošna slika, ki je izšla iz ankete, je pozitivna, Če-
prav obstajajo še nekatere »nejasnosti, napetosti in neskladja«. Treba je tudi reci, da se je od 94 anketiranih pokrajin odzvalo anketi 66.
Na osnovi ankete so izdelali tudi nekakšno lestvico »najbolj ekoloških pokrajin«, na kateri vodita Milan in Alessandria. »Pohvalo« si zasluži tudi devet pokrajin, ki so ustanovile lastne službe ekološkega nadzora: Forli, Bergamo, Cremona, Pavia, Milano, Pesaro-Urbino, Alessandria, Enna in Firenze, prav tako hvalevredna je pobuda osmih pokrajin, ki so uvedle tečaje ambientalne vzgoje. Zaključki Računskega dvora omenjajo samo eno pokrajino iz naše dežele, in sicer Gorico. Ta si zasluži pohvalo, ker je organizirala seminarje zaščite okolja za občinske tehnike.
CTE
ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
■	CTE so italijanski efekti v ECU in sicer v denarni enoti Evropske gospodarske skupnosti.
■	Obresti in kapitali CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo. Za zadolžnice, ki so hranjene na centralnih računih Bance dTtalia, obresti in kapital se lahko vplačajo tudi v ECU.
■	CTE se koristijo od 28. septembra 1993 in zapadejo 28. septembra 1998.
■	CTE nudijo letno 8% bruto obresti, plačane posticipirano.
■	Zadolžnice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Zadolžnice privatniki lahko rezervirajo pri okencih Bance dTtalia in pri kreditnih zavodih do 13.30 dne 22. septembra.
■	Glede na ceno, s katero bodo zadolžnice CTE prodane, se resnična donosnost spreminja: v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno bo realni čisti donos znašal 7% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zadolžnice je treba vplačati 28. septembra 1993 v ECU ali v lirah na podlagi razmerja lira/ECU z dne 23. septembra 1993.
■	Za rezervacijo in nakup ni predvidena nikakršna provizija.
■	Zadolžnice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5000 ECU.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
TRST
Torek, 21. septembra 1993
NOVICE
ŠOLSTVO / DEVI N-NABREŽINA
ŠOLA / PO VELIKIH ZAMUDAH
Glasbena matica: kaj načrtuje Dežela?
Deželni svetovalec Stranke komunistične prenove Fausto Monfalcon je včeraj zahteval od deželnega odbora, naj se izjasni o položaju in o negotovi usodi Glasbene matice. Načrtovana okrnitev sredstev za kulturne ustanove slovenske manjšine, ki jo napoveduje Ciampi v novem finančnem zakonu -podčrtuje Monfalcon - postavlja v dvom zelo pomembno in dragoceno delovanje te kulturne inštitucije, ki deluje na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini.
Monfalcon, ki je s tem v zvezi vložil svetovalsko vprašanje, zahteva, naj se deželni odbor izjasni o tem vprašanju in naj po potrebi poskrbi za deželno dopolnilo državnih finančnih sredstev v korist Glasbene matice. Zastopnik SKP je včeraj posegel pri Fontaninijevi upravi tudi v zvezi z deželnimi prispevki za gledališče Verdi.
Trije večeri za ljubitelje zvezdoslovja
Po avgustovskem vodenem opazovanju t.i. solz sv. Lovrenca se bodo na pobudo Kulturnega krožka ljubiteljev zvezdoslovja v teh dneh zvrstili trije večeri, ki jih skupina organizatorjev posveča predvsem šolski mladini. Tako bo od jutri do vključno petka zvečer, od 21.30 dalje, možnost, da si iz opazovalnega središča pri šolskem poslopju na Pesku ogledamo Luno, Saturn in ozvezdje Andromede. Skupinsko opazovanje bo spremljala razlaga posameznih članov tržaškega Kulturnega krožka ljubiteljev zvezdoslovja, ki nudijo vsem obiskovalcem na razpolago tudi strokovne daljnoglede. Za večje skupine obstaja tudi možnost, da se predhodno javijo organizatorjem, in sicer na telefonsko številko 307800 glavnega sedeža krožka, na trgu Venezia 3, vsak delovnik od 9. do 12. ure, ko so elani krožka na razpolago tudi za morebitne informacije. S to pobudo krožek odpira letošnjo sezono kot doslej z namenom, da privabi zanimanje širšega kroga ljudi in da kulturo zvezdoslovja razširi med šolsko mladino, (dam)
Spet hude težave pri dnevniku TriesteOggi
Dnevnik TriesteOggi bo danes izšel v okrnjeni obliki in z omejenim številom strani. Tako je odločil sindikalni odbor novinarjev, ki podčrtuje, da se nadaljuje stanje sindikalne pripravljenosti. Novinarji opozarjajo na zamude pri izplačevanju mesečnih dohodkov in tudi na zamude v zvezi s ponedeljkovo številko, ki jo je založnik ukinil.
Sprva je kazalo, da bo ukinitev trajala le v poletnem obdobju. Očitno pa ni tako, kljub temu, da obstaja o tem vprašanju sporazum med lastnikom časopisa in uredništvom. Sindikalna skupščina je poverila mandat sindikatu, da v primeru novih težav okliče tridnevno stavko novinarjev.
Komisarka potrjuje: »Juhi v šole in vrtce«
Šolsko poslopje v Šempolaju bo še naprej zaprto
V petek končno podelitev suplenc
Tako bo končno stekel reden pouk
Marjan Kemperle
V devinsko-nabrežin-ski občini se bo jutri -po enotedenskem zaprtju šolskih poslopij -začel pouk. Vest je včeraj popoldne izredna komisarka Občine Mattia Neri potrdila slovenskim in italijanskim staršem, ki so se zbrali na skupščini v Nabrežini.
Pouk se bo začel, a ne v vseh šolskih poslopjih. Zaradi preureditve-nih del bosta še vedno zaprti šolsko poslopje v Šempolaju, v katerem imata sedež celodnevna osnovna šola Stanko Gruden in šempolajski osnovni vrtec, ter poslopje italijanske osnovne šole Oberdan v Se-sljanu. Učence šempo-lajske osnovne šole bodo začasno »preselili« v šolo Strekelj v Sempolaj, medtem ko bodo otroci otroškega vrtca začasno »premeščeni« v otroški vrtec v Mavhinjah; u-čence italijanske osnovne šole bodo začasno premestili v prostore italijanske šole Alighieri v Devinu. Ob tem je še naznanila, da bodo v otroških vrtcih v Nabrežini, Mavhinjah, Devinu in v Ribiškem naselju uvedli šolska kosila šele 4. oktobra. Dotlej bodo torej ti vrtci delovali le dopoldne.
Posnetek s skupščine staršev, ki se je je udeležila tudi komisarka Nerijeva (foto Ferrari)
Izredna komisarka Nerijeva je prisotnim staršem povedala, da so dela za prenovitev električnih napeljav, tistih, ki so bile »krive« za enotedensko zaprtje šol, potekala po predvidevanjih. Delavci posameznih podjetij so delali tudi v nedeljo, da bi bila dela pravočasno končana. O obeh poslopjih, ki bosta še naprej zaprti, je povedala, da so za njiju potrebna korenitejša popravila. V šolskem poslopju v Šempolaju morajo zamenjati 23 let staro dotrajano peč, preurediti
morajo grelno napravo, ta dela pa se bodo zavlekla za več mesecev. V italijanski šoli v Seslja-nu je treba zamenjati termično centralo.
Izredna komisarka Nerijeva je objasnila, da je sprožila svojo akcijo na šolskem področju potem, ko je prejela pritožbo zaradi slabega stanja italijanske osnovne šole v Sesljanu. Poudarila je, da ni nikoli mislila na racionalizacijo šolskega omrežja v občini z reduciranjem šol v sama dva centra, kot se je v teh dneh govorilo po občini; prav tako je podčrtala,
da ni bil nikoli njen namen zapreti slovenske šole v Šempolaju.
Na vprašanja, zakaj je prišlo do popravil šele na dan, ko bi morali šole odpreti šolarjem, je odgovarjala, da je vse do zadnjega upala v ugodnejšo rešitev, a da je ni bilo mogoče dobiti. Opravičila se je tudi staršem zaradi slabega informiranja (starši so šele zadnji dan izvedeli, da pouka ne bo), a tudi v tej zvezi je ponavljala, da je pač hotela preveriti vse možne poti, ki bi omogočile redno odprtje šol.
Tržaško šolsko skrbništvo sporoča, da bo podeljevanje suplenc za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Tržaškem v šolskem letu 1993/94 v četrtek, 23. septembra, ob 15. uri na šolskem skrbništvu v Ul. Cumano 2.
S tem v zvezi pripominja, da imajo prednost pri imenovanju prosilci, ki so vključeni v lestvico natečaja na osnovi naslovov kot v odgovarjajoči pokrajinski lestvici za suplence.
Podeljevanje suplenc do šestih ur tedenskega pouka je v pristojnosti posameznih ravnateljev. Njihova imenovanja so za tovrstne suplence enakovredna tistim, ki jih podeli šolski skrbnik.
Sporočilo šolskega skrbništva razblinja dvome in domneve o podeljevanju letnih suplenc na srednjih šolah. Letos je prišlo do zamud pri imenovanju letnih suplentov zaradi kaosa, ki ga je pred začetkom šolskega leta vnesel znani vladni dekret o krčenju razredov. Šolski skrbnik je moral zato najprej zreducirati število razredov, šele zatem se bo lahko spoprijel z vprašanjem letnih suplenc, saj bodo le-te podeljene na podlagi sedaj razpo-
ložljivih mest (z večjim številom razredov bi bilo tudi letnih suplenc več...)
Prvotno je prišla s skrbništva na šole vest, da bodo letne suplente za slovenske srednje šole imenovali v torek, 21. septembra, sedaj pa je bil ta datum preložen za dva dni, na četrtek. 2e
Na pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek bo v letošnjem šolskem letu delovalo šest razredov. Tako je konec preteklega tedna odločil tržaški šolski skrbnik na podlagi vladnega dekreta o krčenju števila razredov.
Do sobote je delovalo na liceju Slomšek 7 razredov (po en prvi in drugi razred, po dva tretja in četrta razreda ter peti razred). Šolski skrbnik se je odločil, da združi oba tretja razreda v enega, medtem ko je dopustil delovanje dveh četrtih razredov. V to ga je »prisililo« podrobno po-
pretekli teden smo pisali o težavah, ki jih je na srednjih šolah povzročilo zakasnelo imenovanje letnih suplentov-Na skoraj vseh šolah je bil pouk zaradi tega okrnjen. Upati je, da bo v petek, potem, ko bodo znana imenovanja letnih suplentov, vendarle lahko redno stekel.
ročilo ravnateljice Slokarjeve, ki je z didaktičnimi argumenti zagovarjala potrebo po dveh četrtih razredih. Skrbnik je osvojil njene teze in dovolil dva četrta razreda.
Sedaj obstaja še možnost delitve sedanjega prvega razreda v dva razreda. V razredu sledi pouku petindvajset dijakov, kar po zakonskih določilih ni dovolj za »cepitev« razreda v dvoje.
Ker pa je med dijaki tudi prizadeta oseba, bi lahko z dokumentacijo Krajevne zdravstvene enote vendarle dosegli razdelitev razreda.
H ŠOLE / ODLOČITEV SKRBNIKA^
Na pedagoškem liceju bo delovalo šest razredov
PROTI POLITIKI CIAMPIJEVE VLADE
POLITIKA / ZAČETEK V SKEDNJU
SODIŠČE / PO ZASLIŠANJU
Danes protestni shod tržaških upokojencev
Zaključno zborovanje na Borznem trgu
Danes bo po tržaških mestnih ulicah protestna manifestacija upokojencev, ki jo enotno prirejajo sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Udeleženci se bodo zbrali ob 9.30 na Garibaldijevem trgu, od koder bo krenila manifestacija do Borznega trga, kjer bo ob 11. uri zaključni shod. Vabila za današnjo pobuda so sindikalne organizacije razmnožile v italijanščini in v slovenščini.
V letaku CGIL, CISL in UIL piše, da gre za prisiljeni protest zoper vlado, ki namerava v finančnem zakonu še dodatno omejiti državna sredstva za socialne in za zdravstvene usluge manj premožnim slojem. Ciam-pijev kabinet hoče znova prizadeti tudi pokojnine, kar pa ni način za gospodarsko in finančno sanacijo države. Upokojenci -
in to bodo glasno poudarili tudi danes - zahtevajo, da vlada in parlament spoštujeta obveze in dogovore, ki sta jih podpisala s sindikalnimi organizacijami.
Na prvo mesto postavljajo sindikati prilagoditev pokojnin na realno stopnjo inflacije, s čimer je povezano izplačilo zadnjega obroka poviška na dosedanje pokojnine. To je že odobril parlament z namenom, da se vsaj delno popravijo posledice nedavnega razvrednotenja lire. CGIL, CISL in UIL opozarjajo tudi na večni problem tako imenovanih ticketov na zdravnika in na zdravnika, ki dnevno ustvarjajo zmedo med starejšimi državljani. Vlada in parlament sta na tem področju večkrat spremenili razne upravne odloke, ki pa niso po-
enostavili problematike, a jo v marsičem še zapletli. Upokojenci so upravičeno naveličani vsega tega in zahtevajo jasna in pravična pravila.
Današnja manifestacija po tržaških ulicah bo u-vod v večje protestne akcije, ki bodo dosegle vrhunec v nedeljo, 9. oktobra, ko bo v Rimu vsedržavni shod upokojencev.
Danes bo v Trstu še ena večja sindikalna manifestacija, ki bo potekala na Oberdanovem trgu. Pred sedežem deželnega sveta se bodo zbrali delavci videmske tovarne Solari, ki je že nekaj časa v hudi krizi, kljub temu, da sodi med največje proizvajalce ur in merilnih naprav na mednarodni ravni. Promet v mestnem središču bo dopoldne skoraj gotovo popolnoma ohromljen.
Soočanje v SSk pred kongresom
Drevi zborovanji v Barkovljah in v Saležu, jutri v Miljah in na Colu
S kongresom v Skednju se je začelo prekon-gresno soočanje v Slovenski skupnosti, ki se bo končalo s pokrajinskim kongresom prihodnjo nedeljo, 3. oktobra na Pomorski postaji. Skedenj sko sekcijo SSk bo na pokrajinski skupščini zastopalo 7 delegatov, ki so Vanda Canziani, Alojz Debeliš, Igor Stopar, Sergij Petaros, Sandi Cergol, Jordan Grahonja in Josip Pečenko.
Po poročilu tajnika Sergija Petarosa sta zbranim članom spregovorila pokrajinski tajnik Martin Brecelj in podtajnik Peter Močnik. Poudarila sta pomen novembrskih občinskih in rajonskih volitev (pokrajinske so še v dvomu), posebno pozornost pa sta posvetila po-
ložaju slovenske manjšine in perspektivam SSk v tem političnem trenutku.
Sekcijski kongresi SSk se bodo nadaljevali ta teden, a z nekoliko spremenjenim prvotnim programom. Danes bosta na sporedu kongresa v Barkovljah (prosvetno društvo Ul. Cerreto 12) in v zgtiniški občini (knjižnica v Saležu). Jutri se bodo zbrali miljski somišljeniki stranke (v gostilni Belvedere pri cerkvici Sv. Ivana v Stramar-ju) ter člani SSk iz repen-tabrske občine (stara šola na Colu).
V četrtek se bo na kongresu zbrala vzhodno-kraška sekcija (v Finž-garjevem domu na Opčinah). Vsi kongresi se bodo začeli ob 20. uri.
Sindikalista Augusla Di Iona včeraj zjutraj izpustili domov
V Trstu vodijo preiskavo o Giacomu Invidiatu, sodniku iz Rovigc
Včeraj zjutraj je bil član pokrajinskega tajništva CISL in uslužbenec KZE Augusto Di Iorio že doma. Sodnik za predhodne preiskave D’Amato je namreč zavrnil zahtevo po varnostnem priporu, ki jo je predstavil namestnik državnega pravdnika Federico Frezza.
Di Ioria, ki je na zadnjih občinskih volitvah kandidiral na listi Krščanske demokracije, so aretirali v petek popoldne, ob koncu delovnega urnika. Preiskava se je sicer pričela že pred časom, zadnje dni pa so karabinjerji iz Milj poostrili kontrolo: ko je Di Iorio žigosal kartonček o prisotnostih delovne kolegice Fiorelle Carluzzi, so ga prijeli in odpeljali v koronejske zapore pod obtožbo poneverbe v javnih aktih. Kot je povedal Di Ioriov odvetnik Sergio Pacor, pa je Carluz-zijeva, ki so jo dolžili istega prekrška, a je niso zaprli, tistega dne bila v uradu, le nekoliko se je še pomudila in je zato Di Ioria zaprosila, naj žigosa njen kartonček.
Potem ko je sodnik D’Amato zaslišal Di Ioria, je očitno prišel do zaključka, da ni razlogov za aretacijo.
Proti Augustu Di Ioriu, ki je po poklicu kuhar in je v katinarski bolnici odgovoren za urad za prehrano, pa teče še druga preiskava. Frezza je namreč odredil zaplembo kompjuterja, v katerem so zbrani podatki o prehrani za bolnike. Domnevajo, da kompjuterja ni u-porabljal samo v delovne namene, ampak tudi za pisanje sindikalnih sporočil in osebnih pisem. Sedaj mora kompjuter pregledati izvedenec.
Glede razmer na tržaškem sodišču pa se je včeraj oglasila Demokratična stranka levice. Potem ko je namestnik državnega pravdnika De Nicolo opozoril, da v sedanjih razmerah še zdaleč niso kos zahtevnim preiskavam o podkupninah (namesto petih sta na delu le dva namestnika državnega pravdnika), pokrajinski tajnik DSL
Stelio Spadaro poudarja, da bit0 moralo zbuditi zaskrbljenost ip zahtevo po takojšnjih ukrepih. 2e v prejšnjih tednih, nadaljuje Sp3' daro, so so obrnili do poslane3 VVillerja Bordona, sedaj pa bod° sensibilizirali predsedstvi pari3' mentarnih skupin DSL, da nernu' doma posežeta pri pravosodne31 ministru.
Kljub tem težavam pa se moraj0 v Trstu ukvarjati še s preiskavo, v katero je vpleten namestnik držaV' nega pravdnika iz Roviga, GiacO' mo Invidiato (v primerih vpleteno-sti sodnikov ne morejo preiskav6 voditi v okraju, iz katerega j6 osumljenec). Kaže, da je Invidiato svoji hišni pomočnici, Giusepi3 Bisagli iz Padove, skušal najti z3' poslitev v neki javni ustanov3 Včeraj so bili v njegovem uradu, v preiskavo pa so vpleteni še FedeP' ca Corradi, odgovorna pri obči3' skem anagrafskem uradu v Rovig3, Giacomo Bongiorno, bivši uslužna nec pri KZE in Giuseppe Amari.
UNIVERZA / TRETJI TEČAJ MEDNARODNEGA POSLOVANJA
Maizottu master »honoris causa«
Slovesna podelitev diplom MIB tudi 22 udeležencem tretjega tečaja
S podelitvijo masterja »honoris causa« znanemu tekstilnemu industrij-cu Pietru Marzottu se je včeraj zaključila na tržaški univerzi slovesnost podelitve diplom 22 študentom (na sliki f. Ferrari), ki so uspešno končali tretji tečaj mednarodnega poslovanja Master International Business in ki prihajajo iz Furlanije-Julijske krajine, Lazia ter iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Rusije. Za te tečaje je v svetu vedno večje zanimanje, saj se je za četrti tečaj, ki se bo pričel 27. septembra že prijavilo 100 štu-
dentov, medtem ko je na razpolago le 27 mest, kot je med drugim poudaril med včerajšnjo slovesnostjo znanstveni ravnatelj konzorcija MIB Vladimir Nanut. O pomenu Masterja ter o izzivih v današnjem poslovnem svetu je spregovoril tudi sam Marzotto, ki je poudaril, da je treba čimbolj odpreti tržišča, če želimo pol-neje uveljaviti mednarodna tržišča. Pred njim so spregovorili tudi predsednik konzorcija MIB Burgi, deželni predsednik Pietro Fontanini ter tržaški in videmski rektor Borruso in Strassoldo.
ri PISMO UREDNIŠTVU 3l
i---------------;----------
Otroci nekaterih slovenskih šolnikov v italijanski šoli
Spoštovano uredništvo!
Ob začetku novega šolskega leta se veliko razpravlja o vpisu v naše zamejske slovenske šole in o številu naših učencev.
Kolikor mi je znano, je vedno več učencev iz mešanih zakonov. Končno so mnogi razumeli, da se lahko otrok samo v slovenski šoli nauči tekoče obeh jezikov, ki rabita za vsakodnevno življenje tu v zamejstvu in je obenem bogatejši za eno kulturo, česar mu
ne more nuditi noben še tako izpopolnjen jezikovni tečaj.
Nemalo pa me je presenetilo, ko mi je znanka povedala, da številni naši slovenski šolniki pošiljajo svoje otroke v neslovenske šole. Ne poznam vzrokov njihove izbire, toda to se mi zdi jasen znak nezaupanja naši šoli. Ge je tako, čemu tudi oni ne presedlajo na italijanske šole in pustijo mesto zaved-nejšim vzgojiteljem?
Najlepše pozdrave
Sledi podpis

.GLEDALIŠČE M1ELA / DANES ZAČETEK SEZONE
Za uvod Altan s Kolumbom
Otvoritve razstave se bo udeležil avtor
5--v*ss.m> #2%.
., •«**!•. e ♦,*	% • •** * **	' t,-	*, ®*L w*
.1 »>•	••: -sv ;

li,^katiriCni,m P0gledom na Krištofa Ko-n ■. a. s® danes v gledališču Miela 7rim»n,a ®toSnja prireditvena sezona villen)a,B,°nawentura in njegovih šte-nainrpSOdtVCeV' Sv°jega Kolumba bo
”2ffiss^ssrski?*
Poeta* gledališko povzeli na p"S™
»Colon di Altan«, ki jo je pripravila skupina De Los Andes. Gre za delo, ki so ga že uprizorili v Italiji in ki je poželo precej ugodne ocene. Ob tem velja Se opozoriti, da bo v Četrtek, 23. septembra, ob 20.45, jazz koncert s pevko Adrienne West, ki bo nastopila s triom pianista Dada Moronija, ta koncert prireja tržaški Jazz klub. Proti koncu tedna pa se bo v gledališču Miela zaCela večdnevna pobuda, namenjena »Tistemu 8. septembru - pol stoletja kasneje«. Na sliki Altanova vinjeta
Posvet o negi starejših oseb
Tudi letos združenje Goffredo de Ban-field prireja simpozij, ki je namenjen starostnikom. Na dvodnevnem srečanju, ki bo 7. oktobra na sedežu združenja v Ul. Caprin 7, drugi dan pa v konferenčni dvorani medicinske fakultete v Ul. Vasari, bodo tokrat načeli predvsem vprašanje zdravstvene nege starejših oseb.
Okrogla miza, s katero bodo uvedli simpozij, bo namenjena zdravstvenim in pravnim vidikom nege starostnikov, saj se v naslovu naglasa pomen upoštevanja osebnega odločanja vsakega starostnika. Forum drugega dne bo naravnan bolj specifično zdravstveno, saj bodo pozornost namenili predvsem mreži servisov, na katere naj bi računali starejši občani, v prvi vrsti gre seveda za nego na domu. S simpozijem pa je že tra-dicionlano povezana tudi regata Baron Banfield, ki se je lahko udeležijo jadralci, stari nad 60 let. Letošnja bo na sporedu v nedeljo, 9. oktobra, prijave pa sprejema Yacht Club Adriaco.
NAGRADNI NATEČAJ
Nagrada Albina Bubniča
V počastitev spomina pokojnega časnikarja
ALBINA BUBNIČA.
in za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje Primorski dnevnik
tretji nagradni natečaj za spise in Študije na temo:
»TAKO SO SI SLUŽILI VSAKDANJI KRUH«
Obdelava je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju starejših ljudi, ki so ohranili ustno izročilo o nekdanjih poklicih v naših krajih v preteklosti. V poštev pridejo tudi arhivske in druge raziskave o vseh nekdanjih oblikah dela in preživljanja, tako na kmetijskem, kot na obrtniškem, trgovskem, gostinskem, even-tuelno industrijskem ter na drugih področjih. Udeleženci natečaja lahko popestrijo svoje prispevke z opisom šeg in navad, vraž in anekdot, ki so bile povezane z nekdanjim načinom dela. Raziskave in zapisi lahko slonijo tudi na ohranjenih dokumentih, starih zapisih in podobno. Udeleženci lahko prispevku dostavijo fotografsko in drugo gradivo, ki bo v vsakem primeru vrnjeno lastniku.
Natečaja se lahko udeležijo skupinsko osnovnošolci, posamezno ali skupinsko pa dijaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem, zamejski študentje katerekoli unverze oziroma fakultete ter drugi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z etnografskim raziskovanjem.
Spisi ne smejo biti krajši od treh strani za osnovne šole, petih tipkopisnih strani (po 30 vrst) za dijake, oziroma od 10 tipkopisnih strani za univerzitetne študente in ljubitelje. Poslati jih je treba v dvojniku do 15. maja 1994 na uredništvo Primorskega dnevnka v Trstu, Ul. Montecchi 6 in v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, opremljene z oznako »NateCaj za nagrado Albina Bubniča« ter siglo. Podpis, siglo in polni naslov morajo priložiti v zaprti zalepki.
Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali člani uredništva, Odseka za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Slovenskega raziskovalnega inštituta in literarni ustvarjalci.
Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz »Sklada Albina Bubniča«.
Za študije ali raziskave univerzitetnih študentov in ljubiteljev:
1.	nagrada	1.200.000 lir
2.	nagrada	600.000 lir
Za spise ali raziskave dijakov višjih srednjih šol:
1.	nagrada	900.000 lir
2.	nagrada	450.000 lir
Za spise in raziskave dijakov nižjih srednjih šol:
1.	nagrada	600.000 lir
2.	nagrada	300.000 lir
Za skupinske prispevke učencev osnovnih šol:
1.	nagrada	500.000 lir
2.	nagrada	250.000 lir
GROPADA / PO NEDAVNI VAŠKI SAGRI
Nedokončani kulturni dom delno hromi pestro kulturno dejavnost
Zadovoljstvo nod uspelo šogro in prostim prehodom državne meje
Neva Lukes
Na nebu so se zbirali emni oblaki, začel je Pihati hladen veter, mi Pa smo kar v lepem in Prijetnem vzdušju začeli v P°nedeljek zvečer naš razgovor s predstavniki
___3__
tetici iz uropaae 0 uspehu njihove štiridnevne že tradicionalne agre, pa še o marsičem.
»Res nam je bila sreča naklonjena. Vaški praznik imamo običajno v juniju, tokrat pa smo ga Premestili na september.
e o smo se bali, da ga ne oomo utegnili izpeljati, Pa so nam bile okoliščine tako naklonjene. Vsepov-s°d je deževalo, tu pri nas pa je bilo od petka aije, ko se je začela ša-§ra, vreme lepo, morda tem zaključnem večeru bolj hladno, a vendar-e akšno, da smo praznik redu zaključili - s plesom, prijetno družabno-J° T'.n °h zvokih ansam-tua Happy-Day, ki je bil za naše mlade, pa tudi manj mlade, velika atrak-mja,« nam je povedal Aleksander Kalc, ki je že t0lm° let0 predsednik aK° Gospodarske zadruge kot domačega kulturnega društva "Skala”.
Razgovoru sta se pridružila še tajnik društva Aleksander Mužina in dolgoletna pevka domačega zbora ter zaslužna kulturna delavka Sonja
»S Praznikom smo
narJ6/- V Petek in z njim nadaljevali tudi v soboto, tmstov nam ni manjkalo, Pa tudi domačini, vsi člani našega društva in za-arug, so s svojim delom
pri stojnicah, pa tudi z urejanjem samega prostora, kjer je praznik potekal, dali svoj prispevek, za katerega se jim v imenu odbora iz srca zahvaljujem,« je povedal Saško Kalc.
Po teh uvodnih besedah smo prešli na vprašanje prostega prehoda meje med Gropado in Trebčami do Orleka na sosednji strani meje.
»To je že drugič, ko smo našo šagro povezali tudi s prostim prehodom meje. Zadeva ni bila tako lahka, kot bi si kdo predstavljal. Bilo je potrebno kar lepo število dovoljenj z italijanske strani, morda še več s slovenske strani, da smo lahko odprli mejo in omogočili prebivalcem, da v lepem in prijateljskem razpoloženju preživijo skupaj nedeljo.«
V Orleku so imeli za to srečanje največje zasluge člani domačega balinarskega društva, pa tudi sicer domačini, ki so v dolini Drage postavili tudi velik šotor za primer, da bi bilo vreme slabo. Pa se je nebo zjasnilo in tako so lahko gostje posedeli kar na prostem in uživali ponujene dobrote.
»Od 12 do 15 km meri pot, ki vodi od Gropade mimo sežanske smodniš-nice do vasi Orlek, nato do trebenskega prehoda in po trasi čez Frankovec ponovno na našo stran meje. Želel bi se ob tem zahvaliti vsem Gropaj-cem in članom organizacije "Unione italiana sportiva per tutti - La Marmotta«, ki so nam
Prizor z nedavnega prehoda meje pri Gropadi (Foto KROMA)
Otroci, vzgojiteljice in starši otroškega vrtca v Borštu iskreno Čestitajo Florjani, Emilu in malemu Eriku ob rojstvu dvojčkov
Mateja in Marka
85-letni Giovanni Stok, 76-letni Alfonso Brun, 81-letna Vera Cuchelli.
LEKARNE
pomagali organizirati tekmovanja s kolesarji ter omogočili reklamo v italijanskih časopisih in na televiziji. Potem se moramo zahvaliti sežanski privatni televiziji kot tudi koprski radijski postaji, Primorskim novicam in seveda našemu dnevniku za vse kar so napisali in storili, da je ta zamisel povezovanja prebivalcev obeh strani meje tako lepo uspela.«
Sonja je že več let stalna pevka v zboru, v katerem sodeluje tudi njena družina. »Okrog 35 bo pevcev in pevk bo v teh dneh začelo z vajami. Zbor vodi Anastazija Pu-rič, na katero smo zelo navezani in ki ima velike zasluge, da se je naš zbor obdržal, razvil in da ima tudi za prihodnost nove načrte«, nam je povedala Sonja.
Dom, kjer imata svoj
sedež zadruga in društvo, je 70 odstotno že zgrajen in dokončan. Dvorana je urejena, da bodo lahko v njej stekle razne prireditve, pa tudi ostali prostori za seje in pevske vaje so v redu. Manjkajo še zadnja dela, kot pleskanje, nabava stolov, pa še izpolnitev obveznosti, ki jih terjajo novi predpisi.
»Veliko smo napravili, sedaj pa so nam zmanjkala denarna sredstva. Z naše strani bomo storili vse, da bomo omogočili v domu redno delovanje.«
Kulturni delavci iz Gropade želijo čim več sodelovanja z drugimi društvi in pomoč mladih, pa tudi razumevanje s strani odgovornih. Vas kot je Gropada ne sme ostati brez pomoči odgovornih, predvsem pa ne brez pomoči in solidarnosti vseh Slovencev v zamejstu.
KINO
ARISTON - 17.30, 19.50, 22.15 »II fuggitivo«, r. An-drew Davis, i. Harrison Ford.
EXCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Jurassic Park« r. Števen Spielberg, i. Sam Neill, Laura Dem.
EKCELSIOR AZZURRA -16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Boxing Helena«, r. Jennifer Lynch, i. Julian Sands, She-rilyn Fenn. Prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Made in America«, i. Woopi Gold-berg, Ted Danson.
NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tina -la vera storia di Tina Turner«.
NAZIONALE 3-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benny e Joon«, i. Johnny Depp, Mary S. Masterson.
NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Stalingrad«, i. Dominique Horwitz, Jochen Nikel.
GRATTACIELO - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Jurassic Park«, r. Števen Spielberg, i. Sam Neill, Laura Dem.
MIGNON - 17.00 - 22.15 »I racconti della camera ros-sa«, prepovedan mladini pod 18. letom.
EDEN- 15.30- 22.00 »Bella, porca praticamente insa-ziabile«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Hot shots 2«, r. Jim Abrahams, i. Charlie Sheen, Valeria Golino.
ALCIONE - 20.00, 22.00 »Lezioni di piano,«, r. J. Campion.
LUJVIIERE - 18.00 in 21.30 »La belle histoire« i. Gerard Lanvin, Beatrice Dalle.
RADIO - 15.30 - 21.30 »La cameriera, il maggiordomo, la signora«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
21.	septembra 1993
JV1ATEJ
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.05 - Dolžina dneva 12.14 - Luna vzide ob 13.22 in zatone ob 22.28.
Jutri, SREDA,
22.	septembra 1993
MAVRICIJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1024 mb narašča, veter severovzhodnik 8 km na uro vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Valentina Cibic, Stefania Donat, Altea Vittori, Antonella Solich, Andrej Labiani, Nicola Do-brigna, Alessandro Hengl, Alberto Samore’, Mitja Cer-nich.
UMRLI SO: 71-letna Lio-nella Brandi, 74-letna Giulia Braico, 84-letni Bruno Stoc-co, 83-letni Giuseppe Bezin, 87-letni Egidio Crismani, 81-letna Giovanna Bortolutti,
Od ponedeljka, 20. do nedelje, 26. septembra 1993
Normalen umik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 16. Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje
-	Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5 (tel. 726811).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
□ OBVESTILA
SKD CEROVLJE MAVHINJE priredi v nedeljo 10. oktobra »II. jesenski pohod« na Grmado in okolico. Informacije tel. 299798 (od 19. do 21. ure) in 291237.
ŽPZ TABOR bo zaCel z vajami. Potrebujemo pa novih in svežih moči. Vabimo vse, ki rade pojete, da se nam pridružite. Prva vaja bo jutri, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Pridite ne bo vam žal.
PLAVALNI KLUB BOR organizira rekreativno plavanje za odrasle z vaditeljem v bazenu pri Alturi v Trstu v
večernih urah od 20. do 22. ure. Vpisovanje ob delavnikih od 20. t.m. do 1. oktobra od 19. do 20.30 po telefonu 51377.
OBČINA DOLINA - ZALOŽBA LIPA KOPER bosta predstavila v petek, 24. t.m., ob 18. uri na županstvu v Dolini novi knjigi domačih ustvarjalcev: Marij Cuk »Sledovi v pesku« in Boris Pangerc »Bližanje«. Knjigi bo predstavil prof. dr. France Bernik; sodeluje trobilna skupina Ricmanjske godbe. Vabljeni.
PEVCI in pevke MePZ Slavec-Slovenec, dobimo se na prvi vaji v Četrtek, 23. t.m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. Vljudno vabimo nove Člane.
SEKCIJA SSK ZA BARKOVLJE, GRETO IN ROJAN bo imela danes svoj kongres z začetkom ob 20. uri, v prostorih barkovljan-skega društva v ul. Cerreto 12. Govor bo o ciljih in oblikah slovenskega političnega delovanja v novih razmerah. Vabljeni!
SEKCIJA SSK ZA OBČINO ZGONIK bo imela danes svoj kongres z začetkom ob 20. uri, v obcinsld knjižnici v Saležu. Govor bo o ciljih in oblikah slovenskega političnega delovanja v novih razmerah. Vabljeni!
CE SI FANT-DEKLE 8/16 let star in bi želel se vključiti v veliko skavtsko družino si vabljen v soboto, 25. t.m. na skavtski veCer v Marijinem domu pri sv. Ivanu, ob 18. uri. Vabljeni starši in prijatelji.
MPZ V. VODNIK obvešCa vse pevce, da bo prva vaja letošnje sezone v Četrtek, 23. t.m., ob 20.30, kot običajno v društvenih prostorih. Poleg vseh dosedanjih elanov so seveda dobrodošlo vabljeni vsi tisti, ki bi se radi pridružili dolinskim pevcem.
IZLETI
ZVEZA UPOKOJENCEV SPI CGIL iz Skednja prireja v nedeljo, 26. t. m. izlet v Avstrijo in sicer v Celovec in z ogledom Minimundusa. Cena izleta je 60.000 lir, v njej je vključen prevoz z avtobusom, kosilo in vstopnina v Minimundus. Za vpisnino lahko zainteresirani tel. v večernih urah na št. 814183 - Bianka Furlan Kneipp. Vabljeni!
KD KRAŠKI DOM organizira v nedeljo, 3. oktobra enodnevni izlet na Tolminsko z ogledom muzeja Soške fronte. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Vesni Guštin, tel. št. 327124.
55 LETNIKI iz dolinske občine organizirajo 24. oktobra izlet v Caorle (Ve) na ekskurzijo in kosilo. Sledi prosta zabava z orkestrom. Interesenti naj se Cimprej oglasijo na tel. št. 228468.
SKD CEROVLJE MAVHINJE organizira v nedeljo, 17. oktobra izlet na Koroško z ogledom grada Hochostervvitz in Gosposvetskega polja. Informacije tel. 299798 (od 19. do 21. ure).
H ŠOLSKE VESTI
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja tudi letos glasbeno šolo s teCaji teorije, solfeggia in raznih glasbil za vse, ki bi radi stopili v godbo. Informacije in vpisovanja na sedežu društva na trgu v Nabrežini vsak ponedeljek in Četrtek od 20,30 dalje.
E3
ČESTITKE
Prvo svečko bo ugasnila naša SARA. Vse naj, naj, naj ji voščijo mama Marina, taja Radivoj in vsi, ki jo imajo radi.
Igor in Paola Labiani sta dobila prvorojenCka ANDREJA. Iskrene Čestitke, Andreju pa obilo sreče v življenju želijo uslužbenci občine Dolina.
MALI OGLASI
MED PETKOM IN SOBOTO se je na Opčinah izgubil pes, trobarvni, Basset hound, ki sliši na ime Le-van. Najditelja prosimo, da telefonira na št. 211877.
OSMICO ima odprto Srečko Štolfa, Salež 46.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18.
OSMICO ima Jožko Colja - Samatorca 21.
OSMICO ima Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1.
OSMICO ima Jurij Stubelj v Sempolaju.
PRODAM klavir za začetnike. Telefon 228642 v popoldanskih urah.
ISCEM DIATONIČNO HARMONIKO akordacija do-fa-si-b-mol (c-f-b). Telefon (0481)81113(urad) ali (048l)419952(dom). Semolič.
PRODAM stanovanje privatniku v Boljuncu (prosto spomladi). Tel. 228579.
NA FERNECAH prodam hišo z vrtom. Telefonirati v jutranjih urah na št. 826084.
17-LETNO RESNO DEKLE z znanjem slovenskega in italijanskega jezika išCe poldnevno jutranjo zaposlitev. Telefon št. 040-228240 od 12. do 14. ure.
DAJEMO v najem pritlični prostor na Opčinah (40 kv metrov); tel. 251139 (med 19. in 20. uro).
UČITELJICA nudi pomoC pri učenju osnovnošolskim otrokom. Tel. 228647.
DEKLE z večletno delovno prakso v uradu in pri komercialistu išCe kakršnokoli zaposlitev Telefon 228327.
V GORICI išCemo gospo za celodnevno oskrbo starejše osebe. Nudimo bivanje. Telefon od torka, 21.t.m. dalje 040-53050.
GROZDJE prodam, približno 6 stotov malvazije na trti. Tel. 228146.
DOBERMANE - psičke cepljene poceni prodamo. Tel. 003866-37488 doplodne, 31152 popoldne.
NUDIM lekcije iz matematike, fizike in informatike. Telefon 417689.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Marjana Zerjula darujejo Ema Tul 20.000 lir, Eda Kodela 20.000 lir, Miranda in Genio 20.000 lir ter Fulvia in D or jan 20.000 lir za KD Jože Rapotec.
Zapustil nas je naš dragi nono
Ivan Stok
(Nini)
Od pokojnika se bomo poslovili jutri, 22. t.m. V mrtvašnici glavne bolnišnice bo ležal od 9. do 11. ure. Datum in uro pogreba v rojstnem Povirju bomo javili naknadno.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, Zabrežec, Povir,
21. septembra 1993
Žalovanju se pridružujejo
Josipina Siškovič ter Tatjana in Franco Virneri
Ob smrti dragega očeta izrekajo iskreno sožalje Ani Stok in družini
uprava in uslužbenci občine Dolina.
Zapustil nas je naš dragi
Pepi Bezin
Pogreb bo jutri, 22. septembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Križu.
Žalostno vest sporočajo hci Anica, sin Pepko, zet, snaha, vnukinja Noriš, sestra, brat in ostalo sorodstvo.
Križ, 21. septembra 1993
(Pogr. podj. Zimolo)
KASTA - Krožek absolventov Slovenske trgovske akademije se klanja spominu svojega Častnega elana in bivšega profesorja
VLADIMIRA DESCA
ter izreka družini iskreno sožalje.
GORICA
Torek, 21. septembra 1993
NOVICE
AFERA / PO ZAČASNI ZAPLEMBI TREH VAGONOV
FOTOGRAFIJA / NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Na goriški občini od včeraj tudi pomočnik komisarja
Komisar Lorenzo de Luca di Pietralata je za upravljanje goriške občine do predčasnih volitev, za katere še ni znano, kdaj bodo, dobil pomočnika. Prefekt De Matteis je namreč imenoval tudi vicekomisarja, ki naj bi sodeloval in ob potrebi nadomeščal komisarja. Vicekomisar je Flavio Mantini, funkcionar računovodskega oddelka pri prefekturi, ki je že včeraj prevzel posle na občini.
Spremembe umikov na pošti
Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešča, da bo danes in jutri prišlo do sprememb v poslovanju nekaterih uradov oziroma okenc. Urad za poštne položnice in hranilne vloge v Gorici bo odprt danes, 21. t.m., samo do 15.30, isti urad v Tržiču pa jutri, 22. t.m., samo do 14.30. Prosijo za razumevanje.
Razprava o prenovi PSI
Pred dnevi so na sedežu socialistične stranke v Gorici predstavili politični manifest za prenovo, zdaj pa se v sekcijah začenja razprava in istočasno tudi pobuda za včlanjevanje. Prvi organizacijski sestanek je bil prejšnji petek v Gorici. Do konca prvega tedna v oktobru naj bi z razpravo zaključili v vseh sekcijah. Koledar srečanj po posameznih krajih je naslednji: danes od .18. do 20 ure na sedežu v Gorici (tudi za člane sekcij iz Standreža in Ločnika) in v soboto, 25. t.m., od 16. do 18. ure, 23. t.m. in 29.t.m. od 20.30 do 22.30 v Gradežu. 30,t.m. bo predvidoma srečanje v So-vodnjah, vabljeni tudi člani iz Steverjana in Doberdoba. Najbolj živahen bo prvi teden v oktobru. O datumih posameznih srečanj bomo še poročali.
S prireditve naravnost v zapor
Tako izkušnjo si je v nedeljo, okrog 22. ure pridobil 30-letni C.P. iz Gorice, z nič kaj spoštljivim vedenjem je motil potek prireditve, ob prihodu policijske obhodnice pa je naravnost vzrojil, nič kaj zadovoljen pa ni bil niti ko so mu nataknili lisice in ga pospremili na hladno pod obtožbo Zahtev, upiranja in povzročitve poškodb. Zdi se, da je k takemu obnašanju pripomogel alkohol. Podobno izkušnjo pa si je v soboto zvečer nabral tudi 23-letni M.J. iz Doberdoba. Karabinjerji so v odnosu do fanta ravnali podobno: iz Ronk, kjer se je dogodek pripetil, so ga pospremili v goriški zapor in napisali prijavo.
Policija posegla pravočasno
Policijska obhodnica je včeraj popoldne, po telefonskem sporočilu, še pravočasno posredovala in pospremila na zdravljenje moškega starega okrog 25 let, ki je blizu Standreža hodil po železniški progi, ne meneč se za nevarnost. Nekaj minut zatem je mimo peljal vlak.
Se ni odgovora glede sumljivih odpadkov
Zadevo naj bi se razjasnila do konca tedna
Vlado Klemse
Člani Skupine 75 se predstavljajo
Izbor umetniških fotografij slovenskega fotokluba bo na ogled do konca meseca
S srečanja ob sobotnem odprtju razstave na postaji (foto Studio Reportage)
V prihodnjih nekaj dneh, vsekakor pa pred koncem tedna bodo pri KZE ugotovili vsebnost pošiljk, ki so trenutno ustavljene na železniški postaji in ki so označene kot odpadki iz bolnišnic, sodna oblast pa bo sprejela, na podlagi ugotovitev KZE, ustrezno odločitev. Kakor smo že poročali, je državni pravd-nik pri goriški preturi dr. Finazzer odredil začasno zaplembo treh vagonov. Vagoni so prispeli iz Kampanije, oziroma Sicilije. Poseg sodstva so, kakor je slišati, sprožili uslužbenci železnice, po-
tem ko so ugotovili, da iz vagona uhaja tekočina in močno zaudarja.
Včerajšnji dan je bil za funkcionarje goriške KZE zelo naporen. Verjetno bo tako tudi danes in jutri. Vest o pošiljki posebnih odpadkov iz bolnišnic, ki jih pošiljajo v Gorico celo iz preko tisoč kilometrov oddaljene Sicilije - zadeva sicer ni nova, kajti že pred meseci je prišlo to vprašanje na dan - je spodbudila tudi pristojne na Pokrajini, ki
nameravajo zadevi priti do dna. Odbornik Gior-gio Grossi je včeraj dopoldne bil na obisku v upepeljevalniku z namenom, ”da se podrobno seznami s problematiko in z ozadjem zadeve”. Ob tem ni pozabil dodati, da je "afera” ponovno postavila v ospredje vprašanje uničevanja odpadkov, ki ga bo treba tako ali drugače razrešiti. On sam še zmeraj zagovarja načelo, da je treba odpadke uničiti, oziroma predelati
doma. Kako se uvažanje posebnih odpadkov iz Sicilije in Kampanje sklada s tako usmeritvijo, ni znano.
Podrobnejša pojasnila bi verjetno dobili na Občini, oziroma pri nek-d a n j i h upraviteljih...Menda so bili prepričani, da je z uvažanjem bolnišničnih odpadkov mogoče zagotoviti gospodarnejše poslovanje upepeljevalnika.
Na železniški postaji smo zvedeli, da je zasežena pošiljka, vsaj na osnovi predložene dokumentacije, povsem v redu. Odpremljanje posebnih odpadkov ima namreč soglasje vseh pristojnih oblasti, ustrezno potrjen pa je tudi sprejem pošiljk na namembni postaji. Za vsebnost posameznih pošiljk pa železnica ne more jamčiti. Prilagodili se bodo pač odločitvi sodišča.
En vagon z odpadki iz bolnišnic pa stoji na dvorišču upepeljevalnika. Tovor so, na zahtevo uprave upepeljevalnika, pregledali strokovnjaki KZE. Po izjavah ravnatelja obrata, so med razkladanjem naleteli na dve posodi, ki sta se zdeli sumljivi. Toliko o prvih korakih in odmevih v pristojnih uradnih krogih. Zadeva pa utegne imeti tudi širši odmev, zlasti v vrstah naravovarstvenikov.
Med goriškimi železničarji je kar nekaj navdušenih fotografov, ki so v okviru železničarskega rekreacijskega krožka že pred časom ustanovili fotografsko skupino “Lo Scambio”. Na njihovo pobudo se v čakalnici železniške postaje v Gorici občasno vrstijo razstave tako posameznih umetnikov fotografije kot skupin. V tem okviru so v soboto odprli skupinsko razstavo članov slovenskega fotokluba Skupina 75, ki imajo po junijski razstavi v galeriji Katoliške knjigarne tako priložnost, da se
približajo tudi širšemu občinstvu. Prirejanje razstav v nenavadnem prostoru, kot je železniška čakalnica, ponuja namreč dragoceno vez med umetniki - v našem primeru fotografi in tudi takim občinstvom, ki navadno ne zahaja v tradicionalne galerije in ima zato edinstveno priložnost za srečanje z umetniško fotografijo.
Poleg tega želijo pri krožku “Lo Scambio” tudi spodbujati srečevanje med fotografi sosednih narodnosti (v zadnjem času so na postaji razstavljali Mojmir Maraž,
Paul David Redfern in Marco Mattiuzzi, sedaj pa goriški slovenski fotografi), kot je poudaril načelnik krožka Ervino Santarossa.
Na sobotnem odprtju ^ razstave je v imenu Sku- j pine 75 številne navzoč^ pozdravil Silvan Pittoli-Poleg njegovih so na ogled še fotografije, ki so jih posneli Silvan Bevčar, Vilko Fajt, Hija-cint Jussa, Flavio Moset-ti, Valter Nanut, Viktor Selva, Marko in Zdenko Vogrič ter Viljem Zavad- | lav. Razstava bo na železniški postaji na ogled do 28. septembra.
GLEDALIŠČE / LUTKARSKI FESTIVAL
RAZSTAVA / ODPRLI SO JO V NOVI GORICI
Zadovoljni organizalorji že snujejo nove načrte
Druga izvedba potrdila uspeh prireditve
Marko Marinčič
V nedeljo se je na gradu zaključila druga izvedba lutkarskega festivala Alpe Adria Puppet Festival. Zadnjo v nizu večernih predstav so uprizorili mladi lutkarji, ki so obiskovali devetdnevno delavnico v okviru festivala. Pod vodstvom slovenskega lutkarja Edija Majarona, hrvaškega režiserja in lutkarja Zlatka Boureka in glasbenika Lada Jakše je 18 izbranih tečajnikov - vsi se poklicno ukvarjajo z animacijo - letos posvetilo pozornost odnosu med animiranim predmetom in glasbo. Pridobljeno znanje so s pridom uporabili na zaključnem nastopu, ki so ga pripravili po Que-neaujevih Stilnih vajah.
Festival se je komaj zaključil in že je čas obračunov. Prvega je že včeraj na srečanju z novinarji podal umetniški vodja manifestacije Roberto Piaggio. Bil je nadvse zadovoljen z odzivom na festival. Se mlada prireditev je namreč povečala krog občinstva in pritegnila pozornost vsedržavne kritike. Mediji so o njej obširno poročali, kar je nedvomno priznanje kakovosti, pomembna zasebna televizijska mreža se zanima za snemanje festivala prihodnje leto, občinstvo, ki sicer ni bilo množično, pa je iz dneva v dan kazalo večje zanimanje: mnogi so prvič prišli iz radovednosti, odkrili nov svet gledališke izraznosti in so se
naslednje večere radi vračali.
Uspeh je organizatorjem dal navdih za nove zamisli, ki naj bi jih uresničili že prihodnje leto. Tako že načrtujejo, da bi prihodnje leto večernim predstavam dodali poulične nastope, ki naj bi čez dan zajeli celo grajsko naselje. Razmišljajo tudi o sejmu lutk, srečanju zbirateljev, o video in filmski sekciji, za katero so si že zagotovili posnetke z gostovanj znanih Podrec-covih lutk v ZDA, o produkciji lastnih predstav, ki naj bi slonele na delu lutkarskih delavnic.
V srednjeročnem obdobju pa imajo še ambicioznejše načrte: Gorica naj bi postala permanentni lutkarski center s tečaji, delavnicami, nastopi, razstavami in zbirkami s tega področja.
Vse to seveda zahteva več sredstev, saj čudeži, kakršen je bil letošnji (za 9-dnevni festival so potrosili 55 milijonov lir), niso več mogoči. Piaggio se je zahvalil zlasti Občini, Deželni gledališki ustanovi in Tržaškemu teatru za podpore (nekaj so prispevale še Dežela FJk, Pokrajina in Goriška hranilnica), bil pa je tudi polemičen glede premajhne pozornosti Dežele do Gorice. Toliko raz-pihovani Mittelfest, ki je lani “požrl” 4 milijarde, je skopnel kot marčni sneg, brž ko je zatonila zvezda nekaterih politikov. Goriško srečanje, ki je nastalo in zraslo brez mogočnih političnih botrov, pa vztraja in bi zato najbrž zaslužilo tistih 150/200 milijonov lir, ki bi omogočili realizacijo vseh prej navedenih projektov.
Sto let planinstva na severnem Primorskem
Nagovor prof. dr. Motjožo Kmecla in dr. Branko Marušiča - Časten doprinos primorskih planincev
Številnim pobudam ob 100-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva se je pridružila tudi goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici. Do 9. oktobra je namreč v oddelku za mladino in odrasle, na ulici Gradnikove brigade 25, odprta dokumentarna razstava Planinstvo na severnem Primorskem. Izborno razstavo je pripravila višja bibliotekarka Andreina Jejčič, odprli pa so jo v petek, 17.t.m. Ob odprtju sta, poleg ravnatelja knjižnice Rajka Slokarja, spregovorila prof. dr. Matjaž Kmecl in dr. Branko Marušič.
Dr. Kmecl je poudaril splošni pomen planinstva v evropskem prostoru
in posebej na Slovenskem. Stoletnica ustanovitve Osrednjega SPD v Ljubljani je le kronološka iztočnica, kajti pojav alpinizma, oziroma planinstva je vsaj nekaj desetletij starejši. Res pa je, da je planinstvo na Slovenskem v teh stotih letih dobilo dimenzijo, ki jo je težko primerjati s stanjem pri drugih narodih.
V nagovoru sta se tako dr. Kmecl, kakor dr. Marušič zaustavila posebej pri prikazu razvoja planinstva v primorskem prostoru, ki je planinstvu, politiki in kulturi - ta tri področja so bila in so namreč tesno povezana -dal vrsto znanih osebnosti, od Staniča do Tume, od Juga do Kugyja in Set-ničarja, od Abrama do Je-
linčiča in Zorzuta. In še bi lahko naštevali.
In še na nekaj sta govorca opozorila. Kar zadeva razvoj planinstva, Primorska ni zaostajala za dogajanji v Ljubljani, oziroma "centru”. 2e dve leti za ustanovitvijo Osrednjega SPD se je v Tolminu ustanovila Soška podružnica, ob prelomu stoletja pa je imel svojo podružnico že vsak večji kraj na Primorskem. Zal je razcvet planinstva zaustavila prva svetovna vojna, potem pa za četrt stoletja italijanska okupacija. Toda ideja je ostala živa tudi v najbolj težavnem obdobju in je z novo močjo spet zaživela že leta 1945, z obnavljanjem društev v Gorici, Trstu in drugod.
POSVET / SOCIOLOGI GOSTJE ISIGA
Kako organizirati storitve
Achille Ardigd proti popolnemu rušenju "socialne države"
Na Trgovinski zbornici se je včeraj začel štiridnevni mednarodni posvet sociologov o organizaciji socialnih storitev po krizi “welfare statea” na zahodu in “realnega paternalizma” na vzhodu. Srečanje prireja ISIG. Glavno besedo je na včerajšnjem zasedanju imel sociolog Achille Ardigd (ob njem sodelujejo Benedetto Gui, Vaclav Belhoradsky in drugi), ki se je v nasprotju z danes prevladujočimi propagandisti liberizma zavzel za ohranitev in posodobitev jav-Prof. Ardigd govori na posvetu (foto Studio Reportage)	nih socialnih storitev.
ŠTANPREŽ / GOBARSKA SEZONA
Poldrugi kilogram težak jurček je osrečil gobarja
Začetek letošnje gobarske sezone ni bil prav navdušujoč, saj je dolgotrajna poletna suša zavirala rast okusnih gozdnih sadežev. V zadnjih tednih pa so se vremenske razmere povsem spremenile, dež je spet namočil tla v veselje gobarjev. Med temi je tudi Viljem Zavadlav iz Standreža, ki je v soboto navsezgodaj, seveda po obilnem dežju, pod Nanosom nekje pri Razdrtem našel res lepega jurčka nenavadne oblike in kar čedne teže: jeziček na tehntnici se je namreč ustavil pri kilogramu in 400 gramih. Točnega kraja najdbe nam ni hotel zaupati, saj računa na še kako srečno odkritje. Zaenkrat pa se bo vsekakor posvetil temu jurčku... Dober tek!
Na sliki (foto Studio Reportage) Viljem Zavadlav z nenavadnim jurčkom
_____________KINO
GORICA
VTTTORIA 19.40-22.00 »L’eta delVinnocenza«. Rež. Martin Scorsese. I. Daniel Day Lewis in Mi-chelle Pfeifer.
CORSO 15.30-17.30-19.45-22.00 »Jurassic park«. S. Spielberg. VERDI Zaprto. GRADEZ
CRISTALLO 20.30-22.30 »II danno«.
g_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za
Goriško sporoča, da bo avtobus za izlet v nedeljo, 26. t.m., odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj s postanki v Standrežu, Podgori, pred gostilno Primožič v Drev. XX. septembra in na Travniku.
H ŠOLSKE VESTI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v š.l. 1993/94 v Gorici naslednje tečaje: strojepis z videotipkanjem (150 url začetniški tečaj angleščine (120 ur), začetniški tečaj italijanščine (50 ur), gledališka šola (150 ur), enologija (20 ur), vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur), osnovna informatika - MS DOS 5 (30 ur -dva tečaja), urejevanje besedil WORD 5 (60 ur), elektronske razpredelnice - LOTUS 1 2 3 (60 ur), urejevanje datotek - DATA BASE IH (60 ur). Vpisovanje do 24. septembra na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel 81826 vsak dan (razen sobote) od 10. do 14. ure.
□	' OBVESTILA
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo
od jutri, 22. septembra dalje spet odprta p° običajnem umiku.
LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL posluje po naslednjem umiku: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 13-do 17. ure. Ob četrtkih dopoldne je knjižnica zaprta.
□	lekarne
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
pogrebi
Danes ob 9.30 Iolanda Furlan vd. Bastiani iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico in na glavno pokopališče, ob 11- url Jožef Brisco iz splošne bolnišnice v Standrež, ob 13.15 Fabio Sajic iz splošne bolnišnice v Za-graj.


