Štev. 118.
V Ljubljani, v sredo dne 9. novembra 1910.
Leto XIII.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10-40 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2‘60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (širina 72 men) za Izhaja vsako sredo in soboto.	enkrat	20	vin., večkrat po dogovoru.	Fosamesmi	številka 10 v.
Socialno zavarovanje.
Zavlačevanje socialnega zavarovanja presega že vse meje. Ze leta 1901. je bilo pričelo delavstvo odločnejši boj za uvedbo delavskega zavarovanja. In res dne 14. januarja 1902 je ministrstvo povedalo zbornici, da je tak načrt že izdelan. Toda šele decembra meseca 1904 je bil predložen državnemu zboru Korberjev načrt. Človek bi mislil, da zdaj pa že bo, če je elaborat izdelala vlada s svojimi zavarovalnimi tehniki, toda kljub temu ne gre. Socialno zavarovanje nima namreč pravih odkritosrčnih prijateljev med meščanskimi zastopniki v parlamentu, ima pa očite sovražnike tudi zunaj parlamenta, ki na vse mogoče pretege ovirajo uvedbo takega zavarovanja.
Ko so uvedli v Nemčiji delavsko zavarovanje, je šlo vse hitreje. Načrt je izšel v vladnem listu dne 7. nov. 1888, dva meseca pozneje je bil načrt predložen državnemu zboru in v nadaljnih šestih mesecih ga je isti tudi sklenil in vlada ga je objavila. V veljavo pa je stopil dne 1. januarja 1991.
Pri nas v Avstriji je pa to vse drugače. Najprej so načrt vlačili po parlamentu, kakor sita mačka mlado miško, potem so volili odsek za socialno zavarovanje, in decembra meseca 1909 so proglasili perma-nenco tega odseka, ki je izluščil iz sebe pod-odsek in ki ne obdržava sej. Resnično, v dveh letih, odkar je sedaj ta načrt že v parlamentu, bi bili pač lahko prerešetali načrt in ga vrnili zbornici in postal bi bil že lahko zakon.
Odsek se je posvetoval doslej o splošnem delu, o bolniškem zavarovanju in nezgodnem zavarovanju, ni paše pretresal na-črtovih določb glede onemoglostnega zavarovanja.
Posvetovanje se zavlačuje namenoma, o tem ni dvoma. Pomisliti pa še moramo, kako dolgo pot potuje ta načrt, ki še z
LISTEK. _
Slovensko gledališče.
Izmed sodobnih dunajskih pisateljev je Artur Schnitzler poleg Bahra najbolj znan in kot dramatik najbolj upoštevan. Ker je v svojih delih jako odkritosrčen in se ne izogiblje spolnih problemov, so ga filistri tesnega obzorja proglašali celo za pornografa, ker niso znali resnih ilustracij socialnega življenja razlikovati od nameravane, čutila dražeče lascirnosti. Tudi cenzura, ki mirne duše prenaša vso bordelsko literaturo in vse tingl-tanglske »pikantnosti«, mu je delala vsakovrstne sitnosti, menda tudi zato, ker je prišel navskriž z vojaško oblastjo. Bil je namreč vojaški zdravnik v rezervi; od vojaških poveljnikov in »Ehrenratov« pa seveda ne sme nihče pričakovati, da bi znali ločiti literaturo od šarže.
Dramatična puščoba na Dunaju je bila velika, ko je Schnitzler nastopil s svojim »Ljubimkanjem« (Liebelei). Ravno ob tem komadu pa lahko opazujemo, kako relativni so umetniSki vtiski. Danes opazujemo v Schnitzlerjevi drami vsakovrstne nedostatke, za katere se ni prvi čas skoraj nihče zmenil. Tehnika se nam zdi pomanjkljiva, mestoma prav primitivna, snov obrabljena, figure znake. Ali ko se je »Liebelei« prvič uprizorila, so imeli resni gledalci občutek odrešenja izza neresničnih fabrikatov, ki so se leta tn leta
vsega početka ni kaka popolnost in da ga na tej poti skušajo nasprotniki delavskega zavarovanja le poslabšati, napraviti iz njega karikaturo, ki ne bi mogla ustrezati potrebam delavstva. Ko pride načrt iz odseka v zbornico in potem v gosposko zbornico, mu bodo pretile nove nevarnosti in bo pač moralo delavstvo paziti, kaj delajo tam v parlamentu »v ljudski« meščanski in v gosposki zbornici razni aristokratski in klerikalni zastopniki avstrijskega prebivalstva. Ne samo od naših poslancev v državnem zboru, temveč tudi od nas bo odvisno, kakšno zavarzvanje dobimo; če že ne bo dobro, pa mora biti vsaj osnova te uredbe taka, da bo mogoče izvesti v njenem okviru za sedaj vsaj simbol delavskega zavarovanja, ki pa ne bo smelo ostati karikatura zavarovanja, kakor žele nasprotniki.
Tudi so igrali v tem vprašanju naši klerikalci kaj čudno ulogo. Saj se spominjamo na to, da so stavili predloge, ki so imeli namen zavlačevati zavarovanje. Prav tako proti delavsko politiko so uganjali v parlanentu ob tej predlogi, kakor jo uga -njajo sedaj v draginjskem vprašanju. In kadar pride ta načrt zopet v zbornico, bodo imali zopet priliko, da nastopijo tisto pot, ki jo hodijo navadno: nastopali bodo javno in posebno pa zakulisno v svojih fevdalno klerikalnih komplotih proti delavskemu zavarovanju.
Tedaj, delavstvo, bodi na braniku!
Istrski vozel.
V	Pulju, začetkom novembra.
Poročali smo že, kako se' je vsled obstrukcije hrvaških poslancev zaključil istrski deželni zbor, ki bo zdaj za dogledno dobo nesposoben za delo. Treba nam je še povedati, da bo imelo neposredno škodo od tega poloma delavsko ljudstvo, za kar so odgovorni nacionalisti na obeh straneh. V Pulju so nameravali graditi nujno potrebne delavske hiše, kar bi sa imelo izvršiti s pomočjo dežele in države, ker je občina z desetimi
podili po dunajskih odrih. Schnitzler se je upal izreči kos resnice in to je že nekaj pomenilo.
Artur Schnitzler ni pesnik večnih problemov in ne išče snovi, iz katerih gradi zgodovina svoje monumentalne stavbe. Zajema jih iz vsakdanjega življenja, zlasti iz življenja dunajske takozvane družbe, ki jo pozna kakor svoj žep. Figure njegovih del niso nič posebnega, nič izrednega; vsak hip jih srečavamo, dan na dan se shajamo z njimi in imamo z njimi opraviti. Ampak fotografirane so tako zvesto, da nas ne more ukaniti nobena. Le izjemoma zapušča Schnitzler to ravno cesto in odskakuje v področje mistike; pa tudi tedaj išče vedno stikov z živim življenjem, katero secira z mirno roko in hladno krvjo. On priznava življenje, vse njegove sile, vso njegovo vabljivost in pestrost, pa ga vendar filozofsko prezira.
