—   381   —
Drobne vesti.
v Ljubljani, dne 15. decembra 1890.
— (Iz kronike društva .Pravnika"). Društveni odbor imel je v svoji zadnji seji čast, da je vsprejel v društvo po smislu pravil novega člana, predsednika deželni vladi kranjski, Andr. barona Winkler-jr. Društveni načelnik je nadalje poročal, da se deželni predsednik baron Winkler živo zanima za trud društva okolo nove nemško-slovenske pravne terminologije in da je pripravljen posvetiti svoje proste moči tej društveni reči. Odbor je vzel to radostno na znanje, svest si izborne podpore, katera se tu obeta naši terminologiji, in naložil je načelniku in tajniku, da v imenu odbora razložita deželnemu predsedniku načrt, po katerem odbor sedaj vodi delo za terminologijo. Ob jednem razgovarjal se je o tem, kako daleč je uže dospelo izpisovanje zakonikov za terminologijo. Ker uže koncem tega meseca poteče dotični postavljeni rok, ne da bi bilo pričakovati do tja vseh izpiskov, zato je sklenil odbor v društvenem glasilu priobčiti opomnje, katere glej spodaj. V isti seji je bilo tudi ustno poročilo o načrtu, podanem od jednega odbornika za peticijo, katero naj bi društvo do pravosodnega ministerstva obrnilo zaradi jezikovne jednakopravnosti po sodnih uradih. Razgovor in sklepanje o tem načrtu se je odložilo. — Po naročilu od-borovem poklonila sta se dne 7. t. m. društveni načelnik in tajnik deželnemu predsedniku baronu Winkler-ju zahvalit ga za pristop v društvo ter za obljubljeno podporo pri sestavi društvene terminologije. Deželni predsednik je pohvalil razloženi mu načrt ter zagotavljal, da mu bode posebno veselje sodelovati pri tem važnem započetji, zlasti kar se tiče terminov iz upravne prakse in dovolil je, da mu sme društveni odbor poročati o napredovanji dotičnih priprav in na-
—   382   —
daljnem načrtu. — Dne 10. t. m. imelo je društvo „Pravnik" svoj prvi shod v tej zimski dobi pri „Slonu". Zbralo se je 20 članov, katere je srčno pozdravil društveni načelnik dr. Papež, naglašujoč koristi društvenih shodov. Obvestil je shod tudi o zadnjih društvenih dogodkih, o katerih zgoraj poročamo, in shod je vzel vse to odobrujoč na znanje. Lepo je na to poslavil shod odbornik dr. Kavčič s svojim govorom, kateri priohčujemo v denašnji številki. Videti je bilo, da se zbor ujema z govornikovimi živahno izraženimi nazori. V razgovoru o tem je član dr. Krisper naglašal, da za osnovo pravnega učilišča, kakeršno priporoča dr. Kavčič, ne bi bilo treba jemati dokazov iz polupretekle dobe, ampak takšno praktično osnovo priporoča dotiina znanost — knjiga dr. Burck-baidtova — za bodočnost, za vseučilišča sploh. Član svetnik Pleš ko je opozarjal, da je bilo nekaj takega, na kar se sedaj pod imenom pravne akademije teži, uže v ukrepu grofa Hohenwarta, ki je kot tedanji načelnik Dunajske vlade hotel Slovencem takšno praktično učilišče zvezali z vseučiliščem Graškim. Odbornik dr. Majaron se je izjavil, da društvo ^Pravnik" v tej važni stvari ne bodi pasivno, nego naj smatra za svojo stvar, da vprašanje na vse strani prouči; zato predlaga, naj se odboru .laroči, da na prihodnjem občnem zboru društva predloži poročilo o tej stvari, katero se potem odobreno napoti do vladnih faktoijev. Ta predlog je ztior soglasno odobril. Načelnik dr. Papež je na to izrekel zahvalo govorniku dr. Kavčič-u in završil zborovanje. — Prihodnji društveni shod bode začetkom drugega meseca.
— (Osobne vesti.) Naslov in značaj dvornega svetnika dobila sta višja državna pravdnika: dr. V. Leitmaier v Gradci in M. Drbančič v Trstu. — Imenovana sta vladnima svetnikoma deželne vlade v Ljubljani okrajna glavaija F, Šašel in dr. F. Zaplotnik. — Naslov in značaj vladnega svetnika dobil je okr. glavar L M ah kot v Ljubljani.