'
SVET
NOVICE
Torek, 21. septembra 1993
POLJSKA / PO PARLAMENTARNIH VOLITVAH
Desnica svari pred komunizmom
Poljski časniki so že v ponedeljek zjutraj, še preden so bili objavljeni prvi izidi volitev, komentirali zmago levice in poraz desnice in ugotavljali, da je uspeh levice in nekdanjih komunistov predvsem posledica frustracij celotne poljske družbe in negotovosti vsakega državljana posebej.
Glasilo pred štirimi leti zmagovite protikomunistične koalicije je spremembe na vrhu komentiralo kot dokaz, da so bile reforme prehitre, predlagalo pa je tudi, naj dosedanjo predsedni-
co vlade Suchocko, ki je vsekakor zaslužna za pomembne gospodarske uspehe, povabijo tudi v novo vlado. Katoliški tisk piše o »grenkem priokusu demokracije«, časniki, ki so nekoč veljali za komunistične, pa se zavzemajo za »pragmatizem, proti vsakršnemu revanšizmu, to je maščevanju tistim, ki so zadnja leta ravnali z levičarji kot z državljani druge vrste.«
Nekoč po vsem svetu znani glasnik vlade Jaruzelskega Jerzy Urban, eden izmed najostrejših nasprotnikov VValense v osem-
desetih letih, je zmagovalcem volitev, svojim nekdanjim tovarišem, prinesel desetlitrsko steklenico šampanjca.
Med prvimi tujimi komentarji je izjava danskega zunanjega ministra Petersena, ki napoveduje »težave« vojaškega sodelovanja s Poljsko, če bo nova vlada v Varšavi »krenila po komunistični poti«. Demokratične volitve je treba spoštovati, pravi danski minister, vendar demokracija še ni zagotovilo, da vo-lilci res preudarno izvolijo svoje predstavnike.
canski kralj Husein in Jaser Arafat (Telefoto: AP)
Levičarski časniki pišejo o zmagi, desničarski pa o propadu reform in o vračanju v komunizem (Telefoto: AP)
ZDRUŽENI NARODI / ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE
Rene Slama / AFP
NEW YORK - Diplomatsko soočenje ob prvem izraelsko-palestin-skem sporazumu, silovitost problematike nekdanje Jugoslavije, kot se kaže v mednarodnih odnosih, ter reforma ZN in Varnostnega sveta naj bi bile prevladujoče teme na Generalni skupščini ZN, ki se bo začela danes v New Yorku. Ameriški predsednik Bill Clinton, novi japonski premier Morihiro Hosokawa ter izraelski minister za zunanje zadeve Simon Peres bodo na skupščini, ki se bo po začasnem dnevnem redu začela 27. septembra, spregovorili prvi. Na 48. rednem zasedanju pa ima dnevni red kar 157 točk.
Sporazum, sklenjen med Izraelom in PLO že kaže svoje pozitivne učinke. Na povabilo egiptovske delegacije bosta predstavnik Izraela Gad Yaacobi in predstavnik PLO Nasser al-Kidwa prvič sedla za skupno mizo k zajtrku, in to v ponedeljek, tik pred uvodnim zasedanjem. Takšnega srečanja si pred mesecem dni ni bilo mogoče zamišljati niti v sanjah. Večina držav članic ZN, med njimi več arabskih držav, se bo po vsej verjetnosti strinjala z razveljavitvijo, suspenzom ali dodatnimi amandmaji na več resolucij, ki so bile uglašene protiizraelsko in jih je vsako leto sprejela Generalna skupščina na pobudo arabskih držav. »A vse je odvisno od Palestincev,« je izjavil eden od izraelskih predstavnikov.
Nasser al-Kidwa, nečak predsednika PLO Jaserja Arafata, je že namignil, da utegne priti do kompromisa pri »nekaterih« resolucijah, ki jih je skupaj približno trideset. »Pripravljeni smo upoštevati pozitivni razvoj dogodkov na kraju samem,« je zagotovil. Po nekaterih izraelskih virih bo Simon Peres, ki bo bival v New Yorku, prvi teden, ko bo potekala splošna razprava, skušal izrabiti svojo navzočnost po eni strani za navezavo stikov s tistimi državami, ki jih doslej z Izraelom niso imele, po drugi strani pa zato, da bi pospešil proces sprave med hebrejsko državo in Združenimi narodi po več kot desetletjih osamitve.
Diplomati pri Združenih narodih tudi upajo, da se bodo vojskujoče se strani v Bosni in Hercegovini kmalu začele zgledovati po Izraelcih in Palestincih, ki niso sklenili idealnega sporazuma, a so se vseeno sporazumeli v nekaterih skupnih točkah. Trajanje dramatičnih spopadov v nekdanji Jugoslaviji bo po vsej verjetnosti še naprej obvladovalo razprave po vsej Evropi. Spopad na Balkanu je nedvomno vplival na mednarodne odnose, saj je po besedah sira Davida Hannaya, predstavnika Velike Britanije v Varnostnem svetu, »bosanski strup okužil« odnose med Evropejci in Američani.
Združene države, ki se niso vojaško vpletle, so večkrat zagovarjale Mu-
Indijski premier v Teheranu
NEW DELHI - Indijski premier Narasima Rao je prispel na tridnevni uradni obisk v Teheran. Rao je prvi indijski premier, ki je po islamski revoluciji obiskal Iran, spremlja pa ga tudi zelo močna ekipa gospodarstvenikov, saj bodo med obiskom podpisali tudi več sporazumov o gospodarskem sodelovanju. Kot poroča indijska tiskovna agencija, se bo z iranskimi voditelji pogovarjal tudi o političnem sodelovanju med državama, opazovalci pa menijo, da bo Rao svoje iranske sogovornike zaprosil, naj prenehajo podpirati muslimanske separatiste v Kašmirju. (STA)
Protesti francoskih kmetov
PARIZ - V številnih francoskih mestih ponovno potekajo demonstracije kmetov, ki želijo sporazum med ZDA in ES, s katerim naj bi zmanjšali izvoz evropskega žita čez Atlantik. Kmetje so postavili cestne zapore, ki so delno ohromile promet, bolj radikalno usmerjeni pa po ulicah zažigajo kopice sena. Predstavniki francoske vlade se na najnovejše kmečke proteste še niso odzvali. (AFP)
Turška premierka v Bonnu
BONN - Predsednica turške vlade Tansu Ciller je prispela na dvodnevni uradni obisk v Nemčijo, kamor jo je povabil nemški kancler Helmut Kohl. V središču turško-nemških pogovorov bodo dvostranski odnosi, zlasti težave, s katerimi se srečuje blizu 1, 8 milijona turških delavcev v Nemčiji, pogovarjali pa se bodo tudi o odnosih med Turčijo in Evropsko skupnostjo ter o vojni na Balkanu. Cillerjeva se bo sestala tudi z nemškim predsednikom Richardom von VVeizsacke-rjem, predsednico Bundestaga Rito Siissmuth ter z nemškim zunanjim ministrom Klausom Kin-klom. Ob prihodu turške premierke je v Bonnu demonstriralo več tisoč kurdskih demonstrantov, ki so protestirali proti zatiranju Kurdov v Turčiji in zahtevali od nemške vlade, naj zato zaostri politiko do Turčije. (Reuter, AFP)
Bivši komunisti se že pogajajo o prihodnji vladni koaliciji
Iz parlamentarnega življenja izginjajo pobudniki radikalnih reform
Varšava - Poljski Predsednik Lech VValen-rfjTf.iki Poraženec ne-e jskih parlamentarnih volitev, ki so na Poljskem sklenile obdobje, zaznamovano z njegovo (nekdanjo) Solidarnostjo, mora v tridesetih dneh skli-c&ti zasedanje novega Parlamenta, potem pa v štirinajstih dneh imenovati novega predsednika v ade ki mu ga bo premagala zmagovalka volitev.
Ker o zmagovalcu ni ovoma, je v Varšavi že znano, da bo vlado vodil voditelj združene demo-kratične levice Aleksander Kwasniewski, ki se je že začel pogajati z drugo najmočnejšo Kmečko stranko verjetno pa se bo že ta eden začel tudi s tretjo, doslej vladajočo levosredinsko Demokratično zvezo. Uradno vabilo na pogajanja o morebitnem sodelovanju v vladni koaliciji je združena demokratična levica že poslala tudi Delavski zvezi.
Iz poljskega parlamentarnega življenja bodo
vsaj do naslednjih volitev
izginile stranke, ki so
imuKame gospodarske re-torme, med njimi liberalni demokrati bivšega pre-
S35 BsleleckeSa’ desni-čarski Sporazum centra sindikat Solidarnost in
stranke 6 nacionalistične
Aleksander Kwasniewski (Telefoto: AP)
Prvi mož Zveze demokratične levice, predsednik Socialno demokratske stranke Aleksander Kwasniewski, velja za mladega, sodobnega, »zahodnjaškega«, preudarnega politika, ki mu zahodni analitiki ne pripisujejo teženj vračanja k staremu komunističnemu režimu, čeprav je pristopil k Poljski združeni delavski partiji že leta 1977 in je bil med vladavino generala Jaruzelskega ves čas na pomembnih političnih položajih. Zdaj 38-letni ekonomist Kvvasnievvski je bil najprej voditelj Študentske socialistične mladine v Gdansku, potem novinar, urednik študentskega tednika in urednik časnika mladih komunistov. Leta 1985 je postal minister brez listnice za mladino in šport Na vladni strani je leta 1989 sodeloval na »okrogli mizi«, pogajanjih med staro partijo in opozicijo, ki je pomenila poljski neboleč prehod iz starega sistema v reformske čase. Že januarja leta 1990 se je lotil tedaj zelo nehvaležne naloge - obnavljanja socialno demokratskega gibanja, v katero je privabil mlajše, pragmatične kadre iz stare partije oziroma njenega podmladka. Postal je prvi predsednik nove, danes zmagovite stranke, letos spomladi pa je bil ponovno izvoljen.
Reforme ne bodo več tako hitre
VARŠAVA - Zmaga levičarskih strank bo verjetno upočasnila hitra gospodarska gibanja in dinamiko uveljavljanja tržnih reform, splošna usmeritev v tržno gospodarstvo pa ni ogrožena, meni večina poznavalcev. Se nepopolni rezultati namreč kažejo, da bosta imeli dve največji levičarski stranki, ki izvirata iz nekdanje komunistične partije, Zveza demokratične levice (SLD) in Poljska kmečka stranka (PSL), večino v 460-član-skem spodnjem domu poljskega parlamenta. »Komunizem se ne bo vrnil na Poljsko, vendar se bo potek reform zelo upočasnil,« pravi Bronis-law Geremek, voditelj desničarske Demokratične unije. Zdi se namreč, da se poljsko gospodarstvo po štirih letih radikalne gospodarske reforme počasi, a zagotovo izvija iz recesije, zdaj pa se ekonomisti bojijo, da bi levo usmerjena vlada z liberalnejšo monetarno politiko in velikimi obremenitvami proračuna z izdatki za socialne programe lahko povzročila velik proračunski primanjkljaj, kar pa bi imelo hude posledice za polj-
sko gospodarstvo. Tega se še posebno boji nekdanji finančni minister in VValensov svetovalec za gospodarska vprašanja Andzej 01echowski, ki meni: »Ce bodo zavladali levičarji, se bo gospodarski položaj zagotovo poslabšal, če ne kratkoročno, pa v nekoliko daljšem obdobju. Edina pravilna pot je namreč nadaljevanje restriktivne monetarne politike, levičarji pa seveda želijo povečati povpraševanje, kar se bo zagotovo končalo s stag-flacijo.« Voditelj zmagovite Zveze demokratične levice Aleksander Kvvasnievvski pa zagotavlja, da volilna zmaga njegove stranke ne pomeni konca reform. »Proračunski primanjkljaj bomo obdržali na ravni 5, 5 odstotka nacionalnega bruto proizvoda, nadaljevali pa bomo tudi s procesom privatizacije. Pripravljeni smo se tudi pogovarjati o možnosti, da na čelu vlade še naprej ostane Suho-cka.« Tuji poslovneži na Poljskem so prepričani, da tuji vlagatelji ne zaupajo SLD, zato bo tuje vlaganje v poljsko gospodarstvo po vsej verjetnosti začasno zastalo.
(Reuter)
Svetovna organizacija je v Bosni povsem odpovedala (Telefoto: AP)
slimane in si tako izboljšale svojo podobo pred neuvrščenimi državami članicami ZN, hkrati pa ujezile svoje evropske partnerje, posebej London in Pariz.
Premajhna usklajenost med velikimi zahodnimi državami je upočasnila tudi urejanje položaja v Bosni, zdaj priznavajo diplomati, ki vse svoje upe stavijo na predloženi načrt ozemeljske razdelitve, o katerem naj bi se dogovorile vse tri skupnosti. A tudi če bo do tega sporazuma prišlo, ga bo zagotovo skrajno težko uresničiti na kraju samem, je opozoril eden od predstavnikov mednarodne skupnosti.
Reforma OZN, katere operacije so v zadnjih letih nenehno naraščale, čeprav se je znašla v finančni krizi, kakršne ne pomni, bo zagotovo vprašanje, o katerem bodo imeli
udeleženci precej povedati. Generalni sekretar Bu-tros Gali bo moral natančneje opredeliti nekatere svoje zamisli o vzdrževanju miru, saj je v Somaliji tako imenovani »trdi« pristop kritiziralo več človekoljubnih organizacij.
Skrajno skrbno bodo razčlenili tudi govor predsednika Clintona pred Generalno skupščino 27. septembra in skušali na podlagi tega ugotoviti, ali bo šlo še naprej za angažiranje ZDA v okviru ZN ali pa bo prišlo do preobrata, ki ga zagovarja del kongresa v zvezi s sodelovanjem ameriških vojakov pod poveljstvom ZN. V diplomatskih krogih tudi pričakujejo, da bo prišlo do premikov, ki zadevajo razširitev Varnostnega sveta. Zadeve so se pospešile zlasti z uradnim zagotovilom ZDA 30. junija, da so pripravljene
podpreti stalna sedeža Varnostnega sveta na Japonskem in v Nemčiji. Štiri druge stalne članice (Kitajska, Francija, Velika Britanija in Rusija) temu sicer niso nasprotovale, posvarile pa so pred kakršnimi koli »preuranjeni-mi koraki«. Tudi druge države, kot so Indija, Brazilija in Nigerija, si želijo svoje stalne sedeže v Varnostnem svetu kot glavnem organu, v katerem sprejemajo odločitve ZN.
V New York bo pripotovalo vsaj 47 predsednikov držav ali vlad, zato so okrepiti varnostne ukrepe. Vodene obiske po sedežu ZN so začasno prekinili, hkrati pa poostrili nadzor pri vstopanju v poslopje ZN na Vzhodni reki na Manhattnu.
J^NjlVZHOD / FINANČNA POMOČ
Sporazum
odvisen
od denarja
V NT Tnvrn xr_ t	.
AMAN, TOKIO - Vodja atestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat je Pripotoval v Aman, kjer se )e z jordanskim kraljem useinom pogovarjal o razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu. Jordanski “■ali je namreč Arafata javno obtožil, da mu ni sporočil niti najmanjše informacije o izraelsko-pale-stmskih pogajanjih, ki so se iztekla s podpisom zgodovinskega sporazuma. Po večurnih pogovorih se je na tiskovni konferenci pojavil le Jaser Arafat, ki je Povedal, da se je kralju Huseinu zahvalil za vse, Kar j® storil za palestinski
narod zatrdil pa je, da sam
še vedno misli, da je dolgoročna rešitev palestin-skega vprašanja oblikova-!/e j°rdansko-palestinske konfederacije. Pred odho-om v jordansko glavno mesto je izjavil, da bi rad cimprej prišel v Jeriho in ^o, kjer naj bi sodeloval Pn nastajanju lokalne palestinske samouprave.
ZDA pa so Japonski predlagale, naj prihodnji mesec v New Yorku sodeluje na sestanku držav, ki po sklenitvi sporazuma z Izraelci pomagajo Palestincem, je včeraj sporočilo japonsko zunanje ministrstvo. Na sestanku naj bi sodelovali zunanji in finančni ministri članic komiteja za pomoč Srednjemu vzhodu, med katerimi so tudi ZDA, države ES, Kanada in Japonska. Ameriški finančni minister Lloyd Bentsen je ob tem povedal, da je finančna pomoč Palestincem nujna, če mednarodna skupnost želi, da bi zgodovinski sporazum uspel. Po njegovem mnenju bo pri tem zelo pomembna tudi vloga Svetovne banke, ki bo predvsem posredovala med donatorji, imela pa bo tudi odločilno vlogo pri razdeljevanju pomoči. Vsekakor bo nujno zagotoviti strog nadzor nad porabo sredstev.
(Reuter, STA)
Premajhna usklajenost Zahoda je upočasnila rešitev krize v Bosni
Diplomati upajo, da se bodo v BiH zgledovali po dogovoru Izraela in PLO
SVET
Torek, 21. septembra 1993
_______BIH / ZADNJI POSKUS_
Sestanek na britanski ladji
Owen in Stoltenberg hočeta sporazum
SARAJEVO - Mirovna posrednika v balkanski moriji - lord Owen in Thorvald Stoltenberg - sta se na britanski letalonosilki Lnvincible, ki pluje nekje v južnem Jadranu, Se enkrat sestala s predstavniki vseh treh v bosansko vojno vpletenih strani, da bi jih pregovorila, naj jutri
v Sarajevu vendarle podpišejo mirovni sporazum, ki ga že nekaj Časa napovedujejo, vendar je upanje, da bi do tega res prišlo, vse manjše. Lord Owen je že pred dnevi izjavil, da bo v Sarajevo odšel le v primeru, Ce bodo Vse tri strani pripravljene sprejeti predlagano delitev Bosne in
Hercegovine. »Omenjeno srečanje na sarajevskem letališču naj bi bilo namenjeno podpisovanju sporazuma, ne pogajanjem,« je lordove besede citiral Ovvnov tiskovni predstavnik. Vendar je bosanski predsednik IzetbegoviC, ki se je poleg hrvaškega predsednika Tu-dmana menda tudi udeležil »ladijskega sestanka«, ob tem dejal, da do sporazuma v torek najverjetneje ne bo prišlo. Ni povsem jasno, kdo na tem sestanku zastopa srbska stališča, govori pa se, naj bi bil tam KaradžiC, ki je v intervjuju za beograjsko Borbo že dejal, da morajo Muslimani sprejeti predlagano delitev BiH ali pa bodo prihodnje meje njihove republike tam, kjer zdaj poteka Črta spopadov, kar seveda pomeni, da bi Muslimanom ostalo precej manj ozemlja, kot pa jim ga določajo predlagani zemljevidi.
Tiskovna agencija Reuter tudi poroCa, da je predlagani etnični delitvi Bosne in Hercegovine zdaj naklonjen tudi ameriški predsednik Clinton, seveda s pogojem, da bi to prineslo mir Balkanu.
In medtem ko se politiki pregovarjajo in dogovarjajo, se v Bosni boji nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. Tako hrvaška kot srbska stran poročata o ostrih napadih bosanske vojske na njihove položaje v osrednji in južni Bosni. (M. E. in agencije)
Zamisel o enotni BiH je pokopana
BEOGRAD - Kot predvideva zadnji ženevski sporazum bo BiH postala zveza treh etničnih skupnosti s pravico do odcepitve. To pomeni, da prihodnja BiH ne bo večnacionalna skupnost Hrvatov, Srbov in Muslimanov, paC pa bosta hrvaški in srbski del postala sestavni del »matične« države. Mednarodna skupnost je po letu in pol prizadevanj, da bi omenjeni trije narodi spet živeli v miru in slogi, pristala na z vojno dosežene razširitve meja in etnično razdelitev mednarodno priznane države. Ko je bila BiH lansko leto sprejeta v ZN, je lord Carrington, tedanji mirovni posrednik v vojni na Balkanu, dejal, da so meje BiH nedotakljive in da mednarodna skupnost ne bo priznala sprememb meja, doseženih s silo. Januarja letos sta Owen in Stoltenberg predlagala »kantonizacijo« in decentralizacijo Bosne. Kantoni naj po takratnem naCrtu ne bi imeli »nikakršne mednarodno priznane veljave« in tudi ne pravice za sklepanje sporazumov z drugimi državami. Omenjeni načrt, ki bi še omogočal ohranitev večnacionalne skupnosti, je dokončno propadel, ko ga je zavrnila skupščina bosanskih Srbov. Julija letos sta Owen in Stoltenberg sprejela predlog o delitvi Bosne, po katerem bi Srbi dobili 52, Muslimani 30 in Hrvati 18 odstotkov ozemlja, vendar pa naj nobena od omenjenih skupnosti ne bi imela pravice do odcepitve. Toda sporazum med Srbi in Muslimani, ki sta ga strani podpisali v Ženevi 16. septembra, predvideva pmv to. Zamisel o enotni BiH je tako dokončno pokopana. Srbski in hrvaški vojaški poveljniki na terenu pa niso pripravljeni Muslimanom predati ozemelj, kakor jih zavezuje sporazum.	Nicolas Miletitch / AFP
Hrvati se ne bodo umaknili
VITEZ - Čeprav »gre za eno najtežjih obdobij v sedemnajstmesečni bosanski vojni«, kot je spopade z bosansko vojsko v osrednji Bosni označil Darko Galič, oficir za zvezo vojske hrvaškega obrambnega sveta, se hrvaški vojaki v Vitezu in drugih mestih ne nameravajo vdati. Namesto da bi mislili na to, kaj jih še čaka, si kopljejo jarke in pripravljajo orožje za nove spopade. Boji na območju divjajo že od sobote - takrat bi moralo začeti veljati v Ženevi dogovorjeno in pozneje ratificirano
premirje ko je bosanska vojska sprožila vrsto dobro organiziranih napadov na hrvaške položaje v dolini reke Lašve. Bojne linije so se v teh dneh nekoliko spremenile, vendar pa vojaški strokovnjaki ugotavljajo, da je bosanska vojska v boljšem položaju, saj lahko kmalu preseka poti med Vitezom in drugimi hrvaškimi mesti ter zasede pomembno tovarno razstreliva. Hrvati trdijo, da so ponovno zavzeli Bobas južno od Viteza, ki ga je bosanska vojska zavzela v soboto. (Reuter)
GRUZIJA / USPEŠNI SEPARATISTI
Suhumija ni več mogoče obraniti
Ševardnadze prosil za rusko vojaško pomoč, ki pa je Moskva ni pripravljena poslati
SUHUMI - Tiskovni predstavnik abhazijskih separatistov je pozval enote gruzijske vojske v Suhumiju, naj se predajo, češ da bi nadaljnji odpor prinesel nepotrebne žrtve. Po njegovih besedah so abhazijske enote zavzele že severna in zahodna predmestja Suhumija, pa tudi cesto med Suhumijem in OCamCiro, tako da je le še vprašanje Časa, kdaj bodo zasedli celoten Su-humi. Povedal je tudi, da bodo enotam gruzijske vojske dovolili prost izhod iz mesta. Tudi ruski obrambni minister Gracev je pozval gruzijskega predsednika Se-vardnadzeja, naj se na
Čelu svojih Cet umakne iz Suhumija, saj je s strateškega vidika odpor nesmiseln. GraCev je povedal, da mu je Sevardnad-ze v soboto zagotovil, da soglaša s pošiljko ruskih Cet (pod okriljem OZN) v Abhazijo, da bi fizično ločile sprte stani, vendar si je zdaj premislil, Ceš da zaradi hudo poslabšanega položaja v zadnjih treh dneh prihod ruskih Cet ne bi bil veC smiseln. Ševardnadze je zavrnil njegov predlog, da bi se sestal z voditeljem abhazijskih separatistov Ar-zinbom.
Clinton je Sevardnad-zeju predlagal, naj se vrne na mirovna pogajanja, saj je le po tej poti
mogoče zaustaviti krvavo vojno. Clinton je pozval ruskega predsednika Jelcina, naj obe strani resno opozori na potrebo po obnovitvi mirovnih pogajanj.
Včeraj je Ševardnadze pozval mednarodno skupnost, naj pomaga legitimni gruzijski oblasti. Kot poročajo agencije, prihajajo obleganim gruzijskim enotam na pomoč pripadniki strmoglavljenega predsednika Gamsahurdija. Približno 500 naj bi jih prispelo v OCamCiro, vendar ni znano, kako se bodo prebili do Suhumija, saj območje med mestoma nadzorujejo abhazijske enote.	(Reuter)
	ijgijj%	, ■	m- m -# I
		^	T	■ v %	1
		■	PpjjJ	
Gruzijski predsednik Ševardnadze med branilci Suhumija (Telefoto: AP)
NOVICE
V pričakovanju beguncev
BUDIMPEŠTA - Vodja begunske službe pri madžarskem Rdečem križu Andras Kovacs je povedal, da na madžarskem pričakujejo nov val beguncev iz nekdanje Jugoslavije. Kot enega od vzorokov za beg ljudi iz ZRJ je poostren vpoklic v vojsko in poslabšanje življenjskih razmer. Madžarska je na sprejem beguncev že pripravljena. Koliko je že sedaj beguncev v tej državi, je težko oceniti. V zadnjem letu dni se je njihovo število s sto tisoč zmanjšalo na trideset tisoC. Trenutno jih je v begunskih središčih tri tisoč, ostali pa živijo pri družinah, sorodnikih ali znancih, je povedal Kovacs. (STA, APA)
Turčija se lahko vmeša v vojno
LONDON - Turčija bi se lahko dejavneje vključila v reševanje krize na Balkanu ali v vojno celo neposredno posegla, Ce se bo vojna v nekdanji Jugoslaviji razširila, je v poročilu poudaril Evropski inšitut za obrambne in strateške študije v Londonu. Inštitut dodaja, da je Turčija zaradi položaja v Bosni in Hercegovini pod naraščajočim pritiskom, da bi še bolj podprla osem do deset milijonov Muslimanov na Balkanu. (STA)
Jeszensky v Rusiji
MOSKVA - Madžarski zunanji minister Geza Jeszensky je vCeraj dopotoval na uradni obisk v Moskvo, kjer naj bi ga sprejela namestnik ruskega ministrskega predsednika Sergej Sahraj in zunanji minister Andrej Kozirev. Osrednja tema pogovorov med rusko in madžarsko stranjo so težave etničnih manjšin ter gospodarsko sodelovanje med državama, pri Čemer je jeszensky pred odhodom v Moskvo poudaril, da je vprašanje ruskih dolgov še vedno nerešeno. Ruska tiskovna agencija Itar-Tass pa je poroCaja, da je Kozirev dejal (na sliki), da je Moskva pripravljena na vzpostavitev dvostranskih odnosov »na povsem novih temeljih«. (STA, APA, Telefoto: AP)
BIH / FIKRET ABDIČ
Bo Cazin četrta republika BiH?
Pogajalci so malomarni
Zekeruah Smajič
V poplavi dramatičnih dogodkov na območju Bosne in Hercegovine je spet v središču politične in medijske pozornosti Fikret Abdič. Neutrudljivi mojster šokiranja je po več mesecih diskretnega namigovanja razgrnil načrt za razglasitev avtonomije v Zahodni Bosni, ki naj bi jo sestavljale občine Bihač, Velika Kladu-ša, Cazin in Bosanska Krupa. Listina z delovnim naslovom
Pobuda za oblikovanje avtonomne pokrajine Zahodna Bosna vsebuje tudi zagotovila, da bo nova družbenopolitična tvorba v sklopu Republike Bosne in Unije republik BiH. Podpisal jo je iniciativni odbor, dva dni pozneje pa je sam Fikret Abdič izjavil, da se je za avtonomijo pisno izreklo 35.000 prebivalcev tega območja, v glavnem meščanov Velike Kladuše. Abdič trdi, da sto tisoč glasov zadošCa za veljavnost odločitve o avtonomiji, saj v trenutnih razmerah izvedba plebiscita ne pride v poštev.
Glavni razlog za tako potezo naj bi bila resnična odrezanost tega ozemlja od osrednje Bosne, za kar so menda še najmanj krivi prebivalci in oblast Zahodne Bosne. Bihaško okrožje naj bi od začetka vojne delovalo kot homogena celota. Navajajo posebnosti v demografskem, političnem, zgodovinskem in kulturnem pogledu. Omenjena iniciativna listina vladi v Sarajevu očita, da je z nepoznavanjem razmer na
zahodu in s slabimi kadrovskimi potezami »nenehno zmanjševala učinkovitost okrožnih in občinskih organov oblasti«. Nedopustno je, da se sarajevska delegacija na pogovorih v Ženevi ne zavzema enako za vsa območja BiH. Zahteva izhod na morje in reko Savo, zanemarja pa dejstvo, da so pokrajine na zahodu v popolnem obroču.
Fikret Abdič, avtor ideje o avtonomiji, poudarja, da želita KaradžiC in IzetbegoviC skupaj potisniti Zahodno Bosno v osamitev in propad, prvi z okupacijo vseh občin jugovzhodno od Cazina in Krupe, drugi pa z brezbrižnostjo do tristo tisočih civilistov in vojakov s tega območja.
Velikokladuški knez, kot imenujejo Abdiča sarajevski Časopisi, ne skriva končnega namena, narediti iz Vance-Ovmove province številka ena zasebno ozemeljsko celoto z vsemi prerogativi države. Novo državo si zamišlja kot brezcarinsko območje, podobno Singapurju in Hong-Kongu, z moCno oporo v reškem pristanišču, ki bi ga s Tu-dmanovim soglasjem preuredili v prostocarin-sko cono.
Državni vrh v Sarajevu se doslej še ni odzval na najnovejši Abdičev projekt, vodja vladajoče SDA Mirsad Ceman pa je »kneza« obtožil, da je »orodje v rokah svetovnih centrov moCi, ki želijo razbiti enotnost muslimanskega naroda in njegovo politično zavest
Fikret Abdič (Telefoto: AP)
ter razkosati suvereno in mednarodno priznano BiH«.
Državni mediji so Abdiča imenovali za odpadnika, njegovo zamisel pa označili za odcepitveno in razdiralno.
Poveljnik petega korpusa Vojske BiH Ramiz Drekovič je 17. septembra ukazal svojim enotam, naj začnejo z manevrskimi vajami, da bi »pregledale teren, navezale stike z aktivisti mestnih skupnosti in pojasnile prebivalstvu, da ima Abdičeva pobuda separatističen značaj, zato je destruktivna in nasprotuje ciljem, za katere se bori vojska BiH«.
Posebni opazovalec ZN, ki se je znašel na samem kraju dogajanja, je pozneje izjavil, da so
predstavniki petega korpusa »poleg razkazovanja vojaške moCi uprizorili tudi več političnih govorov, pri Čemer so uporabljali megafone«. Danski opazovalec hkrati zatrjuje, da je poveljstvo teh enot prejelo uradno opozorilo, da se vojaki »ne smejo ukvarjati s politiko in da njihovo vedenje v Času vaje ni bilo demokratično«.
Proti avtonomiji se je s posebnim razglasom izrekel tudi izvršni odbor SDA občine Bihač, druge vodstvene strukture v občinah Bihač, Bosanska Krupa in Cazin pa imajo za zdaj pasiven odnos do Abdičeve pobude.
Avtonomna ali ne, Zahodna Bosna ostaja otok s prepričljivo muslimansko večino, ki jo na ju-
govzhodu obdaja veliko srbsko ozemlje z izjemno moCno vojaško silo, z jugozahoda pa hrvaška območja, na katerih še vedno potekajo hrvaško-sr-bski obračuni.
Abdičeva Bosna bi obsegala kakšnih 1.500 kvadratnih kilometrov, Ce bi Srbi vrnili še okupirani Prijedor, Sanski Most in Bosanski Novi, pa 2.150. Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 1991 je tu živelo 80, 5 odstotka Muslimanov, 13 odstotkov Srbov, trije odstotki Hrvatov in nekaj pripadnikov drugih narodov in narodnosti.
Trenutno živi na tem območju 245.000 avtohtonih prebivalcev ter približno 66.000 civilnih beguncev iz zasedenih občin Bosanske krajine.
SRBIJA / UMIRANJE NA OBROKE
Jovič govori o dostojanstvu
Nekdanji podpredsednik nekdanje Jugoslavije ne čuti pomanjkanja
Nadežda Gače
Skoraj že pozabljeni Borislav Jovič je spet aktiven. Človek, ki je poslal tanke nad Beograjčane, je s političnega prizorišča izginil skupaj s predsedstvom SFRJ. Zdaj, ko je srbski standard padel na raven iz Časov »obnove in izgradnje« se je ponovno oglasil. Po njegovih besedah srbsko ljudstvo sploh ni nezadovoljno, ker so police v trgovinah bolj prazne od tistih iz najtežjih moskovskih let. Prav tako se nihče ne vznemirja zaradi uvedbe bonov za to in ono. Dostojanstvo, pravi sopredsednik nekdanje Jugoslavije, je pravšnja zamenjava za vse. Kot kaže, ne on ne njegovi kolegi z vrha SPS ne živijo v Beogradu in Srbiji ali pa vsaj ne živijo tako kot drugi prebivalci dežele, ki ji vladajo.
V senci vsakodnevne dirke za hrano, ki izziva valove ogorčenja, a se zanjo vedno najdejo opravičila, ostajajo tisti, ki niso vzdržali pritiska. V zaprtih stanovanjih odkrivajo upokojence, ki so pomrli od lakote. Obupanci brskajo po smetnjakih, da bi našli odvržen košček kruha.
Pred kratkim se je ubil upokojenec iz Valjeva. Za seboj je pustil tri pisma. V tistem, ki ga je naslovil na svojega nekdanjega direktorja, pojasnjuje, da ga je k samomoru prisililo državno vodstvo, saj ne more veC prehranjevati družine. Bolje bi bilo, Ce bi ga ubili, piše v pismu, kot da so ga pripeljali v položaj, ko si mora življenje vzeti sam. Zaprosil je direkto-
rja, da mu prek občine uredi skromen pogreb, njegovo pismo pa preda medijem in TV Srbiji, »če ima dovolj Ciste gate, da ga objavi«. Pismo ni prišlo do medijev, nekako pa se je do njega dokopal in ga objavil tednik Vreme ter tako vsaj delno izpolnil zadnjo željo nesrečnega triinsedemdesetletni-ka.
Primer je vse prej kot osamljen. Prizorov trpljenja je na pretek, najbolj pretresljivi so tisti, ki se končajo tragično. Eni ne morejo veC prenašati revščine, druge je pot v dostojanstvo, o katerem govori B. Jovič, ponižala do skrajnosti. Čeprav to ni Črna kronika, naj navedem še sporočilo urednice srbske TV, ki si je prav tako sodila sama: »Zavestno se odločam za samomor, saj ne vzdržim več ponižanj, ki sem jih deležna.« Nje torej ni najbolj pestilo pomanjkanje hrane. Veliko prebivalcev Srbije trpi, na srečo pa se jih le majhen del odloCi za tako drastične poteze. Precej veC je tistih, ki jih nesreča zadene nehote. Večina, ki je še vedno zdrava in s pomočjo sorodnikov z dežele še vedno najde kaj za pod zob, sumi v JoviCeve besede in dirja z boni od trgovine do trgovine, da bi si nabrala nekaj zalog. »Do zmage resnice,« odmeva z malega ekrana. Boni so se vgnezdili med življenje in smrt. Resnica ostaja skrita, pa tudi na srbskem p°' liričnem prizorišču še ne vre, Čeprav temperatura nevarno raste.