»Ljubimkanje« ni njegovo najmočnejše delo. V štirih enodejankah »Žive ure* ima krepkejše akorde in več globočine, v »Kon-tesi Mici« več ubranosti. Toda kar je zanj karakteristično, se kaže že v »Ljubimkanju«: Brezobzirna resničnost, spoznavanje pristne komičnosti in tragike v vsakdanjosti in močno razvit čut za človeško slabost.
V	dnevnih noticah velemestnega časopisja so vsak dan celi kupi snovi za enake drame kakor »Ljubimkanje«. Fric Lobheimer je študent, kakršnih je sto in sto. Študira bržčas le zato, ker imajo starši dovolj sred* stev. Predavanje in seminarji so postranska
milijoni v deficitu. Da bi prišlo do stavbe teh hiš, bi bil potreben sklep deželnega zbora, ki je sedaj seveda preprečen. Tudi sicer je imel deželni zbor nekaj za delavstvo važnih nalog. Imela se je graditi nova in razširiti stara deželna bolnišnica in poleg tega še nekaj drugih stavb, pri katerih bi bilo mnogo delavcev dobilo dela. Ker so vsi sklepi v tem oziru izostali, seveda ne bo nič iz teh načrtov in bati se je, da nastane zlasti za stavbinske delavce pomanjkanje dela. To bo v sedanji dobi draginje zlasti občutno in greha, ki so ga poslanci storili, da so preprečili izvršitev teh potreb, jim delavstvo ne bo odpustilo.
Dočim to konstatiramo, se pa nič ne čudimo polomu, ki je bil neizogiben. Meščanski deželni zbori so se, kakor smo že večkrat poudarjali, preživeli in niso več sposobni za izvrševanje svojih nalog. Bankrot grabi vse deželne zbore, zlasti tiste v narodno mešanih deželah, in delavstvo nima nobenega povoda tarnati nad tem polomom. Za zakonodajne zbore, ki niso nič druzega kakor zaščitniki meščanskih in veleagrarnih privilegij, nima delavstvo nobene solze.
Delavstvo pa tudi nima povoda obžalovati, da se je narodni kompromis v Istri ponesrečil. Kajti bilo je treba dokaza, da se na tak način kakor v Istri ne morejo uspešno sklepati kompromisi; in če se po sili sklenejo, ne morejo imeti obstanka.
Bila je temeljna napaka, da se je hotela narodna sprava dosegati v posameznih deželah. Namen, ki je narekoval to metodo, ni bil pošten. In reči moramo, da nam tudi sedanja češko-nemška spravna pogajanja na Češkem prav nič ne imponirajo; velike važnosti jim ne bi mogli pripisovati, tudi če bi se popolnoma posrečili.
Narodno vprašanje je v Avstriji najkrutejša zapreka socialnemu napredku. Večne narodnjaške homatije vežejo vse sile v državnem zboru in v deželnih zborih ter ovirajo vsako socialno reformo. Narodnjaški spori so krivi, da je obstrukcija, prihajajoča zdaj od te, zdaj od one strani, trajno na dnevnem redu. In jasno je, da je izhod iz labirinta narodnjaškega šovinizma prvi pogoj za vsako socialno politiko, za ves splošno politični in socialni napredek. Da imamo v Istri do 70 odstotkov analfabetov, da živi ogromna
reč. Kako se živi v takih razmerah, to določajo družabne navade. Če je imel tak fant kaj svojega pristnega v sebi, je to utonilo; njegova družba ne mara takih posebnosti. Življenje urejujejo šege, socialne konvencionalnosti, tradicije in moda. Fant je seveda tudi rezervni častnik, pri kavaleriji kajpada. In »razmerje« ima s poročeno damo. Sprejema jo v svojem elegantnem stanovanju, v varieteju in gledališču jo jemlje v ložo. Kaj bo iz tega ? Eh — kdo ve! Vendar je v njegovi ljubezni še nekaj resničnega. Samo zlomek resničnosti, ampak še ta košček se zdi preveč njegovemu tovarišu Kaiserju, ki je tudi tak dunajski »mladi gospod«. Kaj vraga bi se zakopaval v misli, ki omejujejo prostost in kale brezskrbnost? Njemu daje znanje s Schlagerjevo Mici samo veselje in užitek. Vse drugo mu nič ni mar. Danes Micika, pojutrišnjem kdove katera ? Danes šampanjec s sladkim dekličem, le da bo punci takrat drugače ime. Tako naj bi si tudi Fric uravnal svojo mladost. Zato ga seznani z Micikino prijateljico Kristino, hčerko gledališkega gostača. In Fric se zaljubi v dekletce. Kristina sluti, da to ne bo večna sreča. A ne upa se verjeti, da bo tega enkrat konec. Mici je iz drugačnega testa. Ona pozna moške in sodi, da vsi skupaj niso počenega groša vredni. Ljubezen ji ni problem. Dobro ve, da jo bo Kaiser prej ali slej zapustil, ampak s tem si ne beli glave. Zameri mu le to, da se ji ne pokaže v uniformi, zakaj svetla sabljica, lepi Jilobuki in
množica prebivalstva v neznosni bedi, je v prvi vrsti kriv večni narodni boj.
Nič pa ne pomaga obsojati šovinizem in narodnjakom pridigati, da naj postanejo pametni. Narodnjaško nasprotje in sovraštvo se ne da meni nič, tebi nič odpihniti. Zato je nepotrebno filozofirati o blaznosti nacionalističnih homatij. Vprašanje je le, če se more v nacionalnih sporih napraviti red in vsaj najodurnejši pojavi spraviti iz sveta, tako da se dobi prostora za rešavanje drugih, v svojem jedru važnejših nalog.
Istrski dežalni zbor se je razbil, ne da bi bil izpolnil le najmanjšo nalogo. Hrvaški narodnjaki se sicer bahajo, da so prihranili deželi 50.000 kron, ki so jih baje italijanski nacionalisti nameravali dovoliti koperski de-ficitni razstavi. To pač ni nič druzega kakor izgovor v zadregi. Takrat, ko so hrvaški nacionalisti začeli obstruirati, ni bila na dnevnem redu razstavna subvencija in obstruirali niso radi nje, temveč radi svojih neizpolnjenih narodnih zahtev. In če bi bilo res, daje tista subvencija prihranjena le vsled njihove obstrukcije, je še bolj res, da je delavstvo oškodovano vsled obstrukcije.
Toda ozrimo se nekoliko dalje po državi. Češki deželni zbor krpajo z vsem naporom. Če se bo krparija posrečila, se še ne ve. Ampak da je krparija potrebna, je značilno. štajerski deželni zbor je obstruiran. Gališki zboruje, ima pa rusinsko obstrukcijo. In tako dalje. Če se na enem telesu delajo abscesi na vseh koncih in krajih, je jasno, da je bolan ves organizem. In če je tako, je treba napraviti diagnozo in potem zdraviti bolezen, ne pa simptome.
V	Avstriji pa se režejo in mažejo abscesi, organska bolezen se pa pušča, da žre dalje in dalje. Istrsko narodno vprašanje ni poseben problem, ampak je le del splošnega narodnega vprašanja v Avstriji in če se to ne reši, se tudi konflikti v posameznih deželah ne morejo trajno preprečiti.
