Leto «t.
V Ljubljani, dne 11. aprila 1929
15. štev«
Nosorogi, živali iz davnih dob.
B V podzemeljskih jamah najdemo ostanke raznih bitij, ki nam pričajo, kaj vse se je nekoč nahajalo na naši zemlji. Dočim je na povfšju zemlje vse strohnelo, bilo odplavljeno, ali pa pogrezneno in zakopano, je v podzemeljskih prostorih ostalo manj ali več ohranjeno. Baš zaradi tega je zelo važno raziskavanje podzemeljskega sveta. Znani so raznii potopi. 0 enem takem potopu, nazva-tiem vesoljni potop, čitamo celo v Sv. pismu. Bilo jih je seveda več. Poleg potopov so bile na naši zemlji ledene dobe, ki so uničili skoraj vse življenje. Ostanke takih predipotopnih živali najdemo v podzemeljskih jamah.	vV 'p
Živali in pa tudri človek so se skrivali v votlinah, v katere je bil vhod takrat gotovo dosti lažji, kakor danes, ko so razni potresi, kakor tudi vodovja, vhode največkrat popolnoma ali pa vsaj deloma zasuli. Nekaj šivali ali ostankov, delov istih, pa je voda odnesla v pcdjezemljske prostornine.
Raziskovalci jam najdejo v podzemeljskih prostorninah mnogo okostij, kakor tudi razne predmete človeka, ki je živel v trstih davnih dobah. .Iz. vsega najdenega se sestavljajo razna bitja, k« se zopet skupno primerjajo s predmeti in tako ugotavlja in razmo-triva življenje davne dobe. Najdino ene jame se primerja z najdino drugo, dokler se ne pride do važnih zaključkov.
Tako poznamo danes dobo čudne, slonu podobne živali, nazvano maniuta, dofoo odnosno pokrajino severnega je-leria, zelo važna je tudi • doba jamskega medveda, čigar okostje imamo priliko vfrdeti tudi v našem ir.uze.iu.
Večina živali ledenih in predpotapnih dob pa danes več ne živi, ali pa
so se tekom let zelo spremni le. Le ena živah iz davne dobe je ostala nespremenjena, njeno okostje je danes prav tako' kakor v davni dobi, in to je nosorog. Seveda se je njegovo bivališče znatno spremenilo. Dočim najdemo kosti nosoroga iz ledene dobe v Evropi, danes prebiva le še v juim Afriki ter v Aziji, v zapadni bidiji in še tukaj je zelo redek.
Nosoro« je velikanska žival, tehta nad 3000 kg. Dolg je 3.75 m. Jetra doraslega nosoroga tehtajo 13 kg, vranca 5.5 kg, srce pa celih 11 kg. Če bi imela naši voli tak drob, bi lahko priredili iz njega precej mastne pojedine. Najbolj značilna je nosorogova koža, ki tvori mestoma pravi oklep. Prodre ga le posebna kroglja, izstreljena iz izredno močnega naboja. Čudni kožni oklep je zvezan z mehkejšo kožo, ki omogoča, da se žival more pregibati. Mogočno stvarstvo pa ta oklep ni dalo zaradi današnjih ostrih izstrelkov, marveč zaradi tega, da si velika žival lahko poišče primerno skriva-ličše. Če bi nosorogi ne imeli teh oklepov, bi bili gotovo že izumrli in mi bi poznali le še njih okostja. Tako pa, ker imajo debelo kožo, se lahko zarijejo v največjo in najgostejšo goščavo, kamor je dostop drugim bitjem popolnoma onemogočen. V tako goščavo ne prodere niti krvoločen tiger, niti še bolj nevarno bitje — človek. Glavo ima
nosorog sorazmerno, le oči so kaj majhne, neprimerne moč nema truplu. Ime je dobila žival od roga, ki ga ima nad nosom. Afriški nosorog ima po en rog, indijski pa dva. Ti rogovi, ki jih žival uporablja v borbi proti svojim napadalcem, so zelo močni in tekom let odpadejo, a kmalu zrastejo novL Nosorog pa je po mnenja afriških lovcev najnevarnejša žival. Lovec na nosoroge mora imeti izborno puško, kajti krogla drugače žival samo rani. Ranjena žival se takoj obrne proti napadalcu in gorje mu. če nima kritja. Kljub svoji neoktretni obliki pa je hiter in loven Vaj kmalu dohiti. Zlesti na drobnejše drevo nič ne pomaga. Nosorog drevo izruje in gorja beguncu. Neko Angležinjo je napadel v avtomobilu, ki se ni mogel dosti hitro kretati po slabih potih azijskih gozdov. Zbil je avto ter usmrtil lovkinjo in njenega spremljevalca.
Če vidimo sliko ogrOmne živali ali Črtamo o njeni teži,, se nehote vprašamo, od kaj neki se Li živi to prazgodovinsko bitje?
Mnogi se motijo. Ko slišijo, kako nevaren je lov na nosoroga, si predstavljajo nosoroga kot skrajno krvoločno žival Ali temu ni tako. Nosorogi so v splošnem mirne živali ki se hranijo samo z rastlinami. Navadno pulijo večje šope trave, podobno kot naša goved.
Čitatelja pa iznenadl tudi sledeče: Nihče si ne misli, da je nosorog prava planinska žival, ki nO prebiva v mižavskih ravninah, marveč se pase Po visokih planinah, kakršnih je pri nas kaj malo; če so pa, so navadno neplodne, polne kamenja ali pa celo v večnem snegu ali ledu. Nosorog životari v višinah 2000 do 3000 m.