LJUDJE IN DOGODKI
Torek, 21. septembra 1993
-_JUŽNA AFRIKA / DRŽAVLJANSKA VOJNA?
Zulujci in Afrikanerji hočejo federacijo
Nočejo, da bi jim vladala Afriški narodni kongres Nelsona Mandele in komunisti
TOWN - Včeraj,	južnoafriške politične in
a danko je pred štirimi	plemenske sile. Po-
e l sedanji predsednik	gajanja o ustavni reformi
re erick de Klerk s pra-	so namreč obrodila svoje
0	zaroto zrušil avtokra-	sadove, a le na papirju.
PtA/1 tj1 despotski režim	Začasnemu izvršnemu
• • Botha, se je v Cape	svetu nasprotujejo šte-
ownu začela parlamen-	vilčno in politično moč-
arna razprava o odobrit-	ne ideološke in plemen-
1	ako imenovanega	ske sile. Stranka Inkhata
t aa,^VTŠne8a sve'	zulujskega voditelja
: .“C), ki predstavlja	Mangosutha Buthelezija
P i korak pri uresničitvi	je glavni in trenutno naj-
Fasne demokratične	nevarnejši nasprotnik se-
ne'	danjega sporazuma, saj
i . ® Klerku je v štirih	ima stranka 2 milijonov
6 1 res uspelo zrušiti	članov in jo v bistvu
Partheid z njegovim	podpira skoraj 7 milijo-
p.,e lvejim rasnim raz-	nov Zulujcev. Prav tako
ovanjem, a v zameno	nasprotujejo sporazumu
u ni uspelo poiskati	razne črnske plemenske
upnega imenovalca,	državice, ki skupaj z be-
a aterim bi se lahko	lopolto desnico nočejo,
aj načelno strinjale vse	da bi jim vladal Afriški
Južnoafriški predsednik Fred-
lerick de Klerk (Telefoto AP)
nacionalni kongres (ANC) Nelsona Mandele.
Nasprotniki sedanje ustavne reforme hočejo federalno ureditev države s širokimi krajevnimi avtonomijami, potomci nekdanjih nizozemskih kolonizatorjev pa celo svojo afrikanersko državo. Tako Inkhata kot afrikanerska desnica ne pristajata na vladavino ANC in komunistov in sta pripravljeni tudi z državljansko vojno preprečiti »to tragedijo«. Resnici na ljubo pa je v Južni Afriki v bistvu že v teku nenapovedana državljanska vojna, ki je v 3 letih terjala že 12 tisoč mrtvih.
Za sedaj se koljejo le temnopolti. V črnskih mestih ANC in Inkhata izvajajo prave pokole in pri tem ne izbirata svojih žrtev. Ce bi se v spopade vključila še do zob oborožena belopolta desnica, ki ima podporo tako v armadi, policiji kot v tajnih službah, bi se bržkone uresničile Buthelezijeve napovedi. »Južni Afriki«, trdi zulujski voditelj, »grozi spopad, v primerjavi s katerim je bila državljanska vojna v Angoli le ”pic-nic“.«
De Klerk skuša sedaj ob pomoči svojih ministrov Inkhato in belopolto desnico prepričati, da bodoča Južna Afrika ne bo centristična država z nadvlado ANC.
TIRANA / ALBANSKA NASPROTJA
Oslovska vprega in satelitska Tv
HAVANA / SKUPEN NASTOP V BORBI PROTI MAMILOM
Delna otoplitev med »Kubo in ZDA
MIAMI - Te dni je prišlo do prvega primera sodelovanja med Kubo in Združenimi državami po dolgih letih popolnega nekomuniciranja. Gre za skupen poseg proti prekupčevalcem mamil. Havana je namreč izročila Združenim državam dve osebi, ki jih v ZDA obtožujejo prekupčevanja z drogo.
Jorge Lam in Jose elemente sta se s svojim gliserjem podala v kubanske ozemeljske vode, da bi se izogni-
li zasledovanju ameriških helikopterjev. Pri Kubi pa ju je prestregla tamkajšnja obalna straža, ki je oba možakarja aretirala, čeprav jima je uspelo pometati v morje vse vreče z mamilom. Kaže, da je šlo za 325 kg kokaina.
Na gornji sliki vidimo kubanski patruljni čoln z gumenjakom ameriške obalne straže ob njem: Kubanci vlečejo tihotapski gliser. Lam in elemente, ki so ju Kubanci aretirali ob
LONDON / ŠOLA NA ZAT02NI KLOPI
Javnost zaprepadena nad globoko ignoranco britanskih najstnikov
Zgodovina in zempljepis sta za angleške najstnike popolna neznanka
LONDON - Iz ankete »Readers Digesta« je izšlo strahotno neznanje angleških najstnikov: eden na deset ne ve poiskati na zemljevidu niti lastne dežele, kaj šele Novo Zelandijo ali Bosno.
Samo dva odstotka anketiranih se spominja letnice (1066), ko se je Viljem Osvajalec izkrcal na angleških tleh in spremenil angleško zgodovino. Več kot polovica jih ne ve, da je »Prevzetnost in pristranost«, mojstrovino angleške književnosti prejšnjega stoletja, napisala Jane Austen. Poleg tega, en 1/-letnik na štiri ni zmožen izračunati, koliko bankovcev po 5 funtov bo potreboval, da bi dosegel vsoto 65 funtov. Tudi pri politiki so se dijaki znašli v škripcih: komaj tretjina vprašanih pozna imena vsaj dveh ministrov na vladi. Se večjo zmedo je povzročilo vprašanje, kdo je Jacques Delors. Za večino je to francoski predsednik, pariški sindikalni predstavnik oziroma belgijski obrambni minister. Komaj tretjina je pravilno odgovorila, da je to načelnik Evropske komisije. Od 500 anketiranih ni nihče pravilno odgovoril na vseh 19 vprašanj, vsi pa so pravilno napisali, da je treba imeti 18 let za nakup alkoholnih pijač.
Anketa je seveda sprožila hude polemike, na zatožni klopi pa je končno pristala javna šola. Bivši minister za šolstvo, Rhodes Boyson, je naglasil, da je vzrok tolikšne nevednosti predvsem ta, da angleška mladina ne bere časopisov.
BOLGARIJA
Radioaktivnost bomo zdravili s črnimi vini?
LONDON - Stanujete v neposredni bližani jedrske elektrarne? Vas je strah novega Černobila? Brez skrbi, dovolj je, da pijete vino še najraje Ca-bemet Sauvignon in boste bolj vami pred ra-diaoktivnostjo. To svetuje skupina bolgarskih raziskovalcev, ki je (s precej sumljivim doprinosom bolgarskega eno-loškega centra) ugotovila izredne dekontaminatij-ske lastnosti nekega pigmenta črnih vin - encrvi-toneja
Po članku v »Journal of Wine Research« je skupina bolgarskih raziskovalcev pod vodstvom profesorja Ljudmila Hadtiksija z medicinske fakultete univerze v Sofiji odkrila to presenetljivo
lastnost, ko so s tem pigmentom zdravili poskusne konce, ki so jih predhodno okužili z ra-dionukleidi, Enovitone je povečal imunološki sistem poskusnih kuncev, ki so hitreje izložali radionukIeide.»Po černobilski katastrofi«, je navedel profesor Hadžiksi, »smo potrebovali dekon-taminadjsko zdravilo, M bi ga lahko rabili dalj časa brez stranskih učinkov. Koristnost in učinkovitost enovitoneja kot "protiradioaktivne snovi" je nesporna«.
Enovitone se nahaja v precejšnjih koncentracijah v vinu sorte Caber-net Sauvignion, tako da bolgarski razsikovalci svetujejo ljudem, naj ga pijejo redno, a zmerno.
I
i
koncu »zgodovinske akcije«, tako Američani, bosta že danes v Miamiju pred sodnikom.
Kuba in ZDA so do sedaj od časa do časa sodelovale pri reševalnih akcijah na morju ah pri posegih zoper gusarje v Karibih, nikoli pa do sedaj še niso nastopih skupaj v borbi proti tihotapcem z mamili. Zato je Robert Bonner, eden vodilnih funkcionarjev DEA izrazil svoje zadovoljstvo nad zadnjim razpletom dogodkov.
NOVICE
Indija: avtobus zgrmel v reko
New Delhi - V indijski državi Punjab je v nedeljo avtobus, na katerem je bilo kar 70 potnikov, zgrmel v namakalni kanal, ki so ga izpeljali iz reke. V nesreči, o kateri pa je pohcija poročala šele včeraj, naj bi življenje izgubili vsi potniki razen policijskega agenta, ki je srečno priplaval na rečni breg. Avtobus je dopotoval iz Kašmirja, do nesreče pa je prišlo na mostu, na katerem je voznik iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzor nad vozilom.
»Vaška vojna« na Kitajskem
PEKING - Prebivalci dveh vasi v kitajski deželi Hunan se od nekdaj ne morejo: stare in očitno ne-potešene razmere pa so se pred nedavnim razvile v pravo sovraštvo, ki je porodilo vojno. Pred desetimi dnevi - vendar je vest prišla v javnost šele včeraj in to zahvaljujoč se kitajskemu večernemu dnevniku - se je namreč v pravi pozicijski vojni pomerilo nad 5 tisoč kmetov, ki so se tokrat preoblekli v vojščake in si omislili topove, bombe in še razne, tudi obrtniško izdelane vrste orožja. Obračun spopada ji spodbuden: umrlo je pet, težko ranjenih je bilo dvanajst, lažje pa na desetine oseb, da o gmotni škodi ne govorimo, saj je bilo porušenih ah poškodovanih veliko poslopij. Obstreljevanje in drugačno uničujoče obdelovanje je bilo tako silovito, da so predstavniki krajevne oblasti morah poklicati na pomoč vojsko in policijo.
Po pisanju časopisa se prebivalci vasi Matian in Jinggang sovražijo od leta 1928: takrat naj bi kmetje Matiana pobih 27 prebivalcev Jingganga. »Zlodeji« Liu - večina prebivalcev Matiana se namreč piše tako, medtem ko v drugi vasi prevladuje priimek Li - naj bi zločin zagrešili v želji, da zatrejo rast nastajajoče komunistične stranke. Od takrat dalje se »kazenski pohodi« enih ali drugih stalno ponavljajo, tokratni spopad pa se je odigral v Matianu, ki so ga spremenili v bojno polje.
Z lepakom koncerta še torbica s preservativi
PARIZ - Prvih tri tisoč oseb, ki se bo zglasilo pri raznih vstopnih vratih štadiona v Montaubanu, kjer bo v petek nastopil skladatelj Jean-Michel Jar-re, bo v dar prejelo torbico s preservativi in velikim lepakom koncerta. Gre namreč za koncert, ki ga organizatorji uvrščajo med pobude boja proti aidsu, saj bo Jean-Michel Jarre s svojo eksperimentalni skladbami nastopil pod napisom »Montau-ban se bori proti aidsu«. Za darilo obiskovalcem koncerta, ki pa naj bi mu prisostvovalo vsaj 40 tisoč oseb, je poskrbel poseben urad za mlade, ki je v tem mestu južno-zahodnega predela Francije.
Samo napol uspel indijski vesoljski podvig
NEW DELHI - Včeraj zjutraj je poletela v vesolje najmočnejša indijska raketa, vendar pa se ni posrečil poskus, da bi sateht za preučevanje zemlje, ki ga je raketa prevažala, namestili v polarno orbito. Predstavniki indijske agencije Pri so sporočili, da je izstrelitev rakete »Polar satellite launch vehi-cle«, ki je težka 280 ton, popolnoma uspela, ponesrečilo pa se je v četrti fazi, ko bi morala raketa »odložiti« sateht, ki je težak 850 kilogramov. Niso povedali oz. ne vedo še, kaj se je točno zgodilo. Ko bi poskus uspel, bi Indija prišla v ozek krog držav, ki so izdelale rakete, »vozila«, ki lahko do polarne krožnice pripeljejo satelite težke približno tono.
Potegnili iz morja francoski boeing 747
PAPEETE - Iz morske lagune pri Tahitiju so potegnili letalo boeing 747 francoske družbe Air France, ki je »zavozilo« v morje prejšnji teden. Do nesreče, v kateri pa ni bilo smmih žrtev, je prišlo prejšnji teden, ko je francosko letalo skušalo pristati na stezi letališča pri Tahitiju. Vendar pa se naprava s kolesi za pristajanje nikakor ni hotela prav odpreti in tako je veliko letalo nadaljevalo svojo pot vse do bližnjega morja. Kot poročajo strokovnjaki, ki so sodelovali pri reševanju boein-ga, so morah uporabiti kar tri velike žerjave, da so lahko potegnili iz morja letalo, M tehta 210 ton.
Zajel 12 oseb
BRISBANE - V avstralskem mestu Brisbane je neznanec pri nekem odvetniku zajel vsaj 12 oseb. Tako poroča pohcija, ki pravi, da so izpraznili vsa bližnja poslopja in ustavili promet v vseh smereh v dolžini enega kilometra. Kdo in kaj hoče doseči oboroženi moški, se zaenkrat ne ve, pogajalcem naj bi zaenkrat rekel, da zahteva prisotnost televizijske ekipe, nakar bo povedal, kaj zahteva.
MADRID / POBUDA PRIVABILA TURISTE n
Španski muralesi
tehkuSl<n/XiPre^a precl stanovanjskim blokom, na katerem se šopiri več anten za sa-0 1 v kot na kateremkoli bloku v zahodni Evropi. (Telefoto AP)
ESCARICHE - Da hi prenovili in dah nekoliko vedrejši videz svoji vasi, so prebivalci vasice Escariche (300 duš, 65 kilometrov od Madrida) pristali na pobudo nekega slikarja, sovaščana, in sklenili poslikati zidove svojih hiš. Vas je tako postala v nekaj letih velika razstava modeme umetnosti, galerija najrazličnejših »muralesov«, kjer lahko avantgardni umetniki pokažejo svoj talent. Ta neobičajna razstava na odprtem je postala prava zanimivost in privablja v vas številne turiste.
Pred kakim letom je španski slikar Rufi.no Mingo, ki je med drugim tudi slikal v Latinski Ameriki, sklenil, da bo prebarval svojo hišo in je v ta namen povabil k sebi nekaj slikarjev, da bi mu pomagali poslikati zunanje stene. To mu je dalo zamisel, da bi lahko na tak
način spremenil videz svoje rojstne vasi. V ta namen je s prijatelji poslikal najstarejše, napol propadajoče hiše. Zamisel je očitno ugajala ostalim vaščanom. Od tedaj prihaja namreč v vas na ducate umetnikov z vseh strani sveta, iz Španije, Latinske Amerike, Nemčije, Francije in celo Japonske, da bi pokazali vso svojo nadarjenost. Za slikanje mora umetnik imeti dovoljenje lastnika hiše, ki jo žeh okrasih, za vse potrebščine pa mora plačah sam.
Vaščani z zadovoljstvom opazujejo novi videz svoje vasi. Pravijo, da čeprav ne razumejo vseh podob, jim »muralesi« ugajajo, poleg tega pa v vas privabljajo vedno več obiskovalcev. Prebivalcem je samo žal, da nimajo hotelov in restavracij, da bi pogoshli vse turiste, ki prihajajo na ogled vasi.
JAPONSKA / ZANIMIVA RAZSTAVA
Starodavni zemljevid

ISfii i
f-
V Tokiu so odprli razstavo, na kateri je na ogled tudi ta zem Ijevid; ki ga je izdelal Ch-ristophoros Blancus leta 1617 in, kjer so prvič zarisali otok Honshu v pravilni legi
SLOVENIJA
Torek, 21. septembra 1993
KOMENTAR
O strupu in protistrupu
Miran J. Lesjak
Janez Janša, eden od slovenskih voditeljev 90. let, ni »self made man«, je pa politik, ki se z vsem, kar počne, bori za svojo politično kariero, svoj vpliv in svojo moč. Janševo delovanje je toliko bolj intenzivno, agresivno in brezobzirno, ker se ne more zanašati na to, da bi mu politično preživetje zagotavljala njegova stranka, ki se je na zadnjih volitvah prebila v parlament zaradi aritmetike in ne po volji volilcev. Kljub temu pa vse, kar ta politik počne, sodi k njegovemu poklicu. K politiki namreč. Toda Janši je za razliko od večine slovenskih politikov treba priznati, da izjemno dobro pozna politično obrt, da natančno ve, kaj hoče, da se zna prilagajati vsakokratnim političnim razmeram in da poseduje za politika izjemno pomembno sposobnost: svoja stališča in svoje interese predstavlja kot obče in ponuja preproste rešitve, govori jezik, ki je razumljiv vsakomur in se na aktualne probleme tako hitro odziva, da je videti, kot da jih je prehitel, kot da jih s tem, ko na njih opozarja, hkrati tudi že rešuje. Janša preprosto v igri nikoli ni voden, ampak igro zmeraj vodi, pobud ne sprejema, ampak pobude daje.
To pa je nabrž tudi vse, kar je možno o »fenomenu Janša« povedati. Le nekaj je še: o tem »fenomenu« so razvili pravcato znanost, v resnici pa fenomena Janše ni. Fenomen so tisti, ki jih Janša vedno znova zmede in potisne v defenzivo, ki se njegovim političnim stališčem ne znajo upreti drugače kot z nepotrebnim in za politiko neprimernim moraliziranjem ter z bolj ali manj zavitimi verbalnimi oporekanji. Fenomen so pravzaprav vsi, ki Janševi politiki po eni strani ne znajo ali nočejo ponuditi prepričljive, predvsem pa vsakomur umljive alternative, po drugi strani pa se tej politiki ne zmorejo upreti s kontraargumenti. Prav zato je mogoče reči, da so Janšo kot politika in njegovo popularnost ustvarili njegovi stanovski kolegi iz strank, M v svojih programih prisegajo na vsake vrste državljanskih enakopravnosti. Kajti kakšna alternativa Janševim stališčem, ki ne dopuščajo ugovorov, skepse ali drugačnih pogledov, je prazno in načelno la-mentiranje o svobodi, demokraciji in človekovih pravicah? In kakšen protiargument interpretacijskim vojnam za preteklost, delitvam na »naše« in »njihove« ter tezam o udbomafijskih zarotah bi lahko bila trditev, da »Janša zastruplja ljudi« (Janez Kocijančič)?
Politika je obrt, hkrati pa je tudi iskanje, dokazovanje in bojevanje. Nič od tega namesto politikov ne bodo opravili kritični intelektualci, publicisti in novinarji. In kadar prvi ne zmorejo najti protistrupa, so za »zastrupljanje ljudi« (kako neposrečena domislica!) prav toliko odgovorni kot ljubi Janša.
_________________ODBOR ZA OBRAMBO / RESOLUCIJA IN ZAKON_____
Zbor naj odloči o zvezi Nato
Kljub številnim pripombam je parlamentarni odbor dal zeleno luč za prvo obravnavo predloga zakona o obrambi - Resolucija o nacionalni varnosti le v štirinajstih točkah
Majda Vukelič
LJUBLJANA - Ce bo državni zbor na seji prihodnji teden ob obravnavi predloga resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti republike Slovenije podprl amandma odbora za obrambo, bo resolucija vsebovala »le« štirinajst temeljnih izhodišč in ničesar več.
Odbor je namreč na včerajšnji seji, na kateri so obravnavali dva najpomembnejša obrambna dokumenta - to je prej omenjeno resolucijo in predlog zakona o obrambi - z enim glasom večine podprl dopolnilo liberalne demokratke Vike Potočnik, naj bodo v resoluciji omenjena le izhodišča nacionalne varnosti, na-cionalnovarnostne politike in nacionalnovar-nostnega sistema. Razlog: predlog resolucije vsebuje tudi rešitve, ki so stvar zakonskega urejanja, obenem pa temelji na konceptu, ki predvideva osredotočenje moči v eni instituciji brez pravega nadzora.
Odbor je k resoluciji sprejel še nekaj dopolnil. Med njimi je najpomembnejše tisto, ki natančneje opredeljuje nenasilno razreševanje družbenih konfliktov, pri čemer je državnemu zboru in drugim organom političnega odločanja naloženo, da skr-
bijo za to, da do nasprotij ne pride oziroma da se nanje pravočasno odzivajo.
Ker se dobršen del resolucije nanaša tudi na vključevanje Slovenije v sisteme kolektivne varnosti v Evropi
in svetu, je odbor sklenil, da bo poslancem predlagal, naj na seji državnega zbora, ki bo prihodnji teden, odločajo o vključitvi Slove-
nije v pakt Nato. Časa ni prav veliko, je pojasnil obrambni minister Janez Janša, saj bo januarja prihodnje leto plenum Nata, še prej
pa se mora naša država odločiti, ali se vključi v to vojaško zvezo, sicer bodo zadeve zamujene. Poslanci naj bi razpravljali še o pobudi za za-
četek postopka, da bi Slovenija pridobila status opazovalca v skupščini Zahodnoevropske unije.
Po predlogu odbora naj bi poslanci - ne glede na proceduralne zagate - predlog resolucije obravnavali v drugi fazi, kar pomeni, da imajo možnost predlaganja dopolnil, od katerih bo odvisno, kakšna bo sploh končna vsebina predložene resolucije. Odbor za obrambo je obravnaval še predlog zakona o obrambi, ki je pripravljen za prvo branje in ki ga bodo morali poslanci sprejeti z dvotretjinsko večino. Iz zakona izhaja, da so obrambne zadeve zadeve v državni pristojnosti. Obrambo države sestavljata vojaška in civilna obramba. Vojaško obrambo izvajajo obrambne sile, ki jih sestavljata slovenska vojska in narodna zaščita. Vojaško poveljevanje je poverjeno generalštabu. Obrambnemu ministrstvu je naloženo, da predsednika republike kot vrhovnega poveljnika obrambnih sil tekoče seznanja s stanjem bojne pripravljenosti vojske in drugimi zadevami.
Čeprav je odbor soglasno dal zeleno luč za prvo obravnavo predloga zakona v drža-
vnem zboru,lahko že po včerajšnji razpravi ; sklepamo, da bo zakon deležen številnih pripomb. Večina članov je povzela pripombe, ki jih je pripravil sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Njegova temeljna pripomba zadeva odnos med pristojnostmi predsednika države, državnim zborom, vlado in obrambnim ministrstvom-Gre za eno izmed najpomembnejših vprašanj, ki bi moralo biti natančno urejeno v tem zakonu. Tako je, denimo, zakon pri pristoj- i nostih šefa države kot vrhovnega poveljnika obrambnih sil povzel le ustavno določbo.
Predlog zakona med podatki, ki jih zbira upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na novo uvaja enotno matično številko, kar je vprašljivo s stališča varstva podatkov, še zlasti, ker v tpm zakonu ni določeno nji' . hovo varstvo. Sporna ) naj bi bila tudi rešitev, po kateri obrambno mi' nistrstvo prevzame nepremičnine občinskih upravnih organov. Pri prenosu bi bilo treba po mnenju sekretariata upoštevati vire, iz katerih je premoženje nastalo, neodplačan odvzem občinskega premoženja pa je sploh nemogoč.
Predlog obrambnega zakona uspešno čez prvo oviro - odbor za obrambo (Foto: Tomi Lombar /TRIO)
KAJ BO Z DIREKTORJEM SOVE?
Skrivnostna sporočila in zapiti sestanki
Vlado lahko sprejme stališče o zamenjavi že v četrtek- »Odstop« Silvana Jakina ni izključen
_________BANKE / SANACIJA______
Bodo potrošniki plačevali za sanacijo?
Banke naj ostanejo vodilne, ne pa monopolne
ZAMENJAVA V ODBORU ZA OBRAMBO
Slovenski oficirji brez potrebne izobrazbe
Jelinčiča naj bi razrešili z mesta vodje odbora, ker se je preveč zanimal za hrvaške oficirje v Brežicah
LJUBLJANA - Vladno informacijo, da »še ni zavzela nobenega stališča do zamenjave direktorja Sove«, si je mogoče razlagati na dva načina. Urad vlade za informiranje je sporočilo poslal takoj potem, ko je Slovenska tiskovna agencija iz »krogov slovenske vlade« izvedela, da ne pride v poštev niti odstop niti zamenjava prvega moža obveščevalne službe. Vlada je torej v bistvu demantirala državno agencijo in si očitno s tem pustila manevrski prostor za končno odločitev - Silvan Jakin še vedno lahko ostane na mestu direktorja Sove ali pa »odstopi«.
Po drugi interpretaciji vladno sporočilo lahko pomeni, da se bo zamenjava dejansko zgodila. Vlada namreč ni demantirala ti-
LJUBLJANA - Minister za šolstvo in šport Slavko Gaber je na petkovem sestanku s predstavniki sindikatov delavcev v vzgoji in izobraževanju sogovornike seznanil z odločitvijo pristojnih ministrov, da se bo sistem plač v javnih zavodih in državnih organih urejal z enotnim zakonom, so danes sporočili iz vladnega urada za informiranje.
Predstavniki sindikata so izrazili nezadovoljstvo, ker sistem plač za vrtce še ni urejen z ustrezno zakonodajo. V zvezi z njihovo zahtevo, da se uredi tudi sistem plač vzgojiteljic in
Tanja Starič
stih člankov, ki že nekaj tednov napovedujejo možnost spremembe na vrhu obveščevalne agencije. Zamenjava - po naših informacijah - ni izključena tudi zato, ker so vladne stranke na to temo že dogovorile konec prejšnjega tedna. V sredo naj bi se namreč uradno končala preiskava o »odtujitvi« zapisnika z zaslišanja Mira Predaniča. Vladna komisija je ugotovila, da je Preda-ničeva izjava (v kateri navaja, da je Jakin odnesel zapisnik brez njegove vednosti) avtentična, čeprav direktor Sove trdi drugače. V četrtek je bil - navajajo naši viri - pri predsedniku vlade sestanek prav na to temo, v petek pa so pricur-
vzgojiteljev ter drugih delavcev v vrtcih, ministrstvo sporoča, da bo tudi to urejeno z enotnim zakonom. V osnutek tega zakona so vgrajeni že koeficienti za izplačilo njihovih plač.
Vlada Republike Slovenije bo strokovna gradiva za pripravo enotnega zakona dala pristojnim odborom v obravnavo v najkrajšem času, veljati pa naj bi začel predvidoma v začetku naslednjega leta. Predstavniki sindikatov so hkrati opozorili, da nekatere občine ne zagotavljajo sredstev za plače in druge prejemke delavcev v vrtcih v smislu sklepa o do-
ljale infromacije, da naj bi Jakin zanesljivo odstopil. Temu naj namreč ne bi nasprotovale niti koalicijske partnerice. Zakaj je potem namesto odstopne izjave prišlo že omenjeno sporočilo »iz vladnih krogov«, da »zamenjava ne pride v poštev«, ni čisto jasno. Se posebej zato, ker je že dan po tem Urad sporočilo zanikal in posebej poudaril, da informacija ni prišla niti iz vlade niti iz kabineta predsednika vlade. Po naših informacijah je mogoče, da bo vlada »sprejela stališče« o zamenjavi že na četrtkovi seji. Vsekakor pa je to predvsem odvisno od odločitve predsednika vlade - prav on namreč, v skladu z zakonom o vladi, predlaga imenovanja in razrešitve na čelu Sove.
ločitvi kalkulativnih osnov za določanje obsega sredstev za plače delavcev v zavodih, ki se financirajo iz proračuna.
Predstavniki sindikata so opozoriti, da vrtci v posameznih občinah tako nimajo nobenih sredstev za nagrajevanje uspešnosti dela. V prehodnem času do uveljavitve omenjenega zakona o plačah bo ministrstvo občine opozorilo, da so dolžne v skladu z navedenim sklepom o kalkulativnih osnovah zagotoviti ustrezna sredstva, je še zapisano v sporočilu vladnega urada za informiranje. (STA)
LJUBLJANA - Strukturna in likvidnostna sanacija bank se v glavnem dobro odvija, z nekaterimi izboljšavami pa bi lahko bil sanacijski postopek učinkovitejši. Zastavlja se namreč vprašanje, kdo bo plačeval sanacijo bank; ali bodo to le davkoplačevalci ali pa se jim bodo pridružile tudi druge banke, je poudaril Janez Kopač ob zaključku skupne seje parlamentarnih odborov za gospodarstvo ter finance in kreditno-monetamo politko.
Specifičnost sanacije bančenga sistema v Slo-vneiji je v tem, da se v težavah in izgubah nahaja pretežen del starega bančnega sistema. Za konkreten začetek procesa sanacije sta bila sprejeta dva zakona (o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog ter o jamstvu RS za obveznice, izdane zaradi sanacije bank in hranilnic), oba namreč rešujeta problem slabih bančnih bilanc oziroma doslej nedonosno aktivo bank spreminjata v donosno.
Z zakonom o jamstvu RS za obveznice, izdane zaradi sanacije bank in hranilnic, pa država prevzema jamstvo za poravna-vaneje obveznosti iz obveznic, ki jih izdaja Agencija RS za sanacijo bank in hranilnic v procesu sanacije bančnega sistema. Agencija lahko uporabi obveznice samo za odkup izgub in potencialnih izgub bank v sanaciji. Zogrnja meja za izdajo obveznic iz tega naslova je 2200 milijonov nemškib mark. Direktor Agencije Janko Deželak pa je ob tem posebej op o-
ŠOLSTVO / V ZAČETKU LETA NOV ZAKON
Plače vzgojiteljic bodo urejene z enotnim zakonom o javnih zavodih
zoril, da ne obstaja splošni obrazec, s katerim bi lahko določili najbolj optimalen postopek sanacije. Marsikaj je odvisno od razmer v bančnem sistemu in v gospodarstvu kot celoti.
Kot nam je znano, sanacijski postopek že poteka v Ljubljanski banki d.d. in Kreditni banki Maribor, v predsanacij-skem postopku je tudi LB Komercialna banka Nova Gorica. Z izvajanjem sanacije obeh bank oziroma prevzemom slabih terjatev je Agencija postala največi posamični upnik v Sloveniji in tudi eden ključnih nosilcev procesa prestrukturiranja realnega sektorja. Deželak pa tudi drugi govorniki so na današnji seji opozarjali, da upravljanje s problematično aktivo postaja najpomembnejša dejavnost Agencije in tudi eden ključnih elementov sanacije bank. (Ne) uspešnost pri upravljanju s to aktivo bo imela kombinirane učinke predvsem na dveh področjih, pri lastninjenju in pri prestrukturiranju realnega sektorja ter zmanjševanju javnega dolga.
Direktor Uprave LB d.d. Marko Voiljč je ocenil, da vstopamo v novo kritično fazo sanacije bank ter da nas čaka t. i. dinamična sanacija bank. Naš cilj je med drugim, da ta banka ostane vodilna, ne pa monopolna, kot je bila v preteklosti. Voljč je opozoril, da so obrestne mere padle, odkar je banka v sanacijskem postopku, tako da so njeni krediti med najcenejšimi v Sloveniji. Banka od aprila
letos še posluje z minimalnim dobičkom, znižala pa se je tudi nejna zadolženost na slovenskem medbančnem trgu. Direktor uprave Kreditne banke Maribor (KBM) Andrej Hazabent je dejal, da sta bili v strukturi aktive udeleženi dve glavni kategoriji, in sicer terjatve do NBJ na podlagi deviznih vlog občanov ter terjatve in potencialne obveznosti do slovenskih podjetij. Na Agencijo so bile prenesene skoncentrirane terjatve in potencialne obveznosti manjšega števila večjih dolžnikov, velik del manjših slabih terjatev pa je ostal v bilanci KBM v upravljanju posebne enote banke za te problematične naložbe.
Pri razreševanju kapitalskih povezaov med LB d. d. in bankami hčeram poseben problem pomenijo odnosi med LB d. d. in njenimi podružnicami v republikah nekdanje Jugoslavije še posebej Glavne podružnice LB d. d. v Zagrebu, ki za banko predstavlja veliko materialno breme.
Guverner banke Slovenije France Arhar je dejal, da sta obe banki, ki sta v sanaciji v breme centralni banki (BS), ukrepi pa so prilagojeni obema bolnikoma. Kot največji problem je guverner izpostavil likvidnostne kredite in usklajevanje splošne projekcije primarnega denarja z obema bankama. Struktura primarnega denarja v Sloveniji je problematična zaradi velikega deleža gotovine, ki se v konicah giblje celo do 62 odstotkov primarnega denarja. (STA)
LJUBLJANA - Povod za razrešitev Zmaga Jelinčiča z mesta predsednika parlamentarnega odbora za obrambo je po njegovih besedah treba iskati v dogodkih mesece nazaj. Spomladi je SNS od ministrstva za obrambo zahtevala spisek oficirjev teritorialne obrambe in njihovo izobrazbo. Jelinčič namreč TO obtožuje, da je med njimi še vedno veliko Neslovencev, veliko slovenskih oficirjev pa nima zadovoljivih kvalifikacij, saj so med njimi polkovniki, ki so le izšolani strojni ključavničarji. Poleg tega je Slovenska nacionalna stranka (SNS) takrat opozorila na anonimno pismo, v katerem so natančno navedeni podatki o nekaj nekdanjih oficirih JLA, ki
Anita Zmahar
živijo v Brežicah in (oboroženi) nemoteno prehajajo slovensko-hrvaško mejo. Gre za hrvaške oficirje, ki so na Hrvaškem tudi zaposleni, čeprav so pri nas prijavljeni kot brezposelni in zato naj bi prejemali tudi nadomestilo v višini milijon in dvesto tisoč tolarjev. Zmago Jelinčič trdi, da je kmalu po tem pismu prišla zahteva po zamenjavi vodje odbora za obrambo, vendar je odbor o tej točki razpravljal šele zdaj.
Zmago Jelinčič je na včerajšnji tiskovni konferenci še povedal, da je SNS dobila podatke, da so pripadniki Morisa še teden dni, preden je pri-
šla afera z orožjem na mariborskem letališču v javnost, vsak teden od j tam odpeljali po dva zaboja, v katerih naj bi bil® puške. Nacionalna stranka je ime šoferja in petih vpletenih vojakov že posredovala notranjemu ministrstvu.
Obrambno ministrstvo si od letalskih klubov za vojaške vaje sposoja njihova letala UTVA 75, vrnilo pa naj bi jih, ko jih ne bodo več potrebovali’
Ni jasno, kako bi se Slovenija branila s temi letali, kakor tudi ne, zakaj obrambno ministrstvo zapravlja denar za šest letal, ki jih z enim samuj1 napadom lahko sestreli' ' jo, namesto da bi nabavilo učinkovit raketni sistem za protizračno obrambo.
Anonimno pismo je bilo povod za zamenjavo Jelinčiča v odboru (Foto: A. P. / TRIO)
AVSTRIJA

Torek, 21. septembra 1993
AVSTRIJA / CIVILNA SLU2BA_
Fosslabend vztraja pri 12 mesecih
Indirektna podpora s strani Klestila
DUNAJ - V razpravo o Podaljšanju civilne službe je konec preteklega tedna posegel sam avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil, ki je hkrati tudi vrhovni po-veljnik avstrijske zvezne vojske. Klestil se je na slovesnosti v Terezijanski vojaški akademiji v Wie-ner Neustadtu odločno izrekel proti temu, da se bi »težka naloga vojaka« Ul civilna služba med seboj poračunala. Poudaril jo, da je cilvilna služba samo eden aspekt v razpravi glede notranje varnosti države in dejal, da civilna služba »ne sme postati nek splošen sovražnik«. Politikom pa je dal v premislek, naj se k tej temi ne oglasijo s populističnimi izjavami, marveč da izpostavijo to, »kar je potrebno in pomembno«.
Kot smo že poročali, je sredi preteklega tedna avstrijski notranji minister Franz Loschnak naznanil, na je izdelan osnutek za novelacijo zakona o civilni službi v Avstriji. V njem je določeno, da bo cilvilna služba od 1. januarja leta 1994 trajala deset mesecev, ter da ne bo veC nikakršnih izjem. Nadalje osnutek predvideva razširitev ponudbe pri civil-T1 s!u*bl ter občutno de-birokratizacijo na področju uprave civilne službe Poleg tega je notranji minister izrecno poudaril
da vrnitev k komisiji za preverjanje upravičenosti ugovora zaradi vesti ne bo.
Obrambni minister VVerner Fasslabend in znjim avstrijska ljudska stranka (OVP) pa vztrajata pri zahtevi po podaljšanju civilne službe od 10 na 12 mesecev. Fasslabend je to zahtevo zagovarjal tudi na slovesnosti v VViener Neustadtu, ko je dejal, da potrebuje avstrijska vojska letno 34.000 nabornikov, drugače ne more izpolniti
svojo vamostno-politiCno nalogo.
V razpravo o tej temi se vključila tudi avstrijska sekcija katoliškega mirovnega gibanja »Pax Christi«. Njen predsednik, dunajski pomožni škof Florian Kuntner, je poudaril, da je nerazumljivo, kako pohtiki ravnajo z načelom enakosti. Ze sedanja ureditev, po kateri za mnoge civilna služba traja za dva meseca dalje kakor vojaška služba, »nasprotuje temu naCelu«. (I.L.)
Obrambni minister VVerner Fasslabend (OVP).
Zeleni: lista s člani VGO na volitvah?
DUNAJ - Avstrijski Zeleni so se včeraj v Sochauu na Štajerskem zbrali na jesenski klubski klavzuri, ki bo namenjena političnemu delu v naslednjih mesecih.
Glavne teme klavzure so parlamentarno delo (zakonodaja o tujcih, ekolo-gizacija gospodarstva, davčna reforma, davek na energijo, itd.) ter priprave na državnozborske volitve leta 1994.
V zvezi z volitvami bodo na klavzuri razpravljali tudi o možnosti sodelovanja ali celo skupnega nastopa z drugim zelenim gibanjem v Avstriji, VGO (Združeni Zeleni Avstrije).
Predsednica parlamentarnega kluba Zelenih Madelaine Petrovič je s tem v zvezi poudarila, da je cilj Zelenih, pri državnozborskih volitvah »nastopati z listo, ki bi zajela Cim-več glasov«.
Ali bodo na listi Zelenih kandidarili tudi elani VGO, bo odločeno na posebnem volilnem kongresu, ki bo predvidoma še decembra letos, je poudarila Petrovič.
--AVSTR|JA~7PODRŽAVLJENA INDUSTRIJA
Prve konsekvence tudi pri menežerjih
Ostra kritika kanclerja in ministra za finance
DUNAJ - Huda kriza, v katero je zašla avstrijska podržavljena industrija, Jf bila glavna tema nedeljske televizijske oddaje »Ura tiska« v ORF. Gost je bil finančni minister Ferdinand Lacina, ki je nedvoumno zahteval, da se pokličejo na odgovornost tudi me-nežerji.
Le-ti so (vsaj deloma) 2e reagirali na ostro kritiko vodilnih avstrijkih politikov. Tako so glavni menežerji pri Chemie bniz, Agro Linz in Chem-serv sporočili, da se strinjajo s 16-odstotno redukcijo njihovih osnovnih plač od 1. novembra letos dalje.
Glede potrebne sanacije podjetij se je Lacina strinjal z vodjo ljudske stranke in vicekanclerjem
Erhardom Busekom, ko je poudaril, da bo treba najti rešitve, katere ne bodo morali ponovno poravnati avstrijski davkoplačevalci.
Kot Busek je tudi minister za finance predlagal, da bo treba izgube poravnati s prodajo podjetij ter s privatizacijo. Pri vsem tem pa je Lacina opozoril na to, da bodo za sanacijo podržavljenih podjetij morali doprinesti svoj delež tudi delojemalci.
Lacina je prav tako podprl zahtevo pristojnega ministra za podržavljeno industrijo Viktorja Klime, ki se je zavzel za prevzem poroštva za posojila s strani države, da bi se s tem preprečile zasilne prodaje podjetij. Lacina je s tem v zvezi go-
voril o znesku do 10 milijard šilingov.
Za kocalicijskega partnerja v zvezni vladi, ljudsko stranko, je generalna sekretarka Ingrid Korošec izjavila, da OVP ne bo glasovala za nadaljnja državna poroštva za podržavljeno industrijo Ce ne bodo hkrati storjeni tudi koraki k njeni privatizaciji, generalni sekretar svobodnjaške stranke Gasser pa je zahteval sanacijo v obliki »popolne privatizacije«.
Kot smože obširno poročali, bosta podjetja ČMV in AMAG v naslednjih dveh letih delala izgube v višini skoraj 20 milijard šilingov, personalna redukcija pri ČMV pa bodo leta 1995 bo prizadela približno 1600 delojemlacev. (I.L.)
J. Haider odklonil Zlati znak za zasluge za Avstrijo
DUNAJ - Predsednik svobodnjaške stranke (FPO) v avstrijskem parlamentu, Jorg Haider, je izjavil, da ne bo sprejel Veliki zlati znak za zasluge za Republiko Avstrijo, s katerim ga je odli-koval avstrijski parlament.
Svoje odklonilno stališče je utemeljil s tem, da imajo politiki samo eno odlikovanje in sicer »odlikovanje zaupanja volilcev«.
Z Velikim zlatim znakom za zasluge za Repubbko avstrijski parlament po stari navadi odlilgije vsakega vodje parlamentarnih klubov.
KOROŠKA / PROSLAVA ZVEZE KOROŠKIH BRAMBOVCEV
»Plebiscitna mrzlica«
VELIKOVEC - Vsakoletna oktobrska »plebiscitna mrzlica« je letos že meseca septembra zajela (nemškonacional-ne) domovinske organizacije in večinske politične stranke.
Koroška zveza brambovcev (KAB), katera očitno ni mogla več dočakati 75. obletnico koroškega plebiscita leta 1994, se je spomnila drugega jubileja in (s pomočjo svobodnjaških funkcionarjev) v pre-teklo nedeljo organizirala proslavo ob 75. obletnici začetka tako imenovanega koroškega
obrambnega boja leta 1919.
Prizorišče spominske priredtive, na kateri so nastopajoči govorniki vojaški poraz spremenili v bleščečo zmago -je bilo okrajno mesto Velikovec v Podjuni, pozivu domovinske organizacije pa so sledili vsi vodilni koroški politiki, od deželnega glavarja Christofa Zematta preko njegovih namestnikov Petra Ambrozyja in Mathiasa Reichholda do šefa avstrijskih svobodnjakov Jorga Haiderja. Slednji je celo aktivno. sodeloval pri spo-
minskem štafetnem teku.
Omenjeni politiki so ob navzočnosti večinoma starejše publike ponovno zagovarjali (od zdogovinarjev že zdavnaj spodbito) tezo, da brez obrambnega boja ne bi bilo plebiscita, na katerem se je 10. oktobra leta 1920 večina prebivalstva cone A izrekla za Avstrijo in proti priključitvi k SHS-dr-žavi.
Velikovška proslava pa je bila tudi dobra prilika, da so prvaki v deželnem zboru zastopanih strank ponovili
zahtevalo napram avstrijskemu parlamentu, naj se 10. okotber končno razglasi za dela prostega deželnega praznika.
Proslava je potekala v starem (nemškonacio-nalnem) vzdušju, v središču ostrih napadov pa se je tokrat znašel avstrijski zvezni minister za pouk Rudolf Schol-ten, ker si je upal podpreti izdajo priročnika o manjšinah v Avstriji.
Proslave se je udeležilo niti 3000 ljudi, Čeprav so prireditelji trdili, da jih je bilo nad 5000. (I.L.)
AVSTRIJA / NEDELJO, 13. MARCA 1994
NOVICE
Volitve v treh zveznih deželah
Volilni boj na Koroškem se je že začel
Ivan Lukan
CELOVEC - O terminu deželnozborskih volitev na Koroškem je padla pomembna predodloCitev. Namestnik deželnega glavarja in predsednik SPO Peter Ambrozy je po včerajšnji seji predsedstva socialdemokratske stranke sporočil, da se je najvišji gremij stranke izrekel za volitve v nedeljo, 13. marca 1994. leta.
Potrditev datuma je po vsej verjetnosti samo še formalna zadeva, ker imajo socialdemokrati v deželni vladi absolutno večino, v deželnem parlamentu pa so najmočnejša frakcija. S to odločitvijo se je Koroška -kot pričakovano - pridružila zveznima deželama Tirolski in Salzburgu, ki prav tako nameravata izvesti dežel-nozborske volitve 13. marca prihodnjega leta.
Malo veselja s terminom volitev na Koroškem bo imel Ambrozyjev najhujši politični nasprotnik, Jorg Haider. Kot predsednik avstrijske svobodnjaše stranke bo namreč »zaposlen« kar v vseh treh omenjenih zveznih deželah, kot glavni kandidat pa bo nastopal seveda samo na Koroškem.
Da se je volilni boj na Koroškem že zaCel z vso svojo ostrino, to je včeraj
Peter Ambrozy (SPO). dokazal članek v vseav-strijskem političnemu magacinu »profil«. Poslovodja koroških svobodnjakov v njem ostro napada podjetnika Hansa Peter j a Haselsteinerja, ki je sredi preteklega tedna naznanil svojo kandidaturo na deželnozborskih volitvah, in sicer na listi Liberalnega foruma svobodnjaške dizidentke Heide Schmidt. Javnosti je sporočil, da je za slučaj, da bo Haselsteiner kandidat Liberalnega foruma (LF) na Koroškem, že privravljen 200 strani obsegajoči dosje, s katerim bodo kandidata LF
H.-P. Haselsteiner (LF). onemogočili v javnosti.
Ambrozy je to napoved včeraj označil kot brez-primeren politični škandal in poudaril, da bo socialdemokratska stranka z vso odločnostjo nastopala proti takim pois-lcusom političnega uničevanja kandidatov, kot ga je napovedal poslovodja v razgovora s »profilom«. Predsednik koroških socialdemokratov je grožnjo poslovodje FPO primerjal z metodami, ki so javnosti znane od delovanja nekdanje vzhodnonemške službe za državno varnost (Stasi).
KOROŠKA / SLOVENSKI OBIČAJI
Troje šlehvanj, toda po jeziku vsako različno
Ogrožena avtohtonost ziljskega običaja
BISTRICA NA ZILJI -Na razdalji samo nekaj kilometrov je bilo na Zilji kar troje štehvanj, in sicer skupno za vasi DrašCe in Drevlje, na Gorjanah in v Zahomcu. Ta stari običaj Ziljani opravijo na žeg-nanjsko nedeljo.
Ziljski fantje se pomerijo med seboj, kdo bo prvi razbil na stebra pritrjen sod, in sicer ga razbijajo v hitrem diru na konjih, praviloma kobilah, po njem pa tolčejo s težkimi ošiljenimi železnimi palicami. Zmagovalec je tisti »štehvovc«, ki dokončno razbije sod ali fasl, kot mu domačini pravijo poleg slovenskega izraza sod’C. Za nagrado od deklet prejme v trajno last prav za štehvanje spleten Čudovit venCek. Po končanem tekmovan-
ju pa se fantje in dekleta, vsi v barvitih ziljskih nošah, zberejo pod lipo in zaplešejo tradicionalni visoki rej.
V Zahomcu je letos med devetimi štehvovci zmagal novi zahomški elan avstrijske A reprezentance, skakalec Christian Mosser, med tekmovalci pa so bili tudi drugi znani skakalci. Na skupnem štehvanju DrašC in Drevelj je bilo sedem tekmovalcev, na Gorjanah pa pet. Tam je zmagal mladi Meschnigov Daniel, ki pravkar začenja svojo učiteljsko kariero na ljudski šoli Brdo pri Šmohorju.
Koliko je štehvanj e slovenski tradicionalni običaj, najbrž ni vprašljivo, koliko pa prehaja v ziljski obiCaj v nemškem jeziku,
je bilo opaziti prav preteklo nedeljo. Troje štehvanj, vendar po jeziku vsako drugačno.
V Zahomcu je bilo petje pod vaško lipo večinoma (razen ene pesmi) slovensko, v Drevljah-Draščah skoraj povsem nemško, kaj dosti bolje pa ni bilo tudi na Gorjanah.
Kdo si štehvanje lasti za svoje? Oboji, tako slovensko kot tudi nemško govoreči. Slednji Čedalje bolj, ker jih je zaradi asimilacije koroških Slovencev vse veC.
Tudi turizem naredi svoje, a namesto da bi turistični uradi štehvanje poskušali ohraniti v njegovi avtohtonosti, to pa je v slovenskem jeziku, ga skušajo Čimbolj približati (vsaj jezikovno) nemškemu gostu. (H.V.)
Dekleta v barvitih ziljskih nošah se zberejo pod lipo in zaplešejo visoki rej.
1
■I