To smo povedali že lani, ko so narodnjaki istrskemu kompromisu slavo peli. In kmalu se je pokazalo, da smo imeli prav. Samo po sebi je nezmiselno pričakovati od deželnih zborov, da naj rešijo narodno vprašanje. Saj so deželni zbori sami tisti kamen, ki se ob njega spotikajo narodnosti. Da se more rešiti narodno vprašanje, morajo ti parlamentki izginiti. Na njihovo mesto pa
Doppeladlermarsch so njeno veselje. Kristina pa ni še nikogar ljubila pred Fricem in čuti, da ne bo nikogar ljubila izza njega. Zanjo to ni epizoda, ampak življenje. A kar je zanjo ljubezen, je za Frica ljubimkanje. In katastrofa se naglo izvrši. Mož neznane dame je izsledil razmerje svoje žene s Fricem. Sam mu prinaša njegova pisrua, zahteva ženina in hoče zapeljivca s palico insultirati. Ta se mu poda na razpolaganje. Član buršovskega društva in rezervni častnik se mora seveda postaviti na dvoboj. Kdo naj razmišlja, če je dvoboj norost ali zločin? On ne, njegov tovariš tudi ne, drugi sekundant tudi ne. Vsak burš in vsak častnik se duelira v takem slučaju. Treba se je le Kristini zlagati, da gre za kratek čas z Dunaja.
Dočim čaka dekle kakor blazno na njegov povratek, je že vse končano. Mici in Kaiser ji prideta povedat, da je njene kratke sreče konec. Kako? On — je mrtev? — Da.
—	Kako ? Kako ? — Padel je. — Kaj se to pravi: Padel? — Ko ji za silo razlože, da je bil dvoboj, ga hoče videti. Prepozno. Pokopali so ga že. Pokopali? Ustrelili, pokopali, radi one ženske. A Kristina? Kaj je bila ona? Njegova igračka, njegova zabavica in nič več. Če bi bila kratka ljubezen, strast ki mine — to bi bilo težko, ampak pretrpelo bi se. Toda nič ljubezni, samo igračka — ta zavest je neznosna. To spoznanje ji da moč, da se iztrga očetu in prijateljem iz rok. Donava je blizu in tam je vsega konec...
Poleg nezadostne organizacije in vzgoje delavstva zadeva glavna krivda glede neuspeha postopanje vlade. Vodilni odbcr v svojem manifestu to čisto odkrito priznava, naštevajoč vladna nasilja. Stavka je jasno dokazala, kako škodljiva za delavstvo je anarhistična teorija, ki priporoča enostavno ignoriranje obstoječe države in kako utemeljen je socialistični nauk, ki oznanja proletariatu politično osvojitev sedanje države. In če zmage pijana kapitalistična kanalja hujska vlado, da zakonito potepta delavsko koalicijsko pravico, je očividna potreba braniti to pravico. Manifest obtožuje parlamentarce, ki se v času volitev sladkajo železničarjem, da jih potem podlo puste na cedilu in izdado. Ali ni v tem izrečena potreba razredne delavske parlamentarne politike ?
In še na nekaj je treba opozoriti. Eden najvažnejših razlogov, da se je izjalovila železničarska stavka, je vpliv meščanskega časopisja na stavkujoče. Kar je to časopisje produciralo za časa stavke laži in podlosti, je nepopisno. Od vsega početka so kapitalistični listi pisali o »normalnem prometu«, o »aretacijah*, »obsodbah*, »atentatih« o »koncu stavke* itd. S temi lažnji-vimi poročili meščansko časopisje ni prepariralo zgolj občinstva, temveč je vplivalo tudi na stavkujoče. Vajeni, da dan za dnem prebirajo meščansko časopisje in da mu verjamejo, so mu to pot stav-kujoči temeljito nasedli: izgubili so pogum, nastala je zmešnjava in uspeh je bil izključen. Ali pa bi bilo to mogoče, če bi bili delavci že poprej spoznali protidelavski in kapitalistični značaj meščanskega časopisja, kar je mogoče le ob marljivem prebiranju so-cialno-demokratičnega časopisja, ki sporoča dejstva v pravi luči, brez meščanskega zavijanja. Kdor stoji leto zaletom pod vplivom meščanskega časopisja, ta se ne more kar naenkrat otresti tega pogubnega in škodljivega vpliva. Tako se maščuje nad delavstvom samim zanemarja n je socialističnega časopisja in podpiranje meščanskih listovl
Sodrugom v prevdarek.
Politična in strokovna organizacija na Slovenskem sta sicer v zadnjih letih nekaj napredovali, ali vendar ne toliko kakor bi bilo potrebno. Bliža se čas, ko bo prihodnje leto strankini zbor, toda niti tistih sklepov, ki so se sprejeli na zadnjem strankinem zboru še nismo popolnoma izvršili. Treba bo pregledati vzroke, presoditi, kje je vzrok, da ni bilo mogoče vsega tega izvesti. Strankino vodstvo oziroma izvrševalni odbor bo imel dajati odgovor za vse, kar se je izvršilo in kar se ni. Zaraditega smatram, da je potrebno če spregovorim o tem.
Stranka ima sicer v vseh važnejših okrajih svoje zaupnike, ki bi moralo biti njih glavno delo, da pridobe zaupniške odbore, to se pravi, več zaupnikov, ki tvorijo skupno krajevno politično organizacijo. Krajevne organizacije, kjer obstoje pa tudi podružnice ali vplačevalnice strokovnih organizacij bi morale delati skupno na to, da se pridobe stranki materialna sredstva. Odračunavatl bi morale izvrševalnemu odboru redno prispevke, pridobivati novih pristašev, ki bi bili v trajni zvezi s krajevnim odborom in podpirati strokovno organizacijo s tem, da podpirajo vsako akcijo raznih strokovnih organizacij za pridobivanje novih članov, ter biti v kontaktni zvezi s konsumnimi društvi in jih podpirati moralično v njihovem razvoju.