— (K slov. pravni terminologiji.) Izpiske zanjo so od zadnjič doposlali gg.: dr. Jak. Kavčič, drž. pravdnika namestnik in dr. VI. Žitek, odv. kandidat v Ljubljani; dr. K. Gestrin, dež. sod. svetnik, K. Pleiweiss, not. kandidat in dr. Fr. Prevc, odvet. kandidat v Novemmestu; A. Pešec, not. kandidat v Zatičini. — Vimenu odbora društva „Pravnika" naznanjamo naslednje; Dasi smo uže blizu konca leta, vender še ni dušla pričakovana množina izpiskov za terminologijo. Odbor uvideva, da je marsikomur težko bilo prirediti dosedaj potrebno gradivo. Vender pa oieni, da bode vsakedor izmed naprošenih sotrudnikov do konca januvarija a'.i srede februvarija doposlal svoje zdelke. Stvar je jako resna in ne da se veliko več odlašati. Kedor pa ne bi nikakor mogel zmagati dela, izporoči naj to takoj odboru, da delo odda drugam. Ker so nekateri letniki državnega zakonika jako obsežni, pripravljen je odbor drugo polovico prepustiti drugi moči, ako se mu takšna želja naznani. Vse to zategadelj, ker nam mora biti do tega, da se te priprave hitro dovrše in da dohode dotična komisija popolno gradivo v obdelovanje. Pri tem seveda ne sme temeljitost izpiskov prav nič trpeti. Izpisavati je vse termine in vse fraze brez razlike in ne samo glede na jedno pravno stroko ; izpuščati ni ničesar, niti kritično prebirati, nego zapisati je vse in tako, kakor se najde. Prosimo, da se vsakedor natančno in tesno drži dotičnega navodila.
—   383   —
katero je sestavljeno po najboljšem preudarku in to se najbolje razvidi iz izpiskov, kateri so res zdelani na njegovi podstavi.
— (Mali slučaji.^ a) K uporabi d v. dekr. z dne 2 6. aprila 1822: V postopanji o tem, ali je glavmi prisego, spoznano pokojnemu tožencu, smatrati za storjeno na podlogi ,speciei facti", vložil je tožitelj nitnostpi rekurz zoper odlok, s katerim je prvi sodnik dopustil dokazovanje po pričah o okolnosti „speciei facti". Višje dež, sodišče v G, je ta rekurz z odločbo z dne 18. dec. 1889. št. 11668 zavrglo glede na to, da naj se po dv. dekretu z dne 26. aprila 1822 vprašanje, je li z razsodbo spoznano irisego smatrati za storjeno ali ne-storjeno, obravnava pri nar.iku in odloči z odlokom, tako da glede oblike, kako naj se tu dopusti dokaz po pričah, ni uporabljati določil § 136. obč. sod. r. in dv. dekr. z dne 22. junija 1835, št. 42 zb. pr zak., in f;lede na to, da se prav tako tudi iz izločenja nekaterih dokaznih členov ne mcue snovati ničnost odloka, kateri določa zaslišanje prič. b) P ris toj b i n s k a slučaja. I. A je tožil B-a na plačilo v znesku 100 gld. Pravomtčno je bil tožitelju le prisojen znesek 40 gld., ter je bilo izrečeno, da mora vsaka stranka trpeti svoje stroške. Prosil je tožitelj zvršilne rubežni in c-nitve premične dolžnikove imovine zaradi pripoznanega zneska 40 gld. ter kolekova! prošnjo, oziroma vsak njen prepis s kolki po 12 kr. C. kr. finančno okrajno vodstvo ukazalo je prosilcu, da naj doplača še za vsak prepis 24 kr, ker je bilo prošnjo kolekovati s kolki po 36 kr. Pritožbo, ki se je skli evala na zakon z dne 29. februvarija 1864, št. 20 drž. zak.. češ da je vloge v prepirnih rečeh, ako vrednost prepirnega predmeta ne presega 50 gld., kolekovati samo samo s kolegi po li kr., zavrglo je c kr. deželno vodstvo, ter izreklo, da v tem slučaji odloča le prvotni znesek (100 gld.). II. A zarubi svojega dolžnika B-a zaradi dolžnih 53 gld. Po zvršeni rubežni plača dolžnik toliko, da je le še ostalo 9 gld. na dolgu. Zaradi teh dolžnih 9 gld. prosi A zvršilne prodaje zarubi ene nasprotnikove imovine ter prilepi na prvopis te prošnje kolek za 1 gld., na druga dva prepisa kolek po 12 kr. C. kr. finančno okrajno vodstvo zahtevalo je od prosilca, da naj doplača še za dva prepisa imenovane prošnje po 24 kr, skupaj 48 kr. Pritožbo, ki se je sklicevala na zakon z 29. febr. 1864 št. 20 drž. zak. zavrglo je c. kr. finančno deželno vodstvo ter izreklo, da prvotni prepirni znesek (53 gld.) velja tudi za naprej, da je bilo zaradi tega prošnjo kolekovati s kolisi po 36 kr.