Vrani1zky o avstrijskem pristopu k NATO
BONN - Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky je v intervjuju za nemško televizijo poudaril, da vprašanje pristopa Avstrije k Sevemo-atlanskemu paktu (NATO) pri sedanji konstelalciji ni aktualno. Dejal je, da položaj Avstrije ni primerljiv z državami bivšega Varšavskega pakta, saj se le-te trenutno nahajajo v »brezzračnem postom«. Avstrija se zato prizadeva, da bi s svojo nevtralnostjo vnesla nove elemente v Evropsko skupnosti! in v nek evropski kolektivni varnosti sistem, je v intervjuju poudaril avstrijski zvezni kancler.
Švicarski predsednik Ogi na uradnem obisku v Avstriji
SALZBURG - Švicarski zvezni predsednik Ogi je v soboto in nedeljo uradno obiskal Avstrijo. Na salzburškem letališču ga je z vsemi vojašakimi Častmi pozdravil avstrijski predsednik Thomas Klestil. Vzrok za obisk švicarskega predsednika je 500. obletnica rojstva zdravnika Paracelsusa, ki se je rodil v Salzburgu, umrl pa v Švici. Ogi in Klestil sta se ob tej priliki udeležila zaključne prireditve kongresa zdravnikov iz vse Evrope in tudi Amerike. Glavne teme političnih pogovorov pa so bile avstrijska prizadevanja za Čimprejšnji pristop k Evropski skupnosti, takoimenovani Evropski gospodarski prostor ter problematika tranzitnega prometa. Švicarski predsednik, ki je hkrati odgovoren za prometno in energetsko politiko v Švici, se je v nedeljo sestal tudi z avstrijskim prometnim ministrom Klimo.
Škof Krenn ima srečo
ST. POLTEN - Velika sreča v nesreči za škofa Kurta Krenna. Prvi mož v škofiji St. Polten v Nižji Avstriji je v soboto bil vpleten v prometno nesrečo na avtocesti Dunaj - Salzburg pri Altlengbachu. Osebno vozilo škofa se je najprej zaletelo v gumo, ki je padla z nekega tovornjaka, potem pa trčilo v stransko ograjo. Medtem ko sta visok cerkveni dostojanstvenik in njegov šofer nesrečo preživala brez resnih poškodb, je bilo vozilo težko poškodovano. Škof Krenn je v Avstriji znan predvsem zaradi svojih skrajno konzervativnih gledanj v verskih vprašanjih, v svoji škofiji pa je zaradi svojega avtoritarnega vodenja škofije v središču ostrih kritik.
Bo »Olzi« ostal v Innsbrucku?
INNSBRUCK - Nad 5000 star mož, ki so ga lansko leto našli v ledeniku v Otztaler Alpen na Južnem Tirolskem, torej v Italiji, bo zaenkrat ostal v anatomiji innsbruške univerze. Za to so se izrekli tudi strokovnjaki za mumije iz vsega sveta, ki so se pretekli teden v glavnem mestu Tirolske sestali na mednarodnem kongresu. Dokončna odločitev, kje bodo »Otzija« shranili, je v rokah južnotirolske deželne vlade, je v pogovoru z novinarji dejal rektro innsbruške univerze Moser, ki se je hkrti izrekel proti javni razstavi človeka iz ledenika.
Vranftzky proti podražitvi električnega toka
DUNAJ - Zvezni kancler Franz Vranitzky se je na zborovanju socialdemokratov odločno izrekel proti načrtovani podražitvi elektiCnega toka. Napovedal je tozadeven razgovor z ministrom za gospodarstvo VVolfgangom Schiisslom. Zvezni kancler je hkrati opozoril na izjave predstavnikov avstrijske energetske družbe Verbundgesellschaft, ki so šele pred nekaj dnevi izpostavili dobro gospodarjenje podjetja. Kot smo poročali, je Verbundgesellschaft v petek je pri ministrstvu za gospodarstvo vložila predlog za povišanje cene za električni tok za 6 odstotkov. Podražitev naj bi stopila v veljavo s 1. januarjem 1994. leta, zadnja podražitev elektrike v Avstriji pa je bila leta 1991 in sicer za 11, 3 odstotka.	4
Manjša letošnja trgatev
DUNAJ - Letošnja trgatev v Avstriji bo zaostajala za najmanj 20 odstotkov napram leta 1992. To je napovedal Avstrijski statistični urad. Kot vzrok je navedel sušo ter pozebo. Prognoza statističnega urada pomeni nadaljno nazadovanje, saj je že trgatev leta 1992 bila za 16 odstotkov manjša od leta prej. Znašala je 2,6 milijona hektolitrov. Napoved statistikov v toliko še ni dokončna, ker na na rezultat letošnje trgatve lahko še vpliva vreme v mesecih september in oktober.
3,4odstotna inflacija
DUNAJ - Potrošniške cene v Avstriji so se avgusta letos v primerjavi z avgustom leta 1992 povišale za 3,4 odstotka. To je vCeraj objavil Avstrijski statistični urad. V primerjavi z julijem letos pomeni to povišanje za 0,3 odstotka. Potrošniški indeks za avgust 1993. leta znaša torej 123,50 šilinga.
AVSTRIJA / ENERGETIKA
Bodo le gradili novo hidroelektrarno ob Donavi?
DUNAJ - Desig-nirani predsednik avstrijske energetske družbe Verbundgesellschaft Hans Haider je v intervjuju za avstrijski radio dejal, da računa s tem, da bodo ob Donavi le še zgradili eno hidroelektrarno. Ta naj bi stala vzhodno od Dunaja, pri določanje lokacije nove elektrarne pa bodo upoštevali predvsem ekološki vidik, je poudaril Haider.
Kot znano, so v začetku 80-tih letih zelena gibanja preprečile gradnjo že sklenjene
elektrarne v Hamburgu. Avstrijska vlada je takrat morala kloniti pritisku javnosti, ni se pa dokončno odpovedala gradnji drugih elektrarn ob Donavi vzhodno od Dunaja.
Glede nadaljnje usode jedrske elektrarne v Zwentendorfu - njeno obratovanje so Avstrijci konec 70-tih letih prepricili na referendumu (50,4 odstotka proti) - pa je Hans Haider menil, da bi iz elektrarne lahko naredili plinsko elektrarno ali pa tudi transformatorsko postajo.
KULTURA
Torek, 21. septembra 1993
IZ TUJINE
Zapili bodo Schilleijevo gledališče
BERLIN - Berlinski deželni parlament je v Četrtek potrdil, da bo zaprl enega najznamenitejših odrov nemške prestolnice Schiller-Theater. Odločitev v zvezi s tem so že junija meseca sprejele mestne oblasti. Berlinska mestna oblast je sklenila, da bo zaprla Schiller-Teater, kakor tudi Schlosspark, s katerim sta bila prisilno združena od leta 1990, potem ko so se drastično zmanjšale subvencije, ki jih je mestu zagotavljala bonnska vlada. Konec julija je berlinsko Ustavno sodišče na oba sklepa razglasilo moratorij, zato ker junijske odločitve berlinskih mestnih oblasti ni potrdil tudi deželni parlament. Vest o zaprtju obeh teatrov je povzročila številne glasne proteste v nemških kulturniških krogih. Peticijo zoper ta ukrep je podpisalo kar 65.000 podpisnikov. Ukrep je prizadel približno 550 zaposlenih. Schiller-Teater, ki je eno največjih nemških gledališč, je sestavni del narodne kulturne dediščine berlinske prestolnice. Zgradili so ga leta 1907, med bombardiranji leta 1943 je bilo povsem porušeno, obnovili so ga leta 1951, v petdesetih letih pa je doživelo nedvomno svoje zlato obdobje. S padcem berlinskega zidu je kulturno življenje nemške prestolnice zajela vsesplošna zmeda. Berlinčani pa so se začeli postopoma odvračati od nekaterih zahodnih gledališč, med njimi tudi od Schiller-Teatera ter začeli bolj zahajati v gledališča nekdanjega vzhodnega Berlina: v Deutsches Teater, v Berliner Ensemble oziroma v Volksbuhne. (AFP)
Nov velikan na področju svetovnih komunikacij
WASHINGTON - V nedeljo je televizijska kabelska družba Viacom napovedala nakup Paramount Communications. S tem se je pojavila nova svetovna komunikacijska velikanka, ki je po prometu s svojimi 6,13 milijarde dolarjev peta na svetu. Pogovori, M so se začeli pred štirimi leti, so končno obrodili sadove. Rezultat je 8, 2-milijardna operacija med soudeleženci, M je na področju komunikacij najpomembejša od nastanka družbe Time VVamer leta 1989. Vsak Paramountov delničar bo dobil približno 69, 14 dolarja. Viacom in Paramount sta resnično mogočna združba. Po dveh težkih letih je imel Viacom za 1, 8 milijarde dolarjev prometa v letu 1992 in dobiček 48 milijonov dolarjev. Najpomembnejši del Viacoma je predvsem glasbeni program MTV, ki ga lahko spremljajo v 77 državah, in njegov prvi program, ki je namenjen mladini v ZDA. Viacom ima v rokah še štiri druge kabelske mreže in deloma dve drugi. Ima 1,1 milijarde naročnikov. Paramount je »težji«; ima 4, 26 milijarde dolarjev prometa in dobiček v vrednosti 26, 4 milijona dolarjev v letu 1992. V Paramountu zavzema prvo mesto film (Firma, Nespodobno povabilo), sledijo rekreacijski centri, založniške hiše (Simon and Schuster) in newyorški Madison Square Garden. Vendar ima tudi TV programe, kot so Star Trek, Nepodkupljivi ter dva kabelska programa.
FILM / ROBERT ALTMAN, EDEN OD ZMAGOVALCEV NA BENEŠKEM FESTIVALU
Kratke zgodbe o minljivosti
Režiser je štirideset let negotovo, a vztrajno ubiral pot proti vrhu, ki ga je osvojil s svojim posluhom za igralce, posebej izraženim v filmu Kratke zgodbe, nagrajenem z zlatim levom
Simon Popek
Kdo je Robert Altman? Prvi film je posnel razmeroma pozno, pri tridesetih. The Delinquents (Prestopniki) niso poželi velikega navdušenja, zato je po dokumentarcu The James Dean Story (Zgodba o Jamesu Deanu, 1957) celih deset let režiral epizode znanih televizijskih serij, kot so bile Bonanza, The Roaring Tvventies (Hrupna dvajseta), Alfred Hitchcock Presents (A. H.
predstavlja) in Bus Stop (Avtobusna postaja).
Leta 1970 je pri petinštiridesetih posnel film, ki ga pozna vsak, ki je kadarkoli stopil v kinodvorano. M.A.S.H. ni osvojil canske zlate palme samo zaradi ostre satire, temveč tudi (in predvsem) zaradi revolucionarne uporabe zvoka. Takrat je vsakemu igralcu pripel svoj mikrofon, govorili so eden čez drugega, Altman pa je v fazi montaže
izbral najučinkovitejši glas, ostale pa pustil v ozadju. Po morda najodmevnejšem filmu Nashville (leta 1975) se je zdelo, da gre z njegovo kariero le še navzdol, saj je predvsem v osemdesetih posnel kup neuspelih filmov, med njimi Popeye, Fool For Love (Nora ljubezen) in Beyond Therapy (Mimo zdravljenja).
Leta 1992 je odigral verjetno najučinkovitejšo potezo v karieri, kot izraziti antihollywoodski režiser je zbral impresivno število (65) izrazito hollywoodskih igralcev in posnel grobo, zelo realistično satiro na račun tovarne sanj. The Player (Igralec) je Altmanu prinesel cansko zlato palmo za re-
žijo, s čimer se je postavil ob bok Scorseseju, VVendersu in Kusturici -edinim, ki so osvojili obe najvišji canski lovoriki.
Primerjava Playerja z njegovim zadnjim celovečercem Short Cuts (Kratke zgodbe), zanj je letos na Beneškem filmskem festivalu, skupaj z režiserjem filma Trois Coleurs Bleu (Modri film) Krzysztofom Kieslovvskim, dobil zlatega leva, je neizogibna. Zakaj? Predvsem zaradi nenavadno visokega števila znanih obrazov. Ce so v Playerju ti večinoma nastopali le v cameo vlogah, je Altman v svojem zadnjem filmu vsem 22 »velikim« imenom podelil povsem enakovredne vloge. Short Cuts namreč nimajo glavnega junaka, 22 oseb se v parih sprehaja in naključno srečuje skozi ta 189 minut dolg, a niti za trenutek dolgočasen film. In kje je tu zveza z režiserjevim predzadnjim filmom? Altman je v Playerju nepregledno število zvezd uporabil za to, da je udaril proti hollywoodskemu producentskemu sistemu, v Short Cuts pa se zdi, da jih je najel prav zato, da bi karikiral njih same, pravzaprav njihove stare, že odigrane vloge. Jack Lem-mon, ki se morda pojavlja najmanj, igra sitnega, neu-
morno vsiljivega očeta Brucea Davidsona. Lem-monov igralski opus je seveda preobsežen, da bi za to vlogo iskali vzporednice po celi njegovi igralski karieri, tako da bi bila še najbližja primerjava s sluzastim prodajalcem nepremičnin iz Mametovega filma Glengarry Glen Ross. Njegov (filmski) sin Bruce Davidson skozi cel film bodri umirajočega očeta, kot je to počel v Longtime Companion (Dolgoletno prijateljstvo) . Vloga njegove žene Andie MacDowel je tu morda manj pomembna, vendar je v filmu odličen moment, ko se v slaščičarni Lyla Lovetta za trenutek sreča s Petrom Gallaghe-rjem, ki jo je v filmu Sex, Lies And Videotape (Spolnost, laži in videotrakovi) nenehno varal. V Short Cuts je žrtev prevare prav Gallagher. In kaj ima tu opraviti Lyle Lo-vett? V Playerju je kot policaj zasledoval Tima Robbinsa, tu pa (zaradi nesporazuma) po telefonu neprestano terorizira zakonski par Davidson-MacDovvell. Izmed drugih igralcev sta morda najbolj simpatična naslednja dva : Fred Ward je bil eden od vojakov, ki so v Hillovi Južnjaški utehi bežali (on ni ubežal) pred domorodskimi lovci v močvirjih Louisiane. Ward med rednim mesečnim ribolovom »ulovi« truplo v re-
ki, Jennifer Jason Leigh pa kot vulgarno »dekle na poziv« evocira vlogo Tra-lala iz filma Zadnji odcep za Brooklyn.
Omenjeno dokazovanje karikiranja igralčevih lastnih vlog se zdi še toliko bolj umestno, ker je režiser na tiskovni konferenci izjavil, da je najprej sestavil igralsko ekipo in šele potem za vsakega posebej napisal (oz. mu dodelil) vlogo. Režiserju so kot podlaga za scenarij služile vJcratke zgodbe Raymonda Carverja, ki jih je še pred snemanjem Playerja naključno bral med nekim potovanjem z letalom. Short Cuts so nekakšna kompilacija večjih družinskih usod, in če sem prav dojel, nas Altman opozarja, kako majhni smo pravzaprav. Naj smo zlobni ah dobri, srečni ah žalostni, na koncu bomo vsi šli pod rušo. Režiser na začetek in konec filma umesti dve sekvenci, ki to potrjujeta - zastrašujočo floto helikopterjev, ki ponoči nad mestom Los Angeles stresajo strup proti kobilicam, in nekajminutni potres, ki zgladi ah pa še bolj zaostri konflikte med junaki. Naj si film razlagamo kakorkoli, eno je jasno - Altman je definitivno največji manipulator zvezdniškega sistema v tem trenutku in lahko smo veseli, da nam je to dokazal v dveh odličnih filmih.
r IZŠLO JE... / KNJIGE h
Edvard Kocbek: Osvobodilni spisi, zal. Društvo £000, trda vezava z ovitkom, 539 strani
Drugi del Osvobodilnih spisov kulturnika, pisatelja in politika Edvarda Kocbeka zajema ohranjena besedila in korespondenco iz obdobja od decembra 1943 do konca leta 1951, ko se je takorekoč končala njegova javna politična kariera in je postal disident. V osemletnem obdobju je Kocbek aktivno in zelo kritično nastopal v slovenski pa tudi širši, jugoslovanski politiki, nikakor ni hotel sprejeti poti, v katero je silila tedanja oblast, ki je odrivala na rob vse nekoliko drugače misleče. Teksti, zbrani v knjigi so aktualni še v današnjih dneh. Tudi njegovi pogledi na prihodnost socializma, na jugoslovansko vprašanje, na razmere znotraj slovenskega katolicizma in vprašanja demokratizacije slovenske družbe -so še danes aktualni. Njegovo vedenje v obdobju, ko je sodil v oblastniške kroge in jih istočasno kritično presojal ter na političnem srečanju leta 1946 s svojo razpravo celo prestopil meje dovoljenega, še vedno razburja duhove, zato je objava njegovih spisov dopolnilo k razjasnjenju njegovega tedanjega položaja in umestitvi dela v čas in zgodovino. (V. S.)
Talal Hadi: Tujec v raju, zal. Društvo 2000, mehka vezava, 107 strani
Drobna knjižica, pisateljski prvenec izpod peresa režiserja, ki je kot mlad fant zapustil rodno Jordanijo in v Sloveniji našel svojo drugo, sedaj že edino domovino, govori o mladostnih spominih na puščavo, na domači kraj in tamkajšnje navade, ki so piscu tuje in o prihodu v ljubeznivo deželico pod Alpami, ki mu je ponudila zatočišče in ga sprejela vase. Opisi nove domovine so slikoviti in obarvani z orientalsko poetiko, saj je Talal Hadi Slovenijo spoznaval kot mladostnik skozi oči filmske kamere in kot popotnik skozi slovenske kraje. V novi domovini je pisec knjige pognal nove korenine, ki so se še bolj učvrstile z rojstvom sina, kateremu je knjiga tudi posvečena. V kratkih zgodbah, zbranih v knjigi se spominja otroštva, domače vasi Akabe, naravnih nesreč, ki so jo doletele, svojega očeta in matere, ki ga je nameravala poročiti z izbrano nevesto, svoje prve ljubezni, kasnejšega prihoda v Jugoslavijo in odrešitve po prihodu v Slovenijo, kjer je začel študirati filmsko režijo na ljubljanski AGRFT in se s tem tudi približal slovenski kulturi. Tujec v raju je knjiga, ki odkriva Slovenijo nekoliko drugače. (V. S.)
TUJEC V RAJU
POLETNE PRIREDITVE / GRAJSKI VEČERI
Pihalna godba rudarjev ■ nedvomno najstarejša slovenska godba
Pet prireditev je razbilo poletno mrtvilo v pol tisočletja starem rudarskem mestu
Vojko Cuder
IDRIJA - Z jesenjo se povsod končujejo poletne prireditve. Tudi prireditelji grajskih večerov na gradu Gevverkenegg v Idriji so sklenili svojo drugo uspešno sezono.
V petek zvečer so z zadnjimi zvoki Pihalnega orkestra rudarjev iz tega pol tisočletja starega mesta izzveneli tudi grajski večeri na gradu Gevverkenegg. Letošnji so bili drugi in so se vrstili vse od 2. julija. Pred obiskovalci se je na prenovljenem grajskem dvorišču (prenovljen, popravljen in polepšan je pravzaprav ves idrijski grad) zvrstilo pet prireditev, ki so, podobno kot Poletni festival v Ljubljani, seveda v veliko manjšem obsegu in tudi z manjšimi pretenzijami, zaljšale poletne večere Idrijčanov in drugih obiskovalcev.
Tako so julija nastopili Trio Lorenz, New Swing Quartet in Instrumentalni trio, avgusta so gostih Logaški oktet, septembra pa Gledališče Ane Monro s predstavo Cirkus Kansky in domači Pihalni orkester rudarjev. Vse prireditve sta organizirala idrski Mestni muzej in Glasbena šola. Seveda bi bil za takšno delo bolj primeren kakšen drug organizator, saj je poslanstvo obeh omenjenih ustanov drugačno, a kaj, ko v Idriji takšnega enostavno ni. Včasih pa je bila to ena od nalog Zveze kulturnih organizacij, vendar so jo Idrijčani že pred leti ukinili. Kakorkoli, ne izvajalci programov ne obiskovalci se nad organizacijo niso niti najmanj pritoževali, kar je za oba
organizatorja Grajskih večerov le tiho priznanje in morda bodrilo za naprej. Takšne organizatorske naloge namreč niso plačane, le od zagnanosti ljudi, ki to počnejo, je odvisno, ah kakšna stvar prodre ali ne.To je treba povedati, kajti marsikje za podobne prireditve (in poletni grajski večeri niso edine prireditve, ki jih v tem rudarskem mestu prirejajo ustanove, ki jim to ni poglavitna skrb) imajo ustanovljene posebne družbe. Dela s tem namreč ni malo. Se sreča, da si v Idriji gredo kolikor toliko vsi na roko, tako da ni preveč težko dobiti pokrovitelja oziroma mecena. Tudi v primeru letošnjih, pravkar iztekajočih se Grajskih večerov na gradu Gevverkenegg je bilo tako. Pokrovitelj vseh petih večerov je bila kar občinska vlada, večere pa so denarno podprle, naslednje gospodarske firme: Zidgrad, Kolektor, Merca-tor-Rudar, Opim d.o.o in tiskarna Artigraph.
Pihalni orkester rudarjev Idrija je nedvomno najstarejši glasbeni sestav na Slovenskem. Tudi v Evropi in svetu najbrž ni veliko takih. Letos se namreč izteka 328 let od njegovega nastanka. Zgodovinarji navajajo, da je bil ustanovljen leta 1665. Pihalno godbo v svoji Slavi (1686) omenja tudi Valvazor. Pihalni orkester rudarjev Idrija danes šteje 40 godbenikov, pretežno mladih. Posega tudi po najtežjih izvedbah in priredbah, kar je pokazal tudi na petkovem celovečernem koncertu.
Reb Rep v Londonu
LJUBLJANA - Rokovska skupina Reb Rep iz Celja je sinoči nastopila kot prva slovenska skupina v uglednem klubu Rock Garden v Covent Gardenu v središču londonskega West Enda. Skupina Reb Rep je pod imenom Phone Box Vandals igrala na Novem rocku ’89, na YURM ’89 in na Pre Star festivalu v nizozemskem Eind-hovnu leta 1990. Pri glasbeni založbi Blind Dog Records je istega leta izdala LP Dammed die hard.
Reb Rep je z novo zasedbo in novim glasbenim stilom uspela prodreti na angleško sceno. Klub Rock Garden deluje od leta 1976, odtlej je gostil že takšne zvezde kot so: U2, Sfing, Dire Straits, Talking Heads, Spin Doctors in Happy Mondays. (STA)
Bralna značka gradi mostove
LJUBLJANA - V okviru evropskega tedna knjige se Slovenija (ob Avstriji, Hrvaški, Nemčiji, Poljski, Rusiji, Slovaški, Španiji in Švici) letos že drugič vključuje v mednarodni knjižni kviz za mlade bralce, ki ga pripravlja nemška bralna ustanova Stiftung Lesen. Letošnji kviz ima naslov Knjige gradijo mostove.
Akcijo vodi Pionirska knjižnica v Ljubljani, organizacijsko pa ji pomaga Zveza bralnih značk Slovenije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije.
Reševanje kviza je potekalo celo poletje v vseh splošnoizobraževalnih knjižnicah po Sloveniji, zaključeno pa je bilo v začetku septembra. V vseh občinah so pripravili prireditve in izžrebali nagrajene. Prva nagrada v okviru Slovenije je bila udeležba na republiški prireditvi v Ljubljani, na dan zlatih knji g(17. septembra),
Vse pravilne rešitve, ki so jih otroci oddali v svojih knjižnicah, so zbrali in jih poslali ustanovi v Stiftung Lesen, kjer bodo izžrebali enega izmed slivenskih reševalcev; ta se bo udeležil mednarodnega bralnega tabora. Republiško zaključno prireditev v Ljubljani je pripravila Zveza bralnih značk Slovenije. V Ljubljano so povabili 62 nagrajenih mladih bralcev iz vseh slovenskih občin, ki so jih spremljali njihovi mentorji.
Po uvodnem slavnostnem sprejemu nagrajenih otrok in njihovih mentorjev na SAZU so otroci »raziskovali« Ljubljano, podelili pa so jim tudi nagrade, nam je sporočila Zveza bralnih značk Slovenije.
Kiparsko srečanje Radgona ’93
RADGONA - V času med 19. in 26. septembrom poteka v Gornji Radgoni srečanje kiparjev, ki ustvarjajo v ateljeju akademskega kiparja Mirka Bratuše in v paviljonu na sejmišču v Gornji Radgoni. Tradicija teh kiparskih srečanj ni nova, saj so v sedemdesetih in osemdesetih organizirali v Vidmu ob Ščavnici kiparski tabor, njegovi kipi pa krasijo mesto in bližnjo okolico. Ustvarjalno srečanje štirih kiparjev - Ervvina Wurma iz Avstrije ter Luja Vodopivca, Jožeta Baršija in Mirka Bratuše iz Slovenije - je nastalo na pobudo kiparja M. Bratuše iz Negove, organizacijo nad srečanjem je prevzela Zveza kulturnih organizacij iz Gornje Radgone, sredstva pa je zagotovila občina. Z udeležbo kiparja iz Avstrije je srečanje mednarodno. Kiparji, ki ustvarjajo iz različnih materialov v svobodnih oblikah, bodo svoja dela predstavili javnosti v soboto 25. t.m. na sejmišču v Gornji Radgoni, ob tej priložnosti pa bo izšel tudi poseben katalog. Kiparsko srečanje Radgona ’93 časovno sovpada s Festivalom komorne glasbe XX. stoletja v Radencih, zato se obiskovalcem severovzhodnega konca Slovenije obeta kulturno bogat konec meseca. Otto Tohočinski
Mia pod kostanji
LJUBLJANA - V četrtek zvečer je, navkljub nekoliko hladnemu in vetrovnemu vremenu, v okviru Večerov na vrtu hotela Union, ki jih prireja Hotel union v sodelovanju z društvom za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra, nastopila priljubljena Mia Žnidarič. Simpatična jazz vokalistka iz Maribora je ob spremljevalnem triu (kontrabas-Aleš Avbelj, bobni-Marko Juvan, klaviature-Blaž Jurjevič) v slabih dveh urah uspela zagreti kakih 150 obiskovalcev, najbolj z interpretacijami znanih glasbenih uspešnic (VVhen I Fali in Love, Lady is a Tramp ...), ni pa manjkalo tudi nekaterih Mijinih priredb, med njimi najbolj popularne A si ti al nisi ti. Prijeten večer - bi lahko zapisati, vendar pa ob tem velja pripomniti, da bi tovrstni glasbeni večeri, ob svoji glasbeni usmeritvi vendarle sodi-
Druga zmaga kralja ciganskega melosa
LJUBLJANA - Zvezda Druge godbe ’91 Ferus Mu-stafov je tudi v petek Ljubljančanom nadvse uspešno dokazal svoje pihalske sposobnosti in dvignil na noge 1200 poslušalcev, ki so za ples mile volje lahko izbirati med raznolikimi ritmi, ki jim je seveda kraljeval pravi ciganski melos. Dan kasneje je Ferus s svojo zasedbo, ki je vključevala tudi trebušno plesalko in pevko, napolnil tudi prizorišče Belvedurja na Primorskem, kjer gledalcev od kola ni odvrnil niti rahel dež. (T. V., foto: Miha Fras)
ti v bolj izbran ambient, ki jih v Ljubljani ne manjka. Zato Mia, čeprav so te zastirati mogočni kostanji in si poskušala sindikalnost unionskega vrta razbiti z včasih ne preveč duhovitimi vmesnimi verbalnimi ekshibicijami, naslednjič raje nastopi pod oboki Mestne galerije, kjer si nas že znala prijetno presenetiti. Otto Tohočinski
Rekorden otvoritveni obisk Napihnjencev
LJUBLJANA - Gneče, ki jo zadnje dni spremljamo pred ljubljanskim kinom Union in spominja na tiste pred leti, ko še ni bilo kabelskih programov in videorekorderjev, je dosegla svoje: na Mladina filmu ponosno ugotavljajo, da je film Napihnjenci 2 dosegel rekordni otvoritveni vikend vseh časov. Med 9. in 12. septembrom si je film namreč ogledalo 19.648 ljudi (v Ljubljani 10.431, po vsej Sloveniji pa so našteli še 9.253 obiskovalcev). Ce morda ta številka vendarle ni rekordna, pa je zagotovo rekorden iztržek, saj je znašal 4.172.400 tolarjev. Tako se slovenske dvorane primemo ogrevajo pred 30. septembrom, ko v naše kraje pride sloviti Jurski park. Po predvidevanjih bo takrat rekord Napihnjencev 2 zanesljivo presežen.	Tone Vrhovnik
London
Impresionist in mesto
Art *™Pressionist and the City, RoyaI Academy of ODS Burlington House, Piccadilly, London WlV m n« d° 10' °ktobra, odprto vsak dan od 10.00 do 8 00 ure, tel. 071-439 7438.
nist r t ■ ogtecl Pozna dela francoskega lmpresio-sr 3 'J' Pissarroja (1830 - 1903), ki je znotraj franco-bnn^t- ~ir?ša impresionistov vendarle ostajal pose-ni tvl’ uei®tvo je, da v celotnem krogu impresionistov vnli1-1^8^^3’ k* ^i kil v tolikšni meri pod tujimi Doc 'k k0t Prav Pissaro- Prav pri impresionistih obstaja nom Tl da 80 se vplivi Sirili medsebojno z name-bnn t d • VSak posameznik izgradil svojstveno ose-ma]S' vn Pissaroju pa je bilo prav nasprotno - spreje-tnn }eZfn0 nove vplive izmenično s starimi. Prvo-p lf kri pod vplivom C. Corota, kasneje je sledil G. leta r’ da bi nenazadnje podlegel vplivu J. F. Mil-zpnH aPr,av.)e kil med impresionisti edini, ki se mu v in b J - eiik ni bilo potrebno botiti s pomanjkanjem v i e 0 m Čeprav je kasneje postal »mentor« in sveto-p t ^mladim slikarjem, je vseeno ostajal tradiciona-eotn 81 .tarlštiko njegove osebnosti in dela je prav K Okolje podal nemški umetnosti zgodovinar dnnV 6 i6r’ ^1 le zapisal, da je »Pissaro svoje delo ve-bi T j ,° opravil, vendar nikoli v takšni meri, da niict-i -° ■	. ucokiCajno«. Po letu 1881 je Pissaro za
»t 1 }mpresionistični naCin slikanja in se po umetni m izrazu začal "nriHlip no n m i-j mn -0/-» loti 1886 pa j
idoega ^da ustvarjal prizore, ki jih je lahko 01 j 21 okua, ponavadi hotelskih sob. Njegova dela ™fS P^jo)6!0 vrednost njegovega ustvarjanja v i
19. stoletjak°(MhTr)anCOSke8a sikarstva v Polovi

MOUILLERON-EN-PAREDS
Sporočilo kamnov
Musee national des Deux Victoires, Maison natale du Marechal De Lattre de Tassigny, 85390 Mouilleron-en Pareds, razstava je na ogled do 27. septembra, odprto vsak dan od 9.30 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 ure, ob torkih zaprto, tel. (16) 51 00 31 49
Med leti 1920 in 1925 so v Franciji postavili 36000 spomenikov mrtvim, torej več kot 15 vsak dan, skulpture pa niso le preprost spomin države padlim vojakom, ampak spomin vsesplošnemu ljudskemu odporu, ki je preveval vso Francijo. So tudi zveste priče vsesplošne vere v kolektivnost naroda in kazalci okusa tedanje dobe. Gradnja spomenikov mrtvim je vedno rezultat vrste kompromisov, prav nič ni prepuščeno naključju, niti denarna podpora, niti kraj, kjer spomenik postavijo, pa tudi ikonografija in napisi ne. Prvi del razstave namerava ponovno odkriti obiskovalcem simbolni jezik spomenikov, ki so tako integrirani v francoska mesta in vasi, da jih sploh ne opazimo več. Nekateri med njimi odsevajo daljno zgodovino dežele od keltskih, grško-rimskih do galsko-rimskih časov, drugi pa so odblisk novejše zgodovine do današnjih dni. Drugi del razstave skupaj predstavlja umetniška dela dvojčkov iz Nantesa Jana in Joela Martela, znanih predvsem po spomenikih mrtvim. Razstava, ki so ji organizatorji nadeli pomenljiv naslov - Dialog kamnov - Sporočilo kamna, skuša zopet zbuditi zanimanje ljudi za preteklost dežele in njene žrtve. (V. S.)
LEVERKUSEN
Razstava Primerjalna plastika -koncept in oblika
Mestni muzej Leverkusen Schloss Mor-sbroich, razstava je na ogled do 21. novembra, odprto vse dni razen ponedeljka od 11.do 17. ure, ob torkih od 11. do 21.ure, informacije po telefonu 0214 /56007/8/9
Razstavo Primerjalna plastika so s svojimi umetniškimi izdelki oblikovali številni sodobni kiparji; Baselitz, Bern-hard, Breloh, Enne-per, HAVVOLI, Mun-dt, Schad, Scott in Virnich. Namen razstave je ponazoriti, kako različni materiali in ideje sedanjega in preteklega časa * vplivajo na kiparsko tehniko. Razstavljene plastike so le majhen izsek dela posameznih umetnikov hkrati pa izčrpna ponazoritev njihovih umetniških teženj in postopkov oblikovanja. Razstavo bodo dopolnjevale fotografije umetnikov in njihovih umetnin. V okviru razstave bodo v studijski galeriji muzeja prikazane skulpture t. i. predznanstvene in arhaične kulture, ki so jo ob koncu dvajsetih in na začetku tridesetih let našega stoletja pojmovali kot »primitivno«, dandanes pa jo kiparji ocenjujejo kot začetek moderne umetnosti. (M. P.)
AMSTERDAM
Philippe Rousseau - tihožitja
Rijksmuseum Vincent van Gogh, Paulus Potterstraat, 1071 CX Amsterdam, razstava je na ogled do 14. no- * vembra, odprto vsak dan od 10.00 do 17.00 ure, ob nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00 ure, tel. (020) 570 5200
»Bil je odličen slikar« je o Phillipu Rousseauju povedal Charles Baudelaire leta 1846. Phillippe Rousseau je s slikarstvom debitiral leta 1834 na Salonu francoskih umetnikov s sliko Panorama Normandije, vse do leta 1840 se je posvečal predvsem upodabljanju pokrajin, kasneje pa je ustvarjal tihožitja in živalske podobe z anekdotičnimi elementi. V času drugega cesarstva si je pridobil mnogo privržencev in dosegel precejšnjo slavo, njegovi odjemalci so bili ljudje iz najvišjih slojev. V nasprotju z mnogimi vrstniki, ki so bili v slikanju tihožitij motivno zelo ozki, je bil Rousseaujev izbor motivov zelo širok. Zgledoval se je po nizozemski šoli 17. stoletja, med njegovimi rojaki pa sta nanj najmočneje vplivala Jean-Baptiste Oudry in Jean-Ba-ptiste Simeon Chardin. Tihožitja nikoli niso bila visoko cenjena, slikarji so bili obravnavani zgolj kot posnemovalci mrtve narave, v devetnajstem stoletju pa se je sodba kritikov spremenila.
Slike, ki so predstavljene v Van Goghovem muzeju, so iz nizozemskih, francoskih, britanskih in ameriških muzejev, mnoge pa so last zasebnikov. (Na sliki: Tihožitje s hijcinto, olje na platnu, Museum Boymans-van Beuningen, Rotterdam) (V. S.)
DiiSSELDORF


mmmm*
Sli
Retrospektiva del Vladimirja Tatlina
Vladimir Tatlin, Statischen Kunsthalle, Grabbeplatz 4, razstava je na ogled do 21. novembra, odprto vsak dan od 10.00 do 19.00 ure, v soboto in nedeljo od 10.00 do 18.00 ure, tel. (0211) 899 3131
Z več kot 350 exponati iz vseh ustvarjalnih faz je razstava prvi prerez celotnega dela legendarnega ruskega avantgardista.
Tatlina uvrščajo poleg Malevvitscha, Rodtschenka in El Lissitzkya k najpomembnejšim predstavnikom ruske avantgarde zgodnjih dvajsetih let. Njegov model štiristo metrov visokega stolpa v spomin Tretje internacionale (na sliki) je veljal za simbol novega časa. Tatlinov predlog za t.i. materialno kulturo je imel za cilj tesno povezanost umetnosti, tehnike in življenja. Tatlin je začel razvijati svoj talent z izdelovanjem ikon in presli-kavanjem fresk. Picasso ga je v dvajsetih letih navdušil za kubizem. V letih po revoluciji se je Tatlin prizadeval za uresničitev avantgardnih umetniških ciljev. Ni mu pa uspelo svojih umetniških idej uveljaviti v industrijskem oblikovanju. Zahodnim deželam je manj znano Tatlinovo oblikovanje gledaliških kostumov. V tridesetih in štiridesetih letih se je Tatlin zopet vrnil k slikarstvu. Kljub realistični usmeritvi, se ga državotvorna ideologija socialističnega realizma ni dotaknila. V odmaknjenosti svojega ateljeja se je posvetil miniaturnim slikam, v glavnem tihožitjem, cvetju in pokrajini s svojevrstnim morbidnim čarom. (M.P.)
SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / GLASBA
■a
EVROAGENDA
FILM / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FOTO
MLgUN —
Retrospektiva del Ivana Punija
Ivan Puni, Museum fiir Moderne Kunst, Photogra-P e und Architektur, Martin-Gropius bau, Stresse-doMtraSSe U0’ 10963 Berlin, razstava je na ogled nrl ' novembra, odprto vsak dan razen ponedeljka
°d 10. do 20. ure, tel. 254 86 736
sn	jxm imuni) ceiovn vpogled v urnem:
rusp31-^6 *n udarjanje enega vodilnih predstavni flRQ9 i11 zgorlnie sovjetske avantgarde Ivana Pu kJu ,6k ki ie v začetku tridesetih let pripotovč
^Ograda V R or 11 n	t t +	--4. _____i— : • .
m i “ v, v a upadem mesiu, soustvarjal smer. x erne J™etnosti, vse dokler se ni leta 1924 dol
Pn^PreSi 1 v ^ar^z* Retrospektivna razstava del h funija v berlinski onlo™; nnotnin
s	številni muzeji, je organizatorjem uspe
e ovarijem in izposojo iz Tretjakovske galerije, OVSke in St. PRtPrcKnrčVo nolcrriici eDctornti V\o
n i . ^ ^cuiuu.iii puuiiKi uo uanes se niso skiF S,aT9,®na' S prek 200 deli v najrazličnejših sl ehnikah razstava tako javnosti predstavlja neznanega, toda po krivici prezrtega umetnika . . e razstave je na tistih Punijevih delih, ki j: je z V Casu bivanja v Rusiji in v Berlinu, v čas
r “ , .,Lavl izsei Katalog (ZZU strani, 85 hai strni? ukcjj) s strokovnimi prispevki mednaro t ovnjakov, hkrati pa katolog vsebuje tudi
mostnoteoretska ra7m’i,io";'’
(Na sliki: I. Puni, Rd Pld°u, Pariš) (M.T.)
LONDON
Novejša dela Agnese Martin
Serpentine Gallery, Kensington Gardens, London W2 3XA, razstava je na ogled do 24. oktobra 1993, odprto vsak dan od 10. do 18. ure, vstop prost, tel. 071 402 6075/0343
Umetniška dela ameriške abstraktne umetnice Agnese Martin, ki je lani praznovala 80-letnico, ponujajo britanski in s tem svetovni javnosti na razstavi, ki so jo odprli pred desetimi dnevi, enkratno priložnost, da se seznani s slikar kino kontemplativno umetnostjo, ki reflektira zrelo spiritualno senzibilnost in edinstveno spokojnost, ki jo izžarevajo njena umetniška dela. Umetnica, rojena v kanadskem Saskatchewanu, se pri motiviki svojih del še danes navdihuje v kanadski pokrajini in njenih prostranih poljanah, kjer je preživela otroštvo. Tu se je razvil njen občutek za ritem narave in brezmejne prostore, razmejene z geometrijo cest in brezkončnostjo žitnih polj. Po končanem šolanju na kolumbijski univerzi se je preselila v New York, kjer je ustvarjala pod vplivom umetnikov Barnetta Nevvmana in Marka Rothka, katerih umetniški izraz je korespondiral z njeno lastno zamišljenostjo in boječo-stjo. Privlačilo jo je slikanje brezobličnih in nedoločnih prostorov in ploskev. V 60-ih je izdelala geometrični besednjak mrež in linij - navdihovala se je pri klasični grški in azijski filozofiji - v katerem je skozi eterično luminoznost poudarjala strukturo, ki je postala njen edini cilj. Leta 1967, ko je kritika opazila njena dela in se je pričel njen vzpon, je Martinova naznanila umik iz slikanja: preselila se je v nenaseljen predel Nove Mehike in zaživela puščavniško življenje do 1975, ko je ponovno vstopila v umetniški svet in javnosti ponudila dela, ki se močno razlikujejo od platen pred letom 1967. Najbolj opazna je razlika v barvah in ploskvah, ki so prevladale nad linijami in zdi se, da so se poteze čopiča vdale širokim pasovom svetlih barvnih odtenkov, ki so položeni vertikalno ali horizontalno.(M. T.)
DUNAJ
Roni Hom
nekoliko
dmgače
Wiener secession, Frie-drichsreasse 12, A -1010 VVien, razstava je na ogled do 17. oktobra, odprto od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 16. ure, tel. (0222) 587 53 07
Roni Hom (1955), umetnica, ki živi in ustvarja v New Yorku, je javnosti znana predvsem po svojih skulpturah. Njene plastike gledalca fascinirajo s preciznostjo, strogostjo in jasnostjo oblik ter uporabo nenavadnih materialov. Vendar pa se Roni Horn ne izraža izključno s kiparstvom, temveč posega tudi po slikarstvu, fotografiji in vedno bolj po jeziku. Tokratna razstava v VViener Secession predstavlja njene risbe iz obdobja zadnjih sedmih let, ki tvorijo zaključen tikus, ki ga je poimenovala »Rare Spellings« po besedilu ameriškega pesnika F. 0'Connorja. Minimalistične oblike v kontrastu s slikovitim ozadjem ustvarja umetnica s pomočjo barvnih pigmentov, naloženih v več plasteh, pri tem pa avtorica svoja dela v odnosu do razstavnega prostora vedno podvaja ali zrcali. Postavitve njenih razstav so zato vedno kompleksen in analitičen ustvarjalni proces, saj njene umetnine zaživijo šele v sozvočju z razstavnim prostorom. Razstavo spremlja tudi dvojezičen katalog založbe Richter iz Diisseldorfa, spremno besedo pa je napisal Die-ter Schwarz. (M. T.)
STUTTGART
Oskar Schlemmer - ciklus Folkvvang
Mestna galerija v Stuttgartu, razstava je na ogled do 14. novembra 1993, odprto vsak dan od 10.30 do 15.00 ure, ob torkih in četrtkih do 17.30.
Razstava je organizirana ob stopetdeseti obletnici mestne galerije in petdeseti obletnici smrti Oskarja Schlemmerja. Razstavljeno je približno 150 eksponatov iz cikla novih slik, ki so ga prikazali, v muzeju Folkvvanga Essna.
Tokrat so prvič vsebinsko predstavljena vsa Schlem-merjeva ustvarjalna slikarska obdobja. Približno 70 del iz let 1928-30 ponazarja formalne in vsebinske preobrazbe v slikarjevem dojemanju sveta. Retrospektiva se začenja z idejnimi skicami, nadaljuje z barvnimi osnutki in konča z velikimi pasteli. Poleg tega razstava na primeru petindvajsetih Schlemmerjevih del prikazuje vpliv Folkvvangovega ciklusa na slikarjevo ustvarjanje. V konkurenci z Erichom Hecklom in VVillijem Baumeistrom je leta 1928 Ernst Gosebruch, takratni direktor muzeja Folkvvanga Essna, izbral Schlemmerja za izdelavo fresk v okrogli sobi muzeja, sredi katere je leta 1898 Georg Mirane postavil »Deški vodnjak«. Tematika fresk so deške igre in šport. Rekonstrukcija okrogle stavbe je na razstavi nazorno prikazana v treh fazah razvojnega projekta. Ko je Schlemmer že pričel ustvarjati na temo mladina in pouk, se je temu delu kmalu odpovedal. Več pozornosti je posvetil tipiziranim aktom. (M.P.)
EVROPSKE PRESTOLNICE
Filmske premiere v evropskih prestolnicah
22. septembra bo v Bruslju premiera ameriške politične komedije Dave (VVarner Bros), ki je v ZDA doslej nabrala že okoli 65, 000.000 $. V glavnih vlogah nastopata Kevin Kline in Sigoumey VVeaver.
V Bratislavi bodo pred nami (premiero imajo 23. septembra) videli Vabo (Silver), še en erotični thriller po Prvinskem nagonu, kjer je scenarij ponovno napisal Joe Eszterhas in v katerem se bomo še enkrat srečali z razvpito Sharon Stone. Njena soigralca sta Tom Berengei; in VVilliam Baldvvin, režiser pa je Philip Noyce (Nevarno morje, Patriotske igre). Istega dne - 24. septembra - pa bo v treh evropskih prestolnicah hkrati premiera ameriške avgustovske uspešnice The Fugitive (Wamer Bros.) in sicer v Londonu, Madridu in Ziirichu. Film je do konca četrtega tedna predvajanja zbral več kot 111, 000.000 $ in še vedno nadaljuje z osvajanjem ameriške lestvice. V fem izvrstnem trillerju, ki ga je režiral Andrevv Davis (Oblegani), v glavnih vlogah nastopata Harrison Ford in Tommy Lee Jones, to pa je četrti vilm, ki je letos v ZDA presegel mejo 100, 000.000 $ - pred njim so bili Jurski park, Sleepless in Seattle in The Firm. (Na sliki:Tommy Lee Jones v Davisovi uspešnici The Fugitive) (I.K.)
*
ETIKA
Deontologija, šola in družba
Bogomir Novak
Pozitiven sprejem etike v šolskih klopeh še ne pomeni uveljavitve etike v družbi. Skoraj ni učenca, ki si ne bi želel več razgovorov. Takoj se postavi pogoj, da ima razgovor o etiki smisel, če odgovori na aktualna vprašanja tistim, ki jih zastavljajo. Zaželeno bi bilo, da bi se etika v družbi ravno tako nezaustavljivo uveljavljala kot v šoli. Priročnik za etiko za 7. in 8. razrede osnovnih šol je posodobljen na evropski ravni. Ker je življenje v novi demokraciji precej dinamično, priročnik sam ne more zaobjeti vsega, kar je trenutno v družbi aktualno. To tudi ne more biti njegov namen. Obstajajo le še redke šole, ki formalno učijo še po starem učnem načrtu, v praksi pa tudi te tega ne počnejo več. Ime Etika in družba kaže, da gre za družboslovni predmet. Obstajajo razmišljanja, da bi se predmet razširil na dve uri tedensko v 7. in 8. razredu in se dopolnil s predmetom religija in etika oziroma religija in kultura v srednji šoli. Seveda tudi tako ne bi mogli rešiti vseh dilem predmeta.
Osnovna šola stoji pred nalogo, da povezuje individualne in družbene etike. Osnovna šola seveda ni edini dejaven etičnih odnosov in tudi ni edini arbiter njihove formalne in neformalne kontrole. V postsocializmu nastaja nova sinteza morale, religije, ekonomije in ekologije. Privatizacija oblikuje poslovno moralo in nemoralo. Nastaja drugačni ‘moral sen se' kot ‘common sense‘. Ti trendi se počasi uveljavljajo. V polpreteklem obdobju je socialistično moralo, ki je bila v bistvu delovna morala, ohranjala komunistična vizija. Ker se v postsocializmu ni še nič bistvenega spremenilo in odlašanje s privatizacijo vodi k divjim privatizacijam, tudi etičnosti v družbi ni več, kot je je bilo v polpreteklem obdobju. Čedalje bolj se uveljavljajo tržni odnosi, ne da bi se znotraj in zunaj njih hkrati razvijali tudi etični. Eden izmed pokazateljev minimalizacije etičnosti odnosov je naraščanje deviantih pojavov. Lahko rečemo, da v naši družbi prevladuje heteronomna etika pred avtonomno tudi zaradi prevladovanja heterono-mnega dela. Seveda tudi v novi družbi nimamo ene same morale, kot je nismo imeli že poprej. Naraščanje brezposelnosti in slabo razvita kultura prostega časa pa tudi (kratkoročno gledano) ne moreta biti spodbuda za razvoj avtonomne etike.
Ta vprašanja vodijo do odnosa etike in politike. Ze Platon se je ukvarjal z vprašanjem, kako je možna pravična država. Manc je v Kapitalu zapisal, da je (meščanska) država potrebna najbolj grobe vzgoje, a poskuša vzroke za svoje pomanjkljivosti preložiti na druge. Slovenec bi si moral novo državo prisvajati s pametjo. Ali si jo lahko, če je nekaterim strast do oblasti že zasenčila um? Pogojev za takšno prisvajanje je več: 1. da državljan, ki ve za svoje pravice, zna le-te tudi uveljaviti, 2. odpravljanje nezrelosti po lastni krivdi (-Kant), 3. racionalna organizacija državnih organov in družbenih ustanov, 4. stopnja razvitosti politične kulture, 5. avtonomnost državljana je pogoj za avtonomnost države. Nastanek slovenske države je potekal v konsenzualni evforiji. Njeno vsakdanje funkcioniranje pa pomeni za večino »streznitev«. Razdvojena slovenska duša ne more postaviti enačaja med človekom, umom in državo, ki se je pojavil v nemški klasični filozofiji na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Slovenec je ohranil neko stopnjo dvoma tudi do lastne džave, kot jo je imel do Avsto-Ogrske in Jugoslavije. Izkušnje za upravljanje z državo smo si pridobili posredno (z opazovanjem in sodelovanjem) pri upravljanju zgodovinsko minulih državnih tvorb. Strah nas je pred neplodnostjo dvoma, ki ga širijo (delno upravičeno) tudi javni mediji. Ojb) staja odprto vprašanje, ali smo sposobni uresničiti takšen sistem spodbud in sankcij, ki bi omogočal družbeni razcvet. Ce smo preživeli kot narod hlapcev, kar cankarjanstvo na neki način ukinja, kako ne bi mogli preživeti kot narod gospodarjev. Vprašanje bi bilo retorično, če ne bi bilo gospostvo skrita želja Drugega.
Etična praksa se začne pri vprašnju, kdo je gospodar v domači hiši? Etični odnosi niso dani sami po sebi. Potreben je nenehen napor etičnega > razmišljanja in delovanja v družini, osnovni, srednji šoli in v poklicu, da bi lahko govorili o človeku kot etičnem Cii vrednotnem bitju (Trstenjak). Morda bi bilo natančneje reči, da človek je in ni etično bitje, ker je in ni dober.
Znanja o etiki ni nikoli dovolj, zlasti če ni pogojeno z etičnostjo znanja. Ali bomo imeli dve morali: eno za neprofitne in drugo za profitne organizacije, eno za slabotne in drugo za močne v smislu pregovora, kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno volu? Humano je neprofinto, toda neprofitno ni nujno humano. Ni pa vprašanje samo v tem, v katerih ustanovah je doma etika, ampak tudi, na katerih nivojih - od utilitarnega do humanega. Etika dobrega tako rada prehaja v voljo do moči v smislu nasilja, ker še niso začele prevladovati nove paradigmatske vrednote (ljubezni, sožitja, partnerstva, solidarnosti, tolerance). Z njimi si bo družba lahko ustvarjala prostor za etične odnose v smislu dopuščanja volje življenja v ravnotežju z voljo do sistema. Le takrat bo lahko etični pluralizem razumljen kot oblika kulturnega pluralizma. Ker pa v (post) modemi družbi najdejo ljudje razloge za različna stališča o etičnih odnostih kot etični dogmatiki, ki ne dvomijo o njihovem obstoju, skeptiki in zanikovalci-nihilisti, zveni teza o novih paradigmatskih vrenotah dogmatično.
Danes smo v svetu priče širjenja etičnosti na področja znanosti znanja, politike in gospodarstva.
Pri tem ne gre samo za etiko posameznih poklicnih profilov, kot so zdravniki, učitelji, odvetniki, menedžerji, ampak za vstop v novo kulturno paradigmo. Etika sama ni »čarobna paličica« in ne more razrešiti konfliktov, ki nastajajo v družbi, lahko jih pa osmisli s stališča (ne) etičnih odnosov. S preraščanjem obrazcev industrializma preraščamo dualizem etičnega v zasebni sferi in etičnega v javni sferi v smeri integralne etičnosti.
EKONOMIJA / OCENE MOŽNOSTI ITALIJANOV PRI REŠEVANJU SOCIOEKONOMSKIH PROBLEMOV
Italija bo morala plačati kar visoko ceno za svoje dosedanje nepremočrtnosti, kajti niti postopno uvajanje nekakšnega »Nev/ Deala« ne zagotavlja dolgoročnih ekonomskih učinkov
Miro Kocjan
Problematika italijanskega prehoda iz prve v drugo republiko je posebej v gospodarstvu predmet pozornosti po vsej Evropi. Gospodarska kriza je zajela domala vse države, kaze pa, da je prizadela posebej Italijo in da si jo ta država zdaj prizadeva uspešno prebroditi. Dejstvo je, da je tudi v Italiji konec nekega obdobja, ki je pomenilo napredek, ustvarilo pa je tudi vrsto problemov, ki zdaj trkajo na italijanska gospodarska in socialna vrata. Temeljno vprašanje je seveda v tem, kakšen je bil in kakšen naj bo kapitalizem v Italiji.
V tujini najprej in največ opozarjajo, da v Italiji ni »razsula«, kakor trdijo nekateri, marveč preprosto »prehod«, ki pa seveda nikoli ni bil preprost; glavno je, da si bo Italija začela dejansko prizadevati za zgraditev »tržnega kapitali-
zma«, kakor piše angleški Independent. Italijanski kapitalizem pa je bil doslej v glavnem v rokah »institucij«; skratka, poraja se problem dobesedno novega odnosa med »politiko in podjetništvom«.
Mednarodni gospodarstveniki predvsem svarijo, da zdaj ne bi smeh povezati problema prenove italijanskega sistema z delom, ki ga opravljajo sodniki v zvezi s številnimi korupcijskimi aferami; sodniki naj pošteno opravijo svoje delo, ki ima predvsem »moralni« pečat. Stvar gospodarstva pa je, da začne popravljati mehanizme, ki ga urejajo in zlasti v zadnjih letih niso več delovali: glavni cilj naj bo »zaščita trga«, da bi resnično ustvarili novo industrijsko in finančno bazo v Italiji, piše New Statesman.
Zaščita trga pa seveda ne nastane sama od sebe, marveč je podrejena vrsti odlik, med katerimi naj bi prednjačile etika, aktualnost, pa tudi večja disciplina, ki naj bi vsebovala gospodarske, socialne, pa tudi izrazito moralne komponente. To naj bi še bolj sproščalo trg; italijanski kapitalizem je bil doslej pretirano »poosebljen«, se pravi, da je bil v rokah manjše skupine, ki je naravnost »vodila« tako gospodarstvo kot politiko, s tem da je gospodarske ukrepe pogosto narekovala politika.
To seveda ni »tržni kapitalizem«. V Italiji se je žal uveljavila »protekcionistična« miselnost, ki bi jo morah v kratkem izkoreniniti. Tržišče naj bi postalo vzvod, pri tem pa naj bi začeli prihajati bolj do izraza
manjši varčevalci, ki so jih doslej v glavnem in v bistvu zanemarjali, zmeraj pa so bili tisti, ki so jih občasne ali pa zadnja »organska« kriza najbolj prizadele. Pri delovanju tržišča pa je poglavitno zagotoviti »neodvisnost in transparentnost«, opozarja New Statesman. Če se to ne bo zgodilo, bodo imeli v psevdogo-spodarskem razvoju v prihodnje več premagancev kot zmagovalcev. Alain Fri-edman, temeljit poznavalec italijanskih gospodarskih in tudi siceršnjih razmer, je objavil vrsto zapisov, ki se po svoje povezujejo s knjigo, ki jo je izdal leta 1990 in nosi naslov Hibe italijanskega kapitalizma. Medtem ko knjigo prežema pesimizem, zdajšnji zapisi večinoma ugotavljajo, da Italija ne razpada, da je pač na prehodu in da se je nekaterih usmeritev lotila »resno«. V tem je tudi razlog, da njena
prizadevanja pozorno spremljajo po vsej Evropi.
Friedman trdi, da se je v Italiji zadnje čase uveljavil tako imenovani »plezajoči kapitalizem«, ki v bistvu ne prenese tržnega. Pri tem pa je pomembno še nekaj: vsako »nacionalno« gospodarstvo bi moralo odslej veliko bolj upoštevati evropske, pa tudi svetovne gospodar-
ske tokove; v Italiji tega niso počeli dovolj zavestno. Tokove so večinoma proučevali samo skozi prizmo lastnega profita, ne da bi dovolj razumeli, da mednarodno tržišče »priznava pravice, terja pa tudi dolžnosti«. Gospodarstvo (s socialnimi segmenti vred) je čedalje bolj »soodvisno«.
Skratka, prostor za izrazite »nacionalne« gospodarske poteze je zmeraj manjši: Italija pa ima v tem zadnjem obdobju to prednost, da se ji je (zavoljo rahlega padca vrednosti italijanske valute) otipljivo povečal izvoz, se pravi, da je na mednarodnem trgu lahko precej uspešna. Vendar pa imajo v Italiji še to težavo, da zlasti bančni sistem ne funkcionira sodobno. Banke so bile doslej večinoma v rokah politike oziroma manjše skupine, ki jo predstavlja, zdaj pa se tudi na tem področju vse bolj
kaže nujnost privatizacije! ki naj bi naredila konec po-litičnemu vtikanju.
Nesporno pa je, piše ID' dependent, da bo morala Italija plačati kar pošteno ceno za svoje dosedanje nepremočrtnosti, in to s še večjo nezaposlenostjo. V zadnjih dneh je Ciampi izvedel nekaj zanimivh poteZ’ Tako je na primer vpeljal nekakšen »New Deal«, 3 učinki te operacije zagotovo ne bodo dolgoročni’ Evropski mediji vseeno sodijo, da so Italijani »iznajdljivi« in se bodo tudi tokrat, pri prehodu iz prve f drugo republiko in pri od' pravljenju socialno-eko' nomske krize, znali izplavati. Friedman sam trdi, da so sposobnosti Italijanov neskončne in da bodo znal1 storiti vse, da njihove zdajšnje peripetije ne bi vplivale tudi na druga evropska območja. Premier Ciamp1 se je lotil »resne prenove«.
Nekdanji rudnik kot muzej: Rhondda Inheritance pri Trehafodu v Južnem VValesu (Foto: B. H.)
ZANIMIVA ZNANOST