Sodrugi, ali izvršujemo vse to delo ? Prav v kratkem lahko rečemo, da ne. Politične organizacije obstoje samo na papirju. Pokažejo se samo na strankinem zboru. Takrat skušajo posamezni okraji, da pošljejo na strankin zbor čim več delegatov. Po strankinem zboru pa ostane kakor poprej. Imamo velike industrialne okraje, v katerih bivajo zaupniki, tudi obstojajo tamkaj krajevni odbori, seveda tudi samo na papirju. Izvrševalni odbor oziroma njega blagajnik vam bo pač lahko povedal, da je sicer tam in tu odposlal strankine znamke, če pa je prejel prispevke, ki gredo v zmislu sklepov izvrševalnemu odboru, vam bo najbrže v premnogih primerih potrdil, da ni prejel ničesar. V vseh krajih in okrajih se izgovarjajo, da jim ni mogoče odračunavati prispevkov, ker potrebujejo sami za agitatorično delo dohodke, kar jih imajo. Poznam par krajev, kjer je ta izgovor že tako star kakor jugoslovanska so-cialnodemokratična stranka. Zaupniki raznih okrajev niso storili tega, kar bi morali storiti. Ne šteje naj mi nikdo v zlo, če to povem. Razumem seveda tudi, da je delo zaupnikov marsikje težavno. Ako hočemo, da bomo na prihodnjem strankinem zboru leta 1911. mogli konštatirati kakšen večji napredek, potem je prav zadnji čas, da se prične bolj živahno delo, da sodrugi gledajo tudi na to, da pridobe izvrševalnemu odboru sredi stev, da mu bo mogoče izvršiti svojo nalogo. Spodbuditi je treba zaupnike po deželi, da bodo tudi res delali. Danes imamo kraje, kjer se natvezi posamezniku toliko dela, da ga ne more izvrševati, drugi zaupniki pa ne opravljajo druzega, kakor da prihajajo tam in tu h kakšni seji. Tudi o našem časopisju bo treba spregovoriti. Tarnati in stokati, da se list ne da dovolj razširjati ne pomaga nič. Štajerski sodrugi so na graški konferenci v tem času, ko so slišali, kako velik napredek je imel njih nemški list »Arbeiterwille» pripovedovali da bo na Štajerskem treba novega lista, da se bo lažje agitiralo. Tudi tistim sodrugom bo treba dopovedati enkrat, da če hočejo imeti napredek in časopisje, naj razširjajo najprej že obstoječi list »Rdeči Prapor«.
M. Čobal.
Politični odsevi.
* Državni zbor se otvori baje 22. t. m. in bo vlada podala svoje izjave ter naznanila nove predloge proračun, kazenski zakon itd.; tudi o draginskem vprašanju namerja vlada podati izjavo, če se prične v tem pogledu kakšna debata. Socialnodemokratični poslanci bodo ob tej priliki najodločneje ponovili svoje predloge in zahtevali, da parlament, ki ima pravico o tem ukrepati, nekaj ukrene, kar bo olajšalo bedo avstrijskega prebivalstva.
* Proti ustavolomstvu. V torkovi seji avstrijske delegacije je socialno-demokratični poslanec Seitz vložil naslednjo interpelacijo: Po postavi o skupnih zadevah pripada delegaciji pravica, da kliče skupno ministrstvo na odgovornost. § 18. obeta poseben zakon, ki bo ves proces natančno uredil. Tega zakona pa vlada še do danes, ko je minulo nad 43 let, parlamentu ni predložila. Ker ni izključeno, da bo treba posaditi skupne ministre zaradi protiustavnega prekoračenja vojnega proračuna in naročila »drednatov« na obtožno klop, vprašamo skupno ministrstvo, kdaj bo poskrbelo za zakon o odgovornosti skupnih ministrov.
* Klerikalne komedije na Dunaju. Dunajski rotovški katoličani so zopet začutili
mora priti, kar zahtevajo novo razrr.ero in nove potrebe.
Narodnjaki v obeh taborih naj torej tarnajo nad žalostno usodo svojih ljubljenih deželnih zborov, kolikor hočejo. Delavstvo se ne more pridružiti tem tožbam. Kar je zrelo za smrt, mora umreti. Deželni zbori, ki so le še kos mrtve preteklosti, morajo izginiti, da bo prostora za živo sedanjost. In delavstvu mora biti prav, če zaradi vladajoče privilegirane buržoazije tako očitno kažejo svojo nesposobnost. Čim prej izginejo popolnoma, tem bolje bo.
Stavka francoskih železničarjev.
Zakaj je bil poraz francoskih železničarjev neizogiben ? Odgovor na to vprašanje je težak, zakaj vzroki so najrazličnejši. Če pa premotrimo glavnejša dejstva minulega gibanja, se nam pokazujejo dobri nauki, koristni ne le za delavsko gibanje na Francoskem, ampak po vsem svetu sploh.
Predvsem pravijo, da stavka ni bila zadosti pripravljena in organizirana. Res je, da si celo anarhistični sindikati niso želeli izbruha stavke ob tem času, temveč šele čez nekaj tednov. Da bi bila ta kratka doba zadoščala za izpopolnitev organizacije, je več kot dvomljivo. Ampak eno pa je resnično: če bi bil zboroval parlament, bi bilo stališče vlade neprimerno težavnejše, radikalni poslanci, ki so se sedaj nepogumno potuhnili, bi bili morali pokazati svojo pravo barvo. Dobiček, ki ga je imela vlada od prezgodnjega izbruha stavke, je tako očiten, da pravijo, da je ministrskega predsednika štrajk manj iznenadil, kakor voditelje železničarske organizacije, ki so nič hudega sluteč zborovali in se pričkali v Tolozi.
Kar se stavke same tiče, je treba nagla-šati, da je bila opustitev dela na severni in pa na zapadni železnici ena najsijajnejših kolektivnih akcij, kar jih pomni zgodovina delavskega razreda. Priznana francoska živahnost je bila v tem slučaju združena z disciplino, ki ni ponehala niti tedaj, ko je izginil up na zmago. Postavolomstva in nasilstva vlade so se vrstila mah na mah, ampak železničarji niso zapustili gospodarskega bojišča, niso prekoračili zakonitih mej. Stroga zakonitost — ne kot dogma, ampak kot taktično načelo — je značilna za železničarsko stavko, kakor označuje Briandovo postopanje brutalno kršenje postav. Stavkujoči so zavrgli anarhistično taktiko, odklonili so sodelovanje sindikalistične delavske konfederacije, ki bi bilo generalno stavko le kompromitirala.
Infamna brezvestnost Brianda se razodeva iz njegovega izigravanja »Sabotaže« (razdiranje proge, pokončavanje strojev itd.), ki jo je lažnjivo meščansko časopisje na vso moč pretiravalo, ter tajne bojne organizacije proti železničarjem, ki za vse te reči niso niti najman odgovorni.
Prvi dnevi stavke so pokazali, da mora generalna stavka biti uspešna, če je splošna in če je delavstvo neomahljivo. Če bi ostale proge ne bile zaostajale za severno železnico, bi bila vsa zakonolomstva vlade brezuspešna. Vpoklicanje pod orožje je postalo smešno, če je stotisoč delavcev ignoriralo poziv. Če bi vlada zaprla teh stotisoč delavcev, je to nov splošni štrajk, organiziran od meščanske vlade. V tem se vidi, da ima tudi absolutizem državne oblasti svoje meje v ko-lektivitetah in družbah, ki jih je porodil moderni gospodarski razvoj.
Vso silo take vsakdanje tragedije more menda občutiti le človek, ki se je boril z življenjem kakor Jakob s svojim bogom, človek, ki je že gledal smrti naravnost v oči in spoznal njeno moč. Zato je učinek take drame pač neenak. Gotovo pa ni ta tragika nič manjša kakor katastrofa na višavah družbe stoječega človeka. Če pravimo, da je bila sobotna premiera »Ljubimkanja* na ljubljanskem odru pretresljiva, je ne moremo bolje pohvaliti. Zlasti gospodična Wintrova je odigrala vlogo Kristine kakor doživljaj. Kakor je bil simpatičen njen skromni nastop v prvem dejanju, tako je njena živa, naravno stopnjevana igra do ekstaze v zadnjem aktu zgrabila živce in zapustila vtisk nepopačene umetnosti. Tej krasni kreaciji so napravili dostojen okvir gdčna. Šetfilova, gospod Nučič, oba z izvrstno interpretacijo svojih ulog, g. Š i m a č e k, ki je bil le mestoma nejasen v govoru in g. Skrbinšek, čigar oče se mora postaviti v vrsto njegovih najboljših vlog. V manjših vlogah sta gospa Danilova in gosp. Danilo zaslužila vse priznanje.