Iz življenja nosorogov pa je zelo zanimivo tudi to, kako jim služijo druge živali. V mehkih delih! kože, ki vežejo močen kožni oklep, se naselijo za-jedalci, kakor uši, ličinke in razne druge golazen, ki se je nosorogi nikakor ne morejo rešiti. Ne morejo jo doseči z ustmi, pa tudi noge so jim za to prenerodne. Ali tudi za to je poskrbela modra stvarnica. K nosorogom prilete posebne vrste ptice, ki sedajo naživali, na stoječe ali ležeče in jim kratkomalo očistijo kožo zoperne golazni.
Nosorogi so tem pticam kaj prijazni in se niti najmanje no razburijo, kadar po njih posedajo in kljujejo kožo. Omenjene ptice pa nosoroge opozarjajo na nevarnosti. Kakor hitro začutijo kakega nasprotnika, že pričnejo kričati in nosorogi jo odkurijo v varna zavetišča. Ta zanimivi pojav so pojasnili prirodoslovci šele v zadnjih letih. Dolgo si niso mogli razlagati omenjenega čudnega druženja. Ker pa je kljub vsem prirodnim očuvanjem obstojala nevarnost. da bi znali nosoroge tekom let le iztrebiti, je sedaj Anglija prepovedala uničevanje nosorogov.
Pri nas »mamo kaj redko priliko videti nosoroge, bodisi v živalskih vrtovih, kakor tudi po meneža.rijah. To pa zaradi tega. ker se te živali kaj .spretno skrivajo in svoie mladiče do skrainosti branijo. Kjer pa nosoroge imajo, jih lahko obdrže skozi dolsro dobo let, kajti nosorog doživi visoko starost tudi v ujetništvu, v živalskih vrtovih.
"Vincenc Cankar, gospodar, .vodja in načelnik ameriških Slovencev.,
Trsat pri Sušaku, nekdanja last Frankopanskih vitezov.
Inženjer dr. Fr. Podbrežnik, doma iz Gorenjega grada na Štajerskem, je kljub svoji mladosti velik znanstvenik. Prejel je kraljevo nagrado 10.000 Din za izborno gospodarsko razpravo.
Vrli igralec ljubljanskega gledališča Janez Cesar v vlogi kmeta Buče.
Zgoraj: Andrej Batagelj, komisar na postaji Jesenice, ki so bile pred kratkim povišane v mesto. — Spodaj: Lampret Budan, jeseniški postajni načelnik, ene izmed najvažnejših v naši državi, preko katere prihaja velik del našega uvoznega odnosno odhaja izvozno blago v tujino. Jeseniška postaja je važno križišče, kjer se križajo železniške proge, vodeče od morja, od juga v notranjost Evrope in od tu proti severu, zahodu in vzhodu.
Z naših planin. Spredaj pomlad, lepo cvetje, zadaj zima, sneg in led.
Najboljši slovenski tekači, člani športnega društva Ilirije. Od leve na desno: Senčar, Tinta, Ku-mer, Špora, Hladnik, * Banovec, Vidmar.
Na levi vila Gorenjca, upokojenega kapitana voj. broda Adol-fa Mlad ča v Dubrovniku.
Kakor izgleda, bomo v doglednem času imeli zračni promet tako razširjen, kakor je danes avtomobilski. V Ameriki imajo pripravr Ijenih že vse polno z.račnili vozil, mazvane ose, ki bodo tudi pri nas kmalu zabrenčale.
Na ievi: Dr. Ignacij Seipeil, avstrijski kan-celar (min. predsednik), je te dni nenadoma odstopil s celokupno vlado. B1 je minister že v Avstriji, tik pred prevratom.
Poglavarji Indijancev, plemena, ki že izumira. Ko je bila Amerika odkrita, so našli Evropci mogočna ind:janska plemena, ki so bila deloma zelo bojevita. Tekom let so pa Indijam.4 poleg evropske kulture sprejeli tudi slabe evropske razvade, ud ali so se pijači, se pomešali z Evropci, kar je imelo za povod, da čisto staro pleme izumira kljub prizadevanju, da bi ga ohranili.
V zadnjih vojnah se je izkazalo, kako važna je ta vojake kritna barva, to je taka, ki se kaj malo razlikuje od prirodne barve kraja. Zaradi tega vidimo italijanske vojake pri vajah v snegu belo oblečene.
Te dni je Obiskal Ljubljano Jan Skala (v sredini zgoraj), urednik časopisa, ki izhaja v najmanjšem slovanskem narodu, med lužiškimi Srbi. Lužiški Srbi so ostanki močnega slovanskega plemena, ki je prebivalo skoraj po vsej današnji Nemčiji in bilo izpodrinjeno od Germanov. Danes so lužiški Srbi, ki jih je še kakih 170.000, naseljeni na Saškem in Prusovskem. Nimajo pa nobenih šol, kakor jih imajo pri nas Nemci, le krščanski nauk jih v nekaterih krajih poučujejo v materinščini. Na desni vodja hržiških Srbov dr. Muha Arnošt, na levi pa skupina hižiških Srbikinj v narodnih nošah.
Velikonočne sflavnosti v Sevfti na Španskem. Deklefca trosijo na
procesijo cvetje.
Belgijski rudarji, opremljeni z rešilnimi pripravami, pred odhodom v jamo, kjer je v gtobočini 700 m ponesrečilo 25 njihovih sodrugov.
Na desni: Kafeiin, predsednik sovjetskega odbora, v kro®u svoje
družine.
Služkinja, ki je ukradla veliko vsoto denarja in nato dobro igrala vlogo grofice. Končno pa so jo le izsledili in zaprli.
Na levi: Kremeli, poslopje, kjer prebivajo in vladajo boljševiški poglavarji današnjo Rusijo.
Ksaroi Benz, izumitelj prvega dobro uporabljivega avtomobila v Nemčiji, je te dni umrL Star je bil 85 let