Individualni
hladilniki
Boris Sokolov
Ko beremo dela starih učenjakov, se jim vselej čudimo, do kakšnih odkritij so prišli s preprostim opazovanjem in sklepanjem. Pred dva tisoč leti je bilo znanje filozofov in zdravnikov o delovanju večine organov človeškega telesa že precej globoko. Toda o pravi funkciji možganov se jim ni niti sanjalo: smešno se shši, da je Aristotel (največji grški filozof, ki je živel v četrtem stoletju pred našim štetjem) menil, da so možgani samo velika žleza, ustvarjena za hlajenje krvi. Dandanes vemo, da to ni noben hladilnik, vemo pa tudi, za kaj jih uporabljamo; njihovo delovanje pa še zmeraj ostaja velika skrivnost.
Preden se je razvil v človeške možgane, je živčni sistem prešel dolgo razvojno pot. Najprej so se posamezne, v prvobitnem oceanu razpršene bioomolekule, zlepile v žogice žive snovi. Ti primarni živi delčki in poznejši kompleksnejši eno-
celični organizmi so imeli dve temeljni lastnosti: vzdražljivost in prevodnost, torej sposobnost prenašanja vzburjenosti v sosednje cehce.
Pozneje se je pri mno-gocehčarjih začela dehtev funkcij. Pri mehovcih so se pojavile posebne tvorbe - živčne cehce, katerih vzdražljivost in prevodnost sta dosegli visoko razvojno stopnjo. Živčne cehce so lahko veliko bolj prefinjeno sprejemale dražljaje iz zunanjega okolja ter jih prenašale v celice ali organe, sposobne odgovoriti z reakcijo, koristno za organizem.
Živčne celice primitivnih mehovcev se med seboj spajajo z izrastki in tvorijo najpreprostejši živčni sistem. Nadaljnje izpopolnjevanje predstavljajo posamezne zgosti-
tve živčnih cehe, pozneje pa še njihova sprememba v bolj organizirane, kompaktnejše živčne vezi. Te so se pojavile na tistih mestih, kjer je bilo potrebno usklajeno delovanje velikega števila posameznih elementov. Take zgoščine tvorijo prave živčne prstane, ki obdajajo rob meduzine kupole. Po zaslugi teh prstanov se naenkrat skrči in sprosti celotna kupola, kar meduzi omogoča aktivno premikanje.
Pri ploščatih črvih, potomcih mehovcev, se živčne celice združujejo v verigo, ki ovija telo in ustvarja fantastične lise. Številne spojnice med temi vezmi in njihovi neposredni preseki omogočajo skupno delovanje celotnega živčnega sistema. Ni dvoma, da je difuzna mreža živčnih vezi, ki je lahko koordinirano usmerjala posamezne dele in organe živali, pomenila velik korak naprej v primerjavi z mrežo kaotično razporejenih živčnih cehe. Toda tovrstno živčno steblo se je pokazalo za zelo okorno in zapleteno in je samo »začutilo« potrebo po organu, ki bi usmerjal njihovo delo.
Tak osrednji organ se je prvikrat pojavil pri višjih predstavnikih ploščatih črvov. Na določenih mestih presekov živčnih stebel se je število živčnih cehe povečalo in tam so se začeli tvoriti gangliji (vozh živčnih cehe), ti so prevzeli najzapletenejše funkcije, povrh tega pa so vplivali tudi na delovanje preostalega živčnega si-
stema. Gangliji so se pojavljali predvsem v bližini čutil: oči, organa za ravnotežje, pa tudi okrog žrela, s katerim ploščati črvi lovijo, držijo in potiskajo plen v svoje črevesje.
Ganghami tip živčnega sistema se je pokazal za zelo primeren. Pri naslednikih ploščatih črvov se živčne cehce združujejo v ganglije, po živčnih steblih, ti jih povezujejo, pa tečejo samo dolgi izrastki živčnih cehe. Ponavadi je v vsakem členu črva po en ganglijsti par medsebojno povezan s spojnico. Povrhu pa je vsak ganglij povezan prek živčnega stebla z ustreznimi gangliji prejšnjih in naslednjih členov. Tak živčni sistem zelo spominja na stopnice. Sprednji pari ganglijev so največji. Ti opravljajo najtežje delo in držijo v podrejenosti celoten preostali živčni niz.
Pri višjih črvih se gangliji medsebojno zbližujejo in sestavljajo enkratno kompaktno tvorbo. Tak živčni sistem deloma že spominja na živčni sistem današnjih vretenčarjev.
Kakšni so bih možgani prvih vretenčarjev, ne vemo. Amfioksi (škrgous-tke) imajo samo živčno cevčico, možganov pri njih še ni. Tak možganski predel lahko srečamo pri minogah in miskinah ter pri ribah.
Že pri teh zelo primitivnih živalih imajo možgani vse osnovne predele, ti jih poznajo tudi človeški možgani. Predeli so enaki, le njihova struktura in funkcija se bistveno razli-
kujeta. Sprednji možgani, ti so osnovni organizator človeške psihične dejavnosti, opravljajo pri minogah (piškurjih) le analizo vonjalnih dražljajev. Pri amfibijah (dvoživkah) so funkcije sprednjih možganov že bolj zapletene.
Ko so zapustile vodo, so amfibije naletele na številne težave. Med drugim jim je utrpelo škodo čutilo vonja. Ribe zaznavajo vonjave snovi, razto-pljenenih v vodi. Ce so amfibije hotele na kopnem zaznati kak vonj, so morale dišečo snov najprej razkrojiti v nekakšni nosni tekočini. Njihova čutila za vonj se niso bila sposobna takoj prilagoditi novim razmeram, zato so sprednji možgani ostali brez informacij in dela. Da ne bi čakali v brezdelju, so se lotih drugega dela. Začeh so sodelovati v analiziranju vidnih, slušnih in morda še številnih drugih dražljajev. To je bil prvi pojav možganskega predela, kamor so se stekale vse informacije.
Se zlasti hitro je so se razvijali možgani sesalcev. Najprej so se pojavih posamezni, resda še slabo določeni predeh, od katerih je vsak sprejel funkcijo analize le enega od specifičnih dražljajev: vidnega, slušnega, vonjalnega, taktilnega in drugih. Pri razvitejših sesalcih so se med analizatomimi predeh pojavih še otočki tako imenovane asociativne skorje. Z razvojem možganov so ti predeh rasli in se razvijali. Pri opicah in človeku zavzemajo znaten del površine velikih možganov. Ni težko sklepati, da so prav tovrstni predeh odgovorni za najbolj zapletene, povsem človeške psihične funkcije. (B. K.)
Pogled, vreden umetniške upodobitve (Foto: B. H,)
»Stanovanjska stiska« navaja sicer prijazne škorce k ubojem
Antropomorfizirani škorci...
VVELLINGTON - Novozelandski biologi poročajo, da se škorci na nekem polju v bližini Wellingtona med seboj morijo zaradi »stanovanjske pravice« v gnezdiščih in da je to postal osrednji vzrok pogina večjega števila teh ljubeznivih ptic. V živalskem svetu je malo primerov poboja znotraj iste vrste, novozelandske škorce pa so k takšnemu ubijalskemu početju navedli biologi sami, menda nekako po nesreči. V prejšnjem desetletju so se namreč škorci plodili zgolj v nekem opuščenem vojaškem skladišču, vendar precej medlo. Da bi se jata lahko okrepila, so jim na bližnjem polju postavili več sto »hišic« za gnezdenje. In res, populacija škorcev je dobesedno eksplodirala, zdaj pa se jih že kakih 3.000 bori za tistih nekaj sto gnezdišč. Boj je postal na moč okruten, saj se praviloma konča tako, da ena izmed ptic s kremplji najde očesi druge in jih skoznje zapiči v drobne možgane. V takih bitkah je poginilo že več kot 200 škorcev, kar nakazuje pravcato katastrofo. Vsaka aluzija na posledice počlovečenja naše edine narave bi bila na meji dobrega okusa. (M. E.)
... in animalizirani ljudje (Foto: N. S.)
gledališča
SLOVENIJA
LJUBLJANA
Cankarjev dom
tel. 061/224-279
V sredo, 22., in v Četrtek, 23. septembra, bo ob 20.30 predstava OB LETU OSOREJ (SD, 700
in oblast in nenazadnje boj za denar pod krinko delovanja v dobro družbe in ljudstva - vse to so še danes znane stvari. Pri Cankarju protagonisti tega boja vpletajo vanj tudi Čare svojih »boljšiH polovic« - skratka, danes bi temu rekli politika in seks.
MALA DRAMA
V	soboto, 2. oktobra, bo ob 20. uri predstava W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM. Za izven in konto. Rezervacij po telefonu ne sprejemajo.
MESTNO GLEDALIŠČE, tel. 061/210-852
V	Četrtek, 23., in v petek, 24. septembra, bo ob 20. uri na sporedu predstava KLINIKA TIVOLI za izven in konto. Rezervacij po telefonu ne sprejemajo.
V	Četrtek, 30. septembra, bo ob 19.30 premiera Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za izven.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI tel.: 061/104-183
V	petek, 24. septembra, bo ob 20. uri komedija Miro Gavran: MOZ MOJE ŽENE.
MARIBOR
V	ponedeljek, 27., in v torek, 28. septembra, bo ob 20.30 predstava LETIOJA IN LUŠTREK (SD, 550 SIT).
drama sng, tel. oei/ 221-511
V	sredo, 29. septembra, bo ob 20. uri premiera predstave Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR za izven in konto.
Cankarjeva satirična komedija Za narodov blagor je eno tistih del, ki nikoli ne izgubijo svoje tualnosti. Boj za politično prevlado, za moc
DRAMA, tel. 062/221-206
Dante: LA DIVINA COMMEDIA, Purgatorio bo
22.,	23. in 24. septembra ob 19.30, Paradiso pa
27.,	28. in 29. septembra ob 19.30 za abonente in izven.
OPERA IN BALET, tel. 062/ 221-206
Danes, 21. septembra, bo ob 17. uri predstava G. Verdi: RIGOLETTO za abonente in izven.
V četrtek, 30. septembra, bo ob 19.30 predstava G. Verdi: LA TRAVIATA za abonente in izven.
MdANIJA-JULIJSKA KRAJINA
dvorani Tr
IRST
VERDI - DVORANA TRIPCOVICH
Jesenska simfonična sezona - Festiv rmrovvitz Europa
hJfA L vPisovanje novih abonmajev in p j starih, prodaja vstopnic pa bo priče
v5k2P4°?edelikuihzaPrt0-covichAonce? ~b 20 30	1
vodstvom Ine ] in Dvorak.
rani TrincoAh necb*i°> 3. oktobra bo v d
Koncert tutvav?HPil Vi°Unist Ut° Ugt b».v.p„m5‘piTS,l“b0,°’2 01
GLEDALIŠČE ROSSETTI
'SE? vs Sssff ssfi1 M5S&S sseutis
-' ln v Pasaži Protti (ob delavnikih 9. q >15.30-19.00, ob praznikih in nedel _'i ,.	.-30). Potrditev starih abonmajev
Su,Cl ,22. septembra.	’
,,*1 sezono bodo o tvorili 20. oktobi P \/r SEavo »L’idiota«, ki jo je po roma p' " Dostojevskega priredil Furio Bord KežlJa Glauco Mauri.
gledališče MTEI.A
lišk68’ 21	m'’ °*3 21' ™ otvoritev gle
Andes. Režija Cčsar Brie.
Ob 18. uri bodo otvorili razstavo stripov Altana »Colombo«. Na otvoritvi bo prisoten avtor.
GLEDALIŠČE GRISTALLO LA CONTRADA
Gledališka sezona se bo pričela 16. oktobra s predstavo Carpinterija in Faragune »Fronto, mamma?..« v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Macedonio.
TRGOVSKI CENTER »IL GIULLA«
Do 26. novembra se bo vršila vrsta glasbenih in gledaliških prireditev. V petek, 24. t. m. od 17. do 19. ure bodo nastopili Enzo Carro z vrsto neapeljskih popevk ter Paolo Comentale & Roberto Ottaviani, ki bodo z lutkami in ob spremljavi saksofona predstavili najslavnejše Shakespearove drame. Vstop prost.
RAZNE prireditve
[SLOVENIJA
Ljubljana
PROGRAM MREŽE ZA METELKOVO: snes, 21. septembra, bo ob 12. uri v prostorih Mreže za Metelkovo predstavitev knjige NSK -ASADA MOSKVA v založbi Obalnih gale-nj, ob 17. uri bo nastopilo lutkovno gledališče Manj z igro DVA ZMERJAVCA; ob 18. uri bo otvoritev razstave FOTO UMBRUCH arhiva iz °erhna: ŽIVLJENJE IN ODPOR V BERLINU; ob 30. uri bo koncert SUKAR BEND.
narodna galerija
Danes, 21. septembra, bo dopoldne od 9. do 12. ?fn£aVn°Stni nag°vor STANE GABROVEC;
JETAN GANTAR: Jože Kastelic in antična literatura; RAJKO BRATOŽ: Božji mož in njegov v jenjepis. K razumevanju poznoanticnih sve-išldh življenjepisov s posebnim ozirom na ^glPiievo življenje sv. Severina.; MARJETA Pt pc L’K0S: Savus in Adsaluta; LJUDMILA
DTTTP CAR: Emona ' voiaSki tabor?; BOJAN JURIČ: Noriško-panonsko kiparstvo: proizvo-ttnja in trgovina.
Popoldne: od 15. do 19. ure MARKO FRELIH: Stare sredozemske kulture in umetnost situl; SAMO STEFANEC: Ceres: Obujanje antike v renesančnem Trogiru; TOMISLAV VIGNJEVIC: Uničena votivna slika Jurija Slatkonja; STAN-r n- _ G Meduzi in Perzeju Benvenuta e inija, ANDREJ SMREKAR: Jakopičeva po-0 a - podoba modernega umetnika.
KUD FRANCE PREŠEREN
V	Četrtek, 23. septembra, bo ob 20. uri slovesna promocija ob stoti izdaji Založbe Amalietti.
GALERIJA VVTC
V	okviru modnega sejma bo Imelda 8000 pripravila modno revijo Najboljše slovenske modne kreacije. (Danes, 21., in sredo, 22. septembra, ob 21. uri. Rezervacije vstopnic po tel. 061/262-888 in 261-860.)
GORNJA RADGONA
Do 26. septembra bo organizirano KIPARSKO SREČANJE, na katerem bodo sodelovali mednarodno priznani umetniki: TONY CRAGG, ERVVIN VVURM, LUJO VODOPIVEC, JOŽE BARSI, MATJAŽ POCIVAVSEK in MIRKO BRATUŠA.
LITIJA
MATIČNA KNJIŽNICA DR. SLAVKO GRUM
Danes, 21. septembra, bo ob 19. uri v Čitalnici knjižnice literarni večer s prozaistom, pesnikom in priznanim slikarjem KRIŠTOFOM ZUPETOM.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL
Danes, 21. septembra, bo ob 20. uri ameriški film NESPODOBNO POVABILO, režija: Adrian Lyne, igrajo: Robert Redford, Demi Moore...
V četrtek, 23. septembra, bo ob 18.
uri v Klubu Oranžerija v Mengšu otvoritev razstave fotografij DANILA JAKOVČIČA Utrinki iz Benetk, s kulturnim programom, v katerem bo nastopil Bojan Drobež.
Razstava bo na ogled do 7. oktobra, ob delavnikih od 8. do 24. ure, ob sobotah in nedeljah od 16. do 24. ure.
GLASBA	4-v*,, ig -	
SLOVENIJA		
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	sredo, 22. septembra, ob 21. uri bo v Gallusovi dvorani nastopila solopevka in pianistka DIAMANDA GALAS. Sodelovala je s skladateljem Vinkom Globokarjem, režiserju F. F. Coppolu pa je pomagala pri glasbi za film Dra-kula.
V	Četrtek, 23. septembra, bo ob 20. uri koncert MAGIČNI ZVOK GIACINTA SCELSIJA -KLANGFORUM WIEN. Dirigent: Beat Furrer, solisti: Ernst Kovačič, violina, Ernesto Moli-nari, klarinet, in Andreas Lindenbaum, violončelo (dvorana SF, 400 SIT).
V	petek, 24. septembra, bo ob 20. uri koncert pod patronatom Slovenske fondacije LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, dirigent: Matjaž Sček in orkester SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Marko Letonja (GD, 600, 500, 400 SIT).
KLUB CD
V	sredo, 29. septembra, bo ob 20. uri koncert pesmi nove dobe (New Age Songs) SHIRLIE RODEN IN JOHN CHRISTIAN (1000 SIT).
K4
Danes, 21. septembra, bo ob 22.30 koncert: DAMIR DICIC in VANJA LISJAK TRIO, tradicionalni jazz.
V	torek, 28. septembra, bo ob 22.30 koncert DEMOLITION GROUP.
JESENSKE SERENADE
Koncert: TRIO FLAVT SCS LJUBLJANA v petek, 24. septembra, ob 20. uri na gradu Bogen-šperk. Vstop prost.
DOBROVO
V	soboto, 25. septembra bo v Galeriji Zorana Mušica ob 20. uri večer poezije in glasbe
KANAL OB SOČI
V	petek, 24. septembra, bo ob 20.30 koncert Slovenskega komornega zbora.
Poklicni mešani pevski zbor je pod vodstvom dirigenta Marka Vatovca pripravil koncertni spored domačih avtorjev. Ravnik, Srebotnjak, Strmčnik so trije zelo različni skladatelji. Kogojev trenutek je izjemna vokalna stvaritev v vseh pogledih; tekstovnem in muzikalnem. V drugem delu sporeda pa se bomo srečali z delom nove skladateljske generacije z Akademije za glasbo v Ljubljani.
RADENCI
31. FESTIVAL KOMORNE GLASBE XX. STOLETJA:
V	petek, 24. septembra, bo ob 20. uri koncert: JUAN VASLE, bas, in LEON ENGELMAN, klavir.
V	soboto, 25. septembra, bo ob 11. uri kolokvij Slovenska orgelska glasba 20. stoletja, referent: Saša Frelih; ob 17. uri bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda koncert IRINE CHRIBKOVE, orgle, in STANKA ARNOLDA, trobenta; ob 20. uri koncert: VVIENER KLAVIERTRIO, VVOLFGANG REDIK, violina, MARCUS TREFNY, violončelo, STEFAN MENDL, klavir;
V	nedeljo, 26. septembra, bo ob 11, uri koncert KVARTETA TARTINI, Darko Linaric, violina, Romeo Drucker, violina, Aleks Milošev, viola, Miloš Mlejnik, violončelo.
rogaška slatina
V	Četrtek, 23. septembra bo ob 20. uri v Kristalni dvorani koncert MOJCE PUCELJ, klavir.
KRIZEMSVET GAZI PO SNEGU.
ZA NAJMLAJŠE	
SLOVENIJA	FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
LJUBLJANA
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
Kaivmi a"\23’ sePtemt>ra, ob 18. uri bo z igrico KAM. PA KAM, KOZUCEK nastopila lutkovna lmJv.il13	iz Ljubljane. To je zgodba o
b ga odresli, podobno kot otroke, ve-i . ne razumejo. Nihče nima Časa zanj, ce-njegov prijatelj Brane je že pozabil, kako je
odtretjegaUt Ere^stava je primerna za otroke
mIaribor
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR
tel. 062/26-748
V nedeljo, 26. septembra, ob 11. uri Jana Sinkova: MALA ČAROVNICA. Izven. Mala Čarovnica Mikukla je stara komaj dvesto štiriinsedem-deset let in pol in zato še vedno ne sme s starejšimi Čarovnicami na Klek. Zna pa nekaj cisto posebnega: čarati same dobre reci.
Predstava je primerna za otroke od četrtega leta starosti.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL
V petek, 24. septembra, bo ob 16. uri najbolj gledani otroški film, ki navdušuje tudi odrasle BEETHOVEN.
REPENTABOR
Glasbeni popoldnevi
V	nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri bo v repenta-brski cerkvi na sporedu tretji koncert iz ciklusa stare in sodobne glasbe. Nastopila bosta Gian Marco Solarolo in Cristina Monti - »II fabbro armonioso«.
TREVISO
V	Četrtek, 14. in v petek, 15. oktobra, bo v Palaverde ob 21. uri nastopil Eros Ramazzot-ti.
PADOVA
ŠPORTNA PALAČA S. ŽARO
V četrtek, 21. oktobra, bo ob 21. uri nastopil Terence Trent D’Arby.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
NARODNI MUZEJ, Muzejska 1
Do 30. septembra je na ogled razstava BITKA PRI SISKU -1593/1993.
Danes, 21. septembra, bo ob 20. tiri otvoritev razstave slik akademske slikarke WANG HUIQIN.
AJDOVŠČINA
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Na ogled sta razstavi Razglednice 1914-1918 in VELJKO TOMAN: PARIŠKI MOTIVI. Razstava bo na ogled do 30. septembra.
MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE je na ogled do 30. septembra.
Do 20. oktobra je na ogled retrospektivna razstava televizijske scenografije JOŽETA SPACALA.
MGLC in Informacijski center Modeme galerije vabita k ogledu filmov o nekaterih znanih nemških umetnikih, ki jih bodo do 30. septembra predvajali v avli Modeme galerije in v prostorih Informacijskega centra.
MALA GALERIJA, Slovenska 35
Razstava kiparja JOŽETA BARSIJA bo na ogled do 10. oktobra.
NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 15
Razstava RIHARD JAKOPIČ - TO SEM JAZ, UMETNIK... je na ogled do 30. oktobra.
KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14
Danes, 21. septembra, bo ob 21. uri otvoritev razstave slik MATEJE SEVER z naslovom Romantike.
JELOVŠKOV LIKOVNI SALON,
Zaloška 61
Danes, 21. septembra, bo ob 17. uri otvoritev razstave likovnih del študentov Mestne šole za risanje in slikanje v Ljubljani. Razstava bo na ogled do 6. oktobra.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE,
Trg francoske revolucije 7
Razstava PRGIŠČE ZGODOVINE bo na ogled do 2. oktobra.
KNJIŽNICA PREŽIHOV VORANC, Tržaška 47 a
PILONOVA GALERIJA
Razstava slik AZADA KARIMA bo na ogled do 10. oktobra.
BLED
V	razvojno-izobraževalnem centru GrmišCe, Koroška cesta 13, je na ogled razstava slikarke JERICE SANTEJ.
CELJE
LIKOVNI SALON CELJE
Razstava BLAGOGLASJA avtorja ZDRAVKA PAPIGA bo na ogled do 30. septembra.
IZOLA
GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20
Razstava Češke slikarke ZDENKE MARSCHA-LOVE.
MARIBOR
POKRAJINSKI MUZEJ, Grajska ulica 2
Danes, 21. septembra, bo ob 18. uri otvoritev razstave Narodne galerije iz Ljubljane Evropski mojstri iz slovenskih zbirk. Razstava bo na ogled do 25. oktobra.
NOVINARSKI KLUB,
Vetrinjska ulica 30
Razstava fotografij MATJAŽA VVENZLA. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Razstava INFORMEL IVA GATTINA.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
V	petek, 24. septembra, bo ob 19. uri otvoritev razstave CROSSING O VER CHANGING PLACES.
RADOVUICA
ČASA BRIGITA, Lancovo 14
Razstava slik JANKA ORAČA bo na ogled do 10. oktobra.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA,
Dunajska 31
Razstava OD SKICE DO LUTKE bo na ogled do 15. oktobra. Razstavljajo: TOMAŽ KRŽIŠNIK, ALENKA SOTLER, ALOJZ ZORMAN, SAVO SOVRE in LIDIJA OSTERC.
GALERIJA COMMERCE,
Einspielerjeva 6
Danes, 21. septembra, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik ANICE CACOVIC in KATJE BOL-CIN-NAGELSCHMIED. Slikarki bo predstavil umetnostni zgodovinar Franc Zalar, nastopile bodo pevke Tercet Kunstek. Razstava bo na ogled do 1. oktobra.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava slik akademskega slikarja MARTINA BIZJAKA bo na ogled do 7. oktobra.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava slik IZIDORJA URBANČIČA bo na ogled do 13. oktobra.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik akademskega slikarja RADA JERICA bo na ogled do 28. septembra.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Razstava slikarke BRIGITE POŽEGAR-MULEJ.
GALERIJA SIVČEVA HIŠA
Razstava slik KLEMENTINE GOLIJA bo na ogled do 3. oktobra.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL
Fotograf TIHOMIR PINTER je pripravil razstavo Portreti sodobnih slovenskih književnikov, ki bo na ogled do 25. septembra.
V	počastitev 60-letnice dr. RAFKA DOLHARJA bo do 10. oktobra na ogled razstava ROKA ZELENKA (Kosovelova knjižnica).
ŠKOFJA LOKA
Do 17. oktobra bo v okroglem stolpu loškega muzeja na ogled razstava Zenska oblačila in kultura na Loškem.
V	galeriji Fara je na ogled razstava akvarelov slikarja EDIJA SEVERJA,
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Razstava akvarelov Snežna jama ALOJZA ZA VOLOVSKA.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TKB - AGENCIJA MITNICA
V razstavnih prostorih razstavlja najnovejša materiCna dela Deziderij Švara.
GALERIJA CARTESIUS
Do 30. t. m. razstavlja slikarka Megi Pepeu. Urnik ogleda ob delavnikih 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13.
GALERIJA BASSANESE
Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
ART GALLERV
Do 30. septembra je na ogled skupinska razstava Artestate '93, na kateri bodo razstavljali Serena Bellini, Fernanda Goina Gordini, Gnido Massaria, Sergio Micalesco, Livio Of-ficia, Sergio Perini, Renzo Pillon, Olivia Siauss, Sisto Fulvio in Mario Zoccolan.Ur-nik: samo ob delavnikih 10.30-12.30/ 17.00-19.30.
ART LIGHT HALL
Do 28. septembra bosta razstavljala svoja dela Massimo Bazzo in Anselmo De Filippis. Urnik: od 18.00 do 20.00 razen ponedeljka in praznikov.
GALERIJA MINERVA
Do 28. t. m. razstavlja slikerka Eva Gašperšič. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 16. do 19.30 in ob praznikig od 10.30 do 12.30.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob ne-
deljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«.
V	organizaciji Tržaške letoviscarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
GORICA
GORIŠKI GRAD
V	Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto.
Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil.
PALAČA ATTEMS
Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA
Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike.
KOROŠKA
CELOVEC
RIT PEK UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.)
Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere-re« G. Herolda in W. Biittnerja.
škofijska rezidenca
(Mariannengasse 2)
Do 12. novembra je na ogled razstava »Franc Ksaver Salm«. Urnik: 10/17.
GALERIJA SLAMA (Benediktinerplatz 3)
Razstavljajo Eva Spalinger, Gertrud VVeiss-Richter, luge Vavra, VVolfgang VValkensteiner in Zoran Mušic.
BOROVLJE
PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9.oktobra
1993. Po dogovoru je možen tudi ogled v skupinah.
GALERIJA RIESER (Klagenfurter Str. 20)
Na ogled je skupinska razstava koroških umetnikov.
PLIBERK
VVERNER BERG-GALERIJA
Odprta je vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00.
ŽELEZNA KAPLA
Muzej Peršman, muzej zgodovine koroških Slovencev je odprt od torka do nedelje, od 8. do 18. ure.
SLOVENIJA, PRIMORSKA
Torek, 21. septembra 1993
NOVICE
Sobe s televizijo, telefonom, telefaksom...
VALDOLTRA - Kot je znano, se v tem malem obmorskem kraju pri Ankaranu nahaja ena najstarej-sih bolnic v Sloveniji. Ravno tu pa so se med prvimi odločili, da za bolnike uredijo tudi posebne sobe z nadstandardno oskrbo.
Pred kratkim so predali v uporabo šest sob, v katerih so uredili posebne sanitarije in kopalnico, poskrbeli za televizijo, telefon in telefaks. Gre za tri enoposteljne in tri dvoposteljne sobe, v katere bodo lahko prišli tisti bolniki, ki so se ah se bodo nadstandardno zavarovali ah pa bodo pripravljeni doplačati ustrezen znesek (ta trenutno znaša približno tisoč tolarjev za en dan). Sicer pa niti nadstandardno zavarovanje ni posebej visoko, saj znaša letna premija 16.380 tolarjev.
Poleg boljših bivalnih pogojev pa imajo bolniki, ki se za to odločijo, tudi nadstandardno oskrbo bolniškega osebja, lahko pa tudi sami izberejo zdravnika. »Bolj kot ureditev teh sob je za nas pomembno, da smo temeljito preuredili celotni paviljon B, v katerem se zdravi približno polovica vseh naših pacientov. Sedaj bomo imeli vsi dosti boljše pogoje, tako bolniško osebje kakor tudi bolniki, nam je povedal dr. Marcel Ražman, vodja oddelka B-l.
Ob obnovljenem paviljonu B so v Valdoltri zgradili tudi novo kuhinjo, sedaj pa že pripravljajo prostor, kjer bodo v kratkem namestili nov rentgenski aparat za računalniško tomografijo (ST aparat) znamke Siemens, za katerega so odšteh 800 tisoč nemških mark, kar je precej manj, kot so za podobne naprave plačah v drugih slovenskih bolnišnicah. Vodstvu ortopedske bolnice v Valdoltri je treba izreči posebno pohvalo za skrbno in pravilno investiranje in veliko skrb za vsakega bolnika pa tudi zato, ker so med prvimi uredili nadstandardne sobe, za kar v nekaterih drugih slovenskih bolnišnicah ni želje ah pa ni možnosti. Oste Bakal
Avtocestne dileme
ZALEG - Ministrstvo za okolje in prostor je občini Žalec v teh dneh poslalo dokončni predlog trase, po kateri naj bi potekala avtocesta skozi Savinjsko dolino. Gre za varianto, ki pomika traso na skrajni južni rob naselja Ločica pri Polzeli in se s tem izogiba spornemu najdišču rimske naselbine. Zaradi ceste pa bi bilo traba porušiti štiri stanovanjske hiše 'in večjo kmetijo. Zadnji predlog se izogiba velikim hmeljiščem med Latkovo vasjo in Orlo vasjo, zrušiti pa bi morah šolo v Orli vasi. Na celotnem dvajse-tkilometrskem odseku avtoceste skozi Savinjsko dolino naj bi bilo uničenih med 80 in 100 hektarov kmetijskih zemljišč. To tukajšnjim kmetom seveda ni všeč, vendar na žalski občini opozarjajo, da se bo gradnja avtoceste spet odmaknila v nedoločljivo prihodnost, če občina že to jesen na predloženo traso ne bo dala soglasja. Baje bi bilo nekaterim v Slovenji to celo »povšeči«, saj bi lahko temu odseku namenjen denar porabili za gradnjo ljubljanske vzhodne obvoznice. (B. P.)
AKCIJA TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
Za in proti postavitvi informativnih tabel
Ogorčenje krajanov Babnega polja zaradi panoja pred hrvaško mejo
CERKNICA - Pred kratkim so na vstopnih mestih v cerkniško občino postavili turistiCno-informativne table, s čimer so se vključili v vseslovensko akcijo Turistične zveze Slovenije, ki jo je podprlo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti.
»Turistične table so skušah postaviti že pred leti, izdelali so idejni osnutek, makete in določene konstrukcije, vendar do realizacije projekta ni prišlo,« je razlagal Janez Kandare, predsednik komisije za turizem pri izvršnem svetu. Letos sta se pojavila dva ponudnika. Prvega so izključili zaradi bakrenih konstrukcij, ki se niso dobro vključevale v okolje, sprejeli pa so ponudbo podjetja Oscar d. o. o., (ki je
bila tudi finančno sprejemljiva).
Do te točke je zgodba o postavljanju tabel razumljiva in tekoča, ko pa smo (sprva) nič hudega sluteč malo povprašali o prvih vtisih po postavitvi, je zagrmelo. Za natančno predstavitev povejmo, da stojijo turistično-informati-vne table pred Runarskim (iz smeri občine Ribnica), pred- Zakrajem in pred Pikovnikom (iz smeri občine Ljubljana Vič-Rudnik), pred Ivanjim selom (iz smeri občine Logatec), pred Rakovim Škocjanom (iz smeri občine Postojna), postavili jo bodo še na izstopu iz avtoceste na Uncu (proti Cerknici), zadnja pa stoji v Babnem polju (nekaj sto metrov pred mejo s
Hrvaško) in prav ta je velik kamen spotike. Prvi mož občine, župan Janez Okoliš, je namreč izjavil: »Predstavnik prebivalcev Babnega polja me je obvestil, da se zaradi take postavitve table (tabla je namreč postavljena pred Babno polje, nekaj sto metrov od hrvaške meje) čutijo zrevoltirane, kot da smo jih s tem postavili na Hrvaško.« Komunalna inšpektorica Olga Smodila je zatrdila, da je potrebno pri postavljanju turistično-in-formativnih tabel upoštevati (kar je po njenem mnenju bilo upoštevano) predvsem varnost lokacije, zato naj bi table stale pred prvim naseljem v občini. Tabla mora biti od ceste oddaljena 10 do 15 me-
trov, hkrati pa ne sme biti postavljena na sami meji (slednji so namenjene mejne table). Zaradi pripomb uprave za ceste so jih morali postaviti na prvo večje parkirišče po vsakem vstopu v občino. Tu pa težav še ni konec: »Preveril sem tudi postavitve tabel na ostalih lokacijah v občini in ugotovil, da so tudi te lokacije neprimerne. Table bi morale stati na občinskih mejah, vendar tako, da meje ne bi ogrožale. Potrebno bo poiskati nove rešitve, ki ne bodo ogrožale prometa,« je prepričan Okoliš. V primerjavi z njim je bil predsednik izvršnega sveta Mile Turšič kratek in zadovoljen: »-Prav in skrajni čas je že, da so jih postavili.« Zadovolj-
stvo s (trenutno?) postavitvijo so izrazih tudi nekateri predstavniki Aree, nekaj šoferjev, ki se s tablami srečujejo vsakodnevno, medtem ko nam je Janez Kandare povedal, da je ujel mnogo pripomb in tudi precej pohval na račun postavitve. V prihodnosti nameravajo postaviti dodatne turistične table, ki bodo podrobneje predstavljale posamezne naravne znamenitosti in dostop do njih. Obe vrsti tabel bo povezovala tematika in postavitev. Verjetno bo samo prihodnost lahko odgovorila na vprašanja, kaj bo in kaj bi moralo prevladati pri odločanju o usodi občinskih turistično-informa-tivnih tabel.
Helena Drewry
I
Kaj prebirajo zaposleni v ravenski železarni?
RAVNE NA KOROŠKEM - Podjetja nekdanje železarne so dobila v doti tudi izdaja-teljstvo dveh publikacij - Informativnega fu-žinarja, ki se za svojih trideset let kar dobro počuti, nekoliko manj pa Koroški fužinar, ki se je sicer v najboljših triinštiridesetih letih očitno že toliko postaral, da ga dediči ne marajo več. Lani sta izšh samo še dve številki, tako bo tudi letos, a že s pomočjo sponzorjev. Oba sta skoraj obvezno čtivo ravenskih železarjev, še zlasti Informativni, ki ga večina prebere v službi. Ima pa še drug pomen -v zadnjih dveh letih naznanja zmeraj bolj skrivnosten plačilni dan. Ge je bil pri vratarju Fužinar, se je takoj vedelo, da bo plača še isti dan.
Kaj pa sicer še berejo zaposleni, je odkrila
anketa, ki so jo pred časom pripravili v uredništvu omenjenih publikacij. Posploševanje sicer ni relevantno, ker se je od 4518 razposlanih anket vrnilo za obdelavo ustreznih le 254 ah 5, 6 odstotka, toda med temi je dobil med rednimi bralci prvo mesto Nedeljski dnevnik (99 ah 38, 9 odstotka), sledijo pa Večer, Delo, Prepih, Slovenske Novice, 7D, Družina, Jana, Mladina.
Za inženirje, bralce strokovne literature, ki so v glavnem uporabniki strokovne knjižnice v železarni, pa se je zlati čas branja ustavil leta 1989, ko je knjižnica kupila skoraj devetsto knjig in imela naročenih 245 naslovov periodike. V naslednjih letih se je nakup oklestil pod vsako razumno mejo. Letos najbrž ne bo kupljenih niti petdeset knjig,
periodike pa je komaj še kaj. Revije s področja računalništva, strojništva in metalurgije so med temi bralci najbolj iskane. Direktorji kajpak v knjižnico ne hodijo, zanje pride tajnica iskat le kak priročnik za menedžerje. Drugi uporabniki pa nimajo odločilne besede, ko gre za nakup. Izjema je samo podjetje Metal. Nekateri si ne privoščijo niti iskanja po »on-line« dostopnih bazah podatkov, ker tudi to ni več zastonj. Sprehod po zakladnicah informacij, ki je uporabnikom v knjižnici omogočen z vključitvijo v slovenski knjižnično informacijski sistem, in do mednarodnih baz podatkov tako ostaja samo tehnološka možnost, bralci pa brez trde oblike zapisa - torej brez knjig, časopisov in revij.
Zlatka Strgar
PROMOCIJA LIPICE V EVROPI
S konji po turiste
Turneja po Švici in Nemčiji
LIPICA - Včeraj je odšla ekipa lipiške klasične šole jahanja na trimesečno turnejo po Nemčiji. Na poti je deset članov in 20 konj. Nastopili bodo tudi v Švici. Namen te turneje je promocija kobilarne Lipica in pridobitev finančnih sredstev.
Takšna turneja za lipicance ni novost, saj so podobno organizirali že lani, ki je tudi uspela. Poleg konj, s katerimi bodo nastopali, so tokrat vzeli s seboj tudi nekaj rezervnih konj in takšnih, ki so potrebni treninga oziroma piljenja veščin. »Imeli bomo 14 nastopov. Turneja se bo začela z nastopom v Bilefeldu (v soboto, 25. septembra), nadaljevala v Berlinu, Hamburgu, Munchnu, Kielu, Frankfurtu, Asc-haffenburgu, Hannovru, Stuttgartu, Koelnu, Zuric-hu (Švica), Essnu, Olden-burgu in se končala 29. decembra v Dortmundu. V vsakem kraju sta načrtovani dve predstavi, torej bo vsega 28 predstav,« je povedal pred odhodom lipiških jahačev direktor Konjeniško-turističnega centra Lipica Andrej Franetič.
Turneja pomeni tudi neke vrste promocijo več kot 400 let stare lipiške kobilarne. Ne nazadnje pomeni tudi promocijo mlade slovenske države. Medijsko je turneja dobro pokrita, kar dokazuje ve-
liko zanimanje za njihove predstave. »Vstopnice so po vseh mestih, kjer gostujemo, že v prodaji in zvedeli smo, da gredo dobro v promet. Zato smo optimisti. Zaradi te turneje pričakujemo, da se bo prihodnje leto pri nas oglasilo spet več nemških gostov. Se pred vojno - leta 1990 - smo imeli v Lipici na leto tudi po 300 tisoč gostov. Vojni in povojni čas, pa tudi bližina vojnih dogodkov v Bosni in na Hrvaškem so precej razredčili vrste tujih gostov, ki se k nam preporo-sto bojijo priti. Število tujcev, ki so obiskovali Lipico (in tudi druge slovenske turistične kraje) se je večkratno zmanjšalo. No, letos pričakujemo, da bomo v Lipici vendarle dosegli številko 60 tisoč tujih obiskovalcev,« je povedal Franetič.
V Lipici računajo, da bo ta turneja »vrgla« približno milijon nemških mark kosmatega zaslužka. Polovica bo šla za stroške turneje, polovica pa v blagajno kobilarne, kar pomeni za sedanji položaj veliko. »Ce smo zaradi vojne izgubili tuje obiskovalce v Lipici, se bomo potrudili, da jih pridobimo nazaj. To bomo storili tako z gala predstavami kot s točkami visoke šole klasičnega jahanja,« je še dejal direktor KTC Lipica Andrej Franetič. Vojko Cuder
ISTRA
AVTONOMIJA ISTRE
Zagreb trdi, da posebnega statusa ne bo
Tudmanov svetovalec Smiljko Sokol nasprotuje temu, da bi Italijani v Istri veljali za avtohtono prebivalstvo
____________GLOSA___________
čestitka iz računalnika za rojstni dan
Komu so dostopni podatki o EMŠO?
Goran Moravcek
PAZIN - Istra ne bo dobila posebnega položaja na Hrvaškem, tudi ne zahtevane avtonomije. Tako se je odločil hrvaški predsednik dr. Franjo Tu-dman, ki je istrskim politikom nedvoumno povedal, da so njihove zahteve po posebnem statusu polotoka »nestvarne«. Uradni Zagreb misli, da »pri takšnem stanju odnosov na Hrvaškem danes avtonomija Istre ne pride ’v poštev’ ter da so zahteve, ki prihajajo s polotoka pretirane«. Tak odgovor so od Tudmana pričakovali, čeprav Ivan Jakovčič, vodja »istrskega demokratskega sabora (IDS)«, pripominja, da je bil hrvaški predsednik sredi avgusta na Brionih veliko »mehkejši«. Sporočilo, ki je prišlo
Istranom iz Zagreba, spremlja tudi splošna fraza, naj se »v državnem parlamentu borijo za spremembo obstoječih oziroma vplivajo pri sprejemanju novih zakonov«. V državnem parlamentu, kjer imajo absolutno glasovalno premoč predstavniki vladajoče HDZ, Istrani seveda nimajo veliko možnosti.
»Mislim, da je s tem zamujena prilika, da bi ponudili novo krajevno obliko samouprave na Hrvaškem, ki bi dokazala, da je država pripravljena zaupati vodstvom županij in županom, s čimer bi bila tudi bližje državljanom na Hrvaškem,« je vidno razočaran izjavil Ivan Jakovčič po svojem neuspešnem sestanku z vodjo države.
Regionalisti iz Istre nasprotujejo državnemu centralizmu in počasi postajajo resna moč v državi, saj so še nekatere regionalne stranke in del nacionalne opozicije pripravljene, da se uprejo hadeze-jevski politiki. Zahteva po posebnem statusu Istre pa s Tudmanovo zavrnitvijo še ni zbrisana z dnevnega reda. Tako se še naprej pričakuje nadaljevanje političnih trenj med osrednjo oblastjo in »provinco«.
Zahteva Istranov je, da bi na temelju posebnega statusa regije sami odločali o področju istrske županije. Za to zahtevo stojijo zelo resne zahteve prebi-
valcev Opatije in okoliških mest ter tudi obeh otokov - Cresa in Lošinja, da bi se tudi politično pridružili Istri. Zemljepisno so Opatija, Matulji, Lo-vran ali Moščenička Draga istrska naselja, administrativno pa pripadajo re-ški regiji. Takšno odločitev je sprejela vlada s pojasnilom, da je to logično zaradi povezanosti Opatije z Reko, ne pa s Pulo ali Pazinom, od katerih ju ločita Učka in precejšnja razdalja.
Politiki v Istri prav tako zahtevajo manjši odliv denarja v Zagreb. Po predlogu IDS bi morali denar po tretjinah dobivati država, županija ter mesta in
občine. Tako bi v Istri ostalo približno 60 odstotkov denarja, za razliko od pičlih 6 odstotkov, kolikor občinam zdaj ostane od izvirnih prihodkov. Sredstva se stekajo in centralizirajo v Zagrebu, od tam pa se »po kapljicah« vračajo za potrebe posameznih regij. Tukaj menijo, da vojna in ekonomski problemi ne smejo služiti kot opravičilo vsesplošni centralizaciji, zato tudi predlagajo, naj več pravic ostane krajevni samoupravi.
Zagreb tudi ne pristaja na tukajšnje zahteve, naj bi se državno lastništvo nad premoženjem in dobrinami županij preneslo »v bazo«. Na področju Istre je skupaj okrog 168 tisoč hektarov kmetijskih površin - gozdov 95 tisoč hektarov. Zdaj je lastnik precejšnjega dela gozdov in več kot polovice kmetijskih zemljišč - država. Pred kratkim je bilo veliko sporov v zvezi s pristojnostjo nad temi zemljišči, saj tukaj močno narašča bojazen, da bi država utegnila, kar po zakonu lahko tudi stori, dati zemljo v last tistemu, ki bo sama hotela. Veliko število hrvaških beguncev iz zasedenih območij se želi skupaj s Hrvati iz Bosne naseliti na opuščenih posestvih. Problem je zelo občutljiv in ne samo zato, ker Istrani nasprotujejo načrtnemu naseljevanju polotoka v prepričanju, da hoče Zagreb s tem »popraviti« narodnostno podobo Istre, ampak tudi zato, ker bi to utegnilo izzvati precejšnje spore z Italijo. Več kot 40 tisoč »istrskih beguncev«, ki so polotok zapustili po drugi
svetovni vojni, želi sprožiti premoženjsko pravne spore z Zagrebom v zvezi z vračilom tega premoženja. Na Hrvaškem so prepričani, da so istrski begunci že prejeli svojo odškodnino, saj so se opirali na temelj jugoslovansko-italijanskih državnih sporazumov. Dobili so povrnjeno odškodnino zato, ker so zapustili svoje posesti v Istri, na Reki in v Dalmaciji. Ker pravkar potekajo pogajanja o reviziji Osimskih sporazumov, pritisk na Zagreb pa se iz Rima stopnjuje, tukajšni Italijani nočejo zamuditi svoje priložnosti. Zahtevajo vrnitev »izgubljenih pravic«, vendar ne samo z vračilom premoženja, ampak tudi na osnovi svojega političnega statusa. Zahteva po istrski avtonomiji je namreč predvidevala tudi označitev Italijanov kot »avtohtonega« prebivalstva v Istri. Centralna oblast se s tem ne strinja, saj - kot pojasnjuje strokovnjak za ustavno pravo in Tudmanov svetovalec dr. Smiljko Sokol - bi bile z dodelitvijo takšnih pravic Italijanom prizadete druge manjšine. Vse manjšine so enako zaščitene pred zakonom, zato »avtohtone« in »neavtohtone« narodnostne manjšine ne obstajajo. Zaradi takšnih pojasnil so reški Italijani že napovedali vrsto protestov, tako da je mogoče pričakovati, da bodo svoje zahteve skušali uresničiti tudi z »alternativnimi« metodami. Slišati je predloge, naj bi Italijani s protestnimi pohodi po ulicah in s stavko uslužbencev pri časopisu La Voce Del Popolo Zagreb prisilili k popustljivosti.
Rojstni dan za človeka v zrelih letih ni ravno vzrok za veselje. Človeške glave so pač take, da ene z leti otrdijo (temu se z eufemizmom reče modrost), druge pa se zaradi množice prebitih sunkov in udarcev klavrno povesijo. Rojstni dan nas spomni predvsem na to, da se je še eno leto življenja izteklo, seveda drugače, kot bi si želeli.
Zato vsaj mene prav nič ne vzradostijo čestitke. Tista, ki sem jo prejel pred nekaj dnevi po pošti, pa me je prav razjezila. Na okrancljanem papirju so bili s kurzivno računalniško pisavo izpisani moje ime ip priimek, naslov in voščilo ob rojstnem dnevu. Podpisano je vodstvo dru-
Boris Vuk
žbe SAFE-INVEST SL, zavarovalniško posredovanje, d. o. o., iz Maribora. Gospodov iz te družbe ne poznam, prepričan pa sem, da ni med njimi niti kakega mojega sorodnika niti bližnjega prijatelja. Zato menim, da jih moj rojstni dan prekleto malo briga in da nimajo nobene pravice takole posegati v mojo zasebnost.
Kako pa so izvedeli, da imam te dni rojstni dan? Seveda, tu je famozni EMSO, govoreča šifra, ki med svojimi trinajstimi številkami (mimogrede, kako bedasto trošenje pisal in računalniških kapacitet!) skriva tudi rojstni datum. Kako je družba Safe-Invest prišla do moje šifre, me niti ne zanima. Vem pa
to, da imamo zakon o zaščiti osebnih podatkov, ki je bil sprejet prav zato, da me kot državljana zaščiti pred podobnim nadlegovanjem.
Gospodov iz SI ne bom tožil, čeprav bi jih lahko, saj nimam časa za take bedarije. Sicer pa je ta država, ki hrani podatke o meni, te podatke dolžna tudi sama varovati in preprečevati njihovo zlorabo. Zato pričakujem, da bo njen pristojni organ brez nadaljnjega ukrepal proti mariborski družbi in vsem podobnim podjetnežem ter dosegel, da ne bodo samo simbolično, ampak eksemplarično kaznovani, tako da bomo obvarovani pred podobnimi marketinškimi prijaznostmi.
uaaah ? Konc rnatce, čas je,da se Lotim	
konstruktivnega dela..	
1 jfN	.Bzzizz, —	__ fr
fgO	^A\X	43.
	