Sudermannov »Fric«, odlomek iz Q:eg0vega cikla »Morituri«, je »Ljubimkanju« zelo »oroden. Dvoboj radi poročene žene, za-nemarjena ljubica, oficirska postava — kakor v Schn>tzlerjevi drami. Ampak to so zunanje sličnost*' Psihološko zaostaja Fric za Lju-bimk»njem< nadkriljuje pa ga tehnično, ka-
kor zna sploh Sudermann s svojo tehniko češto prikriti notranjo pomanjkljivost.
Fric je sin vpokojenega majorja in služi kot lajtnant pri kavalerijskem polku, pri katerem je služil njegov oče. Cele generacije Drossejev so služile pri vojakih in potem povečale svojo posest za dediče svojega imena, v zadnji vrsti za Frica. In cele generacije so živele po enakem pravilu; v mladosti so uživale, kar se je dalo uživati, potem pa se je vsak Drosse oženil, da je dal familiji dediča. Ko je Fric stopil pred očeta in mu povedal, da bi se rad zaročil z nečakinjo svoje matere, mu je »stari* odgovoril, da načeloma nič ne ugovarja, toda najprej naj stori, kar je storil oče in ded: Naj gre k polku, naj kaj doživi in potem ... Fric je bil poslušen. Kmalu je razumel, kaj se pravi »doživeti«. Saj so si pri polku še pripovedovali pikantne anekdote o divjem Drosseju. Mladi Drosse si je oskrbel razmerje s poročeno ženo, s Štiridesetletno damo. Doma so začela izostajati pisma. Oče že falsificira telegrame, kakor da prihajajo od sina, da tolaži z njimi bolno mater. Tudi za Emo že cele tedne ni pisma. Naenkrat pride Fric sam domov. Le da vidi svojce. Oče pa mu izmami priznanje: Prišel se je poslovit. Soprog njegove dame ga je zasačil in nagnal z bičem. Častni svet določi dvoboj ob najtežjih pogojih. Nasprotnik je najboljši strelec v okolici. Spričo matere odigrajo komedijo,
Fric se poslovi in oče ve, da ga ne bo nikdar več nazaj. Vse delo generacij, vse kopičenje bogastva je bilo zastonj. Tisti, ki se je zanj nabiralo, gre v smrt. In z njim umira dinastija Drosse.
Igrala se je tudi ta enodejanka prav dobro. Fric gda. Nučiča je bil opremljen z vsemi potrebnimi elementi; pruski lajtnant, ki stoji »stramm« še pred svojo materjo, smatra vojaški častni svet za edino instanco, ki ima soditi o življenju, verjame, da mora vsak Drosse doživeti par pustolovščin, ker je tako dejala očetova avtoriteta in vendar fant, na katerem opažamo, da bi bilo vse prišlo drugače, če ne bi bil zakon familije iz njega napravil obligatnega Drosseja. Dober vpokojen major je bil gosp. V erovšek, zlasti v maski. Če bi še direkcijo nekoliko izgladil, mu ne bi bilo prigovarjati. Njegovo bolehno konvencionalno ženo je jako dobro zamislila in izvedla ga. Danilova. Gosp. Sim a ček je bil »schneidig* lajtnant. Svojo porabnost je v mali vlogi Eme izkazala ga. 11 i č i č e v a. Gda. Molek in Peček sta bila z malima vlogama na svojem mestu.
e. k.
flko še niste, pošljite naročnino i
    i>	H)	^	■	<~V^*1	ij	i	r>	u	~Wi*_ r>i»p ~>i
potrebo, da se enkrat neznansko blamirajo. Ob azistenci skoro vseh avstrijskih škofov so sklioali shod, na katerem so z gnojnico oblivali rimskega župana Nathana. Ta je ob 401etnem jubileju združene Italije imel nagovor, ki je primerno kritiziral klerikalno politiko rimske cerkve in rimskega papeža, Za dunajske klerikalce se rimski župan meni toliko kakor za lanski sneg; ampak stvar ima tud: svoje politično ozadje. Sedanja avstrijska vlada je krščansko-socialna, prestolonaslednik velja tudi za krščanskega socialca in tako bi v Italiji utegnilo nastati mnenje, da je avstrijska vlada naročila rotovško resolucijo, ali pa da se ž njo sklada. To preprečiti ima namen socialno-demokratična interpelacija, ki od vlade zahteva, da odkloni vsako odgovornost za sklenjeno resolucijo in vrže papežev protest v koš.
* Pred otvoritvijo belgijske zbornice. Socialno-demokratična stranka je izdala manifest, v katerem kar vnaprej odgovarja na prestolni govor in hkrati našteva zahteve belgijskega delavstva na parlament. Če bo prestolni govor, pravi manifest, konstatiral meščansko blagostanje, mora delavska stranka povdarjati rastočo nezadovoljnost delavskega razreda. Delavska stranka zahteva uvedbo obveznega šolskega pouka, zakonito uravnavo delavnega časa, delavske penzije, koalicijsko svo-bododržavnihnastavljencev. — Manifest odreka sedanji večini, voljeni na podlagi sleparskega volilnega reda, vsako avtoriteto. Vlada brez parlamentarnega ugleda, brez resnične večine se ne sme ustavljati od dne do dne glasnejšim ljudskim zahtevam. Na dan otvoritve parlamenta priredi stranka ogromno manifestacijo, ki se je bodo udeležile tudi pokrajine. Nepregledne množice ljudstva bodo spremljale ta dan socialistične poslance do parlamenta.