r~>H	flfl.
LL O v E N S K I PROGRAM
tf SLOVENIJA 1
P Pamet je boljša kot žamet, ponovitev
Sezamova ulica, 1/13 del ameriške nanizanke Podjetniška mreža, ponovitev Iji R + R, izobraževalna oddaja, ponovitev, VPS 1120 *' ^3waskiewicz: Nočne ptice, ponovitev poljske drame,
Poročila
Sobotna noč, ponovitev Videonoč, VPS 1400 Druga godba: Parafina, 2. del, VPS 1520 Sedma steza, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1
Pozabljena zgodba, 3/6 del ameriške nadaljevanke P- Kovač: Kaj mora sova opraviti jeseni Regionalni studio Koper Štiri v vrsto, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče
Magija + moda, VPS 2035 Osmi dan, VPS 2130 TV dnevnik 3, VPS 2215
Sova
Ce ti misliš, da imaš težave... 4/6 del angleške humoristične nanizanke, VPS 2250
Mitna trata, 4/5 del angleške nadaljevanke, VPS Video strani
SLOVENIJA 2
Gospodarska oddaja: 10 000 obratov Slovenci v zamejstvu
Sova, ponovitev
Collinsova in Covvard, 3/8 del angleške naizanke
Kamilična trat a, 3/5 del angleške nadaljevanke
Iz življenja za življenje
Znanje za znanje
TV dnevnik 2
Šport
F. Raphael: Po vojni (After the VVar), 1/10 del angleške nadaljevanke
Igrajo: Adrian Lukas, Robert Reynolds, Caroline Goo-dall, Serena Gordon, Susannah York in drugi; režija John Madden, John Glenister in Nicholas Renton Studio City
Kronika, 22. del kanadske dokumentarne serije
Videospon
Svet poroča
Video strani
kanala
MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini
^fenih, ponovitev ameriškega filma
Jazzbina, ponovitev 32. oddaje
Pred poroto, ponovitev 6. dela ameriške nadaljevanke
Poročila
Poletni cikel slovenskega filma:
Poletje v Školjki Jazzbina, 33. oddaja Poročila
Pred poroto, 7. del ameriške nadaljevanke Odvetnica Kate Maxwell je obtožena, da je jemala od strank denar, za katerega je vedela, da je bil zaslužen s preprodajo mamil in celo sama napeljevala stranke v nove zločine. Zakaj jo obtožuje celo njen kolega odvetnik?
Maribora Musič Show, glasbena oddaja
RAI 1
Jutranja oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Film: II mio amico Mac (fant., ZDA ’88) Dnevnik in nan. Aero-porto intemazionale $ Variete: Buona fortuna Vreme in dnevnik Nan.: Mancuso F.B.I. Dnevnik in Tri minute Film: L’uomo che va-leva miliardi (pust.) Film: II miracolo delle campane (dram., ’48) Dnevnik 1
Nan.: Cose delPaltro mondo, 18.40 Nanny, Sonny & Go., 19.10 Fra nonni e nipoti Vreme, dnevnik, šport Variete: La notte delle streghe Dnevnik 1
Poklon Marii Callas: Casta Diva Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči
	| RAI 2
	Otroška odd., risanke
	Nan.: Furia
	Rubrika o vrtnarstvu
	Film: Su per la discesa
	Dnevnik 2
	Nan.: Lassie, 12.05 L’arca del dottor Bayer
	Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme
	Nad.: Beautiful, 14.30 Santa Barbara
	Film: L’indiana bianca (vestem, ZDA ’53)
	Ristorante Italia
	Iz Parlamenta,dnevnik
	Nan.: Hill Street, 18.30 Un caso per due, vmes šport
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Ventieventi
	Film: Missione nel deserti) (pust., ZDA ’91, i. N, Cassavetes)
	Aktualno: Dosje
	Dnevnik in vreme
	Film: Addio alla vita (krim., i. J.C. Dauphin)
A RAI 3
H KOPER
Studio 2, pogovor
Jutranja oddaja: L’al-trarete
Rubrika: Green Kratke vesti iz Milana Pogled na glasbo Deželne vesti Popoldanski dnevnik Glasbena oddaja Sola se posodablja Šport: rally po Avstraliji, 16.00 golf (Z), dresura, kotalkanje, Variete: Stasera che sera!
Šport in vreme Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon Dan na preturi Dnevnik ob 22.30 Film: Anime gemelle (kom., i. S. Martin) Dnevnik in vreme
KANAL A / NOCOJ OB 20.30
Mednarodna priznanja in navdušeni gledalci
POLETJE V ŠKOLJKI, prvenec Tuga Štiglica
Mladinski film Poletje v školjki je leta 1986	"
nastal po literarni predlogi pisatelja Vitana Mala, čeprav je scenarist in režiser Tugo Sti-gi° v preprosto ljubezensko zgodbo dveh adih, ki na počitnicah na morju začutita ip prve ljubezni, vnesel dokaj dramskih ementov, ki bogatijo filmsko dogajanje. Mor-
^ J® ^^klillČlG. lci "Tlfl l/PTlpfnn "ni olnAoinn Jo
t, rk f cU1Le Štiglic za eno glavnih vlog v mu Dolina miru zasedel svojega sina Tuga, je šel po stopinjah svojega očeta in za svoj Prvi ™ za glavno vlogo zasedel svojo hčerko ajo. Oba, sin in hčerka, čeprav prvič na filmu, Sta odlicnn	17.-1._- i-i_
Pa g° - slovenski filmi iz istega obdobja obisk od osem do štirideset tisoč gledalcev, ko 'tv- znaC^no za nas Slovence, celo v umetnosti; da ne znamo ceniti domačih izdel-p™ . )e Ulm ne glede na ostre sodbe domačih kritikov prejel prvo nagrado Srebrni zmaj mrJ °ni 7a ^el piano leta 1986 in čez dve leti še Grand prix za najboljši mladinski film na dnarodnem festivalu v Szegedu.
fot^enas ^higa, Kaja Štiglic, Boris Kralj, Marjana Kamer, Dare Valič in drugi; direktor ografije: Rado Likon, montaža: Jaka Judnič, glasba: Jani Golob.
® RETE 4	
	Nanizanke
	Nad.: Marilena
	Dnevnik TG 4
	Variete, vmes nad. 10.00 Soledad, Febbre d'amore, Quando arri-va 1’amore, Celeste, Sentieri, vmes vesti
	Dnevnik TG 4
	Nad.: Sentieri, 14.30 Primo amore, 15.30 Anima persa
	Kviza: Gioco delle coppie, 16.45 La veritš
	Colpevole o innocente
	Nan.: Colombo, vmes (19.00) dnevnik TG 4
	Nad.: Valentina
	Film: Caccia a Ottobre Rosso (pušt., ZDA ’90)
	Film: 55 giorni a Pe-chino (pust., i. A. Gardner), 23.30 vesti
@ CANALE 5	
	Na prvi strani
	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
	Aktualno: Fomm
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Kviz: Sarš. vero? (vodi A. Castagna)
	Aktualno: Agenzia matrimoniale
	Otroški variete
	Dnevnik TG 5 - Flash
	Kviz: OK il prezzo h giusto, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Glasba: Vota la voce (vodita A. Parietti, Red Ronnie)
	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik
	Pregled tiska
ITALIA 1	
	Otroški variete
	Nanizanke, vmes (10.15) variete Milico
	Odprti studio
	Otroški variete Ciao ciao News in risanke
	Varieteja: Non š la RAI, 16.15 Mitico
	Nan.: Riptide, 17.30 Ultraman
	Šport studio
	Nan.:	SuperVicky, 18.30 Willy, principe di Bel Air, 19.00 T.J. Hooker
	Variete: Karaoke
	Film: Ma che siamo tutti matti? (kom., J.A. ’82, i. M. Weyers)
	Šport: Torkov priziv
	Šport studio in vreme
	Nan.: A-Team, 2.00 Starsky & Hutch
# TELE 4
Lastne oddaje Na prvi strani Dogodki in odmevi
8 Koper	
	Nadaljevanka
	V ospredju, avtor Bruno Agrimi
	Kriminalistična zgodba, ameriška tv nani-, ■ZATllcA
	/idiiKa Ponedeljkov športni pregled
	TV novice
	Čarobna svetilka, otroški spored
	Glasbeni vrtiljak Alfreda Lacosegliaza
	Studio 2, pogovor
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Nadaljevanka
	Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka
	Nas prijatelj Koper... Poletje
	Ko pride sodnik, italijanska tv nanizanka
	TV dnevnik
	X-21 - atomski vohun, angleški barvni film, 1962 Igrajo Stephen Mur-ray, June Thorbum in drugi
DtO
Hrvaška 1
(fflEEF Avstrija 1	
	Čas v sliki
	Pri Huxtablovih, ponovitev
	Neopravičene ure, pon. av. filma
	Tri ženske
	Medvedek Rupert, francoska risana serija
	Panda Klub
	Pustolovščina na Kari-bih: Matt živi nevarno
	Kremenčkovi
	Oče potrebuje ženo, 3. del
	Univerzum: Dok. film o kengurujih
	Izjemen par, 1/3 del
	Neugnanka, ameriška psihološka kriminalka Igrajo John Hurt, Karen Young in drugi
	Prijateljica moje žene, italijanski film
	Žrtev ljubezni, pon. ameriškega tv filma
	Poročila Tisoč mojstrovin
™P Avstrija 2
■	Tisoč mojstrovin
H	Lipova ulica: Prepovedana ljubezen
	Zgodbe iz vsakdanjega življenja: Zvesta pasja srca
	Zakladnica Avstrija: Badenski muzej igrač
	Svetovne religije: Protestantje, 6. del
	Pri Huxtablovih: Strokovnjak za popravila
	Da ali ne
	Cas v sliki
	Kultura
	Turizem v Sajgonu
	O živalih in ljudeh
	Klub 2
	Chicago 1930: Droga ni igrača
	Poročila
	Poročila
	Slika na sliko, ponovitev
	Mali veliki svet
	Palček David, 2. del risane serije
	Poročila
	Šolski program
	Tečaj nemščine, 5. del
	Huckleberry Finn in prijatelji, ponovitev 7/26 dela
	Poročila
	Luč svetlobe, 54. del ameriške nanizanke
	Zgodbe iz Monticella, 217. del
	Lovec na pivo, 5/6 del dok. oddaje
	Murphy Brovrn, 4/24 del am. humor. nan.
	Risanka
	Napačnega človeka imate, pon. 1/4 dela nanizanke
	Poročila
	Tujci, 2/6 del novozel. nadaljevanke
	Poročila
	Santa Barbara, 513. del
	Dnevnik 1
	Kitajska, 1/3 del angl. dokumentarne serije
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	
OfO Hrvaška 2	
	Dnevnik 1
	Tudi to je ljubezen, 10/19 del ameriške humoristične nanizanke
	Da se ve
	Napačnega človeka imate, 2/4 del naniz.
	Potovanje v Vučjak, 3/15 del hrvaške nadaljevanke, po drami Miroslava Krleže
	Igrajo: Rade Serbedži-ja, Zdravka Krstuloviti, Milena Dravid, Relja Bašič, Mustafa Nada-revič in drugi
	Horoskop
	Video strani
@ Madžarska	
	Dobro jutro
	Gez dan
	Materialistični svet, kanadska serija
	Maigret na domačem terenu, angleška nanizanka
	Igra
	Opoldanski zvon
	Dnevnik
	Oblast in strast, avstralska serija
	Za boljši jezik
	Pravljica
	Kviz
	Večerna pravljica
	Dnevnik
	Guldenburgovi, nemška serija
	O raku, za ženske
	Skrivnosti in uganke, ameriška serija
	Dnevnik
oo	TV SLOVENIJA 1	20.35		ITALIA 1	20.30
	MAGIJA IN MODA, magični show		BOGOVI SO PADLI NA GLAVO, am./južnoafriški film
Wayne Dobson nas bo spet pričakal z nekakšno čudno napravo. Nov in nenavaden bo tudi njegov pomočnik Meriin.
Nocoj bomo korak za korakom spremljali svetovno priznane oblikovalce obutve. Sprehodili se bomo tudi skozi zgodovino obutve in se ustavili pri najbolj priljubljenih in trajnih oblikah ter izvedel kaj menijo o njih njihovi ustvarjalci.
H
The Gods must be crazy je posnel Jamie Ulys leta 1981 in je odlična komedija.
Steklenica coca cole, ki jo vržejo z letala, pade med skupino bocvanskih pigmejcev. Nihče od njih ne ve, kaj je ta skrivnostni predmet. Mislijo, da so ga jim poslali bogovi. In ker steklenica povzroči razkol v plemenu, poglavar odloči, da jo je treba odnesti na »konec sveta«.
Zgodba je zanimiva in režiserjev prijem izviren. In če so črnci prikazani kot primitivci, se belci niso odrezati dosti bolje. Igrajo Mario Weyers, Sandro Prinsloo in drugi. Eno od vlog pa je odigral naturSčik - domačin N'Xau.
TV SLOVENIJA 2
20.10
PO VOJNI,
angleška nadaljevanka
MOVIE CHANNEL
21.00
PREBUJANJA, ameriški film, 1990
Nadaljevanka, ki ima deset delov, je zgodba o generaciji, ki je odraščala v miru, pretrpela drugo svetovno vojno, jo preživela in se prebila do let relativnega miru in obilja.
Gre za splet zasebnih zgodb, ki pa se med seboj prepletajo, ker so med seboj povezane usode glavnih junakov na pohodu k uspehom v svetu umetnosti, gledališča in drugih medijev. Dogajanje se začenja 1942 v angleški Soli, bivšem hotelu, ki je preurejen v izobraževalni center, nedaleč od mest, ki jih bombardirajo. V Solo pride Joe Hirsch, begunec iz Hitlerjeve Nemčije. Z njim je mati, oče pa je ostal tam. SoSolci ga ne sprejmejo prisrčno...
Awakenlngs je 1990 posnela Penny Marshall po Sacksovi istoimenski knjigi. O skrivnostni epidemiji spanja v Evropi pozimi 1916, ko je večina bolnikov umrla, drugi pa so padli v katatonično stanje. Leta 1969 je mladi newyorSki nevrolog Sacks poskusit z nekaterimi novo terapijo... Igrajo Robert de Niro, Robin Williams, Julie Kavnerin drugi.
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh;
11.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noC, otroci;
20.00	Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za;
21.05	Radijska igra; 21.53 In-termezzo; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih;
22.40	Glasbena podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
7.25	Pogled v zvezdno nebo; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Koledar prireditev;
10.40	Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; ; 12.40 Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbene novosti; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport na valu 202;
19.30	Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00.
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Z glasbo v dober dan;
10.25	Operne melodije;
11.05	Človek in zdravje; 11.35 Izbrali smo; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo.
16.40	Esej; 17.45 Izšlo je...
18.00	Koncerti na tujem 19.33 Arije in monologi;
20.00	Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan;
9.00	Servisne informacije; 9.15 Utrinki, zanimivosti; 9.45 Civilno pravni nasveti; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jago-
de in podoknice; 15.15 Kaj je novega?; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Iz kulturnega sveta; 17.30 P. dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos RS
Radio Koper
(italijanski program)
6.15.8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah;
6.20	Na današnji dan; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Zeleni kotiček; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.45 Po vaši izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Potovanja po Istri; 11.00 Turistična oddaja;
12.00	Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.32 Turistične informacije; 14.45 Remember; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve;
16.35	Boutigue Gallus; 16.45 Resno kramljanje; 17.20 Sin-gle tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Sledimo ritmu;
20.00	Nočni program.
Radio Kranj
9.00.	14.00.18.00,Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 9.20 Tema: Družinska politika; 10.40 Informacije; 11.20 Stanovanjska zadruga Gorenjske; 13.20 Glasbene skupine; 17.50 Pozdrav iz naše ulice; 18.15 Na vrtiljaku v Romano; 18.50 Radio jutri, koristne informacije.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V mreži metafor (Irena Žerjal);
8.35	Slov. lahka glasba; 9.15 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 9.35 Glasbene novosti; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Vojna in mir (prevod V. Levstik, r. M. Prepeluh, 65. del); 11.45 Orkestralna glasba; 12.00 Fokus;
12.20	Made in ltaly; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 14.40 Potpurl;
15.00	Poletni mozaik: Sonce, zvezde in jaz, Po poteh lotosovega cveta, Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden H. Berlioza; 18.00 Zgodbe iz našega vsakdana: Lahko noč, gospod... (V. Jurc-B. Kobal); 18.30 Kantavtorji in šansonieji;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Glasba po željah; 17.45 Paf boom; 18.30 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10 - 19.00 Partnerski magazin.

IZBOR IZ SATELITOV

MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Greatest Hits, vodi Paul King;
14.00	Video, Simone Engelen;
16.30	Coca Cola Report; 17.30 Dial MTV; 20.00 MTV Sports;
20.30	Most VVanted; 23.00 Ponovitve; 02.00 Video; 03.00 Nočni video
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.00 Card Sharks; 11.30 Koncentracija; 12.00 Sally Jess Raphael; 12.30 E Street; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 Korenine, 12. zadnji del ameriške nadalje-vankel; 16.00 Drugačen svet;
18.00	Star Trek; 19.30 E Street;
20.00	Rescue; 20.30 Polna hiša,
21.00	Vse razen ljubezni; 22.00 Civil Wars; 23.00 Star Trek; 00.00 Ulice San Francisca
PRC7
04.30	Serije; 05.20 Risanke; 08.45 Rožnati panter, pon. ameriške komedije; 11.25 Roseanne, pon.; 16.55 Risanke, 19.30 Roseanne: Šport je smrtonosen; 20.15 Gorska straža, ameriška komedija; 23.00 Nightkill, ameriška kriminalka, 01.55 Klan vampirjev, pon. ameriškega filma
PREMIERE
07.00	Romeo; 08.50 Samo morje pozna resnico, ameriški film; 10.25 Thelma i n Louise, ameriški film; 13.00 Risanke; 14.30 Trnova pot, ameriški film; 16.00 Stella, ameriška melodrama, 1990; 17.45 Super tolpa, ameriška komedija, 19.15 Risanke; 20.15 Manta - Film, nemška komedija;
21.45 Jack v svetu svoje serije, ameriška komedija02.10 Bonnie in Clyde - resnična zgodba, ameriški film, 1992
EUROSPORT
08.30 Aerobika; 09.00 Golf;
11.00	Odbojka, iz Pariza; 13.00 Eurogol, magazin; 14.00 SP v prostem plezanju, iz Bolgarije;
17.00	Smučanje na vodi, SP, iz Singapurja; 19.30 Poročila; 22.00 Boks; 01.00 Poročila
3 SAT
20.00	Kolesar iz San Cristobala, nemški športni film
SATI
09.15 Ponovitve; 18.30 Sugar-bakeris, 44. del; 23.40 Emotions, 20., zadnji del francoske erotične serije
RTL
09.00	Ponovitve serije; 20.15 Co-lombo: Ko pride ledar, ameriška tv kriminalka; 23.10 Zakon v Los Angelesu, 17. del; od 01.10 Nočni spored
SKY MOVIES PLUS
13.00	Continental DMde, ameriški film; 19.00 Dead Men don't Die, ameriška komedija, zadnjič; 23.00 Blind Fury, ameriški film, zadanjič; 02.45 Tales from the Darkside: The Movie
MOVIE CHANNEL
13.00	Mirage, ameriški film, zadnjič (Gregory Pečk, Diane Baker in drugi); 23.00 Milleris Crossing, 110. min.; 04.20 Rainbow Drive, ameriški triler, zadnjič
SUPER CHANNEL
23.00	Joao and the Knife, nizozemska drama, 1986
ŠPORT
Torek, 21. septembra 1993
NOVICE
Stefanel z eno nogo že v končnici pokala
TRST - Nedeljske četrtfinalne tekme za italijanski košarkarski pokal so pokazale, da sta Stefanel in Benetton v tem trenutku morda dve najbolj pripravljeni italijanski ekipi. Tržačani so v Trstu dobesedno povozili neugodni Clear iz Cantuja, Benetton pa je tudi napolnil koš Bialettija v Montecati-niju. Nadaljuje se pozitivna serija Glaxa iz Verone, ki je tokrat premagala Scavolini, nekoliko presenetljiv pa je poraz prvaka Bucklerja v Pistoji proti Kleenexu. Med igralci, ki so se v pokalnih tekmah posebej izkazali, ne moremo mimo »Tržačanov« Pučke, Bodiroge in Gentileja, ki predstavljajo gonilno silo Stefanela.
Povratne četrtfinalne tekme bodo v četrtek, favoriti za uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice pa so Stefanel, Benetton, Buckler in Scavolini. Rezultati prvih četrtfinalnih tekem: Glaxo - Scavo-lini 69:60 (33:35), Kleenex - Buckler 85:83 (49:45), Bialetti - Benetton 64:90 (28:53), Stefanel - Clear 102:78.
V bolnišnico po porazu
BANGKOK - Tajskega boksarja Tota Por Pongsavva-na so po dvoboju za svetovni naslov WBC v peresni kategoriji proti Mehikancu Ricardu Lopezu prepeljali v bolnišnico, kjer bo moral nekaj dni ostati na opazovanju. Lopez je namreč Tajca dobro »obdelal« preden je sodnik v 11. krogu prekinil neenakopravni dvoboj. Toto je dvoboj končal na nogah, vendar pa je bil njegov obraz spremenjen v krvavo masko. V bolnišnico so ga odpeljali, ker po dvoboju skorasj ni mogel govoriti. Prvi pregledi naj bi pokazali, da Tajec nima možganskih poškodb.
Ženske enako kot moški
VANCOUVER - Ekipno SP v tenisu za ženske (Fe-deration Cup) bodo prihodnje leto igrali po enakem sistemu kot Davisov pokal pri moških. Letošnji celotedenski finalni turnir v Frankfurtu bo na sporedu zadnjic, prihodnje leto pa se bo začelo tekmovanje, ki bo trajalo praktično celo leto. V mednarodni teniški zvezi (1TF) so se tudi odločili, da bodo v Davisovem pokalu uvedli kontrole dopinga.
Svetovni rekord na 20 km
AMAGASAKI - Japonka Izumi Maki je popravila 10 let star svetovni rekord Portugalke Rosa Mote v teku na 20 kilometrov. Nov mejnik znaša 1 ura, 6 minut in 48.8 sekunde. Makijeva je rekord dosegla na tekmovanju, ki ni v programu večjih tekaških mitingov, organizirali pa so ga zato, da bi pomagali japonskim tekačem na srednje in dolge proge pri postavljanju novih državnih rekordov. (STA)
Maske ubranil naslov
DUSSELDORF - Nemški boksar Henry Maske je ubranil naslov svetovnega boksarskega prvaka v poltežki kategoriji po IBF verziji. 29-letni Nemec je: izzivalca Anthonyja Hembricka (ZDA) premagal po točkah. (STA)
■
■
■
■

I
■
■
■
m
m
■■

Ol / ZAČETEK ZASEDANJA
NOGOMET / V JUŽNOAMERIŠKI B SKUPINI NAPREJ TUDI BOLIVIJA
V Monaku člane MOK ščiti 200 mož
XToxtc o
M f) X A C O
MONTE CARLO -Sinoči se je v kneževini Monako začelo 101. zasedanje Mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo vrhunec doseglo v četrtek, ko bodo izbrali sedež olimpijskih iger za leto 2.000. V pričakovanju množičnega prihoda gostov (svoj prihod so napovedali kitajski vicepremier Li Lanqing, turški premier Tansu Ciller in britanski John Major), so z 200 možmi posebne policijske enote okrepili varnostne razmere, zaprli pa bodo tudi letalski promet nad kneževino.
»Do potankosti smo si prizadevali, da bi 90 članom MOK omogočili povsem svobodno izbiranje brez političnih ali finančnih pritiskov«, je ob odprtju zasedanja MOK dejal predsednik od-
bora Juan Antonio Samaranch (na sliki s člani kneževske družine pred odprtjem zasedanja), pri tem pa verjetno mislil na stopnjevanje pritiskov mnogih držav proti kandidaturi kitajske prestolnice. Da bi ta pritisk omilili, so Kitajci v Peking povabili predstavnike mednarodne zveze za človekove pravice z njenim predsednikom Danielom Jacobyjem na čelu, da bi obiskali okrog 900 političnih zapornikov, ki so na seznamu mednarodnih organizacij.
Pekinško kandidaturo je uradno podprl tudi azijski olimpijski odbor, naravovarst-niki organizacije Greenpeace pa navijajo za Sydney, ki med kandidati kaže največ občutka za ekološko problematiko.
Romano popeljal Brazilijo na SP v ZDA
RIO DE JANEIRO - Po včerajšnjih tekmah zadnjega kola predtekmovanja v južnoameriški B skupini sta se v sklepno fazo svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Združenih državah Amerike, uvrstili Brazilija in Bolivija, praznih rok pa je ostal renomira-ni Urugvaj.
Brazilce je iz kočljivega položaja rešil napadalec Romario, ki so ga v reprezentanco vpoklicali, potem ko je bil iz nje dolgo časa izobčen. Toda v srečanju proti Urugvajcem na stadionu Ma-racana v Rio de Janeiru si majava brazilska barka ni mogla privoščiti poraza, kajti če bi Urugvajci v Riu zmagali, tako kot -na istem igrišču - v finalu svetovnega prvenstva 1950. leta, bi bili Brazilci prvič v zgodovini SP izločeni iz finalne faze.
Domačini so začeli ofenzivno, zanimivo pa je, da je organizatorjem uspelo izsiliti oseminut-no zamudo, tako da sta bili moštvi ves čas na tekočem z dogajanji v Guayaquilu, kjer sta istočasno igrala Ekvador in Bolivija. Romario je že v 8. minuti zadel prečko, v 16. pa ga je branilec povlekel za majico in zrušil v kazenskem prostoru, vendar sodnik ni reagiral, čeprav je bil le nekaj me-
trov oddaljen od brazilskega napadalca. Pritisk Brazilcev se ni polegel, vratar Urugvajcev Sibol-di pa je trikrat mojstrsko posegel. Urugvajski vratar se je izkazal tudi v začetku drugega polčasa, a v 25. minuti strela Ro-maria z glavo iz neposredne razdalje ni mogel zaustaviti, deset minut pred koncem pa je isti igralec podvojil v protinapadu.
Bolivija je v Ekvadorju proti šibkim gostiteljem igrala neodločeno 1:1. Na tribunah stadiona v Guayaquilu se je zbralo komaj 1.000 gledalcev. Bolivija je povedla tik pred koncem prvega polčasa, gol pa je dosegel Ramallo. Ekvador je izenačil šele v 83. minuti po zaslugi Norie-
ge-
Bolivijce so doslej na svetovno prvenstvo le vabili (letaš 1930 in 1950), tokrat pa so si mesto v svetovni eliti prvič zagotovili po lastni zaslugi. Res pa je, da so si odločilne točke priborili v prvem delu, ko so večino tekem odigrali v La Pazu na nadmorski višini 3.700 m.
Rezultati zadnjega kola: Brazilija - Urugvaj 2:0, Ekvador - Bolivija 1:1.
Končni vrstni red:
Brazilija 12, Bolivija 11, Urugvaj 10, Ekvador 5, Venezuela 0.