* Kaj se godi na Španskem? Ustanovitev portugalske republike zelo ugodno vpliva na protireakcionarno gibanje v Španiji. Obe deželi sta trpeli že stoletja pod farsko strahovlado, in kakor se čuje, je bilo med španskimi in portugalskimi revolucio-narci dogovorjeno, da izbruhne v obeh državah vstaja istočasno. Prošli teden je došla vest, da je umorjen španski kralj Alfonz, ki se sicer ne potrjuje, ki pa je vsekakor značilen simptom, da v tamošnjem ljudstvu vre. Oficialni telegrami razglašajo »popolen mir«; v resnici pa je položaj v Kataloniji skrajno napet in resen. Barcelonski guverner general Weyler je od vlade zahteval, da se ojači njegova vojaška posadka za 15.000 mož. V sosednjem Sabadellu vlada močno razburjenje zaradi splošne stavke. Weyler je prepovedal sleherne javne priredbe. Dva voditelja stavke; predsednika delavske zveze Brunelada in predsednika kovinarskega sindikata je policija zaprla. Stavkujočim delavcem, ki so hoteli v demonstrativnem iz-prevodu v Barcelono, je orožništvo zaprlo pot in jih razgnalo.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
— Shod narodno-napredne stranke v »Mestnem domu«. V nedeljo, dne 6. t. m. dopoldne se je vršil pod predsedstvom g. dr. K o k a 1 j a v veliki dvorani »Mestnega Doma« shod narodno-naprednih volilcev, na katerem so poročali poslanci ljubljanskega mesta o delovanju deželnega zbora v zadnjem zasedanju. — Dr. Triller je kot prvi govornik podvrgel ostri kritiki samopašno postopanje klerikalcev v deželnem zboru ter zlasti poudarjal njih sovražno stališče napram ljudskim kulturnim potrebam. Stremljenje klerikalne deželnozborske večine gre za tem, da se Ljubljano gospodarsko izstrada in podjarmi. Desetmilijonsko posojilo bo, ako bo dobilo cesarsko potrjenje, Ljubljano najbolj prizadelo, ker bo morala prevzeti do polovice vseh bremen. Deželna banka bo pasivna in tudi elektriška centrala bo zelo dvomljive rentabilitete. Deželni cestni zakon bo veljal Ljubljano letno 200.000 K, dobička pa ne bo imelo mesto nobenega. Deželne blagajne, ki izkazujejo en in eno tretjino milijona primanjkljaja, bodo meseca marca prihodnjega leta prazne. Govornik obeta, da bo narodno-napredna stranka vršila slej kakor prej v deželnem zboru neizprosno kontrolo. (?) — Posl. Turk poroča o novem štatutu za mesto Ljubljano ter škodljivosti istega in cestnega zakona za ljubljansko prebivalstvo. Posl. dr. Tavčar izvaja, da je politika klerikalne večine deželnega zbora politika ropa, ki jo podpira tudi vlada. Ljubljana se mora zdramiti, ako noče, da postanejo iz nje gospodarske razvaline. Kar se tiče financ, se bliža dežela letom sedmih suhih krav. — K temu omenjamo: Za vse, kar danes počenja deželnozborska večina, so odgovorni tudi liberalci — zakaj njihova krivda je, da so zavladale v deželi take razmere.
— »Slovenec« se zopet jako zavzema za jugoslovansko vzajemnost. Vie Jugoslovane hoče imeti naenkrat združene v enot-
H.SUTTN E R urar.pn,a največja domača	v.;.	JK
—   exportna tvrdka ur,zlatmiVe m.mka.
Ljubljana Mesini trg. jn srebrnine Lastna tovarna ur v Švici
nerr. upravnem kompleksu in od tega pričakuje najlepše bodočnosti. Mi vemo, da je klerikalcem narodnost deveta briga in radovedni smo le, ali piše »Slovenec« to le zaradi tega, da olepša Šušteršiča, ki je v delegaciji o bosenski stvari tako lepo izbegnil priliki, kjer bi bil utegnil reči pošteno besedo v prilog bosenskim kmetom, ali pa imajo kakšno drugačno politično lumparijo v mislih.
— Socialni odsek pri deželnem odboru kranjskem je nekdaj predlagal dr. Krek v deželnem zboru. In res, ta odsek se je tudi ustanovil, ko klerikalci še niso imeli večine in je imel še takrat tudi par sej. Sedaj pa, ko sede klerikalci, ki so takrat slavili dr. Kreka zaradi tega demagoškega predloga, pa deželni odbor ne potrebne več socialnega odseka. Niti ene seje ne skliče, niti ne spravi enega vprašanja na dnevni red, da bi se o njem posvetoval ta odsek. Ustanovili so torej socialni odsek samo za to, da so ljudem nametali nekaj peska v oči in pa da so dr. Kreku lahko na shodih slavo peli.
— Proti draginji. V soboto zvečer se je vršil v gostilni »Reininghaus« v Spodnji Šiški prav dobro obiskan shod državnih železničarjev proti draginji, na katerem so poročali sodr. Petrič, T o k a n in Kocmur. Na shodu se je sklenila resolucija, ki zahteva uvedbo doklade, pa naj že ta nosi naslov »draginjska«, »kraška« ali kakršenkoli. Resolucijo se vpošlje personalni komisiji v Trst ter na železniško ministrstvo.
— Javen shod v Idriji sklicuje deželni poslanec E. G a n g 1 na nedeljo, dne 13. t. m., ob 9. uri zjutraj v salonu gostilnice gospe Štravsove. Na dnevnem redu je poročilo o zadnjem zasedanju deželnega zbora.
Koroški knezoškof dr. Kahn je odstopil, oziroma so ga odslovili, ker pada nanj krivda velikanske katastrofe, ki se pripetila v klerikalni gospodarski organizaciji na Koroškem. Dr. Kahn je vodil klerikalno politiko v tisto strujo, ki jo imamo danes na Kranjskem, ki zavaja duhovščino v fanatično bojevitost in se ne boji najpodlejših sredstev v dosego svojih namenov.
— Vladni komisar Laschan, ki vodi sedaj posle ljubljanske samoupravne občine, je že razpisal občinske volitve v zmislu novega ljubljanskega volilnega reda. V razpisu pa še ni objavil datuma, kdaj bodo volitve. S tem razpisom je komisar rešil svojo dolžnost le formalno in pričakovati smemo, da bodo volitve šele meseca marca ali aprila prihodnjega leta. Gospodom se pač nič ne mudi, zakaj povsod bi najrajše uvedli absolutizem.
Sodrugi spominjajte se ,Tisk. sklada'!
Trst. — Predavanje v ,Ljudskem odru' v
soboto 12, t. m. bo ob 8. uri zvečer v (Delavskem domu' II. nad. predaval znani slovenski kritik profesor Ivan Merhar o predmetu	»Veda	in umetnost*.	Vstopnina na
predavanje 20 vin. za osebo. Prepričani smo, da ni treba posebnih pozivov na delavce in prijatelje, ki se bodo tudi tega predavanja udeležili v velikem številu. Spoznati razliko in vezi vede in umetnosti je gotovo želja vseh, ki se resno bavijo z izobrazbo in ki si hočejo razširiti obzorje svojega znanja. Oseba predavateljeva nam pa jamči, da dobimo o tem na predavanju pojasnilo in jasno sliko.	Zaradi	tega tedaj v	soboto	vsi na
predavanje v »Delavski dom*.
— V Škednju pri Trstu skliče tržaška skupina uslužbencev kemičnih industrij v soboto	12. t.	m. ob 8. uri	zvečer	javno
zborovanje, na katerega so posebno vabljeni uslužbenci čistilnice petroleja, čistilnice olja, produkcije masla in čistilci vampov. Dnevni red je sledeči: 1. Podraženje živil; 2. Potreba in pomen organizacije; 3. Slučajnosti.	Z' orovanje se vrši v	veliki	dvorani
»Čennit* v Škednju, kjer je tudi sedež ta-mošnjega delavskega izobraževalnega društva. Mi smo prepričani, da bodo naredili tamošnji sodrugi svojo dolžnost in da bo udeležba na shodu častna za imenovane uslužbence.