Romario, junak Brazilcev na srečanju z Urugvajem, v boju s Herrero (AP)
BEOGRAD / ŠPORTNO DOGAJANJE V PRESTOLNICI ZRJ
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP ~i
Pirimu podaljšali kazen
STOCKHOLM - Svetovna rokoborska zveza (FT-TA), ki je Turka Mehmeda Akima Pirima zaradi jemanja nedovoljenih poživil najprej kaznovala z dveletno prepovedjo nastopanja, je kazen podaljšala na štiri leta. Turka so odkrili maja letos na EP v Istanbulu. Njegovo medaljo bo dobil Belorus Sa-skavec, kazen pa so mu podaljšali zato, ker bi Pirim sicer lahko nastopil že na naslednjih olimpijskih igrah, česar pa zveza pri tako grobem prekršku ni dopustila. (STA)
Rozman drugi v Italiji
CAVA DEL PIRENI - Celjski maratonec Stane Rozman je na mednarodnem uličnem teku v bližini Salerna zasedel drugo mesto. Na osem kilometrov dolgi progi se je pomerilo okoli 300 tekmovalcev iz 12 držav. Zmagal je Rus Ušajev s časom 23:55. Rozman je zaostal za devet sekund. (D. S.)
Zanimanje za kongres
LJUBLJANA - Za portoroški kongres Svetovne hokejske zveze, ki bo od 22. do 26. t.m. je prijavljenih 38 držav, kar je enako kot jih je bilo lani v Berlinu. Kongres bosta spremljala tudi razstava slik in največja razstava znamk o hokeju na ledu, kar jih je bilo prirejenih do sedaj. (STA)
Odstopil predsednik CEV-a
LUKEMBURG - Predsednik Evropske odbojkarske zveze (CEV) Nizozemec Piet de Brujin je odstopil s svojega položaja na katerem je bil od leta 1987. Hkrati je odstopil tudi s položaja podpredsednika Svetovne odbojkarske zveze in častnega predsednika Nizozemske odbojkarske zveze. Razlog za odstop je zahteva skandinavskih dežel, da bi njegovo mesto po kongresu CEV leta 1995 prevzel eden od Norvežanov, kar je podprla tudi nizozemska zveza.
Uspeh sk>venskosk>vaškega para
UMAG - Slovensko-slovaška teniška kombinacija Tjaša Jezernik in Simona Nedorastova je slavila na prvem turnirju parov jesenskega dela teniškega turnirja Jadranska riviera '93 v Umagu. V finalu sta premagali češko-poljski par Olszujevo in Vaskovo s 3:6, 7:5 in6;l.
Novozelandca vodita
KASHIVVAZAKI - Novozelandska jadralca na deski Bruce Kendall in Aaaron macintosh sta najbolje startala na svetovnem prvenstvu v jadranju na deski v razredu mistral,Solidno pa je SP začel tudi slovenski jadralec na deski Stojan Vidakovič, ki se je prvi dan uvrstil na 30., 34. in 37. mesto.
Pogačar svetovni prvak
KAVSERI - V Turčiji se je končalo 23. SP vojaških padalcev. Naši so bili odlični, saj je Roman Pogačar osvojil naslov svetovnega prvaka, ekipno pa so bili naši drugi. V ekipni tekmi so bile po 9. seriji na prvem mestu štiri ekipe, tako da je bila potrebna dodatna serija. Tu so bili najnatančnejši Cehi pred Slovenijo, ZDA in Rusijo. Za zmagovalca med posamezniki je bila potrebna še 11. serija, v kateri je Pogačar premagal Ceha Vedmocha. (J. P.)
Živojinovič se vroča na teniška igrišča Zoran Slavnič pa se brani »dela«
Nekdanji košarkarski as raje poseda v kavarni Dragana Kapičiča in čaka...
Anigo Sacchi v težavah
Azzurri zdesetkani z Estonijo
Slobodan Živojinovič
BEOGRAD - Slobodan Živojinovič (30), še ne tako daleč nazaj najboljši teniški igralec nekdanje Jugoslavije, se je prejšnjo nedeljo prijavil na posamično prvenstvo Jugoslavije pod okriljem nekega zasebnega teniškega kluba iz Beograda. Po nekajdnevnih treningih je začel tožiti zaradi bolečin, ki so posledica »obnovitve stare poškodbe«. Po zdravnikovih priporočilih je nekaj dni preležal v postelji in se, potem ko so že vsi mislili, da se ne bo več vrnil na teniška igrišča, v petek pojavil na treningu, kot da se ni nič zgodilo: »To je stara poškodba hrbta, ki mi še danes ne da miru. S formo povprečnega rekreativca sem se hotel udeležiti igre dvojic z
Bojanom Vujačičem, pa bom moral to preložiti na kdaj drugič«.
»Boba nacionale« je dejal, da se namerava vrniti k tekmovalnemu tenisu. Ne vemo, v kateri fazi so njegovi načrti, da naj bi najprej v Beogradu, nato pa še na mondenih pobočjih Kopaonika zgradil teniška igrišča in ustanovil svojo teniško šolo. Ne ve se tudi, kako je z njegovimi načrti o uvozu in trgovini z Mercedesovimi avtomobili, kar naj bi mu omogočil njegov dobri prijatelj Boris Becker, v Teniški zvezi Jugoslavije pa mu ponujajo neko pomembno funkcijo v zvezi z izborom kandidatov za reprezentanco. Medtem ko se Boba še odloča o svojih potezah, pa se je njegova
žena Lepa Brena baje zagotovo odločila, da bo posnela novo ploščo in tako nadaljevala glasbeno kariero.
Nekoliko drugače pa je z drugim slavnim Beograjčanom. Zoran Slavnič (44), eden od košarkarskih asov nekdanje Jugoslavije in uspešen trener domačih in tujih klubov, že več kot leto dni ne sedi na trenerski klopi, ampak v udobnih foteljih kavarne Galerija, katere lastnik je njegov najboljši klubski prijatelj in poročna priča Dragan Kapičič, in uživa v brezdelju ter pogovorih o košarki z mnogimi prijatelji in znanci. Zanimivo pa je, da se slavni Slavnič v nasprotju z drugimi jugoslovanskimi trenerji, ki zagrabijo vsako priložno-
st za delo v tujini, dobesedno brani ponudb. Ponudbe za 100 do 150 tisoč dolarjev zavrača z utemeljitvijo: »Tako kot dober slikar, ki ne da slike pod ceno, tudi jaz v košarki ne sprejmem dela, kjer ni osnovnih možnosti za uspeh. Delal bi edino v klubih iz Francije, Italije, Grčije ali Španije pod pogojem, da igrajo v evropskih pokalnih prvenstvih in da so pripravljeni na generacijske spremembe, če jim grozi izpad v nacionalnem prvenstvu. Na vprašanje, ali se sedaj s kom dogovarja, je odgovoril pritrdilno. Tokrat naj bi šlo za večji evropski klub, zelo visoko finančno ponudbo in velik trenerski izziv.
MAJA MARSICEVIC
FIRENCE - Pagliuca, Camasciali (Benarrivo), For-tunato, Eranio, Costacurta, Baresi, Manicone (Lombardo), Albertini, Casiraghi, Baggio, Signori: to naj bi bila postava, s katero bo Italija jutri igrala v Tallinu kvalifikacijsko srečanje za svetovno nogometno prvenstvo v ZDA prihodnje leto proti Estoniji.
Zvezni trener »azzurrov« Anigo Sacchi ima zvrhano mero smole s poškodovanimi nogometaši. Ostal je brez obeh standardnih branilcev. Predvsem boleča pa bo odsotnost Paola Maldinija, ki je v vrstah »azzurrov«, podobno kot Baresi in Roberto Baggio, nenadomestljiv. Maldinija bo zamenjal Fortuna-to, ki je zares ... srečen, saj je v eni sami borni sezoni dosegel kar dva velika cilja: prestopil je v veliki klub, kot je Juventus, in sedaj je bil Se izbran v reprezentanco.
Presrečen, da je dobil mesto v reprezentanci, je seveda tudi Luigi di Bagio, ki je še pred dvema letoma igral pri Monzi v C-l figi. Potem je prestopil v Zemanovo Foggio in tu se je uveljavil z zelo učinkovito in presenetljivo zrelo igro. Di Bagio je tudi izjavil, da ima največjo zaslugo za njegovo vključitev na širši spisek reprezentance prav trener Zeman.
Italija je na jutrišnjem srečanju v Tallinu nesporen favorit za zmago. Selektor Sacchi pa svari svoje nogometaše, da naj ne podcenjujejo Estoncev, kajti ta čas »lahkih nasprotnikov« na nogometni sceni ni.
FORMULA ENA / PRIPRAVLJAJO SE SPREMEMBE
—
Varčevanje in prizadevanje za večjo varnost ter spektakularnost
Pri večini avtomobilskih hiš se zavzemajo za spremembe, ki naj bi ponovno vzbudile zanimanje gledalcev za prvenstvo formule ena
PORTO CERVO (SASSARI) - V formuli ena iščejo formulo, ki naj bi ji povrnila nekdanji lesk in privlačnost. Pravšnji recept naj bi bila varčevanje in spektakel: tako je izšlo z okrogle o razvoju in perspektivah Fl, ki so jo organizirali v okviru VN Smaragdne obale (dirka je bila včeraj, ponedeljek, 20.9., op. ur). Posveta o sedanjih razmerah v Fl, ki je pred nekaj meseci zašla v globoko krizo in ki sedaj kaže znake . okrevanja, tudi zaradi ponovnega obujanja v Maranellovi hiši, so se udeležiti Bemie Eccle-stone, Flavio Briatore (Benetton), Jean Todt (glavni menedžer Ferrarija), konstruktorja Bep-pe Lucchini in Giancarlo Minardi, v zastopstvu velikih sponsorjev pa Aleardo Buzzi, svetovalec Maribora. Okroglo mizo je vodil Cesare Fio-rio, manjkal pa je Frank VVilliams: to je bila edina vidna odsotnost, vendar opravičljiva, saj je njegovo letalo zaradi prevelikega prometa obstalo na londonskem letališču.
Ecclestone je naglasil potrebo po večji var-
čnosti (»nekateri so ubrali čudne in zelo drage poti«), saj svetovna kriza ni prizanesla niti bogatemu svetu Fl. Spomnil je tudi, da so vse av-tmobilske hiše ob VN Nemčije podpisale sporazum. ki predvideva uvedbo novih pravil. Ta pravila pa vse do leta 2.000 prepovedujejo uporabo najsodobnejše elektronike, še posebej glede aktivnih obes.
Glede novosti, H so predvidene za prihodnjo sezono, pa so mnenja deljena, kar velja zlasti za polnjenje rezervoarjev med dirko. Flavio Briatore pravi, da bo prineslo večjo spektakularnost in s tem povečalo zanimanje, a tudi varnost. »Vsaka avtomobilska hiša«, je pojasnil, »bo na dirkališču imela samo deset tehnikov, H bodo opremljeni s posebnimi protipožarnimi oblačiti. Polnjenje vnaša nov element, ki bo še povečal spektakel. Vedno se ve, ko nekdo pride v box, a nikoli, kdaj ga bo zapustil.« S polnjenjem rezervoarjev med dirko se strinjajo tudi pri Ferrariju, čeprav teoretično za njihov dva-
najstvaljnik to ni najbolj ugodno: »Ne moremo venomer misliti samo na lasten interes,« je povedal Todt, »temveč na splošni interes športa. Zaenkrat bomo uporabljati motor, ki ga imamo, vendar že mislimo na prihodnost.« Kaze, da imajo nekaj težav pri VViltiamsu, in sicer glede usklajenosti njihovega avtomatskega menjalnika z novim pravilnikom. »Frank Williams,« je pojasnil Ecclestone, »ima pomisleke v zvezi s tolmačenjem pravilnika. S svojimi pomisleki bo seznanil pristojne sedeže, ki imajo zadnjo besedo.« Za nova pravila so se izrekli tudi manjši konstruktorji: »Ne samo zato, ker bomo nekaj prihranili,« je pojasnil Beppe Lucchini, »kar v sedanjem trenutku prav pride, ampak tudi zato, ker bodo omogočila večji spektakel.«
Todt je ob tej priložnosti povedal, da je on izbral inž. Valeria Bianchija za tehničnega vodjo pri Ferrariju. »Prepričan sem, da bi katerokoli izbiro kritizirali,« je odvrnil tistim, ki so mu oporekali, češ da je Bianchi bolj doma pri
elektroniki, »vendar počakajte Se kak mesec in videti boste rezultate reorganizacije.« Inz. Chiti je sprožil vprašanje možne uporabe starih hidravličnih aktivnih obes, za katere bi potrošiti več kot za elektroniko. »To ni mogoče,« je odvrnil Giancarlo Minardi, »saj pravilnik predvideva, da obese regulirajo samo pred startom.« Ko so Ecclestona vprašati za mnenje o progi v Portu Cervo, se ni hotel izjasniti: »Lepo bi bilo, če bi na Smaragndi obali izpeljati pravo Veliko nagrado, vendar je potrebno dobro pretehtati izvedljivost take hipoteze.« Glede možnih sprememb v prihodnji sezoni pa je predsednik združenja »teamov« odvrnil, da je treba počakati na odločitve, ki jih bo FISA sprejela prihodnji mesec.
Včerajšnja VN Smaragdne obale, katere se je udeležilo 50 avtomobilov, ki so krojili zgodovino formule ena, je privabila na tisoče privržencev. Zlasti toplo so sprejeti Manuela Fangia in Villoresija.	_____
JADRANJE / TROFEJA ORNELLA RASINI ZA OPTIMISTE
Na lepi regati Čupal četrta
Zmagala ekipa Barcola-Grignano
Odbojkarji goriške nižje srednje šole »Ivan Trinko« so svojo pot na državnem finalu Mladinskih iger v Cessaltu pri Trevisu začeli s pravim korakom. V prvem dnevu tekmovanja s štirimi najboljšimi moštvi, ki so se na finale uvrstila po zmagah v predtekmovanju, so 2 2:1 premagali predstavnika pokrajine Cagliari, dijake šole »Leopardi« iz irrija. V drugem srečanju dneva pa so sicilski dijaki šole »Savoia« iz i rapanija z istim rezul-
,at|°mx?dpravili vrstnike Sole »Muratori« iz Raven-ne.
»Fantje so se v začetku tekme precej bali. Ierali so živčno in delali precej
napak, tako da so prvi set izgubili. V drugem je bilo že bolje, čeprav so se morali za zmago precej truditi. No, v tretjem setu se jim je končno »odprlo« in so zaigrali res zelo dobro ter prepričljivo zmagali«, je uvodni nastop goriških dijakov komentiral profesor Aleksander Kodrič, ki jih vodi s trenerske klopi.
Kaj si lahko naši mladi odbojkarji obetajo od letošnjega finala, bo bržkone jasno že po današnjem srečanju proti dijakom Trapanija.
»Trapani je res zelo dobra šesterka. Ze to, da je zmagala proti šoli iz Ra-venne, za katero so v glavnem nastopili mladi igralci tamkajšnjega prvo-
ligaškega kluba Porto (bivši Messaggero), marsikaj pove. Čaka nas torej težka naloga, mislim pa, da nismo brez možnosti, če bomo igrali na višku svojih sposobnosti«, je še povedal prof. Kodrič. Upajmo, da se bo dijakom »Trinka« želja po zmagi tudi izpolnila in da bo naša šola v svojem petem nastopu na odbojkarskem finalu Mladinskih iger, po dveh naslovih vicepr-vaka, vendarle stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra.
Rezultati prvega dne
Ravenna - Trapani 1:2 (11:15,	15:9,	15:17);
Trinko - Cagliari 2:1 (12:15,15:12,15:4)
* (ak)
V	Vidmu precej
zaskrbljeni po novem porazu
V	nedeljo spet težka tekma
VIDEM - Po hu-1 dem nedeljskem domačem spodrsljaju proti Sampdorii se je stanje videmskega prvoligaša na lestvici po 5. kolu v prvi italijanski nogometni figi znatno poslabšalo. Udinese je namreč pri dnu prvenstvene razpredelnice in vse kaže, da se bodo Vi-demčani na vse kri-plje borili proti izpadu. Kar pa najbolj skrbi navijače videmskega moštva, je igra, ki jo predvaja moštvo. Tudi proti Sampdorii so Videmčani precej razočarali. Razen dveh zrelih priložnosti, ki sta se ponudili Branci, je bila igra neučinkovita, »puhla«. Res je, Sampdoria je v Vidmu zaigrala, vsaj v drugem polčasu, v velikem slogu, toda na dlani pa je, da mora Vicinijevo moštvo vsaj na domačih tekmah osvojati točke, kajti nasprotno bo nazadovanje v B ligo neizbežno.
Trener Vitini je že jasno povedal, da so nujne ojačitve. Nasprotno bo ekipa zašla v še hujšo krizo. V nedeljo pa čaka Vi-demčane zelo težka preizkušnja - gostovanje v Neaplju.
V Sesljanu je bila v soboto in nedeljo zanimiva regata za optimiste, ki so se merili za trofejo »Ornella Rasini«. Za razliko od običajnih regat, kjer merijo moči posamezniki, se je za zmago borilo osem ekip s po štirimi mladimi jadralci. Med njimi sta bili tudi dve ekipi Cupe (Foto Ferrari/KROMA) , ki sta po osmih regatah osvojili četrto in osmo mesto. V prvi Cupini ekipi so bili Matija Spinazzola, Alessio Pincin, Johana Križnič, Ana Žerjal in Zoran Bandelj, v drugi ekipi pa so nastopili Kristjan Kovačič, Lara Spinazzola, Robi Pavletič in Marko Antonič. V zvezi
s tem velja povedati, da so drugo ekipo JK Cupa sestavljali neizkušeni tekmovalci, ki so dejansko komaj končali tečaje in so prvič nastopili na takem tekmovanju.
Trofejo je osvojila ekipa Barcola-Grignano, ki je v finalu z 2:0 premagala Adriaco, v boju za tretje mesto pa je bil San Giorgio di Nogaro boljši od prve Cupine ekipe. Pred nedeljskimi finalnimi obračuni pa se je Cu-pi 1 nasmihala celo višja uvrstitev, saj je bila po prvih petih regatah, ki so jih izvedli v soboto, skupaj z Adriacom na drugem mestu, medtem ko je bila v izločilnem delu najboljša ekipa iz
San Giorgia. V nedeljo pa se je vrstni red spremenil, saj je v polfinalu Barcola-Grignano premagala San Giorgio, Adriaco pa Cupo. Povejmo še, da je peto mesto osvojila ekipa Lni iz Gradeža, šesti je bil SVOC iz Tržiča, sedma pa Triestina vela.
Samo tekmovanje je bilo zelo zanimivo, v soboto je pihala tudi precej močna burja, tako da so morali izločilne regate izvesti v pristanišču na nekoliko manjšem regatnem polju, medtem ko je bil v nedeljo veter idealen in so tekmovanje brez težav izpeljali do konca.
1MSAJCMECKA BANKA / KONEC PRESTOPNEGA ROKA V B-2 LIGI
NA VRHU / V MALEM NOGOMETU
NOVICE
Krašovci so si nabirali tekmovalne izkušnje
V	nedeljo je namiznoteniško društvo Libertas Lati-sana v Pertegadi organiziralo prvi turnir za igralce, ki niso razvrščeni na deželnih lestvicah. Na turnirju so sodelovali tudi štirje Krasovi igralci: Gorazd Milič, Andrea Radini, Peter Santini in Bojan Simoneta. Prvi trije so se uspešno prebili iz skupine in kasneje zasedli od 9. do 16. mesta. Bojan Simoneta pa je bil 17. v konkurenci 21 igralcev iz naše dežele. Turnirji te vrste so za mlade igralce pomembni z vidika pridobivanja tekmovalnih preizkušenj.Koledar deželne zveze predvideva še nekaj tovrstnih tumrijev. (JJ)
V	Dolini mladinski košarkarski turnir
Konec tedna bo v dolinski občinski telovadnici zanimiv mladinski košarkarski turnir, na katerem bodo nastopile ekipe Bora Radenska, Italmonfalconeja in Jadrana. Za večino nastopajočih ekip bo to prvi »resnejši« nastop v novi sezoni.
SPORED: Sobota, 25.9.ob 16.00: Jadran - Kon-tovel; 18.00: Bor Radenska - Italmonfalcone; Nedelja, 26.9. ob 9.30: finale za 3. mesto; 11.00: finale za 1. mesto.
Obvestilo
BALINARSKA KOJVHSIJA ZSSDI prireja 27., 28. in 29. (od 18.30 dalje) zamejsko prvenstvo v trojkah. Vpisovanje in informacije v uradu ZSSDI v Trstu (tel. 635627)m ali pa na tel. številkah 226262 (Max) in 214159 (Aleksij).
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA SZ BOR obvešča, da se bo začela vadba namiznega tenisa danes, 21.9. Treningi bodo ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.30. V okviru vadbe bodo otroci deležni tudi telovadnega in akrobatskega tečaja. Po potrebi nudi sekcija prevoz z društvenim vozilom. Vabljeni so osnovnošolski in srednejšolski otroci. Za morebitne informacije in vpise, kličite tajništvo SZ Bor od ponedeljka do četrtka od 17.30 do 19.30. Prvi vadbeni uri sta brezplačni.
SD SOKOL - minibasket
obvešča, da se bodo treningi vsak torek in petek ob 16. uri na društvenem igrišču.
SZ BOR - Gimnastični odsek sporoča, da poteka vpisovanje za lanske in nove telovadke v uradnih urah v prostorih SZ Bor (tudi po telefonu).
SD POLET - kotalkarska sekcija obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja na tečaje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na kotalkališču na Opčinah - Repentabrska ul. ob torkih in petkih od 16. ure dalje ali pa na tel. 213420.
Od tekmecev Goričanov se je okrepil le tržaški Rum baker
V četrtek v Štandrežu prijateljska tekma s Charrom U20
Petnajstega septembra je zapadel rok za registracijo igralcev v državnih odbojkarskih B-l, B-2 in C-l ligi. Pri Imsi Kmečki banki so z operacijami v prestopnem roku pohiteli že takoj po koncu lanske sezone, ostala štiri društva iz naše dežele, ki bodo nastopila v B-2 figi, pa so zadnje dni preživela v znamenju mrzličnega sklepanja novih dogovor. V glavnem, s skromnimi rezultati.
Izjemo predstavlja tržaški Rum Baker (bivši Cus), ki je vnovič dokazal, da misli resno naskakovati napreodvanje v višjo ligo. Tako je vodstvo tržaškega vseu-Ciliščnega društva v preteklih dneh sporočilo nakup enaindvajse-
tletnega centra Gianlu-ce Di Egidia (1, 97 m), ki je v minuli sezoni igral z moštvom Me-stre, ki se je zaradi finančnih težav letos odpovedalo igranju v A-2 ligi. Rum Baker je hkrati mestnemu tekmecu Pallavolo Trieste, od katerega je najel visokega Cherina, odstopil Vi-sentina.
Malo novosti pa je pri obeh furlanskih drugoli-gašev. Videmski VBU, ki je izpadel iz B-l lige, je med samim prestopnim rokom v glavnem redčil vrste svojih profesionalcev. Toda De Cecca, Bruna in Botte mu ni uspelo plasirati. Zanje bo potrebno počakati do 24. oktobra, ko se bo začel »mini« jesenski prestopni rok, mogoče pa
bodo kakšnega od teh igralcev naposled le zadržali v klubu, kar bi bilo menda tudi nujno, če se Videmčani res želijo takoj vrniti v višjo ligo. Trener Svviderek lahko računa na 13 igralcev, med temi pa je mnogo mladih. Videmskemu klubu se je pridružil tudi Michele Vallar (-Asfjr), ki pa ne bi smel predstavljati kdove kakšne okrepitve. Nekaj novosti napovedujejo tudi pri Pittarellu iz Reane del Rojale. Od Sacileja, ki je v minuli sezoni napredoval v C-l ligo, je prišel center Stefano Zu-liani, ki je pri tem klubu opravljal dvojno vlogo trenerja in igralca, od čedajskega Asfjr pa je prišel levoroki napadalec Giacomo Dario. Gre
za zelo izkušena igralca, ki pa naj ne bi bistveno okrepila furlanskega drugoligaša.
V četrtek bodo igralci Imse Kmečke banke v Štandrežu (s pričetkom ob 19.30) odigrali prijateljsko tekmo z vrsto un-der 20 padovskega prvoligaša Charro, s katerim vzdržujejo dobre stike. Goriška šesterka, ki je v minulem tednu v trening tekmi gladko opravila tržiški Cremcaffe (15:6, 15:6, 15:12, pri Tržičanih pa je manjkal Palin), se pripravlja na nastope v zveznem pokalu.
Prva tekma bo 4. oktobra, v skupini z Goričani pa so še moštva Ponte di Legno (C-l liga), Ferro-alluminio Trst in Lunaz-zi Paese (oba B-2 liga).
Vsestranski uspeh turnirja za 8. memorial »F. Grillo« in velik obisk gledalcev
V soboto se je na Vrhu končal turnir za 8. memorial »Flavio Grillo« v malem nogometu, ki je vsestransko uspel, tako zaradi odlične organizacije, kot zaradi zanimivih tekem. Na tej izvedbi je bila udeležba rekordna. Nastopilo je namreč kar 16 ekip in številno je bilo zastopstvo iz Slovenije.
Turnir, ki ga je priredil športni odsek SKD Danica iz Vrha in ki je bil pod pokroviteljstvom Kmečke banke, Kmečko delavske posojilnice v Sovodnjah in Kmečko obrtne hranilnice iz Doberdoba, je povsem zasluženo osvojil Panzano, ki pa se je moral še kako potruditi, da je po kazenskih strelih premagal ekipo Flup. Tretje je bilo moštvo iz Renč, ki je s 4:2 odpravilo ekipo Taipane.
Velik je bil tudi obisk ;ledalcev, in to vseh 12 lni. Predvsem na final-tem srečanju se je zbralo )b robovih igrišča kar 300 jubiteljev te športne zvrti, ki ima vedno več privržencev.
»Z letošnjo izvedbo mo zelo zadovoljni, saj je urnir zares zelo dobro lspel. Morda ga nismo ireveč reklamizirali, vsee-10 pa se je prijavilo kar 16 (kip. Za prihodnjo leto nislimo še izboljšati orga-lizacijo,« nam je povedal iden glavnih organiza-orjev tega turnirja Avguš-
CETRTFINALE: Flup -T.I.G.R. 11:1; Renče -Kraški krti 11:1; Taipana -TNT Banjščica 5:4; Panzano - Vogrsko 8:7. POLFINALE: Flup - Renče 9:6; Panzano - Taipana 10:6. FINALE ZA 3. MESTO:
Renče - Taipana 4:2. FINALE ZA 1. MESTO: Panzano - Flup 7:6 po kazenskih strelih (4:4 po regularnem delu).
KONČNI VRSTNI RED: 1. Real Panzano; 2. Flup; 3. Bulida United Renče; 4. Taipana; 5. TNT Banjščica; 6. Vogrsko; 7. T.I.G.R.; 8. Kraški krti.
Po konu turnirja je bilo bogato nagrajevanje. Vsak udeleženec je preji po eno mjico, poklon treh bančnih zavodov. Nagrade pa so prispevali tudi druge, v glavnem vrhovske tvrdke.
Nagrade in priznanja so prejeli tudi posamezniki, in sicer: Bruno Battalgin kot najboljši vratar; Avdo Bjelkič kot najboljši strelec (23 golov); Damjan Drok kot najboljši igralec. Taipana pe je prejela priznanje za najbolj disciplinirano ekipo.
ODBOJKA / SOKOLOVE ODBOJKARICE NA DELU ŽE DOBER MESEC
Sain: Računamo na solidno uvrstitev v C2 ligi
Zenska odbojkarska ekipa nabrežinskega SD Sokol (Foto KriZ-mančič/KROMA) bo tudi letos sodelovala v deželni C-2 figi, s pripravami na novo sezono pa je pričela že 16. avgusta, bila je torej med najbolj zgodnjimi.
»Prva dva tedna so namenili izključno nabiranju kondicije, delno tudi pod silo razmer, saj nismo razpolagali z dvorano. Potem smo en teden vadili v Repnu (na sliki), končno pa smo prišli do domače dvorane, v kateri pa zdaj treniramo samo trikrat na teden na osno-
vi lanskega "urnika, saj zaradi komisarske uprave novega še niso pripravili«, nam je povedal novi trener sokolovk Branko Sain (zamenjal je Zorana Jerončiča), ki se bo sam prvič preizkusil v deželnem prvenstvu, potem ko je lani treniral pri Bregu v 1. ženski diviziji. Sain sicer dobro pozna nabrežinsko okolje, saj je lani z uspehom treniral tudi mladinsko Sokolovo vrsto, ki je iz 2. napredovala v 1. divizij io, dobro pa se je odrezala tudi v prvenstvu »deklic«.
V članski ekipi vadi ta čas deset odbojkaric,
možno pa je, da se jim bo pridružila še kakšna druga igralka od sorodnega društva SZ Sloga. Od lanske garniture so z igranjem prenehale dolgoletna kapetanka Saška Pertot, ki bo kmalu postala mamica, Adriana Skerk in Jana Drasič, k nabrežinskemu društvu pa sta prestopili slogašici Martina Kosmina in Valentina Fabi, ki je bila v minulih dveh letih registrirana za goriško Kmečko banko. Ogrodje lanske standardne postave (s sestrama Masten, Brumatovo, Marucellije-vo, Vidalijevo in Lu-
pinCevo, tu sta še Vižin-tinova in Košutova) ostaja nespremenjeno, zato pri društvu upajo, da bodo tudi letos dosegli v figi dobro uvrstitev. Kakšna bo, pa je seveda odvisno tudi od moči nasprotnikov, o katerih za zdaj krožijo še protislovne informacije, kar je tudi normalno, saj do začetka prvenstva manjka še dober mesec. Sokolovke bodo sodelovale tudi na tekmovanju za deželni pokal, minuli teden pa so odigrale prijateljski troboj z Bregom in Solkanom in ga tudi dobile, (ak)
SHINKAI KARATE KLUB
obvešča, da so treningi ob ponedeljkih in četrtkih. Umiki so sledeči: od 18.00 do 19.30 otroci (višji pasovi); od 19.30 do 20.30 odrasli (mmeni in zeleni pasovi); od 20.30 do 21. ure višji pasovi. Začetniki in novi člani se lahko vpišejo na treningu. Telefonska številka: 327342 po 14. uri.
SD KONTOVEL - ritmični odsek
vabi deklice na treninge, ki se bodo pričeli danes,
21.	t.m., ob 15.30 v kulturnem domu na Proseku.
SK BRDINA organizira
v nedeljo, 26. t.m. III. KRAŠKI SUHI SLALOM. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah 23. in 24. t.m. od 18. do 20. ure. Informacije tel. 212859 in 299573.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se je začela vadba miniodbojke. Trening vodi Nadja Debenjak. Zainteresirani lahko dobijo dodatne informacije na tel. št. 814212 (Katja - večerne ure), tel. št. 569785 (Nadja - od 17. ure dalje) ter neposredno pred treningom. Vabljeni so dečki in deklice letnik 86 in starejši.
ZSSDI obvešča,
da bo seja odbojkarske komisije danes, 21. t.m., ob
20.	uri na sedežu ZSSDI v Trstu.
PLAVALNI KLUB BOR
organizira tudi letos v bazenu pri Alturi v Trstu šolo plavanja za neplavalce, vadbo za plavalce in tekmovalno dejavnost. Vpisovanje ob delavnikih do 1. oktobra od 19. do 20.30 po telefonu 51377.
PLAVALNI KLUB BOR
organizira rekreacijsko plavanje za odrasle v bazenu na Alturi v Trstu v večernih urah od 20. do
22.	Vpisovanje ob delavnikih do 1. oktobra od 19. do 20.30 po telefonu 51377.
SK DEVIN obvešča,
da je telovadba ob torkih in petkih, ob 17. uri v društvenem sedežu v Cerovljah.
SD BREG - otroška telovadba
sporoča, da se bodo začele telovadne ure danes,
21.	t..m., ob 16. uri v dolinski telovadnici. Začasni umik vsak torek in četrtek od 16. do 17. ure. vabljeni otroci vrtcev in osnovne šole; informacije tel. 281346.
SK BRDINA
sporoča, da se zopet pričenjajo začetniški športni popoldnevi za otroke ob četrtkih. Zbirališče na Brdini na Opčinah ob 16.30.
KK BOR MINIBASKET
obvešča, da so treningi minibasketa ob torkih in petkih. Trening za letnike 1982, 83, 84 in 85 so ob 16.30, za letnike 1986 in mlajše pa ob 15.30 v balonu na stadionu 1. maj.
ZSSDI obvešča,
da bo seja smučarske komisije v četrtek, 23. t.m., ob 20.30 na sedežu zsšdi v Trstu.
GOSPODARSTVO
Torek, 21. septembra 1993
MENJAVA S TUJINO
Ob koncu leta prvič brez rdečih računov
Izredno povečanje izvoza
Vlasta Bernard
KREDIT / MANEVRI MED HRANILNICAMI
Kmalu združitev Benetk in Trevisa
Banca Antoniana se ozira na Vzhod
Marko Waltritsch
Italijanski izvoz narašča kljub krizi in v primeru nekaterih držav dosega od 40- do 120- odstotno zvišanje. Razveseljiva novica prihaja od ministra za zunanjo trgovino Paola Baratte, ki razloge za tak uspeh blaga »made in Italy« pripisuje razvrednotenju lire in sposobnosti italijanskih proizvajalcev, da ponudijo izjemno kakovostno blago. Da ne gre za pretirano samohvalo, dokazuje primerjava zunanjetrgovinskih gibanj v prvih sedmih mesecih letos z istim obdobjem lani: uvoz v države zunaj EGS se je povečal za 6,9 odstotka, medtem ko je izvoz porasel za obilnega 30,6 odstotka, italijanska zunanjetrgovinska bilanca z državami zunaj EGS pa je v obdobju do januarja do vključno julija letos zabeležila 8.157 milijard lir presežka (uvoz je veljal 62.154, izvoz pa 70.311 milijard).
Tako gibanje seveda napoveduje, da bo Italija ob koncu leta po dobrem desetletju pričakovanj končno odpravila globalni zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki je še lani znašal 4.318 milijard lir. Z
obilnimi 8 tisoč milijardami presežka v menjavi z državami zunaj Skupnosti in z izboljšanjem računov v njenem okviru (kjer Italija ustvari 42 odstotkov vse svoje zunanjetrgovinske menjave), bi se moral presežek ob koncu leta še povečati. K temu bo seveda prispevalo tudi krčenje uvoza, ki se je samo julija znižal za 2,2 odstotka in prav nič ne kaže, da bi lahko v kratkem ta negativni trend popravil. Proizvodni zastoj se namreč vleče že od srede lanskega leta, poraba in investicije pa so vsaj zamrznjene, če že ne v prostem padanju.
Edini pozitivni kazalec v tem dolgem čakanju na prve znake oživljanja nacionalnega gospodarstva ostaja tako izvoz, ki doživlja visoko rast v skoraj vseh sektorjih, čeprav so investicijske dobrine z 41-odstotnim povišanjem daleč na prvem mestu, medtem ko se je izvoz blaga za široko porabo povečal za 21 odstotkov, vse ostale izvozne dobrine pa za 34 odstotkov. Skratka, izvoz je nova magična beseda, zaenkrat edina, ki polaga obliž na italijansko ekonomsko rano.
BENETKE - Politika združevanja bank v Italiji, ki je posledica pred leti izglasovanega zakona, poimenovanega po takratnem zakladnem ministru Giulianu Amatu, je privedla do sklepa o ustanovitvi še ene velike banke na severovzhodu Italije. V najkrajšem času, morda še pred iztekom leta, naj bi se v eno samo združili hranilnici v Benetkah (Čarive) in v Trevisu (Cassamarca). Takšna enotna banka bi se povzpela na 10. mesto med hranilnicami v Italiji in na 3. mesto med hranilnicami v deželi Veneto. Tukaj sta daleč najmočnejši hranilnici v Veroni in v Padovi, ki imata vsaka mrežo podružnic tudi v drugih pokrajinah in v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Nova združena banka bi imela skoraj 200 podružnic (105 beneška hranilnica, 81 tista v Trevisu). Lani je obema uspelo zbrati 15 tisoč milijard lir hranilnih vlog, posojila so znašala 5 tisoč milijard, skupno premoženje pa je vredno tisoč milijard lir.
2e nekaj časa se je v finačnih krogih Veneta šušljalo tako o tej kot o drugih združitvah bank. Najposteje do tega prihaja med hranilnicami (casse di ri-sparmio), ki so se v zadnjih nekaj letih privatizirale. Stvari pa so se nekoliko zakasnile najbrž tudi zato, ker je sredi lanskega leta Banca dTtalia odredila inšpekcijo v Carive. Trajala je več mesecev, inšpektorji pa so ugotovili, da je položaj banke sicer ugoden, da pa je podelila preveč rizičnih posojil. To je sicer danes navada v vseh italijanskih bankah in je odraz krize, ki je zajela vse veje gospodarstva. Zaradi tega imajo vse banke precej nehvaležnega opravka s takšnimi dolžniki.
Carive je lani pokazala zanimanje za vstop na slovenski bančni trg in je bila pripravljena vstopiti kot delničar v banko Vipa v Novi Gorici. Stvari so se
potem ustavile, najbrž zaradi lani poleti sprejetih normativov Banke Slovenije v zvezi s prihodom tujih bank v Slovenijo. Slovenija pa zanima tudi hranilnico iz Trevisa, še zlasti, ker je Cassamarca pred nekaj tedni odprla podružnico v Gorici in tako pokazala, da jo zanima sodelovanje čez mejo, tudi ker imajo podjetniki iz pokrajine Treviso precej stikov s Slovenijo. V kratkem namerava Cassamarca odpreti podružnico tudi v Trstu (v poslopju za hotelom Savoia).
Na bančnem področju dežel Veneto in Furlanija-Julijska krajina velja zabeležiti še en združevalni proces. Banca Antoniana iz Padove in ljudska banka iz Kumina (Banca Popolare di Gemona) sta namreč sklenili sporazum o priključitvi zadnje k prvi. Banca Antoniana, la je v Venetu zelo močna, je v naši deželi prisotna že dolgo časa. V Trstu in Gorici je kmalu po zadnji vojni kupila zavod Banca Popolare Giuliana, ki je imel podružnice na Tržaškem in Goriškem. Pred nekaj leti je Antoniana kupila večinski paket delnic ljudske banke v Codroipu. Delničarjem so takrat preplačali njihove vrednostne papirje. V deželnih finančnih krogih je bilo v tistem času slišati veliko polemik, tudi zato, ker je skoraj istočasno Banco Romagnolo iz Bologne (lastnik je finančnik De Benedetti) kupil večino delnic Bance del Friuli.
Banca Antoniana je sedaj ponovila to, kar je že naredila v Codroipu. Z nakupom večine delnic ljudske banke v Hu-minu bo svoj delokrog povečala na vso severovzhodno Furlanijo. Banka iz Kumina ima namreč enajst podružnic, zadnjo je pred kratkim odprla na Trbižu. Tudi Antoniano zanima vzhodnoevropsko tržišče, predvsem avstrijsko in slovensko, pred nekaj meseci pa se je govorilo, da je želela kupiti večino delnic v koprski banki Fiba.
BREZPOSELNOST
Ali bo vlada sposobna pripraviti resen načrt zaposlovanja?
Elio Fornazarič
Za letošnjo jesen napovedujejo, da bo še bolj vroča od preteklih, in to iz vrste razlogov, tudi političnih, še posebej pa zaradi vztrajnega večanja brezposelnosti in neizogibnih socialnih konfliktov, ki mu bodo sledili.
Podatki osrednjega statističnega zavoda so v tem pogledu kar se da zgovorni: konec marca letos je bilo v Italiji brez dela 2 milijona 389 tisoč oseb, v naslednjih mesecih pa se je njihovo število večalo za okrog 100 tisoč enot mesečno. Brez zaposlitve je torej danes v Italiji že več kot 3 milijone ljudi, napovedi najuglednejših raziskovalnih inštitutov (npr. ISCO) in same Con-findustrie pa predvidevajo, da se bo v prihodnjih šestih mesecih število brezposelnih povečalo še za nadaljnjih 850 tisoč enot, od tega 270 tisoč v gradbeništvu, 100 tisoč v kovinsko predelovalni industriji, 80 tisoč v terciarnih dejavnostih itd.
Rimska vlada se v tem času sooča z vrsto resnih vprašanj gospodarskega in negospodarskega značaja, problemu brezposelnosti pa nedvomno pripada prvo mesto na tej nezavidljivi lestvici, in to ne samo zaradi razsežnosti pojava, temveč tudi zato, ker je brezposelnost posebno močno prizadela nekatere že sicer nerazvite pokrajine na jugu drža-
ve (v Neaplju je brez dela okrog 30% aktivnega prebivalstva), kjer se že zastavlja problem golega preživetja. Dosti bolje ni niti drugod po državi, saj je stopnja brezposelnosti v povprečju že presegla 12 odstotkov.
Da je vprašanje zelo aktualno in pereče, pričajo tudi opozorila, ki prihajajo iz inštitucij, ki se praviloma ne ukvarjajo s temi zadevami. Tako je denimo Italijanska škofovska konferenca konkretno predlagala vladi, naj ubere »pot solidarnosti« in se opredeli za splošno skrajšanje delovnega urnika zaposlenih, da bi se lahko zaposlilo več ljudi. Za to zamisel se ogreva tudi Mednarodna organizacija za delo, nasprotuje pa ji Confindustria, ki odločno zagovarja potrebo po nadaljnjem nižanju bančnih obrestnih mer in po ponovni defiskalizaciji socialnih dajatev.
V zvezi s tem je nedvomno zanimiv predlog pavijskega tributarista G. Tremontija, po katerem
naj bi vlada zajezila naraščanje brezposelnosti tako, da bi podjetjem, ki bi poskrbela za nova delovna mesta, podelila nekatere davčne olajšave. Tako bi z enim zamahom ubila dve muhi: število zaposlenih bi se povečalo, operacija pa bi bila za državne blagajne neboleča, saj bi začetni manjši dohodek od davščin pozneje nadomestile višje socialne dajatve podjetnikov in novo zaposlenih delavcev. Tremonti tudi predlaga, naj vlada izkoristi sedanjo neugodno konjunkturo za temeljito revizijo obstoječega davčnega sistema: danes se namreč dogaja, da se finančna sredstva, ki jih iztrži davkarija, v veliki meri usmerjajo v mašenje javnega dolga (npr. za obresti na BOT, CCT in druge državne vrednotnice), kar pomeni, da se ta sredstva v konec koncev pretvarjajo v finančno rento. Po novem naj bi jih torej raje uporabljali za ustvarjanje novih delovnih mest.
Oba predloga sta vredna premisleka, drugemu pa bi morda lahko dodali, da gre davčni sistem revidirati tudi tako, da bo iz italijanske relanosti enkrat za vselej odpravljena možnost »privatiziranja profitov in socializiranja izgub«, za kar so se že v preteklosti zavzemali nekateri pronicljivejši komentatorji italijanskih razmer, med njimi npr. Emesto Rossi in sam Lui-gi Einaudi. Kot zgovoren primer take prakse bi lahko navedli Fiat: v letih debelih krav je lahko Agnelli s profiti odkupil vse Gadafijeve delnice in jih spravil v svoje zasebne blagajne, v letih suhih krav pa isti Agnelli pridno vpisuje na tisoče delavcev v dopolnilno blagajno, kar pomeni, da jih preprosto naprti državi in torej davkoplačevalcem, medtem ko čaka, da se konjunktura izboljša in da te delavce po potrebi spet postroji ob tekoči trak.
Ali bo vlada prisluhnila tem in podobnim predlogom in izdelala resen načrt za boj proti brezposelnosti? Odgovor na to vprašanje zahteva pojasnilo na drugo vprašanje: ali ima Ciampijeva vlada dovolj popolno vizijo o tem problemu v vseh njegovih vidikih? Tega nam trenutno ni dano vedeti. Po najnovejšem »manevru« sodeč bi kaj težko odgovorili pritrdilno.
GOSTINSTVO / STROKOVNI TEČAJ ITALIJANSKEGA ZDRU2ENJA SOMELIERJEV
DOKUMENTI / PO SPORAZUMU ES-SLOVEN1JA
Boš somelier? Da, hvala!
Tečaja se udeležuje tudi šest slovenskih kandidatov, med katerimi je mlada gostilničarka Pavla Živio tzSaieža, ki že vrsto let soupravlja znano družinsko gostilno Grilanc
Osimski dogovori za EGS še vedno veljavni
V veljavi ostajajo tudi avtonomni računi
Kdo je pravzaprav somelier in s čim se ukvarja? Najenostavnejša definicija bi bila: strokovnjak, ki pozna vse značilnosti in skrivnosti vina, od A do Z.
V našem zamejskem prostoru je dr. Sergij Cesar kot somelier zaenkrat še dokaj osamljen v tej stroki. Njegova prizadevanja za dvig družbene zavesti, da bi začeli obravnavati vinsko kapljico kot enakopraven del gastronomske ponudbe, začenjajo dajati prve sadove. Ohrabrujoči premiki v smeri strokovnega izpopolnjevanja znanja in poznavanja vina so porok, da smo tudi na tem področju začeli pisati novo stran vinogradniške in gostinske kulture, kar naj bi botrovalo kakovostnemu skoku enološke ponudbe v gostinskih obratih.
Tržaška sekcija Italijanskega združenja somelierjev, pri katerem dr. Cesar opravlja odgovorno funkcijo tajnika, je spomladi razpisala strokovni tečaj za somelierje, na katerega se je prijavilo kakih 30 slušateljev. Med njimi je 6 slovenskih kandidatov, ki so zelo vestno obiskovali prvi ciklus predavanj in uspešno prestali izpit. Novembra bo stekla druga stopnja tečaja, nato bodo morali prestati še tretjo in si tako pridobili prestižni naslov so-melierja, se pravi pravnomočnega »vinskega doktorja«. Ob teoretičnem in praktičnem poglabljanju stroke tečajniki izpopolnjujejo svoje znanje, osvajajo nova spoznanja, novo vizijo in koncept, skratka, širijo si svoje enološko obzorje in napredujejo v vinarskem znanju.
Poklicna matrica slovenskih tečajnikov je dokaj pisana: Vlada Favento in Pavla Zivic sta gostinki, Peter Paoli upravlja bar, Egidij Korošec je predstavnik za vina, Joško Colja je vinogradnik, Sergij Kralj pa uradnik.
Za sogovornico smo si izbrali mlado Pavlo Zivic, ki je pred 13 leti našla svojo prvo »zaposlitev« v družinsko vodenem gostinskem podjetju, katerega nosilka je mama
Lidija Bastjančič. Pri soupravljanju gostilne Grilanc v Saležu si je podjetna Pavla pridobila veliko izkušenj in tako odkrila dobršen del skrivnosti tega poklica.
»Gostinstvo mi ugaja, ker si sama organiziram delo. Privlači me stik z ljudmi, katerih zaupanje in naklonjenost skušam pridobiti s prijaznostjo in dobro postrežbo.«
Nadebudna Pavla pa je kaj kmalu spoznala, da za uspeh v gostinstvu ne zadostujejo več samo prijaznost, dobra kulinarična ponudba in postrežba.
»Kot članica odbora gostinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju sem na podlagi razprav in programov spoznala, da moram izboljšati tudi strokovnost in ubrati pot profesionalizacije. Tako sem se vpisala na tečaj za somelierje in po prvem ciklusu sem zelo zadovoljna z znanjem, ki sem ga pridobila. To je pravi zaklad za lastno zadoščenje in poučenost, obenem pa mi bo to znanje v veliko oporo pri delu v gostilni. Mislim, da je pomembno, če gostu opišeš značilnosti posameznih vin in predlagaš pravo abinacijo s hrano. Seveda je vedno treba spoštovati različne okuse, somelier lahko svetuje vino, ne sme pa vsiljevati svojih idej.«
Nujen je torej pravšnji pristop in primerna tehnična osnova pri širjenju kulture pitja...
»Da, gostu moramo nuditi vse boljši servis. S specializacijo v svoji stroki, z ažumiranjem in seganjem po strokovni literaturi bomo gostinci lahko kos tej zahtevni nalogi. Le tako bomo lahko uresničili kakovostni skok, ki nam bo prav gotovo zagotovil boljšo prihodnost,« je Pavla Zivic zaključila svoje razmišljanje.
Spoznavanj skrivnosti vina naj bi bila torej ena temeljnih postavk gostinskega poklica, zato naj postane poklicni izziv naslednje geslo: »Želiš postati somelier? -Da, hvala!« (B)
Pavla Zivic bo kmalu somelier (Foto Ferrari/KROMA)
-FARGO.....
FINE CHEMICALS
34)32 TRST Ul. del Lavatoid 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARCOI Fax (040)363918
Filiala v Gorici Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
Industrijska proizvodnja upada tudi v septembru
Četudi je poletni premor že precej daleč, industrijska dejavnost podjetij ne kaže znakov pospeševanja, ki smo jih bili vajeni v normalnih konjunk-tumih razmerah. Po ocenah, ki jih analitiki gospodarskih gibanj pripravljajo na osnovi porabljene energije, bi se morala proizvodnja v tem mesecu znižati za 2 odstotka v primerjavi z lanskim septembrom. Če ne upoštevamo sezonskih nihanj, se
torej septembrska raven proizvodnje vrača na minimum iz junija in julija letos, tretje trimesečje pa kaže na nadaljnje krčenje količine proizvedenega blaga, in sicer za več kot pol odstotka z oziroma na letošnje drugo trimesečje. Enako negativne perspektive se sicer kažejo tudi za področje povpraševanja, ki ostaja na zelo nizki ravni in nič ne kaže, da bi se v prihodnjih mesecih lahko povečalo. Na po-
dročju široke porabe se nadaljuje upadanje izdatkov družin za trajne dobrine, ki se mu podjetja prilagajajo s krčenjem zalog na minimalne količine blaga. Glede na še vedno visoko ceno denarja se podjetja seveda še naprej držijo politike varčevanja, medtem ko so svoje investicijske programe v zadnjem času še bolj omejila in tako oddaljila možnosti proizvodnega oživljanja.
LJUBLJANA - V uradnem listu št. 14 Republike Slovenije so bili v poglavju Mednarodne pogodbe objavljeni zakoni o ratifikaciji mednarodnih sporazumov o sodelovanju z državami članicami Evropske skupnosti za premog in jeklo, o finančnem sodelovanju z Evropsko gospodarsko skupnostjo in o sodelovanju z EGS na področju prometa. Gre za sporazume, ki so pomembni tudi za številne krajevne gospodarstvenike, zato si velja nekoliko pobliže ogledati vsaj njihova osnovna določila. Sklenitev teh sporazumov je sad potrpežljivega dela odgovornih resorjev Republike Slovenije, kar je odstranilo ovire, ki so nastajale ob prenosu dediščine nekdanje SFRJ na samostojno novo državo. Omejitve, ki so uperjene proti srbsko-črnogorski Jugoslaviji na tej osnovi Slovenije tudi uradno ne zadevajo več.
Oglejmo si poglavitne točke prvega sporazuma z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki je po uvodu s splošnimi načeli razdeljen na štiri osnovne dele: 1) gospodarsko tehnično in finančno sodelovanje, 2) trgovinska menjava, 3) določila, ki se nanašajo na Osimske sporazume in ki konkretno zadevajo sodelovanje med Slovenijo in Italijo, 4) splošna in končna določila. Sporazum sta v imenu Sveta evropskih skupnosti podpisala Ni-els Helveg Petersen in Leon Brittan, v imenu
Odo Kalan
Republike Slovenije pa premier Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle.
Oglejmo si najprej za nas najzanimivejša določila tretjega dela, torej o Osimskih sporazumih. Ta del obsega samo tri člene (33, 34 in 35), ki pa zadevajo vso problematiko obmejnega gospodarskega sodelovanja. Med drugim zasledimo naslednja določila: »Z namenom spodbujanja regionalnega sodelovanja posvečata Evropska skupnost in Slovenija posebno pozornost dejavnostim, zajetim v sporazumih, ki sta jih podpisali bivša SFRJ in Italija 10. novembra 1975 v Osimu, kot tudi pobudam za čezmejno sodelovanje, ki izhajajo iz splošnega okvira gospodarskega sodelovanja med Italijo in Slovenijo.«
V naslednjem členu beremo: »...dajeta Skupnost, v okviru določil EGS o prostih conah, in Slovenija prost dostop na svoje trge tistim proizvodom, ki so pridobili poreklo v skladu z določili protokola "proizvodi s poreklom iz” v obmejnih prostih conah, ki bi lahko bile ustanovljene sporazumno med Italijo in Slovenijo...«
Iz tega izhaja, da je gospodarski del Osimskih sporazumov za Evropsko skupnost še vedno polnoveljaven in da so torej vsa ostala določila o obmejnem sodelovanju veljavna. Mednje sodi tudi poslovanje po obmejnem sporazumu oziroma po
tržaškem in goriškem avtonomnem računu.
Ne samo to: ker je v uradnem tekstu - in še samo v slovenskem prevodu - govor o »prostih conah«, obstaja možnost ustanavljanja drugih manjših zunajcarinskih industrijskih predelovalnih območij. Kdor je sledil polemikam in predlogom o razširitvi ali o ukinitvi proste cone na tržaškem Krasu, se bo gotovo spomnil predlogov za ureditev več industrijskih otočkov vzdolž meje med Italijo in Slovenijo, zlasti na gospodarsko nerazvitih območjih.
Za rešitev odprtega vprašanja o »pridobivanju porekla« je sporazumu priložen tudi poseben protokol z definicijo pojma »proizvodi s poreklom iz«. V protokolu je do potankosti zapisano kdaj in na kak način pridobijo proizvodi poreklo iz Slovenije oziroma iz EGS. Istočasno je bila Slovenija tudi uradno pooblaščena za izdajanje obrazcev EUR1 in EUR2.
V Trstu je bila ustanovljena Italijanskd-sloven-ska trgovinska zbornica, ki ima za cilj'prav spodbujanje gospodarskega sodelovanja med deželo FJK in Slovenijo. Morda bi bilo primerno, ko bi prav ta institucija prevzela pobudo za poglobitev nakazanih razvojnih poti. Seveda bi pri tem morala sodelovati tudi Dežela, ki ima že več let v veljavi zakone za podpiranje razvoja obmejnih območij, goratih predelov in podobno.
GOSPODARSTVO
Torek, 21. septembra 1993
VjUKA BRITANIJA / ZAMRZNITEV PLAČ DRŽAVNIH USLUŽBENCEV
Finančni minister proti inflacijski psihologiji
Sindikat ocenjuje, da vlada v resnici znižuje plače
LONDON - Sindikalni voditelji ogorčenih britanskih državnih uslužbencev grozijo s stavkami in svarijo vlado pred nemiri, ker za prihodnje leto napoveduje zamrznitev plač.
Finančni minister Kenneth Clarke je namreč napovedal, da petim milijonom državnih uslužbencev, med katere štejejo tudi bolničar-^e’. ucitelji, gasilci in vojaki, vlada za leto 1994/95 ne bo zvišala Plač, razen če bo to upravičila večja produktivnost.
V zvezi s tem minister Clarke meni: »V vedno bolj konkrenčnem svetu si je potrebno povišanje plač zaslužiti. Presekati moramo z in-uacijsko psihologijo, ki je v preteklosti vodila k pričakovanju vsako leto višje plače, ne glede na učinkovitost oziroma delodajalčevo sposo-bnost, da jo izplača.«
Finančni minister sicer zagotavlja, da ne gre za zamrznitev plač, ampak za ukrep, ki bo za-S°tuvil, da višje plače ne bodo povečevale javnih izdatkov. Pri tem Poudarja, da bo letna inflacijska stopnja, ki je
nrihUtr,n° 7-°dstotna,
na 3°	zrasla le
na 3, 3 odstotka in nato
do leta 1997/98 padla
na dva odstotka. P
Toda John Monks, ge-
Aua Košak
neralni sekretar kongresa delavskih sindikatov, je drugačnega mnenja in je za prihodnji teden sklical sestanek voditeljev delavskih sindikatov prizadetih uslužbencev. Poudarja tudi, da dejansko ne gre za zamrznitev plač, ampak za znižanje plač milijonom delavcev, ki so že tako slabo nagrajeni za
darda za milijone prizadetih ljudi«.
Bill Morris, generalni sekretar sindikata transportnih in drugih delavcev, pa svari: »Opozarjam vlado, da pripravlja eksploziven industrijski kotajl, ki napoveduje pomladanski upor.«
Ogorčena je tudi politična opozicija in vodi-
Saj nimajo kaj izgubiti!
Letos je vlada brez večjih pretresov dosegla, da so državni uslužbenci sprejeli maksimalno povišanje plač v višini 1, 5 odstotka. Razen gasilcev, ki se še niso odločili, noben sindikat ni grozil s stavko, kajti državni uslužbenci so se v strahu za svoja delovna mesta izogibali stavkam. Toda to pot je drugače. Vprašanje je namreč, kako ugotavljati produktivnost med različnimi sektorji državnih uslužbencev. Zato tudi Frank Dobson, laburistični minister za zaposlovanje v senci, sprašuje: »Kako naj gasilec poveča produktivnost? Ali naj zaneti nekaj požarov in jih nato pogasi?«
Na področjih, ki se ne ukvarjajo s trgovanjem, lahko dejansko povečujejo produktivnost le na račun zmanjševanja delovnih mest. Zato prizadeti uslužbenci zdaj napovedujejo, da bodo stavkali, ker so njihova delovna mesta tako ali tako ogrožena in s stavko ne moremo ničesar izgubiti.
svoje delo. Po njegovem mnenju bo letna inflacija prihodnje leto dosegla štiri odstotke, kar pomeni »občutnejši padec življenjskega stan-
telj laburistov John Smith poudarja, da gre za krivičen ukrep, s katerim vlada za svoje slabo gospodarjenje kaznuje učitelje, bolničarke in
gasilce. Vodja liberalnih demokratov Paddy Ashdovvn pa meni, da je omejevanje zviševanja plač upravičeno, vendar ni razloga, da bi morali biti ravno državni uslužbenci grešni kozli, da bi vlada lahko pomirila desno krilo v svoji stranki, ki od finančnega ministra zahteva, da z zmanjšanjem javnih izdatkov, in ne s povečevanjem davkov kroti proračunski primanjkljaj.
Kljub ogorčenju članstva pa so sindikati previdni. Zavedajo se, da je vlada nepriljubljena, toda bojijo se, da se javnost ob velikih stavkah ne bi spet obrnila proti njim. Zato je še vprašanje, ali bo nezadovoljstvo ob napovedani plačilni politiki sprožilo tudi velike in dolge stavke.
Na drugi strani pa tvega tudi vlada. Nekateri komentatorji še dodajajo, da pri tem najmanj tvega finančni minister, kajti z nezadovoljnimi sindikati se bodo ubadali ministri prizadetih področij. Navsezadnje - če bi ministri začeli izgubljati pozicijo v odnosih z javnostjo - pa bo moralo vodstvo tega boja in celotnega tveganja v zvezi z njim prevzeti nepriljubljeni premier Major sam.
Svetovna banka ima težave z jugoslovanskimi dolgovi
WASHINGTON - V nedeljo je Svetovna banka sporočila, da v letu 1994 pričakuje rahlo povečanje posojil, ki bodo v primerjavi s sedanjim obsegom dosegla vrednost 24 do 27 milijard ameriških dolarjev, pri čemer tveganost posojil od nje zahteva tudi, da okrepi svojo zaščitno mrežo. Preobrat v vzhodni Evropi in nekdanji Sovjetski zvezi, kamor je usmerjena večina posojil, povzroča precej problemov, saj imajo države, ki prehajajo v tržno gospodarstvo, velike težave pri servisiranju svojih dolgov. O spopadanju s tem novim tveganjem je banka zapisala v svojem letnem poročilu, da za naslednji dve leti načrtuje večje sklade za zaščito pred izgubami, ki utegnejo izvirati iz slabih posojil. Tako bo povečala delež jamstev za posojila, s katerimi bi nekoliko ublažila morebitne nepričakovane izgube na 13 do 14 odstotkov glede na 12,8-odstotno raven v fiskalnem letu 1993. Predstavnica Svetovne banke je ta ukrep označila kot običajen, konservativen ukrep banke, namenjen povečanju varnosti, nikakor pa ne kot znamenje problemov. »Pri tem smo skrajno realistični. Spustili smo se na neznano ozemlje, kjer se nam lahko zgodi karkoli,« je dejala. Povpraševanje po posojilih iz nekdanjih komunističnih držav je Svetovni banki pomagalo, da je vsoto v zadnjem fiskalnem letu (ki traja od julija 1992 do junija 1993) povečala na rekordnih 23,7 milijarde dolarjev z 21,7 milijarde v fiskalnem letu 1992. Povpraševanje bo naraščalo tudi v letošnjem fiskalnem letu, največ zanimanja pa bodo znova v državah vzhodne Evrope in nekdanjih sovjetskih republikah, so povedali predstavniki banke na tiskovni konferenci. Svetovna banka pa se ubada z naraščajočim številom problematičnih posojili iz nekdanjih jugoslovanskih republik, med katerimi so nekatere zapletene v državljansko vojno. Moratorij na odplačevanje teh dolgov je v fiskalnem letu 1993 zahteval, da so po 30. juniju delež za zavarovanje plačil povečali s prejšnjih 2, 5 na 3 odstotke celotne vsote. Namen tako visokega zavarovanja je seveda zaščita pred pričakovanimi izgubami, ki
se mu pridružuje tudi upadanje zaslužka od vlaganj, ki se je zmanjšal zaradi znižanih obresti, zato se je prihodek Svetovne banke v minulem letu znižal na 1,13 milijarde dolarjev, v fiskalnem letu 1991 pa je bil 1,6 milijarde dolarjev, je sporočila Svetovna banka. V lanskem fiskalnem letu je Svetovna banka za posojila namenila 16,9 milijarde dolarjev za 122 projektov, kar je več kot leto prej, ko je za isto število projektov namenila 15,2 milijarde dolarjev. Krediti, ki jih banka odobrava ob pomoči Mednarodne agencije za razvoj najrevnejših držav, so v fiskalnem letu 1993 znašali skupaj 6,8 milijarde dolarjev za 123 projektov. V fiskalnem letu 1992 je bilo takšnih projektov 110, zanje pa so namenili 6,6 milijarde dolarjev. Največji delež teh posojil so namenili kmetijstvu, širjenju obdelovalnih površin in transportu. Kot drugo znamenje naraščajočega povpraševanja po storitvah Svetovne banke pa navajajo dejstvo, da se je veliko novih držav pridružilo Multilateralni jamstveni investicijski agenciji (Miga), ki je že dosegla najvišji prag posojil, ki jih lahko jamči državam v razvoju. Miga je sporočila, da je jamčila za 27 pogodb v vrednosti 374 milijonov dolarjev v fiskalnem letu 1993, kar je kar za 19,5 odstotka več v primerjavi s 313 milijoni dolarjev vlaganj, ki so jih zavarovali leto prej. Tako pa se je vsota za nepredvidene stroške povečala že na 850 milijonov dolarjev. »Če bo obseg naraščal s sedanjo hitrostjo, bomo dosegli prag zmogljivosti, ki je pri 1,5 milijarde dolarjev že v tem fiskalnem letu,« je izjavil uradni predstavnik Miga na tiskovni konferenci. Povedal je, da bo Miga letošnjo jesen predlagala dvig tega praga, ki je za zdaj določen na 1,5 odstotka celotnega kapitala. Najvišji prag, ki ga omogočajo ustanovni akti Miga, pa je pri 5 odstotkih. Ta agencija podpira tuja zasebna vlaganja v državah v razvoju tako, da vlagatelje zavaruje pred škodo, ki bi jo lahko utrpeli pri menjalnem tečaju, vojni škodi ali v primeru, če bi država, v katero vlagajo, zaplenila njihovo premoženje.
Stella Dawson / Reuter
NEMČIJA / LASTNINJENJE
Najteže je tržiti izgube
Agencija za privatizacijo je doslej prodala 12 000 podjetij
BERLIN - Nemška agencija za privatizacijo vzhodnonemške industrije je sporočila, da ima 1400 podjetij, ki jih še vedno ni prodala, v celoti izgubo, ki je dosegla skoraj 6 milijard nemških mark (3, 70 milijarde ameriških dolarjev) v letu 1993 v celotni prodaji, ki je znašala okrog 30 milijard mark (18, 51 milijarde dolarjev). Podpredsednik Treubanda Bero Brahms je na tiskovni konferenci v ponedeljek sporočil, da bo promet teh 1400 podjetij v letošnjem letu približno 10 odstotkov manjši v primerjavi z lani doseženo ravnijo. Hkrati pa je poudaril, da bodo izgube znižali na 20 odstotkov celotne prodaje od lanskoletnih 30 odstotkov. Agencija Treu-hand je prodala oziroma uvedla stečaj v skoraj 12 tisoč podjetjih, ki so pred nemško združitvijo leta 1990 pripadala vzhodnonemški komunistični vladi. Podjetja, ki so še vedno pod nadzorom Treuhan-da, zaposlujejo skupaj 260 tisoč delavcev. Ta so v letošnjem letu vložila 15 odstotkov sredstev, pridobljenih s prodajo svojih izdelkov, v višini 4, 5 milijarde mark (2, 78 milijarde dolarjev) v graditev novih obratov ali posodabljanje tehnologije, je izjavil Brahms. To pomeni 30-odstotno povečanje v primerjavi z letom 1992. »Problem, s katerim se naša podjetja najbolj spopa-
dajo, je pomanjkanje naročil,« je povedal Brahms. »-Brž ko jih bodo podjetja dobila, bodo hitro napredovala. Od 30 milijard mark (18, 51 milijarde dolarjev) letošnje prodaje je delež desetih največjih podjetij 17 milijard mark (10, 49 milijarde dolarjev),« je povedal Brahms. Največje med njimi je VEAG, ki je doseglo 6 milijard mark. Tudi premogovni družbi Mibrag in Laubag bosta zelo verjetno prodali vsaka za 5 milijard mark. Izdelovalec železniških vagonov Deutsche VVaggonbau AG, Eko Stahl AG in Mansfeld AG bodo skupaj ustvarili 3, 5 milijarde mark (2, 16 milijarde dolarjev), štiri naj večje kemične tovarne pa naj bi dosegle 2, 5 milijarde mark (1, 54 milijarde dolarjev). Brahms je tudi povedal, da DWA ustvarja dobiček, medtem ko so proizvajalci lignita ugotovili manjše izgube. Priznal je, da Treuhandu povzročajo največ glavobolov Eko Stahl AG, Mansfeld AG in kemične tovarne. Zaradi recesije in izgub uspe kemičnim tovarnam prodati komaj 20 do 50 odstotkov svojih izdelkov. Predsednica Treuhanda Birgit Breuel je povedala, da morajo prodati od 13.523 podjetij, kolikor so jih imeli na začetku, zdaj še 523. Zelo kmalu pa naj bi se dogovorili še o 785 drugih tovarnah, je povedala. (Reuter)
GATT / MINISTRI ES O SPORU MED ZDA IN FRANCIJO
HRVAŠKA / ZAGREBŠKI VELESEJEM Sl JE OGLEDALO 240.000 OBISKOVALCEV
»Francozi na lestvi«
»Francozi so se zapletli na lestvi zdaj pa potrebujejo pomoč, da zlezejo dol« je izjavil udeleženec sestanka v Brusjju
Stephen Nisbet / Reuter
BRUSELJ - Britanski zunanji minister Douglas Hurd je včeraj izjavil, da bo sodelovanje v Evropski skupnosti postalo zelo oteženo, urugvajski krog pogovorov v Gattu ne bo uspešen. V zvezi s sporom o kmetijskem izvozu med Francijo in ZDA je Hurd dejal, da so med sporazumevanjem morda potrebna dodatna pojasnila, nesprejemljiva pa je zahteva Francije, da bi se morala Evropska skupnost znova pogajati z ZDA. Tudi komisar Evropske skupnosti za trgovino Leon Brittan včeraj izjavil, da je v kmetijski sporazum med ES in ZDA sicer mogoče vnesti spremembe, ni pa mogoče privoliti v nova pogajanja. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi danski zunanji minister Pieter Kooijmans. Belgijski zunanji minister Willy Claes je v zvezi s sporom med ZDA in Francijo izjavil, da bodo kmetijski in zunanji ministri Skupnosti zanesljivo našli rešitev, ki bo ustrezala obema sprtima stranema. Francoski zunanji minister Alain Juppe je opozoril, da francoske zahteve po obnovi pogajanj o kmetijskem izvozu med članicami ES niso osamljene.
BRUSELJ - Včeraj so se tukaj sestali kmetijski in zunanji ministri Evropske skupnosti, da bi razpletli uesoglasja glede sporazuma o izvozu kmetijskih Pridelkov iz ZDA, ki grozi, da bo zavrl dolgo pričakovani sporazum o reformah v svetovni trgovini v okviru Gatta. Politične napetosti, med katerimi so nekatere tudi umetno napihnjene, so vsekakor dvignile temperaturo, saj se je ES znašla v navzkrižnem ognju, ki se razplamtiva od zunaj in od znotraj, z grožnjami in opozorili o visoki ceni, ki m jo morali plačati, če bi omenjeni sporazum propadel. Francoska vlada, ki le P°d hudim pritiskom svojega močnega kmetijskega lobija, grozi z vetom na tako imenovani spora-z*jm Blair Housea, sklenjen med ES in VVashingtonom, če ta ne bo nanovo preverjen in če v njem francoski in drugi kmetje iz ES ne bodo pridobili večjih ugodnosti. A prav zato na ponedeljkovem sestanku sploh niso glasovali o sporazumu iz Blair Housea, s čimer je mla Parizu odvzeta mo-žnosL da bi sploh lahko uveljavil svoj veto, četudi m si to še tako želel. Ameriški predsednik Bill Clinton je prejšnji teden zelo nedvoumno opozoril ES, naj nikar ne skuša znova začeti pogajanj o tem sporazumu, sklenjenem novembra 1992, ki predvideva zmanjšanje subvencij za kmetijske pridelke, saj bi to lahko resno ogrozilo sklepno fazo urugvajskih pogajanj Gatta 15. decembra. Množični ponedeljkov sestanek, ki se ga je udeležilo kar 35 mi-
nistrov iz 12 držav članic ES, je skušal najti neoprijemljiv obrazec, katerega namen je bil zadostiti francoskim zahtevam, hkrati pa preprečiti kakršnokoli izzivanje razkola, bodisi s Parizom bodisi z VVashingtonom. »Francozi so se zapletli na lestvi, zdaj pa jim je treba pomagati, da varno zlezejo dol,« je izjavil eden od diplomatov. Neki drug diplomat pa je opozoril, da obstajajo še zmeraj možnosti za različne rokoborske prijeme, preden bo sprejeta dokončna odločitev, ki pa ji nikakor ni bila namenjena ponedeljkova razprava. »Ta pomeni le korak k razpravi, a kjer je storjen korak, je mogoče iti tudi naprej,« je dodal. Po uvodnih poročilih so ministri načelno preučili možnost o »reinterpretaciji«, s katero bi se približali francoskim zahtevam.
Francozi menijo, da je uzda za njihove pridelke toliko zategnjena, kot je sproščena za ameriške. Franciji je uspelo pridobiti nekaj naklonjenosti do svojih stališč pri Ircih in v južnih državah ES, denimo v Španiji, vendar pa samo Francija odkrito grozi, da bo sprožila krizo, ki utegne pritisniti ob tla tudi širši splošni sporazum o trgovini in carinah (Gatt). Britanija je na čelu bloka liberalnih severnih držav ES, saj meni, da je nedopustno storiti kakršenkoli korak, s katerim bi ogroziti iztek pogajanj v okviru Gatta 15. decembra, ko napoči datum, do katerega mora Clinton po hitrem postopku v kongresu potrditi sklepe urugvajske runde. Iz dobro obveščenih uradnih virov, ki so spremljali britanskega premiera Johna Majorja na njegovi poti na
Japonsko, so v nedeljo sporočili, da je premier v pismu svojemu francoskemu kolegu Edouardu Baladurju izrazil zaskrbljenost zaradi francoske drže do sporazuma iz Blair Housea in poudaril, da je iztek pogajanj znotraj Gatta na samem vrhu prednostnega seznama ES. Nekateri uradni predstavniki in diplomati zagotavljajo, da so še zmeraj optimistični glede možnosti zgladitve spora o sporazumu iz Blair Housea. Pri tem poudarjajo, da se to upanje opira na misel, da si Francija ne žeti pridobiti slovesa tiste Članice, ki je kriva za propad urugvajskega kroga pogajanj. Vseeno pa je eden od uradnih predstavnikov pripomnil, da sklepi urugvajske runde še niso šli skozi glasovalni postopek ne v Franciji ne v ZDA. Zagovorniki Gatta so še naprej prepričani, da je največje upanje za izhod iz recesije - ne samo v Franciji, ampak tudi drugod - edinole močna spodbuda za čimprejšnji sprejem končnega stališča o urugvajskem krogu pogajanj. VVashing-ton pa je veliko bolj zaskrbljen nad sporazumom o prosti trgovini Nafta, ki povezuje ZDA, Kanado in Mehiko, medtem ko je Francija zmeraj skeptično gledala na sleherni pretirani obet o prednosti, ki naj bi jih prinesel iztek trgovinskih pogajanj v okviru Gatta. Ponedeljkovo srečanje se je potekalo prav na dan, ko so pred letom dni Francozi potrdili maastrichtski sporazum o Evropski uniji po precej nasprotujoči si referendumski kampanji.
Poslovneži se vračajo
Na sejmu je sodelovalo 1352 razstavljalcev iz 35 držav - Anketa med udeleženci sejma je pokazala, da so bili zadovoljni z obiskom in posli
ZAGREB - V nedeljo se je končal mednarodni zagrebški jesenski vesele-jem, na katerem je sodelovalo 1352 razstavljalcev iz 37 držav. V sedmih dneh, kolikor je trajal, si ga je ogledalo 240.000 obiskovalcev, med njimi več kot 100.000 poslovnih partnerjev. Ob koncu letošnjega jesenskega velesejma je Juriča Pavelič, generalni direktor Zagrebškega velesejma, izrazil svoje zadovoljstvo z letošnjo prireditvijo, »ki je potrdila, da se kljub vojni Zagrebški velesejem vrača na svoje sejemsko prizorišče«.
Kaj je prineslo novega letošnje sejemsko dogajanje v Zagrebu? Prvi vtis, ki ga je bilo mogoče dobiti ob prihodu na velesejem, je bil, da vse deluje
kot včasih oziroma da je velik odziv razstavljalcev sejem pripeljal nazaj v nekdanjo strugo. Zlasti če upoštevamo, da je Hrvaška še zmeraj območje visokega tveganja za poslovna vlaganja in da je samo dva dneva pred odprtjem te sejemske prireditve, 5 do 6 kilometrov od sejmišča eksplodirala raketa zemlja-zemlja.
Novinarjem so predstaviti rezultate ankete, ki so jo opravili med 796 razstavljale!, med katerimi jih je bilo 208 iz tujine; ugotovitve kažejo, da kar 71 odstotkov vprašanih redno razstavlja na zagrebškem velesejmu, 74 odstotkov med njimi pa tej jesenski prireditvi pripisuje večji pomen, kot drugim specializiranim sejmom. Kar zadeva skle-
Darko Pavicič
panje poslov, jih je 91 odstotkov zadovoljnih z obiskom, medtem ko jih je 64 odstotkov med njimi sklenilo pomembne posle prav ob sejmu, od tega 16 odstotkov poslov tudi s tujimi partnerji. Podatki govorijo tudi o tem, da so se 96 odstotkom vprašanih izpolnila pričakovanja, 10 odstotkov razstavljalcev pa so jih celo presegli.
Kot meni organizator, je največjo pozornost pritegnil nastop hrvaških podjetij znotraj projekta »Hrvaška - vaš partner«, kjer so na enem kraju predstaviti vse zmogljivosti hrvaškega gospodarstva. Načrtujejo, da se bodo že prihodnjo jesen po-
dobno predstavile tudi regije sosednjih držav, npr. Madžarske in Avstrije. Pozornosti so biti deležni tudi specialni sejmi v okviru letošnjega jesenskega, zlasti Intertekstil, mednarodni sejem tekstila in spremljajoče industrije, na katerem se je predstavilo sto razstavljalcev iz Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Nemčije, ki so pokazati svoje kolekcije oblačil za spomla-dansko-poletno sezono 1994.
Juriča Pavelič je poudaril, da je bil zlasti pomemben obisk tujih zastopnikov, kitajske gospodarske delegacije in gospodarske delegacije iz Krasnojarska, pri čemer smo neuradno izvedeli, da je Hrvaška s Kitajci
sklenila dober in zelo obsežen posel, ki bi ga morati kmalu začeti uresničevati.
Ker je velesejem pač priložnost, da vsi pokažejo najboljše, kar imajo, je hrvaško gospodarstvo svojo ponudbo spretno aranžiralo, tako da ni bilo videti velikanskih notranjih problemov - od tistih, ki so jih povzročila vojna pustošenja, do tistih, ki nastajajo na prehodu družbene lastnine v zasebno. Tako je bil letošnji velesejem za Hrvaško tudi priložnost, s katero je dokazala, da ji še nista pošti sapa in volja do poslovanja z nekdanjimi partnerji, tudi pri tržnem povezovanju z razvitimi državami, medtem ko znotraj rešuje strateška gospodarska vprašanja.
Nemški jeklarji zahtevajo, naj politiki dosežejo odpravo ameriških carin za nemško jeklo
BONN - Nemški minister za gospodarstvo Giinter Rexrodt je pod pritiskom jeklarske industrije pozval ZDA, naj znova proučijo vprašanje uvoznih carin za nekatere nemške jeklarske izdelke, je sporočilo ministrstvo za gospodarstvo. Tiskovna predstavnica tega ministrstva je povedala, da je Rexrodt na sestanku z nemškimi jeklarji privolil, da bo napisal pismo trgovinskemu predstavniku ZDA Mickeyju Kantorju, v katerem bo zahteval, naj Washington te carine odpravi.
Bonn je prepričan, da so zlasti neupravičene carine za nemški izvoz valjanega jekla in plošč za avtomobilsko industrijo. »Jeklarske družbe so ga prosile, naj posreduje in tudi mi smo prepričani, da položaj ni sprejemljiv,« je dejala. »Tako bo pisal Kantorju.« Mednarodna komisija za trgovino, neodvisna ameriška agencija, je julija potrdila celo vrsto carinskih dajatev, ki jih bodo morale plačati uvoznice iz 16 držav. Odlok je prizadel približno 10 odstotkov izvoza
jekla iz ES v ZDA, 878 tisoč ton v vrednosti 433	industrijskega področja, kot je v četrtek sporo-
milijonov dolarjev, ki so gaze prizadele ameri-	rilo ministrstvo. Ob srečanju s predstavniki je-
ške antidumpinsko naravnane carine. Carine,	klarske industrije je Rexrodta zanimalo predv-
ki jih je določil ameriški Trgovinski oddelek,	sem to, kako bodo jeklarji sodelovali pri ome-
naj bi po prvotni zamisli zajele kar 1,9 milijona	njenem načrtu ES, »Prepričljivi načrti o pre-
ton jekla v vrednosti 815 milijonov dolarjev. Ce-	strukturiranju jeklarske industrije so pogoj za
prav je ES v splošnem menila, da gre za razme-	to, da bo nemška vlada lahko Zagovarjala svoje
roma ugoden ukrep, pa Nemčija misli, da tak-	interese pri Komisiji ES v Bruslju,« je izjavil
šno ravnanje ni pošteno. Medtem ko je Medna-	Rexrodt, Poudaril je, da je prišel do tega sklepa
rodna komisija za trgovino odobrila olajšave	po pogovorih, ki jih je imel v Bruslju z evrop-
pri uvozu francoskega nerjavečega jekla, mora	skim komisarjem za konkurenco Karlom Van
Nemčija zanj plačevati carine, prav tako pa tu-	Miertom. Van Miert je že večkrat pokazal za*
di za plošče in izdelke iz rezanega jekla. »To ni	skrbljenost zaradi evropskih jeklarn, češ da ka-
pošteno in prepričani smo, da je bila nemška	snijo s svojimi predlogi o tem, kako bodo za 30
industrija na tem področju veliko bolj konku-	milijonov ton surovega jekla zmanjšale svoje
renčna kot francoska,« je izjavila predstavnica	zmogljivosti. Rexrodt je tudi povedal, da mora-
za tisk. Minister za gospodarstvo Giinter	jo jeklarne v Španiji in Italiji, kisov državni la«
Rexrodt pa je pritisnil tudi na nemško jeklar-	sti, nositi največje breme tega zmanjševanja,
sko industrijo v zvezi z izdelavo podrobnega	Edina nemška jeklarna, ki je v državni lasti -
načrta o zmanjšanju proizvodnih zmogljivosti,	Eko Stahl AG v nekdanji Vzhodni Nemčiji - pa
ki izhaja iz načrta ES o prestrukturiranju tega	mora biti čimprej privatizirana. (Reuter)
TEČAJI
Torek, 21. septembra 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
20. septembra 1993
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
A banka	71,20	72,00	10,00	10,16	7,36	7,55
Avtohiša Ljubljana*	71,40	71,70	10,00	10,20	7,25	7,45
Banka Vipa Nova Gorica	71,55	71,80	10,14			
				10,20	7,43	7,49
Bobr Fužine	71,75	72,10	10,14	10,20	7,30	7,50
Brod Ljubljana	71,70	72,20	10,09	10,19	7,35	7,49
Burln Club Rejčeva	71,70	72,20	10,00	10,29	7,30	7,60
BTC Sežana	71,20	72,00	10,00	10,20	7,35	7,41
BTC Ljubljana	71,15	72,00	9,95	10,25	7,10	7,50
						