— Shod v Križu. Kakor je bilo naznanjeno, se je vršil pretečeno nedeljo tu lepo obiskan shod, ki ga je sklicala tuk. krajna organizacija jugoslov. soc. dem. stranke. Shodu je predsedoval sod. Sedmak. O prvi točki dnevnega reda, o draginji, je poročal obširno in o paznem poslušanju navzočih, sodr. Regent. Samo po sebi se razume, da je njegovo poročilo zbudilo ogorčenje proti tistim vladajočim krogom, ki dovoljujejo, da •e danes na zločinski način izžmeva revno avstrijsko ljudstvo, posebno ogorčenje pa Proti tistim slovenskim državnozborskim poslancem, ki v imenu naroda v parlamentu
in delegacijah glasujejo za novo morilno orožje. O drugi točki dnevnega reda, o ljudskem štetju je pa obširno in krasno poročal sodr. dr. Josip F e r f o 1 j a. Ljudsko štetje je važno tudi za socialnodemokratično stranko. Zaradi tega je zanjo važen tudi način ljudskega štetja. Način, po katerem se bo to sedaj vršilo, ne odgovarja niti najelemnntar-nejšim zahtevam pravice. Socialno-demokratična stranka zahteva uvedenje narodne avtonomije. To je mogoče uvesti, ako se spozna natančno številno razmerje posameznih narodov. To je pa mogoče spoznati na podlagi takega ljudskega štetja, ki ne bo dajalo močnejšemu prilike ne moči izrabljati šibkejšega v pomnoževanje svojega naroda, in s tem jemati šibkejšemu možnost dokazovanja upravičenosti svojih naravno pravičnih zahtev. Po lepem poročilu, ki ga objavimo dobesedno v eni prihodnjih številk, je poročevalec pozval navzoče, da naj se vsi v rubriko, kjer je napisan občevalni jezik, vpišejo za Slovence ter da naj v tem smislu agitirajo med vsemi, zlasti med tistimi, ki se danes še ne zavedajo svoje narodnosti m ne poznajo pomena ljudskega štetja. Nato se je po kratkih besedah sodr. Regenta, ki je odgovarjal g. Valentiču, sodr. Sedmak zaključil ta lepi shod. Pri tej priliki smo od delavčev izvedeli na kak način izkorišča in izžema tamošnje revno ljudstvo tamošnji dušni pastir. Toda o tem prihodnjič. Po shodu so pa delavci med seboj nabrali primerno svotico za »Rdeči Prapor«. Živeli 1
—	Shod poštnih uslužbencev. V nedeljo 6. t. m. ob 4. uri pop. se je v dvorani »Tartini* vršil dobro obiskan shod poštnih uslužbencev. Navzoči so bili poslanec Oliva, poslanec dr. Matko Mandič, zastopniki ofi-cijantov in državnih uslužbencev ter železničarski tajnik sodr. Kopač. Predsedoval je g. Mokorič. Poročilo o draginji in drugem je podal poštni uslužbenec Preselj. V slovenskem pa sam predsednik. Obširno je o vzrokih draginje in pomenu mednarodne organizacije govoril sodr. Kopač ob burnemu odobravanju navzočih, ki so predavatelju pri besedah, da mora biti organizacija mednarodna in po končanem govoru napravili pravo ovacijo. Nato se je priglasil k besedi posl. Mandič, ki je dejal da draginji niso vsega krivi agrarci, ampak v večji meri industrijalci; ki so na njihovih produktih napravili varstveno carino. Priznaval se je za agrarca kljub temu da so ga izvolili reveži, je pa za otvoritev mej. Kako se to strinja vedi bog sam. Nato je sodr. Oliva pojasnil soc. dem. predloge glede draginje in so sprejeli resolucijo, ki jo je predložila njihova centrala zaradi draginje. Končno so razpravljali o gorostasnih krivicah, ki se gode uslužbencem pri poštah III. razreda in sprejeli tozadevne sklepe. Za tem je predsednik zaključil shod ob 7. uri zvečer.
Sodrugi v Trstu
dobe
Žepni koledar
za leto 1911.
pri blagajniku političnega odbora Alojziju Štolfa v „Delavskem domu".
Goriško.
—	Podgora na Goriškem. Stavbinska družba Ast & Comp. je prevzela delo za prenovljer.|e tovarne »Leykam Josefsthal* ter začela odstavljati domače zidarje in najemati delavce iz drugih krajev, kekor n. pr. s Kranjskega, Štajerskega itd. Prišlo jih je že precejšnje število. Ti delavci, kakor se je poizvedelo, so bili vposleni ravno pri tej tvrdki v drugih krajih. Ker so pa domačini organizirani, namerava družba vse odsloviti, češ da niso sposobni za tako delo. Poživlja se slovenske delavce, zidarje, tesarje, itd. naj ne sprejemajo dela v Podgori pri imenovani družbi. Natančneje poročilo sledi.
Umetnost in književnost.
»Naši Zapiski« prinašajo v svoji 11. številki naslednjo vsebino; F. L. Tuma: Delavsko zavarovanje na Nemškem. W. Ellen-bogen; Južna železnica (Konec). Dr. H. Tuma: Uvod v znanstveno mišljenje (Konec). Josip Agneletto: Slovenske narodno-gospodarske črtice. Pregled kulturni literarni. I. S. Machar: Sonet k socialnemu vprašanju. — Priporočamo.	-	7
Mutast muzikant je naslov enodejanki, ki jo je spisal Jaka Štoka in se kupuje po
60 vin. pri njem v Trstu, ulica Galatti 18, kjer se tudi dobiva dovoljenje za uprizoritev, ali pa v knjigotržnicah. Štoka ima humorja in zna tudi znane dovtipe spretno rabiti, ampak od gledalca zahteva »Mutasti muzikant« le preveč naivnosti. Ne le, da si slede kar po vrsti sami monologi in da je tehnika sploh zelo primitivna, se celo mutec v monologu razodene kot simulant. V burki je marsikaj dovoljeno, ampak monolog, ki je itak že zelo zastarel, nerealističen instrument, nadomešča vendar le misli, ne sme se pa smatrati, da deklamira igralec sam sebi.
Crveni koledar. V založbi jugoslovanske socialistične zadruge »Naša Snaga* v Zagrebu je izšel družinski koledar z navedenim naslovom za ceno 50 vin. Poleg navadne koledarske vsebine ima tudi politične ter literarne doneske v prozi in rimi. Med sotrudniki so Vilim Bukšeg, Mihovil Danko, Vanja Kosan, Nikola Vukojevič, Andrija Štampar, Sreten Jakšič, Zofka Kveder-Jelov-šek in drugi.
Delavsko gibanje.
Tržaške delavske zadruge.
(Nadaljevanje.)
Člani, ki hočejo imeti koristi od zadrug, morajo tudi preskrbeti potrebno zadružno imetje. Ne zadružniki, temveč izkoriščevalci zadrug bi bili tisti, ki bi od zadruge hoteli imeti samo koristi v obliki dividend in podpor, ne da bi prispevali ustanovitvi zadružnega imetja.
Osrednja zveza je priporočala, naj se zvišajo deleži vsaj na 30 kron. Mi smo se zadovoljili zvišati jih na 20 kron. Zato pa moramo vztrajati v zahtevi, da vsak član vloži kolikor mogoče prej vsaj to vsoto, kajti drugače se bomo morali odreči ne samo novim panogam dela, ampak tudi otvoritvi novih skladišč.
Ako bi bili vsi naši zadružniki, katerih je 4192, vložili delež 20 kron, bi imeli na razpolago preko 50.000 kron, in uresničili bi bili mnogo lepih načrtov, ki jih pa moramo prepustiti bodočnosti.
Tri stvari so vodstvu posebno pri srcu, o katerih misli vodstvo, da bi se dale takoj uresničiti, ako bi imelo dovolj sredstev na razpolago. Pred vsem zgraditev lastne pekarne, preskrbljene z modernimi stroji, potem oddelek za izdelovanje suhega mesa in otvoritev skladišča v Trstu za razprodajo obuval, klobukov, oblek za delo, perila itd. Prepričani smo, da se bodo zadružniki strinjali v tem z nami in da bi bilo to zelo koristno zadrugam. Toda preveč jasno je, da sedaj ne razpolagamo s potrebnimi sredstvi, da bi to lahko uresničili.
Da se pa to zgodi, naj poskrbe zadružniki!
Kolikor več bodo vsi storili za zadruge, toliko večje bodo koristi, ki jim jih bodo zadruge dajale.
Za nov Delavski Dom.
Med raznimi strokovnimi organizacijami in našimi zadrugami je že od vsega začetka vladalo prijateljsko razmerje. Naše zadruge so bile ustanovljene od strokovnih organizacij, ki so tudi dale življenje našemu hranilnemu oddelku. Na ta način so tudi omogočile take bujni razvoj naših zadrug. Nekaj let s;m so naše zadruge po nalogi vseh organizacij in v splošno zadovoljnost upravljale Delavski Dom.
Prišel je pa trenotek, ko smo bili opozorjeni, da se moramo izseliti iz hiše v ulici Boschetto št. 5, ki bo v zgodovini tržaškega delavskega gibanja ostala nepozabljiva in ki je bila zibelka naših zadrug. Ena sama je bila skrb nas vseh; Kako ukreniti, da ostanemo še nadalje v skupnih prostorih vedno združeni, vedno močnejši.
Tedaj se nam je ponudila lepa prilika nakupiti po zelo ugodnih pogojih hišo v ulici Madonnina št. 15 in naše delavske zadruge so, dogovorno s strokovnimi organizacijami, nakupile imenovano stavbo za 107.500 kron. Hiša je last delavskih zadrug, toda da se nabere kapital, ki je nujno potreben, da se uredi novo posloplje in upravlja potem novi Delavski Dom, je bil ustanovljen prozt konzorcij, ki je sestavljen iz vseh faktorjev, ki pripadajo našemu Delavskemu Domu. Delavske zadruge bodo dale hišo v najem imenovanemu konzorciju, h kateremu so tudi one pristopile in ki bodo imele svoj glavni sedež tudi v novem Delavskem Domu. S tem bodo dokazale, da hočejo ostati tudi del ponosnega delavskega gibanja, ki gre po različnih potih toda edino V. stremljenju za osvobo-jenjem delavstva it spon kapitalističnega zistema.	(Dalje	prihodnji?])
po obedu,
Drži želodec v redu. Najboljši želodčni liter!
Sladki In grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 .	.	4	80
Naslov za naročila: .FLOR1AN", Ljubljana.
PoBtavno varovano.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
▼ Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
0
I. Jax & sin
Ljubljana Danajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt Fisa.lzxi stroji ,,-A.dJLor*6
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in Iranko^
Dunajsko fino in svitlo likanje
Gabriela Jug,
Ljubljana, Židovska ul. št. 3.
se priporoča p. n. slavnemu občinstvu za vsakovrstno čiščenje perila po zelo točni in najboljši postrežbi ter
- — nizlri ceni.	 ...c
Našim somišljenikom priporočamo:
Ilirija in Praxm kremo za črevlje.
Ciril in Metodovo vazelino in vazelino z mednarodno znamko Giril-Metoda ter Plerin čistilo za kovine
Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob & Volk( Ljubljana.
Ustanovljeno 1847.
Ustanovljeno 1847.
k
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7. LJUBLJANA. Turjaški trg št 7.
Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone za gosposke sobe Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški vozički i. t. d.
3STajnižje cene.	DSr.ajsolid.n.eiBe biago.
"2 1. in. 16- naložen denar se obrestuje takoj-
Prvi kranjski pogrebni zavod
Najboij varno naložen denar
je v slovenski
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10.
Ustanovljen leta 1868.	Telefon	štev.	97.
Prevzemajo se pogrebi, prevažanja z vozom in po železnici in oskrbujejo se tudi pogrebov se tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah. Imitirane kovinskolesne krste lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krst v vseh velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venci s primernimi trakovi z napisom
in brez napisa.
Mestni hranilnici ljubljanski
Stanje liranilnilL vlog nad. 38 milijonov kron
Rezervni zaklad, nad 1 milijon kron
CD
M
®
►S
<
S
N
v s
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
■- registrovana zadruga z omejeno zavezo — ■ .— 
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
s g @11
BECJEntV* VEK: i
Za varnost denarja je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in župnišča cerkven de-: :	nar.	:	:
Izvršuje vsa mizarska stavbna —	dela.
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.
Mestna hranilnica obrestuje hranilne vloge po 41V4 °/(> ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne zaračuni. — Denar se lahko pošilja tudi po pošti. — Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Posoja se na zemljišče po 5 “/“ na leto in prod amortizo-vanju posojila po najmanj Vi0/o na le*0- Dolžnik more poplačati svoj dolg tudi poprej, ako hoče. — Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. — Mestna hranilnica izdaja lične domače hranilnike. Priporočamo jih zlasti staršem, da ž njimi otroke navajajo k varčnosti V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala ta slovenska hranilnica
kreditno društvo. ---------------------------------
N
P
K
i—<
ts
pl
ts
P
P.
M
S
O
p
o
p
Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantni) ulici št. 8.
jjasaasB
ib
s
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in plakaterskega podjetja, snaženje stanovanj in okenj
Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 6
izvršuje
vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
V LJUBLJANI
Telefon štev. 168.
Telefon šte^r. 108.
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
Pospeševanje krvnega toka, poživljenje živčnega delovanja, utrjenje kože proti prehladu.
Za umivanje glave, ustna ozir. zobna voda, — za olepšanje poiti neprecenljivo.
nura mi
Vaš zdravnik
vam priporoča francosko žganje ,Diana1, ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega vpliva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov francoskega žganja „Diana" je dvakrat destilirano vinsko žganje.
Zahtevajte pri nakupu le pristno francosko žganje „D i a n a“ in pazite, da nosijstekle-nica natisnjeno ime „Diana“ in da je tudi zamašek in plomba označena s to varstveno — —	znamko.	—	—
Domači prijatelj
v pravem pomenu besede, je francosko žganje ,Diana1 in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. — Cena: 1 male steklenice K —'50; srednje K 1‘20; velike K 2-40. — Prodaja se v vseh trgovinah na drobno, kjer pa ne, dobi se naravnost od proizv. družbe franc, žganja „Diana“ r. z o. z na Dunaju I. Hohenstau-fengasse 3 t.
Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani,
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.