Come 2 us* '	- -	’< MRM»mm	/ Creditanstalt Nova banka	70,70 71,60	72,20 72,20	10,05 10,00	10,20 10,25	7,30 7,20	7,55 7,60
Dom Kaffe Domžale*	: 71,30	' 71,90	10.13	10,25	7,25	7,50
Emona Globtur Eros Ljubljana*	71,35 71,80	72,10 72,00 72,05	10,08 10,12 10,13	10,20 10,20 10,23	7,26 7,35 7,35	7,43 : 7,50 7,55
Eros Kranj*	71,80					
■						
Fiba Koper	71,48	72,10	9,90	10,15	7,36	7,48
Feniks Koper	71,40	72,00	9,90	10,20	7,25	7,45
						
Golffurist Domžale	71,50	72,00	10,10	10,25	7,20	7,60
						
Mleta ... - Hipotekarna banka Brežice*	■ 71,81 71,10	72,95 72,50	10,14 10,05	10,19 10.25	7,38 7,30	7,46 7,55
Hram Rožice Mengeš	71,40	71,80	10,14	10,25	7,40	7,60
						
Idila Sečovlje*	71 40	72,05	10,02	10,25		7,55
Hinka Jesenice	71,42	71,90	10,05	10,14	7,37	7,54
Ulrika Postojna llirika Slovenj Gradec	71,55 71,51	72,10	9,80	10,15	7,35	7,45
		71,99	10,02	10,15	7,37	7,59
Ulrika Sežana	71,80	72,00	10,05	10,15	7,37	7,45
Italdesign Nova Gorica*	71,60	72,10	10,05	10,20	7,39	7,47
						
Klub Slovenijales komercialna banka Triglav	71,50 71,60	72,00 72,60	10,10 10,13	10,20 10,32	7.33 7.34	7,45 7,63
Kompas Hertz Celje*	71,50	71,85				
			10,05	10,20	7,25	7,45
Kompas Hertz Velenje* Kompas Hertz Idrija*	71,50 71,60	71,90	10,05	10,20	7,25	7,45
		72,50	10,05	10,20	7,25	7,45
Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo mesto*	71,60 7W	72,50 72.40	10.05 10.05	10,20 10,20	7,25 7,25	7,45 7,45
Kompas Hertz Bled* Kompas Hertz Nova Gorica* Kompas Hertz Maribor*	71,50 71,60 71,50	72,00 72,20 71,90	10,05 10,05 10,05	10,20	7,25	7,45
				tO,20 10,20	7,25 7,25	7,45 7,45
						
Kompas Holidays	71,80	72,20	10,12	10,20	7,40	7,55
						
Kreditna banka MB d.d.*	70,91	72,40	10,07	10,28	7,32	7,50
						
LB d.d. Ljubljana	71,35	72,70	10,08	10,33	7,26	7,51
LB Dolenjska banka NM	71,50	72,50	10,05	10,30	7,28	7,50
LB Splošna banka Celje	71,30	72,50	10,05	10,30	7,10	7,50
LB Splošna banka Koper*	70,98	72,40	9,23	10,20	6,86	7,41
LB Komercialna banka NG LB Banke Zasavje, Trbovlje	71,40	72,30	9,95	10,29	7,30	7,48
	71,20	72,20	10,12	10,26	7,36	7,46
						
Libertas*	. 71,45	71,95	10,02	10,15	7,36	7,49
		'				
Ma Vir	71,60	72,10	10,00	10,25	7,30	7,60
Medla*	71,70	72.10	10,10	10,25	7,30	7,55
Moneta	71,90	72,05	10,13	10,17	7,37	7,44
/ : ; ■	mmm m						
Niprom 1, Niprom II	71,80	72,00	10,15	10,20	7,40	7,50
		■			■	,
Otok Bled	71,12	71,83	10,06	10,18	7,25	7,44
				.		
Petrol*	71,90	72,10	10,10	10,20	7,25	7,50
	.	iifKri#				
Pigal Solkan*	71,50	72,00	10,10	10,25	7,40	7,49
Pigal Kobarid*	71,45	71,95	10,08	10,25	7,38	7,49
Pigal Obutek*	71,50	72,00	10,10	10,25	7,38	7,49
Pigal Diskont*	71,50	72,00	10,10	10,25	7,38	7,49
Pigal Vrhnika*	71,55	72,10	10,08	10,25	7,38	7,49
Pigal Ilirska Bistrica*	71,45	71,95	10,08	10,25	7,38	7,49
						
Poštna banka Slovenije*	70,50	71,80	9,56	10,18	7,00	7,44
Primario Ljubljana*	71,85	72,15	10,10	10,19	7,37	7,52
Probanka Maribor	71,00	72,35	10,08	10,28	7,40	7,55
						
Publikum Ljubljana	71,80	71,98	10,14	10,19	7,37	7,50
Publikum Krško	71,40	72,20	10,00	10,26	7,15	7,55
Publikum Maribor	71,20	71,94	10,09	10,16	7,30	7,49
Publikum Metlika	71,90	72,30	10,00	10,20	7,30	7,50
Publikum Mozirje	71,50	72,48	10,06	10,27	7,30	7,48
Publikum Novo Mesto	71,90	72,30	10,00	10,20	7,30	7,50
Publikum Tolmin	71,50	71,79	10,05	10,19	7,31	7,47
Publikum Sevnica	71,45	72,10	9,95	10,19	7,20	7,48
Publikum Šentilj	70,90	72,09	9,90	10,22	7,30	7,49
Publikum Šentjur pri Celju	71,50	71,95	9,95	10,14	7,30	7,48
Publikum Trebnje	71,50	72,30	10,07	10,26	7,36	7,49
Publikum Žalec	71,67	72,00	9,95	10,17	7,30	7,42
						
Shalaby Koper	71,50	72,00	10,00	10,20	7,36	7,45
Sit-on Ljubljana	71,50	72,50	9,80	10,30	7,10	7,50
Slovenijaturist žel. p. Ljubljana*: Slovenijaturistžel. p. MB* Slovenska Investicijska Banka	71,60 71,50 71,50	72,18 72,50 72,20	9,90	10,18	7,20	7,45
			10,00 10,05	10,15 10,25	6,50 7,20	7,10 7,50
						
Slovenska hra. in pos. Bled	71,50	71,80	10,12	10,20	7,30	7,40
Slovenska hra. In pos. Kranj	71,50	71,80	10,12	10,20	7,30	7,40
SlovensKa hra. in pos. Tržič	71,50	71,80	10,12	10,20	7,30	7,40
						
SKB d.d.	71,65	72,00	10,18	10,23	7,41	7,47
Šonce	71,80	72,20	10,10	10,20	7,35	7,55
SZKB d.d. Ljubljana	71,40	71,89	10,08	10,25	7,10	7,49
						
Špacapan Komen*	71,41	71,69	10,15	10,20	7,40	7,49
						
Tartarus Postojna	70,06	72.10	9,51	10,17	7,09	7,45
Tentours Domžale	71,50	72,00	10,08		7,35	7,65
Tori	71,70	72,00	10,00	10,30	7,25	7,55
						
Upimo	71,90	72,00	10,13	10,20	7,40	7,51
UBK banka	71,20	72,10	10,07	10.30	7,32	7,52
		MB				
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
MENJALNICA HIDA
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 183 z dne 20. septembra 1993 — Tečaji veljajo od 21.9.1993 od 00.00 ure dalje						
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	|036|	avstr, dolar	1	74,6110	74,8355	75,0600
Avstrija	040	šiling	100	1004,9495	1007,9734	1010,9973
Belgija	056	frank	100	331,1877	332,1843	333,1809
Kanada	124	dolar	1	87,1569	87,4192	87,6815 1745,9447
Danska	208	krona	100	■H 735,5003	1740,7225	
Finska	246	marka	100	1973,1239	1979,0611	1984,9983
Francija	250	frank	100	2028,6401	2034,7443	2040,8485
Nemčija	280	marka	100	7072,1287	7093,4089	7114,6891
Grčija	300	drahma	100	—	49,4623	49,6107
Irska	372	funt	1	—	165,5602	166,0569
Italija	380	lira	100	7,3268	7,3488	7,3708
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,3000	—
Japonska	392	jen	100	109,8655	110,1961	110,5267
Nizozemska	528	gulden	100	6295,9626	6314,9073	6333,8520
Norveška	578	krona	100	1624,1144	1629,0014	1633,8884
Portugalska	620	escudo	100	69,2362	69,4445	69,6528
Švedska	752	krona	100	1420,0834	1424,3565	1428,6296
Švica	756	frank	100	8127,9974	8152,4548	8176,9122
Velika Britanija	826	funt šferling	: 1	175,3181	175,8456	176,3731
ZDA	840	dolar	1	114,7099	115,0551	118,4003
Evropska Skupnost	955	ECU	1	134,7240	135,1294	135,5348
Španija	995	peseta	100	88,5431	88,8095	89,0759
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov ______________________Banke Slovenije na dan 21 ■ SEPTEMBRA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993:					1.300,000	693,288	707,502	1.400,790
14		106,6597%	108,8465%	107,7531%	130,000	69,329	70,750	140,079
2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 20. 1. 1994:					1.300,000	678,061	696,588	1.374,650
121		104,3171%	107,1674%	105,7423%	130,000	67,806	69,656	137,465
								
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
20. SEPTEMBER 1993	v SIT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
A banka	0,90	2,00
Burin Club Hipotekarna banka Brežice	1,20	2,50
	2,00	2,50
Hida	1.80	2,10
Idila Sečovlje	1,50	2,40
llirika Slovenj Gradec	1,70	2,50
llirika Jesenice	1,00	2,00
Libertas	1,30	2,30
Moneta In vest	1,50	2,30
Niprom	1,50	2,30
Shalaby Koper Upimo	1,00 1,50	2,30 2,25
		
20. SEPTEMBER 1993	v Ul	RAH
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1540,00	1585,00
nemška marka	958,00	978,00
francoski frank	273,00	281,00
holandski gulden	847,00	873,00
belgijski frank	44,55	45,95
funt šterling	2355,00	2430,00
Irski šterling	2217,00	2280,00
danska krona	233,15	240,50
grška drahma	6,50	6,90 , .vi •i/i 	
kanadski dolar	1170,00	1205,00
japonski jen	14,75	15,25 :x■:' ■ v-'." '*'*s*'*
švicarski frank	1094,00	1128,00
avstrijski šiling	135,00	139,20
norveška krona	218,00	225,00
švedska krona	191,25	197,00 '	' '' ■■ ■■ 'A ' „
portugalski escudo	9,00	9,60
španska pezefa	11,75	12,25
avstralski dolar	995,00	1028,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	13,20	13,75
hrvaški dinar	0,15	0,27
		
ZVEZA BANK CELOVEC
17. SEPTEMBRA 1993	v ŠIL	INGIH
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	11,1500	11,6500
kanadski dolar	8,4500	8,8500
funt šterling	17,0000	17,8000
švicarski frank	791,5000	821,5000
belgijski frank	32,0500	33,3500
francoski frank holandski gulden nemška marka	197,5000 614,0000 689,8000	205,5000 638,0000 715,8000
italijanska lira	0,7120	0,7520
danska krona	168,0000	175,0000
norveška krona	157,5000	164,5000
švedska krona	138,0000	145,0000
finska marka	190,0000	200,0000
portugalski escudo	6,7500	7,1500
španska peseta	8,6000	9,1000
japonski jen	10,6000	11,0000
slovenski tolar	9,700	10,30
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,00 pa za 1 enoto v	0,070 alute.
	
20. SEPTEMBER 1993	V URAH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1540,00	1585,00
nemška marka	956,00	976,00
francoski frank	273,00	283,00
holandski gulden	847,00	867,00
belgijski frank	44,50	46,00
funt šterling	2360,00	2410,00
irski šterling	2213,00	2263,00
danska krona	233,00	240,00
grška drahma	6,60	7,30
kanadski dolar	1170,00	1205,00
švicarski frank	1100,00	1120,00
avstrijski šiling	135,00	139,00
slovenski tolar	13,30	13,75
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 21. septembra 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	.prodajni
Avstrija Francija Nemčija	šiling frank marka	100 100 100	1029,7987 2078,8020 7247,0000	1034,0617 2087,4075 7277,0000
Italija	lira	100	7,5079	7,5390
V.Britanlja	funt	1	179,6531	180,3968
ZDA Opomba: Tečaji so glede na trenutne	dolar i okvirni, Pri tečaje na	1 konkre trgu de	117,5463 rtnih poslih je mo; viz oz, poseben c	118,0329 !no odstopanje iogovor,
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	72,40	72,70
SKB Banka d.d.	DEM	72,49	72,75
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 21. septembra 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt - Nova banka	DEM	72,40	72,70
Bank Austria	DEM	72,47	72,79
UBK	DEM	72,40	72,73
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slover za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. ' Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM HF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o< i večjih pr zavezujen aju in v si e.	72,45 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in nakup io kupovati dadu s tekst	72,75 agi srednjih drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
20. SEPTEMBER 1993	v LIRAH	|		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	; 		1563,220	—-
ECU	—	1839,440	—
nemška marka		965,910	—
francoski frank	—	277,040	—
funt šterling		2392,510	fr
holandski gulden	—	859,860	—
belgijski frank	—	45,242	—
španska pezeta	—	12,083	—
danska krona	— .	236,940	—
irski funt	—	2252,910		 —
grška drahma	—	6,719	—
portugalski escudo	—	9,461	—
kanadski dolar	—	1187,860	
japonski jen	—	14,973	—
švicarski frank	—	1109,770	— .
avstrijski šiling	—	137,260	—
norveška krona	—	221,860	—
švedska krona	—	194,020	—
finska marka	—	268,830	—
avstralski dolar		1016,090	
			
20. SEPTEMBER 1993	v DEM	|		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	—	1.622	•—
	'		
francoski frank	—	28.685	mmmmš
			
nizozemski gulden	mmm	89.025	mmmm
			
belgijski frank	—	4.683	—
			
španska peseta	mmmm	1.252	—
			
danska krona	mmmm	24.540	—*
			
kanadski dolar		1.232	—
		<	
japonski jen		1.535	
			
švicarski frank		114.930	—
			
avstrijski šiling	—	14.210	
			
italijanska lira	mmmm	1.036	mmttmti
			
švedska krona	—	20.008	mmrnmmmj
_J			
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
20. SEPTEMBER 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	12,00
			
Avstrija	Posojilnica železna Kapla	9,50	10,00
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje,	9,25	10,25
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,00	10,50
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,50	10,40
			
Italija	Kmečka banka Gorica	13,30	13,75
			
Italija	Tržaška kreditna banka	13,20	13,75
			
					
23. JULIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	-	-	-
Francija	frank	100	-	-	-
Nemčija	marka	100	mmmmmt	-	.
Italija	lira	100	-	-	
Švica	frank	100	-	-	-
ZDA	dolar	1	-	-	-
V.Britanlja Opomba: povzeto po R	funt euteriu, ki pc	13$ ) 80-odštotni	devalvaciji v ZRJ ni	objavil podatkov 01	ečaiih.
					
| 15. SEPTEMBER 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	45819,2092	45957,0804	46094,9516
Kanada	dolar	1	3940,7370	3952,5948	3964,4526
Franclja	frank	100	92619,5722	92898,2670	93176,9618
Nemčija	marka	100	322429,8000	323400,0000	324370,2000
Italija	Ura	100	339,5186	340,5402	341,5618
Japonska	jen	100	4929,3068	4944,1392	4958,9716
Švica	frank	100	369550,9807	370662,9696	371774,9585
Velika Britanija	funt	1	8030,4366	8054,6004	8078,7642
Slovenija	tolar	100		4520,0000	
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar »račun carir	1 d in starega	5204,0170 deviznega varče	5219,6760 vanja.	5235,3350
					
] 14. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	205,08	205,70	206,32
Kanada	dolar	1	18,33	18,38	18,44
Franclja	frank	100	428,75	430,04	431,33. -
Nemčija	marka	100	1442,65	1447,00	1451,34
Italija	lira	100	1,57	1,58	1,58
Švica	frank	100	1607,69	1612,53	1617,37	....
R. Hrvaška	dinar	100		1,01	—
Jugoslavija	dinar	100	—	100,0026	—
R. Slovenija	tolar	100	mmmmmmii	20,81	
ZDA	dolar	1	23,48	23,55	23,62
Pisalo se je leto 1862
Razglas o odpravi suženjstva
Novembra 1860. leta je bil Abraham Lincoln kot kandidat republikanske stranke izvoljen za predsednika ZDA. Nekateri ocenjujejo, da je bil to signal za upor sužnje-lastniškega juga. Do marca 1861. leta je sedem južnih držav zapustilo tako imenovano unijo in ustanovilo zasebno konfederacijo. Lincoln je odklonil potrditev legalnosti odcepitve. Aprila 1861 so južnjaki napadli Fort Sumter. Pridela se je ameriška državljanska vojna, v kateri si je predsednik Lincoln pridobil velike zasluge. Med njimi ima prav gotovo posebno mesto proklamacija o odpravi suženjstva. Slovesna uradna objava o odpravi suženjstva s podpisom predsednika Lincolna nosi datum 22. september 1862.
Leta 1864 je Lincoln drugič izvoljen za predsednika, leto kasneje se vojna konca. Nekaj dni zatem konca življenje kot žrtev atentata.
preblisk
Svoboda je edina stvar, ki jo imate samo, če jo dajete tudi drugim.
(WilliamA.White)
Zemljevidi. Vojaški, civilni, mestni, deželni, državni, kraljevski, strokovni (rudarski, hidrometeorološki, turist-dni). Cela kopica jih je v najrazličnejših merilih, za najrazličnejše rabe. Bolj ko so stari, bolj se njihova razvejana raba oži, očesu pa postajajo bolj in bolj dopadljivi. Se posebno tisti, ki so poslikani s pokve-čenimi pokrajinami, daleč od dejanskega stanja, kakor jih vsaj glede razmerij o velikostih, goratosti, razdaljah poznamo danes.
Prav vsi po vrsti pa današnjega gledalca in bralca zemljevidov presenečajo z znanjem, ki so ga davni načrtovalci zemljevidov že imeli; da so znali narisati kraje ob rekah in na vzpetinah, da so potomcem ohranili številne podatke o naseljih, ki jih že zdavnaj več ni, da so v legendah označili glavne vozne poti in ceste, označevali plovne reke in pristanišča, gradove in toplice, vse pač, kar pomaga zgodovinarjem in drugim raziskovalcem preteklosti zaokrožati podobo določenega Časa in ljudi v njem.
Za morebitne zbiral-
ce starih zemljevidov je pomembno, da se na samem začetku odločijo ali bodo zbirali vse, kar jim s tega področja pride pod roke, ali pa se bodo specializirali za določene vrste načrtov. Vojaški zemljevidi, še posebno od osemnajstega stoletja sem, imajo za poznavalce posebne vrednosti. Kažejo,
kako so si nasprotujoče membne točke in kraje, si strani označevale za kako so si izrisovale svoje bojevanje po- poti lastnega prodiranja
na fronti in sovražnike pozicije. . .
Nic manj od teh, vendar daleC manj popularno je zbiranje turi-sitcnih zemljevidov. Le-ti so že od nekdaj vabili na prirejenih in ne pretirano preciznih risbah v letovišča in toplice, na romanja, po peš poteh in na morje. Ko jih v razdalji Časa




jSTETTIN

(AtATg


[frErr

A f$		iiiiiiB&jM!
		K ^'^42*5
pfiiv	“S	
	
	
	sKmmi	f S
Zemljevid iz VVestermannsove knjige o Nemčiji iz zgodnjih petdesetih let.
ogledujemo danes, lahko ugotavljamo, da so mnogi kraji v drugih državah, kot so bili nekoč, da imajo kraji druga imena, da so zanje značilne druge in drugačne ponudbe.
Ne glede na to, za kakšno vrsto zemljevidov se bomo odločali, vselej je dobro, Ce jim ob rob pristavimo legendo (če je nimajo sami), pa letnico in predvsem provenienco - odkod smo jih dobili, od kod izvirajo. Tako opremljeni bodo v okvirjih in pod steklom na naših stenah delovali dekorativno, poučno za domače otroke in nadvse zanimivo za obiskovalce.
Seveda pa zemljevidov, ki so iz srednjega veka ali kasnejših dob ohrnajeni v knjigah, ne bomo hranili nikjer drugje kot v knjižnici, primemo zavarovane in v zastekljenih vitrinah. Kadar so takšne knjige v nevarnosti, da bi jih zob časa še bolj najedel in jemanje v roke razsulo, se kaže posvetovati s strokovnjaki v ljubljanskem NUK-u, ki poznajo naslove in imena tovrstnih restavratorjev.
a b c d e f g h
1)	VVells - Hector / London 1991
Pogosto se sprehod kralja po šahovnici zaključi z žrtvami in matom. Tako je v zgornji poziciji mladi »švedski Talj« pripravil belemu kralju zanimivo potovanje na damino krilo, kjer pa ga je na koncu postavil pred nerešljive probleme. V analizi ugotovite, kako je beli, ki je na potezi, prisilil črnega k predaji!
2)	Podzerov - Konsztovvicz / Dopisna partija 1970
Tokratna naloga pomeni uvod v poletno - dopustniško reševanje šahovskih orehov. Malce lažja naloga bo zagotovo popestrila vaš dopustniški utrip. Beli, ki je na potezi, je s svojimi figurami ogrozil črnega kralja in mu napovedal mat v petih potezah. To napoved uresničite tudi vi!
a b c d e f g h
j}DUI
:gSsS gSif-fr jDpD>[D>[S Aapz 9S +gSzS't 8fy ++zas'£ :8%yr Z ifDui z/s'f	djv 'ntfos mautoAp
od dUDjsDU pf ‘a^ijs au;oiu opiood al oj, ii+gSci'Z gtfjj +:z/crt arnop olupiz z »f/osoz« qaq ot pf ‘d( -i3Duiquroy[ o(upo[sou ipoA qoza;od ifpod a d;dui oq
Z aSojou A3}isay poui gqo“g ip ;om go L" s izoiq jnpA iigpi"'P °d as JopudA	oqmoiqo aplou as qag
■fom pqq--f’ tzojS img n ur ropuaA ‘jfiuij o ou agspj -0}dz pqop at f[Djq qag eqa £W£ +ga "Z uiojauDf s as apodou of[Djq oSajaq majod ‘:£pq z +CPS'"'tD3rcf -nqs afnApiz lardlou img ofpjy[ oEa[aq ou podou 02 \	l 0S0JDU A9fis J
Lomi Kos
V travi zaraščeni pomniki
Ljubezen do Trente in gora - Pred osemsto leti so že omenjali prvo cerkvico - Julius Kugy in Bovčani -Sprehod skozi zgodovino
Plin, ki ga je vrgla avstrijska vojska je uničil nasprotnika. Začeli so pisati o Čudežu pri Kobaridu, ki je pustil za seboj toliko nedotaknjenih vojakov. Bovčani so ljudje svoje zgodovine. In okoli cerkvice, ki stoji že od leta 1461, so se prepletale in odvijale Človeške usode. Se da-
nes je vsega dovolj. Največ priovedovanj in zgodb. Najmanj je tistega, ki je vsakemu tako dragoceno. Človeška življenja so izginila, ostale so z zemljo zasute strelne jame, rovi, poti, gomile. V teh dneh, bodo odkopali eno izmed »kaveren«, ki so jo kopali italijanski vojaki,
da bi prišli do skladišča avstrijske vojske. Zvijača jim ni uspela, rov so bombardirali in v njem sta ostala zasuta vojaka. Vsi pričakujejo, da bodo prišli do dveh žrtev. Zanimiv pa je danes že devetindevetdesetletni italijanski vojak, ki vsako leto prihaja v Bovec, da se sreCa v krogu pri-
Pred časom so odkopali podzemni rov, v katerem sta še vedno zakopana dva italijanska vojaka. (Obe foto: Lani Kos)
jateljev in znancev.
Današnji Bovec je odet v zgodovino, svoje oči pa ima odprte v prihodnost v upanju, da bi se razvil turizem. Nekje v podzavesti vsakega domačina je iskrica, ki se sveti in lesketajoče preobrača v lepotici, ki jo je tako Čudovito opisal Simon Gregorčič. Soča in soška postrv. Ribici iz Milana, Torina in drugih italijanskih mest. Kajti soška postrv je ena izmed najboljših sladkovodnih rib. Se marsikaj človek sliši in odkrije, če mu le uspe dobiti pravega sogovornika, ki mu bo povedal, da so med drugo svetovno vojno, z željo, da bi ohranili knjižnico, spravili v zaboje okrog sedemsto knjig in jih dali zazidati med dva dimnika na eni izmed bovških podstreh. Po petih letih so podrli
Nad bovško cerkvijo je mogočen Rombon. Na gori so še danes ostanki vojaške opreme, ki so jo uporabljali avstroogrski vojaki.
obzidje, ki je skrivalo slovensko besedo in spet so se zašibile knjižne police ter na svetlo sprejele lepoto, ki so jo nekje požigali in uničevali. Bovški sogovorniki so nam povedali, da tako kot so bile dolge vojne in vojskovanja, je dolgo bovško kulturno življenje. Njegovi začetki segajo prav v prve dni tega stoletja. In kaj naj drugega dodamo in zapišemo kot to, da so
na Bovškem doma viharniki, ljudje, ki so mrsikaj doživeli. In ni slučaj, če se podpisanemu zapišejo tako oguljene besede kot so uCna ura zgodovine. Čas se ni ustvaril. Na Bovškem je moC kamnitih gora tako privlačna in mistična, da iz njih vre vse tisto, kar so doživeli in le redki predniki preživeli. Morda je pa 'ravno soška kri, ki i« tfikla na fronti, nreči-
stila reko Sočo in njej darovala ves sijaji in lesketajoče dragulje, ki jih voda Cisti in vrtinci v neizguljen čas, ki se prepleta z zgodovino in sedanjostjo. Priprto okno pa se ozira v prihodnost in čas, ki prihaja. Naj jim bo miren in spokojen. Takšen sta danes Rombon, Kanin, takšna je danes SoCa. Takšni so domačini, ki živijo v enem izmed biserov narave. (Konec)
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. kemijski znak za prometij, 3. usločen ali lomljen strop, 7. neumen moški, 9. noCna ptica, 10. antično ime za morsko ožino Dardanele, 12. bodoroga antilopa, 13. perje pri repi, 14. rt na Portugalskem, naj-zahodnejši konec Evrope, 15. ime pevke Cetinič, 16. vstopnica, 18. pokrajina v Južnoafriški republiki, ob obali Indijskega ocena, 21. vsebina pogovora, 24. nekdanji španski kovanec, 26. ime književnice Peroci, 27. ime igralca in državnega svetnika Bibiča, 28. država v srcu Evrope, 30. dalmatinski šaljivec, 31. mesto v Mavretaniji, 32. solunski športni klub, 33. površinska mera.
Navpično:
1. oznanjevalec prihodnosti, 2. vmesni obrok med zajtrkom in kosilom, 3. kraj pri Črnem kalu na Primorskem, 4. nekdanji ameriški popevkar (Pat), 5. pastir ovnov, 6. nemška ljubkovalna oblika imena Katarina, 7. staronordijski bog, gospodar nevihte, 8. proizvodni obrat živilske stroke, 11. začetnici umrlega igralca Severja, 15. Častitljiva starejša ženska, 17. kemijski znak za tantal, 19. roman ruskega književnika Alekseja Tolstoja, 20. lastnik ladjevja, 21. enota za magnetno indukcijo, imenovana po enem največjih izumiteljev na področju elektrotehnike, 22. slovenski koroški pesnik (Fran), 23. novozelandski domačini, 25. bajeslovni kralj Britanije, glavni junak Shakespearove tragedije, 27. začetnici francoskega pesnika Eluarda, 29. plošča na trdem nebu nekaterih kitov.
		1	2			3	4	5	6	
S	7			8		9				
	10				11					
	12					•	13			
	14				•	15				
		16			17					
				18			19	20		S
	21	22	23		•	24			25	
	26			•	27					
	28			29						:
	30					31				
	32						33			
										
\
ib ‘suv ‘nuv ‘oiaj ‘ehuaAojg ‘8PI°(I ‘B]3 ‘JBGI ‘Bma} ‘}B}Bf3 ‘B}IB>[ ‘IiajAJ ‘BD03 ‘}BU ‘sqtio ‘}uods0|ajj ‘baos ‘dei} ‘5[oqo ‘uij :ouABiopoyy
AHJIS33
24
Torek, 21. septembra 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE

EVROPA / NA ZAHODU DE2
ALPE JADRAN / VEČINOMA SONČNO
EKOLOGIJA
DANES
1010
1000
Vremenska slika:
Nad srednjo in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka. V višinah s severozahodnimi vetrovi doteka k nam toplejši in bolj suh zrak.
TEMPERATURE ALPE JADRAN		TEMPERATURE PO EVROPI	
včeraj ob 8. in ob 14. uri		včerai ob 8. in ob 14. uri	
LJUBLJANA		14/17	HELSINKI		4/10
TRST		-/-	STOCKHOLM		1/12
CELOVEC		13/17	K0BENHAVN		8/14
BRNIK		13/17	MOSKVA		1/9
MARIBOR		14/16	BERLIN		5/15
CELJE		14/17	VARŠAVA		3/13
NOVO MESTO		14/16	LONDON		13/21
NOVA GORICA..	13/23	AMSTERDAM		10/19
MUR. SOBOTA		13/18	BRUSELJ		13/20
PORTOROŽ		14/25	PARIZ		11/25
POSTOJNA		13/15	DUNAJ		12/16
ILIRSKA BISTRICA.	10/22	ZuRICH		11/22
KOČEVJE		13/14	ŽENEVA		12/22
CRNOMEU	-	14/16	RIM		19/31
SLOV. GRADEC..	12/16	MILAN		17/26
BOVEC		-/-	BEOGRAD		12/20
RATEČE		11/14	BARCELONA		19/26
VOGEL	-	7/9	ISTAMBUL		17/26
KREDARICA		7/11	MADRID		12/27
VIDEM		14/25	LIZBONA		18/23
GRADEC		13/16	ATENE		23/34
MONOŠTER		12/17	TUNIS		19/30
ZAGREB		15/19	MALTA		22/30
REKA		16/23	KAIRO		22/35
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 6.47 in zašlo ob 19.02. Dan bo dolg 12 ur in 15 minut. Luna bo vzšla ob 13.20 in zašla ob 22.24.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Strelca, elementa ognja. Obirate lahko zgodnjo sorto jabolk, stiskate mošt in namakate za žganjekuho.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
Tezera: Blejsko 18,2°C, Bohinjsko NP.
Jadransko morje: Koper 21,8°C, Trst NP, Rovinj 22,5°C, Crikvenica 19,3°C, Pulj NP, Komiža 21,S°C, Split 21,5°C, Hvar 22,9’C, Vis 22,3°C, Reka NP, Opatija 20°C.
Reke: Mura (G. Radgona) 14°C, Sava (Radovljica) 9,8°C, Savinja (Laško) 14,6°C, Ljubljanica (Moste) 11,6°C, Bistrica (Sodražica) 12,8°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 12,1°C, Gradascica (Dvor) 12,2°C, Iška (Iška) NP.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.21 najvišje 18 cm, ob 6.36 najnižje -15 cm, ob 12.49 najvišje 345 cm, ob 19.57 najnižje -34 cm. lutri: ob 2.37 najvišje 9 cm, ob 7.08 najnižje -3 cm, ob 13.24 najvišje 25 cm, ob 21.19 najnižje -27 cm.
Slovenija: Danes bo son- Sosednje pokrajine: V sočno, zjutraj bo po nižinah sednjih pokrajinah bo pre-megla. Najnižje jutranje vladovalo sončno vreme z temperature bodo od 6 jutranjo meglo po nižinah, do 11 °C, naj višje dnevne od 22 do 27 °C.
V Sloveniji: V sredo bo v Obeti: V četrtek bo spre-severovzhodni Sloveniji menljivo do pretežno pretežno jasno, drugod pa oblačno. Predvsem v zase bo od zahoda začelo hodnih krajih bodo ob-oblačiti.	časno padavine.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste po Sloveniji so večinoma suhe. Promet poteka tekoče in brez zastojev. Na mejnih prehodih ni treba Čakati na prestop meje.
Onesnaženost v vasi Zavodnje
Tone Planinšek
Zavodnje je vas na obrobju Šaleške doline. Leži na nadmorski višini med 600 in 800 m, od Šoštanja je oddaljena približno sedem kilometrov severovzhodno. Na tem področju so najprej opazili hude poškodbe na gozdovih, zato so začeli z meritvami onsnaženosti zraka. Sedaj stoji pri kmetiji Slapšnek, okoli dva kilometra od središča vasi na nadmorski višini. 760 metrov, avtomatska ekološko meteorološka postaja sistema EIS TES, na kateri se poleg žveplovega dioksida merita tudi ozon in dušikovi oksidi, seveda pa tudi temperatura, vlaga, smer in hitrost vetra ter padavine.
Na Zavodnju imamo dve različni situaciji, ob katerih nastopajo visoke koncentracije onesnaženja. Pogostejše so visoke koncentracije v zimskem Času, v letošnjem poletju pa je bilo več situacij z močnim onesnaženjem. Potek koncentracij čez poletne mesece je prikazan na sliki. Pre-
cej situacij z visokimi koncentracijami je bilo v juniju in v drugi polovici avgusta. Dodano je Število terminov s preseženo mejno (MIK) in kritično (KIK) imisijsko koncentracijo. Podane so drseče urne vrednosti, izračunane iz polurnih vrednosti. Tako je skupen čas, ko je bila presežena mejna oziroma kritična imisij-ska koncentracija, približno polovico krajši. Cez omenjene tri mesece je bila MIK presežena za okoli 25 ur, kritična pa za tri me. To je za poletni čas veliko.
Največkrat pride na Zavodnju do previsokih koncentracij v noCnem času. Praviloma se te koncentracije pojavijo ob Šibkem severnam vetru, to je ob pobočnem vetru, ki ponoči polzi ob pobočjih v dolino. To pomeni, da onesnaženje na pride naravnost od termoelektrarne, ampak ubira bolj zapleteno pot. Podnevi je situacija drugačna, obe pa si bomo pogledali v naslednjem prispevku.
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
M
tip
v
&
Ut,
OVEN 21.3.-20,4: Na romantičnem področju se nahaja tudi nekaj za vas. Na splošno pa v prihodnjih dneh ne boste imeli večjih težav.
BIK 21.4-20.5: Za vas se je začelo zelo ugodno denarno in poslovno obdobje, morali pa boste zadržati hladnokrven videz, ko vam bo nekdo začel metati polena pod noge.
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Iskali boste način, kako bi se posvetili pravilni prehrani, pri tem pa se ne želite odpovedati ničemur. Ce ugotovite kako, potem lahko svoj izum patentirate.
RAK 22.6. - 22.7.: Vaša trenutna zveza je zelo obetavna, čeprav ni vedno tako, kot si vi želite. Ovire in težave, ki vaju pestijo od zunaj, bosta kmalu premagala
LEV 23. 7. - 23. 8.: Čaka vas uspešno poslovno obdobje, ko boste dosegli zastavljeni cilj in izpolnili pričakovanja vaSih nadrejenih. Izkoristite priložnost za uveljavitev svojih ambicij.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Nekateri med vami so se zapletli v dolgotrajno zvezo, za katero sedaj ne vidite prihodnosti. Od tod tudi vaša napetost, saj ne veste, ali je problem začasen ali trajen.
TEMNICA 23.9. - 22.10.: Pred seboj želite odpreti nove poti in možnosti, žal pa sami tega zalogaja ne morete prežvečiti. Morah boste združiti mod s tistimi, ki imajo podobne želje.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Zelo živahno, a stresno obdobje, saj prevečkrat zanemarjate potreben počitek in sprostitev. Poskusite se dogovoriti za krajši dopust
STRELEC 23. 11. - 21.12.: Morda se ponovno odpravljate na pot, službeno ali turistično in čeprav bo vaš urnik močno natrpan, boste opazili »vroče« poglede.
KOZOROG 22. 12.-20. 1. : Načrt boste izdelali do zadnje podrobnosti, saj se vam je v zadnjem času nemalokrat zgodilo, da ste pozabili na pomembno stvar.
VODNAR 21.1.-19.2.: V stresnih trenutkih bo postavljen na tehnico vas odnos do partne-xja. Zaradi nezadovoljstva tudi v službi ni kaj prida od vas.
RIBI 20.2. - 20.3.: Čeprav bo vaše družabno življenje precej aktivno in boste imeli veliko možnosti za nova poznanstva, se izogibajte kakšnim koli obljubam ali obvezam.
ZDA / REVOLUCIJA
LONDON
Miss Amerika
ATLANTIC CITY - Ko so pred časom v Južni Afriki izbrali čmopolto lepotico, so rasisti zagnali vik in krik in po tihem upali, da se kaj »takega bogokletnega ne bo ponovilo«. Njihovih želja pa niso uslišali, v ameriškem Atlantic Cityju je namreč komisija za najlepšo dekle ZDA izbrala temnopolto lepotico, in sicer 18-letno Kimberly Clarice Aiken, ki se je na natečaj prijavila kot najlepša iz Južne Caroline. Temnopolti Američani so nekoč in tudi sedaj družbeno uspeli predvsem v Športu in v glasbi, zadnje
čase so se z marljivostjo uveljavili skoraj na vseh območjih. V glavnem velja to tudi za ženske. Nedvomno pa je bilo se najtežje premostiti klišejsko prepričanje belopoltih o univerzalnosti ženske lepote, neglede na barvo kože. Belopolti so nekako sprejemali azijske lepotice kot primer eksotične lepote, do temnopoltih pa so Se do nedavnega imeli celo kopico predsodkov.
Na sliki (Telefoto AP): lanskoletna Miss Amerika izroCa žezlo letošnji naj-lepSi.
Rdeča četrt ni pogodu britanskim »damam noči«
LONDON - »Kolektiv angleških prostitutk« se upira nastanku četrti za prostitutke, kjer bi slednje celo razkazovali v izložbah.
Predsednica »Kolektiva« Nina Lopez-Jones je med razpravo o »najstarejšem poklicu«, ki so jo priredili v Torquayju, v okviru letnega kongresa liberalno-demokratične stranke, izjavila: »V Amsterdamu in Hamburgu morajo ženske trdo garati, zato da plačajo najemnino za svojo sobo. V javnih hišah jih izkorišča, kdor ima denar in oblast.« Liberalno-de-mokratska stranka, tretja angleška politična sila, se zavzema za legalizacijo javnih hiš, od tod zahteva, naj bodo prostitutke proste iskati stranke po ulicah. Prostitutk je namreč po ulicah vse manj, saj raje puščajo listke s svojim naslovom in tarifami v telefonskih govorilnicah.
Do nedavnega je bilo tovrstne usluge mogoče dobiti predvsem v četrti Soho in v srediSču mesta. Iz ankete priljubljenega časopisa »Sun« pa je izšlo, da sfe je zadnje čase pojav razširil tudi v predmestje, kjer se baje pridne gospodinje posvečajo temu poklicu, medtem ko so možje na delu, otroci pa v Soli. »Sun« je včeraj na prvi strani objavil sliko prostitutke, ki stranke sprejema v luksuzni hiši neke elegantne četrti in obljublja »zabavo in igre« za najmanj 50 funtov, stranke pa se morajo predstaviti dobro oblečene in z aktovko, da ne bi sosedje česa zasumili.
Z nasiljem se otepajo doma a po vseh ZDA
Najhuje pa je nedvomno v Nev/ Vorku
EnzoFicile/Ansa
NEW YORK - Vprašanje varnosti v ameriških mestih ne leži na duši samo upraviteljem v Miamiju in na Floridi, temveč domala v vseh večjih mestih. 2e res, da je Florida v teh dneh na straneh vseh svetovnih časopisov, saj so v zadnjih tednih ubili nemškega in britanskega turista, prejšnjo noč pa v Tampi Se nekega turskega študenta. Prav po zaslugi »tujih Žrtev« so oči svetovne javnosti uprte na Florido, položaj pa je v drugih mestih Se hujši, le da so tu žrtve »domačini«.
Nobenemu Newyorkčanu ne pade niti na kraj pameti, da bi se ponoči sprehajal po mestu, v neke zloglasne mestne četrti si ne upa niti pri belem dnevu. Vprašanje varnosti v New Yorku je toliko bolj pereče, ker je to postalo glavna tema volilne kampanje me županom Davidom Dinkinsom in njegovim tekmecem Rudolphom Giulianijem. Dinkins trdi, da je najel na tisoče novih policistov, Giuliani pa navaja, da se samo 7% ljudi čuti varnih. Nedavna raziskava javnega
mnenja je ugotovila, da je kar 53% meščanov prepričanih, da je New York sedaj manj varen kot pred Štirimi leti. Dinkins je že napovedal nov program boja in obljubil, da bo namestil vsaj po enega policista v vsako Solo. Kriminal in nasilje v newyorskih Šolah sta dosegla že tako raven, da so v najbolj »vročih« šolah že namestili metaldetektorje, da bi preprečili prinašanje strelnega orožja v šolske učilnice. Pred dnevi je časopisje pisalo o nekem 16-let-nem dijaku z Long Islanda, ki so ga aretirali, ker je imel pri sebi avtomatsko puško kalašnikov.
Vzroki tega nasilja so različni. Pred dnevi so v uvodniku New York Posta zapisali, da je vsega kriv ameriški sodni sistem, ki daje »potuho nasilju« in je premalo odločen do zločincev in nasilnežev. Newyorški senator Daniel Moy-nihan pa je v intervjuju za NBC izjavil, da je vsega kriva kriza v ameriški družini.
Na sliki (telefoto AP): kraj kjer so ubili turskega študenta.